Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Wikivir:Slovenska leposlovna klasika 4 2166 223856 223849 2026-04-21T13:30:27Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223856 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Ureja: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] p9w7hp9y2ya0a5b0jgx8j9kicu1adok 223863 223856 2026-04-21T14:46:08Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223863 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] ruhdrnhywd5oelyu9hgaaw5819heb40 223866 223863 2026-04-21T14:57:11Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223866 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Ureja: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 1bkwr2mb8lia46f5rpxadbqxiamrn8c 223870 223866 2026-04-21T15:44:27Z Urša Matotek 9825 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223870 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Ureja: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 5b5w9c5kvh5fw9pxvog9dpu656962th 223878 223870 2026-04-21T18:40:07Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223878 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] m0i5wu1euaubdgjj4xmjufiir9m9jb9 223895 223878 2026-04-22T05:45:08Z Urša Matotek 9825 223895 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] h6mkvyd6aknxnvtj9mple4a743725q6 223897 223895 2026-04-22T05:58:04Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223897 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 8s48yn5ee4ohi0jzzloyze7wqsnj663 223899 223897 2026-04-22T06:01:45Z Urša Matotek 9825 223899 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] reybtsw88izf8lvz3r5bhxsxbxdzf3v 223902 223899 2026-04-22T06:19:24Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223902 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 7iejpyrc7ws7f3hhp9vzmpxmo4051sy 223918 223902 2026-04-22T07:41:58Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223918 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] eo54bgv4zjebjcpwm9bex31zdrt6ri4 223923 223918 2026-04-22T08:14:25Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223923 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 08g1thmqth0u5gozcvm1do6qd5zewhg 223929 223923 2026-04-22T08:41:22Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223929 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] r4yit2oeqrtae6se7j7hziqofjzj5w0 Jamnica 0 41655 223871 223773 2026-04-21T15:51:22Z Urša Matotek 9825 /* TRETJE POGLAVJE */ 223871 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri 53 q18icad8kf6kv5lh7nep648ivhpm5c9 223872 223871 2026-04-21T16:05:59Z Urša Matotek 9825 /* TRETJE POGLAVJE */ 223872 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == Četrto poglavje == 6tlmnslzx6r77kqy4tmoj5j00i3c7jm 223873 223872 2026-04-21T16:06:24Z Urša Matotek 9825 /* Četrto poglavje */ 223873 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == dgnn80eqymc5zep0x5cm8kjxt2pjxn3 Kraljiček 0 41741 223854 223843 2026-04-21T13:22:08Z Spela.spr 10555 223854 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kraljiček | normaliziran naslov = Ljudska povest | avtor = podomačil France Premrl | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1942, 1943}}'' št. 52-53, 1-33 | vir = dLib {{fc|dlib|8WATJUH1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|E88K30Q5|s=?|53}},dLib {{fc|dlib|R5ZSEHGV|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|PVL0X0A6|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|V8S731XW|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|UZ76FBWI|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|GIAWRF31|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|OD68UJ3J|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|CYB4L8VZ|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|PEXI5IZN|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|F0V4OYWE|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|IBZ5FD06|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|JKKXIUKW|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|23UY27L3|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|1WF33S5R|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|ZM1CMCY3|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|R9SPYJ15|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|XLQGHPA9|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|SQGDDU5Q|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|WKQ8WGUL|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|TR6NNS1T|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|LEXZZZ4W|s=?|20}}, dLib {{fc|dlib|U9UB335E|s=?|21}}, dLib {{fc|dlib|CPDTQ9TU|s=?|22}}, dLib {{fc|dlib|QPVIXXWC|s=?|23}}, dLib {{fc|dlib|A85JH9XJ|s=?|24}}, dLib {{fc|dlib|5DUFCES0|s=?|25}}, dLib {{fc|dlib|SHUIBWXD|s=?|26}}, dLib {{fc|dlib|M6T9AYF2|s=?|27}}, dLib {{fc|dlib|YLFNT7KP|s=?|28}}, dLib {{fc|dlib|YBUM5HIC|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|ZM6X36GT|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|UBYFUY3T|s=?|31}}, dLib {{fc|dlib|7RKTE88G|s=?|32}}, dLib {{fc|dlib|RR0MPSVQ|s=?|33}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} ==I== Sončnega septembrskega dne je s Svete gore navzdol hodil čuden par. Oba — mož in žena — sta bila zjutraj v svetogorskem svetišču poročena in sta bila zdaj na poti na domovino na Goriškem. Po zunanjosti sta se novoporočenca precej podala drug k drugemu; kajti videti sta bila že precej stara, bila sta enako velika in tudi po lepoti sta se lahko kosala. On je imel črnjaste lase in ravno take oči, ona sinovodne oči in svetlorjave lase, in v obeh postavah se je kazovala mladostna živost, dasiravno je vsakdo izmed njiju že štel trideset let. Navzlic vsemu pa se je čutila med njima neskladnost, ko sta tako korakala v praznični obleki, držeč se pod pazduho. Mož je imel zelo omahljivo hojo, je kinkal z glavo, se venomer opotekal z nogami in vlekel s seboj ženo, ki ga je s težavo vodila, a ne na drugo stran poti. »Za božjo voljo, Lovre, ti si pijan ko muha!« je vzdihnila žena. Prešerno se je zasmejal in nato zapel s hripavim tenorjem: »En kozarček al’ pa dva, to nam korajžo da.« »Lepo te prosim, Lovre, bodi tiho. Ljudje se ozirajo od vsepovsod s travnikov na naju. Slučajno kriva! Pre-, Francka, pusti jih, naj gledajo. Zakaj imajo pa oči? Na poročni dan je treba biti vesel.« »Ali ne veš več, kaj si mi obljubil?« »O, pšš… že vem, kako — kaj je rekel župnik, samo spomni se me na torej.« »Da bi ne smel toliko piti. Najlepši dan svojega življenja se pač mora praznovati.« »Daj se vendar pokonci in hodi ravno!« »Lo-la-ljubica Francka, pusti me, da malo počivam… Moja glava je zaspana, moja možganica postaja… Bog mi svojo daj pomoč, ljuba ženko, lahko noč.« Še preden mu je mogla ubraniti, se ji je zvil iz rok in se ulegel na ledino poleg ceste tik pred vasjo. »Za božjo voljo, Lovre, ne uganjaj budalosti!« je prosila, vstani, sicer se odpeljem sama domov. Ne delaj mi take sramote.« Pijani mož pa se je zleknil po tleh, kot je dolg in širok, zaprl oči in blebetal pesmi: »Svetlo sonce se je skrilo, vse na svetu potihnilo; vse odeva tiha noč, da zaspati nam je moč.« Nato je položil glavo na brežino in je že zasmrčal. Kmet, ki je delal sto korakov vstran na njivi, je pritekel zraven in vprašal: »Kaj se je pa zgodilo? Ali je temu človeku slabo?« Žena je jokaje odkimala z glavo. »Oho, kaj pa je to?« se je začudil kmet, ko je zagledal šopek na suknjiču spečega in zapazil njegovo poročno obleko; »ali hoče ni prav nič nevesta. Samo da ne bi smela piti na poročni dan.« »Kar tu naj ostane, jaz grem domov,« je komaj spravila iz sebe žena, vsa zaročena od srama. »Od kod ste doma?« »Od tam, kjer je moj dom.« Ošinila je še s prezirljivim pogledom smrčečega moža in je potem odhitela, da bi se ozrla, po cesti navzdol. Uro pozneje je bila že v mestu, kjer je na pošti pričakovala svojega skrbnega moža. Jeza in žalost, užaljena ljubezen in prizanesljivost, strah in trma, vse to se je burno borilo v njenih prsih, zmagala je nazadnje trmasta odločnost. Od vsega početja hoče in mora pokazati veternjaku, človeku brez volje, svojo odločnost, sicer bodo poslednje reči od prvih. Zato se je odpeljala, ko ni bilo moža do večernega vlaka, sama domov. Takega poročnega dne bi si Krajnikova Francka niti v najtežjih sanjah ne predstavljala. Bila je najmlajša hči znanega krojaškega mojstra Krajnika na Goriškem in bi se po njegovi smrti lahko večkrat poročila, pa ostala je pri materi, da je vodila z njo naprej krojaško obrt. Ko je po petih letih tudi mati umrla, je lepa Francka, kot so jo imenovali, sprejela ženitveno ponudbo že malo poznanega snubca, štiriintridesetletnega mizarja Jerneja Gorčnika, nekoliko mrkega, a bogatega moža, in mu je dala obljubo za zakon, samo izgovorila si je eno leto odloga. Medtem ji je začel dvoriti čevljar Lovre Kranjčič Vač, vesel, vedno smejoč in pojoč mladenič, in Francka se je zaljubila vanj. Ni ji sicer ugajalo lahkomiselno obnašanje čevljarja, ki je neredil in malo delal, tem rajši pa pel, godil in burke uganjal po gostilnah in si s svojim veselim značajem pridobil čisto primeren vzdevek »Veternjak«. Ko ga je zaradi tega Francka resno posvarila, se je Veternjak na glas opravičil, je zasič mahal že v gostilno, krotil svoj donosni tenor in pretirani smeh, toliko po podaljšanem utrujenem dnevu, da pozneje nič in varčeval kot čebela. Tako se je zadržal več kot pol leta in lepa Francka je bila po tem čisto prepričana. »Lovre — Lovre Kranjčič — ti si lopov!« »Kdo pravi to? Tudi bom vsakogar za razžaljenje časti, kdor si mi upa kaj takega zabrusiti v obraz.« »Čevljar, rečem ti še enkrat. Če se kdo na svoj poročni dan tako opije, da ne ve sam zase, in zapusti svojo dobro, lepo ženo, s katero je preživel komaj par ur, kaj je pač drugega kot lopov.« »Jaz nisem zapustil Francke, pač pa ona mene.« »Prav je imela, ti veternjak brez časti. Ne prenesla bi sramote, da bi sedela cele ure zraven pijanca in da bi vsak mimoidoči človek vprašal, čigava je ta klada njen mož.« »Lovre, če zinješ še eno besedo, te primem za ušesa. Premetnem te kot snop slame.« »Veternjak, ne bodi tako nasilen. Midva se ne bova prepirala in si skočila v lase. Pomiriva se in pobotajva in pojdiva v gostilno, morda začneva tam kaj koristnega.« »Jaz nisem zapustil Francke …« Vstal je in jadno odkorakal v dolino, kjer je zavil v prvo gostilno. Tam sicer ni našel pogrešane pijače, pač pa tri vesele vaške brate, ki so prepevali ob spremljavi harmonike. Tu je prišel Veternjak ravno prav. Brž se je pridružil postopačem in prepeval in se šalil, da so se ga vsi naveličali poslušati in ga kratko odvedli v spalnico. Naslednje jutro je bilo Veternjaku vendar nekoliko tesno v želodcu. Pozvedoval je po vasi in mestu, po svoji pogrešani zakonski družici, pa je ni mogel nikjer najti. Tako se je vrnil drugi dan zvečer kot vdovec domov, kjer so ga sosedje s smehom sprejemali in mu razložili, da je njegova srečna izvoljenka na stanovanju pri svoji poročni sestri v Bači. Tedaj je napisal Francki sladko pismo, kjer jo je ponižno in skrušeno prosil, naj mu milostno spregleda in odpusti njegovo nerodnost in naj ne loči za vedno tega, kar je Bog za večno zvezal. To pismo je bilo brž vsakega uspeha, ravno tako druge, šele ko se je podal Veternjak v Bačo in je čakal na pol smeje, pol jokaje, pol proseče priznati svojo krivdo, tudi slovesno pred pričami obljubil, da bo začel novo življenje in da se bo odločno izogibal vseh slabih priložnosti, se je Francka vdala in šla z njim na dom. Vkljub malo dobrega obeta je začetek njunega življenja v zakonu že zadosti v redu. Sicer ni držal Veternjak svojih obljub do pičice natančno, kajti popival in prepeval je po gostilnah še kot prej, toda toliko je Francka vendarle dosegla, da jo je poslušal in od sedmih dni v tednu samo enega preživel v gostilni, sicer pa marljivo izvrševal svojo obrt in služil lepe denarje. Točno eno leto po čudni poroki so dobili v hišo čvrstega, zdravega princa; tedaj se ni Veternjak od samega veselja cel teden dotaknil nobenega čevljarskega orodja. Samo po sebi umevno se mi je zdelo, da se mora dečko imenovati po očetu Lovrenc. Temu pa je odločil naš poglavar Boltarjev Janez, po domače Bršljin, imenovan, ki je bil s čevljarjem pri gostilniški mizi zvest prijatelj in ga je ta povabil za botra. Kum je neizpodbitno odločil: »Janez je njegovo ime!« »Lovrec ima sumljiv glas, je satiričen,« Jančkovce je pa še veličal preveč za zemeljski obli. Ker ni imel Veternjak tako dobrega jezika kot Bršljin, je ta zmagal in čevljarju pobral in dobil ga. Janeza Kranika za svojega godovnika. V gostilni pri krstni gostiji, katere se je otrokovo oče veselo udeležil, je bilo živahno. Koter Bršljak je klical na mizo vina v steklenicah, o katerih je on sam najbolje popil, Veternjak je igral na svojo harmoniko, ki jih je prinesel s seboj, in je prepeval pri tem najbolj poskočne pesmi, pri čemer ga je tu pa tam spremljal s svojim zamolklim basom Bršljak. V nadaljevanju je stekel harmonika tja k mizi ob peči, kjer je novokrščeni zemljan sladko spal na bližini pod očetovim vezenim. »Tralala-didelidom!« je razposajeno zapel. »Česar ne znaš, tega ne počni. Judijač ne zna. Dečko, če hočeš postati pevec in muzikant kot tvoj oče, moraš zgodaj začeti. Kdor hoče postati mojster, mora že z otroško roko sprejemati vse glasove in note.« Nato je zagrabil zvrtenega otroka glavice hrupno pobožičil. Pri tem se je otrok zbudil in se začel na ves preteg dreti. »Dobro je postavil, in glas ima kot klarinet,« se je smejal Veternjak. »Izborno, dečko! Če vsi znaki ne varajo, boš se izvrsten pevec. Bodite! Veternjak, hahaha.« Ko so se vrnili po krstni gostiji domov, je bil otrok že tako dobro volje, deloma zaradi nadebudnega potomca, deloma od mož izbranega vina, da je dal duška svojemu prazničnemu razpoloženju z dvema streloma iz pištole, ki jo je sprožil na balkonu pred sobnimi okni. Pri tem se je zretnica Vojda tako silno prestrašila, da je spustila otroka na tla. Plošni zmedi vse križem med ječanjem, jokom, tavkanjem in vreščanjem je dobila Francka živčni napad, postrežnica pa je bila vsa iz uma, da je pustila otroka kar na tleh in samo tulila. Šele čevljar, ki je prihitel vsled hrupa v sobo, je pobral jokajočega otroka in je z grozo spoznal, da ima zlomljeno levo nožico. Nekaj časa so vsi vpili sem in tja in zvrčali krivdo drug na drugega, nato pa se je odpravil čevljar z vozom na Gorjansko po zdravnika. Ko je ta prišel, je zmajeval z glavo in premišljeval sam pri sebi, nato je uravnal zlomljeno nožico in jo povil v mavčev ovoj. Pred odhodom je izjavil, da bo ostala noga, če otrok ne umre, za vse življenje nekoliko krajša in hiba. To so začeli znova tarnati in jadikovati. Francka, otrokova mati, je imela za zlo slutnjo, ker je hotela nesreča detetu že takoj ob vstopu na svet postaviti na pot zapreke. Vedel je otrok skoraj neprenehoma jokal in ječal; toda umrl vendar ni, in ko je zlomljena noga ozdravila, je izvrstno prosperiral. Shodil je šele z devetimi leti in pri tem je neznatno šepal na levo nogo. Veternjak je imel z dečkom blazno veselje in ga je tudi razodelal in blazen način, ker se je z otrokom igral, kot bi bil lutka. Vihrel ga je kot žogo iz ene roke v drugo, dvigal ga visoko nad glavo in ga zopet naglo spuščal, ga posedel na svojo ramo in plesal okrog, pri tem pa godil na orglice, dokler se ni vnemu otroku zvrtelo v glavi. Francki se je zdelo večkrat kar čudež, da ni otrok vrgel ali zadel z njim ob kak predmet, in iskreno mu je prigovarjala, naj opusti to brezumno početje. Toda to ni pomagalo nobena prošnja in opomin in svarjenje materino in tudi ne vpitje bojega očetovega otroka. Deček ni imel vljub očetovim izbruhom nikakršne bojazni pred njim in se je zatekal vedno v materino naročje, da ga je ščitila. Samo če je vzel oče v roke harmoniko ali orglice in začel igrati, se mu je pridružil in potiskal z odprtimi usti in veselo. To otrokovo veselje do muzike je čevljarja na moč ugajalo, in učil je dečka, brž ko je znal malo govoriti, že več pesmic. In ni trajalo prav dolgo, ko je pel mali s svojim nežnim glasom še precej pravilno: <center>»Sladko vince piti to me veseli, dobro voljo biti svoje žive dni. Svoje žive dni — brez vse skrbi, to me srčno veseli.«</center> Ali drugo: <center>»Oj, šmentane citre, kak milo pojo, so mene zmotile, še tebe bodó.«</center> In naučil ga je še več drugih take vrste. S tem učenim načinom svojega moža se pa Francka ni prav nič strinjala, in ker ni imel Veternjak nobenega smisla za kaj pametnega, je učila dečka sama svetih pesmic o Jezusu in Mariji, ki so mu tem bolj ugajale, ker mu jih je mamica zapela s svojim lepim, mehkim glasom. Mati ga je učila tudi moliti in mu veliko pripovedovala o ljubem Bogu v zlatih nebesih. Deček je gledal potem večkrat ob jasnih sončnih dneh navzgor proti planinam, nad katerimi se je bočilo modro nebo, in je iskal z lesketajočimi očesci vrata, koder se more priti v nebesa. Nedelje se dvigne precej strm hrib Medgorje, na čigar vrhu stoji lepa romarska cerkev Matere božje. Tja gor so se največkrat in najdalje ozirale sanjave oči dečka, kajti od tam si je predstavljal vhod v nebesa. S posebnim veseljem je deček rad plezal po nizkih smrekovih drevesih, ki so stala ob vrtnem robu, in je tam gori prepeval kot ptiček. Ko mu je pa skrbna mati prepovedala plezati po drevesih, se je skobalil večkrat na jeseni plot pred hišo, da bi ne padel dol, je naslonil leseno lestev na ograjeni vrt in se stegal v višnje. Nad tem je imel oče Veternjak največjo zabavo in je imenoval dečka »Kraljiček«. V gostilni je smeje pripovedoval, da mu je priletel v hišo majhen ptiček, kraljiček, ki poje lepše kot vsi ptiči daleč naokrog in da je tako udomačen, da se igra z mačko. Dečku samemu je ugajalo ime in je bil vesel, če ga je oče tako poklical. Slednjič je on sam močno odgovarjal, če so ga ljudje vprašali, kako mu je ime: »Kraljiček sem.« Tako se je zgodilo, da ga na splošno ljudje niso več drugače imenovali in da se ga je prijelo ime »Kraljiček« za vse žive dni. Med raznimi pesmicami, katere je Veternjak dečku vtepel v glavo, se je zna tudi glasila: <center>»Štorklja, štorklja, dolgonožica, le zakaj pa k nam ne prideš nič? Bratca, sestrico imel bi rad, da bi mogel iti z njima se igrat.«</center> Želja, ki jo je ta pesmica izražala, se pa ni izpolnila. Kraljiček je ostal edini otrok Veternjaka in Krajnove Francke. ==II.== Čevljarjev sin Janezek, po domače Kraljiček, se je razvijal na svoj poseben način. Kljub temu, da je nekoliko šepal, je bil izredno lep deček. Imel je pravilne, resne poteze obraza, črne, bleščeče lase, ravne take obrvi, nasprotno pa svetlomodre oči. Bil je mehkega, sanjavega značaja, pri tem pa trdne in odločne volje, da se ni dal lahko odvrniti od svojih, večjih tudi prenagljenih sklepov. Nekega dne je ležal mirno na prostem v travi in motril planine naokrog, nato je splezal na ograjo in vriskal in prepeval. Nenadoma pa so mu postale oči vlažne, zdrknil je s plota in tekel, glasno jokajoč, v hišo. Ko ga je mati vprašala: »Kaj je, za božjo voljo, Janezek?« je med ihtenjem vzkliknil: »Tako mi je dolg čas po vas, mama!« Tedaj ga je mati dvignila k sebi in ga objela in poljubila. Deček je jokaje milo srce ročice okrog materinega vratu in jokal še bolj krčevito. Hipoma pa se je zopet radostno zasmejal. Taki in podobni prizori so se večkrat ponavljali. Ko deček še ni imel celih šest let, ga je zadela udarec, ki je bil mnogo hujši kot nesreča ob njegovem prihodu na svet. Dobil je sredo potek, ko je prišlo mnogo letoviščarje s svojimi otroci v vas, skratka. Nekaj časa so prihajali bolneži; nato pa je odšel zdravnik, z ozirom na težo, da se mora odpeljati bolnik. Na niso nič pomagale prošnje in jokanje materino, ne odpor očetov, vzeli so dečka ponoči skoraj na silo iz hiše in ga odpeljali v bolnišnico. Otrok samemu ni bilo težko slovo od doma, kajti bil je zaradi visoke mrzlice že tri dni deloma ali popolnoma brez zavesti. Tem huje je občutila izgubo mati. Nič ni mogla sneti in je kar naprej jokala. Večkrat je šla dol v Gorico; toda niso ji dovolili nobenega obiska pri otroku, ampak so ji le zagotavljali, da mu gre na bolje. Tega Francka ni verjela in je izjavila, da ima zlo slutnjo, da se s sinkom ne bosta več videla živa. To se je tudi zares zgodilo; toda ni umrl fantiček, ampak Francka. Ko je bil deček že več kot tri tedne v bolnišnici in se mu je že precej izboljšalo, je neprestano vprašal po materi. Kolikokrat je prišla ena ali druga žena iz mesta noter, se jo je dolgo po njej oziral, če ni morda mati. Neko jutro je rekel jokaje: »Danes ponoči je bila tu mama in me je poljubila. Zakaj je zopet odšla?« »Pomiri se, Janezek,« ga je tolažila usmiljena sestra. »Samo sanjalo se ti je. Prihodnji teden pride mama in te vzame s seboj domov.« Toda Francka ni več prišla. Napadla jo je huda pljučnica in čez šest dni je že umrla. Osirotelemu dečku niso ničesar povedali o nesreči, ki so jo zadeli. Tem bolj prijazne in ljubeznive pa so bile do njega usmiljenke; toda večkrat so se morale naglo odkraditi, ko je otrok povpraševal po materi, ker so se jim ulile iz oči solze. Osem dni po pogrebu rajnke Francke je prišel čevljar, da bi vzel s seboj fantiča. Bil je tako bled, prepaden in shujšan, da ga deček na prvi pogled ni spoznal. Nato pa je otrok takoj vprašal: »Kje je pa mama?« Čevljarja je grozno davilo v grlu. Zadrževal je jok in zgrgrajočim glasom: »Mama je odšla ... k stari teti Lizi v Trg in mora nekaj časa tam ostati ... Pozneje se bova zopet ... Jankec, pojdi sedaj z menoj! Lepo se boš imel doma ... Vse ti bom naredil, kar si boš poželel.« Nato se je naglo okrenil in šel nekaj korakov po veži. Sestroje je stopil fantiček za njim. Usmiljenke so zajokale skoraj na glas. Ko se je čevljar malo umiril, je vzel otroka v naročje in odšel z njim. Doma v hiši je vladala žalost mračna. Črne sence po vseh prostorih. Lahkomiselnemu Venčaju bi se niti ne sanjalo ne, da bo prišel nekoč dan tako naglo in tako strašno zadela. Čim manj se je je nadejal, tem huje ga je zadela ta plača. Skoraj ni mogel verjeti, da je izgubil Francko, svojo ljubljeno ženo, zdelo se mu je nemogoče, da bi bilo to res. Neka še nikdar občutena bolest mu je glodala v srcu. Ne kakor najhuje ga je mučilo sočutje z otrokom. Kaj naj počne ubogi, šepavi nebogljenec brez matere, na katero je bil tako močno navezan? Bridko mu je bilo gledati, kako otrok pogreša mater, večkrat je cel deček iskal ven na vrt, na travnik ali okrog hiše in klical: »Mama! ... Mamica!« — Ko je prišel zopet skozi vrata, je vprašal: »Kaj je tvoja mama? Ali ne bo prišla?« — Ponoči je spal mali pri očetu v kamri, kjer mu je pripravil posteljo poleg sebe. Včasih se je po večkrat zbudil, da je otrok klical mamico ali se v spanju to povpraševal. To je bilo za čevljarja tako pretresljivo, da je večkrat premagal k reči jok. Da bi deček malo pozabil na mater, mu je kupil raznovrstne igrače; toda malček se je igral z njimi le kratek čas, potem pa je zložil vse igračke skrbno v omaro, ker jih je hotel ohraniti lepe in nepoškodovane, da jih pokaže materi. Dvakrat na dan je prišla od očetovih stara Mihovka, ki je skuhala za čevljarja in otroka in opravila nujna gospodinjska dela. Usmiljeni stari ženi se je globoko v srce vtisnilo njegovo neprestano vpraševanje po materi. Premišljevala je večkrat, ali bi ne bilo najbolje, da pove otroku golo resnico. Nekoč mora itak zvedeti. Tu je pritekel nekaj dne deček glasno jokajoč skozi kuhinjska vrata in klical: »Mati Mihovka! Mati Mihovka! Janezek, kaj pa je, za božjo voljo?« je vprašala prestrašeno stara žena. »Kovačeva Tončka je rekla..., Kovačeva Tončka je rekla, je hlipal fantek, da se moja mama nikoli več ne vrne. Grobar Miha da je pokopal mamo tam doli pri Svetem Danijelu.« Starki so se ulile debele solze po licih. Zaprla je kuhinjska vrata, sedla na stolico, potegnila fantiča k sebi, položila njegove roke med svoje in rekla z mehkim glasom: »Tončka je neumna punčara. Nikar več ne jokaj, Janezek. Pomendila se bova nekaj pametnega... Glej, ko si bil ti v bolnišnici, je prišel naš Gospod, ljubi Bog, in je vzel tvojo mamico s seboj v nebesa.« »V nebesa se zakliče otrok z lesketajočimi očmi. Potem pride mamica zopet nazaj. Ljubi Bogec ji bo že pustil oditi.« »Janezek, poslušaj. Kdor je že v nebesih, ne gre več nikdar ven. V nebesih je tako lepo, in naš ljubi Bogec je tako dober in ljubezniv, da hoče mama vedno tam ostati. Če bi jo ljubil Bog nebeski, bi se grozno jokala.« »Pa kaj nima mamica mene nič več rada? Jaz nisem kriv, če sem bil bolan,« je tožil fantek. »O, mamica te ima sedaj še veliko bolj rada kot pred boleznijo. Vedno gleda z nebes sem dol nate in prosi nebeškega Očeta, da te pusti, da prideš gor k njej.« »Potem ne ostanem nič več tukaj. K mamici grem v nebesa. Nebeški Oče me bo že pustil noter.« »Sam od sebe ne more nihče v nebesa.« »Moj ljubi otrok, sam od sebe ne more nihče v nebesa. Moraš počakati, da pride pote nebeški Oče ali pošlje angelčka, da te vzame.« »Kdaj pa pride nebeški Oče ali angelček?« »Tega žal sama ne vem. Zgodi se lahko vsak dan, traja pa lahko tudi več časa — prav tako, kot se zdi ljubemu Bogu prav.« »Brž — brž — moram k mamici. Nič nočem čakati.« »Janezek, bodi pameten! Hočem ti nekaj povedati. Sedaj moraš biti priden in rad moraš moliti in nič več jokati, pa bo naše veseli Bogec rad in te bo poklical prej k mami.« Dečkove oči so se začele zopet svetlikati in gledajoč v staro ženo je rekel: »Tudi jaz imam ljubega Boga rad. Gotovo me pusti k mami.« Nato je capljal ven na vrt. Čez nekaj časa je čepel na ograji in molil pol pojoč pol govoreč pesmico, katero ga je naučila nekoč mamica: <center><poem>V nebesih sem doma, to glasno pravita mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. V nebesih sem doma, cvet sreče mi ne da, zato me vsa zemlja ta dežela tuja je. V nebesih sem doma, kjer družba zvoljena se skupaj veseli in k sebi me želi. V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, kjer večno srečen bom.</poem></center> Stari ženi so zopet tekle solze po licih. Naslednjo noč je divjala silna nevihta nad dolino; gori v planinah se je usula tudi toča. Toda zjutraj je zasijal zopet lep, kristalno jasen dan, ki ni razen uničenega vaškega potoka prav nič spominjal na ponočno neurje. Ko je prišel čevljar, ki je imel delo pri bližnjem sosedu, opoldne domov, ni bilo dečka Janezka nikjer. Mihovka je izjavljala, da se je otrok nekaj časa igral na vrtu; ko ga potem ni več videla, je menila, da je pri očetu. Povpraševala so po njem po vseh sosednjih hišah in ga iskali po vasi od enega konca do drugega, pa nikjer ni bilo ne duha ne sluha o pogrešanem otroku. Čez nekaj časa je povedal Strgarjev Blaž, naglušen občinski revež, da je videl fantiča na mostu nad vasjo, ko je gledal v potok. Voda je bila od ponočnega naliva še vedno zelo narasla in deroča in motni valovi so nosili s seboj prod in drobir. Tedaj je bilo skoraj brez dvoma, da je padel deček v potok in utonil. Ljudje so prebrskali vso strugo navzdol in preiskali tudi vse jezove in kanale, toda ves trud je bil zastonj. Slednjič so morali opustiti celo upanje, da bi dobili vsaj truplo otrokov. Čevljar Lovre je bil kot iz uma. Ruvall si je lase, tekal brez klobuka po cesti gor in dol in rjul kot smrtno zadet zver. Mihovka je očitala, da ni bolje pazila nedolžnega ljubega otroka. Stara ženica se ni nič branila, ampak je jokala. Nato je skušala obupanega očeta tolažiti: »Glej, Lovre, je rekla, kar Bog stori, vse prav stori. Kdo ve, če ni nesreča za Janezka v srečo. Vedno se mi tako dozdeva, da je prišla Francka in vzela svojega otroka.« »Kaj pa mojega otroka? Saj je tudi moj otrok!« je zavpil čevljar. Potem je hipoma popolnoma utihnil in je čepel cele ure dolgo na enem in istem mestu v sobi in topo buljil pred se. Minil je tako en dan in ena noč. Drugi dan opoldne se je pa zaslišal pred čevljarjevo hišo radosten vzklik: »Kraljiček ni mrtev. Kraljiček je odletel na Medgorje.« To veselo novico je prinesel Skodirjev Jurček, ki je pasel živino po travnatih bregih na Medgorju. Pol važno, pol šaljivo je pripovedoval, da je šel danes zjutraj gor k cerkvi, da poide živinico tja, ko je nenadoma naletel na otroka, ki je spal pod lopo pred cerkvijo; ko si ga je natančneje ogledal, je bil v resnici Kraljiček. Fantiček je čvrst in zdrav, le malo sestradan, in sedi sedaj v najboljši hiši na ravnici pod vrhom, da se malo okrepča in pozdravi. Takoj si je imel čevljar več opravka. Stekel je skozi vas in po najkrajši bližnjici navkreber vznem, kot bi bil na ravni cesti. Prej kot v eni uri je bil že zgoraj pri hiši, kjer so sprejeli in postregli najdenega otroka. Ko ga je oče zagledal pred hišo, je planil vrhoma k njemu, ga dvignil v naročje, ga objel in poljubil in zaklical na pol smeje se, na pol jokajoč: »Janezek! Janezek! Moj otrok!« Deček mu je ovil ročice okrog vratu in rekel: »Ata, šel sem v nebesa, da bi poiskal mamo.« »O, božjo voljo, Janezek, kdo ti je pa povedal, da je mama v nebesih?« Mihovka mati so rekli in tudi sam vem to.« »Ti ubogi otrok, nebesa so previsoko zgoraj.« »Da, da, je čepetal deček in kazal s prstom proti vrhu hriba: daleč, daleč, daleč je v nebesa.« »In tako dolgo nisi nič jedel.« »O, pač, poskusil sem nekaj borovnic ob poti. Potem je prišla tema, pa me ni bilo nič strah, saj sem bil pri cerkvi Matere božje. Zato sem zaspal.« »Pa te ni nič zeblo. Ni se celo bos si.« »Nič me ni zeblo, saj se mi je v spomin, da je prišla k meni iz cerkve Mati božja in me celo s svojim plaščem. Ljubeznivo se mi je nasmehnila in mi rekla, naj bom vedno priden. Tudi Jezusček se mi je lepo nasmehnil in njegove očke so me blagoslovile s svojo ročico. Potem sta oba izginila in nisem videl več drugega kot polno zvezd nad seboj. Tedaj je prišla mama z nebes in mi rekla, da sem še veliko premajhen, da moram še zrasti in postati velik deček, potem šele bom smel iti v nebesa.« »Janezek, pri meni moraš ostati. Če odideš od tu, nima tata nikogar več. Mama je tudi odšla.« »In pri tatu ostanem. In ko zrastem, tedaj greva skupaj v nebesa k mami, kajne?« Čevljar ni mogel odgovoriti, ker so ga dušile solze. Stopil je v hišo in zahvalil domačim za postrežbo otroku. Ponovno okrepilo zase je sklenil, si zadal dečka na rame in ga nesel utrujen po hribu navzdol proti domu. ==III.== Preteklo je leto, čevljar Lovre, ki je bil videti po ženini smrti od žalosti in bolesti ves strt, je postal zopet stari Vetrnjak. Scer ni Francke nikakor pozabil, ampak je pogosto o njej govoril in jo imel povsodzrno. Tudi se je zarekeln, da se nikdar več ne oženi, prvič, ker človek v zakonu zgubi nedolžnost, drugič, ker bi tako, kakor je bila Francka, po vsem svetu več ne dobil, tretjič, ker noče dati svojega fantiča, Kraljička, mačehe, in četrtič, ker je bila in ostane Francka njegova edina žena in vekoma. V klubu temu je jedel in prepil po gostilnah pošteno in bolj veselo kot kdaj koli prej in ni bilo dneva, da bi naletel na Vetrnjaka na enem ali drugem koncu doline. Opojnih pijač nikakor ni prezrl, vendar je bil vedno kadar popolnoma pijan, vedem, da je imel kolikor pod kapo, da je bil dober volje. Tudi ni šel v gostilno zaradi pijače, ampak zaradi petja in vesele družbe. Najbolj zvesta tovariša sta mu bila Brbljač in Škripc, ki sta bila z njim prava tovariša veselja in občutna muzikantka terceta. Vetrnjak je igral na harmoniko, Škripc na kitaro in Brbljač na klarinet. Zadnji je pel globok bas, Škripc mehak bariton in Vetrnjak kot skrjanček čisti, večkrat pa tudi hripav tenor. Odklar je čevljarja žena umrla, je bila vsa triperesna deteljica zopet samskega stanu; vsi trije so bili tudi enake starosti. Po domače imenovan Brbljač, s pravim imenom Boltarjev Janez, je bil po svojem poklicu krošnjar in je trgoval z volnenimi izdelki, predvsem s čepicami, nogavicami, jopicami in majami. Ni pa krošnjaril celo leto, ampak samo zadnje tri mesece, zaslužil je pa pri tem toliko, da je drugih devet mesecev preživel čisto dobro pri svojem bratu mizarju, v kolikor ni presedel po gostilnah za mizo. Bil je plečat in čokat mož, imel je okroglo glavo, rdeč nos, olrito brado, sive oči in namrščene, snežnaste lase, ki so mu štrleli kot jež izpod kape vse strani z glave. Najbolj pomemben na vsem Brbljaču sem bila njegova razmeroma majhna usta. Skozi ta niso prihajali samo mogočno doneči basovski glasovi, ampak tudi brezkončne strune besed in čenče, baha in laganja, kar je pa znal razložiti tako živo in prepričljivo pripovedovati, da slušalcu niti sam ni dvomil o njih resničnosti. Od svojega blebetanja in brbljanja je tudi dobil pridevek Brbljač. Skozi iz majhnih ust so tekli tudi brezštevilni kozarčki opojnih tekočin, ki jih je pa Brbljač neverjetno količino prenesel. Z osmimi četrti vina ali devetimi vrčki piva je bil še popolnoma trezen. Pijača ga ni nikdar toliko zmedla, da bi se mu pijanstvo poznalo, pa naj je pil še toliko. Vetrnjaku je bil Brbljač tem bolj všeč, ker je bil boter njegovega sina. Tretji v zvezdi je bil Mirko Mikuž, Dasi ravno še ni štel štideset let, je vendar imel za seboj že zelo razburkano življenje. Kot sin z gospoda umrljh staršev je tri leta študiral, zaradi medsebojne nepopustljive nenaklonjenosti med njim in gospodom profesorjem pa je obesil šolo na klin. Nato se je izučil krojaške obrti in je odšel kot pomočnik v svetu. Ker je pa težko zdržal presedanja, so ga zanesla nepremagljiva nagnjenja vedno dalje in pri tem se je svoje obrti tako temeljito odučil, da je komaj še znal prišiti gumb na hlače. Sedaj je šel za postreščka in je hodil od gosta do gosta; toda povsod so ga odslovili, čes da ni za ta poklic, ker je na pol izpraznjene kozarce preveč čisto izzival. Po malem odmoru se je pridružil neki pevski družbi in se je pri tem navadil igrati na kitaro. Ker je pa pel slabše kot drugi, je bil kmalu zopet na cesti. Tedaj se je posvetil umetnosti in je vstopil kot učenec pri nekem slikarskem mojstru v mestu. In pri slikarskem poklicu se je zdelo, da bo ostal. Vsaj prišel je po nekaj letih z mojstrskim spričevalom domov in se je lotil s svojo umetnostjo v domovini. Podob je sicer slikal nobenih, pač pa je znal izvrstno pobarvati krčnje, omare, mize, stole, zibelke, skrinje in podobno v prav pisanih barvah in nanje pričrtati lepe rožice in srčke, znal je tudi lepo poslikati veže in sobe in celo stare slike s svežimi barvami znova poživiti, tako da so ljudje njegovo umetnost splošno občudovali. Zredi se sicer ni po svojih umetninah; kajti prvič je bilo v ozkem domačem področju veliko premalo slikarskega dela, drugič je bil slikar nezanesljiv, ker ni znal delati ob uri, ampak se je bolj pridno praznil kozarce po krčmah, in zato je izgubil naročila. Kljub temu je hodil Mirko vedno lepo in gosposko napravljen. Bil je vitke, brhke postave, bele polti, imel je rjave zavihane brke, valovite kostanjeve lase in se je rad po mestno nosil. Sicer se je moral večkrat, ko so bili časi prav slabi, zadovoljiti s staro ponošeno vsakdanjo obleko, toda nekaj meščanskega je imel vedno na sebi, namreč črno suknjo nad srajco. Po svojem fraku se je razlikoval od vseh drugih moških v vasi in po tem oblačilu se ga je prijelo ime Škripc. Prav slabo mu ni šlo nikoli. Če se je tu pa tam zgodilo, da si je moral gašiti žejo z bistro studenčnico namesto z rujnim vinom in da mu je krulila po želodcu lakota, tedaj se je spet oklenil umetnosti, vdove po rajskem kramarju Malegju, ki je bila brez otrok in bogata. Gospe vdovi Malegjski se je znal sin rajne sestre še kot otrok prikupiti in si pridobiti njeno srce in ona ga je zato na razne načine podpirala in mu je tudi večkrat obljubila, da mu bo zapustila lepo dediščino, če ji ne napravi kake sramote. Nato je zidal nekaj zlate gradove v oblakih in ni izgubil nikdar dobre volje, razen ko je bil zelo vinjen; v takem primeru se je namreč lotil jokati kot otrok. Poleg vsega drugega je bil Škripc tudi pesnik in je razveseljeval svojo ljubo teto ne samo z novimi rožnimi dam, ampak tudi ob drugih priložnostih z visoko donečimi verzi, za kar je potem vsakokrat prejel zvečer plačilo. Odkar je postal Vetrnjak spet popolnoma neodvisen, ni skoraj nič več delal in je polagoma, pa gotovo zapravljal majhno glavnico, ki mu jo je zapustila Francka. Največ časa je potratil po gostilnah, kjer sta mu delala zvesto družbo njegova dva tovariša, Brbljač in Škripc, in mu pomagala zganjati vse, kar jim ni nikoli manjkalo, s petjem, godbo in šalami. Najlepše pri vsej stvari pa je bilo to, da je jemal Vetrnjak svojega tedaj sedemletnega dečka Janeza vedno s seboj v gostilne. In nad vse lahko je bilo, da je moral fantič pri petju in godbi treh vinskih bratov sodelovati. Vetrnjak je kupil za slabo nadarjenemu dečku orglice in ga je med dolgo zimo brez posebnega truda naučil celo vrsto korakov. Vlakov, poskočnih in narodnih popevk. Tudi nekaj kvantarskih pesmi je znal deček, ki jih sicer ni razumel, pa jih je prav korajžno pel. Vetrnjak je bil ves ponosen na sina, da je že tako zgodaj nastopal v javnosti in kazal svoje umetnije. »Hej, moj Kraljiček, to je tiček, kaj se je bahal, v celi deželi ne dobite takega. Igra in poje že zdaj bolje kot učitelj. Kaj bo šele postal v dvanajstih, štirinajstih letih!« Drugi Vetrnjak, je nekaj zaklical: »To bi ne bilo neslabo, hahaha. Toda Kraljiček bo postal voz, operni pevec, pred katerim se boste nekoč še vsi okrivavali.« Na dečka je bil nekoliko ponosen tudi Brbljač kot njegov boter in je pripovedoval čudovite stvari o njegovih zmožnostih. In tudi Škripc, ki je imel sploh rad otroke, je pristil pri skupini fantič tesno k srcu. Sploh sta bila vesela oba, da se je njim pridružil in pevski krožek pomnožil še za enega člana. Gostilniški gostje so dečku živahno ploskali in ga hvalili, zlasti tedaj, ko je s svojim čistim in pevnim glasom zakrožil kakor kvantarski popevko. Če bi ne bil se tako otroško preprost, bi se mu prav lahko vtihotapila v krvno domišljavost. Malce nečimern je že vsekakor postal. Tu ga je pa zadelo bridko spoznanje. Brbljač je hotel svojega kumča na vsak način naučiti piti. »Dečko, pij!« mu je prigovarjal; »vino ima moč.« »Da, tako moč, da vrže može po tleh, hi hi,« se je smejala natakarica. »Dečko, drži jezik za zobmi in nikar se ne vtikaj v stvari, o katerih nimaš nobenega pojma,« je renčal Brbljač. »Vse, kar ima moč, daje moč tudi drugim. Kdor veliko je, dobi moč; kdor veliko pije, dobi moč; kdor veliko dela, dobi moč. Moč daje samo vino. Zato moraš piti.« Deček je srknil iz kozarca in skremžil usta ob kislem okusu. Tu je stopil vmes Škripc in rekel: »Ne, seveda, Janezek, zato je prekislo — kajne? Toda sladko se lahko kmalu popravi, le počakaj.« Vzel je skledo s sladkorjem in je dal pet, šest koščkov v vino, ki ga je potem z žlico premešal. »Tako, Janezek, zdaj ti bo šlo vse drugače v slast, le pij.« Deček je pogledal vprašujoče očeta. Ta mu je pritrjevalno prikimal. »No, sladko vino napravi čist glas.« Zdaj je deček pil in ker mu je bila pijača pogodu, je kmalu izpraznil kozarec. Škripc pa mu je zmešal še drugi in tretji kozarec s sladkorjem. »Priliti bi se mu moralo vsaj malo vode,« je svetovala natakarica. »Kaj? Vode?« se je smeje protivil Vetrnjak. »Kraljiček ni riba, ampak ptiček. In kdor zna peti kot ptiček, zna tudi vincek piti.« Toda kmalu so vinski duhovi že omotili dečka. Plesali so mu po glavi, da je izgubil ravnovesje, mu obrnili želodec in izpraznili njegovo vsebino v široko lizno po mizi in po Škripcovi kitari. Izbruhnile so sledile bučne krohot gostov, kar so si pa trije možki umaknili tako slabo zamenili, da bi prišlo kmalu do tepeža z zamerljivci. Deček je jokal od sramote, to da se čuje je bilo, ker je menil, da bo moral umreti, tako slabo se je počutil. Prenesli so ga v gostilniško sobo v posteljo, kjer je prenočil tudi oče poleg njega. Od tega dne je dobil Kraljiček tak gnus in strah od vina in vseh opojnih pijač, da ni poskusil več niti ene kapljice alkohola in celo njegovega duha ni mogel prenašati. Tudi ni več hotel po gostilnah igrati, ker ga je bilo sram pred ljudmi. Njegova volja pa se je morala ukloniti zahtevi treh vinskih bratov in tako je zelo viharno preživel svojo pot. Večkrat se je dečku dremalo, zlasti tedaj, ko so prav dolgo posedali po gostilnah, in se mu je ljubilo igrati, ker je odložil orglice. Vetrnjak je položil tedaj fantiča na klop, mu del svojo suknjo pod glavo in ga pustil, da je zaspal. Fantek se potem ni več zbudil niti tedaj, ko ga je oče v naročju in ga odnesel domov, ampak je naslonil glavico na očetovo ramo in spal trdno naprej. Včasih je zanesla Vetrnjaka pot mimo pokopališča, posebno ko je bil močno vinjen. S spečim dečkom na rokah je pokleknil na grob svoje rajnke žene in razvil se je med njima na pol otrezen, na pol trezen razgovor. Pri tem je svojim besedam sam odgovarjal, tako da sta se nekako takole pogovarjala: »Ljuba Francka, nocoj sem se, žal, spet precej zakasnil ... Po tebe morem pomagati — boter Boltar in Mikuž sta me tako dolgo zadržala.« »Da, da, Lovre, je izgovore poznati. Ti si vedno nedolžno jagnje in le drugi so vsega krivi.« »Ni ravno treba, da bi bil jagnje, da sem le pošten človek. Voljo imam dobro, samo meso je slabo. Moraš mi pač še enkrat odpustiti, Francka.« »Odpustila bi že rada, samo da bi se tudi ti že kdaj poboljšal. Pa si vedno eden in isti Vetrnjak.« »Daj, Francka, nikar me grajati. Saj te imam rad. Če bi ne odšla od mene, ampak pri meni ostala, bi bil še davno svetnik.« »Da, precej poboljšani svetnik, kakor ga ni še nobenega v pratiki. Zdaj pa pojdi domov, Lovre, in lezi spat, sicer boš in najin fantek izgubil še očeta.« »V tem pogledu bodi brez skrbi, Francka. Zdrav in čvrst sem kot riba. In za fantiča pazim kot na punčico svojega očesa, tu je vse v redu. Fantek je tukaj pri meni in te lepo pozdravlja.« »Zdaj pa greva domov. Z Bogom, ljuba Francka, lahko noč!« Nekoč je poklical župnik čevljarja k sebi in mu napravil resno pridigo, dano, da ne bo tako vrtoglavo življenje — ker sicer bo zakonu ugonobil sebe in posebno pa svojega otroka. Tu se je pa Vetrnjak zagovarjal: »Prečastiti gospod župnik, ljudje imajo veliko govoriti, ko je dan dolg in manj je govoriti, ko je večer, kaj ne slišim. Prav zares ne položaj vesti. Počutim se, ne morem več, ker ne morem pozabiti Francke. Mihovka, ki mi je dolgo pomagala pri gospodinjstvu, je bolna, in da bi si vzel kako deklo za oskrbnico, ne zmorem. Tako se moram sam ukvarjati z gospodinjstvom, kuhati, pospravljati, pomivati in večkrat po celem dnevu ne pridem do časa, da bi opravil svojo obrt. V kuhinji, kamor pa da se, da ne morem drugače kot da skočim do krčmarja po to, kar potrebujem. Če pri tem malo posedim v sobi in spijem kozarček vina, je že zaradi obrti potrebno; kajti krčmarjem mi dajo veliko dela. Fantka moram seveda jemati s seboj, sicer mi spet odide na goro in odtod v nebesa, hehehehe ... Kraljiček, hehe, Janezek, je nedolžen, dober otrok. Prav za prav bi moral že to leto hoditi v šolo, toda saj veste sami, gospod župnik, da je rekel zdravnik, da je še preslab in težko hodi s šepavo nožico. Prihodnje leto pa, pa že pošljem v šolo in boste videli, kako bister in priden dečko je. Piti ne mara drugega kot vodo in v gostilni mu je takoj dolg čas. Dolgo bi zdržal na ostajanju v gostilni, večjemu četrt, pol ure. Nato greva domov, povečerjava in zmoliva in spiva potem mirno in pobožno kot dva puščavnika.« Po tem dolgem govoru je obljubil Vetrnjak vse, kar je župnik od njega želel, in je šel nato smeje domov, ne da bi se za to, kar je obljubil, še nadalje brigal. Mnogo strožje kot župnik je prijel Vetrnjaka župan. »Ti, Lovre, je rekel ostro, to, kar počneš, je pa že od sile. Hiša ti propada, čevljarstvo si obesil na klin, denar od svoje rajnke žene, ki bi imel biti otrokov, zapravljaš, in otroku nisi nikak oče, ampak zapeljivec. Če se takoj ne okreneš na drugo pot, te bo morala občina spraviti v keho.« Prvi trenutek je bilo Vetrnjaku, kot bi ga zadela klofuta, nato je zavrnel: »Hiša je moja in otrok je moj otrok in za čevljarsko pot plačujem sam davke in zato ne pustim, da bi se kdo vtikal v moje zadeve. — Samo eno besedico še rečem, pa grem takoj na sodnijo in vas tožim za razžaljenje časti.« »Kar pojdi, tam ti jih bodo že povedali,« je odvrnil župan mirno, pa odločno. »Sicer te pa nisem poklical, da bi se s teboj pričkal. Povedal sem ti, kar je bilo treba povedati. To je prvi in zadnji opomin. Če nočeš poslušati, boš moral okusiti, to se pravi, nositi posledice.« S temi besedami je obrnil Vetrnjaku hrbet. Ta je pripovedoval nato o tem svojim tovarišem. Ogorčeno sta planila pokonci: »Kaj si vendar domišljuje oblastnež?« je renčal Brbljač; »mu bom že stolkel greben. Povedal bom županu, da mu bo v ušesih šumelo.« Škripc pa je slavnostno izjavil: »Dobro, najvišja je svoboda in svobode si ne damo od nikogar omejiti. Jaz imam prijatelje tam v mestu, tudi advokate, ki bodo ščitili našo pravico. In z njimi bomo občinskemu samosilniku še znali pokazati, da smo svobodni možje.« Štirinajst dni nato je bila velika svatba v vasi in zvečer je bilo pri Lojzmanu kaj živahno. Do štirih zjutraj je trajal ples, pri katerem so sodelovali z muziko trije vinski bratje z Janezkom Kraljičkom vred. Fantek je bil že po par urah utrujen in zaspan in večkrat so mu morali pustiti, da se je vlegel na klop in zaspal. Nato so mu dali spet kave in ga silili, da je z njimi sedel, za kar se je pa le nemudno jokajoč vdal. Županu je bilo že takoj zjutraj sporočeno o vsem tem vloglavem početju in še isti dan se je odpeljal na okrajno sodišče na Gorjansko. Dva tedna pozneje, na nedeljo, je prišel okrajni sodnik v vas, imel več razgovorov z občani in je povabil nato veseli godbeni tercet pred zbrani občinski svet. Tam je izrekel nad Brbljačem in Škripcem oster ukor, ki sta ga sprejela oba s povešeno glavo, čisto tiho in brez ugovora. Vetrnjaku je napravil bridko pridigo in mu javil, da je po uradnem sklepu poverjen vzame njegov očetovski skrbi. Vetrnjak je pogledal, pomoči iščoč na svoja dva prijatelja, ki sta pa stala pobarjena in skrušena in nista upala zinili besedice. Ko ni mogel upati od strani najboljših prijateljev nobene pomoči, je iskal pri strani mož s prošnjami, obljubami in nazadnje celo z jokom. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Odločil župan, kot njegov varuh, mu je razložil, kaj mora odslej delati in kaj opustiti in da se sme več z nikomer pravdati. In Janezek, Kraljiček, je bil še isti dan izročen v rejo na samotno kmetijo nad Cigličem, poštenemu kmetu Gorniku, ki je bil brez otrok in oddaljen sorodnik rajnke Francke. Dečku se je godilo v novi hiši bolje ko pri očetu, Vetrnjaku. Imel je vsaj red v hrani in spanju in navajali so ga tudi k delu. Gospodinja Kata, nekam boječa ženska, je imela za otroka vedno potrebno skrb. Trem poslom — samim starim ljudem — se je fantek smilil in mu ni nihče nič zalega prizadel. Pred gospodarjem pa, mrkim, redkobesednim, osornim možem, je imel deček že od prvega trenutka strah in bojazen. Spočetka ga je pač mikalo domotožje po očetu, ki pa ni bilo tako močno, da bi ga z begom zvabilo domov. Veliko huje je pogrešal dečka Vetrnjak. Menil je, da je to nezaslišana krivica, da se mu upa vzeti njegovega otroka, in bil je nad tem ves ogorčen, užaljen in razkačen. Tri tedne se je kar zaprl v svojo hišo in ga ni bilo nikjer videti, tako da so prihajali ljudje gledat, ali se mu ni kaj pripetilo. Nekega večera je pa capljal na hrib in je prežal v bližini Gornikove kmetije, da bi, če le mogoče, izpeljal svojega sina. Zatrt je prišel k malu deček sem po svoji vodnjak, oddaljenemu sto korakov od hiše. Tedaj je planil oče k fantiču, ga objel in poljubil, vzel nato na roke in zdrvel z njim navzdol po hribu. »Oče, kaj pa počenjate?« je vprašal deček iznenaden. »Janezek, domov greva in ostaneva spet skupaj,« je odgovoril čevljar. »Ne smem iti od hiše. Gospodar je to prepovedal.« »To nima nič prepovedovati. Ti si moj in nikogar drugega.« »Toda če mi kaj napravi?« »Mu bom že jaz pokazal, naj samo poskusi. Saj sem močnejši kot on. Bodi le kar brez skrbi.« Doma se je čevljar dobrikal dečku na vse načine, mu ponujal slaščice in potem sta igrala skupaj na harmoniko in orglice. Toda ni jima bilo usojeno, da bi živela dolgo skupaj. Gornik je izpred skednja videl, kako je čevljar odvedel dečka, in je še isti večer sporočil o tem županu. Drugi dan sta prišla dva orožnika v čevljarjevo hišo in sta ob kratkem opravila. Eden je odpeljal dečka nazaj k Gorniku, drugi je odvedel Vetrnjaka na okrajno sodišče, kjer je moral odsedeti tri tedne zapora. Ko se je fantič vrnil h Gorniku, mu je ta brez veliko odmeril nekaj ne preveč hudih udarcev, na kar se je spustil deček v grozen jok; kajti občutil je kazen tem bridkeje, ker ni bil še nikdar v življenju tepen in ker se je čutil popolnoma nedolžnega. O Vetrnjaku ni bilo potem, ko je prestal zapor, nič več slišati; izginil je brez sledu iz okolice. Ko je prišla jesen, je bil Janezek vesel, da bo slednjič smel hoditi v šolo. Čakalo ga je pa v šoli veliko več bridkosti ko radosti. Ker je občeval dotlej veliko bolj z odraslimi ljudmi kot z otroki, je bil zdaj v družbi razposajenih vrstnikov — boječ in si ni znal pomagati. Njegova šepava noga in pridobljeni naziv »Kraljiček« sta dajala predrznim paglavcem vedno nova povoda, da so mu nagajali in ga dražili. »Kraljiček, zapoj!« so klicali eni, »Kraljiček, poskoči!« so kričali drugi in celo najmanjši v prvih klopeh so se mu posmehovali. Ko se ga je tovariši neprestano nadlegovali in dražili, ni mogel v šoli poslušati paziti, izgubljal pa je marsikdaj tudi veselje do učenja. Domá tudi ni imel nobene priložnosti, da bi se učil. Pot od vasi do Gornika na hribu je bila skoro eno uro dolga; ko je prišel deček pod noč iz šole domov, je moral pomagati krmiti in napajati živino in opravljati tudi še druge posle. Potem je bil tako truden in zaspan, da se mu ni ljubilo učiti, ampak se je brž po večerji in rožnem vencu vlegel k počitku. Gornikovim, ki nista imela nikdar otrok, ni prišlo niti na misel, da bi kdaj fantiča priganjali k učenju ali mu pri tem kaj pomagali. Da bi mu pomagali pri učenju, sploh niti niso bili zmožni, in bili so mnenja, da ima edino šola nalogo, da otroka kaj nauči. Tako je ostal Kraljiček Janez vedno slab učenec, učiteljstvo se je pritoževalo, da je zaspanec, in drugim otrokom je bila to povod, da so mu še bolj razposajeno nagajali. Pozimi nekoč so poredni paglavci dobili Janezka na cesti pri Kozarčah in nagnali so ga v visok prehek in mehak snežni zamet ter ga obmetavali s kepami. Preganjani deček je poskušal na vso moč, da bi se izkobacal iz snega, pa ni mogel osvoboditi svojih nožic. Slednjič se mu je le posrečilo, da je izvlekel iz snega desno nogo, toda sezul se mu je pri tem čevelj z nogavico vred. Tedaj pa so ga pripeljali mimo voz Gabrškovega peka iz Gorjanskega. Voznik je oskrbel z bičem preko ušes razbrzdani fantalinov, da so se tuleči razbežali. Nato je pomagal jokajočemu dečku iz snega in ga dvignil na voz, da bi si pod kočem ogrel svojo boso nožico. Na vozu je sedela poleg zaboja s kruhom neko devetletna deklica, ki je imela lesketajoče se črne oči, plave lase in zelo prijazen obraz. Skrbno je ovila okrog dečkove bose noge volneno platno in nato sočutno vprašala: »Ali te zebe?« »Da,« je ihtel deček; »pa nič zato.« »Kako ti je pa ime?« »Janez mi je ime.« »Čigav si?« »Gornikov tam gori s hriba.« »Kaj? Pa nisi Kraljiček?« »Da, da — pa nisem nič hudoben, prav zares ne,« je zajokal deček na glas. »Saj vem, da nisi. Ubogi reveček si. Ali bi rad kruha?« Ne da bi čakala odgovora, je vzela deklica dva bela rogljička iz krušnega zaboja in ju potisnila dečku v žep. Medtem je iskal voznik po snegu dečkov izgubljeni čevelj in nogavico ter slednjič okopal tudi našel. Toda nogavica je bila tako mokra, da ni šla na nogo, in čevelj je bil tako raztrgan, da se sploh ni dal več obuti. »Če pridem domov brez čevlja, me bo gospodar natepel,« je zastokal deček. »Moj Bog, kako nesrečen otrok!« je rekla deklica bridko proti vozniku. »Miha, ali bi mu ne dala svojih čevljev? Menim, da mu bodo dovolj velike.« »Kaj hočeš postati svetnica, Majda? Saj potrebuješ sama svoje čevlje, hahaha,« se je zasmejal voznik. »Prav nič jih ne potrebujem,« je vztrajala deklica pri svojem; »na nogah imam dobre nogavice in ostanem vedno na vozu, dokler ne pridemo domov.« »Kaj bosta pa rekla oče in mati?« »Nič hudega. Imam še dovolj čevljev doma — kar tri pare. Ti tukaj so moji najslabši.« In že je odvezala trakove na desnem čevlju, se je sezula z noge in pomagala dečku, da ga je obul. Ker mu je bil desni čevelj ravno prav, je moral tudi levega z njenim zamenjati. Deček je bil po vsem tem tako iznenaden, da ni našel nobene besede. Župnik ga je posebej poučeval. »Najbolje bo, da se pelješ zdaj z nama do znamenja,« je rekel voznik, »od tam imaš lepo in krajšo pot do Gornika.« Deček je molče prikimal z glavo. Med kratko vožnjo se je venomer oziral na deklico, potem pa jo je na tiho vprašal: »Kako je pa tebi ime?« »Ime mi je Majda.« »Čigava pa si?« »Pekova z Gorjanskega.« »Kako si dobra. Bog ti plačaj!« »Smiliš se mi.« Pri znamenju na križpotju je voznik fantiča odložil. Še enkrat se je deček zahvalil deklici in možu. Nato je obstal na mestu in gledal za vozom, dokler ga je še bilo videti. — Ko je prišel domov, so ga sicer okregali, toda s kaznijo so mu prizanesli, ker je prinesel domov boljše čevlje od prejšnjih. Šele v svojem enajstem letu je mogel Kraljiček, kot so vsi ljudje imenovali Janeza Kralja, prejeti svete zakramente. Župnik ga je posebej poučeval in pri tem spoznal, da ima deček bistro glavico in mnogo dobre volje, samo nobene priložnosti za učenje. Od tega časa je ostal fantič župniku zelo vdan. Od drugih otrok se je bolj in bolj ločil, pogosto pa je klečal v cerkvi pred Marijinim oltarjem ali na grobu svoje matere na pokopališču pri Svetem Danijelu. ==V.== Več ko tri leta se ni o Vetrnjaku nič več slišalo. Njegova hiša v vasi je vidno propadala. Tedaj pa se je nenadoma zaslišala govorica po dolini: »Vetrnjak je spet tu.« »Kje pa?« »V Zlatoperjevi gostilni tam v Modreju je popival in prepeval in škripal s harmoniko.« »Kakšen pa je videti?« »Vedno je eden in isti Vetrnjak. Ima pa na sebi novo obleko in z denarjem kar razsipje.« V vasi pa se klatež ni prikazal in oglasil. Janezek Kraljiček je bil visoko gori na planini, kjer je imel Gornik svojo planino in je pomagal tam staremu pastirju pasti živino. Od tu se mu je odpiral krasen razgled okrog po planinah in navzdol po dolinah. Preko jespih je bilo videti čez cijanjsko polje na hrib Medgorje s cerkvijo Matere božje na vrhu. Svoji otroški pameti je menil nekoč, da se konča tam gori svet, da je videl, da se razteza v neskončne daljave in da kipi proti nebu vse bolj strmih in visokih gorah kot je medgorški hrib. Proti jugu je zastiralo pogled valovito hribovje Ritiov, proti severni strani pa se je odpiral razgled čez Kolovratov greben na Mrzli vrh in mimo mogočnega Bogatinskega pogorja na planino Razor in Kuk. Nekatere gorske skupine so se vrstile v najrazličnejših oblikah, spredaj so se bočile strmine, do vrha zelene planine, v ozadju pa so se vzpenjale visoko proti nebu skalnate gorske velikani, po katerih se je beli tu pa tam še sneg. Preko njih so se valili jasni oblaki in sproti spreminjali svoje oblike in barve. V smeri proti Gorjanskemu pa se je odpirala široka dolina, po kateri se je počasi vila modra reka, ki je spet izginila v gozdovih okrog Bledeca in Kozmarice. Kraljiček je bil nad krasnim razgledom kar očaran. Kar srečnega se je počutil na sončnih planinah, v bližini neba. Večkrat pa, ko se je oziral za sinjo obzorja, ga je prevzela silna hrepenenja, da bi se podal v širni svet, do brezkončnega morja, v velika mesta, o katerih je pripovedoval učitelj v šoli. Posebno veselje mu je bilo, da se je ulegel na planini vrh in hrbet in venomer gledal za belimi mehkimi oblački, ki so kot kdorasti jagnčki tiho in zaspano hiteli tik nad njegovo glavo. Potem so pa njegovi misli pomerjale že naprej v nebes k mamici, h kateri je hotel nekako priti čez Medgorje. Neko soboto popoldne je na planini zaspal. Tedaj ga je nenadoma nekdo dvignil in poljubil na lica. Odprl je oči in zagledal nekega moža, ki ga na prvi pogled ni spoznal. Pa to je iznenadoma zaklical: »Oče! Vi ste?« »Janezek, moj dragi! Dolgo sem te moral iskati, je vzkliknil mož. »Ljudje so govorili, da ne prideš več.« »Zaradi tebe sem spet prišel. Ali me imaš še malo rad? Povej, Janezek.« »Da, oče, seveda vas imam rad.« »Kako se ti godi pri Gorniku? Dovolji se pa kaj? Lačen moraš biti in garati za kmečko delo.« »Ne, jesti mi že dajo. In vsi so z menoj dobri, samo gospodar je malo bojim.« »Kaj, strahuje te dečko. To se mora končati. Niti en dan ne ostaneš več pri njem. Dobil sem zate drugega mesta, kjer se boš kaj pametnega naučil in postaneš kaj boljšega kot kmečki hlapec.« »Oče, pa mi se izučim?« »Čevljarstvo kot tvoj oče. Neki moj dober prijatelj, mojster Krivec, me je vzel za učenca. Ali te to ne veseli?« »Veseli me že; toda ne smem iti od hiše, sicer me ujudi kot nekdaj — prišli bodo pome žandarji in gospodar me nabije.« »To se ne sme zgoditi. Saj nisi več nikakršen otrok, ampak že velik fant in lahko greš, kamor hočeš. In jaz kot oče imam pravico, da te dam k kakemu mojstru, da se česa izučiš.« Dečkove oči so se začele svetlikati, očetovim besedam je verjel tem raje, ker se mu je mudilo z njegovimi željami. Tedaj je čevljar vprašal: »Ali imaš prazno obleko?« »Da, novo, temnosivo,« je odgovoril deček. »Knjige jo lahko prinesel na planino?« »Ne. Ampak jutri po obleko, ko grem k gornim na maši dol v cerkev.« »To je ugodno. — Kaj boš pa delal po maši?« »Po jutranji maši moram priti brž domov, da grem potem spet v planino.« »Zdaj me poslušaj, kar ti povem. Zjutraj po maši greš samo pol poti proti domu. Pri Čiginu pa ne kreni na pot proti Gorniku, ampak greš kar naprej po cesti proti Ušniku. Ali si že bil kdaj tam?« »Da, že večkrat sem pasel tam ovce.« »Dobro delaš. Tam pri Ušniku te počakam in ti prinesem tudi kaj jesti. Potem odrineva hitro čez Podselje navzdol po reki dolini. Ker bo jutri nedelja, ne bova srečevala mnogo ljudi.« »Toda če ne pridem domov, me bodo iskali.« »Preden te bodo pogrešili, bova že za devetimi gorami. Po večerji, ko prideš nazaj, kreneva malo vstran, ogledava malo svet, potem pa nadaljujeva pot dol proti mestu do mojstra Krivca.« Kraljiček se je zdel, da se bodo njegove želje izpolnjevale in njegovo srce se je začelo širiti. Kolikokrat je hrepenel ven v svet, da bi videl vse čudesa in tajnosti, in kako rad se je že davno odločil, da hoče postati kaj velikega, da bo lahko s ponosom gledal dol na vse tiste, ki ga zdaj dražijo in prezirajo. In zdaj so sanje vse tako lepe in v neposredni bližini. Zato je kar brž pritrdil očetovemu predlogu. Potekla je vse tiho po načrtu, kakršnega si je napravil Vetrnjak. V nedeljo opoldne sta bila oče in sin že pod Selom, kjer sta si privoščila z malim prigrizkom. Čez dobro uro sta dosegla do Dobrjarja, kjer sta spet malo počivala, in sta nato nadaljevala pot proti dolini. Vetrnjak se je čudil dečku, ki je pred vsakim Marijinim znamenjem, ki so stala ob cesti, malo postal in nekaj pobožnega zašepetal. »Janezek, kaj pa delaš?« ga je vprašal; »kaj si tako pobožen?« Na to je deček odvrnil: »Ker nimam na tem svetu več matere, mi je župnik rekel, da je postala moja mati ljuba Mati božja in da je ona najboljša mati; lepo rad jo moram imeti in se ji zaupanja priporočati. Tudi za vas da naj molim, je dejal župnik.« »Tako, tako ... da, da ... je že prav,« je dejal Vetrnjak. »Le moli pridno. Škodila molitev nikakor ne bo. Jaz tudi kaj molim, ko imam čas, to se pravi, molim vsak dan, seveda včasih je molitev malo bolj kratka.« V dolini je moral zaviti čevljar v gostilno in počakati prenočišče, ker je bil deček zelo utrujen. Tako je naročil litra vina in ga spil tri kozarce kar na dušek, silil je tudi fantiča, da naj pije, pa ni poskusil niti kapljice. Tem bolj v slast mu je pa šla dobra večerja, ki jo je oče naročil. Kmalu nato je zapel Vetrnjak za pečjo harmoniko in brž jih je imel v rokah. In začel je prepevati in gostiti. Deček, ki je naslonil glavo na mizo in zaspal, je spravila natakarica v posteljo, on pa je postal po rujni kapljici razigrane volje in ker so mu tudi prisotni gostje vneto ploskali, je še bolj navdušeno prepeval, igral lahkotne poskočnice in zbijal svoje razposajene šale. Šele ob eni ponoči je prišel ves natakan in omajen v sobo, kjer je spal deček, in se ulegel zraven njega v posteljo. Za trenutek je strmel v svetlobo sveče nedolžni obrazček mirno spečega dečka. To ga je minilo in še bolj pa, ko je opazil, da ima fantek ovit okrog vratu rožni venček. Ko je upihnil luč, je skušal deček zmoliti večerno molitev. Ta je bila videti sicer pobožna, pa silno kratka in se je glasila: »O Bog, zamiži na eno oko in me štej med tiste, da kar uležem se v posteljo, kot se zlekne sita krava v štalo.« In že je zaspal. Drugo jutro je vstal Vetrnjak pozno in je potem še vse dopoldne popival. Popoldne pa sta krenila s sinom po stranskih vzporednih cestah čez Kambreško. Pod večer sta se ustavila v obcestni krčmi in čevljar je vprašal po dveh možeh, ki ju je natančno opisal. Tedaj se je krčmar zasmejal in izjavil: »Oh, sta ostala pred dvema urama na Brdu in prenočila tam nekega Vetrnjaka, katerega sta dala lepo pozdraviti.« Brdo je bil kamenit hrib, malo vstran od ceste. Tam so zavili čevljar z dečkom, dasiravno se je začelo že mračiti. Popolna tema pa sploh ni postala: kajti kmalu je vzšla izza goratih hribov polna luna in razlivala svojo blagodejno svetlobo v toplo, mehko julijsko noč. Po cesti sta stopala oče in sin navkreber po prodni poti. Čez kakih dvajset minut sta prišla na jaso, ki je bila obdana od mogočnih bukev. Tu jima je nenadoma zadonel nasproti jasen bariton Škrica, ki je pel navdušeno tja v noč: »Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že.« In že sta stala oba iskana — Brbljač in Škripc — pred Vetrnjakom. Ta je vprašal malo osupel: »Kje sta tukaj?« »Kje pa naj bi bila?« je vprašal Brbljač. »In tam v dvorjeni gostilni vsekakor.« »Tam je nekam pusto ozračje, da zagreni človeku vsako veselje, zato sva se spet vrnila sem.« »In kje naj pa prenočimo?« »Tukaj v čudoviti naravi, v razkošni dvorani drevja, za katerega se zahteva v pesniško zanosa, da se ga zamehča mehki mahoviti ledeni sneg, stoji boljše kot na povaljani prtici v sobi! Bukve in hrasti nas obkrožajo kot neko pravljično sceno, nad nami pa razpenja nebo svoj s bližnjimi zvezdami posuti baldahin in luna, naša dobra zvesta znanka, je našla že nas prižgala svojo srebrno svetilko, da imamo dovolj svetlobe.« »Lepa hvala za stanovanje in razsvetljavo! S tem pa lahko bedno poginemo od lakote in žeje.« »Zoper take nevarnosti smo izbrani zavarovani,« je posegel vmes z nasmehom Brbljač; »tri litre vina so tukaj, par steklenic piva, in še tople, tudi frakeljske butelje brinovčka. Tudi dober prigrizek sva vzela s seboj na Brdo.« Po teh besedah se je obrnil k dečku, ki ga je vse to kar sploh ni videl in se je medtem ni prebudil iz tega mamljajočega sna: »Moj ljubi fantič je tudi tukaj — to me veseli,« se je hlinil. »Vej, Janezek, vsak dan moraš biti kmetavžarju toliko peči.« »Pozdravljen, Kraljiček! Vedno mi je bilo dolg čas po tebi. Zdaj pa smo spet vsi srečno skupaj,« je radostno vzkliknil Škripc. »Sveti Bog, takoj se poslovite, in srce, ki hoče veselo biti, je treba zaliti,« je zakrožil Brbljač. »Kdo je tukaj naš krčmar?« je izjavil Brbljač. »Janez naj plača za vse.« »Kaj je naš krčmar?« »V tem možičke je lastnik po svetlih denarjih.« »To ni res. Teta mi je denar sama vsilila, ker sem jo s pesmijo, ki sem jo zložil njej na čast, razveselil.« »Najprej hočemo vino piti, nato pa pesem čuti.« »Ne, prehitro ima pesem. Poslušajte, kako se glasi: »Oj ti preljuba moja teta, ta pesem zate je zapeta, ljubezen svojo razodevam, srce ti zlato z njo ogrevam. Roke bi rad na prsa ti položil, težave svoje pridno ti potožil; na svetu zapuščen sem sirota, edini up mi tvoja dobrota.« »Imenitno! Sijajno! Edini up mi tvoja je dobrota, ha ha,« je menil za vinom, pivom, žganjem. »Vidva sta zaljubljenca, ki nimata niti pojma o umetnosti in pesniški žilici.« »Teta več pojma pa imava o vinski kapljici. Torej toči zdaj!« Nato so krožili kozarci v kolobarju in v teku največjega časa je bilo par steklenic piva in liter vina do dna izpraznjenih. Večerja, ki je bila iz kruha, slanine in sira, je bil deležen predvsem deček. Ko se je najedel, se je ulegel na travnato ledeno in je zaspal, medtem se je pijače vino naprej vedno stegli z opojno pijačo. Vetrnjak je pri tem in naživljal pred se kak pomenico in brbljal neumorno praznil kozarce. Brbljač je skrbal pijačo v tankih, a dolgih požirkih, koložji vzel v roke in je po vsakem požirku junaško stresel z zaripljo glavo. Škripc pa je postajal vedno bolj duhovit in navdušen. Nenadoma je vstal pokonci, dvignil kozarec proti nebu in rekel: »Spomnite se pač, da napijemo na zdravje tudi svoji zvesti nočni čuvajki, blagorodni gospe Luni, ki nam tako vztrajno sveti s svojo srebrno svetilko pri naši gostiji.« Nato je zapel iz polnih prsi: <center><poem>»Oj mila luna, naša dobra znanka, ki med oblaki hodiš brez prestanka, gotovo moraš močno žejna biti, zato brž nalij pač ne boš piti; izprazni torej čašo polno vina, najboljša to je vedno medicina.«</poem></center> »Pusti vendar ubogo luno pri miru,« je zatrdil Brbljač. »Tu v naših hladnih planinskih krajih se pač ne more dobro počutiti in se zato vedno kislo drži.« »Kje se pa drži luna bolj veselo, a?« je povedoval Škripc. »Ti, Škripc, poslušaj, ti bom nekaj povedal. Naša luna je bledičasta, mršava reva, prava pohlevka. Na Nemškem, Francoskem in posebno v Španiji imajo vse drugačno luno, čvrsto in pošteno, dvajsetkrat večjo kot je ta tukaj.« »Štiriroglate oblike, kajne?« je drezal Vetrnjak. »Ne, veliko bolj okrogla kot naša, tako okrogla kot sodi desetih hektolitrov.« »Ko je polna ali prazna?« »Francoska luna je vedno polna in ima tako vesel, vedno smejoč obraz, da se mora vsa Francija smejati.« »Ti se gotovo nisi smejal, ker nisi bil še nikdar na Francoskem,« ga je dražil Škripc. »Kaj jaz ne? Ne samo na Francoskem, ampak celo v Parizu sem bil deset mesecev.« »In kje, boter, ti razmerja v Franciji z Gorjanskim kotom in Pariz s Trgom, kadar si prodajal kape,« se je smejal Vetrnjak. »Ljudje, ki niso prišli dalje, kot sega kmečka zvona, se najboj širokoustijo,« se je usajal Brbljač. »Videl sem dokaj sveta in lahko ti rečem, da ni za njo dovolj prostora med Gorjanskim in Trgom.« Ženo je spil kozarec do dna in umolknil. Tedaj je zopet povzel besedo Škripc: »Naša dobra luna se lahko s Cesto pred vsem svetom pokaže,« je nadaljeval in izjavil: »kjerkaj teče tam zvezdami mnogo je v najlepši okras, tudi dan od noči in nas svetli pri najlepši sanjah. Brez slavne pesnikov je je ne opevano. Razodeti so ji njene najbolj tajne sreče bridkosti in iskali pri njej utehe in leka. Ali hočete slišati, kako jo toži nek naš pesnik o svoji boli?« »No, kar ne. Se najlepše zahvaljujemo.« »Pač, to morate slišati in sočustvovati. Ta pesem se tako prilega tudi sedanjemu položaju, le poslušajte.« Vrgel je škric svojega fraka nazaj in zapel: <center><poem>»Bledi mesec, tebi tožim svoj na svetu revni stan, k tebi svojo roko prožim, iščem leka svojih ran. Vse na svetu mirno spava, vse na svetu zdaj molči, samo moja solza plava, srce moje, le ječi.«</poem></center> »Srce moje je ječi, ker vina nič več ni,« je obžaloval Vetrnjak. »Pač nekaj brinovčka imamo še, ta pogreje želodec in zaziblje v sladko omamo.« Šla je sedaj steklenica z brinovcem iz roke v roko. Ko je bila izpraznjena, je udarila ura iz dolinjskega zvonika enajst. Tedaj se je legel Vetrnjak na levo stran in je začel tako v enakomernem ritmu smrčati. Brbljač se je obrnil na desno stran in je že zadremal kot medved. Škripc je pa brinovček hudo omamnil. Ubogo pesnika se je valil bridki žalosti. Najprej je ihtel potiho, nato je začel jokati na glas in vmes vzdihoval: »Oj ti mrzel svet, to pusto življenje, huhuhu ... Mirko, ti si najnesrečnejši človek na tej božji zemlji ... Po četrti cestah si že hodil, vse si poskusil, pa vse ti je spodletelo, huhuhu ... Tisoč lepih, dobrih sklepov si že naredil, pa vse je veter odnesel, zvesti si ostal samo vinskemu kozarcu in kitari, huhuhu ... Najraje bi umrl, da bi bilo konec te revščine in sramote ... Če bi bilo dobre tete ne bilo! Ne pa moram prositi same, sirote huhuhuhuhu.« Zaradi glasnega joka se je zbudil deček, ki ga je začelo v hladnem nočnem ozračju tudi malo zebsti, dvignil je glavo in se ozrl začudeno okrog sebe. Škripc je nehal tožiti in je zaklical dečku: »Janezek, nedolžni angel, zakaj ne spiš?« »Slišal sem, da nekdo joka,« je odvrnil deček, »in zebe me tudi.« »Zebe te? — Meni je pa vroče. Tu imaš moj plašč.« Pomagal je dečku, da se je zavil, in nato je dejal: »Sedaj je te zopet zamrzlo in zaspi... Še prej pa ti moram dati nekaj koristnih nasvetov... Varuj se alkohola. Ako je Škripc, ki govori tako lepo, da so in dela iz najbojših ljudi polpijance. Tvoj oče in tvoj boter Brbljač se žal opijata z najbolj črnimi alkoholom, z žganjem. Jaz čvrst alkohol in se ga izogibam, ker ne morem. Jaz pijem samo vino in pivo, ne alkoholom. Mene moraš posnemati ... In še nekaj ti hočem povedati. Tak priden, bister dečko kot si ti, bi zaslužil boljšega očeta, kot ga imaš. Tvoj oče te zlorablja in gleda veliko premalo na tvoj dobrobit in večni blagor ... Saj niti ni sposoben za to. Če bi to treba povedal bi naučiti, če kar name obrni. Jaz sem izkušen mož in pesnik, imam razvedreno glavo in mehko srce. Name se lahko zaneseš v vsaki sili ... Huhuhu, kar srce me zaboli, ko pomislim na tvojo bodočnost. Bridke solze moram pretakati, ker te pomilujem v družbi, v kakršni si zdaj. Tvoj oče in Brbljač in Škripc niso prava družba zate; to okolje ti bo pogubno. Odrtaj se od lakomiselne družbe in se obrni k boljši družbi. Če te ne bom več videl, huhuhu — toda to povem tebi v dobro. Beži pred slabo priložnostjo, hodi svojo potjo in izuči se kakega poštenega rokodelstva.« »Oče me pelje k mojstru v mesto, kjer se bom izučil čevljarstva,« mu je segel v besedo deček, ki je zvesto poslušal. »Čevljarstva? To bi bila tvoja poguba! Čevljarstvo je preveč zjen zan to in vidiš lahko na svojem očetu. Pri čevljarstvu začneš popivati in postopati in postaneš propalica kot nas eden, huhuhu.« »Pri pa že ne bom,« je zagotovljal deček, »in vedno bom priden, to sem trdno sklenil.« »Škripc bo pel in lahko. A življenje je bridko in težko in potisne vstran najmočnejše sklepe, to vem sam najbolje, huhuhu... Sicer te bo pa že oče prepričal, saj nima nobenega namena, da bi te dal učiti kake obrti.« »Saj je vendar rekel prav gotovo.« »Reče se lahko mnogo, dragi pametno malo. Če znaš molčati, ti bom zaupal nekaj razodel. Tvoj oče in Brbljač imata namen vzeti v najem vinotoč s krčmarjem. Da bi pritegnila več gostov, imata namen prirejati vsak dan koncerte, in pri tem bi nam lahko tudi ti izredno pomagal. — Nam trem ne more nič več škoditi, a žal mi je zate pri tej zadevi.« »Mene gostilna nič več ne veseli in tudi gosti na orglice ne znam nič več, sem vse že davno pozabil.« »Za to ni nobene škode. Ostani kar na deželi in preživljaj se pošteno. Poišči si sam kakega mojstra in nauči se poštene obrti, pa ne čevljarstva, ampak kaj boljšega, na primer krojaštva ali slikarstva — to bodi človek, to se pravi, če se poklicu držiš ... Ti neizkušeni angel, ti še ne poznaš sveta. Toda če se boš ravnal po mojih nasvetih, se ti bo lahko na svetu bolje godilo kot meni, ki nisem imel nobenega takega modrega svetovalca. In sedaj lahko zopet zaspim. Jaz bom tudi zaspal. Sedaj mi je veliko lažje, ko sem razodel vse, kar mi je ležalo na srcu. — Lahko noč, Janezek.« Nekaj časa je mrmral Škripc še o tem in onem sam s seboj, potem pa je krepko smrčanje dalo na znanje, da je zaspal. Tudi deček je bil zopet v objemu sladkega spanja, toda njegovo dihanje je bilo tako mirno, da bi ga nobeno uho ne slišalo. Zjutraj je bil Škripc, ki se je sicer zadnji ulegel k počitku, prvi zopet na nogah. Skrtačil si je čevlje, klobuk in počešo frak, da ni ostalo na njem nobene bilke trave ali stelje, nato je šel iskat vode, pa je ni mogel najti. Ko je videl, da se prvi sončni žarki razlivajo po najvišjih gozdnih grebenih, ga je prevzelo tako veselo občutje, da je dal duška svojemu jutranjemu razpoloženju s pesmico: <center>»Sonce čez hribček gre, luna pa za gore; zvezdice presvete se potopé.«</center> Nato je budil tovariše deklamirajoč: <center>»Pokonci, pokonci, zaspanec! Zakati zaspali ste še, pod nebom pojejo škrjanci in sonce visoko je že.«</center> In veselo je zopet zakrožil: <center>»Škrjanček poje, žvrgoli, še bel ga dneva veseli, škrjanček poje v beli dan glasno čez hrib in plan.«</center> »Kaj si prismojen ali pijan?« je zarental Brbljač. »Le kot pred svojim pragom pometa najprej. Vidva sta se včeraj tako temeljito napila, da se še danes ne moreta dvigniti iz pernice, hočem reči iz trave, jaz pa poznam pravo mero; zato sem pa tudi zjutraj zopet čvrst in čil kot srna v gozdu in svež kot riba v vodi in veselo razpoložen kot ptica v grmu.« »Taka sva tudi midva,« je zaklical Vetrnjak, skočil pokonci in s svojim donečim tenorjem ubrali pesem, v kateri sta tako tudi odmevala po gorah. Mogočno je zadonelo po gozdu: <center>»V hribih se dela dan, v hribih žari; bratje, le ven na plan, na vrh planin!« </center> »Deček, ki je bil navajen, da je opravil takoj, ko je vstal, jutranjo molitev, ni nič ugajalo to viharno in lahkomiselno početje in počutil se je vedno bolj neugodno v njih družbi. Ko so se odpravili nato na Kambreško, je pridržal očeta malo zadaj in ga vprašal: »Ali pridemo danes v mesto?« »Kam pa misliš,« se je nasmejal Vetrnjak. »Tako urni pa nismo. Saj se nam pa tudi nikamor ne mudi.« »Toda jaz bi se začel rad brž učiti čevljarstva.« »Haha, za to bo še vedno dovolj zgodaj. Bodi vesel, da si moreš ogledati poprej svet in uživati prostost. Učna leta so mučna leta. — Pred vsega sploh ne vzame Krivec nobenega učenca.« Po teh očetovih besedah je postalo dečku tesno pri srcu in žal mu je bilo, da se dal zavoditi, da je odšel od doma. Na Kambreškem so naročili popotniku obilen zajtrk, ki je bil večidel iz alkoholnih pijač in jih je spravil v živahno razpoloženje. Krčmar je vedel povedati, da bo danes v Strnjenem velika svatba, kjer bo bučna zabava. »Halo, tam pa moramo biti na vsak način zraven,« je zaklical Vetrnjak. »Morda se bo dalo dobiti tudi kak godben instrument. Tedaj bomo pa zaigrali tako vragolave poskočnice, da ne bodo plesalci več vedeli, ali imajo dve ali štiri noge.« »In dobre vinske kapljice gotovo ne bo manjkalo,« je poudaril Brbljač. Škripc je pa živahno zapel: <center>»Danes tukaj, jutri tam, drugi kraj, druga mesta! Če mi več ni tu, drugem urad me popelje cesta.«</center> Hipoma pa se je ustavil sredi petja in gledal prestrašeno proti vratom, skozi katera sta stopila dva orožnika. Medtem ko je obstal eden na vratih, je stopil drugi k mizi in rekel: »Aha, to smo dobili ptiček kar lepo skupaj.« Škripc je v tem mučnem položaju odvrnil: »Žal, da nismo nikar pili, ker sicer bi lahko rekli in bi tam ne bilo treba še bržeti podpore. Na romarski poti smo namreč na Sveto goro in smo se tukaj ustavili, da se malo okrepčamo.« »Te pobožne romarje poznam že dolgo in jih ravno iščem,« je izjavil orožnik, in ko je pokazal na vsakega s prstom, jih je imenoval po vrsti: »Vi ste Mirko Mikuž, vi Lovrenc Kragelj s svojim sinom Janezom, imenovanim Kraljiček, in vi ste Janez Boltar, več dobro poznani daleč na okrog.« »To se ujema, toda mi nismo ničesar zagrešili proti policijskim predpisom,« je zagovorjal Brbljač. »Tega dečka tukaj ste odvedli iz varstva in ste ga protipravno ugrabili njegovemu skrbniku.« »Deček je Kraljev, naju to nič ne briga.« »Fuj, Boltar, je zavpil Škripc, tudi midva se morava brigati za dečka. Ti si njegov boter in meni se nedolžni otrok smili štiri leti je pa že toliko dorasel, da se mu mora dati svoboda. In če dam izučiti svojega sina obrti svojega očeta, je to pravica, ki mi je ne more nihče odrekati.« »Kaj je pravica in kaj krivica, ne bomo mi odločali, midva imava samo nalog, da spraviva gospoda tukaj na gorjansko okrajno sodišče.« »In če se ne pustimo spraviti?« se je upiral Brbljač. »Potem priplavite posledice sami sebi. V isto pridete na vsak način, in tem dalje, čim bolj se upirate.« Trije tovariši so se pomenljivo spogledali in popolnoma umolknili. Deček je bil ves bled in imel solze v očeh; zadrževal je sicer jok, toda tresel se je po vsem telesu. Čez nekaj časa je prišla Škripcu rešilna misel: »Gospod orožnika,« je rekel, »saj vama ne bo težko, če se odrečemo vajinemu spremstvu in vama ne delamo nadlege. Mi bi šli sami na Gorjansko in se javili sodišču.« »Ne, ne, tako nespametna pa nisva, da bi ptičke, ki jih imava v rokah, zopet izpustila. Morate se na vsak način sprijazniti z najinim spremstvom, in sedaj hočemo takoj odriniti.« Tu ni bilo več nobene rešitve. Trije vinski bratje so morali poravnati svoj račun in potem so v varstvu orožnikov odkorakali nazaj v dolino. Med potjo je šel pa tam kateri zagodrnjali s kako besedo, sicer pa so šli molče in klavrno in ne veselo. Prehudo, gneče pred njimi deček, zadaj pa orožnika. Dečku je bilo strašno bridko pri srcu. Doslej je najlepše predstave o očetu, v katero ga je zapeljalo očetovo življenje, da je bila sramota, da ga je že tako mladega že kot kaznjenca in zločinca. Najprej bi se bil jokal, pa ga je bilo sram; tem bolj je grenko je pa molil v srcu k Mariji božji, da bi ga rešila trpljenja in sramote. Škripc je potajilo kar nenadno to razmerje, zato je skušal spraviti družbo v boljšo voljo s primernim humorjem, ko je v kak tuje zapel: <center>»Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, tja že pridemo.«</center> Ker se mu ni pa nič odazval, je še sam zopet umolknil. Po daljšem počivanju so dospeli do sela in zagledali so nasproti od ceste strm breg. Tedaj se je izvrl pred cestnim gozdom. »Gospod orožnika,« je rekel Brbljač in se obrnil, »ali ne bi smelo ravno na krepko zadnjo besedo malo povabiti in žrejo ugasniti?« Proti temu niso orožnika nič ugovarjala, in tako se je počela nova družba okrog cestnega. Deček se je usedel nekoliko vstran zraven brinovca. Ko je šel Brbljač napil požirjajoče tekočine, je začel zopet razposajeno peti: »Kvak — kvak — kvak — kvak — kvak.« Takoj nato je pa zapel Škripc s svojim mehkim baritonom: <center>»Žabe, žabe, svatbo so imele, zbrane iz sosednjih mlak.«</center> Tedaj se tudi Vetrnjak ni mogel več premagovati in zapel je z vsem svojim čistim tenorjem: <center>»Jedel, pil sem in pil, rega, rega, kvak, kvak.«</center> Zabavna pesem je pritegnila tudi oba orožnika in dobro voljo in smehom sta pokala. Ko pa sta dela zamere odšla, sta začudena opazila, da ni več dečka zraven. Orožnik je zavzdihnil in zaklical: »Halo, dečko, semkaj! Mi gremo naprej!« O dečku pa ni bilo ne duha ne sluha. Tedaj je zaklical Vetrnjak z vreščečim glasom: »Janezek, kje si? Pridi hitro! Moramo iti naprej, ne obotavljaj se!« Nič se ni oglasilo. Tedaj ga je šel eden orožnikov iskat. Obrdel je ves gozdiček, prišel pa čez pol ure nazaj, ne da bi kaj našel. Sedaj je postalo vsem jasno, da je deček ušel. Vetrnjak je osuplo gledal, Brbljač se je škodoželjno muzal, Škripc pa se je veselo zasmejal. Orožnikoma je preostajalo nič drugega, kot da sta vsi trije utihnili odšla naprej. ==VI.== Jernej Gabršček, urar na Gorjanskem, je bil osamljen čudak. Bil je v začetku petdesetih let, srednje velike postave in nekoliko upognjen, imel je okroglo glavo, sive, zmršene lase, kot župnik gladko obrit obraz, črne, bodeče oči, koničast nos, šiljasto ustnico, kazal se je vedno čemeren in mrzlega v govorjenju in obnašanju. Doma je vedno nosil vrhno delovno haljo, če pa je kam šel, je imel na sebi črno suknjeno suknjo, tako dolgo kakor bi nosijo duhovniki, in na glavi nizek, trd klobuk. Tristo korakov od gorjanskega trga je imel na samem stoječo, prostorno, še skoraj novo hišo, v kateri je stanoval čisto sam. V pritličju je imel delavnico, zraven še dve sobi, na čigar stenah so visele ali stale na policah od vrha do tal ure vseh vrst — majhne in velike, poceni in dragocene — nazaj je bila še kuhinja in soba, v kateri je stala železna postelja z nebom. Celo zgornje nadstropje je pustil nepopolnoma prazno; a če je vprašal kdo po stanovanju, je vsakogar ročno odpravil. Kot edino živo bitje je imel pri sebi velikega psa, kateremu se ni bilo varno približati; ta mu je bil zelo vdan in ga je zvesto varoval podnevi in ponoči. Dvakrat na dan je prišla iz trga sem starejša ženska, ki je pripravila starju skromen obed in izvršila nujna gospodinjska opravila. K temu je spadalo predvsem popravljanje in snaženje; kajti mojster je gledal zelo na snažo. Menjal se pa na napresta postrežnice v urarjevi hiši. Malo katera je ostala več kot četrt leta. Nekatere so šle same od sebe, drugim je pokazal vrata gospodar sam, zlasti če je opazil, da prezi kakšne zakon z njim. Bil je nezaupljiv do vseh in gospodaren, pri vsem pa tudi zelo varčen. Tako se je zgodilo, da je bil večkrat dalj časa brez vsake postrežnice, ker ni mogla nobena prebiti pri njem vzdržati. Če si je pa moral sam oskrbovati, je bil najrajši dobre volje. Hodil je pač tedaj na hrano v gostilno, toda ni ostal tam niti minuto dalje, kot je bilo potrebno. Malobeseden in molčeč, kot je bil, bi z nikomer posebno veliko občevati, niti z svojima bratoma, pekom Jakobom in Andrejem, bratom na Klancarjevem kmetijo, in s svojo sestro, Sedlajerjevo Katarino, — da, s temi in njihovimi družinami celo najmanj. Ni pa bil Jernej Gabršček vedno tak ljudomrzen. Za kratkega so ga ljudje splošno imeli. Nekdaj je bil še šest let v latinskih šolah in je sploh nameraval postati duhovnik. V sedmem letu študija pa so ga zavabili v nekoliko bolj lahkomiselne tovariše, da je zašel z njimi v neko dijakom prepovedano gostilno in se udeležil tam plesne zabave. Zadeva je prišla kmalu na dan in Jernej in njegov najboljši prijatelj sta bila z gimnazije ter tudi drugi tovariši so bili izključeni iz gimnazije. Ko je prišel sedmi šolski let z odliko v roki domov, je oče, starec peka Blaža, ki je gojil upanje, da bo imel nekega sina duhovnika, tako razočarano, da je navil ušesa že skoraj odraslemu mladeniču in ga nato hotel prisiliti, da se gre brezpogojno učiti čevljarstva. Temu se je mladenič uprl in je v trmasi jezi zopet zapustil domačo hišo. V svetu mu je šlo na trdo. Da bi dalje študiral, ni imel sredstev, in bilo je tudi skoraj nemogoče, da bi ga s črnim madežem v šolah še sprejeli na kako gimnazijo. Njegov prijatelj Stanko je vstopil v samostan. Za to pa ni čutil Jernej nobenega veselja in še manj poklica. Slednjič je moral biti vesel, da ga je vzel urarski mojster Suligoj v mestu kot učenca v svojo hišo. S svojo vestnostjo in pridnostjo ter spretnostjo pri vsakem delu si je pridobil mojstrovo naklonjenost, tako da mu je ta po dveh letih dal napraviti novo obleko in mu vtikal v žep še nekaj denarja za nagrado. Sedaj pa je moral Jernej k vojakom in je služil dve leti pri brambovcih. Tedaj je pisal nekoč očetu pismo in ga prosil za kako denarno pomoč, da bi imel za najnujnejše potrebe, ni pa prejel od starca niti odgovora niti beliča. Ko je minil vojaški rok, se je vrnil Jernej k mojstru Suligoju, dovršil učno dobo in napravil pomočnični izpit. Nato je šel na potovanje in je dobival vedno več veselja do urarske obrti. Iz velikega mesta, kjer je delal v večjem urarskem podjetju, je pisal, da je dobil tudi dokaze za to, da sta brata Jakob in Andrej in sestra Katarina močno vplivali na očeta, ko je delal oporoko. Sedaj je ostal Jernej še prav sam na Gorjanskem, si najel stanovanje in vpeljal majhno urarsko podjetje. Ni šla pa njegova obrt nikakor opomoči. Obrt je šla slabo, deloma so bili temu krivi nekateri nagajivci, ki so po gostilnah zbujali nestrpnost šale na njegov račun, deloma pa je odbijal odjemalce sam s svojo čemernostjo. Tu je potegnil nekoč svojemu staremu prijatelju Stanku, s katerim je bil še vedno v pismeni zvezi, svoje težave. Nekdanji šolski tovariš, ki se je imenoval sedaj pater Serafin in je postal izreden redovnik in ljudski misijonar, je odpisal prijatelju zelo iskreno, tolažilno pismo in je na koncu pristavil na svoj dobrovoljen način: »Le pogum in korajžo, predragi prijatelj. Saj niso še splavali vsi upi po vodi. Morda se oglasi še kaka bogata teta s svojo zapuščino ali pa zadeneš celo velik dobitek v loteriji.« Sedaj je mislil Jernej venomer na veliki žrebni dobitek in ga ni več pustil, dokler ni žare stavili v loterijo. In tedaj je doletela mojstra Jerneja neverjetna sreča, zadel je enega glavnih dobitkov, ki mu je po odbitku vseh stroškov vrgel v naročje celih trideset tisoč goldinarjev. Sedaj je bil mojster na konju. Sezidal si je zunaj trga postavno, lepo hišo in napravil v njej veliko urarsko zalogo in vpeljal obrt v povečanem obsegu. In na čuden način je dobival vedno več naročila od vse strani, ne samo iz Gorjanskega in okolice, ampak tudi iz bolj oddaljenih vasi. Mojster Jernej je izvrševal vedno dobro, solidno delo in je imel v zalogi samo izvrstno blago, zato pa je bila temu primerna cena in nikesar ni dal iz rok brez takojšnjega plačila. Dokler ni bil denar na mizi, ni dal od sebe nobene popravljene ali nove ure. Vkljub temu je imelo podjetje vedno več odjemalcev in mojster si je pridobil polagoma sloves izbornaga urarja. Od druge strani ga je pa vendar preganjala nesreča, ki je potrjevala pregovor: »Sreča v igri, nesreča v ljubezni.« Več kot celo desetletje si je iskal Jernej primerne zakonske polovice, ni pa našel nobenega ženskega bitja, ki bi ugodilo vsem njegovim zahtevam. Nekatere so se izkazale pri natančnejšem ogledu kot lahko blago, druge so zahtevale že vnaprej denar, in zopet druge so hotele celo, da prepiše polovico svojega premoženja nanje. Tako je prišlo, da je bil Jernej Gabršček pri štiridesetih letih še samskega stanu. Tedaj se je dogodilo, kot že večkrat v njegovem življenju, nekaj povsem nenavadnega. Štiridesetletni mladenič se je kar nenadoma do ušes zaljubil v devetnajstletno dekle, lepo Kranjkovo Francko, in ta ljubezen ga je tako prevzela in omamila, da je bil pripravljen sprejeti vsak pogoj ali dekletovo zahtevo, če mu le da roko v zakon. Francka mu je dala besedo in je le samo izgovorila, da se s poroko toliko časa počaka, da mine običajni čas žalovanja po materi. Po privolitvi v zakon je bil urar nad vse srečen in se je popolnoma zanesel na dekle, tako da ni imel najmanjših skrbi, da bi se mu utegnila nevesta kdaj izneveriti. Na nič drugega ni mislil kot na to, kako si svojo hišo čim lepše uredi in stanovanje čim udobneje opremi. Po preteku poldrugega leta je pa prišlo grozno razočaranje. Francka se je poročila kar iznenada, ne da bi urarja o tem kaj obvestila, s čevljarjem Kragljem iz vasi, znanim Vetrnjakom. To je bil najhujši udarec, ki je urarja kdaj zadel, in ga ni več mogel popolnoma preboleti vse življenje. Razen velike srčne bolesti je moral prenašati še zasmeh ljudi, ki so ga na vse načine dražili z nezvesto nevesto. Zagrenjen, užaljen in ogorčen je izgubil vsako dobro mnenje o ljudeh in zaupanje do njih, postal je od leta do leta bolj čemeren, neprijazen in nedostopen in je rad nagajal ljudem, posebno svojim someščanom, malim, zakrnelim človekom. Tako je prihajal po več okolici vedno bolj na slab glas kot ljudomrzec in tako se ga je v zvezi z njegovim imenom Jernejem prijel priimek »Jernej Godrnjavc«. Ta pridevek se je tako udomačil, da niso urarja daleč na okolic sploh drugače imenovali kot Jerneja Godrnjavca. S tem je postalo njegovo razmerje do rojakov še bolj neprijetno. Vendar pa ni zaradi tega njegovo priznano podjetje trpelo nobene škode. Svoje nekdanje neveste Francke ni mogel mojster Jernej vkljub trpki zagrenjenosti vse svoje življenje pozabiti, nikdar ni izrekel žale besede o njej in je čutil prej pomilovanje kot mržnjo do nje. Ko je tako zgoraj umrla, se mu je v dno srca smilila, in ko je prišel kdaj v tisto vas, je krenil pogosto na farno pokopališče, kjer se je dolgo ustavil na Franckinem grobu. Prešlo je med tem nekaj let in Franckina podoba je začela v urarjevem srcu nekoliko bledeti. Tedaj se je dogodilo zopet nekaj nepričakovanega, ki je znova poživil spomin na nekdanjo nevesto. Nekoč je imel delo na volčanskem zvoniku, kjer je bilo treba popraviti cerkveno uro, ki ni šla v redu. Ko je proti večeru prišel z zvonika dol v cerkev, je zaslišal glasen jok in nato proseče klicanje otroškega glasu: »Mati božja, pomagaj! Mati božja, pomagaj!« Urar se je naglo in prestrašeno ozrl po cerkvi in je zagledal dečka, ki je klečal pred stranskim oltarjem Matere božje in z visoko nad glavo sklenjenimi rokami iskreno molil. Toda že je deček zapazil, da je nekdo stopil v cerkev, skočil je pokonci, glasno zavpil in hotel naglo uiti skozi vrata. Mojster Jernej ga je pa lovil za roko in krepko držal ga je že z njim iz cerkve. Zunaj ga je vprašal: »Zakaj tako moliš?« »Odpustite mi, odpustite mi,« je milo prosil deček, tresoč se po vsem telesu in s solznimi očmi gledajoč v moža. Deček je bil svojevrstno lepe zunanjosti. Imel je bistre, kot nebo modre oči in nežne poteze. »Bog, ta poteza! Ali niso to poteze Kraljičkove matere?« Po kratkem premolku je rekel mojster: »Kaj naj ti odpustim? Saj te niti ne poznam in vem ničesar o tebi.« »Ali niste vi vodnik iz Gorjanskega?« »Ne, ta pa ne. Kdo si pa ti?« »Jaz — jaz — jaz,« je obotavljal z odgovorom deček, še vedno trepetajoč po vsem udu. »Vi me radi odvedli pri orožnikih. Potem me bodo zaprli, in vendar nisem nič hudega naredil.« »Nič hudega pa ne zaprejo, si že moral kaj zagrešiti. Zakaj bi te pa sicer tako bali? Povej po pravici.« »Zbežal sem od hiše, pri kateri bi moral biti. Rekli so mi, naj grem nazaj, pa grem z njimi.« »Kdo je tvoj oče?« »Čevljar v vasi. Piše se Lovrenc Kragelj.« »Aha, Vetrnjak, in ti si Kraljiček! Tako torej! Kot je videti, hodiš po stopinjah svojega očeta in nimaš vrline, kot on. Če ne se slišiš, je otrok že rekel urar.« »Ne, ne, ne grem več z očetom,« je zatrjeval deček. »Postati hočem dober, pošten človek in se učiti kakšnega rokodelstva.« Deček je bil urarju všeč. Izpraševal ga je bolj natančno in izvedel ves potek njegovega pobega in kaj se mu je pri tem zgodilo, dokler niso orožniki ulovili malopridnih postopačev z dečkom vred. Ko je fantič orožnikom pobegnil, je skrivaje čez Kožlavec pritekel do Volč in se zatekel v varno zavetje. »In kaj nameravaš sedaj početi?« je vprašal. »Težko ne vem. Ljuba nebeška Mati mi bo pomagala, saj sem toliko k njej molil,« je rekel deček iskreno. »Ali se nočeš vrniti h Gorniku?« »Ne, ne, ne bojim. Gospodar bi me grozno nabil. Morda najdem kakega mojstra, ki bi me vzel.« »Kakšne obrti bi se rad učil?« »Čevljarstva ali pa tudi česa drugega, vse bi mi bilo prav. Priden hočem biti in vse storiti, kar mi bo mojster ukazal; in gotovo bi nikdar več ne šel nazaj.« Mojstru je šinila misel v glavo. Kaj če bi ga vzel v svojo delavnico? Tu se mu ponuja priložnost, da pride zopet bliže svoji mrtvi nekdanji nevesti. Francka tam na onem svetu se bo dobro zadeve in mu bo večno hvaležna, če vzame njenega sina k sebi, ga lepo vzgoji, ga izuči za spretnega urarja in mu tako zagotovi bodočnost. Na vsak način bi bilo to plemenito maščevanje, če ji povrne za njeno zvestobo z velikodušnostjo. Kaj bodo ljudje k temu rekli? Naj rečejo kar hočejo, mojster bo popolnoma vseeno, da celo vsel bo, če ga bodo morda dražili z tem, da se ne bo za njih brigal nič. Tudi deček je povsem pripravljen, da se izroči njegovemu vodstvu. Ali kaj, deček treba zgodaj tako obrezovati in pripogibati, kakršno želimo imeti drevo. Čim dalje se fant razvije, tem težje se bo spremeniti. Sicer pa ravno zdaj potrebuje postrežnico, morda bi mu znal opravljati deček hišne posle enako dobro kot kaka teska ali pa še bolje. Domača dela bi tako imela opravka, saj ni nič posebnega. Pri tem bi pa lahko vedno kaj videl pri urarskem delu. Hrano bi pač prinašal kar iz gostilne. Hitro so šle te misli urarjevi skozi glavo in že je bil njegov sklep dozorel. Obrnil se je na dečka in rekel: »Čevljarstvo ni zate. Postal moraš urar — boljše in bolj umetne obrti ni nobene.« »Urar? O rad, rad!« je zaklical deček. »Toda kdo naj najdem mojstra, ki bi me vzel v učenje? Ali nisem še nikdar slišal o urarju v Gorjanskem?« »O da — pač — o Jerneju Godrnjavcu.« »A, o Jerneju Godrnjavcu? Poglej sem, Jernej Godrnjavec sem jaz, haha,« se je zasmejal mojster Jernej, njegov obraz pa je dobil med smehom osorni izraz kot sicer. Deček se je močno prestrašil in je zajecjal: »Odpustite mi, nisem vas poznal.« »Tu mi treba nič odpuščati. Če si ti zadovoljen s Kraljičkom, moram biti tudi jaz z Godrnjavcem. Urar care je skori prijazen odrat, toda njegove poteze so raztegnile pri tem v čudno krčenje obraza. Toda hitro se je zopet pokazal resnega in je dejal: »Sedaj poslušaj, kar ti povem. Ti greš z menoj, postaneš moj vajenec in ostaneš v moji hiši. Tam boš moral pospravljati in druge manjše posle opravljati, prinašati mi boš tudi razne potrebščine iz obližja. Zato boš imel dovolj jesti pri meni in tudi obleko dobil, jaz te pa izučim urarske umetnosti poleg drugih potrebnih stvari. Če boš priden in ubogljiv in mi dela veselja, se ti bo dobro godilo pri meni. Bati se me ni treba. Tepel te ne bom nikoli; če bom pa kdaj kaj pogodil, ni te kaj pohvarilo, moraš lepo popreti. Pri meni se boš lahko veliko naučil in postal kdaj še urjen mojster.« Deček je poslušal z odprtimi ustmi in očmi, najraje bi zavriskal od veselja. Boljšega in več, kot mu je mož obljubil, bi si ne mogel želeti. Tukaj je očividno pomagala Mati božja. Mož z godrnjavčjo besedo in osornim obrazom je vendarle dober človek. Deček je dobil hitro zaupanje do urarja. Gledal je z vročimi mokrimi očmi zaupno vanj in ga je zaprosil otroško milo: »Ljubim vas, lepo vas prosim, vzemite me v učenje. Prav priden hočem biti in vas ubogati v vsem.« Mojster je zopet čudno skremžil obraz, pri srcu pa mu je postalo toplo. »Je že prav, je prav,« je mrmral; »odslej ti ni več treba biti mož, ampak mojster. No pa stopiva sedaj še malo v cerkev in pomoliva, nato greva domov.« Šla sta v cerkev in tu je mojster lahko opazoval, kako iskreno je deček molil in se očitno zahvaljeval Materi božji. Ko sta odšla nato proti domu, je na cesti deček boječe rekel: »Ljubim mojster, če me orožniki zaslišijo, me bodo zaprli in nato odvedli nazaj h Gorniku.« »Le kar brez skrbi bodi,« ga je pomiril urar; »z gorjanskimi sodnikom se dobro poznava in bova vse lepo uredila, da se ti ne bo moglo nič zgoditi. Tudi tovoje stvari, ki jih imaš pri Gorniku, bom poslal.« Ko sta prišla do Gorjanskega, je peljal mojster dečka v gostilno in mu naročil tako obilno večerjo, da ni mogel nič več pojesti, dasiravno je bil zelo sestradan. Doma je pripravil urarju v sobi zgornjega nadstropja tako nemirno posteljo, kakršne ni še nikdar imel. Čeprav je bil fantič zelo zaspan, vendar je pokleknil zraven postelje, preden se je ulegel k počitku, in opravil svojo večerno molitev. Tudi to je ugajalo mojstru, da se deček zaveda svoje dolžnosti. Ponoči je sanjal fantič o svoji materi. Stopila je okrog vratu, ga poljubila in mu zašepetala na uho, naj le ostane vedno pri urarju. Godrnjavec je dober mož, ki bo bolje pazil nanj kot oče. Ko je zjutraj pripovedoval svoje sanje mojstru, je kazala ta čela na videl hud obraz, stopil pa je k oknu in gledal nekaj časa molče ven, nato pa je zagodrnjal: »Imel bi dobro mater, samo tako bolj razsodno bi morala biti. Pazil bom nate, kakor bi ona.« Urar je imel mlekarico pri svojem bratu, peka in je vsak dan sproti plačeval kakor kak tujec. In že prvo jutro je poslal dečka tja in mu naročil, da naj prinese še enkrat več kot doslej. Pred pekovo hišo je srečal deček visokoraslo, nekoliko štrlečnosrčno deklico, ki je imela zlato lase in ognječe oči. Ta je pozorno gledala prihajajočega fanta in nato zaklicala: »Ti — ti — kaj nisi ti Kraljiček?« »Da,« je rekel deček, strmeč v deklico, »in ti si mi nekoč podarila čevlje, pa tvojega imena ne vem več.« »Majda mi je ime. — Kako pa prideš sem? Saj te iščejo orožniki.« »Nič ni treba orožnikom, da bi me iskali, saj nisem nič hudega naredil. In gorjanski urar jim bo povedal, da me je vzel za vajenca in da pri njem stanujem.« »Kaj? Pri mojem stricu si? Pri Godrnjavcu?« se je deklica na moč začudila. »Ali je urar tvoj stric?« »Da, brat mojega očeta. Toda ti ubogi fant — če mi smiliš. Vedno se ti slabo godi.« »Bo že bolje, če že videl.« »Toda če boš lačen in ti ne bo dal dovolj jesti, le kar pridi k nam na večerjo.« Deklica je peljala dečka v hišo in je na glas oznanila novico, na kar sta dva brata in starejša sestra stopili prav zraven dečka in ga opazovali, deloma iz radovednosti, deloma iz pomilovanja. »Moj Bog, oče je dobil ubogega fanta za sužnja, ker ne ostane nobena ženska pri njem,« je zaklicala starejša sestra. Pek Jakob, dobro rejen mož s sivo brado, ki je kazal nekaj čez petdeset let in je bil bratu Jerneju malo podoben, je nejevoljno zamajal z glavo in rekel: »Nič se ne bojte za paglavca. Ta nima obstanka kot njegov oče in ne bo dolgo vzdržal. Od Vetrnjaka tudi ne moremo nič boljšega pričakovati. Od Jerneja bo še posebno urne odnesel pete.« Janezek, Kraljiček, je postal ves rdeč in je stisnil zobe. Trdovratno je sklenil, da ostane sedaj za prav nalašč pri Godrnjavcu, pa naj mu gre, kakor hoče. Vzel je mleko, izročil denar in hitel nazaj k urarjevi hiši. Tam je urar že pripravil kavo, nalil fantiču skodelico in ga silil, naj si vzame tudi kruha, kolikor poželi. To je slušal deček brez besed in mislil, da Godrnjavec nikakor ni tako slab, za kakršnega ga imajo njegovi sorodniki. Tudi velikega psa se deček ni bal in postala si celo brez zaupanja, kar se je urarju dobro zdelo. Iz tega je sklepal, da ima deček dobro lastnost; kajti kot se je mojster izrazil, se more dati več na naravni nagoni razuma, pa, kot na mnenje in sodbo neizkušenih ljudi. Po zajtrku je peljal urar dečka v delavnico in mu pokazal tudi urarsko zalogo v obeh sosednih sobah. Fant se je vsemu silno čudil. Brezštevilne ure vseh velikosti in oblik, neprestano tik takajoče v enakomernem nihanju lesketajočih nihal raznih oblik in nastavki, vse to je bil čudežen svet, za zavzetega dečka. Ko so pa začele ure še biti, nekatere umetno mehko, druge živahno in zveneče, zopet druge v prijetni melodiji, in ko se je odprl na tej ali oni stenski uri vratca in je skočil ven ptiček, se priklonil z glavo in pel: kukuk, kukuk, je stal deček kot začaran in je le tu pa tam z glasnim vzklikom izražal svoje začudenje. Po dolgem ogledovanju je vprašal: »Mojster, ali ste vse to vi naredili?« »Ne, mnogo tega sem tudi kupil,« je odgovoril urar; »toda znal bi vse tudi sam narediti, in če boš priden, boš znal nekoč tudi ti tako delati.« Dečkove modre oči so se razširile in obraz mu je žarel od veselja, dokler ni dobilo mojstrovo obličje tak izraz, da se ni vedelo, ali se hoče jokati ali smejati. Porinil je pred dečka stol in rekel s svojim običajnim rezkim glasom: »Tu se lahko sedaj usedeš in si vse natančno ogledaš; toda ne dotakni se mi ničesar — Bog ne daj, da bi vzel kaj v roke! Jaz moram sedaj tja na hodnik, bom kmalu nazaj.« S temi besedami je odšel in je zaklenil za seboj vrata k delavnici. Deček je sedel tiho, skoraj pobožno, kot bi bil v cerkvi, in je pozorno gledal in poslušal in se ni naveličal ogledovati te žive, pestre krasote. Vedno nove pozornosti je odkrival, vsaka ura se mu je zdela kot živo bitje, ki hoče z njim govoriti in ga kratkočasiti. Resnično, tu je imel družbe več kot dovolj in nikdar mu ni bilo dolgčas. Še bolj trdno se je sedaj odločil, da ostane pri mojstru in da se na vsak način, da se nauči skrivnosti teh čudovitih stvari in da jih bo znal kdaj v življenju sam napraviti. Čutil je tako srečnega kot še nikdar v svojem življenju in ni niti opazil, da je zaprt v sobi. — Nekako čez četrt ure se je mojster vrnil, je izpustil dečka in mu naročil, naj izvrši nekatera dela v kuhinji in drvarnici. Opoldne sta šla v gostilno, kjer je dobil deček zopet dobro in obilno kosilo. Mojster je govoril nato nekaj z gostilničarjem in nato je deček dejal: »Odslej ne bova več hodila v gostilno, ampak bova vsak dan prinašala hrano od tam.« In tako se je tudi zgodilo. Mojster Jernej je živel sam zase zelo varčno, celo skromno, za dečka pa je skrbel v vsakem oziru, da je imel dobro prehrano. Tudi s potrebno obleko ga je opremil. Nekoliko težav je bila sprva s hišnimi opravili. Toda fant je bil za vse zelo pozoren, spreten in marljiv; po nedolgem času je bil lahko mojster povsem zadovoljen z njegovim delom. Ljudem na Gorjanskem je dal urarjev ukrep zopet dovolj prilike, da so si brusili jezike. Nekateri so obsojali temno ozadje za tem, ker je vzel ravno sina svoje nekdanje neveste k sebi v hišo, drugi so pomilovali dečka in si pripovedovali grozne stvari, kaj vse mora ubogi otrok trpeti pri samovoljnem, muhasteh, čemernem in skopem Godrnjavcu. Toda dečku ni bilo prav nobene sile. Na mojstrovo godrnjajočo zunanjost se je kmalu privadil in hitro mu je to tem znano in všeč, ker je čutil, kako na vsakem oziru zanj skrbi. Pač je gledal ta strogi na red, točnost in marljivost, toda dečka ni nikdar kaznil z krivičnimi očitki, surovim zmerjanjem in renčanjem. Zato pa je bil sedaj tem bolj prijazen, oster in robat nasproti svojim naročnikom in drugim ljudem. Zelo hud nastop je imel Godrnjavec z Vetrnjakom, ki je po prestanem tritedenskem zaporu na okrajnem sodišču, da dokazan od judij, prišel zareč dečka. Še prej je spil v gostilni liter vina, da bi dobil korajžo za oster spopad z Jernejem Godrnjavcem. Z ropotom je vstopil v urarjevo delavnico in zaklical: »Tako, sedaj sem tukaj.« Urar Godrnjavec, ki je sedel za mizo pri nekem popravilu, ga je pogledal z bodečimi očmi in osorno vprašal: »Kdo ti je dovolil, da prideš noter?« »Za to pač ne bo treba prositi nobenega dovoljenja,« je kljubovalno odgovoril Vetrnjak. »Pač ga je treba. Sicer vržem vsakega neljubega gosta skozi vrata.« »Hoho, za metanje skozi vrata bi pa morali biti še drugačni možje, kot ste vi.« Urar je prijel za kljuko vrat na hodnik in zaklical: »Sultan! Tedaj je planil v sobo velik pes grozno renčeč in kazal ostre zobe in je čakal samo na migljaj, da skoči vsiljivcu za vrat. V trenutku je postal Vetrnjak krotak in ponižen. »Za božjo voljo, gospod Gabršček,« je prosil vljudno, »spravite vendar psa proč in dovolite, da spregovorim z vami mirno besedico.« Jernej Godrnjavec je poslal psa zopet ven skozi vrata. »Midva nimava ničesar med seboj govoriti,« je zarečal nato; »kaj pa hočeš?« »Svojega sina hočem imeti, Janezka. Tu pri vas je, kot sem slišal. Toda jaz nikakor ne dopustim, da bi bil v vaši hiši.« »Tebe deček prav nič ne briga.« »Kako da bi se me ne smel brigati zanj. Saj je moj otrok in jaz imam vse očetovske pravice do njega.« »Svoje očetovske pravice si že davno zapravil in zapil. Deček je pod skrbništvom in jaz sem bil pred kratkim postavljen od sodnije za njegovega varuha.« »Moj Bog!« se je Vetrnjak razburil, »to je vendar delo vaše pijače greh, da se vzame očetu njegov otrok.« »In ob peka pijače greh je, če mož ugonablja svojo lastno ženo in otroka.« »Kdo je kaj takega storil?« »Ti! Takemu lopovu, kakršen si ti, bi se sploh ne smelo pustiti poročiti.« »Jaz sem za ženo in otroka vedno skrbel.« »Da, in še kako! Svojo ženo si spravil v prezgodnji grob in svojega otroka si tako lepo vzgajal, da bi prišel kmalu na taka tla, kot je njegov oče.« »Meni se more nihče česa očitati.« »Seveda ne, edino to, da si pijanček, zaniker,« je menil malo tiho časti v sebi. »Tega si ne dovolim reči!« se je zarobnil Vetrnjak. »Mi je prav vseeno, ali si pustim reči ali ne. Lahko ti še tudi javno dokažem.« V tem trenutku je stopil v delavnico deček, ki je prinesel iz gostilne kosilo. Ko je zagledal očeta in zadaj razkačeni obraz mojstrov, se je silno prestrašil. »Oče, vi? Odkod prihajate?« je vprašal boječe. »Iz luknje prihajam, kjer je bil tri tedne zaprt,« je odgovoril Godrnjavec. »Pozdravljen, Janezek,« je rekel Vetrnjak. »Kaj ti gre?« »Dobro se mi godi. Mojster Gabršček me je vzel kot vajenca in me izuči za urarja.« »Toda, Janezek, ti vendar moraš opravljati nekdaj obrt svojega očeta. Saj pač veš, da sem ti tudi mojstra že dobil, kjer bi se izučil čevljarstva.« »Čevljarstvo me ne veseli. Jaz ne postanem čevljar,« je rekel odločno. »Janezek, ali nimaš nič več rad svojega očeta? Ali ne maraš iti z menoj in ostati pri meni?« »Rad vas še imam, oče, in vedno vam želim dobro. Toda z vami ne morem več hoditi, sicer zapravite vse. Postati hočem dober človek in nočem delati mojstru Gabrščku nobene sramote.« Razočaran, skoraj užaljen je skremžil Vetrnjak obraz, na obličju Jerneja Godrnjavca pa se je pokazal hudomušen nasmeh. »Janezek,« je rekel mojster prijazno, kolikor mu je bilo pač mogoče, »sedaj pojdi v kuhinjo in pripravi kosilo. Moram še nekaj s tvojim očetom sam govoriti.« Deček je odšel, ne da bi se še enkrat ozrl. Svojo obsodbo si je slišal sedaj iz ust svojega lastnega otroka, še se je pogorel Jernej Godrnjavec. Vetrnjak je gledal mrko v tla. »Neki predlog ti stavim,« je rekel mojster po kratkem premolku. »Če mi dečka popolnoma prepustiš, bom skušal dopolniti, kar je pri njegovi vzgoji pomanjkljivega, in napraviti iz njega vrlega človeka. Toda moraš mi ga popolnoma odstopiti.« »Kako menite to?« je povzel Vetrnjak radovedno. »Dečka od tebe odkupim.« »Hoho, kaj se prekupčevati s sužnji? To bi bilo vendar grozno, da bi prodal svojega sina kot kako živino.« »O tem ni nikakega govora. Zahtevam le, da se popolnoma umakneš od dečka, dokler ne postane polnoleten. Nikdar se smeš pokažati, da bi ga bodisi videl ali z njim in progovarjanjem spravil v skušnjavo. Nočem, da bi me kdo dečkovi vzgoji kakor koli oviral. Vsako leto enkrat — recimo za božič — ga lahko obiščeš, da se prepričaš, kako se mu godi, in smeš z njim govoriti četrt ure, več pa ne. Brž ko fant polnoleten, bo od moje strani v vsakem oziru prost in bo lahko storil, kar bo hotel.« Vetrnjaku se je v glavi nekaj posvetilo. Sedaj bi bila priložnost, da spravi s svojima tovarišema, Škrcem in Brbljačem toliko denarja skupaj, da lahko vzamejo v najem vinotoč s krčmarjem v mestu. Če se mu posreči, da izvleče od Jerneja Godrnjavca primerno vsoto denarja, potem jim je pomagano. Njegovemu sinu, Janezku, je videti, da ne godi tukaj tako slabo. Sicer bo pa lahko pozneje, če bo treba, svojo besedo zopet preklical in rekel, da jo je dal le zaradi hudega pritiska. Tu mu je zopet udarila na ušesa godrnjajoča beseda urarja: »Ali boš izpolnil pogoje?« »Zastonj ne. Fant je že velik in bi mi lahko kmalu pomagal kaj zaslužiti.« »Dam ti tristo goldinarjev.« Vetrnjak je odprl usta in oči. Tristo goldinarjev — to je bil že velikanski kapital! S tem bi lahko sijajno vpeljali vinotoč in od dobička bi mogel potem vsekakor Godrnjavcu povrniti denar. »Ali si zadovoljen s tem?« je vprašal Jernej Godrnjavec in se je mrdal na smeh. »Naj bo, v božjem imenu,« je odvrnil navidezno nezadovoljni Vetrnjak, ki je imel skomine po denarju. »Tedaj bova to zadevo pisno uredila.« Jernej Godrnjavec je vzel polo belega papirja in napisal izjavo, v kateri Vetrnjak priznava, da je prejel od urarja tristo goldinarjev, in da se zavezuje, da bo izpolnil te in te pogoje. Ko je bil spis končan, ga je pomolil Godrnjavec pred Vetrnjaka in rekel: »Sedaj se pa tukaj podpiši.« »Najprej mi morate izplačati denar,« je zahteval Vetrnjak. »Tako neumen pa nisem. Ptiček bi mi potem lahko ušel. Najprej podpis, potem denar!« Sedaj je prebral Vetrnjak pisavo in je načrtal nato brez premisleka svoje ime spodaj. Ko je imel Jernej Godrnjavec podpisani papir zopet v rokah, je vtaknil v žep in rekel porogljivim zamahom: »Tako je v redu. Sedaj pa si nikar ne domišljaj, da bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi tak vse svoje zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu, Janezu, to se pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime.« »Tako je v redu. Sedaj si pa nikar ne domišljaj, da bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi tak vse svoje zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu Janezu, to se pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime. Brž ko bo fant polnoleten, bo lahko dvignil iz hranilnice vseh tristo goldinarjev z obrestmi vred. Kapital je njegova lastnina.« »To je krivica, goljufija, nezakonitost,« se je jezil Vetrnjak, tresoč se po vsem telesu od razburjenja. »Kaj?« je zarohnel Jernej Godrnjavec. »Ali si tak potepuh, tak brezvesten oče, da hočeš svojemu lastnemu otroku vzeti njegovo edino lastnino, da jo zapustiš in zavržeš? Fuj, sramuj se, ti nečastni Vetrnjak!« Ko ga je urar tako ošteval, se je zvijal kot črv v skobči, nato je zopet zahrulil: »Nobenih pogojev ne bom držal in povem vsem ljudem, kako ste z mano naredili.« »Živi se samo besedično in prekrši en sam pogoj, tedaj pokažem pisanje in povem povsod, da si prodal svojega otroka. Potem ti opravijo prav vsi dobri ljudje. Opravljali te bodo.« »Strašno je za vse,« je rekel Vetrnjak kislo. »Vzemite ne, pač pa je največja sramota za očeta, da proda svojega otroka, samo da pride do denarja in pijače. Sedaj imam opraviti. Pojdi mi izpred oči, pozberi se! In toda zapomni si tole: imam v rokah. Če storiš kaj proti moji volji, ti lahko onemogočim bivanje v teh krajih.« »Prekleto lažnjivo!« je zarentačil Vetrnjak, ko je prijel Jernej Godrnjavec za kljuko pri vratih in sploh noter šel. Brž je tedaj zginil skozi vrata in jih zopet zaloputnil za seboj. »Znaj se obrani!« »Zalustil se ima tako v krčmah, da se niti rušiti ne morem... O ti vragi in slepar, ti zlodrej!« Niti koraka ni več naredil v Gorjansko, ampak je šel v velikem ovinku okrog trga in je odšel, ne da bi se še kje ustavil, proti Volčam. ==VII.== Za Janeza, Kraljička, so se začela sedaj huda učna leta. Po eni strani je moral opravljati gospodinjska dela — pospravljati, pomivati, pometati, tako da celo v kuharski umetnosti se je moral počasi vaditi in pripravljati vse hrano doma; po drugi strani pa ga je vzel mojster v strogo urarsko šolo. Vetrnjak je zahteval od moči in zmožnosti mladeniča, ta je skoraj preveč. Toda Kraljiček je vse pogumno prenašal, čeprav ga večkrat zvečer niso bolele samo roke in noge, ampak tudi glava. Vendar pa mojster gledal na to, da je imel vajenec dobro obleko in posebno zadostno hrano in počitek, tako da se je fant telesno vedno bolje razvijal. Vzgajal ga je tudi v raznih vednostih, kar se ni poznal, in ta pouk se je vršil na videz tiho bliže in nenapornoma. Večkrat mu je moral fant brati zvečer iz kake knjige, posebno iz dobre zgodovine, in čas mu je deček razumel, mu je mojster na kratko, godrnjaje, a jasno razložil. Dvakrat na teden je moral fant napraviti obračun o svojih dohodkih in izdatkih, pisati pisma dobaviteljem urarskega blaga ali napraviti načrte o ustroju ur, ki jih je mojster neizprosno grajal in popravljal. Kraljiček pa je dobival vkljub temu vedno več veselja do urarstva. Ko mu je dal mojster tu in tam kako zabavno knjigo, da bi jo bral za razvedrilo ob nedeljah popoldne, jo je kmalu odložil na stran in se tem raje zatopil v strokovni urarski list z lepimi slikami. Po preteku dveh let je znal izvršiti Kraljiček že tako izborna dela v urarski stroki, da se je mojster po pravici kar čudil spretnosti in nadarjenosti svojega učenca. Toda Jernej Godrnjavec ni nikdar niti z eno besedo pohvalil ravno tako marljivega kot častoljubnega učenca. To je bil posebni vzgojni način starega čudaka. Če je izvršil vajenec kako delo pomanjkljivo, ga je mojster strogo, a mirno opozoril na napake. Če je pa dovršil fant kako delo brez vsakega pogreška, je urar dal vozlepiti in delal opazke brez konca in kraja. Kraljiček pa se je na to mojstrovo skopost v pohvali in radodarnost v graji kmalu navadil in si je ustvarjal lastne sodbe o svojih delih. Posebno neprijetno je bilo za Kraljička bolestno nezaupanje, s katerim ga je mojster po tihem zasledoval. Nastavljal je pročudnemu mlademu fantu zapeljive pasti, da bi preizkusil njegovo poštenost in značaj. Tako je položil večkrat kam na okensko polico, na kako stojalo ali v kak kot manjše in večje zneske denarja in jih zopet pobral šele čez več dni, ko se je prepričal, da ni nič zmanjkalo. Nekoč je imel veliki pondo skledo jabolk, dobro preštevil jabolk. Tu je prišel nekega večera a skledo z jabolki v delavnico in je ostro nahrulil vajenca: »Ti — ti paglavce, vzel si dve jabolki.« Fant je postal ves zardel in je rekel malo v navalu jeze: »Jaz nisem nobenega vzel. Krasti nisem bil nikdar vajen in ne pustim, da bi me imel kdo za tatu.« »Hoho,« je renčal Godrnjavec in je preštel nato jabolka še enkrat. Ko je spoznal, da res nobeno ne manjka, je porinil skledo pred vajenca in rekel zamolklo: »Tu jih imaš. Vsa so tvoja.« »Nesmaram nobenega,« je odvrnil fant trmasto. »Tako, tako,« je rekel sedaj Godrnjavec, »se trmo povrača s sovjemu mojstru in dobrotniku. Da se mi kaj takega več ne drzneš! Vajenec mora znati tudi kaj potrpeti. To spada tudi k učenju. In sedaj ti hočem še nekaj povedati. Ti imaš dve glavni slabosti, to sta ponos in jeza. Pa zapomni si: ponos in trma sta iz enega grma, in da si trmast vročekrvnež in da svojo jezo tudi dolgo kuhaš, ne moreš utajiti. Jeza je ogenj, ki ga mora kristjan gasiti, sicer mu dušo sežge.« Na vajenčevih ustih se je prikazal porogljiv nasmeh. »Ti paglavče, ti si mislil nekaj slabega o meni,« je zavpil Godrnjavec, motreč fanta z bodečimi pogledi; »kaj si mislil? Povej takoj!« »Saj niste moj spovednik,« je drzno odgovoril vajenec. »Vesel sem, da nisem. Pa ti vendar vidim v dušo. Kar se tiče jeze, si mislil, naj pometa mojster najprej pred svojimi lastnimi vrati. Ali ni tako? Povej po pravici!« »Da, prav tako sem si mislil.« »Vidiš, kako ti gledam v dušo, ničesar mi ne moreš prikriti ... Toda če je mojster Jernej jezen, ima tehten vzrok za to. Njegove jeza je upravičena, tako rekoč sveta jeza. Zapomni si to. Kaj na Kraljička, da bi ga morda zasačil na laži. Nekoč ga je oprezujoče vprašal: »Kaj govorijo tam pri Pekovih o meni, svojem bratu in stricu?« Fant je osupnil, in šele po nekem obotavljanju je odvrnil: »Nimam časa, da bi poslušal, kaj govorijo. Vzamem mleko in grem nato brž zopet domov.« »Ti potuhnjenec, ti se mi izmikaš. Vajenec mora biti odkritosrčen in s svojim mojstrom držati.« »Saj to tudi vedno delam.« »Potem ti ne more biti vseeno, če govorijo o tvojem mojstru slabe reči.« »O tem nič ne vem nič. Jaz sam nisem nikdar o vas kaj slabega govoril.« Godrnjavec je čudno zmrdal z obrazom, nato je zopet vrtal: »Pri Pekovih te hujskajo proti meni.« »Ne, tega ne delajo … Majda je včeraj celo rekla, da je dobro, da sem pri vas, da imate vsaj koga, ki gleda na vas, če bi kaj potrebovali.« »In bi skrbeli zame, če bi zbolel?« »Rad — gotovo. To je moja sveta dolžnost.« »Hm — hm — hm — hm … in če mi Majda nič slabega ne prilepi, je dekle pač boljše kot drugi,« je mrmral Godrnjavec. Deset let je preteklo, ne da bi se kaj posebnega zgodilo. Kraljiček je postal velik, močan mladenič, ki ga je le njegova nežna sramežna hoja in oproščena vojaške službe. Njegova sočutnost, razvita postava, njegov umirjen nastop in zlasti njegove velike modre oči poleg črnih las je dajalo posebno lepoto. Ko je šel po cesti, niso gledala samo dekleta za njim, ampak tudi starejši ljudje so ga občudovali. Že z devetnajstim letom je naredil z odličnim uspehom svojo strokovno preizkušnjo in je postal sedaj izučen urar, tako da ni za svojim mojstrom v izvršnosti prav nič zaostajal, da, v marsičem ga je celo prekašal. Zaradi dolgoletnega občevanja z Godrnjavcem se je pa navzel njegovega resnega obnašanja, toda ne njegovega hudega in osornega značaja. Sicer ni govoril veliko, toda bil je z vsemi ljudmi pri, razen izredno potrpežljiv do odjemalcev. Ko je Godrnjavec zapazil, da je njegov pomočnik pri ljudeh vedno bolj priljubljen, dočim ko do njega mrzi in nezaupni, in zlasti, ko se mu je zdelo, da stavljajo marsikateri naročniki več zaupanja v pomočnikove kot v mojstrove sposobnosti, se je lotila starega čudaka celo majhna zavist. Godrnjaj se je bolj kot prej nad pomočnikovimi izdelki in ga je venomer zbadal z dvomljivimi, pa neprikritimi zlobnimi namigovanji. Ne glede na to, da je izmeril mojster, da je iznašel nov način za popolnoma natančno uro. Tu ga je opozoril pomočnik na načrt, ki ga je on sam izumil in je bil veliko bolj priprav in poraben kot mojstrova iznajdba. Nekaj časa je mojster načrt motril in uvidel, da ima pomočnik prav, pa je vendar pogledal na to mladeniča z mrkim pogledom in ga jezno nahrulil: »Da, da, tak je novi, prevzetni, vražji svet. Jajce boče vedeti več kot kokoš, in mlekozobni mladci si drznejo, dajati nauke odraslim, izkušenim mojstrom.« Ko je pomočnik molčal in mu je igral okrog ust samo rahel nasmeh, je bil stari še bolj razkačen in je rekel: »Ti si domišljaš, da si padel kot venjak v moju hišo, ko sem te vendar jaz potegnil iz blata in s neskončnim trudom pomagal naprej.« »Mojster, dobro se zavedam, da se imam za vse vam zahvaliti,« mu je segel v besedo mladenič. »Potem bi moral drugače ravnati. Komaj da si ga vzel za učenca, pa že hočeš imeti vse besedo in oblast nad njim.« »Na to nič ne mislim. Saj vprašam vedno za dečje mnenje.« »O tem pa nič ne vprašaš, kako bi se imel v šoli. S prizadevanjem in sladkanjem se izbijajo duh in spoštovanje. Nasproti ljudem se je treba kazati trdnega in odločnega, sicer bodo s teboj delali, kakor bodo hoteli.« »To je vam v korist, če sem prijazen do ljudi. Zato pridejo večkrat sem in pustijo več denarja.« Čeprav je bil Jernej Godrnjavec vnet za denar in se je tudi zavedal, da je imel zadnje leto izredno veliko dohodkov, je vendar naprej bentil: »Podjetje ti ni glavna stvar. Tebi gre za to, da si priliznjen in lahkomiseln in privabiš ljudi na svoj račun. Tako je delal tudi tvoj oče, in si pač Vetrnjak sin.« Mladenič je postal bled kot stena in se je tresel od jeze. V žepu je lepo srebrno uro, ki jo je urar ravno v rokah, z vso silo ob steno, da se je razletela na koščke. »To mora postati človek ali norec ali divjak!« je začel zamolklo med zobmi. Nato je planil iz delavnice in se tisti dan ni več prikazal. Jernej Godrnjavec se je urarju mladeničevega pobesnelega izbruha prestrašil in je strmel poparjen proti vratom. Prišel je tedaj sam do spoznanja, da je s svojimi očitki vendarle predaleč šel; toda da bi kazal ukarčenemu mladeniču zadostitev, je menil, da bi bilo pod njegovo čast. Pobral je razbito uro in jo nekaj časa popravljal skupaj in nemočno metal in godrnjal. Potem je predčasno zaprl delavnico in odšel v svojo sobo, ne da bi kaj več delal, ter se vdal zlovoljnim mislim. Po eni strani ga je jezilo, da je premalo obvladal svojega pomočnika, po drugi strani pa se ni mogel braniti nekega spoštovanja do njega. Mladenič je bil drugačen kot njegovi drugi učenci in čut za čast. Polagoma je začel Godrnjavec skrbeti, da bi pomočnik odšel od njega in ga zapustil samega. Saj je Kraljiček urarju prirasel k srcu, čeprav si mojster tega ni hotel priznati. Saj ni še nikdar tako dolgo pri njem vztrajal kot ta krepki, priskrbni mladenič, in čedalje bolj ga je bolela praznota v hiši. Toda, da bi pomočnika prosil, da naj ostane, to ne prišlo Godrnjavcu niti v sanjah na misel. Kmalu pa se je izkazala mojstrova skrb prazna. Ko je namreč prišel drugo jutro v delavnico, je bil pomočnik že tu in je marljivo popravljal uro, ki jo je včeraj zagnal ob steno. Pozdravil je mojstra prijazno, ni se pa nič opravičeval in se je sploh delal tako, kot da bi se nič ne pripetilo. Udaril je Godrnjavec in ni več omenil večerajšnje stvari in je spremenil svoje obnašanje nasproti Kraljičku toliko, da je naslednje dni manj godrnjal. Ob drugem času v letu, namreč o Veliki noči, je odšel mojster Jernej redno iz Gorjanskega in je ostal vsakokrat po en teden zdoma. Ljudje so govorili, da nosi svoj dobiček na velikem denarju, ki ga ima naloženega v mestu. To leto je odšel na prvo potovanje na veliko nočni teden, ko je bil že po četrtek, in sicer bolj viden, ker je visoko vročino in se je moral takoj vrniti v domovino. O kakem zdravniku ni hotel nič slišati, toda pomočnik, ki je bil zelo v skrbeh zanj, je vendarle doktorja in dobil dovoljenje, da pošlje povabljenega. Ta je hitro prišel in je ugotovil pljučnico, ki je pri bolnikov starosti in podnebnih vplivih in drugih okoliščinah je predvsem priporočal absolutno miro. To je bilo pa lahko izvedeti, a se je zgodilo: pomočnik je moral biti čez dan vedno v delavnici in prodajalnici in tudi ni bil vajen streči bolnikom. Bolniških sester ni bilo daleč na okoli in razne starejše ženske, ki bi prišle v poštev, so se doma umile in branile, da bi stregle Godrnjavcu, dekle, ki je bil enkrat in malo odklenil. Vendar pa je bolnik občasno izbral župnika. Ko je stopil župnik v sobo, ga je bolnik sprejel z mrkim pogledom in ogovoril s pikrimi besedami: »O, gospod župnik vi bi me že radi poslali na oni svet; toda lahko pri kraju pa še niste. Sicer pa sem opravil svojo dolžnost prekleto vedno in vestno.« »Ne, ljubi mojster,« je odvrnil župnik prijazno, »jaz sem samo pogledal, kako se počutite. To storim pri vseh svojih faranih, ko zvem o kakem, da je bolan. Kot je videti, ni z vami še tako posebno hudo. Toda varovati se morate in pa dobro postrežbo bi morali imeti.« »Kdo naj mi pa streže?« je zamrmral Godrnjavec. »Menim, da bi se pri vaših najbližjih sorodnikih prav lahko dobila dobra postrežnica. Saj imate dve nečakinji pri Pekovih.« »Ne, ne, gospod župnik, tu trkate na neprava vrata.« »Zakaj pa? Vaši nečakinji sta obe dobri dekleti in tudi spretni.« »Toda nobena ne gre sem k meni. Zame se nič ne zmenita.« »Menim, da bi vam nobena ne odrekla pomoči. Treba bi ju bilo le z besedico poklicati.« Bolnikovo obličje je hipoma spreletel izraz zamere. »Ali je vam moj brat Jakob, sem poslal, da mi to poveste?« je vprašal oprezno. »Ne, nikakor ne. S pekom nisva bila že nekaj tednov skupaj in tudi sicer nisem govoril z nikomer od pekove družine nobene besedice.« »Da, da, že vem, nič jim ni mar zame, vsi me sovražijo.« »Ali bi ne poskusili pri vsaj z njimi, gospod Gabršček? Ali bi smel prositi eno vaših nečakinj, da pride k vam?« »Ne, pokličem ne bom … Če hoče katera priti, nima nič proti temu … to se pravi, morala bi sama malo, Majdo, druge nobene. Če dam bi bila lahko tukaj, večer pa mora hoditi domov. Če bom z njo zadovoljen, ji bom primerno plačeval — vsak dan posebej.« Po kratkem razgovoru je župnik odšel in se podal naravnost k peki, kateremu je sporočil bratovo izjavo, seveda v prirejeni obliki. Pek je naredil sladko-kisel obraz. Nič temu ni več večkrat želel, da bi prišel še k bratovim prijateljem, posebno zato, da bi njegovi otroci ne bili prikrajšani pri dedičini bogatega starega strica. Zato ga je urarjeva želja prav prijetno iznenadila. Po drugi strani pa mu je bilo težko izročiti svojega najmlajšega otroka muhasti samovolji in čemernosti starega čudaka. Morda pa vendar ne bo tako hudo, da se drug vzrok. Majda je gojila Godrnjavcu, bo znala tudi njegova hči par lepih besed. Poklical je hčer v sobo in ji razložil očetovo prošnjo. Brez pomisleka je Majda takoj privolila. Bila je živahno, odločeno, nekoliko ponosno dekle, imela je pa mehko srce in ni v potrebi nikomur odrekla pomoči. Vendar jo je nagnil do tako nagle odločitve drug vzrok. Majda je gojila že davno do Kraljička skrivno, a globoko naklonjenost, ki ga je spretno in previdno skrivala. Pa tudi Kraljiček ni bil do Majde brezčuten. Tudi on je izgubil svoje srce na viktem, zatem dekletu, ki je bilo s svojimi zlatolasi lasmi in črnimi očmi v čudnem nasprotju z njim. Ni pa bila med njima izrečena še nobena besedica o medsebojnih čustvih tajnostih. Kraljiček bi si upal razodeti svojo čustvo samo zato, ker ni mogel priti kot hči premožnega peka zanjo nikakor v poštev. Majdi pa ni dopuščala njena naravna dekliška sramežljivost, da bi izdala molčečemu, resnemu mladeniču svoje nagnenje. Toda nihče od njiju ni mogel prikriti svojega veselja, ko sta se dobila sedaj v urarjevi hiši in bosta smela zdaj dalj časa skupaj prebivati. Nasproti stricu ni izgubila Majda nikdar potrpljenja, pa naj je še tako godrnjal in renčal. S svojo spretno, skrbno postrežbo, ki jo je moral priznati, in s svojim odločnim nastopom si je pridobila tudi spoštovanje v nekakšnih dneh nekako oblast nad starim čemernikom, tako da se je uklonil njeni volji in da bi več zavračal jedi in zdravil, kot mu jih je pripravljala po zdravnikovih navodilih. Kraljiček je bil za življenje svojega mojstra zelo v skrbeh in je prišel vsakega pol dneva po delavnika, zvečer iz delavnice pa v njegovo sobo, da ga je povzdignil, kako se počuti. To se je zdelo Godrnjavcu nadležno in ostro je nahrulil pomočnika: »Ali komaj čakaš, da bi umrl, a? Zato letaš vedno sem vpraševat.« Mladenič je postal bled, odvrnil pa je mirno: »Mojster, sam Bog ve, da si ničesar bolj ne želim, kot da bi kmalu okrevali, in zato tudi molim.« Nato je šel hitro ven. Majda, ki je bila v sobi in slišala govorjenje, se ni mogla več premagovati in je rekla z odločnim, karajočim glasom: »Stric, kar ste sedaj rekli Janezu, ni bilo lepo.« »Kaj? Ti mlekozobno punče hočeš dajati nauke staremu možu,« je vzrojil bolnik. »Tega ne nameravam. Ampak tako se vendar ne postopa z ljudmi, ki vas imajo radi.« »Mene ni imel še noben človek v življenju rad.« »Janez vas ima rad. Sicer pa, če kdo hoče, da bi ga imeli drugi ljudje radi, mora tudi sam tako ravnati, da ga bodo mogli radi imeti.« »To je neumnost.« »Pa stoji tako v katekizmu. Naš Gospod tako zapoveduje.« »Ti vražji klepetec, sedaj imam dovolj. Pusti me v miru.« Obrnil se je proti steni in je mrmral še nekaj časa. Toda dekličine besede so mu šle bolj do srca, kakor je to na zunaj pokazal. Sedem dni je mojstrova bolezen vedno bolj rasla, potem pa je skoraj hipoma upadla mrzlica in zdravnik je izjavil, da je bolnik krizo srečno prestal; mora pa imeti še dalj časa popoln mir in se varovati vsake razburjenosti. Čez osem, deset dni pa, ko je prišel bolnik nekoliko bolj k moči, se je začelo zopet godrnjanje in renčanje. Majda si je prizadevala na vse načine, da bi ga pomirila in potolažila. Čitala mu je lahko knjigo ali časopis, pripovedovala o novicah iz trga, bila je vedno sama vesela in mu je večkrat napravila kak dovtip, samo da bi ga spravila v dobro voljo. Čemerni bolnik pa se je po navadi na vse šale le kislo nasmehnil. Prve dni je dajal Godrnjavec deklici sproti vsak večer, ko je odšla domov, po en srebrn goldinar in je trdovratno vztrajal pri tem, da mora nečakinja denar vzeti. Pozneje je deloma pozabljal plačevati, deloma ni imel moči za to. »Majda, midva morava narediti račun. Koliko sem ti dolžan? Nikakor se več ne spominjam, kdaj sem ti zadnjič plačal.« »Prav nič mi niste dolžni, stric,« je odgovorilo dekle. »To bi ne bilo slabo! Mar meniš, da bom pustil, da mi bo taka punčara, ki nič nima, kaj darovala.« »Jaz tudi ne pustim, da bi mi preleten, siromašen in potreben stric kaj daroval, hihihi.« »Ti, otročaj, ti, se hočeš iz mene še norca delati? Denar si je treba znati pridobiti, pa z njim tudi pametno ravnati.« »Moj oče ima tudi denar in mi da, kolikor potrebujem. Če pa ne bi mogla izhajati, se bom bogato poročila, hihihi.« »Pusti neumnosti in mi povej, koliko ti imam plačati.« »Stric, so stvari, ki se ne dajo poplačati z nobenim denarjem.« »Tako? To mi je pa nekaj novega. In kakšne stvari bi bile to?« »Storiš jih mnogo zaradi Boga ali pa tudi človeku na ljubo.« »Kaj? Ti da bi storila kaj meni na ljubo? Haha. Pusti laskanje. S priliznjenimi besedami ne boš dosegla pri meni nič, najmanj pa kako dediščino.« »In vi, stric, boste s priliznjenimi besedami dosegli od mene še manj, hihihi.« »Ne veljaj! Se nadejam praznim upom, da podeduješ za menoj kako bogastvo. Prav nič ti ne zapustim, ko umrem.« »Stric, ko umrem jaz, vam tudi nič ne zapustim, hihihi.« Godrnjavec je skremžil obraz v nasmeh in je zarenčal: »Ti si zvita lisica.« Nato je segel pod blazino, potegnil izpod nje dvajsetgoldinarski bankovec, ki ga je deklici posilil v roke, in pri tem je mrmralo dejal: »Kar je več, naj bo za nagrado. Še nikdar nisem ostal komu kaj dolžan.« S Kraljičkom je bila Majda samo med obedom sama skupaj, razpletel se je pa med njima le redkokdaj kak pravi pogovor. Majda je pač neprestano klepetala na svoj živahen način, molčeči, resni mladenič pa ji je odgovarjal le na kratko ali na pol. Če je položila deklica predenj kako slaščico ali mu drugače izkazala kako prijaznost, se je ozrl nanjo z globokim pogledom in močno zardel, ni pa našel nobene besede za toplo zahvalo. Nekoč ga je vprašala Majda: »Ti, Janez, zakaj si zmeraj tako odrinjen? Ali ti gre stričeva bolezen tako k srcu?« »Ne, ne — mojster bo kmalu zopet na nogah,« je dejal mladenič; »toda potem, Majda, boš morala ti oditi, in postalo bo strašno pusto in žalostno tu v hiši.« »Potem moraš pa ti večkrat priti k nam in ne vedno tako hitro zopet oditi.« »Tedaj nastanejo takoj take govorice.« »Rada bi vedela, kakšne. Ti si preveč plašljiv zajec.« Kraljiček je močno zardel in se je obrnil vstran od deklice. Ta pa je bila sedaj trdno prepričana, da goji mladenič ljubezen do nje. Česar se je Kraljiček bal, se ni povsem dogodilo. Sicer ni smela Majda več ostajati po cel dan v urarjevi hiši, ko je stric ozdravel in bil nekoliko toliko zopet zmožen za delo, morala pa je prihajati vsak dan po nekaj ur, da je opravila potrebna gospodinjska dela in da je pripravljala kosila in večerjo. Godrnjavec je namreč že davno uvidel, da zna dekle izborno kuhati in da porabi pri tem veliko manj kakor Kraljiček. Odkar je bila Majda v hiši, je bilo tudi vse tako lepo urejeno, vse je bilo čisto in svetlo, kakor nikdar poprej. Poleg tega se je moralo v srcu starega čudaka vendarle vzbuditi nekoliko čustva do sorodstva, posebno pa bi ne mogel več pogrešati raznih udobnosti, na katere ga je razvadila spretna, postrežljiva Majda. Tako je teklo skupno življenje v urarjevi hiši brez velike spremembe. Po preteku nekaj tednov pa se je zdelo nenavadno bistroumnemu mojstru, ki je imel za vse odprte oči, da bi obnašanje med fantom in dekletom povsem v skladu, oziroma, da je v marničnem svetu v skladu. Majda je skrbela za Kraljička z izredno tiho skrbjo in mu je izkazovala več prijaznosti, kakor bi bilo treba. Fant pa je bil zmerom zamišljen in raztresen, včasih tudi očitno razpoložen in je pogosto zardel, ko sta se z dekletom spogledala. Sedaj je odprl stari oči še bolj na široko kot sicer in je strogo pazil na občevanje mladih ljudi. Tu je spoznal vedno bolj jasno, da sta drug v drugega zaljubljena do ušes, vendar ni mogel vkljub vsemu oprezovanju zapaziti nič nedovoljenega ali nesodobnega v njunem obnašanju. Če je odšel Kraljiček v nedeljo popoldne ali zvečer kam pohajat, je gledal urar za njim dolgo časa z daljnogledom, ni pa nikdar zapazil, da bi se kje shajal z dekletom. Fant je šel večkrat na sprehod proti vasi, obiskal nedotaknjeno grob svoje matere, in če mu je čas dopuščal, se je večkrat tudi rad povzpel na vrh Medgorja ter pri te obnavljal spomine na otroška leta. Skrbel pa je, da se je vedno pravočasno vrnil domov. Mojster je po tem prišel do spoznanja, da nimata mlada človeka nobenih tajnih sestankov in nedovoljenih pomenkov ter da ne gojita nikakega ljubljkanja, ampak da sta vedno v primerni nedolžnosti drug do drugega. Če se je dekletu tu in tam malo uklajalo, je fant globoko povesil glavo in ni skoraj nič več govoril. Tudi drugace je opazoval njuno življenje, in tu je lahko videl, da je premalo Majda svojih štirinajst dni svete zakramente. Kraljiček pa vsak mesec. On sam, Godrnjavec, je hodil k svetim zakramentom samo štirikrat na leto — dvakrat doma in dvakrat drugod. Da je deklica nekoliko nagla v sodbah in malo pobosna, ni ostalo stricu prikrito, vendar moral je pa priznati, da ima tudi veliko dobrih lastnosti, ki zelo odtehtajo slabe. Kraljičku ni mogel ničesar očitati, razen da se je dal tu in tam premagati od nagle jeze ter da se je preveč vdajal svojim čustvom. Mladenič ni nikdar vstopil v gostilno, z denarjem, ki ga je dobival od mojstra, je varčeval ali pa si kupil kako kaj najnujnejšega, imel pa veselje do dela in je bil v vsakem oziru zanesljiv. Vkljub vsemu temu pa je mojster vendarle menil, da ne sme več dopustiti, da bi prebivala mlada človeka še nadalje skupaj. Premišljeval je več dni sem in tja, kaj naj bi ukrenil, potem pa je prišel kar nenadoma do drugačnega sklepa. Nekega dne po večerji, preden je odšla Majda domov, je poklical fanta in dekle k sebi v sobo in jima je velel: »Usedita se, imam nekaj ved govoriti z vama.« Oba sta se ustrašila in sta se usedla vsak na en konec mize. Za trenotek je stari pomolčal, nato je začel na kratko: »Vidva se nimata več ostati še nadalje skupaj.« »Midva?« je planila deklica pokonci; »saj tudi doslej nisva bila nikdar skupaj.« »Drži jezik za zobmi, klepetec. Poslušaj najprej, kar povem.« Obrnil se je nato h Kraljičku in izjavil: »Ti, Janez, greš sedaj na potovanje in ostaneš dve leti zdoma. Pri enem samem mojstru se vajenec ne izuči. Ogledati si mora, kako delajo drugod. Tu v Gorjanskem tudi ni dovolj dela za oba.« »Toda za potovanje nimam prav nič pripravljen,« je imel vajenec pomisleke. »Uzal to ni potreba nobenih velikih priprav. Učeno sprejmejo imetak, obleko tudi in panico. Temu dobiš od mene in zraven nekaj denarja.« Torbni jaz bom moral iti domov, kajne, stric?« je rekla deklica ponosno. »Ne, ti ostaneš povsem tukaj in mi boš oskrbovala gospodinjstvo, tako je v modri sobi nad delavnico bolj lahko stanovala.« Pri tem pa se ni smela tudi jaz reči kako besedico. »Nimam govoriti. Saj še itak govorim veliko preveč. Če ti plačam po sedemdeset goldinarjev na leto, bo dovolj, mislim … Sedaj bodi tiho.« Deklica je namrdnila obraz, za kar se pa Godrnjavec ni zmenil. Obrnil se je zopet k vajencu in mu govoril z osornimi besedami: »Dobro se oglej po svetu, pridno delaj, izogibaj se slabe družbe, moli rad in ostani pošten. Po dveh letih pridi domov; tedaj ti bom izročil svojo obrt v roke. Jaz se bom umaknil sem v kamro in se bom ukvarjal samo še s svojimi iznajdbami. Ti postaneš mojster in prevzameš obrt.« Kraljiček je zardel s strmel v starega in ni našel nekaj časa nobene besede. Vekrat si je segel v lase in nato izjavil: »Mojster postati — obrt prevzeti — bi bilo še lepo; toda za to je treba denarja, ki ga pa žal nimam.« »Denarja ne dobiš od mene nobenega. Iz svoje hranilne knjižice, v kateri ti je znano, lahko dvigneš, da bi pa prejel še kak nameček od mene, ne smeš računati. In najemno boš moral torej dobiti. Kdor hoče biti mož, si mora znati pomagati. Sam delati, sam zaslužiti! Kar človek sam zasluži, to bolj ceni in tudi bolj trdno drži. Sploh pa gre podjetje tu dovolj dobro, da boš lahko bogat.« Nastala je daljši premolk. Tedaj je stopil urar dva koraka bliže k mizi in rekel ostro: »Brž ko prevzameš podjetje, se takoj poroči.« Tedaj sta poskočila fant in dekle oba hkrati s svojih sedežev. Pogledala sta drug drugega in sta postala vsa žareča v obraz. »Poročiti se?« je komaj spravil iz sebe Kraljiček. »Seveda poročiti. Če sta dva mlada človeka tako do ušes zaljubljena drug v drugega kot vidva, se pač morata poročiti. Brž ko je mogoče.« »Ljubiti stric, midva pa nisva prav nič zaljubljena drug v drugega,« je zaklicala deklica pol v smehu, pol v joku. »No, sta pa zaljubljena do pet. Če ti je to ljubše. Mar meniš, da sem slep mož in nič ne vidim, kako se vedno spogledujeta kot petelinček in putka? Oče sta tako rekoč drug drugega ukradla.« »Kako menite to, stric?« »Ali si tako neumna gos. On ima tvoje oči in ti njegove. Za njimi pa čaplata potem še srci.« »Mojster … Majda … Jaz … nisva še nič govorila o ženitvi,« je jecljal fant. »Saj tudi ni bilo prav nič treba … Podajta si sedaj roke in povejta, da hočeta vzeti drug drugega.« Kraljiček je dvignil počasi desnico in je drhteč gledal deklico. Ta ga je pa pogledala s črnimi očmi z nasmehom in mu stegnila kar čez mizo svojo roko nasproti. Tedaj jo je vihravo zagrabil z obema rokama in zaklical: »Majda, ali me res maraš?« »Rada, Janez, rada, rada. Če me le tudi ti maraš.« »Majda — ti ljuba Majdica!« je radostno vzkliknil mladenič, držal trdno dekličino desnico z obema rokama in je skoraj ni hotel več izpustiti. Tu je posegel vmes Godrnjavec: »Sedaj je dovolj te ceremonije! … Zadeva je urejena in več ni treba razpravljati.« Le počasi sta oba srečna človeka izpustila roki. Na njunih obrazih je sijal sončni svit najčistejšega veselja. »Sedaj samo vprašam, ali sta pripravljena sprejeti moje odredbe?« je zagodrnjal stari. »Da, rada, mojster,« je zatrdil Kraljiček; »toda morali bomo govoriti tudi z Majdinim očetom, pekom.« »Ah kaj, za to je še čas in ni prav nič potrebno. Jakoba bom že jaz izgnal muhe iz glave, če ima kakšne … Sedaj gre za druge stvari. Torej ti odideš na potovanje in Majda ostane tukaj kot gospodinja. Tako in nič drugače.« Oba sta pritrjevalno pokimala. »To bi bilo eno. Točka druga: Vidva obljubita, da bosta opustila vse ljubljkanje in druge take zaljubljene traparije od danes naprej do tedaj, dokler ne bosta pred Bogom sklenila zakona.« Fant je odločno prikimal in dekle je potrdilo isto z rahlim priklonom glave. »Tretjič: Danes vzameta slovo drug od drugega in se potem ni več ne snideta. Ti, Janez, se podaš jutri zjutraj ob petih, na pot, da prideš do večera vsaj do Logatca.« »Stric, tako hitro pa ne gre,« je zaklicalo dekle, »za Janeza moram še razne stvari pripraviti.« »Figo imaš pripraviti. Kar potrebuje, ima. To vem. Jaz sem tudi mnogo potoval.« Deklica se je namrdnila, ni si pa več upala ugovarjati. »V četrto in zadnje,« je mrmral Godrnjavec, »pa še to: Medtem ko bosta ločena, se ne smeta prav nič dopisovati. Nihče ne sme pisati drugemu kakšnega pisma, niti enega samega ne, niti enega stavka. Sta razumela?« »Mojster, če naj se poročiva, se morava pa o raznih zadevah pomeniti in medsebojno posvetovati,« je skušal ugovarjati fant. »Dokler se ne vrneta, se imata o ničemer meniti in posvetovati. Če bi pa bilo treba kaj urediti, mora iti vse skozi moje roke.« »Stric, to je pa prehuda zahteva,« se je oglasilo dekle. »Janez mora vendar večkrat pisati, ali je zdrav in kako mu gre, sicer mi ne bodo dali skrbi miru.« »Če ti vse žive dni ne bodo prišle hujše skrbi nad glavo kot te, lahko že danes zahvaljuj ljubi Boga. Sicer pa bo Janez tu pa tam meni kaj pisal in poročal, kako je z njim. Tedaj boš od mene zvedela, kar bo potreba.« Tu se ni dalo nič več mestiti in pogajati; fant in dekle sta se morala brezpogojno vdati vsem Godrnjavčevim zahtevam. Ta je pogledal na uro in dejal: »Pozno je že. Sedaj bosta še zmolila, nato vzameta slovo in gremo spat.« Pokleknili so poleg klopi ob steni in so skupno zmolili rožni venec. Toda Majda in Kraljiček sta morala sama pri sebi priznati, da nista še nikdar tako zbrano molila kot ta večer. Po molitvi ju je mojster priganjal: »Sedaj je pa čas, da vzameta slovo. Toda napravita kratko!« Majda je segla Kraljičku v roko in je rekla z nežnim glasom: »Z Bogom, Janez, zbogom! Naj se ti dobro godi, ne pozabi name in ostani zvest.« »Ti podlašica,« je sršel vmes rohlo Godrnjavec, »na zvezo ne treba opominjati Janeza, ampak samo sebe. Nezvestoba pride vedno od ženske strani.« Kraljiček je stisnil dekletovo roko in je dejal skoraj slovesno: »Majda, vedno bom mislil nate, dokler bom živel in še čez. In zvest ti ostanem, pa naj pride kar koli. Bog naj bo s teboj!« Držala sta se nekaj časa za roko. Tedaj pa zarenči Godrnjavec: »Sedaj naj bo konec komedije! Je že dovolj.« Majda se je silila z jokom, pa se ji ni prav posrečilo. Iz njenih črnih oči so ji bliskalo malo hinavščine. Urno se je okrenila in je zaklicala: »Zbogom, Janez! … Lahko noč obema!« Zato je šinila skozi vrata, ne da bi se enkrat ozrla. Zjutraj je zbudil Kraljička mojster že ob pol štirih in mu pomagal opraviti skupaj in povezati njegove stvari. Stisnil mu je v roko tudi trideset goldinarjev in pri tem rekel z robatim glasom: »Varčuj z denarjem in čezi po njem le v skrajni sili. Kdor je pravi rokodelski pomočnik, prinese desetkrat več domov, kakor je vzel s seboj.« Pred zajtrkom je pogledal stari vedno znova na uro, da je dal fantu razumeti, da mora pohiteti. Nato mu je vtaknil v torbo še nekaj prekajenega mesa in kruha, ga pokropil z blagoslovljeno vodo, mu napravil križ na čelo in ga priganjal: »No, sedaj pa pojdi v božjem imenu … Bog naj bo s teboj na vseh tvojih potih … Če boš slišal, da sem umrl, zmoli zame en očenaš.« Kraljiček je stisnil redniku roko in je rekel vidno ganjen: »Ljubi mojster, Bog naj vam povrne za vse, kar ste zame storili! … Če bi se kaj slabega počutil, mi takoj sporočite, da pridem domov. Toda molil bom, da bi ostali vedno zdravi. Še enkrat vam zahvalim iz vsega srca.« »Pusti neumnosti! Nikdar nisem zahteval zahvale in je tudi ne potrebujem.« Tako sta se ločila. Da bi se fant ne srečal več z Majdo, je mojster zahteval, da ne gre skozi trg, ampak po poljski poti do glavne ceste. Sedaj je gledal za odhajajočim več kot četrt ure skozi okno s svojim velikim daljnogledom. Nenadoma mu je nekaj zbodlo pozornost … Tristo vragov, odkud pa prihaja ženska?… Svetlomodro obleko ima na sebi in bel predpasnik … Saj to je vražja punčara… Za kozolcem je morala biti skrita… »Aha, cvetlični šopek ima v rokah, sedaj mu ga izroča. Če bi vedela, da gledam za njima! Ha, sedaj drži svoj bel robec pred obrazom in se smeji neumna koza! Podajata si roko… ne, poljubila se vendar nista… Fant je bolj pameten kot ženska… Zdaj se je odkril in koraka korajžno naprej…« Jernej Godrnjavec je odložil za trenutek daljnogled spred oči, nato je pokukal zopet skozi kukalo: »Fant — tepec — glej, da greš naprej … Kaj se ti treba vedno ozirati? … In celo klobuk je vzel z glave in maha z njim punčari … Ona, trapasta gos, seveda ne jenja, hihihi svojo ruto in miga … Sedaj je mimo, slednjič je vendar komedije konec — nič več ne vidita drug drugega.« Razjarjen se je Godrnjavec zarežal: Dve uri pozneje je prišla Majda v urarjevo hišo in prinesla s seboj v košari razno svoje perilo in obleko. Bila je bleda in neprespana, vendar je prijazno pozdravljala: »Dobro jutro, stric. Ali je Janez že odšel?« »Ti zvita kača, to veš bolje kot jaz,« jo je nahrulil Godrnjavec. »Kako naj bi bolje vedela?« se je zavzelo dekle. »Ali ne poznaš neke mlade ženske, ki je danes navsezgodaj vstala in natrgala rožic ter jih v šopek povila in napravila sprehod tja na glavno cesto, a?« »Kdo? … Kdo? … Stric, kdo vam je to ovadil?« je zavpila deklica, ki je vsa zardela v obraz. »Stene imajo ušesa in okna oči.« Majda se je ozrla po sobi in je zagledala na okenski polici ležeč daljnogled. Tedaj se ji je v glavi posvetilo. »Stric, to ni lepo,« je vzkliknila jezno, »to je nesramno, da zasledujete človeka pri vsakem koraku.« »Drži jezik za zobmi! Nesramno, sramotno je, če kdo kaj obljubi in potem tega ne drži.« »Prinesla sem Janezu samo šopek za pot, to vendar ni nič slabega.« »Včeraj sta mi oba obljubila, da se ne bosta več sešla.« »Tega nisem vzela tako resno in Janez ne more nič za to.« »Da, fant je bolj pameten kot ti, čeprav si za eno leto starejša od njega. Toda zapomni si to: Nedolžnost ne prinese nobene sreče.« »Kaj menite s tem?« »Kdor prelomi besedo enemu, jo prelomi tudi drugemu.« »Ne. Svoje besede ne prelomim — nikdar — ne Janezu in vam tudi ne.« »Bomo videli,« je zagodrnjal stari. Dekle se je usedlo k mizi in se je krčevito razjokalo. ==VIII.== Kraljiček je čvrsto korakal po dolini ob reki. Sicer mu je slovo od ljubljenega dekleta težko sedlo, je vendar čutil v prsih toploto in srečo kot še nikdar v življenju. Vedno znova je iztiskal šopek, ki je bil zložen iz vrtnic, nageljnov, rožmarina in spominčice, na lica in kratek pritisnil vonj z nosom, vedno znova je mislil na ljubeznive, sladke besede, ki mu jih je govorila Majda, in na solze, ki jih je prelila ob slovesu. Ko je po enournem hoji krenil od Modreja po bližnjici proti Blaču, mu je tam zadonelo na ušesa pokanje možnarjev in hrupna muzika. Kaj neki imajo tukaj? Kako poroko? … Zavil je proti hiši kolarja Muznika, kjer je bila povezana sestra njegove rajne matere, Kranikova Polona. Tam je stalo več praznično oblečenih ljudi in tedaj mu je skočil naproti neki mož — čevljar Lovre — njegov oče. »Janez, moj fant, kaj si res ti?« je zaklical iznenadoma Vetrnjak; »pozabili so, da bi te povabili, sedaj pa pridi sam sem, to je lepo.« Mladenič je stisnil očetu roko in vprašal: »Kakšna slavnost je tukaj?« »Pa kaj nisi ne veš Muznikov Martin, tvoj bratranec, se poroča z Brežanovo Malko z Rače; njen oče je brat tvojega krstnega botra, Boltaria. Tako imaš dvojni vzrok, da si zraven, haha.« »Jaz ne ostanem. Moram iti dalje, ker hočem priti danes še daleč naprej.« »Pa zakaj neki si na poti? Ali te morebiti Jernej Godrnjavec spodil ali si mu sam ušel?« »Ne, mojster je bil prav dober z menoj in sedaj me pošilja na potovanje, da se še kaj naučim.« »Na potovanje, a? Torej sem evo gospod. Ali imaš denar? Ti, Janez, bi mi morebiti mogel pa o tem bova govorila pozneje… Danes moraš na vsak način ostati tukaj, zaradi enega dneva ti že sme biti toliko.« In že je zaklical ves glasno: »Janez je tukaj, Kraljiček.« Sorodniki — vse sestrične in bratranci — so stopili k njemu in mu prigovarjali, naj ostane, nazadnje je prišla še teta Polona in ga ni več izpustila. Bila bi sramota, nečast za celo družino, je izjavljala, da bi bil že tukaj in bi odšel o svatbe. Tako je preostalo ubogemu Kraljičku, pa naj mu je bilo še tako neljubo in neprilično, da se je pokazal prijaznega in se udeležil svatbe. Odložil je svoje stvari v Muznikovih hiši, in ko se je odprl po nevesto na njen dom, je šel tudi on med drugimi svati v cerkev. Med svetim opravilom, ki je bilo zelo slovesno, je moral vedno misliti na Majdo; čez dveh letih bo šla tudi on z njo pred oltarjem. Svatovsko kosilo je bilo na nevestinem domu. Preden so se posedli okrog mize, je potegnil Vetrnjak svojega sina v manjšo stransko sobo, kjer sta sedela pri litru vina Brbljač in Škric, ki sta poroko nekoliko zamudila. Oba sta skočila pokonci, prijela vsak za eno roko mladeniča in zaklicala: »Janez, moj kumče! — Zlati fant! — Bodi pozdravljen! Že več kot eno leto se nismo videli. Si vendar srečno ušel iz zmajevih bloga?« Kraljiček je nejevoljno zmajal z glavo. »Janez, zelo si zrasel in lepo si se razvil, da sem kot tvoj boter lahko ponosen nate,« je blebetal Brbljač kar naprej; »nič ne misli, da se ti hinim, če ti rečem, da sem si danes med polno mašo vedno mislil, da nisi v cerkvi tako lepega in brhkega človeka, kot si ti.« »Razumem Brbljača, hehe,« se je zasmejal čevljar. »Hoho — Vetrnjak, kako lep kot si sem pa še vedno — Hvala Bogu, še dobro sem ohranjen in čutim se še vedno mladega. Moja siva glava ni nič kazi mladosti. Češnjevo drevo ima tem bolj belo cvetje, čim mlajše je. V Parizu sem videl bivšega kralja, ki je bil zal in brhek in je vendar imel sedemdeset let.« »Oho, Brbljač, v Švici nimajo nobenega kralja,« mu je segel v besedo Škric. »Kaj, ti puhoglavec? Koliko učenosti imaš ti v glavi, jo imam jaz v mezinci. Jaz sem videl več kraljev, kot imaš ti gumbov na fraku. Kaj veš ti o kraljih? Kvečjemu še poznaš kralja na igralnih kartah ali pri šahu.« »Dejta no, brata, nikar se ne pričkajta, ampak raje pijta,« ju je miril Vetrnjak. »Trčimo na zdravje mojega sina!« »Janez, na tvoje zdravje!« so zaklicali vsi trije hkrati in dvignili kozarce. In že so ubrali veselo napitnico: <center>Kolikor kapljic toliko let Bog nam daj na svet živet! Živio, oj živio na svet! Kdor zdaj čmerno se drži, ta za našo družbo ni! Živio, oj živio na svet!</center> Medtem, ko so peli, je motril Kraljiček tri tovariše. Po vsem svojem obnašanju so bili še vedno bratje in vendar so se precej spremenili. Oče je bil upadel in ubogljal v obraz, imel je le tu pa tam osivele lase in nenavaden blesk v očeh … V gladko obritem, okobelem, rdečem obrazu Brbljačeve je postal nos čisto modrikast, lasje so mu še vedno strelili kot ježja bodica navzgor, bil so pa osivele. Še manjše spremembe je kazal Škric. Sicer se mu je začelo že čelo nekako nagibati, toda drugače je imel še vedno svojo prvotno postavo, kostanjevo kodraste lase in zavihane brke kot nekdaj. Le njegova obleka, čeprav čista, je bila vendar precej oguljena in ponošena. Frak se je sumljivo svetil in skozi se je tu in tam prozorno videlo … Veliko časa pa ni imel mladenič za opazovanje; kajti ravnokar je stopil v sobo nevestin oče in jih povabil k svatovski mizi. Pri gostilni je imel Kraljiček na svoji levi strani Škrca, na njegovi desnici je sedela druga nečakinja, najmlajša nevestina sestra, močno razvita, drzno dekle z zlatorumenimi lasmi in pegastim obrazom. Njima nasproti sta sedela Brbljač in Kraljičkov oče. Vsa dekleta so se dobrikala mlademu urarju in so si prizadevala, da bi pritegnila njegovo pozornost. Najbolj vsiljiva je bila Nežka, njegova soseda pri mizi. Rinila se je čisto do njega, se mu vedno nasmehovala in prizivala na vse načine. Kraljiček pa se je držal hladno in resno, bil je zaprt in malobeseden. Če je kaj več govoril, se je menil s Škrcem na svoji levici. Tu je zaklical Brbljač čez mizo: »Ti, Janez, saj vendar nisi v Škrca zaljubljen. Moraš se bolj za svojo tovarišico, briga. Vidva — ti in Nežka — spadata skupaj, že zaradi mene, ker sem oba boter. Tebe sem imel h krstu in Nežki sem bil tudi za botra. Iz tega pa ne nastane nikak zakonski zadržek, ampak, da vama bom dal za poročno prilo, ko bosta stopila pred oltar. In da se nekoliko porožita, to je gotovo stvar, kajti vidva sta ustvarjena drug za drugega kot — majolka in vinec.« Nežka se je na to primerno bučno zasmejala, dočim je udarila Kraljičku temna rdečica v glavo in je Brbljača jezno pogledala. »Škric, Brbljač, nikar ne mesetariti s snubijo, Janez ima vse boljše nade, kot si ti domišljaš,« ga je opomnil Škric. »Boljšo partijo hočeš reči, a? Take je ni. Dekle sem sicer že našel za, trgovec Janez Boltar — po krivici imenovan Brbljač — bom nekdaj vse svoje premoženje zapustil.« »In svoje dolgove tudi dolgove? Brbljač? Ne, Škric? Ta pa, kdo ima gotovino in denar? Brbljač? Da, Škric? Kaj še. Kdo je potepuh svet po noter do Francije in Pariza in kdo je povsod poznan?« Brbljač Urban je po celem svetu znan, je zapel odgovor Škric, »zdaj pa sem najbrž znan z majolko, z vinom napolnjeno.« In kot na povelje so jo brž vsi trije zvrali: <center>»Majolka bod’ pozdravljena, ker z vinom si pripravljena, majolka, majolka, majolka-majolčica. Od zunaj lepo pisana, od znotraj z vinom strihana, majolka … Ker vinec radi imamo, majolko snimamo, majolka …«</center> S petjem so odvračali pozornost od Kraljička. Gostje so se smejali, jedli in pili in drug drugega so nazdravljali. Škric, ki je že od jutra pil in imel vedno prazen kozarec pred seboj, je vlekel vino polagoma v glavo. Kaj posebno dobrega volje danes sploh ni bil, ker so ga muzikantje po plačilu odrinili, da ni mogel nastopiti s svojo kitaro. Sedaj se ga je lotilo vedno bolj ozko in klavrno razpoloženje. Nastal je žalosten. Kraljičku na ramo in mu je pokrov zašepetal: »Janez, ti zlati človek, ti si mlad in lep. Ti greš ven v svet, življenje ti je odprto in te ne smehlja z najlepšimi upi. Zame je pa vse končano, talent zapravljen, sreča pa ušpih uničen. Kot uboga para sem ti, s praznim možljem, komu, mrzlim srcem, brez družine in brez človeka, ki bi mu bilo mar zame.« »Ali nimate dobre tete, ki vam je naklonjena?« je vprašal Kraljiček. »Teta je žal umrla. — Ali ne veš tega? — Da, ti si bil izven sveta … Teta me je zapustila, jaz sem ubogi sirota na duši in telesu.« Začel je sedaj kar jokati; nato je ustavil svoje solze, dvignil glavo in deklamiral mladeniču polglasno na uho: <center>»Oh teta moja mila, saj sva vedno se ljubila, zakaj tedaj si tako bridko slovo mi storila, ko s svojo smrtjo si napravila mi mnogo joka, ker prav me razodarna je tvoja oporoka.«</center> »Teta vam je vendar zapustila kako lepo dediščino?« je poizvedoval Kraljiček. »Žal, da ne lepo, ampak grdo. Teta je sicer res določila tri tisoč goldinarjev zame, toda od tega dobim le obresti — torej mesečno deset goldinarjev dohodka. Toda kako naj shaja človek s temi borimi desetimi goldinarji na mesec. Porabijo se samo za obleko in hrano, ampak tudi za lek proti žeji … Janez, bodi pameten, varuj se pijače, kajti pijača napravlja človeka iz živega človeka mrtvo stvar … Kaj sem bil na boljšem s temi borimi obrestmi … Le pomisli, po moji smrti ne pripada tri tisoč goldinarjev glavnici meni, ampak v dobrodelne namene. Ali ni to večnopošteno? Teta bi morala razumeti, da bi bilo najbolj dobrodelno nameniti, če bi zapustila svojemu ubogemu nečaku primeren kapital … Janez, svet je trd in mrzel, da ni vredno, da se po njem plaziš, huhuhuhu … Janez, na vsem svetu nimam več nobenega prijatelja razen tebe; toda midva ne ostaneva zvezana, kajne? Če potrebuješ kakšen svet, bo kar k meni prišel. Jaz poznam svet in sem si nabral izkušnje. Ti bodi nekaj tudi moj dedič. Vse, kar bom zapustil ob svoji smrti, je tvoje, huhuhu …« Začel je skoraj na glas jokati, tako da so se svatje začudeno ozrli in so potem s smehom kazali s prstom na Škrca in Kraljička. Mladenič je bil v zadregi in ga je bilo silno sram. Pa že so zaigrali godci veseli valček in takoj se je zavrtelo nekaj parov. Deklica Nežka je zašepetala Kraljičku na uho: »Ti ljubiček, kaj ne, da boš moj plesalec …? Sedaj takoj hočeva zaplesati, pridi, Janez.« Vstal je od mize in hotel oditi ven; tedaj ga je prijela Nežka krepko za roko in ga zavrtela dvakrat navkrog. Zardel od jeze se je iztrgal in je zabrusil predrznemu dekletu ljuto v obraz: »Ti nesramna punčara, s teboj nočem imeti nič opraviti.« Ne da bi še kaj ozrl, je vzel klobuk in hitel skozi vrata. Vetrnjak je stekel za njim in ga ustavil pred hišo: »Janez,« mu je rekel očitajoče, »kaj pa uganjaš?« »Zamudil sem se že itak predolgo. Sedaj grem svojo pot.« »Za božjo voljo, Janez, vendar ne boš vse zlato raztalil?« »Kaj mi je mar zlata?« je kljuboval mladenič. »Moja čast, moje dobro ime mi je stokrat več vredno kot vsa zlata.« »Ostani tu. Danes itak ne prideš več daleč.« »Do tam, kot sem nameraval, žal, res ne pridem več, a skušal bom vsaj priti, dokler bo mogoče.« »Ali imaš kaj denarja za pot?« »Denarja imam dovolj. Nič vam ni treba, da bi mi dajali, oče.« »Prav rad bi ti kaj dal, toda jaz sam nimam več ne goldinarja ne vinarja v žepu, hahaha … Toda ti … Janez … če bi tako dobro založen z denarjem, bi mi pa lahko posodil par goldinarjev.« »Oče, o posojilu sploh ne govoriva, ampak prej o darovanju … Če boste kdaj res v sili in potrebi, bom že izpolnil svojo sinovsko dolžnost in vam pomagal, kolikor bo v moji moči. Danes pa, hvala Bogu, še ni tako daleč.« Razočarani je pogledal Vetrnjak obličje sina; temu je bilo bridko pri srcu od sočutja in bolesti. »Sedaj moram iti,« je rekel s prijaznim glasom; »ostanite z Bogom, oče — oprostite mi.« »Tu ni treba nobenega opravičenja. Ostanes mi pač vedno moj ljubi sin. Piši mi kdaj par vrstic, da bom vedel, kod hodiš. Zbogom, Janez!« Staremu so postale oči vlažne. Podal je fantu roko, ki jo je ta gorko stisnil. Nato je odšel Kraljiček nazaj k Muznikovim, da pobere svoje stvari. Tam je dobil še svojo torbo in palico, toda Majdin šopek, ki ga je bolj cenil kot zaklad, je izginil. Teta Polona je vedela povedati, da je bila tu pred svatovsko gostijo nevesta s svojo sestro Nežko in da sta vzeli šopek, ki jima je izredno ugajal. Kraljiček je zaškripal z zobmi od togote, vendar ni maral zaradi enega šopka cvetlic napraviti kakšnega hrupa. Ko je čez nekaj časa pozneje šel zopet mimo Brežanove hiše in slišal notri bučno muziko, plesni ropot in vreščav smeh, je moral oditi mimo vsega upanja, da bi še dobil svoj šopek. Zamahnul je z roko in odkorakal po cesti naprej. Te nesrečne Bače s klavrno svatbo in vsemi nevšečnostmi, ki so ga pri tem zadele, ne bo tako kmalu pozabil. Pred ovinkom doline se je še enkrat ozrl nazaj. Iz ozadja se je še videl njegov priljubljeni hrib Medgorje. Od popoldanskega sonca ozarjena se je belila na vrhu cerkev Matere božje. Mladi popotnik je privzdignil klobuk in zaklical polglasno: »Ljuba Mati božja, varuj me na vseh mojih potih! Tebi v varstvo pa izročam tudi svojo Majdo. Zbogom, drage Medgorje! Pozdravite mi Majdo, kolikorkrat se ozre na vas. Na svidenje!« ==IX.== Na rokodelskem potovanju je šlo Kraljičku po njegovih željah. Potoval je čez Ljubljano, Celje, Maribor, Gradec in je prišel slednjič do Dunaja. Na vseh krajih je delal po nekaj tednov in mu po denarju, ki ga je prinesel s seboj, ne samo ni bilo treba seči, ampak je zraven še prišel marsikak priložen goldinarček. Videl in se je naučil mnogo novega in je prišel tudi do tega, da so zgrajene iznajdbe, s katerimi se je ukvarjal mojster Jernej že več let, na čisto napačni podlagi. Vendar se je dobro pazil, da ni Godrnjavcu o tem nikdar kaj omenil. Sprva je pisal mojstru vsakih štirinajst dni; ko mu je pa ta na svoj robat način dal razumeti, da je prepogosto pisanje odveč in da napravi nepotrebne stroške, je omejil svoja pisma na vsaka dva meseca. Glavni namen njegovega pogostega pisanja v začetku pa ni bil noben drug kot ta, da je dal pozdraviti Majdo in o njej kaj povprašal. Tu se je pa temeljito uštel. Mojster v svojih pismih ne le ni odgovarjal na njegova vprašanja o Majdi, ampak mu tudi ni nikdar sporočil njenih pozdravov, da, trdovratno se je izogibal, da bi imenoval samo ime dekletovo. To je bilo za Kraljička neznosno. Večkrat je bil v veliki skušnjavi, da bi deklici sam pisal. V teh okolnostih, v katere ju je spravil Godrnjavec, bi to vendar ne bila nobena krivica … Toda ne, mojstru je dal besedo, da bo opustil vsako dopisovanje z Majdo, in svoje besede ne sme na noben način prelomiti — če ne drugega, bi bilo to vsaj neznanje. Podobno kot Kraljičku se je godilo Majdi. Morala je vsak dan prenašati očitke stričeve naročila in dopise, in tu je bila pozorna na vsako pismo, ki ga je pisal njen zaročenec mojstru. Spoznala ga je že po pisavi mladeničevi in razen tega je bil v vsakokrat na zadnji strani ovojnice naslov odpošiljatelja. Ko je Godrnjavec pismo prebral, je vprašala radovedno: »Ljubi stric, povejte, kaj neki piše Janez?« Nato je Godrnjavec zamrmral: »Nič posebnega. Same neumnosti.« »Ali se ima dobro? Je zdrav?« »Nič ni v pismu o tem, da bi se kaj slabo počutil.« »Ali mene nič ne pozdravlja?« »Saj nisi nič bolna.« »Toda, stric, ljubi striček, od mene morate sporočiti Janezu prav lep pozdrav, ko mu pišete — kaj ne, da boste?« je dobrodušno. Tedaj je zarenčal še bolj godrnjavo: »Ti priliznjena mačka! Bom že pisal, kar je potrebno.« Tako in podobno je odpravljal Godrnjavec dekletove vsakokratne, ko ga je povprašala o tem, kaj piše mladenič. Majda pa je bila prava Evina hči, radovedna in zvedava kot prava mati. Opazila je, da vtakne stric Janezovo pismo, ko ga prebere, ponavadi v notranji žep svoje dolge halje. Hlače pa je večkrat pred odhodom odložil in jo obesil na obešalnik nad hodniku. Tam je bilo Majdi prav lahko izmakniti pismo iz žepa, da ga je v kuhinji naglo prebrala in potem previdno zopet vtaknila na svoje mesto. V pismih je sedaj čitala, kako Janez prav toplo o njej povprašuje, kako je v skrbeh zanjo, in med vrsticami je mogla tudi razbrati, kako hrepeni po njej. Na koncu vsakega pisma je stalo: »Prosim, izročite ljubi Majdi prav lep, srčen pozdrav.« Nekoč je potožil mladenič v pismu, da mu ni Majda še nikdar poslala kakega pozdrava. — Tedaj je bila nevoljna nad stricem in se je hotela že vdati skušnjavi, da bi Janezu osebno pisala. Spomnila se je pa, kakšen ravsov je napravil stric tedaj, ko je stekla za Janezom s šopkom rož. Takrat se je trdno in sveto zaklela, da ne bo nikdar več prelomila svoje besede. Če bi pa sedaj vendar kaj storila in bil prišel stric temu na sled, bi utegnilo imeti še hujše posledice… Ne, bolje je, da ga ne tvega! Toda vendarle se vedno bolj prebiranje in zvit kot Adamovi sinovi. In ljubezen stori še ostalo. Tako je našla tudi Majda sredstvo, da stopi z Janezom v zvezo, ne da bi prekršila obljubo, ki jo je dala stricu. Poslala je Kraljičku — za njegov takraten naslov je itak vedela — pismo, ki prav za prav ni bilo pravo pismo, ampak le prazen, s pisemski papir. Nobenega stavka, nobene besede, nobene črke ni napisala nanj; položila je med skupaj zgrnjen list le dve suhi cvetki — spominčico in vrtnico — in vse skrbno zaprla v mokro ovojnico. Da mu to ona pošilja, sprevidi Janez lahko iz naslova z njeno pisavo, katero gotovo pozna. In tako je tudi bilo. Kraljiček, ki je bil v tistem času v Mariboru, se je prestrašil, ko je prejel pismo z naslovom, napisanim z Majdino roko. Naglo je odprl kuverto, potegnil ven pisemski papir, debelo pogledal in zazijal ter osupel strmel v prazen list. Hipoma pa ga je prevzelo silno veselje. Ti ljubo, ti dobro, ti najljubše dekle! je ponavljal in poljubljal kar naprej cvetlici. Majda mu je napravila tako neizmerno veselje, da je menil, da bi ne bilo predrago plačano z enim letom njegovega življenja. Drugo jutro je poslal dekletu pismo, ki ravno tako ni vsebovalo nobene napisane besede in niti najmanjšega pisanega znaka, ampak tri živordeče cvetke, ki jim v domačih krajih sploh pravijo »goreča ljubezen«. Majda je bila nadvse srečna, ko je prejela od Janeza ta o ljubezni govoreči znak. In sedaj so se redno vrstili ti nemi ljubezenski pozdravi, ki so bili sedaj v tej, sedaj v oni cvetlični podobi, med obema zaročencema sem in tja. V srcu mladeniča, ki je imel ravno tako živo domišljijo kot močno čustvo, je silila ljubezen, ki se je upala na zunaj le malo pokazati, tem bolj globoko na znotraj in ga prevzela skoro s čudno nekako. Saj je bila Majda ko beda ljubezni, ki je pokazala do njega, Kraljička, pravo, iskreno, srčno ljubezen. Na svojo mater se je mogel mladenič le še medlo spominjati. Čim daljša je bila razdalja, ki ga je ločila od Majde, tem bolj živa je bila njena podoba v njegovi duši. Z vedno bolj mikavno, krasnejšo in popolnejšo Majdino postavo ga je mamila domišljija in jo je obdajala kar s svetniškim sijem, tako da jo je naravnost oboževal. Delal je še bolj pridno kot kdaj koli in je skušal na vse načine čim več denarja zaslužiti, toda predvsem zaradi Majde, da bi ji mogel nekoč napraviti življenje čim lepše. Vse svoje mišljenje in ravnanje je usmeril nanjo. Svoje venomer do konca izpolnjeval precej zveste kot prej, le da je vedno bolj vzljubljal njeni oči višje smisli in čutov vrhunska divljenja, ker je postala že Majda njegova najvišja dobrina. Če je molil, je samega za to edino in goreče prosil, da naj Bog ohrani Majdo zdravo ter jo obvaruje pred vsako nesrečo. V cerkvi pri nedeljah službi božji je pač bral iz svoje molitvene knjižice, a ležale so tu pa tam pred stranmi no utrinjali cvetke, ki mu jih je Majda poslala. Te je opazoval vedno znova in je obračal svojo pobožnost veliko manj na ljubečega Boga kot na svojo ljubo Majdo. Da tako ravnanje pa ne prinaša blagoslova, da to Kraljiček ni pomislil. Drugo leto svojega bivanja v tujini je preživljal na Dunaju, in tedaj je začel že dneve šteti, kdaj se bo smel vrniti. Toda ura vrnitve ni bila prej, kot jo je pričakoval. ==X.== Mojstru Jerneju je ostalo po nekdanji pljučnici še vedno nekaj posledic. Svoje običajne sprehode je moral večkrat opustiti, ker mu je srce nagajalo, in v drugem poletju so mu začele otekati noge. Toda dolgo časa ni hotel ne sebi ne drugim priznati, da z njegovim zdravjem ni vse v redu. Delal je še bolj marljivo kot prej v delavnici in je trd na ljudi, ki so potoževali o njegovem zdravstvenem stanju, še bolj srdil kot sicer. Dekle Majdi ni mogel prikriti svoje težke sape in postopne oslabelosti. Nekoč ga je prosilo dekle: »Toda, stric, pojdite vendar k zdravniku ali pa ga pokličem k vam; bolje je pregledati kot preskakno.« »Kaj? Zdravnika?« je vzkipel stari. »Zdravniki se razumejo na bolezni vsi skupaj eno figo. In iz starega človeka ne more narediti mladeniča niti najboljši zdravnik.« »Stric, saj vendar hočete še tako stari.« »Samo deset let mi manjka, pa bi bil trikrat starejši od tebe. Sedaj pa izračunaj.« »Če čutite starost, bi se morali bolj varovati in ne toliko delati.« »Od dela živimo. In kdo naj pa opravlja delo namesto mene?« »Pišite Janezu, naj pride domov, da vam pomaga.« »Aha, odtod piha veter! Ne, ne, ti trapasto punče. Fant ostane v svetu, če mi bo tako kazalo, še nekaj let… Sedaj tudi vem, odkod je tvoje umiljenje do mene.« »Stric, mene v resnici skrbi in še bojim za vas,« je zahlikala deklica. Nato je odšla namrnjena skozi vrata. Ker se je pa Godrnjačevo stanje poslabšalo, se je moral slednjič le vdati, da pride zdravnik. Ta je ugotovil, da je pričenja prsna vodenica, priporočil je kolikor mogoče mir in je predpisal zdravilo, ki je bolezen nekoliko olajšalo, toda nikakor odstranilo. Kraljiček je pisal urar se bolj pogosto tedaj nikdar ni omenjal svoje bolezni. Z muko in težavo še je obdržal bolnik se celo poletje pokonci, je delal več ali manj v delavnici in je opravljal svoje običajnega potovanja kot kdaj koli. Svojega običajnega potovanja o Vseh svetih ni mogel več napraviti. Okor je šel više in više po telesu in je dosegel v božiču tako stopnjo, da je spoznal zdravnik za potrebno, da mu odvzame vodo. S tem se je čutil bolnik precej olajšanega, vendar je vedno bolj slabel. Že dolgo ni mogel več v postelji ležati, ampak je moral prebiti noč in dan v naslanjaču. Čim bolj je trpel, tem bolj je bil zadržen, nepotrpežljiv in nataknjen. Majda je bila na hudi preizkušnji v potrpljenju, in to tem bolj, ker ni hotel imeti bolnik razen nje nikogar drugega poleg sebe. Le tu in tam je dovolil, da se je moglo dekle kdaj malo prospati, da jo je nadomestovala pomoč njena starejša sestra Lucija… Dvakrat mu je prinesel župnik sveto obhajilo na dom, toda o svetem poslednjem olju ni hotel stari čudak nič slišati. V sredi postnega časa pa je bil njegovo stanje tako preteče, da mu je moral župnik reči in priporočati, naj sprejme še poslednji zakrament za bolnike. Godrnjačej je bolniku to privoščil. Nato je sam zahteval, naj bi prišli k njemu župan in dva druga občinska moža, češ da ima še nekaj urediti. Ker ni več mogel sam pisati, je naredil pred tremi pričami ustno oporoko in je izročil po njej svoje podjetje in svojo hišo z vso opravo ter tudi vrt svojemu dolgoletnemu pomočniku Janezu Kraljičku. Kraljičku, v popolno last. O naloženem denarju, o kakem drobnem imetju ni nič omenil. Ko ga je župan vprašal, ali ne namerava kaj odrediti tudi o svojem morebitnem denarnem premoženju, je bolnik skremžil obraz v čuden nasmeh in hito zahrdrl: »Vse drugo naj gre svojo pot.« »Zate sem poskrbel. — Janez je vsak primer zagotovljen.« Dekletu se je odvalil kamen od srca. Ko se je hotela zahvaliti, se je Godrnjač obregnil: »Pusti to! — Tvoja plača, ki jo imaš še dobiti, je v spodnjem predalu. Lahko jo vzameš.« V naslednjih dneh so napadale bolnika večkrat srčne slabosti, da se je bilo bati najhujšega. Tedaj je ukazal dekletu: »Piši Janezu na Dunaj, da naj pride nemudoma domov.« Toda ne mešaj v pismo nobenih traparij, ampak piši na jyko, da sem na smrt bolan in hočem še nekaj z njim govoriti, preden umrem. Nato pika in nič več. Pismo mi boš dala potem prebrati.« Majda se je stričevega naročila zelo razveselila in vendar ji je bilo tudi bridko pri srcu. Tako rada bi bila napisala v pismo par ljubezni, prisrčnih besed, toda na to ni smela niti misliti, ker bo stric potem pismo prebral. Tako je sporočila le na kratko o mojstrovi bolezni in o njegovem naročilu, naj pride domov, in je sklenila z besedami: »Srčen pozdrav od strica in od mene, Majda.« Stari je potem prebral pismo, ki mu ga je dala, počasi do konca in bil zadovoljen: »Srčni pozdrav bi bil lahko prihranila. Pozdrav sam bi bil čisto dovolj. Pa naj bo! Oddaj pismo sedaj hitro na pošto.« S temi besedami je sam zalepil ovojnico. Majdino srce je bilo v teh dneh polno hrepenenja in nemira. Skoraj do ure natančno je izračunala čas, kdaj bi moral Janez priti. Danes je ponedeljek. Do jutri zvečer pride pismo gotovo na Dunaj. Pojutrišnjem popoldne lahko Janez že odpotuje in v četrtek popoldne se utegne že pripeljati s pošto. Tolmina in res še ni utešla v svojem računu. Že v četrtek popoldne je oblekla Majda boljšo obleko, česn in Godrnjač z nekoliko nevoljo preziral. Ob štirih, ko je pripeljal poštni voz na Godrnjaško, je stala dolgo časa ob kuhinjskem oknu in gledala proti pošti na trgu. In zares, prikazala se je izmed hiš visoka moška postava v črni obleki, kovčegom v roki in potnim plaščem na drugi roki. Tedaj je z silina Majda skozi vrata in mu stekla naproti. »Janez! Janez! Janez!« je klicala. »Slednjič se spet vidiva. Kako me to veseli! Bodi pozdravljen!« »Majda, moje najdražje na svetu! Pozdravljena!« je zašepetal mladenič, ves prevzet ob pogledu nanjo in ji stisnil z obema rokama njeno desnico. »Janez, kako si lep! — Še mnogo lepši kot tedaj, ko si odšel. In prav nič nisi še ne spraš več,« je radovala. »To je naredil čevljar na Dunaju s svojim umetnim čevljem,« je pojasnil smehljaje. »Ti, Majda, si desetkrat lepša kot jaz; le bleda si videti.« »Moj Bog, prestati sem morala hude čase.« »Kako dolgo je mojster že bolan.« »Eto leto in še več.« »Kako dolgo že? In mi niste o tem nič sporočili.« »On sam ni hotel. Nikakor ne.« »Kako je z njim sedaj?« »Slabo, zelo slabo. Zdravnik pravi, da lahko vsak dan umre.« »Majda, kaj bo potem z vama?« »Napravil je oporoko. In meni je rekel, da si za vsak primer preskrbljena.« Mladenič je olajšano zadihal. »Morava iti, sicer bo nezaupen,« je opomnilo dekle. »Janez, daj mi svoje stvari — jih nesem sedaj jaz.« »Ni treba, saj sva takoj doma.« »Daj mi prtljago. Mi moraš pustiti veselje, da ti storim uslugo.« Skoraj s silo mu je vzela kovčeg in plašč. Ko sta stopila v hišo, mu je zašepetala: »Počakaj za trenutek na hodniku. Mu moram najprej sporočiti, da si prišel.« Dve minuti pozneje je odprla deklica vrata in namignila fantu, da naj vstopi. Ta se je ob prvem pogledu na bolnika kar ustrašil. Kot kupček nesreče je sedel stari mož na blazinah v naslonjaču. Njegova prej tako trdna postava je bila sključena, telo visoko oteklo, ravno tako roke, obraz bled in zabuhlel, brada neobrita in kocinstasta, in srščeče oči pod ščetinobelim obrvmi so se svetile še bolj grozeče kot poprej. Nekoliko obotavljajoče je stopil prišlek k bolniku, rahlo stisnil njegovo roko in rekel z mehkim glasom: »Pozdravljeni, mojster! Kako je z vami?« »Tepec, saj vendar vidiš,« je zahripel starec. »Odtod gremo — odtod — na dolgo potovanje.« »Ne, tako daleč še ni. Vse storimo za vas, kar bo mogoče. Če se boste varovali, boste prišli zopet na noge.« »Da, da… na noge, ki me ponesojo iz hiše.« »Ne tako, mojster. Upati moramo vedno na kaj boljšega.« »Za vaju je moja smrt najboljša, kar moreta upati.« »Ne, ne, ne! Midva oba vam iskreno želiva, da bi še dolgo, dolgo živeli.« »Tepec, ne slepi me s tem. Poznam svet.« Govorjenje je bolnika utrudilo. Nekaj časa je moral loviti sapo, nato je zopet meril mladeniča s prodornimi očmi. Ta je imel na sebi dobro prilegajočo meščansko obleko, njega poln in obrazje je postala bolj bela, vse njegovo vedenje se bolj olikano. Črne brčice so se mu izborno podale. — Po daljšem molku se je bolnik obregnil: »Gospôski si postal!« »Mojster, saj veste, da sem bil pet mesecev na Dunaju,« se je opravičeval fant. »No že prav!… Usedi se tja k mizi in Majda naj ti prinese kaj jesti… Moram malo počivati, potem bomo govorili naprej.« Deklica je odšla ven in je prišla kmalu nazaj s kruhom in prekajenim mesom, od česar je mladenič malo pojedel. Ko je hotela iti deklica zopet ven, je stari zaklical: »Ostani tu. Imam z vama obema nekaj govoriti. Pridita bliže sem!« Storila sta po njegovi želji. Stari se je z Majdino pomočjo malo dvignil in je rekel potem s težavo, obrnjen k mladeniču: »V testamentu sem ti volil svojo hišo in podjetje ter vrt… Ko bom umrl, je vse tvoja last.« »Mojster, mojster, to je preveč,« je vzkliknil fant skoraj osupel. »Svoje žive dni vam bom hvaležen,« je zatrjeval mladenič. »Bog vam plačaj! Tisočkrat še vam zahvalim!« »Rrrrrr,« je mrmral starec, »… Ne potrebujem nobene zahvale, ne maram nobene zahvale… Zahvaliti se je treba samo Bogu… Moliti morate zanj.« Po daljšem, trudnem molkanju je začel znova: »In da vesta — brž ko umrem, ne smeta več ostati tu v hiši skupaj — niti eno uro!« Obljubila sta mu na roko, deklica pa je rekla: »Stric, saj vendar še živite in boste živeli še dolgo.« »Rrrr… Jaz sam vem bolje… Brž ko bom umrl, greš ti takoj domov… in Janez ostane tu… Nikar vama tajil ne. Pride na misel, da bi se me po smrti bala… Saj ne pridem več nazaj… Tudi če bi smel, ne pridem več.« Starček je težko zakašljal in je moral napraviti daljši odmor. Nato je zopet povzel besedo: »Po mojem pogrebu se takoj poročita — tako…! Najkasneje v treh tednih morata imeti poroko.« Mlada človeka sta postala vsa zardela. »Toda, stric,« je zajecljalo dekle, »to bi vendar ne bilo lepo … morala bi se sramovati — bila bi sramota, če…« »Rrrr… poroka ni nobena sramota — pač pa dolgo, nemarno ljubimkanje… To zahtevam … že vem zakaj.« Tu ni nič pomagalo, morala sta obljubiti, da bosta storila po njegovi volji. Bolnik je pa bil sedaj tako slab, da ni mogel dolgo časa nič govoriti. Slednjič je rekel mladeniču: »Še nekaj zelo važnega, zaradi česar sem te dal prav za prav poklicati… Moja knjižica, perpetuum mobile, to se pravi ura, ki bo šla neprenehoma brez navijanja, je končana… Le zadnje načrte je treba natančneje izvršiti… To boš ti napravil in spravil potem stvar v javnost… Toda zapomni si… to je moja iznajdba… Navesti moraš moje ime kot iznajditeljevo.« »Na to, mojster, se lahko brezpogojno zanesete. Iznajdba je vaša lastnina, katere si ne bom nikdar prisvajal. Toliko potem sem že… Toda sedaj morate biti tiho in se ne smete več utruditi z govorjenjem.« Medtem ko je opravljala deklica zunaj gospodinjska dela, je ostal mladenič pri bolniku. Nič nista več govorila. Le tu in tam je padla med njima kaka kratka beseda. Tu je rekel starec: »Tvoja hranilna knjižica je v najspodnejšem predalu… Lahko jo vzameš k sebi… Vloga je narasla na štiri sto petdeset goldinarjev… Tako ti ne bo težko začeti.« »Iskreno se vam zahvaljujem, je odvrnil fant; svojih živih dni ne bom pozabil, kar ste storili zame.« Starec je težko zastokal in zakašljal. Razburjenje ob prihodu mladeniča in daljše, deloma krepko govorjenje ga je zelo utrudilo. Zvečer ga je prišel obiskat župnik in nekoliko pozneje zdravnik. Tedaj je imel bolnik trikrat zaporedoma hude srčne napade, in zdravnik je pri odhodu izjavil, da utegne biti noč nevarna. Zato sta hotela oba mlada človeka ostati ponoči pri bolniku; temu pa je stari odločno ugovarjal. »Ti, Majda, greš v posteljo,« je rekel, »in Janez se lahko uleže tu na zolo. Če bi kaj potreboval, se bom že oglasil.« Tu se ni dalo nič ugovarjati. Majda je pošepetala mladeniču nekaj na uho in je odšla potem v svojo sobo. Ko je stari fantu namignil, naj se uleže, se je ta zleknil na blazinjak in še pogrnil z odejo; toda ni zatisnil očesa in je poslušal vsak dih bolnikov. Ta je spal nekoliko mirneje; toda okrog deseteh se je njegovo dihanje za eno minuto čisto ustavilo, nato pa je začel težko hropeti. Prestrašen je skočil mladenič pokonci, stopil k naslanjaču in vprašal: »Mojster, kako vam je? Ali kaj želite?« Nobenega odgovora. — Bolnikove oči so strmele vanj napol ugasle. Tedaj je planil ven na hodnik in zaklical: »Majda! Majda! — Pridi hitro! — Brž — brž!« V par minutah je bila deklica že tu. »Moj Bog,« je zaklicala, »saj umira… Brž grem po gospoda… Ti pa moli pri njem.« »Tega ne morem,« je odgovoril fant. »Tedaj ostanem jaz tu in greš ti po župnika ali kaplana.« »Ali se ne bojiš biti sama?« »Ne, ne — le pojdi.« Tedaj je odhitel. Majda je pokropila umirajočega z blagoslovljeno vodo in mu je govorila na glas goreče, kratke vzdihljaje. V neverjetno kratkem času je pripeljal Janez mladega duhovnega pomočnika. Ta je prišel še ravno pravočasno, da je podelil umirajočemu odvezo in zmolil nad njim molitve ob smrti. Vedno tiše je starček hropel, in ob polu enajstih je izdihnil. Majda je nekaj jokala, Kraljiček je stal zraven presunjen in nem. Po kratki molitvi, ki jo je opravil kaplan skupno z njima, je odšel ta domov. Oba mlada človeka sta dvignila rajnega na njegovo posteljo in ga pokrila z belo rjuho. Pred križ na mizi sta postavila v kozarcu gorečo lučko, nato sta si sedela dolgo časa more nasproti. Slednjič je rekel fant: »Majda, domov moraš iti.« »Da,« je odvrnilo dekle, »in lahko ti bom poslala sem očeta.« »Ne, ne…! Ne potrebujem nikogar. Hočem ostati sam. Danes se itak ne more nič več narediti. Zjutraj bodo že prišli ljudje, da bodo pomagali dejati mojstra na mrtvaški oder.« »Ali se ni strah, biti sam tu v hiši?« »Pred kom naj bi me bilo strah? Mojster ne pride več nazaj.« »V zeleni sobi imaš postlano posteljo. Ali boš mogel spati?« »Bom že videl… Toda ti, Majda, moraš spati. Zelo si potrebna počitka.« Obrnili so je z ljubečim pogledom na dekle, ogibal pa se je vsakega ljubkovanja. Vzel je samo Majdino voljno ogrinjalo z obešalnika in jo rahlo ovil okrog njenih ramen. Nato je spremiljal deklico skozi trg do njenega doma. — Ko se je vrnil v urarjevo hišo, ni šel v zeleno sobo, ampak v izbo, kjer je ležal mrlič. Tu ga je vendar prevzel majhen strah, ki se ga je pa korajžno branil. Vrgel se je na blazinjak in se vdal razmišljanju… Rajnki je bil kljub svojemu bogastvu ubog, pomilovanja vreden človek. Večkrat je bil rekel, da nima do nikogar kakega sovraštva, pa tudi iskal pri nobenem človeku prijateljstva. In vendar je gojil do njega, Kraljička, in do Majde očividno toplejša čustva, čeprav jih je trdovratno skrival v bodičasti, gorujoči jezi; je tičalo vendar dobro jedro. On, Kraljiček, in Majda, bosta svoji živi dan ohranila v hvaležnem, zvestem spominu velike dobrote, katere jima je izkazal… Mladenič je skušal malo moliti; stopala pa mu je pred oči neprestano Majdina podoba, tako da ni mogel dovršiti nobene prave molitve… Tu se je spomnil na mojstrovo namišljeno iznajdbo in na načrte, o katerih je bilo govoril. Vstal je tedaj in šel iskat načrte. V predalih omare in v izbi jih ni našel, prav tako ne zgoraj v prednji sobi, kjer je starec pogosto rad sam delal. Nazadnje je stopil v delavnico in odprl predal z velikim kupom papirjev. Zares, tu so ležali iskani načrti kar na vrhu. Usedel se je v mojstrov delovni stol, primaknil luč bliže in začel pregledovati list za listom in jih proučevati; toda ni našel nobene jasnosti in prihajal je vedno bolj do prepričanja, da se je dal mojster zavesti po varljivih idejah in napačnih zaključkih. Dolgo računanje in razmišljanje je mladeniča tako zelo utrudilo, da je kar na stolu zaspal in se do jutra ni zbudil. ==XI.== Na cvetno nedeljo zjutraj so mojstra Jerneja Godrnjáča, imenovanega Jernata Godrnjáča, pokopali na gorjanskem pokopališču. Pri tem ni nihče potočil kake solze, tudi je bilo slišati skoraj več pomenkovanja kot molitve. Le Majda in Kraljiček sta stala ob grobu z globoko resnobo. Med precejšnjim številom gostov pri pogrebščini se je našel tudi Vetrnjak, ki je pa imel na sebi tako ponošeno, skoro zanemarjeno obleko, da je bilo njegovega sina nad tem kar sram. Po pogrebščini, pri kateri se je večkrat oglasil Vetrnjakov veseli smeh, je vzel Kraljiček starega urarja s seboj v urarsko hišo. Tam ga je pogledal od vrha do tal in rekel: »Za božjo voljo, oče, kakšni pa ste! Strašno ste shujšali — in ta obleka! Ali nimate boljše?« »Boljše nobene, pač pa slabše in raztrgane čevlje, hahaha,« se je zasmejal stari; »toda sedaj mi ne bo ničesar več manjkalo, ker imam bogatega sina.« »Kdo pravi to?« je vzkliknil mladenič. »Oh, o tem čivčijo že vrabci po vseh strehah, da ti je zapustil Godrnjáč celo svoje imetje.« »O celem imetju ni nikakršnega govora. Samo hišo in obrt mi je izročil, in tu bom šele videl, kako bo šlo podjetje za naprej.« »Za to se ni treba nič bati. — Svojega ubogega, starega očeta pa tudi ne boš pustil v sili in potrebi.« »Ali ste res v tako veliki sili in potrebi?« »Saj vidiš na meni. Rokodelstvo slabo nese, ker je prevelika konkurenca. In to tudi veš, da je zakopana naša hiša v Volčah v hudih dolgovih. Vsak krojač, ki ga zaslužim v potu svojega obraza, gre za visoke obresti. Za obleko in hrano mi nič več ne ostane.« »Za popivanje in veseljačenje že še,« si je mislil Kraljiček, toda rekel ni nobene besede, ampak se je molče globoko zamislil. Čez nekaj časa je rekel resno: »Veste kaj, oče? Dam vam štirideset goldinarjev. S tem si dajte napraviti dve obleki. Toda hitro — do velike noči jih morate imeti. Če hočete, lahko ostanete dva, tri tedne tu pri meni v hiši in mi še scepite nekaj drv ali delali na vrtu. Da bova imela dovolj jesti, za to bom že skrbel. Toda nekaj mi morate obljubiti, da namreč ne boste šli med tem časom v nobeno gostilno.« »Rad, rad!« je zaklical Vetrnjak; »ti si zares moj vrli sin, moj ljubi Janez.« Vsak dan po enkrat je šel Kraljiček za malo časa v trg k Pekovim, samo da je videl svojo nevesto, Majdo. Z njo samo ni mogel nikdar govoriti. Prvi ga je pek Jakob zelo neprijazno sprejel. Ta je bil namreč že od nekdaj nemaklonjen fantu, katerega je malokdaj drugače imenoval kot Vetrnjakovega polha. Odkar pa se je njegova hči brez njegove vednosti in volje, ampak le z Godrnjáčevim privoljenjem, zaročila z urarjevim pomočnikom, je kuhal do njega posebno mržnjo. K tej se je pridružila še tajna nevoščljivost in ogorčenost nad tem, da ni zapustil Jernej hiše z zemljišči njegovi hčeri, ki mu je bila tako požrtvovalna postrežnica, ampak tujemu človeku, Vetrnjakovemu pobu. Že takoj zjutraj po Godrnjáčevi smrti je poslal v urarjevo hišo sodno komisijo, da vsekakor ugotovi, koliko je preostalega denarja in vrednostnih papirjev. Toda kljub vsemu natančnemu iskanju niso mogli nič najti, razen male denarnice, v kateri je bilo trideset goldinarjev, po večini drobiža, in pa hranilne knjižice, ki je bila naslovljena na Kraljičkovo ime. — Nekoliko milejše volje je bil pek, ko je v naslednjih dneh izvedel, da je zapustil njegov brat, mojster Jernej, pred nekaj časom pri očitni oporoki, z izrecnim naročilom, da je ne smejo odpreti pred osmimi tedni po njegovi smrti. Na to oporoko je stavil pek tem večje upanje, ker je njegov brat vendar izjavil Majdi, da je zanjo že poskrbljeno. Kraljičku ni zapustil veliki teden in velikonočni teden to leto nobenih razveseljivih spominov. Vetrnjak je na veliko soboto zvečer odšel, da vzame pri krojaču novi obleki. Vrnil se je šele čez poldrugo uro, nekoliko vinjen, in je prinesel samo eno obleko; druga da bo končana šele prihodnji teden, je rekel, toda plačal da je že ves račun. Na veliko nočjo nedeljo pa je vzel lahkoverec slovo od Sv. Nikolaja; kajti življenje v samotnih hiši, zraven resnega sina, se mu je zdelo veliko predolgočasno. Sedem in dvajset goldinarjev je imel še v žepu. S temi je popival po gostilnah v vasi do mesta. Kakor je sin pozneje zvedel, je naročil očetu pri krojaču samo eno obleko in še za to je dal komaj dvajset goldinarjev na račun. Staremu lahkomišlenežu je bilo nemogoče se pomagati… Težko pot je imel Kraljiček v sredo po veliki noči, tedaj je prišel pozno zvečer k Pekovim in je želel govoriti z hišnim gospodarjem. Ta ga je odsilil le pol prezirljivim, pol strupenim pogledom in ga pehjal v čumnato ob kuhinji, ker mu je velel sesti. »Gospod Gabršček,« je začel nekam slovensko mladenič, »prihajam danes k vam z neko veliko prošnjo. Ne prosim vas za nič manj kot za roko vaše hčere Majde.« »Saj to si že davno vzel, ne da bi mene kaj prosil ali samo vprašal,« je drdral zakipeli pek. »Hotel sem priti k vam že tedaj, ko sva si dala z Majdo besedo. Toda mojster je rekel, da bi bilo to še prezgodaj; da bo že on vse uredil.« »Ti imaš enako glavo kot Jernej. Taki trdoglavci menijo, da mora iti vse po njihovi volji in da se jim ni treba nič brigati za pravice drugih ljudi.« »Ravnal sem še vedno po tem, kar mi je mojster naročil. In da bi komu naredil kako krivico, mi ne more nihče očitati.« »Dekletu, Majdi, bi čisto zmešal glavo, tako da se ni več ne zmeni za besedo svojega očeta. Zaradi mene pa naj dere v nesrečo.« »Gospod Gabršček, obljubim vam, da hočem vse storiti, da bo Majda srečna. Kolikor bo v moji moči, ji bom izpolnil vsako željo… In vam ne bova delala nobene sramote.« »Mhm,« je zamrmral pek, »vidim, da nič ne pomaga nobeno odvračanje. Zaradi mene stori lahko Majda, kar hoče. Toda to ti povem: če boš krepnil po stopinjah svojega očeta, bova oba zarota, da boš pomnil.« Fant je postal ves zardel in je rekel užaljeno: »Ne pijem, ne stopim nikdar v gostilno, ne hodim v družbo, delam in varčujem, to bi pač lahko vedeli.« »Toda v svojih žilah imaš vendarle Vetrnjakovo kri, in kolikor stisnim, je oče pri tebi.« »Odšel je proč. Ne bo ga več nazaj.« »Tako, tako! In kakšne načrte imaš sedaj?« »Z mojstrovim urarskim podjetjem hočem nadaljevati. Dovoljenje za to že imam od sodnije in v kratkem si pridobim mojstrski patent. Na razpolago imam par sto goldinarjev, deloma denar, ki sem ga sam zaslužil.« »S par sto goldinarji boš pač daleč prišel! Le nikar si ne domišljaj, da bo prinesla Majda veliko doto. Od mene ne dobi niti krajcarja. In tudi če dediščino po Jerneju, ki ji morebiti pripade, obdržim zaenkrat še jaz v roki.« »Ne zahtevam od vas nobenega denarja, ampak želim le Majdo.« »Tu se že vidi lahkomiselnost… Toda naj bo, kakor je… Na vsak način ni za poroko nobene sile.« »Gospod Gabršček, midva bi bila rada še ta teden z vopniki zapisat oklice.« »Kaj si prisnojen? Ali te luna trka?« je vzkipel pek. »Majda je še zinala nekaj tako bedastega, toda meni sin, da so to le dekliške muhe… Ne, tako hitro pa to ne gre. Treba je šele videti, kako se bodo stvari razvijale. Čez eno, dve leti bomo govorili o poroki prej.« V tem trenutku so se lahko odprla vrata in smuknila je noter Majda, ki je zunaj prisluškovala. »Oče, oče,« je zajokala, »ne bodite vendar tako trdosrčni z Janezom!« »Kaj iščeš tukaj?« jo je pek ostro nahruil. »Če se razpravlja o moji sreči, mi ne more nihče braniti, da zinem tudi jaz kako besedico.« »Ko možje govorijo, naj žensko molčijo.« »Oče, oče, vi ste me vedno radi imeli — in jaz vas tudi! In sedaj naju hočete napraviti najhujšo bridkost. Saj ste vendar obljubili stricu Jerneju, da nama boste dovolili, da se poročiva.« »Da, ker me je tako nadlegoval. Toda nič nisem rekel, kdaj naj bo poroka.« »Stric nama je strogo ukazal, da se morava takoj po njegovi smrti poročiti. V treh tednih da morava imeti poroko, je rekel.« »Jernej ni imel nič ukazovati. Tvoj oče sem jaz, ne Jernej.« »Toda, stric je bil moder mož in nama je dobro hotel.« »Mojster Jernej ni maral, da bi imela dolgo zmenjanje,« je posegel vmes Kraljiček, »gospod Gabršček, bodite tako dobri in pustite nama se poročiti. Najino potekanje žensko v hišo…« »Vzemi si kako siroto žensko, da ti oskrbuje gospodinjstvo, na primer Hudovernikovo Uršo.« »Kaj? Hudo, krivoglede babo?« »Tako brez napake tudi ti nisi. Saj imaš krajšo nogo.« »Oče,« je vzpila deklica, »grdo je, kar očitate Janezu… Sedaj vam pa hočem nekaj povedati: Janeza imam rada in ga ne pustim. Če boste najino poroko dolgo zavlačevali, ne morem več ostati v Gorjankem. Da bi videla Janeza vsak dan in da bi morala iti vedno tuje mimo njega, tega ne prenesem. Stric Šimen tam doli v Srednjem, kateremu je umrla teta, potrebuje oskrbnico. Sprejme me z odprtimi rokami, če pridem k njemu.« Sedaj se je pek kilo namrdnil. Majda je bila od nekdaj njegova najljubši otrok, kateremu je skoraj preveč popuščal. Da bi jo pustil zdoma v razdoru in daleč pred svojih oči, tega bi ne preneslo mirno njegovo srce. Popraškal se je za ušesi, nagrbančil čelo, in čez nekaj časa je revesnil: »Vidva sta oba enako prismuknjena… Pamet je treba imeti in ne se takoj prenagliti, zlasti ne pri ženitvi…« »Toda stric Jernej je hotel na vsak način, da se hitro poročiva,« mu je segla v besedo deklica. »Jernej je bil svoje žive dni zloben bedak, in zarobil vama je to sročijo na ušesa, da bi nagajal celi fari. Če se sedaj kar nagloma poročita, ko je komaj v grobu, kaj bodo govorili ljudje? To bo lecnjalo brez konca in kraja. Vtih bi se morala umreti od sramote vsi skupaj, več žalibo bi moralo biti sram… Razen tega je to tudi čisto nemogoče.« »Zakaj nemogoče?« je vprašal Kraljiček. »Zakaj? To ti hočem povedati. Prvič nima Majda še prav nikake bale in drugič je v urarjevi hiši, kolikor sem videl, marsikaj obrabljeno, pokvarjeno in zanemarjeno. Saj tudi ni čudno, če se v hiši pet in dvajset let in še več nič ne stori. Stene so zamazane in okajene in bi jih bilo treba nanovo pobeliti, tudi pohištvo in zlasti v kuhinji bi bilo potrebno popravila. Preden pride gospodinja k hiši, je vendar treba ves dom lepo urediti.« »V treh tednih se lahko marsikaj naredi. Sicer pa sploh ni tako pomanjkljivo,« je izjavil fant. »Tu se zopet vidi, da nimaš nobenega preudarka… Za pripravo na poroko je treba ne samo tri tedne, ampak najmanj tri mesece… Če že na vsak način mora biti, se lahko poročita čez tri mesece — torej v četrti tel. Prej niti misliti.« Oba mlada človeka sta se vprašujoče spogledala. Po kratkem odmoru je rekla deklica ljubeče Kraljičku: »Janez, ti si razoden, uvidaven človek. Za par mesecev prej ali pozneje nama tudi ni toliko. Vdaj se za prvo v to, lepo te prosim.« »Rad, rad, Majda,« je zaklical mladenič; »tebi na ljubo storim vse. Lahko zahtevaš, kar hočeš.« Tu se je obrnilo dekle na starega in je izjavilo z odločnim glasom: »Torej, oče, poročiva se v treh mesecih, dalje pa ne bova na noben način odlašala. Ostati morate pri svoji besedi.« »Mhm, se nikdar nisem svoje besede snedel,« je zagodrnjal pek, »… Sicer pa ne gledam nič manj na sposobnost in nravnost kot Jernej. Zato zahtevam, da nimata med tem časom nobenih tajnih sestankov — in tebi, fant, moram povedati, da mi bo ljubo, če ne boš zahajal prepogosto v našo hišo.« Kraljičku je planila temna rdečica v obraz in odvrnil je užaljeno: »Nikdar več ne bom prišel sem, razen ko me boste poklicali. Za Majdino roko se vam zahvaljujem. In sedaj grem domov. Lahko noč!« Rahlo je stisnil dekletu roko in odhitel skozi vrata. Zunaj se je ravnokar prikazala polna luna nad trgom in se Kraljičku poravno smejala v obraz in ga priganjala, da se je še bolj urne podvizal domov. Za zadnjimi hišami je zaslišal nenadoma lahke, nagle korake, ki so mu sledili. Ko se je ustavil, ga je dohitel peko dekle in zašepetalo: »Janez, počakaj, moram za trenutek s teboj govoriti.« »Majda, ti?« se je iznenadil skoraj prestrašeno. »Kaj pa je še?« »Nič, nič… Kaj ne, Janez, jezen si na očeta, ker te je razžalil?« »Ni mi mar za nobenega človeka, razen zate. Če imam tebe, se za vse drugo ne zmenim.« »In jaz imam tebe tako od srca rada, da niti ne morem povedati, kako.« Tedaj je segel v žep svojega telovnika in potegnil ven škatlico, iz katere je vzel nekaj bleščečega. »Majda,« je rekel na lahko, »tu sem ti hotel danes nekaj dati; toda ni bilo mogoče pred očmi tvojega očeta. Prosim te, vzemi sedaj.« Na odprti roki je držal nasproti zlat prstanček, na katerem se je bleščal ob spreminjajočem se luninem siju majhen diamant. Deklica je hlastno segla po prstanu in si ga nataknila na prst. »Janez, Janez,« se je radovala, »poglej, kako izvrstno si pogodnil! Prstanček se prilega mojemu prstu kot ulitjen! Toda predrag, predragocen je zame.« »Zate, Majda, ni nič predragega, ne v nebesih ne na zemlji.« »Kaj naj pa jaz tebi darujem?« »Darovala si mi že najbožje, kar je na vsem svetu — sebe samo.« »In meni si napravil s prstanom neizmerno veselje. Nikdar več ga ne bom dala s prsta. Kolikorkrat ga bom pogledala, se bom spomnila, kako me imaš rad.« »Da, Majda, rad te imam… Če bi se utegnilo zgoditi, da bi kdaj prstan zargla ali mi ga vrnila, tedaj bi bilo zame vse končano — vse upanje, vsa sreča — končano za vedno.« »Janez, kako ti moreš kaj takega samo misliti! Prej kot dam prstanček z roke, naj mi poči srce.« Umolknila sta oba globoko ganjena. Čez nekaj časa je rekla deklica: »Veš, zakaj sem prav za prav pritekla za tabo?… Tega, kar je rekel oče, ne smeš tako resno vzeti. Večkrat moraš priti k nam, če mogoče, vsak dan.« »Ne zahtevaj tega od mene, Majda. Saj veš, da sem nagle jeze, in tvoj oče je malo robat. Kako lahko bi prišlo do kakega spora, pri čemer bi morala ti največ trpeti. To bi mi bilo neznosno… Toda tebe bi nekaj imel. Bodi tako dobra in pridi tu pa tam kdaj mimo urarske hiše. Saj ti ni treba noter stopiti, ampak le mimo iti, samo da te bom mogel videti.« »Da, to bom storila. Bom že tako krenila, da ne bo vzbujalo pozornosti, če bom prišla vsak dan. In prinesla ti bom vsakokrat pozdrav.« Imel je veliko skušnjavo, da bi jo poljubil; toda brž je premagal to misel in rekel: »Majda, sedaj moraš iti domov. Obljubila sva, da se ne bova shajala na nobenih tajnih sestankih.« »Prav imaš. Sedaj sva tako rekoč zaročena. In ta čas do poroke hočeva sveto preživeti. Bog s teboj, Janez.« »Lahko noč, Majda — ljubica!« Odšla je naglo nazaj v trg, on pa je počasi korakal proti samotni urarski hiši. Polna luna nad Kozlovim robom se je premeteno smejala in je zašepetala šegavim zvezdicam, ki so se vrtele okrog nje, na ušesa: »Ljubezen in zvestoba hitro zginja, hitreje kot se moj obraz spreminja.« ==XII.== Nekega naslednjega dne je prisodila sodnija Kraljičku kot postavnemu dediču Godrnjáčevo hišo in podjetje z zemljiščem vred in ta je plačal za to tri sto petdeset goldinarjev prevzemne pristojbine, ki jo je poravnal z dvigom iz svoje hranilne knjižice. Sedaj je bil pravi posestnik lepega imetja in to ga ni navdajalo samo z veseljem, ampak tudi z majhnim ponosom. Njegovi prikritih obenem z ostankom vloge v hranilnici so bili še vedno lepa vsotica, tako da je lahko dobro shajal in si še marsikaj privoščil. Razen tega je šlo tudi podjetje skoro taj bolje kot za časa starega mojstra; kajti ljudje so imeli radi pridnega, postrežljivega mladeniča in so mu tudi privoščili srečno naključje z dediščino. Hišna oprava, stanovanjska in kuhinjska oprema je bilo v prav dobrem stanju in tudi vsega dovolj. Kolikokrat je hodil Kraljiček po hiši in ogledoval posamezne prostore, se mu je srce smejalo zadovoljnosti. Niti sanjalo bi se mu nikdar, da bo mogel kdaj tako krasno hišo in vsem bogato opremljeno imenovati svojo lastnino. Vse njegovo mišljenje in prizadevanje je bilo sedaj usmerjeno na to, da pripravi za Majdo čim bolj prikupen in dostojen dom. Tu se je spomnil skrinj, ki je pač bil po svojem poklicu slikar, in če se je potrudil, je tudi umetel hiše in sobe izvrstno poslikati. Urar ga je dal poklicati in mu je ponudil delo. Z obema rokama je ubogi siromak zagrabil za to, kajti ob tem času ni živel v sijajnih razmerah. Želodce mu je krulil, mršav in jekel je bil popolnoma prazen, njegova obleka sicer čista, toda zelo revna. Namesto prejšnjega starega fraka je imel na sebi sedaj drugega, ki mu je bil nekoliko predolg, se svetlikal v raznih barvah in razodeval duhovniški kroj. Zares je dobil oblačilo od mostarskega župnika v dar. Ubogi mož je smatral Kraljičkovo ponudbo, da ostane več tednov pri njem in mu v tem času vso hišo nekoliko olepša, za resničen iz velike stiske, da, skoraj za srečen loterijski dobitek, in obljubil je, da si bo prizadel z vsemi zmožnostmi, da ustvari posebno umetnino. Kraljičku je bilo na dvojen način ustreženo: prvič bo z majhnimi stroški na novo poslikana hiša, drugič bo imel tovariša v samotnem stanovanju. Ko sta skupno napravila načrt za poslikanje vse hiše, se je Skric takoj lotil dela z očividno vnemo najprej v izbi. Dal je stenam zelo toplo, rumenkasto barvo, jo okrasil z zlatim bleskom in na vrhu je obrobil ploskve s pedenj širokim svetlozelenim pasom, kamor je naslikal čudovito lepe, pisane cvetke, smehljajoče se angelske glavice in razne živalske podobe. Strop je dobil lahko svetlomodro barvo, na sredi je bilo božje oko, od katerega so sijali zlati žarki, in vse naokrog se je lesketalo polno srebrnih zvezdic. Med slikanjem je Skric tudi pesmice skladal, ki jih je potem spletel med slike. Na široki ploskvi nad obema oknoma je napravil z lepo okrašenimi črkami napis: <center>Največja sreča za moža, ki pridno ženko ima doma. Komaj jutro napoči, že iz postelje skoči. Se po hiši vrti, za družino skrbi, kaj dobrega skuha in peče ji kruha, posodo pomiva, ter pere in šiva, možička razvajá, otroke vzgaja. Ko noč se napravi, še dela ne ustavi. Ko vsem drugim postreže, šele sama se uleže.</center> Mladi hišni gospodar je bil za slikarijo ves vnet, toda o napisu ni vedel, kako naj sodi. Zdel se mu je nekam španski, toda zadovoljil se je z njim, ko mu je Skric pojasnil, da so še po imenitnih cerkvah poleg slik tudi primerni napisi. — Nato se je lotil slikar in pesnik kuhinje. To je poslikal z medlo srebrnosivo barvo. Po sredi pa je potegnil pol metra širok bel pas, kjer je upodobil vse mogoče jestvine — maslene kolače, potice, gnjati, vence klobas, pečenke, prhe, sadje — in sicer tako mikavno in naravno, da bi človek kar segel z roko po teh dobrotah in ugriznil vanje. Tudi tukaj ni bilo brez napisa, ki se je glasil: »Mož svojo ženko najraje ima, ker mu kaj dobrega skuhati zna.« Za kuhinjo je prišla na vrsto spalnica. Ta je dobila za podlago nebesno modrino, ki jo je prav na lahko zagrinjala nežna, kot pajčevina prosojna belina. Zgoraj je obkrožil stene zlat trak, kjer je v takoj pritrenjakopravijeno nebo, jasno modro nebo, iz katerega je kukalo veselo bosih glavic. Med okni so stale na smrekovih drevesih, na vejah so čepeli ptički in spali, in polna luna se je ozirala skozi vejevje. Napis nad posteljnim vzglavjem, naslikan s črnimi, zlatobrobljenimi črkami, se je glasil: »Na mehki postelji, če vest ti ne teži, prav sladko se zaspi.« Poslike sobe niso ugajale samo Kraljičku, ampak na moč tudi Majdi, ki je prišla nekoč sem s svojo sestro. Deklica je ploskala z rokami in venomer vzklikala: »To je pa lepo! Oh, je to lepo! To je krasota!… Tukaj bo prijetno prebivati.« »Majda, če bi bilo še desetkrat lepše,« ji je zašepetal Kraljiček na uho, »zate bi še vedno ne bilo dovolj lepo.« Tedaj se mu je deklica razposajeno zasmejala v obraz. Razen tega edinega primera ni Majda nikdar prestopila čez prag urarjeve hiše. Toda prišla je skoraj vsak dan mimo, ko se je vračala iz Zaloga, kamor je nosila kruh ali hodila po zelenjavo. Tedaj je stopila pred delavnico, in če je spoznala, da ni razen Kraljička nikogar notri, je vrhnila potrkala na okno in se skoraj zasmejala, nato pa naglo odbrzela proč, ko je položila na okensko polico cvetlico — danes vrtnico, jutri nagelj, pojutrišnjem lilijo ali višječe rožmarino. Urar je vsakokrat naglo odprl oknico, pomolil ven glavo in mahal z roko za dekletom, čeprav se ni več ozrla. Skric pa Majda ni bila povsem po volji. Prvič je bil malce ljubosumen, ker je bil Kraljiček bolj pozoren na dekle kot nanj, svojega starega prijatelja, in drugič je težko prenesel, da se je Majda rade pohvalila z njim. Že ko ga je videla oblečenega v obledeli in oguljeni popotnikov frak, se ji je zdelo silno smešno, kaj šele, ko je oblekel Skric svoj zasnišil slikarski plašč, ki si ga je sam napravil iz stare hodnične vreče, in se prikazal ob oknu ali kje drugje. Tedaj je bruhnala deklica vedno v glasen smeh. Zelo se je Skric prizadeval, da bi Kraljička v vsakem oziru zadovoljil. Delal je neumorno od jutra do večera, držal se je doma in ni nikamor zahajal in nekaj časa ni prav nič prekršil rednega življenja. Šele četrto soboto, ko mu je urar izplačal lepe denarce, se je izgubil dobri mož zopet v gostilno. Tam je presedel ves ur in je prišel prav jokavem razpoloženju domov. O večerji ni hotel nič slišati, pač pa je spil ves vrček vode, sedel za mizo, si podprl glavo z obema rokama in začel skoraj vzdihovati: »Janez, Janez, odpustiti mi moraš. Najboljši človek ima svoja nagnjenja, katerim se ne more izogniti. Moje srce je plemenito, sklep so dobri, volja je močna, toda meso je slabo… Kaj bi bilo lahko iz mene, če bi ostal vedno na ravni poti? Denarja bi imel polne skrinje, hiše, družino, ugled, slavo. Toda ne bogovi se privosčijo sreče človeški roti… Usoda vsakega človeka je zapisana v zvezdah… Kogar hočejo bogovi uničiti, mu dajo talent, smisel za umetnost in pesniško žilico. Janez, ali poznaš pravega umetnika, velikega pesnika, ki bi si kdaj opomogel? Jaz ne. Za teboj kar dirja sreča, da te le vidi, mene pa preganja nesreča na vseh potih. Toda ne zaničuj ji, sreči; Janez, nikar ji ne zaupaj! Sreča je ženska spola — v slovenskem kakor tudi v latinskem jeziku, toliko še vem iz svojih višjih šol — in vse ženske so nezanesljive.« »Hohoho!« mu je segel v besedo Kraljiček. »Da, da, ostanem pri tem: vse so nezanesljive in goljufive! Dobro poznam ljudi, bil sem iz stidenco znanosti in prepotoval sem svet. Kot izkušen mož ti svetujem, bodi pameten. Ne zidaj gradov na deklet, ki ga imaš rad, ne dobrikaj se preveč svoji izvoljenki, ne obožuj je. Naj se raje ona tebi prilizuje in dobrika, saj si bogatejši in lepši kot ona.« »Mirko, tako ti povem, da ni na svetu lepšega človeka kot je Majda!« je zaklical urar. »Oh, kako hitro zgine lepota in se postara!… Ti imaš lepe, modre, zveste oči. Toda črne oči so goljufive.« Odkašljal se je in začel na pol jokavo peti: <center>»Češnje po rožiče ko ki, višnje zrele so slive, črne dekliške oči so po navadi varljive.«</center> Nato je zajihal: »Huhuhu, smilil bi se mi, Janez, če bi bilo tvoje plemenito srce varano; ne zanašaj se na večno zvezo z dekletom, bubuh. Nikar preveč ne dvori svoji Dulcineji, ne razvajaj je! Dekleta, ki jih razvadiš, postanejo oblastna, hočejo vedno veljaviti svojo voljo in nasilno vladati nad moškim rodom. V naročju usode počivajo jasni in temni dnevi, juhuhu.« »Mirko, dobro bo, če greva nocoj že spat,« je opomnil Kraljiček, saj bo jutri zopet dan.« S tem se je bil slikar zadovoljen, toda na lahko je še vedno jokal, ko je previdno copljal po stopnicah navzgor. Tri dni pozneje je prišla Majda zopet mimo hiše. Tokrat ni odšla hitro proč, ko je potrkala na okno, ampak je počakala, da je Kraljiček odprl oknico. Pomolila mu je nasproti čudovito lep šopek ševdro ali pomladanskega zaspanka in rekla: »Tu sem nekaj našla, kar je še bolj modro kot tvoje oči. Včeraj sem bila tam gori na Medgorju, da naberem zate zaspanka.« »Kaj? Pozdrav z Medgorja?« je radostno vzkliknil. »Medgorje mi je ljubše kot vsi drugi hribi v okolici.« »Nazadnje celo ljubše kot jaz, hihihi.« »Majda, tebe imam ne samo raje kakor Medgorje, ampak skoraj raje ko nebesa.« »Tako ne smeš govoriti, Janez.« Toda sedaj mi moraš prosnjo izpolniti. Pridi zopet kdaj na obisk v našo hišo.« »Zakaj? Čemu? Saj nima pomena. Kar je potrebno, se lahko najbolje tukaj pogovoriva.« »Oče bo nezaupen, če se nikdar ne prikažeš; kaj slabega pač ne misli o tebi.« »Naj si misli, kar hoče. Jaz tudi ne mislim nič dobrega o njem,« je odvrnil trpko mladenič. »Ti, ti, ti — moj oče je, katerega moraš tudi ti spoštovati,« je zaklicala deklica in ga pogledala s črnimi očmi navidezno jezno; »če ti ne prideš k nam, tudi jaz ne bom prišla več sem. In zaspančka mi daj nazaj.« S tem besedami je segla po šopku cvetlic. Kraljiček pa je prijel prestrašeno deklico za roko in prosil poljuhno: »Ne tako, Majda, ne tako! Saj pridem, če nocoj bom prišel.« Bliskovito naglo je pritisnil rahel poljub na konec njenih prstov, je izpustil nato njeno roko in je ves zardel v obraz. Deklica se je veselo zasmejala, se umaknila od okna in rekla nagajivo: »Torej na svidenje potem!« In že je stekla po stezi čez travnik. Ko je zvečer zaprl izložbo, je oblekel Kraljiček nedeljsko obleko in se je podal na obisk ljubljeni očiski v pekovo hišo. Majda ga je peljala v veliko družinsko sobo, kjer so mu iznenadoma delali družbo ona, njena sestra in oba brata; toda stari pek ni prišel noter. Odšel je sedaj eden, sedaj drug bratov in sester ven, očividno zato, da bi poklical očeta, toda ta se je trdovratno umikal. Vedno so drugi ljudje v hiši, s katerimi ima opraviti, je rekla Majdina sestra opravičujoče, »ko se jih znebi, bo že prišel.« Toda pričakovani se ni prikazal. Imela je svoje veselje nad tem, da je imel Kraljiček za znanca. Šla je zopet ven Majda, ostala več časa zunaj, stopila nato zopet v sobo, vsa zardela v obraz in je bila zelo v zadregi. Za Kraljička je bil vedno bolj mučen položaj. Iz zarađi olike ke je zaužil nekaj malega hrane, ki so jo podstavili predenj, pa mu ni šla prav nič v slast. Razgovor se je vedno ustavljal. Po poldrugom vremenu brezuspešnem čakanju se je Kraljiček od Majde in njene sestre in bratov prijazno poslovil in odšel domov. Na vratih je še prosil s sladko-kislim izrazom, naj izročijo očetu lep pozdrav. — Od tega dne ni Majda nikdar več silila svojega ženina, naj pride na obisk na njen dom. Sedaj pa je preteklo osem tednov, po katerih bi se smelo odpreti na sodniji ležeči testament Jernata Godrnjáča. Vpričo peka Jakoba, Sedlarjeve Katarine in Klančarjevega Andreja, sestre in bratov rajnčkega, je odprl sodnik veliko, na štirih vogalih zapečateno ovojnico, na kateri je bilo napisano: »Oporoka urarskega mojstra Jerneja Gabrščeka, in ja potegnil iz nje več papirjev. To so bile tri polo belega pisanega papirja, toda vse tri so bila popolnoma prazne, na nobeni ni bila napisana niti ena beseda.« Se enkrat je pogledal sodnik v ovojnico, toda ni bilo nič več notri. Razgrnil je tri pole večkrat narazen, jih obračal na vse strani, jih držal proti luči, toda bile so in ostale prazne. Spisi, ki jih je označil Godrnjáč kot svojo oporoko, niso vsebovali nobene določbe, ampak so bili prazen papir. Nekaj časa so stali sodnik, pristav in sestra in oba brata kot okameneli, kot bi padli iz oblakov. Toda že je začel pek rentačiti: »Tu se zopet vidi zlobnega bedaka. Celo po smrti hoče imeti ljudi za norca.« »Če ni nobenega testamenta, tedaj gre dediščina na svoji postavni poti,« je pripomnil Klančar, težko sopoč. »Da, da,« je vreščala sestra Katarina, »župan je povedal, da je rekel Jernej, da naj gre njegova imovina zapuščina svojo pot.« »Tedaj se vam pač lahko vsem trem čestita,« je rekel z nasmehom sodnik. Obrazi treh sorodnikov so se zjasnili. To so vsi očitno spoznali, da jim je lahko še v srečo, če ni oporoke. Bilo je le še odprto vprašanje, kje so kapitali. Moralo bi se vendar kje dobiti hranilne knjižice, obligacije ali druge državne vrednostne papirje. Čeprav je že pred pogrebom starega urarja iskala sodnijska komisija po njegovi hiši zapuščeni denar in vzela s seboj vse spise, ki bi utegnili biti kakor koli pomembni, je vendar dal sodnik po naročilu peka in Klančarja znova preiskati vso urarjevo hišo. Te preiskave so se udeležili razen sodnega pristava in pisarja tudi oba Jernejeva brata in sestra. Kraljičku je bil nenadni obisk silno neprijeten, vendar je peljal nepovabljene goste brez obotavljanja po vseh prostorih in jim je sam odpiral skrinje, omare in predale. Na radovedno, očitno zijaško ogledovanje njegove lepo urejene hiše in bleščeče opreme se je ni videl tako malo zmenil, kot se je delal, da se sliši godrnjanja in grajanja obeh bratov in sestre svojega rajnkega mojstra. Zelo mučno mu ni bilo, da niso preiskali samo skrinj in omar, ampak so prevrgli in razmetali tudi vse postelje in perilo. Toda vkljub vsemu iskanju in brskanju niso našli nobene molitvene listine, nobenega računa, nobenega zapiska, sploh ničesar, kar bi moglo kaj pojasniti o njegovem denarju. Nazadnje je staknil Kraljiček v skrajnem kotu nekega predala staro beležnico in jo podal prisotnim. Vanjo ni rajnki mojster nikdar drugega zapisoval kot vreme, ki se je ob gotovih dnevih več let zaporedoma popolnoma enako ponavljalo. Toda med zadnjo stranjo in platnicami knjižice je bil listek, na katerem je bilo nekaj važnega. Tu je bilo napisano: Moja glavnica . . . . . . 36.515 goldinarjev obresti . . . . . . . . . . 1.510 » letni dohodki, čisto . . . 1.023 » Skupaj . . . . . . . . . . 39.050 » Odštevši letne izdatke . . . 712 » Ostane še . . . . . . . . 38.338 goldinarjev Dan in leto, ko je bil ta račun narejen, ni bilo omenjeno. Po dediščini pohlepni sorodniki so se kar tresli od razburjenja. Sedaj so pač mogli precej natančno ugotoviti, koliko denarne imovine je zapustil njih brat Jernej, toda nič ni bilo označeno, kje je denar naložen. Kraljiček tudi ni znal dati nobenega pojasnila o tem, kakor bi rad. Nikdar da ni videl večjega zneska v mojstrovi rokah, je izjavil, in še manj mu je mojster kdaj omenil, kam je spravil svojo imovino. Ne preveč zadovoljni, pa vendar polni veselega upanja so zapustili pek, njegov brat in sestra urarjevo hišo. In sedaj se je pričelo z mrzlično vnemo iskanje in poizvedovanje o denarni zapuščini Jerneja Godrnjáča. Tudi Majda se je živo zanimala za to zadevo. Saj jo je stric izrecno zagotovil, da je zanjo poskrbel. Bržkone je kje kaka hranilna knjižica, ki je naslovljena na njeno ime. Toda kje? Pek Jakob in Klančarjev Andrej nista obletela samo vse okolice, ampak pol dežele in sta popraševala po vseh večjih in manjših hranilnicah, zlasti v mestu, o denarni vlogi svojega brata, dobila sta pa povsod brezupno sporočilo, da ni urar Jernej Gabršček nikdar naložil pri njih kakega denarja. Tudi v davčnih imenikih in spiskih raznih finančnih trdovr ni bilo ne duha ne sluha o Godrnjáčevih kapitalih. Banke, pri katerih je sodnija poizvedovala, so dale vse zanikane odgovore. Sedaj so objavili vprašalni razglas v časopisih, pa tudi ta ukrep je ostal tako brez uspeha kot vsi drugi. Po Tolminu je bilo mnogo smeha na račun »belega testamenta« Jernata Godrnjáča, čigar postavne dediče so povsod dražili. Nevolja in razdraženost pohlepnih sorodnikov je rastla tem bolj, čim bogatejša dediščina jim je migljala pred očmi in čim dalje je izginjalo vse upanje, da bi denar dosegli. Pek in brat in sestra so neprestano rentačili nad okoveščenostjo in zlobnostjo svojega rajnkega brata. V teh okoliščinah ni bilo mogoče niti v sanjah misliti na Kraljičkovo in Majdino poroko, za katero je določeni trimesečni rok že davno pretekel. Pač pa je mladega urarja kar trla nestrpnost; ko mu je pa Majda na svoj priliznjeni in vendar tako odločen način prigovarjala, naj počaka še tako dolgo, da bo zapuščinska zadeva urejena, se je vdal, kot vedno želji ljubljenega in oboževanega dekleta. ==XIII.== V obcestni krčmi na Mostu je bilo zelo živahno. Kakih petdeset sejmarjev, po večini z Gorjanskega, se je vračajoč se s sejma na dan sv. Jakoba ustavilo medpotoma tukaj, posedli so se okrog težkih hrastovih miz, jedli in pili in se vnelo razgovarjali o kupčiji in raznih novicah. Nekaj gorjanskih kmetov, ki so očividno napravili dobro kupčijo in jim je zlezlo vino že precej pod klobuk, se je poskušalo s petjem, pa jim ni šlo nič kaj dobro. — Tedaj pa se je oglasila sem od mize pri peči vesela muzika harmonika, kitara in klarinet, ki so dobro ubrano igrali. Godci pa niso bili nobeni drugi kot vesola in žein prepresna delijeica: Vetrnjak, Brljač in Skric, ki so bili že od zjutraj pri Mostu in so sedaj prihovarjali v gostilniško sobo, da bi zabavali sejmanske goste in seveda zraven tudi pili. Ko so odigrali prvi komad, je zaklical star kmet, ki mu je bila godbam nadležna: »To so zopet vražji muzikanti, ki ovirajo vsak pameten razgovor!… Plačam vam za en liter, če nehate s svojim dudlanjem!« »Kaj pravi tukaj kmetavzar?« je vzrojil Vetrnjak, »mi lahko godemo, kadar in kjer hočemo. Spijte svoje vino sami. Nikar ne menite, da smo prišli zato, da bi nas kdo drugi plačeval za pijačo… Krčmar, prinesi na mizo štiri štefane za sejmarje!« Ko se je gostilničar obotavljal, je vrgel Brbljač bankovec za pet goldinarjev na mizo in zavpil: »Tu je denar! Prinesi svojega najboljšega zelenega, krčmar! In če je gospodom prav, jih vprašamo, za koliko je ves Tolmin naprodaj.« »Brbljač, spravi svoj papir. Bržkone je tvoj zadnji, s katerim moraš shajati do božiča,« ga je zavrnil neki gorjanski tržan. »Hoho,« je zavpil Vetrnjak, »če je Janez moj prijatelj in boter, kdaj brez drobiža, sem vedno še jaz tu. In sedaj plačam ulaš pet štefanov za žejne vodopivce.« »Plačaj raje najprej svoje dolgove,« se je oglasil sem iz kota tenak glas, ki je bil od gorjanskega krojača. »Komu sem dolžan en sam krajcar?« »Krajcarja nobenega, pač pa šest goldinarjev si mi bil vedno dolžan za tvoj prav novo obleko, ki jo imaš na sebi.« »To ti že davno plačal moj sin, urar. On jo je tudi naročil.« »Za Skrica jo naročil frak in ga tudi plačal, zato pa ničesar. Svoj denar bo pač rabil za kaj drugega, kot pa da bi dalje podpiral zanikrnost svojega očeta s prijatelji vred.« Skric, čigar razpoloženje se je danes že večkrat spremenilo iz veselosti v žalost in iz žalosti v veselost, je pri mizi zaspal in ni nič slišal, kar so govorili okrog njega. Zato je pa zahrulil sedaj Brbljač: »Ti, krojaška para, pazi na svoje suhe čeljusti, sicer se bova videla kje drugje… Moj fant, kateremu sem bil za botra, po domače Kraljiček, ima denarja dovolj, da plača ne samo nekaj gumbov za hlače, ampak lahko kupi pol Gorjanskega —« »Dobil je pač lepo dediščino, hišo in podjetje; toda s svojim denarjem pa ne more razsipati. Odkod naj ga tudi ima?« »Odkod ga ima, ne vem; toda da ga ima, to vem. Zakoplje se lahko v denarju.« »Da, da, ima denar, veliko denarja,« je zatrjeval Vetrnjak, »saj sem ga sam videl. Zadnjič mi je vsilil štirideset goldinarjev — da, prav vsilil, ker jih nisem hotel vzeti. In če kdaj kaj potrebujem, je rekel, naj kar k njemu pridem, mi je vedno na razpolago.« »Hahahahaha,« se je zasmejalo več pivcev. Vmes pa se je oglasil zopet Brbljač: »In velik kup denarja ne ostane nikoli sam. Prišel bo zraven še drug kup denarja, ko se Kraljiček oženi.« »Tiko velik kup pač ravno ne bo kup denarja, ki ga prinese Majda za doto, razen če se upošteva dediščino,« je izjavil pek Tolminec. »Dediščina se ji ne upošteva, ta se je kje prestva. Boljši je vrabec v roki kot golob na strehi,« je blebetal Brbljač. »In o Majdi sploh ni govora. Kraljiček se poroči s čisto drugo ki pa z belo gosjo s črnimi mačjimi očmi.« »S katero pa tedaj?« »Z najlepšo in najbogatejšo deklico v vseh gorah. Nekaj ji je ime in je najmanjša hči mogočnega brata, Brežna na Bače — nekačinja trgovca Janeza Boltarja, po domače, a po krivici imenovanega Brbljača.« »Hahaha! Kaj? Pegasto sovo? Take lepotice pač Kraljičku ni bilo treba tako daleč iskati,« se je zasmejalo več gostov. »Ne privoščite mu dekleta,« je odgovoril Kraljiček prav nič ne zmeni. Do ušes je zaljubljen v Nežko že od poroke njene sestre Malke, ko sta skupaj plesala. Tedaj ji je podaril svoj lepi šopek cvetja in je vedno sanjal o njej.« »Da, to sem videl, haha,« je zaklical smejoč se neki fant iz vasi; »toda plesal je kot medved, tako da bi dekle kmalu prevrgel.« »Kar se rado ima, se vedno eno okrog drugega mota. Sedaj leta vsako nedeljo na Bačo, da obišče svojo izvoljenko, mojo milo nečakinjo. Podaril ji je tudi srebrno ovratno verižico. Najkasneje v štirih tednih bosta na priči.« »Lovre, boter, povej, ali je res ali ne?« »Ja ne vem,« je odvrnil Vetrnjak brezbrižno, »za take malenkosti ni je toliko mar kot za lanski sneg.« »Kaj, ti bi se rad izmikal?…« je vzkipel Brbljač, ni pa več mogel dalje govoriti. Z vrata sem, kjer je bilo tudi zasedenih več miz z gosti, se je oglasilo živahno petje. Tedaj je zaklical Vetrnjak: »Zunaj so veseli ljudje. Tja spadamo tudi mi, ne pa med te puste čmeruže tu v sobi.« ==XIV.== Naslednjo nedeljo popoldne je šel Kraljiček na Bačo, da izroči tamkajšnjemu učitelju uro, ki jo je popravil in delj časa preizkušal. Ko se je v mraku vračal, mu je stopila pred Gorjanskim naproti Majda, ki je nenadoma silna iz ur nekega senenega stoga. »Majda, ti?« je zaklical urar prestrašen in vendar veselo iznenaden. »Pozdravljena!« »Odkod prihajaš?« je vprašala deklica strogo, ne da bi odgovorila na njegov pozdrav. »Z Bače. Moral sem nesti učitelju uro, na kar me je že večkrat opomnil.« »Tako, tako? Glavni vzrok poti pa zamolčiš. Za nekim dekletom tam z Bače letaš in si jo danes zopet obiskal.« »Za božjo voljo, Majda, kaj pa govoriš? Kakšno dekle naj bi bilo to?« »Hej nekega Brežna… Nežka ali kako ji je ime.« »Kaj? Predrzna, pegasta punčara? Ta mi je zoprn kot kača.« »Pa vendar letaš za njo in tičiš vedno tam doli.« »Majda, saj si vendar pametno dekle in ne boš verjela vsake čenče. Z Brežnovo trapo sem bil en samkrat skupaj, in sicer v družbi in kar sem z njo govoril, ne znesem trideset besed. Svoj živi dan nisem imel rad drugega dekleta in ga tudi vso večnost ne bom imel kot samo tebe.« Majda je za trenutek obmolknila, nato je svojo pripomnila: »Na neki svatbi si bil z njo.« »Žal da sem moral biti zraven. Bila je poroka mojega bratranca in med svate so se prav prisilili.« »Plesati sploh ne znam. — S silo me je prisilil s… z… Nežko. Nekdo… nekakrat makro… zavrela, tedaj pa sem jo sunil od sebe in odšel proč.« »No potem si ji prijazno izročil šopek, ki sem ti ga izročila ob slovesu.« »Ne, ne. Ukradla mi ga je in ga nisem več mogel nazaj dobiti. Silno mi je bilo žal po njem.« »Torej je vendar vse res, ti sam priznavaš,« je strašno vzkipelo dekle; »isti dan, ko sva se poslovila in ko sem toliko solz za teboj prelila, si bil na veseli svatbi mojega ljubljenca in izdal tujemu dekletu, plesal si z lahkozivno punčaro in ji stisnil v roko moj šopek.« »Majda — tega govorjenja nisem zaslužil od tebe… Tistega dne se je zgodilo vse proti moji volji. Meni je bilo pri tem najbolj hudo, in ves dan nisem mislil na nič drugega kot samo nate.« »Da. In pri tem si bil brezskrbno vesel in si se dobro počutil v družbi vinskih bratcev. Svoje krvi ne moreš zatajiti, sicer bi ne bil Vetrnjakov sin.« »Majda!« je zavpil, in to je bil bolestni krik, ki je prelomil mozeg in kosti; nato je ubito pristavil: »Sedaj si mi napravila bridkost kot še noben človek na svetu.« Deklica se je ob tem groznem srčnem kriku zdrznila. Da bi se opravičila, je rekla sedaj kujavo: »Ali meniš, da je bilo meni prijetno, ko sem morala zvedeti slabe stvari o tebi?« »Kdo — kdo — kdo ti je natvezal na ušesa te čenče, te laži?« »Brbljač je dolgo in široko pripovedoval o vsej zadevi tam doli v Zalogu in sedaj govorijo o tem po vseh gostilnah.« »Brbljač — takoj? Tega pač ne bo noben pameten človek verjel, kar zblebeta in zbrblja Brbljač. Vsakdo vendar ve, da je Brbljač pač brbljač.« »Toda Brbljač je tvoj boter.« »Nič ne morem za to, da nimam boljšega. Vse svoje žive dni sem bil nesrečen človek. Že kot otrok, komaj en dan starega, so me vrgli na tla in od tedaj moram vse življenje šepati s krajšo nogo. Moja mati je odšla od mene brez slovesa, in potem nisem imel nikdar več kaj dobrega, dokler mi nisi ti darovala svoje ljubezni in obljubila svojo roko. Če mi jo gubiš to veliko, to edino srečo, bo to zame, kot bi izgubil svoje življenje.« Globoko sočutje se je zbudilo v dekletovem srcu. Vkljub temu se vedno ni popolnila in je rekla: »Nikar nisi črhnil besedice o oni svatbi in kaj se je pri tem zgodilo. Zakaj si to pred menoj tako skrival?« »Bilo mi je tako zoprn in gabno, da nisem več mogel na to misliti in še manj o tem govoriti. Toda sedaj ti hočem do bičice natančno vse pojasniti.« »Dobro, dobro. Sedaj si mi odvalil kamen s srca. Verjamem ti, da je bilo vse prazno čenčanje.« Ni pa našla nobene besede v opravičilo. Namesto da bi prosila mladeniča oproščenja zaradi ostrega očitka in trdih besed, s katerimi ga je prizadela, jezen nekaj časa samo izjavila: »Vidiš, kako sem ljubosumna nate. Ljubosumnost je pa največja ljubezen.« »Majda, ji je zagotovil, nikdar ti ne bom dal povoda za ljubosumnost.« »Da, ves samo moja moraš biti. Tvoje srce, tvoje misli, tvoja volja, vse mora biti moje, vse.« »Je in ostane tvoje, Majda. Toda moraš mi tudi verjeti, če ti rečem, da more samo smrt razvezati mojo zvestobo.« Deklica je bila ganjena. Bridko je čutila krivico, ki jo je storila ženinu, vendar ji ni dopustila nečimrnost, da bi to priznala. Zelo v zadregi je iskala primernih besed, pa ni mogla najti nobene prave. Po kratkem molku je rekla na svoj odločen način: »Janez, nič nočeva zameriti drug drugemu — ne jaz tebi in ne ti meni. Sedaj pa morava iti domov, tema se že dela. Spremljati me žal ne smeš. Zdravstvuj — lahko noč.« »Zbogom, moja draga!« je zaklical za dekletom, ki je že odhitelo. Nekaj časa je ostal še na mestu kot prikovan, nato je korakal počasi po ovinku čez polje proti svojemu domu… Jel bila to v resnici njegova Majda, ki jo je doslej častil kot angela, na kateri si nikdar zapazil kakega madeža, kake napake? Tega trdega, ostrega vedenja, kot je danes stopila predenj, bi nikdar ne pričakoval od nje. Toda, ne, ne! Dobra, plemenita dekleta se obotavljajo glede tvešče ljubezni. Tega se ne sme grajati, ampak lo smora hvaliti, občudovati. Ravno s svojo ljubosumnostjo mu je Majda pokazala, kako ga ljubi iz vsega srca. Majda je in ostane angel. Nič grdega, nič pomanjkljivega, nič nepopolnega ni na njej. Pokazal mu je, da jo je veliko premalo ljubil in cenil. V naslednjih dneh ni šel Kraljiček nič iz svoje hiše, ker se je bal obrekovanja, o katerem mu je poročala Majda. Bilo mu je tudi prav, da ni prihajalo nič ali prav malo ljudi, ki so dali kaj popraviti ali hoteli kaj kupiti, kajti dobil je v svoji hiši še vedno kaj, kar bi bilo treba olepšati, kake malenkosti zboljšati, in s tem se je najraje bavil. Po hodnikih je razobesil slike v pozlačenih okvirjih, v izbi prekrasno svirajočo uro in v modri sobi veliko, lesketajočo zrcalo, ki ga je naročil nalašč za Majdo. Ko je hodil iz enega prostora v drugega in videl, kako se vse blešči in spreminja v lepih barvah, mu je srce veselo tolklolo od zadovoljstva. Z nobenim gorjanskim tržanom bi ne menjal hiše, njegovega je bila najlepša — to si je vedno pravil ne brez ponosa. Kako lepo bo šele v hiši, ko pride sem njegova ljuba, lepa Majda. — Brez še slutnje se je vdajal sanjam o sreči, medtem ko se je zbirala nad njegovo glavo nesreča kot grozeč, temen oblak, ki napoveduje nevihto. Ko ni bilo mogoče dobiti imovinskega zapuščine rajnkega brata, je Klančarjev Andrej že dolgo slutil, da je Kraljiček denar ali vrednostne papirje izmuzknil in kam skril, kakor tudi, da je vse spise in dokazila odstranil. Sedaj so prihajale tu in tam ove občinske na dan, tako da se je zdela sumja samo vedno bolj verjetna, skoraj potrebna. Kraljiček je nočno hišo popolnoma prenovil in tako sijajno uredil, da so ljudje na splošno trdili, da so pač znasali stroski več kot tisač goldinarjev. Odkod naj je vzel denar? Ljudje tudi bodo v vasi, da je prebil Vetrnjak po Godrnjáčevem pogrebu osem dni pri svojem sinu, nato odšel od njega v novo obleko, dolgo popival po gostilnah, plačeval tujim gostom za pijačo in sploh zelo razsipal z denarjem. Razen tega so sedaj veliko govorili in se smejali nad baharijo, katero sta Brbljač in Vetrnjak raznosila ne samo po Mostu, ampak tudi po nekaj drugih gostilnah v okolici. Sicer so poznali oba kot širokoustneža, posebno Brbljača. Toda da sta vendar in povsod govorila o Kraljičkovem bogastvu — da se lahko v denarju zakoplje, da kupi lahko pol Gorjanskega, da sta sama videla denar in podobno; je vendar dalo povod domnevanju, če le ne tiči za vsem tem zrno resnice. Klančarjev Andrej, ki je vse čenče in gobezdanja hlastno sprejemal, je prihajal vedno bolj do prepričanja, da so s Kraljičkom v zvezi trije vriski brati — Brbljač, Vetrnjak in Skric — in da mu pomagajo razsipati Jernejevo zapuščino. Saj je bilo videti Skrica, ki ga je imel Kraljiček več kot pet tednov pri sebi v hiši, medtem večkrat v družbi drugih dveh tovarišev. Očitno je prenašal sporočila sem in tja. Strašno je bil Klančar razkačen, ko je slišal, da je Brbljač na Mostu čenčal, da se dediščina ni več ne upošteva, ker jo že nekdo varno prestreva. — Posvetoval se je sedaj s svojim bratom Jakobom, pekovskim mojstrom. Ta je sprva zavračal sumničenje, čeprav so se tudi njemu že vzbujale zle slutnje; ko mu je pa Klančar široko razodel vse razloge za upravičen sum, se je vedno bolj vdajal zi sodbi in je slednjič bratu pritrdil, da je treba kaj ukreniti. In nekega dne je šel Klančar k odvetniku, kateremu je predložil vso zadevo. Odvetnik je izjavil, da je že okolnost, da je Vetrnjak Kraljičkov oče in Brbljač njegov boter, zelo obtežilna. Iz pričujočih dejstev in iz ravnanja in izjav sumljivih oseb je pa sklenil z gotovostjo, da je tukaj velika sleparija… Kaj bi bilo tedaj storiti, je vprašal kmet. — Za nobeno bolj gotovo in krajšo pot da ne ve, da bi prišel brž do cilja, je izjavil odvetnik, kot da fanta obtoži goljufije, poneverbe, tatvine in goljufije. Če ni prav posebno prebrisan, premeten cigan, bo sodniji prav lahka stvar, izvabiti iz njega priznanje z natančnim izpraševanjem. On, odvetnik, hoče pri tem po svojih močeh sodelovati. Klančar, ki je bil od pohlepa, jeze in zavisti skoro obseden, je lahko sprejel odvetnikov predlog in ga je pooblastil, da vloži tožbo v njegovem in bratovem imenu. Nekaj dni pozneje je prejel Kraljiček od gorjanske sodnije povabilo, da pride tja določen dan in uro, ne da bi bil naveden vzrok za to. Misleč, da gre samo za kak zunanji predpis ob prevzemu njegove posesti, ni pripisoval zadevi nobene važnosti. Ko se je pa pojavil na sodniji in je zagledal poleg sodnijskih oseb tudi zvitega doktorja, je vendar malo osumil. Sodnik, ki je bil Kraljičku naklonjen in je bil prepričan o njegovi nedolžnosti, je le nerad prejel tožbo in jo je prebral sedaj z očividno nevoljo. Nekaj časa je mislil Kraljiček, da ne sliši prav, nato je postal bled kot stena in je neaceptal z nogo. V divji jezi se mu je postava vzravnala, bledica na obrazu se mu je menjala s čudno temno rdečico, in na sodnikovo vprašanje, kaj more povedati v svoje opravičilo, je spravil iz sebe samo zamolkel glas: »Podlost! Nesramnost!« Toda že mu je zastavil odvetnik celo vrsto zapletenih vprašanj, na katere ni dajal sprva mladenič sploh nobenih, nato pa le kljubovalne, na pol zmedene odgovore, ki se večkrat niso ujemali. To je bilo odvetniku dovolj, da je zahteval, naj spravijo obtoženca v preiskovalni zapor. Kot neradi je sodnik na to pristal, toda slednjič vendar ni preostalo nič drugega, kot da se je vdal odvetnikovemu pritisku in grožnjam. Kraljičku ni pomagal noben ugovor, moral je nastopiti zapor; njegovo hišo je vzela v varstvo sodnija. V začetku je ubogega mladeniča grozna krivica, ki ga je zadela, tako omotila, da ni mogel zbrati nobene jasne misli. Polagoma pa so začeli v njegovi možgani mrzlično delovati… Čut ponižanja in sramote ga je skoro strl… Kako visoko je vedno cenil svoje dobro ime in čast! Koliko si je prizadeval za to, da bi užival spoštovanje in ugled! In sedaj sedi tukaj na vsem s sramotnim znamenjem na čelu. Kdo mu je napravil to strašno krivico? Nihče drugi kot najbližji sorodniki njegove neveste, njen oče, njen stric, njena teta! Ali ve Majda, zakaj? Se li celo strinja s tem? Ne, ne, s tem se ne more strinjati. Bridke solze bo pretakala, iskreno sočutje bo občutila do njega. Toda ali se bo mogla še z njim poročiti? Njegova nedolžnost bo prišla gotovo na dan; toda ali se ga ne bo Majda večno sramovala, ker je sedel v ječi zaradi težke obdolžitve? Očividno so vse to zato napravili, da bi ga ločili od Majde. — Penil se je od togote proti svojim tožilcem. — Tem bo že se zobrusal v obraz njih podlost. — Skoraj nič manj je bil razkačen na svojega očeta in Brbljača. Sodeč po odvetnikovih vprašanjih sta ta dva s svojim neumnim čvekanjem dala povod, da je padel nanj tako težak sum. Njuna obema bo tudi povedal, kar jima gre. — Da bi le mogel govoriti z Majdo! Morebiti pride sem na sodnijo, da povpraša po njem. Ne, ne, na to ne mara niti misliti. Saj bi se morala eden pred drugim sramovati. Njegov zapor itak ne more dolgo trajati. Jutri ali pojutrišnjem bo obravnava, pri kateri se mora izkazati njegova nedolžnost… To je bila bridka prevara. Skoraj tri tedne je ostal ubogi jetnik v sodnijskem poslopju, ne da bi dobil najmanjše obvestilo, kako je z njegovo zadevo. Doktor je potreboval čas, da je zbiral nove dokaze krivde in pridobival za to priče. Jetnika je spravila nestrpnost skoraj do obupa. Nekoč ga je sodnik sam zaslišal, mu razodel razloge sumja in mu nekoliko namignil, kako bi se jih dalo ovreči. Sedaj je imel Kraljiček vsaj predmet, o katerem je mogel po nočeh razmišljati, in na svoj zagovor se je temeljito pripravil. Na dan sv. Jerneja, 24. avgusta, je prišlo slednjič do razprave. Ko je stopil obtoženec bled in prepadel, v sodno dvorano, se je prestrašil pred množico ljudi, ki so vanj strmeli. Razen sodnega osebja in doktorja so bili tu brata Jakob in Andrej in sestra Katarina, gorjanski župan, krojač in štirje drugi tržani, nočni policij, nekaj kmetov iz okolice in prav v ozadju je stala neka ženska oseba — o sveta nebesa, saj to je bila Majda! Ni pa pogledala jetnika, ampak si je tiščala obe roki pred obrazom. — Neposredno za Kraljičkom so privedli še tri jetnike — Brbljača, Vetrnjaka in Skrica — ki so ravno tako že dolgo sedeli v ječi in so bili že večkrat zaslišani, deloma posamič, deloma skupno. Na nepojasnjen način jim je nekdo to jutro po jetniški služabnici vtihotapil v ječo žganje, ki jih je tako razsvetlilo in spravilo v tako dobro voljo, da so se zdeli vsej družbi kot zmešani. — Ko je sodnik obtožence opozoril, da morajo vse odkrito priznati, so izjavili vsi štirje, da nimajo ničesar izjaviti, kar bi bilo nečastno. Tedaj je vprašal sodnik Vetrnjaka: »Kolikokrat vam je dal sin denar in koliko?« »To vam lahko natančno povem, haha,« se je zasmejal klatež; »le en samkrat me je moj ljubi sin z denarjem obsul, namreč na veliko soboto tega leta, in sicer z nič manj kot s štirimi tisoči.« »Hoo, hooo!… Kaj ste pa napravili z denarjem?« »Moj sin mi je strogo naročil, da naj si dam napraviti za to dve novi obleki, da bom mogel iti spodobem med ljudi. Eno sem si dal res napraviti in sem plačal za to dvanajst sto — šest sto sem krojaču tamle še dolžan.« »Ne uganjajte nobenih norčij! Za novo obleko se vendar ne plača niti sto goldinarjev.« »Kdo pa govori kaj o goldinarjih? Tako uboga para kot nas kateri govori vedno le o krajcarjih. — Štiri tisoč krajcarjev mi je moj sin daroval; od teh sem plačal dvanajst sto krajcarjev krojaču in šest sto krajcarjev sem mu še dolžan.« »To se ujema,« je zinil vmes krojač. »Ostalih dva tisoč dve sto krajcarjev sem naložil na obresti pri Fratniku na Mostu, pri Zlatoperju v Modreju, pri Lomljanu v Volčah in pri Podsolarju v Gorjanskem. Žal, da nisem dobil nikakega pisanega potrdila, in zato bo lepi kapital konečno veljavno izgubljen. Izgube je zame tem bolj občutna, ker nimam več v žepu niti petdeset krajcarjev in mi v vsej deželi ne dajo na upanje niti za blačni gumb.« V dvorani je nastal polglasen smeh, ki ga tudi sodnik ni mogel popolnoma zadržati. Večkrat se je odkašljal in je potem poudaril, da se Vetrnjakova izpoved točno ujema z ono, ki jo je podal Kraljiček pri ločenem zaslišanju. Toda že se je oglasil Brbljač: »Midva, moj boter Lovre in jaz,« je zaklical, »bi imela dovolj dohodkov za obstanek, da bi lahko vzdrževala ne samo sama sebe, ampak tudi pol Gorjanskega, če bi le mogla iztirjati prenesete zastanke. Nekaj tisoč goldinarjev ima vsakdo od nas prejeti od dolžnikov — jaz za svoje trgovsko blago in Lovre za svoje čevljarsko delo; toda ljudje dandanes ne plačujejo več in puščajo zaupijive dobavitelje čakati do večerje na sodni dan. Ljudje nimajo nič vesti, najmanj pa bogati denarni bahači. Tu so ljudje, ki hočejo sedaj celo ubogemu fantu tukaj, Lovretovemu sinu, ki sem mu jaz boter, oporekati pravico do pošteno podedovane hiše s podjetjem in bi mu radi s pravdo vzeli njegovo lastnino. Ubogi fant se ne more braniti, ker nima denarja, in mi mu tudi ne moremo pomagati. — Gospod sodnik, vi bi morali čisto druge ljudi zapreti namesto nas. Toda resničen je pregovor, ki pravi: Uboge, poštene ljudi obešajo, velike lopove pa izpuščajo.« »Ti tičle!« je zavpil divje Klančarjev Andrej. »Ti si največji lopov daleč naokoli! Ti si pograbil našo dediščino in jo imaš kje skrito.« »Da, tukaj v žepu svojega suknjiča. Poglej sem!« je zavpil Brbljač s smehom in potegnil podlogo iz suknjičevega žepa. »Ti sam si tam na Mostu odločno trdil, da je dediščina že davno presteta.« »Saj tudi je, ravno tako kot moj denar, ki ga več ne dobim nazaj. Kdor pa je denar preštel, ga je v svoj mošnjiček del in k tebi nikdar več ne bo prišel. Tako je pač na svetu. Se ne da pomagati.« »Ti vražje gobezdalo, nehaj že opletati s svojim jezikom!« je nahrulil odvetnik Brbljača. »Gospod doktor,« mu je vrnil Brbljač, »vi tudi ne mlatite svoje slame z rokami, ampak le z jezikom.« Izbruhnil je grohot, da je bil odvetnik bled in zelen od jeze… Sedaj pa je zaropotal pek Jakob: »Vi trije potepini ste tam na Mostu toliko govorili, da se ne morete izmuzniti. Izjavili ste, da ima mladenič, Vetrnjakov sin, neizmerno bogastvo, da se lahko zakoplje v denar, da lahko kupi Gorjansko itd. Odkod je dobil denar? Saj ste ga sami videli, kot odločeno trdite.« Tedaj je stopil Skric korak naprej in odgovoril: »Gospod Gabršček, to je zelo enostavno, kar vam hočem razložiti. Kar se tiče moje malenkosti, nisem tam sploh nič govoril, ampak le spal. Vetrnjak pa je ubog revež, ki nima nikdar denarja in vedno sanja v denarjih. Če ima nekaj grošev, že sanjari o tisočakih. V povečavalnem steklu postane vsaka mušica slon. — In kar se tiče Brbljača, pa lahko vedno vsi spoštovani gospodje, da je pač brbljač. Dajte mu petdeset krajcarjev, tedaj vam bo že v četrt ure brbljal o sto tisočih goldinarjev. Če pa sedite po njih, imate v roki pisan ništre. Mi vsi, kar nas je tukaj, bi bili bogataši, če bi imeli le tisočeri del denarja, o katerem je že v svojem življenju blebetal.« »Ti salamenski Skric, ali me hočeš razžaliti? S teboj lahko še vedno štejem denar, tudi ob današnjih ponočeh,« je rohnel Brbljač. »To lahko poskusiva, hehe,« se je posmejal Skric in potegnil prazne žepe iz hlač. »Jaz hočem tudi šteti,« je zavpil Vetrnjak, »pri štetju denarja sem vedno zraven.« In že je obrnil svoje žepe iz hlač; ti pa niso bili samo prazni, ampak sta imela oba tudi veliko luknjo. Brbljač pa se je ponosno potolkel po žepu na prsih in zaklical: »Tukaj so vedno bankovci doma; tokrat pa žal nisem mogel vzeti s seboj svojega denarja.« Zopet je nastal smeh, in tudi sodnik se je dobrovoljno muzal. Odvetnik pa, ki mu je zadeva zašla na nežarjeno pot, je srdito zavpil: »Ti tičje so pijan. Kako je to? To je škandal, to je…« »Gospod doktor, ali razumete latinsko?« mu je segel v besedo Skric; »in vino veritas — vino govori resnico.« »Gospod sodnik, napravite komediji konec. Potepine naj se spravijo v ječo,« je zahteval odvetnik. Na sodnikov migljaj so Vetrnjaka, Brbljača in Skrica odvedli. Na vratih pa se je Skric še enkrat obrnil in zaklical z zanosom: »Dobrih največja ni prostost.« Sedaj je prišla vrsta na Kraljička kot glavnega obtoženca. Sodnik je zaslišal priče drugo za drugo in za izpovedjo vsakega posameznega je moral podati izjavo obtoženec. Nekoliko razburjen, toda z zmagoslavnim dostojanstvom nedolžnega je zavračal ta prav naravno in zelo prepričevalno vse obdolžitve, in je dokazal kot nevzdržne, da ničeve vse razloge za sumničenje. Tudi na vsa zvijačna zamotana vprašanja, s katerimi ga je skušal odvetnik ujeti, je odgovarjal popolnoma dosledno, jasno in neizpodbitno. Odvetnik se je tu pa tam grizel v ustnice in je nemirno vlačil za verižno uro. Uvidel je pač, da se vsi njegovi napačni sklepi podirajo kot papirnate hišice. Ko je pa zagledal jasen, hudomušen sodnikov obraz, je jezno zaklical: »Niso še bile zaslišane vse priče. Hči gospoda pekovskega majstra, gospodična tam zadaj, mora tudi podati izjavo.« Majda, ki se je bila usedla na stol in se skrila za beli mož, je začela krčevito jokati. Tu je rekel sodnik: »Gospodična, če se ne motim, ste obtoženčeva nevesta. Kot taka imate pravico, da odklonite vsako izjavo.« »Nič ni njegova nevesta! Nikdar ni bila!« je zarohnel pek Jakob, »ima že drugo nevesto tam v Bači, s kateri zmeraj leta.« Kraljičku je udarila v senca temna, čudna rdečica. V hipnem navalu jeze je izgubil oblast nad samim seboj in je zavpil peka v obraz: »Gospod Gabršček, vi ste lažnik in mož, ki ne drži besede!« »O sveti križ božji!« je vzdihnila Majda. Pek ni dolgo spravil iz sebe nobene druge besede kot: »Kaj! Kaj! Kaj!« in nato je zasopihal: »Lopov! Vetrnjakov pobalín! Svoje besede boš moral še dokazati, še bridko se jih boš kesal.« »Da, dokazal bom,« je vpil fant, še bolj razvnet od jeze. »Vi veste tako dobro kot jaz, da nisem hodil nikdar za kakim drugim dekletom. Dali ste tudi svoje privoljenje, da se poročim z vašo hčerjo. Če bi svoje besede ne prelomili, bi bila ne samo ženini in nevesta, ampak že davno poročena. Mož, ki svoje besede ne drži, je baba — ne, človek brez časti.« Nastal je grozen hrus in zmešnjáva, tako da je imel sodnik opraviti, da bi vzpostavil zopet red in mir. Zvonil je z zvoncem in je zastavil Majdi vprašanje: »Gospodična, kako ste se odločili? Ali hočete podati izjavo ali jo odklanjate?« »Ne, ne odklanjam je,« je zaklicala deklica jezno in stopila pred sodnikovo mizo. »Izprašujte me.« Namesto sodnika pa je stavil vprašanja odvetnik: »Vaš stric, mojster Jernej, vam je izjavil, da vam je po oporoki nekaj izgovoril. Je li to res?« »Da,« je odvrnilo dekle, »rekel je, da je zame poskrbel. Ni pa prišlo ničesar na dan.« Razložila je nato, v kakšni zvezi ji je stric to izjavil. »Majda,« je rekel Kraljiček sedaj z mehkim glasom, »meni je mojster Jernej zapustil hišo in podjetje. Če se poročiš, je za vsak način tudi zate poskrbljeno. Stric je gotovo tako mislil.« Deklica ga je nevoljno ošinila s svojimi črnimi očmi, nato je težko vzdihnila in ni nič več rekla. Tu je vrtal odvetnik znova. »Gospodična, ali ste ostali ono noč, ko je mojster Jernej umrl, do jutra v urarjevi hiši?« »Ne, odšla sem domov.« »Zakaj pač?« »Ker sem hotela iti domov,« je kljubovalo dekle. »Govorite resnico, povejte vse. Mladenič vam je ukazal, da oddidete.« Ko ni dala deklica nobenega odgovora, je pek zarohnel: »Ali boš priznala, Majda! Ta… ta človek te je silil, da pojdi domov, ti si mu pa predlagala, da mu pošlješ tja mene, svojega očeta, da mu ne bo treba biti samemu pri mrliču.« »Da,« je dahnilo dekle. »On je pa tvoj predlog trdovratno odklonil in izjavil, da hoče ostati na vsak način sam. Ni li tako?« »Da… da.« »Tu imamo sedaj stvar jasno na dlani. — Tik ni potreboval nikogar, najmanj pa mene, ker je hotel v kaj poiskati, in je tudi našel, kar je iskal.« Ko je odvetnik poklical kot pričo nočnega policaja, je ta izjavil, da je šel ono noč večkrat mimo hiše Jerneja Godrnjáča; in tu se mu je zdelo več kot čudno, da se je prikazala luč sedaj v tej, sedaj v oni sobi, nazadnje v delavnici, tam je gorela luč do jutra. Kraljiček, ki je še bolj pobledel, je pojasnil, da mu je mojster Jernej pred smrtjo naročil, da naj pregleda njegove načrte za stavbo neke umetne ure in naj jih dovrši. Te načrte je iskal, in ko jih je našel v delavnici, jih je več ur pregledoval. Tožniki so bruhnili v bučen krohot in so vsi vprek hrumeli, da je to prazen, čisto neverjeten izgovor, ki ne more premotiti nobenega trezno mislečega človeka. Zdel se je, da je deželni po zadnjih izjavah priče in po slabotni Kraljičkovi obrambi tudi sodnik omahovati. Odšel je s pristavom in odvetnikom v stransko sobo, kjer so se dolgo, precej dolgo pričkali. Ko so se vrnili v sodno dvorano, je sodnik v zadržanem govoru povzel ves potek razprave in končno izjavil, da ni nobenih pravih dokazov za krivdo obtoženca. Ker je na razpolago so samo možnost, krčevjem verjetnosti, nikakor pa ne jasni, neovrgljivi dokazi; zato mora priznati mladeniča za nekriivega, in s tem izreka nad njim po postavi oprostilno razsodbo. Majda je tiho zajokala, Kraljičkov obraz se je veselo razjasnil, očem so osupili tožilci in mrmrali in na glas ugovarjali. — Odvetnik pa se ni dal gnati. Po kratkem posvetovanju s tožniki je vložil proti sodnikovi razsodbi pritožbo na višje deželno sodišče. — Tu je bilo Kraljičkovo veselje na mah potlačeno, smrtno-bled se je vrnil nazaj pod ključ. Majda se je spustila v krčevit glasen jok. Sedaj je prišel ubogi Kraljiček v mesto, kjer je ostal na deželnem sodišču zopet tri tedne v ječi in se je moral bati, da bo prišel pred poroto sodišče. To so bili strašno hudi dnevi, toda najbolj od vsega ga je trla misel na Majdo. Ni si mogel izbiti iz glave njenega čudnega obnašanja pri obravnavi v Gorjanski krčmi. Kakšna je sedaj do njega? Ga li sovraži kot njen oče in njeni sorodniki? Ali dvomi tudi ona o njegovi nedolžnosti ali ga ima celo za krivega? Ne, ne, to je nemogoče. Zakaj je pa proti njemu pričala, čeprav je bila oproščena pričevanja. Ravno njena izjava je bila vanj najbolj obtežilna. Ta bo tudi tukaj v mestu najbolj odločilna in mu bo najbolj škodila. Če bi se utegnilo zgoditi, da bi bil priznan za krivega, se ima za to predvsem Majdi zahvaliti. Tega bi mu ne bila smela storiti, če ga resnično in odkrito ljubi, tako kot on njo… Pač, pač, ona ga ljubi srčno, iskreno. Zakaj bi pa sicer v Gorjansko pri sodni obravnavi tako bridko jokala? — Podlegla je le pod pritiskom svojega očeta in on jo je prisilil do izjave, deklice so pač slabke… Če pa pride on, Kraljiček, na svobodo, kaj bo potem? Ali sme še na to misliti, da bi se z Majdo poročil, po vsem tem, kar se je zgodilo? Brezpogojno, na vsak način! Mojster Jernej je tako hotel in Majdi mu je prisegla zvestobo. Sedaj je pa preizkušnja, da ga resnično ljubi. Ko bo prost, bo zahteval, da se takoj sklene zakon, in v nobenem primeru se več ne vda. Silno počasi so potekali trije tedni in potem je prišlo do odločitve. Iz uradnih spisov, ki jih je poslal gorjanski sodnik obenem z zelo ugodnim spremnim pismom za obtoženca v mesto, in po zaslišanju mnogih prič je spoznalo višje sodišče obtožbo za popolnoma ničevo in nevzdržno in ne le ni izročilo zadeve porotnikom, ampak je obtoženca končno veljavno oprostilo in ga takoj izpustilo iz ječe. 12. septembra, pozno zvečer, je Kraljiček zopet stopil v svojo hišo. ==XV.== V naslednjih dneh ni naredil mladi urar nobenega koraka iz hiše. Skoraj na skrivaj je šel v nedeljo k zgodnji maši in se je vrnil nato takoj zopet domov. Ni pa mogel zabraniti, da ne bi prihajali ljudje k njemu pogosteje kot kdaj koli. Deloma so ga obiskovali iz radovednosti, deloma iz prijaznosti, toda vsi pod pretvezo, da bi dali kaj popraviti ali bi kaj kupili. Nekateri so pomilovali po nedolžnem preganjanega, drugi so zabavljali čez neopravičljivo postopanje Gabrščekove žlahte. Tu in tudi Kraljiček vedno zamolčal svoje sodbe in usili so mu zlasti proti peki in Klančarjevi taki izrazi, ki ne bili niti ljubeznivi. Od Majde, svoje neveste, je menil, da bi smel pričakovati, da bi prišla kaj sem in se z njim pogovorila o vsem, kar se je pripetilo. Toda nikdar več ni šla mimo njegove hiše, in ko se je zopet prikazal v javnosti, se mu je očividno izogibala. Tedaj ji je napisal naslednje kratko pismice: »Ljuba Majda! Povsod se mi umikaš, da ne moreva priti skupaj. Zakaj pač? Med nama se ni nič spremenilo. Moja ljubezen je ostala, kot je bila, in tako upam, da tudi tvoja. Mene ti ni treba nič bati, povedal ti bom samo ljube stvari. Toda govoriti moram pa v vsak način s teboj; zato Te srčno prosim, priti jutri popoldne okrog štirih na Rodne pod podružnico Sv. Marka, kjer me boš dobila. Medtem Te iskreno pozdravljam in ostajam iz vsega srca Tvoj Janez.« Rodne so zeleno, tu pa tam z grmovjem in drevjem porastlo pobočje, ki se vzpenja nad bistro Tolminko proti prijazni podružnici Sv. Marka, za katero se začenja dvigati bolj strmo pobočje. Od tu je prav lep razgled dol na trg in na vso slikovito gorjansko okolico. Nekoliko nad potjo, ki pelje po bregu od Poluninja proti Zahčam, je bilo na lepi razgledni točki v senci brez počivališče, kjer so stale tri preperele klopi in pred njim majhna, trhla mizica. Tu je sedel Kraljiček že dolgo pred četrto uro naslednjega popoldne in se hrepeneče oziral navzdol po poti, po kateri bi imela priti Majda. Toda »dedlo« se je, da čaka zaman. V farne zvoniku je bila ura štiri, četrt, pol petih, a deklice še vedno ni bilo videti. Že je izgubljal vsako upanje, ko je zaslišal za seboj korake in Majda je stala pred njim. »Pozdravljena, predraga! Odkod pa prihajaš?« je zaklical veselo iznenaden. »Tam iz Poljubinja prihajam,« je odvrnila, »ali si mene čakal?« »Da, že dolgo; toda nič za to — da si le tu! Daj, usedi se.« V dekletovem srcu se je zbudilo toplo sočutje, ko ga je bliže pogledala. Bil je strašno upadel in je imel bolestno bledo barvo na obrazu; samo njegove kot nebo modre oči so sijale še vedno z nekdanjim bleskom. Toda nekoliko v zadregi, nekoliko iz previdnosti je zatajila Majda svoje gorko čustvo in se je le bežno dotaknila njegove roke, katero ji je ponudil. Nato sta sedela nekaj časa molče nasproti na klopeh, vsak na eni strani mizice. Kraljiček je nekajkrat požrl slino, nato je rekel: »Majda, prestal sem hude čase.« »Jaz nič lažje,« je odvrnila. »Ti? Kako neki? Ali se ti je kaj pripetilo?« »Mar meniš, da imam srce iz kamna? Nečast, sramota zaradi tebe, strah, silni dvomi — to je pač dovolj.« »Kaj? Ti si dvomila o moji nedolžnosti?« je vzkliknil, »tudi ti, Majda?« »Ne, razumí me prav. Dvomila sem, če boš oproščen — strašno sem se bala.« »Zakaj si pa potem proti meni pričala? Tvoja izpoved je bila najbolj nevarna zame. To me je bridko zadelo.« Deklica je močno zardela in ni našla kaj časa nobenega pravega odgovora. Nato je pa kljubovalno odvrnila: »Zakaj si mojega očeta tako hudo razžalil in ga sramotil z grdimi psovkami?« »Majda, meni, da so me tvoj oče in tvoji sorodniki še veliko huje razžalili in me najgrše sramotili.« »Oče je strašno jezen nate.« »Jaz nič manj nanj — in bolj upravičeno, kot on name.« »Oče ne mara o najini poroki nič več slišati.« »In ti, Majda?… Ti?… Ali me hočeš tudi ti zapustiti?« je zaklical, trešoč se po vsem telesu. »Ne, Janez, jaz ti ostanem zvesta… Toda morava počakati.« »Čakati, čakati! Kako dolgo pa še?« »Dokler ne pride imovinska zapuščina strica Jerneja na dan.« »Ta ne pride več na dan. Na to lahko čakaš kava sto let.« »Tako? Tako? — To veš torej čisto gotovo!« »Majda! — Sedaj zopet dvomiš nad menoj. Če nimaš nobenega zaupanja do mene, je konec moje sreče.« »Saj ti zaupam… Toda odkod moreš vedeti, da se zadeva več ne razjasni?« »Tako brez konca in kraja so že povsod povpraševali, pisarji in iskali — uradi in tvoji sorodniki — da ni več najmanjšega upanja, da bi prišlo še kaj na dan.« »In vendar pride na dan. O tem sem prepričana. Počakati moramo.« »Vsako čakanje je v nesrečo. Če bi ne bila tako dolgo čakala, bi nama bilo prihranjeno mnogo gorja.« »Vendar ne boš resno zahteval, da se sedaj, ko je komaj pravda končana, takoj poročiva?« »Da, to zahtevam. Nobenega tedna nočeva več odlašati. Moram to zahtevati.« »Ali si ob pamet? To bi zbudilo silno pozornost. In bilo bi osramočenje za mojega očeta in sorodnike.« »Tvoji sorodniki se tudi niso nič pomišljali, ko so me pahnili v veliko sramoto. Moja čast ni nič manj vredna kot njihova. Ravno s poroko mi lahko pripomoreš do časti. In to upam od tebe.« Majda je gledala nekaj časa mračno v tla, nato je rekla: »Ne gre za tvojo čast, ampak tudi za mojo. Midva sva bila ono noč, ko je stric Jernej umrl, dolgo časa sama v hiši. To vedo ljudje. Če se sedaj poročiva, bodo s prsti kazali name in govorili, da sem ti ono noč pomagala spraviti v kraj stričevo zapuščino, in sedaj da ne morem več čakati, da se usedem v bogato gnezdo.« »Tega ne bo nihče govoril razen tvojih sorodnikov… Toda ti, ti, Majda, me sumnjiš sedaj znova, že potol? že vedno ne verjameš v mojo nedolžnost.« »Pač, v tvojo nedolžnost verujem; toda ne sme se pripustiti niti slabega videza.« »Kjer ni nič slabega, ni tudi slabega videza… kvečjemu pri zavistnih ljudeh. Ti pa moraš z menoj držati, Majda, popolnoma ž menoj.« »Gotovo da… Samo… samo… Brez ozira na vse drugo, je najina poroka za sedaj nemogoča. Moj oče tega ne privoli.« »Ti tudi ne bo nikdar privolil, pa čakaj, dokler hočeš… Toda ti si že nekaj prej rekla, da hočeš iti k bratu svoje matere Boštjanu v Srednje in tam ostati. Naredi to. Tam bi se lahko zglasila za oklice in potem bi se kje na primer na Sveti gori, na tihem poročila.« Deklica se je globoko zamislila; čez nekaj časa pa je rekla: »Ne, to ne gre, nikakor ne gre. Oče bi me preklel.« »Tega ne stori, ker te ima preveč rad. In če bi to tudi storil, ne prinese krivična kletev nobene škode.« Sedaj se je delalo dekle na videz, kot da hoče jokati; pa ji ni šlo zares na jok, česar tudi Kraljiček ni prezrl. Kmalu pa se je zopet umirila in nevoljno zaklicala: »Zakaj bi pač morala s poroko tako hiteti? Ali je taka sila?« »Zato, ker te imam rad in ker zahteva to moja čast. Samo ti mi moreš zopet popolnoma pridobiti mojo čast, če se z menoj poročiš. Tudi nima čakanje nobenega smisla. Nihče ne ve, če in kdaj pride zapuščina mojstra Jerneja na dan. Lahko traja deset let in še več. Medtem so že postarana.« »Tedaj počakajva vsaj eno, dve leti, da bo zrasla trava čez vso zadevo.« »S tem ne bo nič pomagano, da se reši moja čast. In dve leti je dolga doba, med katero se lahko marsikaj zgodi in spravi mojo srečo zopet v nevarnost. Ne pridem prej do miru, dokler ne bom imel svoje srce pod streho — in moja sreča si ti.« »Če se pa nočem sedaj poročiti — kaj potem?« je kljubovalno dejalo dekle. Kraljiček se je zdrznil in povesil glavo. Po kratkem času je rekel zamolklo: »Potem, Majda… potem vem, da ne maraš več zame in da bi se me rada iznebila.« »O tem ni govora,« je zaklicala deklica; »jaz srce te ljubim, bolj kot ti mene.« V resnici je imela Majda še vedno nekdanje, globoko ljubezen do mladega urarja; toda da bi se hitro z njim poročila, o tem sploh ni hotela nič slišati. Ne preveč hudo, pa vendar nekoliko se je tudi bala razgrajanja svojega očeta, toda glavni vzrok njenega odotavljanja in zavlačevanja je bil njen ponos. Nikakor se ni mogla odločiti, da bi stopila pred oltar s človekom, ki je ravnokar prišel iz ječe, kot ji je tepla v glavo. Po drugi strani pa je bila naklonjena v skrbeh zaradi Kraljičkovega obnašanja. Nič več ni bil stari, dobrodušni Janez, ki jo je oboževal in se ji je pustil, da bi ga lahko okrog prsta ovila. Očividno je postal zaradi dolgega zapora in razburljive pravde trdnejši in odločnejsi… Toda ona, Majda, mora zopet dobiti oblast nad njim, ukloniti njegovo samovoljo — če ne gre z laskanjem, pa z odločnostjo in krepko voljo. In že je dvignila glavo in rekla, kot da je važnejna: »Janez, če bi me imel zares rad, bi ne govoril pred vsemi ljudmi slabega o meni in mojih.« Kraljiček je pobledel, za trenutek pomolčal in se nato zagovarjal: »Majda, o tebi nisem nikdar govoril kaj drugega kot dobro, in o tvojem očetu sem povedal veliko manj, kot je res.« »Pa si vendar kriv, da čenčajo ljudje toliko čez našo hišo. V takih okolnostih je nemogoče, da bi se poročila. Vsi ljudje bi zmajevali z glavo.« »Nihče, razen tvojih sorodnikov, mi ne zavida sreče, da bi te mogel kot svojo ljubo ženko pripeljati na svoj dom.« »Tako, kot je sedaj položaj, bi ne mogla biti srečna… Janez, bodi tako dober, če me je laskala, spoznaj za pametno, da za zdaj še počakaš — srčno te prosim.« »In jaz, Majda, te iskreno prosim, ne zadržuj mi še nadalje sreče, časti, da bi te mogel imenovati popolnoma svojo. Tvoj oče in tvoji sorodniki ne hočejo ločiti od mene. Tem dalje čakaš, tem bolj bova narazen.« »Prej si mi večkrat rekel, da bi meni na ljubo vse naredil — zame da ti ni nobena žrtev prevelika. In sedaj mi ne izpolniš več niti najmanjše prošnje, toliko ljubezni nimaš, se je namrdnila.« »Majda,« je vzkliknil, ravno zato, ker te neizmerno — nadvse ljubim, te prosim tako iskreno, da poroke zopet ne odložiš. Grozno se bojim, da bi te izgubil… Potem bi imelo življenje zame nobene vrednosti več.« Obraz pekove hčere je spreletel zmagoslaven izraz. Spoznala je pač iz njegove strastnih izjav, da je še popolnoma v njeni oblasti, in ni več dvomila o tem, da se bo vdal njeni volji. Sedaj pa je hotela z zadevo hitro končati. Prišel se je pravi boj med obema. Dekle je zopet reklo s kujavim glasom: »S silo nočeš privoliti name. To me žali… In če bova že poročila nekoč, toda sedaj ne — pozneje. Sedaj so najbolj neugodne razmere. Saj ljudje bi gledali na naju in po vsej okolici bi bilo dovolj čenčanja in čvekanja.« »Majda, jasno vidim, da se me sramuješ,« je potožil. »Tvoji ljudje so me tako očrnili.« »Zopet me žališ! Sedaj imam dovolj. Grem domov.« »Ostani tukaj!« je zaklical pol proseče, pol zapovedujoče. »Na gotovem moram biti.« »Saj si že. Povedala sem ti vendar, da se na sedaj ne poročim.« »Torej se od mene poslavljaš. Bodi odkrita!« »O poslavljanju ni govora. Samo počakati moraš.« »Čakati ne morem več.« »Kaj pa hočeš potem storiti?« »Jaz? Jaz?… Majda… ti… svojo besedo moraš držati.« »Nikdar ti nisem dala besede, da se bom od danes do jutri poročila.« »Toda stric Jerneju si sveto obljubila, da boš imela tri tedne po njegovi smrti poroko z menoj. Ta čas je pa že davno pretekel.« »Ravno zaradi tega ni veliko na tem, če se nekaj časa počakava.« »Meni je veliko na tem. Gre za mojo čast, mojo srečo, moje vse.« »Moja čast je tudi nekaj vredna. Če me imaš rad, moraš počakati.« »Čakal ne bom več.« »Ali je to tvoja zadnja beseda?« »Da, moja zadnja. Od tega več ne odstopim.« Majdine črne oči pod bujnimi zlatimi lasmi so se jezno zabliskale. V svojem ponosu, v vroči želji, da zmaga nad njim, se ni več ustršila niti pred skrajnimi sredstvi. Počasi je zasukala zaročni prstan, katerega ji je dal pred pol letom, ga snela s prsta, ga pomirila po mizici proti mladeniču in rekla z ledenim glasom: »Tu imaš svoj prstan. Le daj ga kateri drugi.« Kraljičkove oči so se strašno razširile, obraz mu je postal bled kot sveča. Z osuplimi pogledi je strmel v prstan, kot bi videl nekaj groznega, kot bi ga tresla mrzlica, je drgetal po vsem telesu, iz njegovih ust pa ni prišel niti najmanjši glas. Majda, ki je za svojo upalo, da se bo uklonil in vdal njeni volji, je čakala minuto dolgo. Ko je pa sedel nem in odrevenel in je neprestano strmel v prstan, je skočila naglo pokonci in odšla po klancu navzdol. Še vedno je upala, da bo prišel za njo, jo poklical in jo vroče zopet prosil za ljubezen. Čisto se je večkrat ustavila in se ozrla nazaj. On pa se ni ganil in se ni oglasil. Tedaj jo je prevzela bojazen. Da bi le ne napravil kake neumnosti! Zmožen bi že bil za to, da bi se dal v svoji jezi zavesti do prenagljenih korakov. Toda moral je vendar videti, da s svojim ravnanjem ni mislila tako resno. Vsekakor je nastopila preveč ostro. Na zadnje je s svojim početjem še pretrgala vso vez med njima. Ne, da bi se ločil od nje, da bi ji čisto izneveril, tega ne more. Preradi jo ima. Umiril se bo in vso zadevo trezno premislil in še zvečer ji bo napisal pismo; potem bo lahko zopet obnovila zvezo… Toda kdo ve, če se še kdaj ozre nanjo? Pri moških se ne da presoditi njih misli, njen ja in sklepov. Ali bi se ne vrnila nazaj. Šla še enkrat gor in poskusila spraviti zadevo zopet v pravi tir? Tu bi se pa morala sama sebe obtožiti in ga osramočena prositi za prstan. Ne, tega ponižanja ne prenese. Prvi korak za spravo mora narediti on. In tako silno pa ta stvar tudi ni nujna. Jutri ga lahko lahko zopet mimo urarjeve hiše, prijazno pozdravi — delavnico se malo z njim posladi, da je vzel zadevo tako resno, in vse bo zopet v redu… Sedaj je hitela z urnimi koraki proti domu, ne da bi se še kaj ozrla nazaj. Medtem je sedel Kraljiček še vedno gori na Rodnah, smrtno bled, ne da bi se ganil, kot bi bil kamenit kip. Roke in noge so mu bile ledeno mrzle, pogled skrep, misli zmedene. Sploh ni mogel priti do druge zavesti kot: Moja sreča je strta in uničena. Vsega je konec. Zdaj pa zdaj se mu je streslo telo, kot bi ga kdo zabodel z nožem v meso… Preteklo je pol ure, zopet druge pol, in še vedno je sedel gori in čemel topo in blodno predse. Hipoma pa so se mu od čudno razsvetlile. Potegnil si je z roko preko čela, stresel z glavo in se zopet začel zamisliti. Težko dihanje mu je dvignilo prsi. Nenadoma je vstal in zahropel: »Naj govorijo o meni, kar hočejo. Ne potrebujem nič več in ne maram nič več v Tolminu.« Segel je po prstanu, pa je naglo odskočil nazaj kot pred gadom. Ne, nesrečni prstan naj bo, kjer je — pekel bi ga kot ognjaj v roko… Če se je pričelo vračati. Sedaj se ni hotel nesrečni mladenič nič več obotavljati. V velikih skokih je tekel dol v trg, kjer je poiskal trgovino in kupil vroč petroleja. S tem je hitel v urarsko hišo in se je tam zaprl za nekaj časa. Vzel je svoj potni kovček, spravil vanj nekaj obleke in perila in spravil v žep nekaj malega denarja, kar ga je bilo. Nato je napravil po posameznih hišnih prostorih z same. Ostružkov, lubja in trske kupčke in jih polil s petrolejem. Se čakat je pogledal v vsako sobo, vzdihnil in zastokal. Ne, tu se ni dalo več pomisliti… Prižgal je kupčke suhljadi naglo druga za drugim, odprl več oken, hitel k hovečjemu vrečo, zaklenil zadnja hišna vrata za seboj od znotraj, stopil skozi prednja vrata ven na prosto in jih zaprl s ključem od zunaj. Ključ je zagnal daleč od sebe v travo in je nato odšel z naglimi in velikimi koraki s kovčegom v roki zopet gor proti Rodnam. Ko je prišel čez vodo in se vzpel v klanec, se je ozrl nazaj. Tu se je dvignil mogočen črn oblak dima nad streho njegove hiše, in skozi okna so švigali rdeči plameni. Po trgu se je zaslišalo grozno vpitje, rezek signal s trobento zažganel po okolici, in že so tulila trobila požarne brambe, z zvonika je bilo slišati plat zvona. Tu je nastal silen hrus in trušč, vpitje se je razlegalo vse vprek, vozovi so z ropotom drdrali po cestah. Toda se preden je mogla požarna bramba posreči vmes, je že silni skozi streho goreče hiše silovito ujel proti večernemu nebu in je vrgel svetlečo čez trg, dolino in hribe. Sedaj je videl Kraljiček, ki se je usedel na parobek, kako je tam spodaj kar mrgolelo ljudi, kako so poskušali se vdreti v hišo, slišal je hreščanje vrat, ki so jih s silo razbili, pri tem pa je grozno prasketal, pokal in sikal ogenj. Hipoma se mu je zazdelo, da sliši iz hrupa presunljiv krik neke ženske, toda v strahoviti zmedi ni mogel razločno spoznati glasu. Videl je samo to, kako njegovo lepo hišo, s katero je imel tako veliko veselje, ki jo je tako ljubil, uničuje nenasitni požar. Kar naprej je strmel v ogenj, oči so ga bolele, ustnice so podrhtavale, mrzel pot mu je tekel po obrazu in vratu. — In tedaj so planili po bregu navzdol kmetje s svojimi posli — pred vsemi Andrej Klančar. Ko je ta zagledal Kraljička, kako sedi tu sam na parobku, je zavpil nad njim: »Človek božji, kaj pa delaš tukaj? Ali ne vidiš, da ti gori hiša!« »To vem že dolgo,« je odvrnil urar topo, »saj sem jo sam zažgal.« »Kaj? Sam si zažgal svojo hišo? Ali si ob pamet?« »Ne. Pač pa nočem ničesar več imeti, kar rabi od Gabrščekove žlahte. Vzeli ste mi vse, čast in dobro ime in še več. Sedaj naj še hišo ognj vzame.« »Fant, požar te bo drago stal.« »Hiša je moja last; postavno sem jo prevzel in tudi vse pristojbine plačal. S svojo lastnino lahko storim, kar hočem. — Zavarovana tudi ni.« Pretreseni so stali kmetje okrog njega. Tedaj je zahropel: »Pustite me v miru! Pojdite domov — tam spodaj se ne da nič več dobiti.« Hiteli so pa vendar tja k pogorišču, kjer so gasilne brizgalke v vso silo delovale. Toda če se je streslo seme hreščeče zrušilo in na milijone isker je švigalo v žarečem vrtincu proti nebu. V notranjščini hiše so se podile ognjene kače divje sem ter tja. Tu se ni dalo nič več rešiti. Ni se moglo ničesar drugega ukreniti, kot pustiti, da zgori stavba do tal. Za okolico ni bilo nobene nevarnosti, ker je bila urarjeva hiša nekaj sto korakov oddaljena od trga in je bilo vreme popolnoma brez vetra. Gori na Rodnah je še vedno sedel Kraljiček in je mračno strmel na svojo pogorelo domačijo. Štrlele so le še razvaline zidovja navzkrž, kjer so se kot iz mrtvaške lobanje grozno svetila okna… Mladenič je vstal, da bi šel naprej. Tedaj ga je prevzela taka bridkost, da bi najrajši umrl. Krčevit jok mu je pretresal telo, solze, ki so mu tekle po licih, niso bile gorke, ampak ledenomrzle. Po daljšem času šele se je po sili malo umiril, vzel svoj kovčeg v roko in krenil po poti čez Poljubinj in Ljubinj na drugo stran proti Melcam. Od tu pa je kar vso noč nadaljeval svojo pot čez cerkljanske in loške hribe in je dospel naslednji dan popoldne do Ljubljane. ==XVI.== Leto se je nagibalo h koncu. Gorjanske planine je pokrila bližajoča se zima že z belo, do nižin segajoče kapo, nižje hribovje je bilo golo in sivorjavo in vsa pokrajina je dremala v somraku pozne jeseni. Le tu pa tam kdaj je posijalo sonce po pobočjih, da je frfotajoč čelo kak zakasnel metulj v toplem, mehkém ozračju in iskal redke jesenske cvetlice. Nekega takega jesenskega dne — tam med sv. Martinom in sv. Katarino — se je pojavil pri dekanu v Gorjanskem frančiškanski pater, ki je bil koščene postave, plešasto teme mu je obkrožal venec sivih las, iz podolgovatega, izrazitega obličja pa so mu sijale celo prijazne oči. »Pozdravljeni, gospod dekan! Menda me ne poznate več,« je rekel, ko je stopil v župnijsko sobo. »No vem, kdo bi bili, in vendar se mi zidite znani,« je odvrnil dekan, ki je moral biti nekako iste starosti z redovnikom; »zdi se mi, kot bi vas kdaj že videl.« »Pater Serafin s Kostanjevice. Pred desetimi leti sem bil nekdaj tukaj na obisku pri svojemu prijatelju iz dijaških let Jerneju Gabrščku.« »Oh, sedaj se pač spomnim! Pozdravljeni, pater Serafin!… Prosim, izvolite sesti. Danes morate biti moj gost, vaš prijatelj žal ni več živ.« »Da, ubogi Jernej. Bog se usmili njegove duše! — Le zaradi njega prihajam danes k vam.« »Po njegovi smrti se je zgodilo mnogo žalostnega. — Saj morda že veste?« »Samo nekaj vem od vsega. Bil sem od božiča do srede oktobra vedno po misijonih. Dvakrat sem pisal od tam prijatelju Jerneju, nisem pa prejel nobenega odgovora; sicer je imel navado vedno odgovarjati na moja pisma, ki sem mu jih pa pisal največ po dve na leto. Brž ko sem se vrnil domov, nekako pred tremi tedni, sem mu zopet pisal, tedaj pa je prišlo moje pismo nazaj z opombo: Naslovljenec umrl. Te dni je pripovedoval neki sobrat pri mizi o čudnih dogodkih tukaj, toda kaj prav gotovega ni vedel. Tedaj se mi je nudilo, da pridem sem in sam poizvem o vsem. Lahko si mislite, kako sem se prestrašil, ko sem zagledal razvaline pogorele hiše in slišal od ljudi o tako neverjetnih stvareh. Sedaj bi pa prosil vas, gospod dekan, da bi mi o tem bolj natančno poročali.« »Nesreče so krive čudaške navade gospoda Jerneja, ki se jih je držal do svoje smrti,« je izjavil dekan. »Kako neki? Saj vendar ni zakrivil kake krivice?« »Krivice ravno ne; toda s svojimi sorodniki je vendar uganjal zvijačno igro. Le poslušajte.« In sedaj je pripovedoval dekan podrobno o poteku vsega, kako je mojster v svoji zadnji bolezni določil za ustno oporoko svojega pomočnika, Kraljička, kot dediča hiše in podjetja; kako se je potem večkrat dvomno izražal v kakšem niru je našel nato, ko se je izkazal na sodniji spravljeni pismeni testament kot samo nekaj pol praznega papirja, ne da bi bilo z vrstico označeno, komu voli svojo imovino; kako je govorilo več znakov za to, da je zapustil precejšnje denarno premoženje, o čemer je niso mogli najti nikjer niti sledu; kako so Kraljička zaradi tega sumili, ga zaprli v mučno pravdo in kako je bil slednjič oproščen; nato pa kako je vsled užaljene časti, zamere in jeze zažgal hišo. Ko je dekan končal svoje poročilo, je sedel pater nekaj časa molče, ves pretresen. Potem je vprašal: »Ali ni bil pomočnik pošten človek?« »Videl sem fanta pred desetimi leti, in tedaj je napravil name najboljši vtis.« »Kot dušni pastir morem o njem dati le najboljše spričevalo,« je odgovoril dekan. »Bil je veren, ravno popolnoma nepokvarjen in pošten in zelo prijazen v občevanju. Že to, da je dvanajst let dolgo junaško vzdržal pri čudakskem, silnem gospodu Jerneju in da se ni nikdar pritrojeval čenčam, govori več kot ugodno v njegov prid.« »S fantom moram na vsak način govoriti. Kje bi ga pa dobil?« »Tega ne ve nihče. Po prizoru se ga videli, da je krenil tja gor proti Melcam. Kam se je potem obrnil, ni znano nikomur. Ljudje pravijo, da je v Ljubljani. Pa ne vem, ali je res.« »Po kratkem molku je rekel duhovnik: »Še vedno mi je nerazumljivo, zakaj je fant hišo zažgal, potem ko je bil oproščen vsake krivde in je bila njegova čast zopet zadobljena. Morebiti pa je požar vendarle slučajno nastal.« »Ne, ne, fant je vpričo mnogih mož izjavil, da je sam zažgal. Ko so mu vzeli Gabrščkovi dobro ime in glas in vse, da noče sploh ničesar več, kar izhaja od njih žlahte. Dal je veliko na čast, neizmerno veliko. Sramota, da je moral skoraj sedem tednov sedeti v ječi, in sumnje, ki ga je še vedno čutil od nekaterih ljudi, mu ni šlo iz glave. Tu je hotel s prav izrednim dejanjem potrditi svojo nedolžnost… In morda, morda je pripomoglo do tega še neki drugi vzrok.« »Kakšen? Prosim, gospod dekan, povejte mi vse.« »Mladenič je bil zaročen, in sicer s hčerjo peka Gabrščka, brata mojstra Jerneja. Imela bi se v kratkem poročiti. Tu pa je moralo priti med obema nekaj neljubega vmes.« »Ali veste kaj gotovega o tem?« »Gotovega ne, samo nekaj, kar vzbuja pozornost. Ko je bila hiša že v plamenih, je planila tja Majda — tako se imenuje dekle — in je vekala in tulila in se vedla kot zmešana. Menila je, da je mladenič še vedno v hiši, in ni hotela po vsej sili noter, da ga reši. Res se ji je posrečilo, da se je iztrgala ženskam, ki so jo držale, in skočila v ogenj. K sreči se je brž zagnalo nekaj srečnih mož za njo in jo potegnilo ven. Toda zadobila je grozne opekline — po obrazu, po rokah — tudi obleka je bila na pol ožgana, bujni, lepi lasje pa skoraj popolnoma. Ko so pa ljudje spoznali novico, da je mladi urar sam zažgal hišo in da cepi sedaj gori na Rodnah, je prišlo dekle čisto iz uma. Vpila je kar naprej: Jaz sem kriva! On ne. Jaz sem kriva! Jaz sem kriva! Jaz sem ga do tega pripravila! — S težavo so spravili dekle domov, kjer je več tednov visela med življenjem in smrtjo. Prav čudež je, da je sploh še ostala pri življenju. Sedaj so se rane že toliko zacelile, da se ni treba več bati hudega. Toda deklica joka kar neprestano in ne mara imeti nobenega človeka poleg sebe.« »In kako se obnašajo dekletovi domači?« je vprašal pater. »Ti se ne dajo spreobrniti. Še vedno govorijo okrog, da ima Kraljiček denar v rokah in da je šel z njim v tujino samo da bi zvrnil sum nase, da je hišo zažgal.« Frančiškan je krepko zmajal z glavo in težko zasopel. Boreč se s poslednjim pomislekom, je rekel polglasno, kot samemu sebi: »Ne pomaga nič. Moram govoriti, čeprav sem Jerneju obljubil, da ohranim tajno. Nasproti obljubi stoji višja dolžnost, ki jo je treba izvršiti.« »Kaj vam je, pater Serafin? Kaj neki šepetate?« je bil dekan radoveden. Za trenutek redovnik se je pomolčal, nato je rekel odločno: »Gospod dekan, hočem vam nekaj razodeti — najprej samo vam. Zapuščena imovina Jernejeva je v mojih rokah, to se pravi, je le še nekaj tisoč goldinarjev, veliko večji delež je že porabljen.« »O sveti Bog!« je zaklical dekan na vso moč iznenaden. »Kako je pa to mogoče?« »Zelo enostavno. Prijatelj Jernej je odločil vso svojo imovino kot drzno poganske misijone.« »To je pa čudovito. Kaj takega bi nikakor ne pričakoval od moža, ki je bil razvit kot skopuh.« »Tudi jaz ne. In popolnoma sem od sebe je prišel na to misel, ne da bi ga kdaj koli prosil ali samo namignil na to. Ko mi je razodel svojo namero, sem ga nasprotno celo opozoril na to, da ne sme prezreti svojih sorodnikov. Tedaj se je razjezil in je izjavil, da njegova brata in sestra prav nič ne podedujejo, saj da so že prej pograbili očetno dediščino in da so krivi, da je moral pustiti svoj življenski poklic.« »Svoja brata in sestro je torej s prazno oporoko samo povlekel za nos. To je pa tudi res, da so vsi zelo premotivi in da ne potrebujejo dediščine. — Dovolite mi drzno vprašanje, pater Serafin, koliko je znašalo darilo gospoda Jerneja.« »O, to lahko izveste. Vsega skupaj je bilo ena in štirideset tisoč goldinarjev… Darovani denar sem poslal deloma našim redovnim misijonarjem, deloma drugim potrebnim misijonom, in ker je v misijonskih pokrajinah veliko pomankanje, je bil denar še davno potrošen. Le ostanek v znesku štiri tisoč goldinarjev je še naložen pod tujim imenom v neki mestni hranilnici.« »Tako, tako… Nerazumljivo mi je, kako je mojster vse uredil, da se ni mogla odkriti niti najmanjša sled o denarju.« »Glavnica je bila naložena v državnih papirjih, ki jih je prijatelj Jernej ogenj za drugim vnovčil in mi izročil gotovino. Nekaj časa samo imel znesek v mestni hranilnici, kot rečeno, pod tujim imenom. Jernej mi je strogo zabičal, da moram po vesti ohraniti vso zadevo tajno. O darovanju nisem smel nikomur česa izdati, razen svojemu predstojniku, in le tem sem moral dovoljevati dne tamolati. Sedaj pa smatram za svojo dolžnost, da razodenem skrivnost, ker je treba pripomoči do veljave dobremu imenu po nedolžnem osumljenega človeka.« »Da, pater Serafin, to je tudi moja mnenje, da je ta dolžnost večja kot vaša dana beseda.« Imate pa gotovo tudi kaj pisanega v roki, darilno pismo ali kako dokazilo?« »Ne imam, razen treh pisem, ki mi jih je bil moj prijatelj svoje dni pisal in ki se deloma nanašajo na daritev.« Potegnil je iz svojega habita snopom misijček, iz katerega je vzel več listov. »Prvo pismo je iz dobe neposredno po mojem obisku pred desetimi leti,« je dejal, »in pozaduje vrstice se glasijo: Ljubi Stanko!…« Ko je dekan začudeno pogledal, je frančiškan pojasnil: »Moj prijatelj Jernej me je namreč vedno — kot nekdaj v dijaških letih — nagovarjal z mojim krstnim imenom; toda prosim, gospod dekan, preberite sami.« Dekan je vzel v roko omenjeni list, takoj spoznal pisavo mojstra Jerneja in bral naslednje: »Ljubi Stanko! Odkar si bil tukaj, moram neprestano misliti na pretaklost, in moje duševno razpoloženje je slabše kot kdaj koli. Svoj poklic sem zgrešil, to se pravi, moje življenje je brez smisla in brezplodno. Ko so me vrgli iz gimnazije, sem zgubil trud in pravi cilj in nafratam sedaj po vseh kot kdaj brez krmila. Ti si bil bolj pameten in zisel kot jaz in si se priboril do svojega visokega cilja, ker moreš tako veliko storiti za razširjanje kraljestva božjega. Seveda za redovni stan, kot Ti, bi ne imel nikdar poklica, toda čutil sem poklic za svetnega duhovnika. Nekoč sem sanjaril celo o tem, da bi šel za misijonarja med pogane. Sanjaril sem še o marsičem drugem, zlasti o eni ženski, ki je še do danes ne morem pozabiti. Da ni prišlo do poroke, ni moja krivda. Toda tudi v tem spoznavam božji migljaj, da sem bil že od začetka poklican za duhovski stan. To je šlo sedaj vse mimo. In vendar bi rad tudi v svojem zgrešenem poklicu storil kaj koristnega za božje kraljestvo, da ne pridem popolnoma gol in prazen na drugi bregi sveta. S pridnostjo in varčnostjo sem si pridobil precejšnje imetje. Podlaga vsemu je seveda veliki dobitek, za katerga se imam Tebi zahvaliti, ker sem le na Tvojo pobudo stavil v loterijo. Te svete dobrine, nad svojim življenjskem delam, bi torej rad obrnil za kak višji namen, in prosim Te za svet, kako bi mogel to najbolje storiti. Imam že nekakšen načrt, ki Ti ga bom razodel pri tvojem prihodnjem obisku — čez osem tednov — in zanašam se pri izvedbi tega sklepa na Tvojo pomoč… Obljubi še eno besedo, da ne boš imel napak o tega mnenja o mojem sotrajnem razpoloženju.« »Če tudi nisem prav zadovoljen, pa vendar nisem v svojem sedanjem stanju popolnoma nesrečen. Delo me veseli in ravno tako uspehi; pri tem se večkrat znebim težkih misli. Lepo Te pozdravljam Tvoj stari prijatelj Jernej Gabršček.« Ko je dekan pismo prebral, mu je podal frančiškan drugo, ki je bilo napisano pol drugo leto pozneje, in je pokazal s prstom na vrstice, ki pridejo v poštev. Te so se glasile: »Pisal si, da je vseh dvajset tisoč goldinarjev, ki sem Ti jih jeseni izročil, že odtlej med svet in da niso samo veliko pomagali misijonom, ampak olajšali tudi ubogo bridke bede in lakote. To je veselje in tudi tolažba zame. Sedaj si vsaj lahko rečem, da ni bilo moje delo v življenju popolnoma brezplodno in odveč. — Od Vseh svetih prinesem nov znesek…« V tretjem pismu — štiri leta pozneje — je pisal mojster Jernej: »… Z desetimi tisoči goldinarjev, ki sem Ti jih zadnjič poslal, je moja imovina izčrpana. Le zaradi previdnosti odtegnem naslednje: Pet tisoč goldinarjev lahko takoj obrneš v prid misijonom, drugih pet tisoč goldinarjev pa mora ostati v hranilnici do moje smrti. Dokler morem delati, mi dohodki mojega podjetja popolnoma zadostujejo za potrebe. Za primer pa, da bi postal za delo nezmožen ali da bi delil čas ležal bolan ali da bi imel kakršne koli večje izdatke, ki bi utegnile več kriti, si pridržujem pravico, da smem dvigniti toliko iz glavnine, kolikor bi vsakokrat potreboval. Kar preostane po moji smrti od zadnjih petih tisočev, gre brezpogojno za misijonske namene…« Majaje z glavo je izročil dekan pisma nazaj. »Ali so vas prepričali papirji ali še dvomite?« je vprašal redovnik. »Niti najmanj ne dvomim,« je zatrdil dekan; »dokazila so tako jasna in nedvoumna, da ne bo mogla imeti niti sodnija proti temu kakih pomislekov.« »Sodnija? S sodnijo nima ta zadeva nič opraviti.« »Pač, pač, pater Serafin. Zadeva mora vendar priti na dan. In to je predvsem potrebno, da podaste svojo izpoved pred sodnijo na zapisnik, predložite svoja dokazila in uradno dokažete resničnost podaritve.« »Svoj živ dan še nisem bil na sodniji… Če je že potrebno, da grem tja, bi vas lepo prosil, gospod dekan, da bi šli z menoj.« »Kajpak, rad. Lahko greva takoj tja.« Četrt ure pozneje sta se že javila frančiškan in dekan pri domačemu sodniku in mu predložila zadevo. Sodnik se je ravno tako vzel kot vzveselil, da je sedaj vendar prišlo na jasno, kako je z zagneteno imovinsko zapuščino mojstra Jerneja. Vpričo pristava je dal takoj na zapisnik izjave brata Serafina, priložil zraven pisma, ki mu jih je moral frančiškan prepustiti, in je potem izjavil, da se sedaj vsa zadeva končno veljavno pojasnjena in da so odstranjeni vsi dvomi o tem. Od sodnika takoj pa podal dekan in frančiškan k peka Jakobu, kateremu sta na kratko sporočila, kako je z Jernejevo zapuščino, da ga ga pustila v dvomu, da se je vse to pravilno izvršilo in da je sodnija to tudi priznala. Pek, ki je hipoma prebledel, se je delal, kot bi ga zadeva prav nič ne brigala, pa vendar ni mogel prikriti svoje nevolje in bridkosti razočaranja. Ko so stopili v sobo njegove otroci, ki so postali na obisk obeh duhovnih gospodov zelo pozorni, jih je pek pobito nahrulil, da niso tukaj nič izgubili in da naj se poberejo. Pater Serafin pa je ukazal mladini (judem, da naj ostanejo in jim je sporočil o stvarnem stanu. Ni pa bilo videti, da bi napravilo to razodetje kak močan vtis nanje. Samo deklica Majda, ki je imela glavo še vedno vso obvezano, je začela krčevito jokati. Vmes pa je večkrat zaklicala: »Hvala Bogu! Hvala Bogu!« Pater je vprašal, če je treba poravnati še kake stroške za boleznijo in pogrebom mojstra Jerneja, na kar je pek ponosno odgovoril, da je vse poplačano. Dekana je na poti domov frančiškan povedal, da ni njegov prijatelj Jernej niti krajcarja dvignil od petih tisočev goldinarjev, ki so še naloženi v posojilnici, čeprav bi lahko to storil po kaki osebi. Še isti dan se je vrnil pater Serafin nazaj v samostan, ne da bi pripisoval ljudje njegove obisku in dekanom v pekovi hiši kak poseben pomen. Tem bolj pa so bili pozorni, ko je dekan v nedeljo po pridigi v sv. Jakobu glede zapuščine urarja Jerneja Gabrščka javno razjasnil in obenem izjavil, da čuti kot dušni pastir dolžnost, da to razodene, ker je treba čast nedolžnih ljudi popolnoma oprati. In sedaj so imeli klevetavi jeziki po Gorjanskem za cel teden dovolj gradiva, da so ga pridno obdelovali. Ubogi Kraljiček, ki je izginil kdo ve kam po svetu, pa se je vsem smilil. ==XVII.== Pet let je minilo. Celo prvo leto je hodil Kraljiček brez obstanka iz enega kraja v drugega, ne da bi mogel kje najti pokoja svoji notranji razrvanosti. V Ljubljani je služil v službo pri nekem urarskem podjetju, kjer je že prej delal, pa vzdržal več kot tri tedne. Delal je potem zaporedoma — povsod le po malo časa — v Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu in se je vrnil slednjič v Ljubljano, kjer je dobil službo v neki drugi urarnici. Nekoč je slučajno bral v nekem časopisu med drugim obvestilo, ki je bilo očividno zanj namenjeno, da je namreč prišla zapuščina mojstra Jerneja Gabrščka iz Gorjanskega na dan in da je zdaj vsa zadeva o dediščini vsestransko pojasnjena. Po tej važni povesti pa je ostal Kraljiček popolnoma hladen. Saj pač nima v Gorjanskem in sploh v gorah ničesar več iskati, in kaj se tam godi ali kaj mislijo, ga prav nič več ne zadeva. Nesrečni mladenič je bil sprt z ljudmi, s samim seboj in celo z Bogom. Pač je še hodil ob nedeljah in praznikih k službi božji, toda le iz nekake bojazni, da ne bi zanemarjal stare, privzgojene potrebne navade. Molitvi se je skoraj čisto odtujil. Namesto da bi molil, je bil skregan z Bogom, ki mu pošilja same nesreče, kot si je vtepel v glavo. Tu je bil nekoč slučajno pri neki pridigi v ljubljanski stolnici, kjer je goreč jezuitski ljudski misijonar tako toplo in prepričevalno govoril, da je vrl tudi Bogu odtujenim dušam svetlobe, tolažbe in poguma. Ta dan je govoril znameniti pridigar o »Domotožju po Bogu.« — Naše srce je nemirno, negotovo, nestanovitno, brez pokoja, dokler ne najde miru v Bogu. — Nimamo tukaj stalnega bivališča, ampak iščemo prihodnjega. — Prave domovine ne najdemo na tem svetu, ampak le pri Bogu, neskončno veličastnem, lepem, dobrem in ljubečem, ki noče nič drugega, kot da bi nas storil resnično in večno srečne. — Kdor greši Boga, najvišji in edino pravi smoter, ostane brez domovine za večno, in biti večno brez domovine, je največja nesreča, ki more človeka zadeti. — Te misli, prepletene s primernimi zgledi in nazornimi prilikami, je razvil vešči poznavalec duš prav duhovito in je končal z opominom, da je treba pokazati hrepenenje po Bogu z vestnim izpolnjevanjem verskih dolžnosti, in predvsem opraviti poti proti večni domovini vse ovire z odkritosrčnostjo, možno spovedjo, ki ni nikaka mučilnica — ampak blagodejna, osvežujoča dušna kopel. — Kraljička ni pridiga samo ganila, ampak tudi globoko v srce presunila. Misel o večnem brezdomovinstvu mu ni več dala iz glave, ta misel ga je preganjala noč in dan. Slednjič ni več mogel vzdržati, in šel je k onemu patru jezuitu, kateremu si razodel samo vse svoje duševne revščine, ampak mu je povedal, tudi svojo življenjsko usodo od začetka do zdaj. Pater, kateremu je mladenič iskreno razkril, ga je s svojimi iskrenimi, prijaznimi očmi smehljajoče pogledal in rekel nato dobrotljivo, milo in vendar resno in odločno, kot kak očetovski zdravnik: »Ljubi prijatelj, vas so zadele hude preizkušnje in prav iskreno vas pomilujem. Toda naredili ste tudi veliko napako, ki je pač glavni vzrok vse vaše nesreče. Svojo nevesto ste že odtlej preveč po malikovalsko oboževali. Najvišje, izključne ljubezni in češčenja, ki gre samo Bogu, se ne sme nikdar izkazovati ustvarjenemu bitju, pa naj bo še tako lepo in prikupno. Če se to zgodi, mora poseči vmes ljubi Bog z ostrimi in včasih zelo bolečimi sredstvi, da potegne človeka s krive poti nazaj in ga usmeri spet na življenjsko stezo, po kateri bo dospel do svojega pravega smotra. Uredite svoje zadeve z Bogom, vrnite se z zaupanjem nazaj k njemu, in postalo bo lahko spet vse dobro.« »Dobro ne bo postalo nikdar več, to je izključeno, prečastiti,« je vzdihnil mladenič in zmajal z glavo. »Vi ste iz Gorjanskega. O Gorjancih pa pravijo, da so možati in hrabri. Tudi vi ne izgubite poguma. Z dobro odkritosrčno spovedjo dobite spet vsaj mir svojega srca, pa skoraj gotovo tudi novo srečo. Še bolj globoko, ki ne bo nič zaostajala za vašo nekdanjo dozdevno srečo. Ali bi ne poskusila tega takoj? Pomagal vam bom. Večidel že vem iz vašega pripovedovanja.« Brez nadaljnjih pomišlekov je namignil mladeniču, naj poklekne na klečalnik, in se je usedel zraven njega. Kraljiček ni nič prikrival in je opravil s pomočjo prijaznega patra prav dobro spoved. Nato je bil videti izredno vedér in se je zahvalil: »Bog vam povrni, prečastiti. Zdaj mi je postalo mnogo laže.« »Vidite, treba je imeti le malo zaupanja,« ga je vzpodbujal jezuit. »Držite se zvesto ljubega Boga, in vse drugo bo prišlo samo od sebe v svoj tir. Če imate kdaj kake težave, sem vam vedno na razpologo.« To ponudbo je Kraljiček rad uporabil in je še večkrat obiskal prijaznega patra. Z njegovo pomočjo si je znova utrdil svoje težko življenje, in po nedolgem času je spet dosegel na zunaj in na znotraj popoln mir. Le lahka bolest mu je še ostala zaradi izgubljene neveste, ki jo je skušal s silo pozabiti, pa ni mogel. Na svojem skrbnem mestu je delal vestno, pridno kot kdaj prej in spravil v naslednjih štirih letih spet lepo vsotico prihranjenega denarja skupaj. Med vsem tem časom mu ni prišel noben človek iz domačih krajev pred oči in tudi ni nič več slišal od domovine. — Tudi ni hotel nič slišati in vendar ga je mučilo vedno silneje neutešno hrepenenje po domovini, zlasti po gorjanskih hribih. Njegovi tovariši pri delu so vzeli v lepih poletnih mesecih drug za drugim dopust in so odrinili v planine. Ali bi ne šel tudi on in naredil vsaj kratek obisk v domovini? Ne, ne in stokrat ne! Saj bi se moral tla vdreti od sramote, če bi ljudje s prstom kazali nanj in ga označili kot požigalca. Najbrž mu do pa bi mu bilo, če bi se srečal z Majdo, ki mora biti že davno poročena in je vesela, da ga več ne vidi. Pa naj niti ni treba, da bi obiskal domovino, dovolj je, če bi šel na kak drug hrib, od koder bi se mogel vsaj od daleč ozreti na tolminske planine. Še lepše pa bi bilo, če bi napravil obenem izletom na hrib, da bi romal na kako božjo pot. To oboje bi se dalo izvršiti na pr. na Sveto goro, hkrati pa bi s tem obiskal znane mu kraje… Premišljeval je in nazadnje le sklenil, da je sel mesec julij že h koncu. Tedaj pa ga je zgrabilo s silo, vzel si je naglo dopust in je odpotoval prve dni avgusta. Krenil je navkreber čez slednji proti Sveti gori. Začelo je polagoma deževati, tako da ni bilo dobro videti lepe okolice. Toda tisti, sveži zrak in predvsem čustvo, da je spet blizu domovini, je na Kraljička tako ugodno vplivalo, da ga je parkrat mikalo, da bi zavriskal. Po dveh dneh potovanja je dospel pozno zvečer do svojega cilja, napravil je v takek obisk v romarski cerkvi in stopil nato v gostilno, kjer so ga prijazno sprejeli in z vsem postregli, kar si je želel. Ponoči je spal tako dobro, kot dolgo ne tako, toda zjutraj ga je zbudil zgodaj svetal dan. Močna sapica severa je obrisala nebo, da se je razpenjalo kristalnočisto nad hribovjem. Ko si je romar pomel oči, je zagledal skozi okno proti severu mogočne vrhove domačih planin, ki jih je ožarjalo jutranje sonce, skozi drugo okno pa je bilo videti navzdol v dolino, nad katero je pa ležala še gosta megla, iz katere se je prikazovalo polje proti jugu mesto in kaka, ki se je lepo vilila po širni ravnini. Z enim skokom je bil Kraljiček iz postelje, se brž oblekel in občudoval nato pri odprtem oknu, skozi katerega je vel naproti mehek, hladen jutranji zrak, veličastne planine. Z gorskih grebenov je šlo sončna svetloba navzdol, počasi, tiho, slovesno, vedno niže in niže. Tu se je zableščalo od vzhoda in že so usipali prvi sončni žarki na Sveto goro, katero je brž oblila čarobna luč. V posojilo čistem ozračju je sluhovito megalo, se lesketalo in svetlikalo, česar se ne more v nižinah nikdar videti. Vse je dobilo barvo in obliko. Vsak grm in drevo se je po pobočju jasno razločeval in vzpen med travo in skalovjem se je zdel, da žari. Spodaj v globini pa je vstajala iz megle bistra reka, ljuba znanka ki mu je prinašala z gora pozdrave… Dolgo časa je stal Kraljiček ob oknu in užival krasno naravno podobo. Reka pa mu ni prinašala samo pozdravov iz domovine, ampak mu je obujala tudi spomine na domače kraje, vesele in trpke. Zato ni opazoval naravnih krasot s popolnoma nekaljenim veseljem, ampak tudi z grenko bolestjo. Opoldne pa je doživel Kraljiček veliko presenečenje: Stopil je v romarsko svetišče, in čeprav ni bilo nobenega človeka notri, je vendar posikal popolnoma miren kraj v najslajnejšem kotu, da bi mogel nemoteno moliti. Ni pa minilo četrt ure, ko je prišel nekam bolj glasen romar, in ta ni bil nihče drug kot Škric. Mož je imel v eni roki svojo kitaro in v drugi nekemu cilindru podoben klobuk. Njegov sumljivo se svetlikajoči frak je spoznal Kraljiček takoj za ravno tistega, katerega mu je dal napraviti pred petimi leti. Oprezno je pokukal prislek okrog po cerkvi, videl pa se je, da tihega molilca v ozadju ni opazil ali pa da se zanj sploh ni zmenil. Namenil je korake pred glavni altar z milostno podobo Matere božje, se globoko priklonil, glasili svojo kitaro in pokleknil sredi tlak na obe koleni. Klečal je pa klečanje pol minute dolgo, nato je vstal in začel igrati celo vrsto znanih Marijinih pesmi na svojo kitaro. »Bodi nam pozdravljena, o nebes Kraljica, — Lepa si, lepa si, roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina.« »Veš, o Marija, moje veselje? Veš moje želje? Ljubil bi te!« »Do Marije, do Marije meni v prsih srce bije.« »O Marija, naša Mati, tebe ljubi celi svet, — Marija, Mati ljubljena, češčena bodi ti!« Pri tem je imel uprte oči neprestano navzgor priloženi Marijini podobi… Kraljičku se je zdelo češčenje Matere božje na ta način več ko novo. Vsekako mora biti dobrodušni Škric znalec natrkan. Toda potem bi ne mogel tako pravilno in lahkotno in s takim občutjem igrati. Prav malo je morda že pogledal v kozarec, toda ne toliko, da bi mu šlo vino v glavo… In zdaj je zaigral muzikanti tonar s posebnim zanosom pesem: »Marija, skozi življenje vodi srečno nas.« Hipoma pa je prešel in si, potegnil pač dečekrat z rokavom preko oči. Nato je spet ubral strune in oglasila se je pesem: »Češčena bodi, o Kraljica nebes in zemlje!« Gospe in z globokim občutkom odigral odpev: <center>»Marija, k tebi uboge rovo mi zapuščeni vpijemo; objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo.«</center> Spet si je obrisal oči, nato se globoko priklonil in capljal naglo proti cerkvenim vratom. Kraljiček je hitel za njim in je zunaj zaklical: »Mirko Mikuž! — Mirko Mikuž!« Bliskovito naglo se je poklicani okrenil in prišel nekaj korakov bliže, ne da bi spoznal mladega moža, ki je nosil na kratko pristriženo črno brado. »Kaj si slep ali sem se jaz tako zelo spremenil, da ne poznaš več svojega starega prijatelja?« je rekel Kraljiček z nasmehom. »Glej ga no, Janez!« je zaklical Škric. »Po tvojem glasu sem te pač spoznal; toda ruska brada ti je čisto spremenila obraz. Odkod pa prihajaš? Kaj delaš tukaj?« »Isto kot ti — na božjo pot sem malo prišel… Toda kje imaš svoja tovariša, mojega očeta in brata?« »Kakšno vprašanje pa je to? Ali prihajaš z drugega sveta? Mar res nič ne veš?… Tvoj oče, ljubi Lovre, je že pred dvema letoma umrl.« »Moj Bog, umrl?« je vzkliknil Kraljiček v nenadnem strahu. »Kje pa? Kako pa?« »V svoji hiši v Volčah, in sicer mirne smrti, pravočasno previden s poslednjimi svetimi zakramenti. Bolehal je že pol leta na jetrih, ležal pa v postelji samo tri tedne. Nazadnje je precej trpel, pa ni nikdar nad tem tožil, ampak se je še šalil… Kdor veselo živi in blaženo umre, enese vragu peté. — Hiša in premoženje je šlo po njegovi smrti na dražbo, in tu je ostalo tržno še toliko, da so se pokrili stroški ob bolezni in pogrebu.« Kraljiček, ki se je usedel na klop pred cerkvijo, je naslonil komolec na kolena in si zakril obraz z rokami. Pol minute dolgo je molčal tudi Škric, nato je prav na lahko ubral strune na kitari: <center>»Tovariša sem jaz imel, da boljšega pač ne dobiš; pa proč od mene je odšel tja gor v večni paradiž.«</center> Čez nekaj časa je vprašal Kraljiček: »In moj boter — Janez Brbljač — ali je ta tudi umrl?« »Ne, ne. Brbljač še živi, toda ravno dobro se mu tudi ne godi,« je odvrnil Škric; »večkrat sem mu rekel: Janez, ljubčkaj se alkoholu! Žal da se je zmenil za mojo besedo kot za lanski sneg in ni bil vdan čez mero samo alkoholu, ampak tudi vinu in pivu. Zdaj mora desetati mož pokoro; kajti hudo ga muči protin. Roke in noge niso nič več vredne, glava tudi ne toliko, samo jezik mu še dobro teče; toda ribi ga samo še za to, da zabavlja čez občino. Dali so mu namreč užitek v ubožni hiši na Mostu.« Daljši premolk, ki je nastal, je prekinil Škric, ko je rekel: »Ti, Janez! Veliko žalost si mi napravil. Največjo umetnino, kar sem jih kdaj ustvaril, prekrasno slikarijo, si s svojo hišo vred uničil. Toda kajenda, da niti ni res, kar ljudje govorijo, da si sam zažgal svojo hišo?« »Pač. Res je tako,« je odvrnil Kraljiček z zamolklim glasom. »Hiša ni imela zame nobene vrednosti več.« »Da, da, te razumem, da, da. Torej bo vendar vse resnica, kar ljudje govorijo. Tvoja nevesta, Majda, se je bajé s teboj nekaj sprla in potem si napravil iz nevolje to gorostasno neumnost.« Ne da bi na to kaj odgovoril, je Kraljiček naglo vprašal: »Majda je že davno poročena, kajneda?« »Kaj še! — Ali res nič ne veš? Kaj si s tele danes padel z neba? Pa kaj nisi prav ničesar več slišal?« »Štiri leta, odkar sem zdoma, nisem zvedel niti besede.« »Od tedaj se je marsikaj zgodilo; toda poročila se Majda ni. Ravno nasprotno.« »Nasprotno? Kaj se to pravi?« »V samostan je šla! Sveti Bog!« je zavpil Kraljiček in skočil pokonci. Nato se je zopet usedel, postal je smrtno bled in se je močno tresel. Po daljšem molku je ubito vprašal: »Kako je prišla do tega, da je šla v samostan?« »Verjetno jo je pripravila do tega bridkost… Pa to boš vendar vedel, kaj se je zgodilo ob požaru tvoje hiše?« »Ničesar ne vem — saj sem ti že povedal.« »Potem tudi ne veš, da je prišla dediščina Jerneja Godrnjča na dan?« »Pač, to sem bral v časopisu.« »Stari lisjak je bil zapustil vse misijonom.« »Tako, tako… Toda to mi ni mar. Povej, kaj se je zgodilo pri požaru? Govori, govori!« »Samo za las je manjkalo, da ni Majda zgorela. Menila je, da si v goreči hiši in je hotela po vsej sili noter k tebi. Ko so ji ljudje povedali, da bila to njena smrt, je zavpila: Vseeno mi je, samo Janez se ne sme zgoreti, moram ga spraviti ven. Iztrgala se je ženskam, ki so jo držale, in je skočila z groznim krikom: Janez, Janez! v sredo ognja. Par hlapcev, ki so imeli usnjena pokrivala čez glavo, je planilo za njo in so jo potegnili na ognjeno ven.« »Moj Bog! Moj Bog!« je zastokal Kraljiček. »Ležala je potem na smrt bolna,« je pripovedoval Škric dalje, »in parkrat so celo govorili, da je že umrla. Nazadnje je le zmagala njena krepka narava. Toda kakšna je bila — ti moj ljubi Bog! Pri pogrebu tvojega očeta sem jo zopet videl in bi je skoraj ne spoznal. Pesnik pravi: Odločeni so roži kratki dnevi; kar včeraj je rasla, čez noč so ospele; a ali še meni po njem, o deklet!« »In potem? In potem? In potem?« je silil vanj Kraljiček. »Potem ni več veliko povedati. Dolgo časa si Majda ni upala s svojim odžganim obrazom med ljudi; da in menda zmeraj jokala. Sploh da je od požara sem ni več videti drugačne kot žalostno, pravijo ljudje. Nekateri fatalisti so ji dali ime Kraljička, kar ji je zelo bridko storilo.« »Salamenski lopovi!« je zarobantil mladenič. »V samostan je hotela iti že dolgo, toda njen oče, pek, ji je vedno branil. Preteklo leto je pek umrl — črdi se mi, da za pljučnico — in potem se Majda ni več dala odvrniti od samostana.« »Kdaj je vstopila noter?« »Kolikor vem, tam lansko jesen.« »V kateri samostan?« »To moral pa koga bolj veščega vprašati… Morebiti k usmiljenim sestram ali h kameličankam ali k uršulinkam — kaj jaz vem.« Kraljiček si je zopet podprl glavo z rokami in strmel dolgo časa mrko pred se. Hipoma je rekel: »Ti, Mirko, prosil bi te za veliko uslugo. Saj ti ne bo težba storiti zastonj.« »Janez, zate storim vse zastonj. Le kar povej, kaj želiš.« »Pojdi tja gor na Gorjansko in poizvej, v katerem samostanu je Majda. Pridi potem zopet sem in mi prinesi sporočilo. Toda poročilo mora biti popolnoma gotovo.« »To se lahko stori.« »Tu imaš denar za pot in vožnjo. Toda ne zamujaj se — ne ostanem dolgo časa tukaj.« »Ne, ne,« se je zasmejal Škric in hladno vzel po bankovec, ki mu ga je Kraljiček ponujal; vzel je dobro namazan, tekel kot blisk. Na okorišjevidenje!« Ko mu je Kraljiček še naročil, da naj o njegovem bivanju tukaj nikjer niti besedice ne omeni, je Škric takoj odrinil na pot. Lahkotno se je spuščal v tek po hribu navzdol, da so mu krilci zadaj kar frčali. Kraljiček pa je odkoračal počasi na pobočje za cerkev, kjer se je usedel na drevesni štor in venomer tuhtal sam pri sebi… Kaj je vendar z Majdo zgodilo? Vsaj eno vedenje mu je branilo. Najprej mu odpove svojo ljubezen, nato pa skoči zopet iz ljubezni do njega v ogenj in tvega svoje življenje s smrtno nevarnostjo. Kako se to ujema? Da se ga je potem, ko je tako dolgo sedel v ječi, sramovala in da se ni hotela več z njim poročiti, to mu je še danes jasno. Toda vkijub temu je bilo njeno srce, vsa njena mostna ljubezen še njegova. Če bi bil to slutil! Najbolj bridko ga peče, da je moral doba ljubo dekle prestati toliko trpljenja zaradi njega. Gotovo je tla Majda tudi samo zaradi njega v samostan, ker je odšel proč od nje in za vedno obrnil hrbet. Samo za eno leto prej bi bil moral priti, pa bi ubogo dekle morebiti naredilo tega zadnjega, nepreklicnega koraka. Sedaj je žal vse prepozno. Nesreča ga preganja od zibeli do groba, in nesreča zadene tudi vse one, ki pridejo njim v dotik. To je in ostane pač tako. Toda nekaj vendar vendar doseže! Majda mora videti le enkrat — pa tudi če bi ne mogel spregovoriti z njo nobene besede, enmkrat jo hoče še videti, tega si ne pusti vzeti! — Ves pobit se je vrnil mladenič v gostilno. Tako žalosten kot danes je bil samo enkrat v svojem življenju, namreč oni večer, ko mu je Majda vrgla prstan nazaj. ==XVIII.== Med potjo na Sveto goro je bilo več kapel, zidanih v skalnati breg. Tu so imeli romarji navado počivati na kamnitih sedežih ali lesenih klopeh in se pri tem krepčah s jedili in pijačami, ki so jih s seboj prinesli; mladina pa, ki je prišla pešce na božjo pot, je odlagala v kapele lesene križe v spomin, odrasli pa so nosili svoje lastne križe Mariji na goro in iskali pri njeni pomoči in tolažbe. Naslednji dan popoldne ni bilo mimo več nobenih romarjev. Le Kraljiček je sedel pri zadnji kapeli povrhu na koncu klopi in gledal zamišljeno navzdol v dolino… Kdaj že bo vrnil Škric? Danes gotovo še ne. Saj je šele včeraj popoldne odšel in je dospel kvečem do Mostu, kjer mu je moral prenočiti. Četudi je bil celo uren in je pridel danes s poštnim vozom do Tolmina ter se potem zopet kmalu odpravil nazaj, je vendar malo verjetno, da bi se vrnil še danes na Sveto goro. Morebiti pride jutri dopoldne. Toda prav posebno mu ni bilo iti k ne. Žejen mož, ki ima denar v žepu, rad obsedi pri gostilniški mizi. Tako se lahko zgodi, da pride šele pojutrišnjem ali še pozneje. In on, Kraljiček, je od nestrpnega pričakovanja skoraj bolan… Ko je bil mladenec tako zatopljen v svoje misli, niti ni zapazil, da je prišla po kamniti poti počasi neka ženska in se usedla na drugi konec dolge klopi. Ko je na lahko zakašljala, se je zdrznil in se ozrl na romarico od strani. Imela je mladosten obraz, oblečena je bila v črno in na glavi je imela temnomodro ruto, izpod katere je sililo nekaj blondplavih kodrov. Kraljiček je privzdignil klobuk in rekel na kratko: »Dober dan!« Nato je obrnil oči zopet proti dolini. Čez nekaj časa pa zaslišal pridušeno ihtenje in opazil, kako drži tujka bel robec pred očmi… To mora biti pač kaka trpeča romarica, si je prinesla Materi božji na Sveto goro nove zaski križ. A vprašati je ne sme — to bi bilo neblagano, vsiljivo… Nenadoma je začela tujka tiho jokati. Tedaj je vstal, stopil nekaj korakov bliže in vprašal sočutno: »Uboga žena, kaj vam pa je? Ali bi vam mogel kaj pomagati?« Zmajala je z glavo, ki jo je oblivala utrna, in v vso silo je skušala ustaviti jok. Ko se ji je to slednjič posrečilo, je pogledala proseče, plašno v pogledi… Sveti Bog, te ognjenočrne oči Take ima samo Majda. Tudi nežno oblikovane poteze so podobne njenim, samo čudne rdečine je na licih, se ne ujemajo… »Ko jo je tako debelo gledal, je zaklicala tiho s tožnim glasom: »Ne poznaš me več! Kajne da, kako strašno grda sem postala?« »Majda!« je vzkliknil, ko je spoznal njen glas; »o, ti si — Ljuba Majda!« Viharno je segel po njenih rokah, ki so bile ledenomrzle, in jih pritisnil na svoja usta. »Janez,« je hlipala, »ali si res tako dober, da mi moreš odpustiti?« »Ti imaš meni veliko veliko več odpustiti kot jaz tebi,« je odgovoril. Nato sta se usedla poleg nje na klop in nekaj časa sta molčala oba, ker sta bila preveč ganjena, da bi mogla govoriti. Po presledku je vprašal Kraljiček: »Majda, kako prideš sem? Skrbno je povedal, da si šla v samostan.« »Seveda tudi šla,« je odvrnila, »toda poslali so me ven pred štirinajstim dnevi, ker nisem imela redovnega poklica.« »Bogu bodi hvala! Če bi bila ostala v samostanu, bi moral vse svoje življenje dni za teboj žalovati.« »Janez! Janez! Ali me imaš zares še nekoliko rad, vsaj majčkeno še? Poglej, kako grda sem postala.« Vzela je s tresočimi rokami ruta z glave. Njeni lasje niso bili več tako bujni in zlato lesketajoči, ampak veliko krajši in redkejši in so imeli rdečkast odsev, nedeljno obrito. Marsikdo opazil ne bi po vratu in rokah niso toliko poznale, toda na licih so bili že precej kazali nekdaj tako cvetoči in svež obraz. »Majda, ti si še vedno najlepša na vsej božji zemlji,« je rekel mladenič, »te majhne brazgotine si zaradi mene pretrpela in zato te imam sedaj še enkrat tako rad kot prej. Toda moraš mi tudi ti povedati, če me imaš še malo rada.« Tedaj je zajela in nato prisrčno zaprosila: »Ti ljubi Janez, bodi tako dober, daj mi nazaj prstan, ki sem ti ga na Rodnah vrnila.« »Dal ti bom novega, lepšega. Starega sem pustil na Rodnah. Srce mi ni dalo, da bi ga dotaknil.« Zajokala je in ga nato rekla: »Moj Bog, to je bil strašen dan takrat… Grozno sem se kesala, že pred pol uro, in sem še hotela vrniti k tebi in te prositi odpuščanja, toda moje neumno ponos je je temu uprl, oh, kako!« Tu je prijel njeno roko in je rekel mirno, mehko: »Majda, bodi tiho in ne muči se več s težkimi mislimi. Jaz imam najmanj toliko krivde kot ti… Tako sem te ljubil, da sem te kar oboževal. Taka malikovalna ljubezen je pa strašno sebična in sumljiva in brezbožna. Niče noče prenesti in teče čez kraj po volji, obupa… Sedaj sva postala oba starejša in tudi pametnejša, po trpljenju je postala naša ljubezen bolj strpna in plemenita. Majda, ljubim te danes bolj kot kdaj koli; toda ljubim te kot angelka, ki je najprej božji in potem šele moja.« »Janez, boljšega in ljubeznivejšega človeka od tebe še nisem srečala!« »Najboljši je pa vedno Gospod Bog. Vanje bodi vsa zahvala, kar on stori, vse prav stori.« Zaklala je še eno besedo od njega. Ko je ni izgovoril, je vprašala plaho: »Je li da me greš sedaj več od mene? Kajne, Janez, da ostaneva odslej vedno skupaj?« »To bo le mogoče, če boš povrnila,« je odvrnil. »In za sedaj nimam tali sredstva, da bi ustanovil svoje gospodinjstvo. Nimam drugega kot štiri sto goldinarjev, ki sem jih prihranil v zadnjih letih.« »O, tu se pa motiš. Tvoje posest je veliko večja… Najprej je zemljišče poleg tvoje bivše hiše v Gorjanskem vredno najmanj osem sto goldinarjev; če ga daš na dražbo, bo zneslo še več. Najemnina na zemljišču, ki ga je prevzela občina, tudi nekaj nese. In potem imaš še Franckino hišico, ki je spravljena na sodniji in vsebuje sedem tisoč goldinarjev.« »Za božjo voljo, Majda, ali si ob pameti?« je zaklical. »Odkod naj bi imel hranilno knjižico s tolikšnim denarjem? Jaz ne vem za nobenega.« »Pa vem jaz zanj. Videla sem ga v njegovih lastnih očeh.« »Prevaril te je kdo.« »Nikakor ne. Sodnik ti bo pokazal, da je vse res.« »Kdo nas bi mi pa dal tako ogromno darilo? Je vendarle od mojstra Jerneja?« »Ne, od njega sicer. Toda hranilna knjižica pa je. In če vse skupaj sešteješ, imaš denarja več kot dovolj, da si lahko kupiš hišo ali si daš sezidati novo in preseliš obrt.« »Majda, ti mi ne delaš zakrivde. Prosim te, bodi odkrita in razodeni mi, odkod je veliko darilo.« »To ni nikako darilo, ampak odškodnina za požar tvoje hiše, ki so ga drugi ljudje zakrivili.« »Nihče, noben drug človek nima pri požaru krivde. Jaz sam sem storil to dejanje. To je bil velik greh, to vem že davno; prav nisem tega tako jasno spoznal.« »Jaz sem najbolj kriva, da se je zgodila nesreča, in zato smatram za strogo dolžnost, da popravim škodo. Popolnoma brez krivde tudi moj oče ni bil.« »Kako? Kako? Ali je mogoče? Tvoj oče da bi bil bil naklonil denar?« »Ne on — in vendar je denar od njega… Sedaj ti pa še moram vse povedati. Moj oče me je imel zelo rad, bolj kot druge otroke, čeprav bil tudi z menoj tu pa tam robat in strog. Ko me je zadelo veliko trpljenje in sem usihala kot bolno drevesce, mu je bilo to strašno hudo. Moral se je pa tudi sam čutiti malo krivega. Od moje bolezni po požaru je bil vedno dober in prijazen z menoj in mi je izkazoval samo ljubezen in sočutje in prav posebno je poskrbel zame v svoji oporoki. Določil mi je deset tisoč goldinarjev, dvakrat toliko kot sestri in bratom. Ker sem bila oslabela, da grem v samostan, sem obdržala zase tri tisoč goldinarjev kot doto za sprejem v red; drugih sedem tisoč goldinarjev sem po tvojem imenu naložila v hranilnico in izročila našega sodnika sem pooblastila, da ti izroči hranilno knjižico, brž ko bi se zvedelo za tvoje bivališče ali če bi morebiti sam prišel zopet v Gorjansko. Naj bi imel vsaj nekaj od mene, čeprav bi se več ne videla.« »Majda!« je vzkliknil ganjeno. »To ljubezni ti nikdar ne pozabim, dokler bom živel. Toda denarja ne vzamem na noben način. To je tvoja lastnina.« »Moja lastnina ni več, odkar sem ga prepisala nate. Če me imaš rad in če naj bom tvoja, moraš vzeti vse — mene samo in kar prihaja od mene.« »Dobro. Na ta način vzamem. Brž ko bova popolnoma pripadala eden drugemu, je itak zopet vse tvoje.« Molčala sta nekaj časa. Nato je rekla Majda jokajoče: »Ti — Janez — če ti je prav — bi hitro ustanova nov dom toplo domačijo… Oprosti mi, da danes jaz k temu silim.« »Veseli me, če siliš,« je odgovoril. »Kje hočeš, da bi ustanovila svoj novi dom? V Gorjanskem bi se ne počutil več prav dobro.« »Jaz se manj… Poiskala bi lahko kje drugje kak lep prostorček — pri Mostu ali v Srednjem — kjer pač ti hočeš.« »A potem bi morala svoj domači kraj zapustiti in to bi ti bilo težko. Jaz nisem imel nikdar domovine.« »In jaz tudi nimam nobene več. V Gorjansko pa se sploh nikdar več ne vrnila. Zadnjič sva tedaj, odkar sem morala oditi iz samostana, sem bila pri svojem stricu Boltarju v Srednjem. Tam se je davi dobil Skrie in mi je povedal, da me iščeš.« »O, ti cigani navihani!« je zaklical vedro Kraljiček. »Bal sem se že, da se je kje izgubila.« »Do postaje se je pripeljal z menoj. Potem je pa rekel, da navkreber ne more moliti in da bi rad med božjo potjo pač gotovo rada molila. Zato da naj počakam, da bo te prišel za mano.« »Uboga para! In vendar je dober človek. Dolžan sva mu veliko hvale; brez njega bi se ne bila tako hitro ali pa morebiti sploh nikdar.« »Dala sem siromaku tri goldinarje.« »Ooo, veliko preveč,« je rekel. »Bojim se, da ga danes sploh ne bo gore.« »Potem ga pa dobiva jutri v … Če ti je prav, Janez, greva jutri k stricu Boltarju v Srednje in ga prosiva za svet. Nemara ve za kako šilo, ki bi na prodaj.« »Da, rajši bi katero kupil kot zidati. Če bi jo morala šele zidati, bi bilo to veliko ceneje, bi trajalo bi najmanj eno leto, da bi mogla iti v njo stanovat.« »O, to bi trajalo veliko predolgo in morala bi kopet ločiti… Gotovo ve stric Boštjan za kako lepo, primerno hišo za naju. To kupiva in potem kar poročiva. Urediva lahko dom tudi po poroki. In napravila bi bom v njem tako prijetno stanovanje, da boš imel zares domovino.« »Majda, moja domovina si edino ti!« je zaklical prisrčno mladenič. »O, da bi le mogla biti,« je rekla; »kar mi moreš ti povedati, kako te imam rada.« Z nežnim pogledom eden na drugega sta si stisnila roki. Tu je pa nenadno že prikradal Skrie navzgor po poti. Imel ga je za malo pod klobukom, a šel prav urno; ko ni ne jokal, ampak rad pevmičakal. Ko sta mu stopila mlada človeka naproti, ju je najprej pozorno motril, nato se je postavil ravno kot večna pred njiju in je deklama s navdušenim zanosom, z obema rokama mahajoč: <center>»Dve srci sveto se ljubeti, smrti nas ne moreta ločiti; pa zopet sta se odzdraveli, v ljubezni in boli vzplameti, in gori bo v srcu plamen sedaj in na vekomaj, Amen.«</center> Ko je končal s priklonom, se je Kraljiček nasmehnil in rekel: »Izvrstno, Mirko! Lepo si napravil — in midva ti tudi sicer dolžna veliko zahvalo.« »Da, Skrie, izkazal si nama največjo uslugo,« je vzkliknila Majda. »Milostljiva gospočina, jaz nisem Skrie, ampak Mirko Mikuž,« je izjavil ta dostojanstveno. »Mirko je glavna stvar, trak na škric je postranska stvar.« »Napraviti pa si bod dal na naju račun nov frak in celo novo obleko, da se boš kot priča pri najini poroki lahko imenitno postavil,« je napovedal Kraljiček. »Hvala za visoko čast. Torej je vendar res. Blagovolite sprejeti moje najvdanejše čestitke. — Toda sedaj ne cincajta in ne pregovarjajta predolgo, ker pride zopet kaj vmes! Pregovor pravi: Kar lahko danes storiš, ne odlašaj za jutri.« »Tako hitro ravno ne gre. — Žal nimava še kam iti, sva še brez doma, kamor bi se mogla poročiti.« »Kada bi si kupila hišo, toda ne v Gorjansko,« je pripomnila Majda. »Tu bi pa imel dober nasvet,« je izjavil Skrie. »Revno pred kratkim sem slišal, da je na Mostu na prodaj hiša, oziroma vila, fajnega upokojenega profesorja Valentina Preglja. Seveda zahteva za njo pet tisoč goldinarjev, pa za par sto bi se dala mogoče cena še zbiti. Hišica je lepa, v precej dobrem stanju, za vas dovolj velika in ima lepo lego. Z majhnimi stroški bi se dala krasno urediti.« »Ti, Janez, to bi bilo nekaj za naju!« je zaklicala Majda vneto. »Ali bi ne šla takoj jutri na Most in si ogledala?« »Skrie — oprosti, Mirko Mikuž — naj gre tudi z nama.« Takoj sta pritrdila dekletovi prošnji. Nato so stopili v gostilno, kjer je naročila Majda dobro večerjo in ukazala prinesti najboljše vino. Po večerji so šli v romarsko svetišče in so molili tam dalje kot eno uro. Najbolj pobožen je bil videti Skrie, kajti štel je kar naprej, večkrat skoraj na glas. ==XIX.== Bilo je dve leti pozneje. Nad dolino je sijal jesenski, lepo avgustovski dan. Slikovita vas na Mostu, eno uro oddaljena od Gorjanskega ima poseben hiše med globoko zajednima bregovi dveh rek, ki se tukaj stekata, po pobočju hriba pa se gnetejo proti farni cerkvi pod Svetim Mavrom na ostro kot piščeta pod kokljo. Blizu cerkve je stala stara hišica, bivši dom upokojenega profesorja. Toda sedaj ni bila videti več stara, ampak je bila vsa prenovljena na zunaj in znotraj. Ljudje so jo sedaj na splošno imenovali »Kraljičkovo gnezdo«, in stanovalca niti nista merala odšli nazaj imenovati. Po obsegu je bila manjša kot nekdanja vaška hiša v Gorjanskem, bila pa je »Kraljičkovo gnezdo« lepše in udobnejše. Skrie je prizadeval z vso svojo umetnostjo, da bi dal hišici zunaj in znotraj prikupno, pestro podobo. Veže in sobe so bile ravno tako lepo poslikane in z istimi čudovitimi zarezi popisane kot nekdanja urarska hiša. Zunanjim stenam je dal umetnik večbarvno barvo, toplo, lepo vtrih, kristalno čistih oken je naslikal široke, svetlomodre okvirje in okrog teh pisane cvetlične vence. Nad hišnimi vrati je bila še slabo naslikana podoba Marije Pomočnice. In dobri mož se ni mogel pregajati, da ne bi podobi notranje z glavnimi vrati tudi svoje lastne podobe v fraku in s cilindrom, zraven pa je stal lepo okrašen napis: »To je pesnik in slikar na zemlji ga Gospod nikar!« V ednem, prikupnem domu sta živela že skoro dve leti Kraljiček in njegovo Majda v najsrečnejšem zakonu, in nekaj več kot eno leto je bil noter tudi čudovit deček, angelček z zlatimi kodrčki in modrimi očmi, ki mu je bilo Janezek ime, kot je hotela Majda. Le Kraljičku se je zdelo, da ima skoraj malo preveč prednosti, ker mu je hiša in sinka njegovo ime; želel bi, da bi se tudi po Majdi imenovala. Zato je rekel: »Prosim ljubega Boga, da nama pošlje kaj kmalu še hčerčico, ki bo prav morala biti Majdica.« Urarsko delavnico je prevzel dobro založeno trgovino in se je uredil Kraljiček v pritličju; in podjetje je šlo tako dobro, da ne se boje, kot v Gorjanskem. Sonce, tih nedeljski popoldan v avgustu sta sedela mlada para in njegova visokošolarka, lepa žena v prikupni družinski izbi. Na eni strani je bilo videti skozi lesketajoče okno naravnost na Medgorje, ki se je vzpenjalo v jasno nebesno modrino. Kakor je bil Kraljiček dovzeten za naravne lepote, se je vendar danes komaj zmenil zanje, marveč je obrnil vso pozornost na ženo in otroka, ki ju je imela v naročju. Majda je bila videti na novo pomlajena. Njeni lasje, ki so postali bujnejši, so se zopet bleščali kot zlato, sledovi opeklin so skoraj popolnoma izginili in njene črne oči so se zopet tako živahno in nagajivo svetile kot nekdaj. V svetlozelenkasti obleki z doprsnim predpasnikom, z zlato verižico okrog vratu in s skrbnimi fantičem v naročju je bila čudovita kot kdaj koli. Kraljička je delala srednje dolga črna brada nekoliko starejšega kot je bil v resnici, dajala pa je njegovemu lepemu obrazu plemenit, resen izraz. »Ti, Janez, se je dobrička lena, ozirajoč se tja med doline, sedaj na otroka, fantič je čisto izrezan iz tebe.« »Nasprotno, popolnoma tvoj obraz ima in zato mi je dvakrat tako ljub,« je odvrnil mož. »Prav tvoje lepe, modre oči ima.« »In tvoje plave lase.« »Predvsem pa je vendar prav Kraljiček — kajne, ljubeček, da si tatov?« »Tata, tata!« je blebetal fantič in stezal ročice proti očetu. Bilo je prvič, da je poklical očeta. Ta je vzel v svoje naročje prekrasnega veselja otroka k sebi, ga pritisnil na srce in vzkliknil: »Moj ljubeček! Moj ljubeček!« in ga venomer poljubljal ter ga dal šele čez nekaj časa materi nazaj. V njenih očeh so se lesketale solze. »Janez, najina sreča je skoro prevelika,« je rekla rahlo; »večkrat me muči misel, da toliko sreče ne more trajati dolgo.« Nato je odvrnil z zaupljivim glasom: »Majda, morava sva prejeti sreče veliko trpljenja. Pa če dajemo prisluh v srcu Bogu, mu je ljubše. Vse dobro prav iz srca zahteva, vsaka dana in vsako uro, tedaj prejemamo njemu srečo kot trajno izkazovanje čestitka.« Stopil je k velikemu križu na steni in jo poljubil Zveličarjevo nogo. Nato je pristopil k ženi, jo poljubil na čelo in zašepetal: »Bog pa te ohrani, predraga!« Pritisnila mu je prisrčen poljub na lice, poljubila nato noge Križanega in jih dala poljubiti tudi fantku, ko je poglasno rekel: »Bog, tebi naj bo čast in hvala vekomaj! Amen!« drp8zlco0pkgoxtigghz66giwv9n9kx 223858 223854 2026-04-21T13:39:18Z Janezdrilc 61 pp glava 223858 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kraljiček | normaliziran naslov = Ljudska povest | avtor = podomačil France Premrl | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1942, 1943}}'' št. 52-53, 1-33 | vir = dLib {{fc|dlib|8WATJUH1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|E88K30Q5|s=?|53}},dLib {{fc|dlib|R5ZSEHGV|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|PVL0X0A6|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|V8S731XW|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|UZ76FBWI|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|GIAWRF31|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|OD68UJ3J|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|CYB4L8VZ|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|PEXI5IZN|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|F0V4OYWE|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|IBZ5FD06|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|JKKXIUKW|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|23UY27L3|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|1WF33S5R|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|ZM1CMCY3|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|R9SPYJ15|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|XLQGHPA9|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|SQGDDU5Q|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|WKQ8WGUL|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|TR6NNS1T|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|LEXZZZ4W|s=?|20}}, dLib {{fc|dlib|U9UB335E|s=?|21}}, dLib {{fc|dlib|CPDTQ9TU|s=?|22}}, dLib {{fc|dlib|QPVIXXWC|s=?|23}}, dLib {{fc|dlib|A85JH9XJ|s=?|24}}, dLib {{fc|dlib|5DUFCES0|s=?|25}}, dLib {{fc|dlib|SHUIBWXD|s=?|26}}, dLib {{fc|dlib|M6T9AYF2|s=?|27}}, dLib {{fc|dlib|YLFNT7KP|s=?|28}}, dLib {{fc|dlib|YBUM5HIC|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|ZM6X36GT|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|UBYFUY3T|s=?|31}}, dLib {{fc|dlib|7RKTE88G|s=?|32}}, dLib {{fc|dlib|RR0MPSVQ|s=?|33}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = }} ==I== Sončnega septembrskega dne je s Svete gore navzdol hodil čuden par. Oba — mož in žena — sta bila zjutraj v svetogorskem svetišču poročena in sta bila zdaj na poti na domovino na Goriškem. Po zunanjosti sta se novoporočenca precej podala drug k drugemu; kajti videti sta bila že precej stara, bila sta enako velika in tudi po lepoti sta se lahko kosala. On je imel črnjaste lase in ravno take oči, ona sinovodne oči in svetlorjave lase, in v obeh postavah se je kazovala mladostna živost, dasiravno je vsakdo izmed njiju že štel trideset let. Navzlic vsemu pa se je čutila med njima neskladnost, ko sta tako korakala v praznični obleki, držeč se pod pazduho. Mož je imel zelo omahljivo hojo, je kinkal z glavo, se venomer opotekal z nogami in vlekel s seboj ženo, ki ga je s težavo vodila, a ne na drugo stran poti. »Za božjo voljo, Lovre, ti si pijan ko muha!« je vzdihnila žena. Prešerno se je zasmejal in nato zapel s hripavim tenorjem: »En kozarček al’ pa dva, to nam korajžo da.« »Lepo te prosim, Lovre, bodi tiho. Ljudje se ozirajo od vsepovsod s travnikov na naju. Slučajno kriva! Pre-, Francka, pusti jih, naj gledajo. Zakaj imajo pa oči? Na poročni dan je treba biti vesel.« »Ali ne veš več, kaj si mi obljubil?« »O, pšš… že vem, kako — kaj je rekel župnik, samo spomni se me na torej.« »Da bi ne smel toliko piti. Najlepši dan svojega življenja se pač mora praznovati.« »Daj se vendar pokonci in hodi ravno!« »Lo-la-ljubica Francka, pusti me, da malo počivam… Moja glava je zaspana, moja možganica postaja… Bog mi svojo daj pomoč, ljuba ženko, lahko noč.« Še preden mu je mogla ubraniti, se ji je zvil iz rok in se ulegel na ledino poleg ceste tik pred vasjo. »Za božjo voljo, Lovre, ne uganjaj budalosti!« je prosila, vstani, sicer se odpeljem sama domov. Ne delaj mi take sramote.« Pijani mož pa se je zleknil po tleh, kot je dolg in širok, zaprl oči in blebetal pesmi: »Svetlo sonce se je skrilo, vse na svetu potihnilo; vse odeva tiha noč, da zaspati nam je moč.« Nato je položil glavo na brežino in je že zasmrčal. Kmet, ki je delal sto korakov vstran na njivi, je pritekel zraven in vprašal: »Kaj se je pa zgodilo? Ali je temu človeku slabo?« Žena je jokaje odkimala z glavo. »Oho, kaj pa je to?« se je začudil kmet, ko je zagledal šopek na suknjiču spečega in zapazil njegovo poročno obleko; »ali hoče ni prav nič nevesta. Samo da ne bi smela piti na poročni dan.« »Kar tu naj ostane, jaz grem domov,« je komaj spravila iz sebe žena, vsa zaročena od srama. »Od kod ste doma?« »Od tam, kjer je moj dom.« Ošinila je še s prezirljivim pogledom smrčečega moža in je potem odhitela, da bi se ozrla, po cesti navzdol. Uro pozneje je bila že v mestu, kjer je na pošti pričakovala svojega skrbnega moža. Jeza in žalost, užaljena ljubezen in prizanesljivost, strah in trma, vse to se je burno borilo v njenih prsih, zmagala je nazadnje trmasta odločnost. Od vsega početja hoče in mora pokazati veternjaku, človeku brez volje, svojo odločnost, sicer bodo poslednje reči od prvih. Zato se je odpeljala, ko ni bilo moža do večernega vlaka, sama domov. Takega poročnega dne bi si Krajnikova Francka niti v najtežjih sanjah ne predstavljala. Bila je najmlajša hči znanega krojaškega mojstra Krajnika na Goriškem in bi se po njegovi smrti lahko večkrat poročila, pa ostala je pri materi, da je vodila z njo naprej krojaško obrt. Ko je po petih letih tudi mati umrla, je lepa Francka, kot so jo imenovali, sprejela ženitveno ponudbo že malo poznanega snubca, štiriintridesetletnega mizarja Jerneja Gorčnika, nekoliko mrkega, a bogatega moža, in mu je dala obljubo za zakon, samo izgovorila si je eno leto odloga. Medtem ji je začel dvoriti čevljar Lovre Kranjčič Vač, vesel, vedno smejoč in pojoč mladenič, in Francka se je zaljubila vanj. Ni ji sicer ugajalo lahkomiselno obnašanje čevljarja, ki je neredil in malo delal, tem rajši pa pel, godil in burke uganjal po gostilnah in si s svojim veselim značajem pridobil čisto primeren vzdevek »Veternjak«. Ko ga je zaradi tega Francka resno posvarila, se je Veternjak na glas opravičil, je zasič mahal že v gostilno, krotil svoj donosni tenor in pretirani smeh, toliko po podaljšanem utrujenem dnevu, da pozneje nič in varčeval kot čebela. Tako se je zadržal več kot pol leta in lepa Francka je bila po tem čisto prepričana. »Lovre — Lovre Kranjčič — ti si lopov!« »Kdo pravi to? Tudi bom vsakogar za razžaljenje časti, kdor si mi upa kaj takega zabrusiti v obraz.« »Čevljar, rečem ti še enkrat. Če se kdo na svoj poročni dan tako opije, da ne ve sam zase, in zapusti svojo dobro, lepo ženo, s katero je preživel komaj par ur, kaj je pač drugega kot lopov.« »Jaz nisem zapustil Francke, pač pa ona mene.« »Prav je imela, ti veternjak brez časti. Ne prenesla bi sramote, da bi sedela cele ure zraven pijanca in da bi vsak mimoidoči človek vprašal, čigava je ta klada njen mož.« »Lovre, če zinješ še eno besedo, te primem za ušesa. Premetnem te kot snop slame.« »Veternjak, ne bodi tako nasilen. Midva se ne bova prepirala in si skočila v lase. Pomiriva se in pobotajva in pojdiva v gostilno, morda začneva tam kaj koristnega.« »Jaz nisem zapustil Francke …« Vstal je in jadno odkorakal v dolino, kjer je zavil v prvo gostilno. Tam sicer ni našel pogrešane pijače, pač pa tri vesele vaške brate, ki so prepevali ob spremljavi harmonike. Tu je prišel Veternjak ravno prav. Brž se je pridružil postopačem in prepeval in se šalil, da so se ga vsi naveličali poslušati in ga kratko odvedli v spalnico. Naslednje jutro je bilo Veternjaku vendar nekoliko tesno v želodcu. Pozvedoval je po vasi in mestu, po svoji pogrešani zakonski družici, pa je ni mogel nikjer najti. Tako se je vrnil drugi dan zvečer kot vdovec domov, kjer so ga sosedje s smehom sprejemali in mu razložili, da je njegova srečna izvoljenka na stanovanju pri svoji poročni sestri v Bači. Tedaj je napisal Francki sladko pismo, kjer jo je ponižno in skrušeno prosil, naj mu milostno spregleda in odpusti njegovo nerodnost in naj ne loči za vedno tega, kar je Bog za večno zvezal. To pismo je bilo brž vsakega uspeha, ravno tako druge, šele ko se je podal Veternjak v Bačo in je čakal na pol smeje, pol jokaje, pol proseče priznati svojo krivdo, tudi slovesno pred pričami obljubil, da bo začel novo življenje in da se bo odločno izogibal vseh slabih priložnosti, se je Francka vdala in šla z njim na dom. Vkljub malo dobrega obeta je začetek njunega življenja v zakonu že zadosti v redu. Sicer ni držal Veternjak svojih obljub do pičice natančno, kajti popival in prepeval je po gostilnah še kot prej, toda toliko je Francka vendarle dosegla, da jo je poslušal in od sedmih dni v tednu samo enega preživel v gostilni, sicer pa marljivo izvrševal svojo obrt in služil lepe denarje. Točno eno leto po čudni poroki so dobili v hišo čvrstega, zdravega princa; tedaj se ni Veternjak od samega veselja cel teden dotaknil nobenega čevljarskega orodja. Samo po sebi umevno se mi je zdelo, da se mora dečko imenovati po očetu Lovrenc. Temu pa je odločil naš poglavar Boltarjev Janez, po domače Bršljin, imenovan, ki je bil s čevljarjem pri gostilniški mizi zvest prijatelj in ga je ta povabil za botra. Kum je neizpodbitno odločil: »Janez je njegovo ime!« »Lovrec ima sumljiv glas, je satiričen,« Jančkovce je pa še veličal preveč za zemeljski obli. Ker ni imel Veternjak tako dobrega jezika kot Bršljin, je ta zmagal in čevljarju pobral in dobil ga. Janeza Kranika za svojega godovnika. V gostilni pri krstni gostiji, katere se je otrokovo oče veselo udeležil, je bilo živahno. Koter Bršljak je klical na mizo vina v steklenicah, o katerih je on sam najbolje popil, Veternjak je igral na svojo harmoniko, ki jih je prinesel s seboj, in je prepeval pri tem najbolj poskočne pesmi, pri čemer ga je tu pa tam spremljal s svojim zamolklim basom Bršljak. V nadaljevanju je stekel harmonika tja k mizi ob peči, kjer je novokrščeni zemljan sladko spal na bližini pod očetovim vezenim. »Tralala-didelidom!« je razposajeno zapel. »Česar ne znaš, tega ne počni. Judijač ne zna. Dečko, če hočeš postati pevec in muzikant kot tvoj oče, moraš zgodaj začeti. Kdor hoče postati mojster, mora že z otroško roko sprejemati vse glasove in note.« Nato je zagrabil zvrtenega otroka glavice hrupno pobožičil. Pri tem se je otrok zbudil in se začel na ves preteg dreti. »Dobro je postavil, in glas ima kot klarinet,« se je smejal Veternjak. »Izborno, dečko! Če vsi znaki ne varajo, boš se izvrsten pevec. Bodite! Veternjak, hahaha.« Ko so se vrnili po krstni gostiji domov, je bil otrok že tako dobro volje, deloma zaradi nadebudnega potomca, deloma od mož izbranega vina, da je dal duška svojemu prazničnemu razpoloženju z dvema streloma iz pištole, ki jo je sprožil na balkonu pred sobnimi okni. Pri tem se je zretnica Vojda tako silno prestrašila, da je spustila otroka na tla. Plošni zmedi vse križem med ječanjem, jokom, tavkanjem in vreščanjem je dobila Francka živčni napad, postrežnica pa je bila vsa iz uma, da je pustila otroka kar na tleh in samo tulila. Šele čevljar, ki je prihitel vsled hrupa v sobo, je pobral jokajočega otroka in je z grozo spoznal, da ima zlomljeno levo nožico. Nekaj časa so vsi vpili sem in tja in zvrčali krivdo drug na drugega, nato pa se je odpravil čevljar z vozom na Gorjansko po zdravnika. Ko je ta prišel, je zmajeval z glavo in premišljeval sam pri sebi, nato je uravnal zlomljeno nožico in jo povil v mavčev ovoj. Pred odhodom je izjavil, da bo ostala noga, če otrok ne umre, za vse življenje nekoliko krajša in hiba. To so začeli znova tarnati in jadikovati. Francka, otrokova mati, je imela za zlo slutnjo, ker je hotela nesreča detetu že takoj ob vstopu na svet postaviti na pot zapreke. Vedel je otrok skoraj neprenehoma jokal in ječal; toda umrl vendar ni, in ko je zlomljena noga ozdravila, je izvrstno prosperiral. Shodil je šele z devetimi leti in pri tem je neznatno šepal na levo nogo. Veternjak je imel z dečkom blazno veselje in ga je tudi razodelal in blazen način, ker se je z otrokom igral, kot bi bil lutka. Vihrel ga je kot žogo iz ene roke v drugo, dvigal ga visoko nad glavo in ga zopet naglo spuščal, ga posedel na svojo ramo in plesal okrog, pri tem pa godil na orglice, dokler se ni vnemu otroku zvrtelo v glavi. Francki se je zdelo večkrat kar čudež, da ni otrok vrgel ali zadel z njim ob kak predmet, in iskreno mu je prigovarjala, naj opusti to brezumno početje. Toda to ni pomagalo nobena prošnja in opomin in svarjenje materino in tudi ne vpitje bojega očetovega otroka. Deček ni imel vljub očetovim izbruhom nikakršne bojazni pred njim in se je zatekal vedno v materino naročje, da ga je ščitila. Samo če je vzel oče v roke harmoniko ali orglice in začel igrati, se mu je pridružil in potiskal z odprtimi usti in veselo. To otrokovo veselje do muzike je čevljarja na moč ugajalo, in učil je dečka, brž ko je znal malo govoriti, že več pesmic. In ni trajalo prav dolgo, ko je pel mali s svojim nežnim glasom še precej pravilno: <center>»Sladko vince piti to me veseli, dobro voljo biti svoje žive dni. Svoje žive dni — brez vse skrbi, to me srčno veseli.«</center> Ali drugo: <center>»Oj, šmentane citre, kak milo pojo, so mene zmotile, še tebe bodó.«</center> In naučil ga je še več drugih take vrste. S tem učenim načinom svojega moža se pa Francka ni prav nič strinjala, in ker ni imel Veternjak nobenega smisla za kaj pametnega, je učila dečka sama svetih pesmic o Jezusu in Mariji, ki so mu tem bolj ugajale, ker mu jih je mamica zapela s svojim lepim, mehkim glasom. Mati ga je učila tudi moliti in mu veliko pripovedovala o ljubem Bogu v zlatih nebesih. Deček je gledal potem večkrat ob jasnih sončnih dneh navzgor proti planinam, nad katerimi se je bočilo modro nebo, in je iskal z lesketajočimi očesci vrata, koder se more priti v nebesa. Nedelje se dvigne precej strm hrib Medgorje, na čigar vrhu stoji lepa romarska cerkev Matere božje. Tja gor so se največkrat in najdalje ozirale sanjave oči dečka, kajti od tam si je predstavljal vhod v nebesa. S posebnim veseljem je deček rad plezal po nizkih smrekovih drevesih, ki so stala ob vrtnem robu, in je tam gori prepeval kot ptiček. Ko mu je pa skrbna mati prepovedala plezati po drevesih, se je skobalil večkrat na jeseni plot pred hišo, da bi ne padel dol, je naslonil leseno lestev na ograjeni vrt in se stegal v višnje. Nad tem je imel oče Veternjak največjo zabavo in je imenoval dečka »Kraljiček«. V gostilni je smeje pripovedoval, da mu je priletel v hišo majhen ptiček, kraljiček, ki poje lepše kot vsi ptiči daleč naokrog in da je tako udomačen, da se igra z mačko. Dečku samemu je ugajalo ime in je bil vesel, če ga je oče tako poklical. Slednjič je on sam močno odgovarjal, če so ga ljudje vprašali, kako mu je ime: »Kraljiček sem.« Tako se je zgodilo, da ga na splošno ljudje niso več drugače imenovali in da se ga je prijelo ime »Kraljiček« za vse žive dni. Med raznimi pesmicami, katere je Veternjak dečku vtepel v glavo, se je zna tudi glasila: <center>»Štorklja, štorklja, dolgonožica, le zakaj pa k nam ne prideš nič? Bratca, sestrico imel bi rad, da bi mogel iti z njima se igrat.«</center> Želja, ki jo je ta pesmica izražala, se pa ni izpolnila. Kraljiček je ostal edini otrok Veternjaka in Krajnove Francke. ==II.== Čevljarjev sin Janezek, po domače Kraljiček, se je razvijal na svoj poseben način. Kljub temu, da je nekoliko šepal, je bil izredno lep deček. Imel je pravilne, resne poteze obraza, črne, bleščeče lase, ravne take obrvi, nasprotno pa svetlomodre oči. Bil je mehkega, sanjavega značaja, pri tem pa trdne in odločne volje, da se ni dal lahko odvrniti od svojih, večjih tudi prenagljenih sklepov. Nekega dne je ležal mirno na prostem v travi in motril planine naokrog, nato je splezal na ograjo in vriskal in prepeval. Nenadoma pa so mu postale oči vlažne, zdrknil je s plota in tekel, glasno jokajoč, v hišo. Ko ga je mati vprašala: »Kaj je, za božjo voljo, Janezek?« je med ihtenjem vzkliknil: »Tako mi je dolg čas po vas, mama!« Tedaj ga je mati dvignila k sebi in ga objela in poljubila. Deček je jokaje milo srce ročice okrog materinega vratu in jokal še bolj krčevito. Hipoma pa se je zopet radostno zasmejal. Taki in podobni prizori so se večkrat ponavljali. Ko deček še ni imel celih šest let, ga je zadela udarec, ki je bil mnogo hujši kot nesreča ob njegovem prihodu na svet. Dobil je sredo potek, ko je prišlo mnogo letoviščarje s svojimi otroci v vas, skratka. Nekaj časa so prihajali bolneži; nato pa je odšel zdravnik, z ozirom na težo, da se mora odpeljati bolnik. Na niso nič pomagale prošnje in jokanje materino, ne odpor očetov, vzeli so dečka ponoči skoraj na silo iz hiše in ga odpeljali v bolnišnico. Otrok samemu ni bilo težko slovo od doma, kajti bil je zaradi visoke mrzlice že tri dni deloma ali popolnoma brez zavesti. Tem huje je občutila izgubo mati. Nič ni mogla sneti in je kar naprej jokala. Večkrat je šla dol v Gorico; toda niso ji dovolili nobenega obiska pri otroku, ampak so ji le zagotavljali, da mu gre na bolje. Tega Francka ni verjela in je izjavila, da ima zlo slutnjo, da se s sinkom ne bosta več videla živa. To se je tudi zares zgodilo; toda ni umrl fantiček, ampak Francka. Ko je bil deček že več kot tri tedne v bolnišnici in se mu je že precej izboljšalo, je neprestano vprašal po materi. Kolikokrat je prišla ena ali druga žena iz mesta noter, se jo je dolgo po njej oziral, če ni morda mati. Neko jutro je rekel jokaje: »Danes ponoči je bila tu mama in me je poljubila. Zakaj je zopet odšla?« »Pomiri se, Janezek,« ga je tolažila usmiljena sestra. »Samo sanjalo se ti je. Prihodnji teden pride mama in te vzame s seboj domov.« Toda Francka ni več prišla. Napadla jo je huda pljučnica in čez šest dni je že umrla. Osirotelemu dečku niso ničesar povedali o nesreči, ki so jo zadeli. Tem bolj prijazne in ljubeznive pa so bile do njega usmiljenke; toda večkrat so se morale naglo odkraditi, ko je otrok povpraševal po materi, ker so se jim ulile iz oči solze. Osem dni po pogrebu rajnke Francke je prišel čevljar, da bi vzel s seboj fantiča. Bil je tako bled, prepaden in shujšan, da ga deček na prvi pogled ni spoznal. Nato pa je otrok takoj vprašal: »Kje je pa mama?« Čevljarja je grozno davilo v grlu. Zadrževal je jok in zgrgrajočim glasom: »Mama je odšla ... k stari teti Lizi v Trg in mora nekaj časa tam ostati ... Pozneje se bova zopet ... Jankec, pojdi sedaj z menoj! Lepo se boš imel doma ... Vse ti bom naredil, kar si boš poželel.« Nato se je naglo okrenil in šel nekaj korakov po veži. Sestroje je stopil fantiček za njim. Usmiljenke so zajokale skoraj na glas. Ko se je čevljar malo umiril, je vzel otroka v naročje in odšel z njim. Doma v hiši je vladala žalost mračna. Črne sence po vseh prostorih. Lahkomiselnemu Venčaju bi se niti ne sanjalo ne, da bo prišel nekoč dan tako naglo in tako strašno zadela. Čim manj se je je nadejal, tem huje ga je zadela ta plača. Skoraj ni mogel verjeti, da je izgubil Francko, svojo ljubljeno ženo, zdelo se mu je nemogoče, da bi bilo to res. Neka še nikdar občutena bolest mu je glodala v srcu. Ne kakor najhuje ga je mučilo sočutje z otrokom. Kaj naj počne ubogi, šepavi nebogljenec brez matere, na katero je bil tako močno navezan? Bridko mu je bilo gledati, kako otrok pogreša mater, večkrat je cel deček iskal ven na vrt, na travnik ali okrog hiše in klical: »Mama! ... Mamica!« — Ko je prišel zopet skozi vrata, je vprašal: »Kaj je tvoja mama? Ali ne bo prišla?« — Ponoči je spal mali pri očetu v kamri, kjer mu je pripravil posteljo poleg sebe. Včasih se je po večkrat zbudil, da je otrok klical mamico ali se v spanju to povpraševal. To je bilo za čevljarja tako pretresljivo, da je večkrat premagal k reči jok. Da bi deček malo pozabil na mater, mu je kupil raznovrstne igrače; toda malček se je igral z njimi le kratek čas, potem pa je zložil vse igračke skrbno v omaro, ker jih je hotel ohraniti lepe in nepoškodovane, da jih pokaže materi. Dvakrat na dan je prišla od očetovih stara Mihovka, ki je skuhala za čevljarja in otroka in opravila nujna gospodinjska dela. Usmiljeni stari ženi se je globoko v srce vtisnilo njegovo neprestano vpraševanje po materi. Premišljevala je večkrat, ali bi ne bilo najbolje, da pove otroku golo resnico. Nekoč mora itak zvedeti. Tu je pritekel nekaj dne deček glasno jokajoč skozi kuhinjska vrata in klical: »Mati Mihovka! Mati Mihovka! Janezek, kaj pa je, za božjo voljo?« je vprašala prestrašeno stara žena. »Kovačeva Tončka je rekla..., Kovačeva Tončka je rekla, je hlipal fantek, da se moja mama nikoli več ne vrne. Grobar Miha da je pokopal mamo tam doli pri Svetem Danijelu.« Starki so se ulile debele solze po licih. Zaprla je kuhinjska vrata, sedla na stolico, potegnila fantiča k sebi, položila njegove roke med svoje in rekla z mehkim glasom: »Tončka je neumna punčara. Nikar več ne jokaj, Janezek. Pomendila se bova nekaj pametnega... Glej, ko si bil ti v bolnišnici, je prišel naš Gospod, ljubi Bog, in je vzel tvojo mamico s seboj v nebesa.« »V nebesa se zakliče otrok z lesketajočimi očmi. Potem pride mamica zopet nazaj. Ljubi Bogec ji bo že pustil oditi.« »Janezek, poslušaj. Kdor je že v nebesih, ne gre več nikdar ven. V nebesih je tako lepo, in naš ljubi Bogec je tako dober in ljubezniv, da hoče mama vedno tam ostati. Če bi jo ljubil Bog nebeski, bi se grozno jokala.« »Pa kaj nima mamica mene nič več rada? Jaz nisem kriv, če sem bil bolan,« je tožil fantek. »O, mamica te ima sedaj še veliko bolj rada kot pred boleznijo. Vedno gleda z nebes sem dol nate in prosi nebeškega Očeta, da te pusti, da prideš gor k njej.« »Potem ne ostanem nič več tukaj. K mamici grem v nebesa. Nebeški Oče me bo že pustil noter.« »Sam od sebe ne more nihče v nebesa.« »Moj ljubi otrok, sam od sebe ne more nihče v nebesa. Moraš počakati, da pride pote nebeški Oče ali pošlje angelčka, da te vzame.« »Kdaj pa pride nebeški Oče ali angelček?« »Tega žal sama ne vem. Zgodi se lahko vsak dan, traja pa lahko tudi več časa — prav tako, kot se zdi ljubemu Bogu prav.« »Brž — brž — moram k mamici. Nič nočem čakati.« »Janezek, bodi pameten! Hočem ti nekaj povedati. Sedaj moraš biti priden in rad moraš moliti in nič več jokati, pa bo naše veseli Bogec rad in te bo poklical prej k mami.« Dečkove oči so se začele zopet svetlikati in gledajoč v staro ženo je rekel: »Tudi jaz imam ljubega Boga rad. Gotovo me pusti k mami.« Nato je capljal ven na vrt. Čez nekaj časa je čepel na ograji in molil pol pojoč pol govoreč pesmico, katero ga je naučila nekoč mamica: <center><poem>V nebesih sem doma, to glasno pravita mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. V nebesih sem doma, cvet sreče mi ne da, zato me vsa zemlja ta dežela tuja je. V nebesih sem doma, kjer družba zvoljena se skupaj veseli in k sebi me želi. V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, kjer večno srečen bom.</poem></center> Stari ženi so zopet tekle solze po licih. Naslednjo noč je divjala silna nevihta nad dolino; gori v planinah se je usula tudi toča. Toda zjutraj je zasijal zopet lep, kristalno jasen dan, ki ni razen uničenega vaškega potoka prav nič spominjal na ponočno neurje. Ko je prišel čevljar, ki je imel delo pri bližnjem sosedu, opoldne domov, ni bilo dečka Janezka nikjer. Mihovka je izjavljala, da se je otrok nekaj časa igral na vrtu; ko ga potem ni več videla, je menila, da je pri očetu. Povpraševala so po njem po vseh sosednjih hišah in ga iskali po vasi od enega konca do drugega, pa nikjer ni bilo ne duha ne sluha o pogrešanem otroku. Čez nekaj časa je povedal Strgarjev Blaž, naglušen občinski revež, da je videl fantiča na mostu nad vasjo, ko je gledal v potok. Voda je bila od ponočnega naliva še vedno zelo narasla in deroča in motni valovi so nosili s seboj prod in drobir. Tedaj je bilo skoraj brez dvoma, da je padel deček v potok in utonil. Ljudje so prebrskali vso strugo navzdol in preiskali tudi vse jezove in kanale, toda ves trud je bil zastonj. Slednjič so morali opustiti celo upanje, da bi dobili vsaj truplo otrokov. Čevljar Lovre je bil kot iz uma. Ruvall si je lase, tekal brez klobuka po cesti gor in dol in rjul kot smrtno zadet zver. Mihovka je očitala, da ni bolje pazila nedolžnega ljubega otroka. Stara ženica se ni nič branila, ampak je jokala. Nato je skušala obupanega očeta tolažiti: »Glej, Lovre, je rekla, kar Bog stori, vse prav stori. Kdo ve, če ni nesreča za Janezka v srečo. Vedno se mi tako dozdeva, da je prišla Francka in vzela svojega otroka.« »Kaj pa mojega otroka? Saj je tudi moj otrok!« je zavpil čevljar. Potem je hipoma popolnoma utihnil in je čepel cele ure dolgo na enem in istem mestu v sobi in topo buljil pred se. Minil je tako en dan in ena noč. Drugi dan opoldne se je pa zaslišal pred čevljarjevo hišo radosten vzklik: »Kraljiček ni mrtev. Kraljiček je odletel na Medgorje.« To veselo novico je prinesel Skodirjev Jurček, ki je pasel živino po travnatih bregih na Medgorju. Pol važno, pol šaljivo je pripovedoval, da je šel danes zjutraj gor k cerkvi, da poide živinico tja, ko je nenadoma naletel na otroka, ki je spal pod lopo pred cerkvijo; ko si ga je natančneje ogledal, je bil v resnici Kraljiček. Fantiček je čvrst in zdrav, le malo sestradan, in sedi sedaj v najboljši hiši na ravnici pod vrhom, da se malo okrepča in pozdravi. Takoj si je imel čevljar več opravka. Stekel je skozi vas in po najkrajši bližnjici navkreber vznem, kot bi bil na ravni cesti. Prej kot v eni uri je bil že zgoraj pri hiši, kjer so sprejeli in postregli najdenega otroka. Ko ga je oče zagledal pred hišo, je planil vrhoma k njemu, ga dvignil v naročje, ga objel in poljubil in zaklical na pol smeje se, na pol jokajoč: »Janezek! Janezek! Moj otrok!« Deček mu je ovil ročice okrog vratu in rekel: »Ata, šel sem v nebesa, da bi poiskal mamo.« »O, božjo voljo, Janezek, kdo ti je pa povedal, da je mama v nebesih?« Mihovka mati so rekli in tudi sam vem to.« »Ti ubogi otrok, nebesa so previsoko zgoraj.« »Da, da, je čepetal deček in kazal s prstom proti vrhu hriba: daleč, daleč, daleč je v nebesa.« »In tako dolgo nisi nič jedel.« »O, pač, poskusil sem nekaj borovnic ob poti. Potem je prišla tema, pa me ni bilo nič strah, saj sem bil pri cerkvi Matere božje. Zato sem zaspal.« »Pa te ni nič zeblo. Ni se celo bos si.« »Nič me ni zeblo, saj se mi je v spomin, da je prišla k meni iz cerkve Mati božja in me celo s svojim plaščem. Ljubeznivo se mi je nasmehnila in mi rekla, naj bom vedno priden. Tudi Jezusček se mi je lepo nasmehnil in njegove očke so me blagoslovile s svojo ročico. Potem sta oba izginila in nisem videl več drugega kot polno zvezd nad seboj. Tedaj je prišla mama z nebes in mi rekla, da sem še veliko premajhen, da moram še zrasti in postati velik deček, potem šele bom smel iti v nebesa.« »Janezek, pri meni moraš ostati. Če odideš od tu, nima tata nikogar več. Mama je tudi odšla.« »In pri tatu ostanem. In ko zrastem, tedaj greva skupaj v nebesa k mami, kajne?« Čevljar ni mogel odgovoriti, ker so ga dušile solze. Stopil je v hišo in zahvalil domačim za postrežbo otroku. Ponovno okrepilo zase je sklenil, si zadal dečka na rame in ga nesel utrujen po hribu navzdol proti domu. ==III.== Preteklo je leto, čevljar Lovre, ki je bil videti po ženini smrti od žalosti in bolesti ves strt, je postal zopet stari Vetrnjak. Scer ni Francke nikakor pozabil, ampak je pogosto o njej govoril in jo imel povsodzrno. Tudi se je zarekeln, da se nikdar več ne oženi, prvič, ker človek v zakonu zgubi nedolžnost, drugič, ker bi tako, kakor je bila Francka, po vsem svetu več ne dobil, tretjič, ker noče dati svojega fantiča, Kraljička, mačehe, in četrtič, ker je bila in ostane Francka njegova edina žena in vekoma. V klubu temu je jedel in prepil po gostilnah pošteno in bolj veselo kot kdaj koli prej in ni bilo dneva, da bi naletel na Vetrnjaka na enem ali drugem koncu doline. Opojnih pijač nikakor ni prezrl, vendar je bil vedno kadar popolnoma pijan, vedem, da je imel kolikor pod kapo, da je bil dober volje. Tudi ni šel v gostilno zaradi pijače, ampak zaradi petja in vesele družbe. Najbolj zvesta tovariša sta mu bila Brbljač in Škripc, ki sta bila z njim prava tovariša veselja in občutna muzikantka terceta. Vetrnjak je igral na harmoniko, Škripc na kitaro in Brbljač na klarinet. Zadnji je pel globok bas, Škripc mehak bariton in Vetrnjak kot skrjanček čisti, večkrat pa tudi hripav tenor. Odklar je čevljarja žena umrla, je bila vsa triperesna deteljica zopet samskega stanu; vsi trije so bili tudi enake starosti. Po domače imenovan Brbljač, s pravim imenom Boltarjev Janez, je bil po svojem poklicu krošnjar in je trgoval z volnenimi izdelki, predvsem s čepicami, nogavicami, jopicami in majami. Ni pa krošnjaril celo leto, ampak samo zadnje tri mesece, zaslužil je pa pri tem toliko, da je drugih devet mesecev preživel čisto dobro pri svojem bratu mizarju, v kolikor ni presedel po gostilnah za mizo. Bil je plečat in čokat mož, imel je okroglo glavo, rdeč nos, olrito brado, sive oči in namrščene, snežnaste lase, ki so mu štrleli kot jež izpod kape vse strani z glave. Najbolj pomemben na vsem Brbljaču sem bila njegova razmeroma majhna usta. Skozi ta niso prihajali samo mogočno doneči basovski glasovi, ampak tudi brezkončne strune besed in čenče, baha in laganja, kar je pa znal razložiti tako živo in prepričljivo pripovedovati, da slušalcu niti sam ni dvomil o njih resničnosti. Od svojega blebetanja in brbljanja je tudi dobil pridevek Brbljač. Skozi iz majhnih ust so tekli tudi brezštevilni kozarčki opojnih tekočin, ki jih je pa Brbljač neverjetno količino prenesel. Z osmimi četrti vina ali devetimi vrčki piva je bil še popolnoma trezen. Pijača ga ni nikdar toliko zmedla, da bi se mu pijanstvo poznalo, pa naj je pil še toliko. Vetrnjaku je bil Brbljač tem bolj všeč, ker je bil boter njegovega sina. Tretji v zvezdi je bil Mirko Mikuž, Dasi ravno še ni štel štideset let, je vendar imel za seboj že zelo razburkano življenje. Kot sin z gospoda umrljh staršev je tri leta študiral, zaradi medsebojne nepopustljive nenaklonjenosti med njim in gospodom profesorjem pa je obesil šolo na klin. Nato se je izučil krojaške obrti in je odšel kot pomočnik v svetu. Ker je pa težko zdržal presedanja, so ga zanesla nepremagljiva nagnjenja vedno dalje in pri tem se je svoje obrti tako temeljito odučil, da je komaj še znal prišiti gumb na hlače. Sedaj je šel za postreščka in je hodil od gosta do gosta; toda povsod so ga odslovili, čes da ni za ta poklic, ker je na pol izpraznjene kozarce preveč čisto izzival. Po malem odmoru se je pridružil neki pevski družbi in se je pri tem navadil igrati na kitaro. Ker je pa pel slabše kot drugi, je bil kmalu zopet na cesti. Tedaj se je posvetil umetnosti in je vstopil kot učenec pri nekem slikarskem mojstru v mestu. In pri slikarskem poklicu se je zdelo, da bo ostal. Vsaj prišel je po nekaj letih z mojstrskim spričevalom domov in se je lotil s svojo umetnostjo v domovini. Podob je sicer slikal nobenih, pač pa je znal izvrstno pobarvati krčnje, omare, mize, stole, zibelke, skrinje in podobno v prav pisanih barvah in nanje pričrtati lepe rožice in srčke, znal je tudi lepo poslikati veže in sobe in celo stare slike s svežimi barvami znova poživiti, tako da so ljudje njegovo umetnost splošno občudovali. Zredi se sicer ni po svojih umetninah; kajti prvič je bilo v ozkem domačem področju veliko premalo slikarskega dela, drugič je bil slikar nezanesljiv, ker ni znal delati ob uri, ampak se je bolj pridno praznil kozarce po krčmah, in zato je izgubil naročila. Kljub temu je hodil Mirko vedno lepo in gosposko napravljen. Bil je vitke, brhke postave, bele polti, imel je rjave zavihane brke, valovite kostanjeve lase in se je rad po mestno nosil. Sicer se je moral večkrat, ko so bili časi prav slabi, zadovoljiti s staro ponošeno vsakdanjo obleko, toda nekaj meščanskega je imel vedno na sebi, namreč črno suknjo nad srajco. Po svojem fraku se je razlikoval od vseh drugih moških v vasi in po tem oblačilu se ga je prijelo ime Škripc. Prav slabo mu ni šlo nikoli. Če se je tu pa tam zgodilo, da si je moral gašiti žejo z bistro studenčnico namesto z rujnim vinom in da mu je krulila po želodcu lakota, tedaj se je spet oklenil umetnosti, vdove po rajskem kramarju Malegju, ki je bila brez otrok in bogata. Gospe vdovi Malegjski se je znal sin rajne sestre še kot otrok prikupiti in si pridobiti njeno srce in ona ga je zato na razne načine podpirala in mu je tudi večkrat obljubila, da mu bo zapustila lepo dediščino, če ji ne napravi kake sramote. Nato je zidal nekaj zlate gradove v oblakih in ni izgubil nikdar dobre volje, razen ko je bil zelo vinjen; v takem primeru se je namreč lotil jokati kot otrok. Poleg vsega drugega je bil Škripc tudi pesnik in je razveseljeval svojo ljubo teto ne samo z novimi rožnimi dam, ampak tudi ob drugih priložnostih z visoko donečimi verzi, za kar je potem vsakokrat prejel zvečer plačilo. Odkar je postal Vetrnjak spet popolnoma neodvisen, ni skoraj nič več delal in je polagoma, pa gotovo zapravljal majhno glavnico, ki mu jo je zapustila Francka. Največ časa je potratil po gostilnah, kjer sta mu delala zvesto družbo njegova dva tovariša, Brbljač in Škripc, in mu pomagala zganjati vse, kar jim ni nikoli manjkalo, s petjem, godbo in šalami. Najlepše pri vsej stvari pa je bilo to, da je jemal Vetrnjak svojega tedaj sedemletnega dečka Janeza vedno s seboj v gostilne. In nad vse lahko je bilo, da je moral fantič pri petju in godbi treh vinskih bratov sodelovati. Vetrnjak je kupil za slabo nadarjenemu dečku orglice in ga je med dolgo zimo brez posebnega truda naučil celo vrsto korakov. Vlakov, poskočnih in narodnih popevk. Tudi nekaj kvantarskih pesmi je znal deček, ki jih sicer ni razumel, pa jih je prav korajžno pel. Vetrnjak je bil ves ponosen na sina, da je že tako zgodaj nastopal v javnosti in kazal svoje umetnije. »Hej, moj Kraljiček, to je tiček, kaj se je bahal, v celi deželi ne dobite takega. Igra in poje že zdaj bolje kot učitelj. Kaj bo šele postal v dvanajstih, štirinajstih letih!« Drugi Vetrnjak, je nekaj zaklical: »To bi ne bilo neslabo, hahaha. Toda Kraljiček bo postal voz, operni pevec, pred katerim se boste nekoč še vsi okrivavali.« Na dečka je bil nekoliko ponosen tudi Brbljač kot njegov boter in je pripovedoval čudovite stvari o njegovih zmožnostih. In tudi Škripc, ki je imel sploh rad otroke, je pristil pri skupini fantič tesno k srcu. Sploh sta bila vesela oba, da se je njim pridružil in pevski krožek pomnožil še za enega člana. Gostilniški gostje so dečku živahno ploskali in ga hvalili, zlasti tedaj, ko je s svojim čistim in pevnim glasom zakrožil kakor kvantarski popevko. Če bi ne bil se tako otroško preprost, bi se mu prav lahko vtihotapila v krvno domišljavost. Malce nečimern je že vsekakor postal. Tu ga je pa zadelo bridko spoznanje. Brbljač je hotel svojega kumča na vsak način naučiti piti. »Dečko, pij!« mu je prigovarjal; »vino ima moč.« »Da, tako moč, da vrže može po tleh, hi hi,« se je smejala natakarica. »Dečko, drži jezik za zobmi in nikar se ne vtikaj v stvari, o katerih nimaš nobenega pojma,« je renčal Brbljač. »Vse, kar ima moč, daje moč tudi drugim. Kdor veliko je, dobi moč; kdor veliko pije, dobi moč; kdor veliko dela, dobi moč. Moč daje samo vino. Zato moraš piti.« Deček je srknil iz kozarca in skremžil usta ob kislem okusu. Tu je stopil vmes Škripc in rekel: »Ne, seveda, Janezek, zato je prekislo — kajne? Toda sladko se lahko kmalu popravi, le počakaj.« Vzel je skledo s sladkorjem in je dal pet, šest koščkov v vino, ki ga je potem z žlico premešal. »Tako, Janezek, zdaj ti bo šlo vse drugače v slast, le pij.« Deček je pogledal vprašujoče očeta. Ta mu je pritrjevalno prikimal. »No, sladko vino napravi čist glas.« Zdaj je deček pil in ker mu je bila pijača pogodu, je kmalu izpraznil kozarec. Škripc pa mu je zmešal še drugi in tretji kozarec s sladkorjem. »Priliti bi se mu moralo vsaj malo vode,« je svetovala natakarica. »Kaj? Vode?« se je smeje protivil Vetrnjak. »Kraljiček ni riba, ampak ptiček. In kdor zna peti kot ptiček, zna tudi vincek piti.« Toda kmalu so vinski duhovi že omotili dečka. Plesali so mu po glavi, da je izgubil ravnovesje, mu obrnili želodec in izpraznili njegovo vsebino v široko lizno po mizi in po Škripcovi kitari. Izbruhnile so sledile bučne krohot gostov, kar so si pa trije možki umaknili tako slabo zamenili, da bi prišlo kmalu do tepeža z zamerljivci. Deček je jokal od sramote, to da se čuje je bilo, ker je menil, da bo moral umreti, tako slabo se je počutil. Prenesli so ga v gostilniško sobo v posteljo, kjer je prenočil tudi oče poleg njega. Od tega dne je dobil Kraljiček tak gnus in strah od vina in vseh opojnih pijač, da ni poskusil več niti ene kapljice alkohola in celo njegovega duha ni mogel prenašati. Tudi ni več hotel po gostilnah igrati, ker ga je bilo sram pred ljudmi. Njegova volja pa se je morala ukloniti zahtevi treh vinskih bratov in tako je zelo viharno preživel svojo pot. Večkrat se je dečku dremalo, zlasti tedaj, ko so prav dolgo posedali po gostilnah, in se mu je ljubilo igrati, ker je odložil orglice. Vetrnjak je položil tedaj fantiča na klop, mu del svojo suknjo pod glavo in ga pustil, da je zaspal. Fantek se potem ni več zbudil niti tedaj, ko ga je oče v naročju in ga odnesel domov, ampak je naslonil glavico na očetovo ramo in spal trdno naprej. Včasih je zanesla Vetrnjaka pot mimo pokopališča, posebno ko je bil močno vinjen. S spečim dečkom na rokah je pokleknil na grob svoje rajnke žene in razvil se je med njima na pol otrezen, na pol trezen razgovor. Pri tem je svojim besedam sam odgovarjal, tako da sta se nekako takole pogovarjala: »Ljuba Francka, nocoj sem se, žal, spet precej zakasnil ... Po tebe morem pomagati — boter Boltar in Mikuž sta me tako dolgo zadržala.« »Da, da, Lovre, je izgovore poznati. Ti si vedno nedolžno jagnje in le drugi so vsega krivi.« »Ni ravno treba, da bi bil jagnje, da sem le pošten človek. Voljo imam dobro, samo meso je slabo. Moraš mi pač še enkrat odpustiti, Francka.« »Odpustila bi že rada, samo da bi se tudi ti že kdaj poboljšal. Pa si vedno eden in isti Vetrnjak.« »Daj, Francka, nikar me grajati. Saj te imam rad. Če bi ne odšla od mene, ampak pri meni ostala, bi bil še davno svetnik.« »Da, precej poboljšani svetnik, kakor ga ni še nobenega v pratiki. Zdaj pa pojdi domov, Lovre, in lezi spat, sicer boš in najin fantek izgubil še očeta.« »V tem pogledu bodi brez skrbi, Francka. Zdrav in čvrst sem kot riba. In za fantiča pazim kot na punčico svojega očesa, tu je vse v redu. Fantek je tukaj pri meni in te lepo pozdravlja.« »Zdaj pa greva domov. Z Bogom, ljuba Francka, lahko noč!« Nekoč je poklical župnik čevljarja k sebi in mu napravil resno pridigo, dano, da ne bo tako vrtoglavo življenje — ker sicer bo zakonu ugonobil sebe in posebno pa svojega otroka. Tu se je pa Vetrnjak zagovarjal: »Prečastiti gospod župnik, ljudje imajo veliko govoriti, ko je dan dolg in manj je govoriti, ko je večer, kaj ne slišim. Prav zares ne položaj vesti. Počutim se, ne morem več, ker ne morem pozabiti Francke. Mihovka, ki mi je dolgo pomagala pri gospodinjstvu, je bolna, in da bi si vzel kako deklo za oskrbnico, ne zmorem. Tako se moram sam ukvarjati z gospodinjstvom, kuhati, pospravljati, pomivati in večkrat po celem dnevu ne pridem do časa, da bi opravil svojo obrt. V kuhinji, kamor pa da se, da ne morem drugače kot da skočim do krčmarja po to, kar potrebujem. Če pri tem malo posedim v sobi in spijem kozarček vina, je že zaradi obrti potrebno; kajti krčmarjem mi dajo veliko dela. Fantka moram seveda jemati s seboj, sicer mi spet odide na goro in odtod v nebesa, hehehehe ... Kraljiček, hehe, Janezek, je nedolžen, dober otrok. Prav za prav bi moral že to leto hoditi v šolo, toda saj veste sami, gospod župnik, da je rekel zdravnik, da je še preslab in težko hodi s šepavo nožico. Prihodnje leto pa, pa že pošljem v šolo in boste videli, kako bister in priden dečko je. Piti ne mara drugega kot vodo in v gostilni mu je takoj dolg čas. Dolgo bi zdržal na ostajanju v gostilni, večjemu četrt, pol ure. Nato greva domov, povečerjava in zmoliva in spiva potem mirno in pobožno kot dva puščavnika.« Po tem dolgem govoru je obljubil Vetrnjak vse, kar je župnik od njega želel, in je šel nato smeje domov, ne da bi se za to, kar je obljubil, še nadalje brigal. Mnogo strožje kot župnik je prijel Vetrnjaka župan. »Ti, Lovre, je rekel ostro, to, kar počneš, je pa že od sile. Hiša ti propada, čevljarstvo si obesil na klin, denar od svoje rajnke žene, ki bi imel biti otrokov, zapravljaš, in otroku nisi nikak oče, ampak zapeljivec. Če se takoj ne okreneš na drugo pot, te bo morala občina spraviti v keho.« Prvi trenutek je bilo Vetrnjaku, kot bi ga zadela klofuta, nato je zavrnel: »Hiša je moja in otrok je moj otrok in za čevljarsko pot plačujem sam davke in zato ne pustim, da bi se kdo vtikal v moje zadeve. — Samo eno besedico še rečem, pa grem takoj na sodnijo in vas tožim za razžaljenje časti.« »Kar pojdi, tam ti jih bodo že povedali,« je odvrnil župan mirno, pa odločno. »Sicer te pa nisem poklical, da bi se s teboj pričkal. Povedal sem ti, kar je bilo treba povedati. To je prvi in zadnji opomin. Če nočeš poslušati, boš moral okusiti, to se pravi, nositi posledice.« S temi besedami je obrnil Vetrnjaku hrbet. Ta je pripovedoval nato o tem svojim tovarišem. Ogorčeno sta planila pokonci: »Kaj si vendar domišljuje oblastnež?« je renčal Brbljač; »mu bom že stolkel greben. Povedal bom županu, da mu bo v ušesih šumelo.« Škripc pa je slavnostno izjavil: »Dobro, najvišja je svoboda in svobode si ne damo od nikogar omejiti. Jaz imam prijatelje tam v mestu, tudi advokate, ki bodo ščitili našo pravico. In z njimi bomo občinskemu samosilniku še znali pokazati, da smo svobodni možje.« Štirinajst dni nato je bila velika svatba v vasi in zvečer je bilo pri Lojzmanu kaj živahno. Do štirih zjutraj je trajal ples, pri katerem so sodelovali z muziko trije vinski bratje z Janezkom Kraljičkom vred. Fantek je bil že po par urah utrujen in zaspan in večkrat so mu morali pustiti, da se je vlegel na klop in zaspal. Nato so mu dali spet kave in ga silili, da je z njimi sedel, za kar se je pa le nemudno jokajoč vdal. Županu je bilo že takoj zjutraj sporočeno o vsem tem vloglavem početju in še isti dan se je odpeljal na okrajno sodišče na Gorjansko. Dva tedna pozneje, na nedeljo, je prišel okrajni sodnik v vas, imel več razgovorov z občani in je povabil nato veseli godbeni tercet pred zbrani občinski svet. Tam je izrekel nad Brbljačem in Škripcem oster ukor, ki sta ga sprejela oba s povešeno glavo, čisto tiho in brez ugovora. Vetrnjaku je napravil bridko pridigo in mu javil, da je po uradnem sklepu poverjen vzame njegov očetovski skrbi. Vetrnjak je pogledal, pomoči iščoč na svoja dva prijatelja, ki sta pa stala pobarjena in skrušena in nista upala zinili besedice. Ko ni mogel upati od strani najboljših prijateljev nobene pomoči, je iskal pri strani mož s prošnjami, obljubami in nazadnje celo z jokom. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Odločil župan, kot njegov varuh, mu je razložil, kaj mora odslej delati in kaj opustiti in da se sme več z nikomer pravdati. In Janezek, Kraljiček, je bil še isti dan izročen v rejo na samotno kmetijo nad Cigličem, poštenemu kmetu Gorniku, ki je bil brez otrok in oddaljen sorodnik rajnke Francke. Dečku se je godilo v novi hiši bolje ko pri očetu, Vetrnjaku. Imel je vsaj red v hrani in spanju in navajali so ga tudi k delu. Gospodinja Kata, nekam boječa ženska, je imela za otroka vedno potrebno skrb. Trem poslom — samim starim ljudem — se je fantek smilil in mu ni nihče nič zalega prizadel. Pred gospodarjem pa, mrkim, redkobesednim, osornim možem, je imel deček že od prvega trenutka strah in bojazen. Spočetka ga je pač mikalo domotožje po očetu, ki pa ni bilo tako močno, da bi ga z begom zvabilo domov. Veliko huje je pogrešal dečka Vetrnjak. Menil je, da je to nezaslišana krivica, da se mu upa vzeti njegovega otroka, in bil je nad tem ves ogorčen, užaljen in razkačen. Tri tedne se je kar zaprl v svojo hišo in ga ni bilo nikjer videti, tako da so prihajali ljudje gledat, ali se mu ni kaj pripetilo. Nekega večera je pa capljal na hrib in je prežal v bližini Gornikove kmetije, da bi, če le mogoče, izpeljal svojega sina. Zatrt je prišel k malu deček sem po svoji vodnjak, oddaljenemu sto korakov od hiše. Tedaj je planil oče k fantiču, ga objel in poljubil, vzel nato na roke in zdrvel z njim navzdol po hribu. »Oče, kaj pa počenjate?« je vprašal deček iznenaden. »Janezek, domov greva in ostaneva spet skupaj,« je odgovoril čevljar. »Ne smem iti od hiše. Gospodar je to prepovedal.« »To nima nič prepovedovati. Ti si moj in nikogar drugega.« »Toda če mi kaj napravi?« »Mu bom že jaz pokazal, naj samo poskusi. Saj sem močnejši kot on. Bodi le kar brez skrbi.« Doma se je čevljar dobrikal dečku na vse načine, mu ponujal slaščice in potem sta igrala skupaj na harmoniko in orglice. Toda ni jima bilo usojeno, da bi živela dolgo skupaj. Gornik je izpred skednja videl, kako je čevljar odvedel dečka, in je še isti večer sporočil o tem županu. Drugi dan sta prišla dva orožnika v čevljarjevo hišo in sta ob kratkem opravila. Eden je odpeljal dečka nazaj k Gorniku, drugi je odvedel Vetrnjaka na okrajno sodišče, kjer je moral odsedeti tri tedne zapora. Ko se je fantič vrnil h Gorniku, mu je ta brez veliko odmeril nekaj ne preveč hudih udarcev, na kar se je spustil deček v grozen jok; kajti občutil je kazen tem bridkeje, ker ni bil še nikdar v življenju tepen in ker se je čutil popolnoma nedolžnega. O Vetrnjaku ni bilo potem, ko je prestal zapor, nič več slišati; izginil je brez sledu iz okolice. Ko je prišla jesen, je bil Janezek vesel, da bo slednjič smel hoditi v šolo. Čakalo ga je pa v šoli veliko več bridkosti ko radosti. Ker je občeval dotlej veliko bolj z odraslimi ljudmi kot z otroki, je bil zdaj v družbi razposajenih vrstnikov — boječ in si ni znal pomagati. Njegova šepava noga in pridobljeni naziv »Kraljiček« sta dajala predrznim paglavcem vedno nova povoda, da so mu nagajali in ga dražili. »Kraljiček, zapoj!« so klicali eni, »Kraljiček, poskoči!« so kričali drugi in celo najmanjši v prvih klopeh so se mu posmehovali. Ko se ga je tovariši neprestano nadlegovali in dražili, ni mogel v šoli poslušati paziti, izgubljal pa je marsikdaj tudi veselje do učenja. Domá tudi ni imel nobene priložnosti, da bi se učil. Pot od vasi do Gornika na hribu je bila skoro eno uro dolga; ko je prišel deček pod noč iz šole domov, je moral pomagati krmiti in napajati živino in opravljati tudi še druge posle. Potem je bil tako truden in zaspan, da se mu ni ljubilo učiti, ampak se je brž po večerji in rožnem vencu vlegel k počitku. Gornikovim, ki nista imela nikdar otrok, ni prišlo niti na misel, da bi kdaj fantiča priganjali k učenju ali mu pri tem kaj pomagali. Da bi mu pomagali pri učenju, sploh niti niso bili zmožni, in bili so mnenja, da ima edino šola nalogo, da otroka kaj nauči. Tako je ostal Kraljiček Janez vedno slab učenec, učiteljstvo se je pritoževalo, da je zaspanec, in drugim otrokom je bila to povod, da so mu še bolj razposajeno nagajali. Pozimi nekoč so poredni paglavci dobili Janezka na cesti pri Kozarčah in nagnali so ga v visok prehek in mehak snežni zamet ter ga obmetavali s kepami. Preganjani deček je poskušal na vso moč, da bi se izkobacal iz snega, pa ni mogel osvoboditi svojih nožic. Slednjič se mu je le posrečilo, da je izvlekel iz snega desno nogo, toda sezul se mu je pri tem čevelj z nogavico vred. Tedaj pa so ga pripeljali mimo voz Gabrškovega peka iz Gorjanskega. Voznik je oskrbel z bičem preko ušes razbrzdani fantalinov, da so se tuleči razbežali. Nato je pomagal jokajočemu dečku iz snega in ga dvignil na voz, da bi si pod kočem ogrel svojo boso nožico. Na vozu je sedela poleg zaboja s kruhom neko devetletna deklica, ki je imela lesketajoče se črne oči, plave lase in zelo prijazen obraz. Skrbno je ovila okrog dečkove bose noge volneno platno in nato sočutno vprašala: »Ali te zebe?« »Da,« je ihtel deček; »pa nič zato.« »Kako ti je pa ime?« »Janez mi je ime.« »Čigav si?« »Gornikov tam gori s hriba.« »Kaj? Pa nisi Kraljiček?« »Da, da — pa nisem nič hudoben, prav zares ne,« je zajokal deček na glas. »Saj vem, da nisi. Ubogi reveček si. Ali bi rad kruha?« Ne da bi čakala odgovora, je vzela deklica dva bela rogljička iz krušnega zaboja in ju potisnila dečku v žep. Medtem je iskal voznik po snegu dečkov izgubljeni čevelj in nogavico ter slednjič okopal tudi našel. Toda nogavica je bila tako mokra, da ni šla na nogo, in čevelj je bil tako raztrgan, da se sploh ni dal več obuti. »Če pridem domov brez čevlja, me bo gospodar natepel,« je zastokal deček. »Moj Bog, kako nesrečen otrok!« je rekla deklica bridko proti vozniku. »Miha, ali bi mu ne dala svojih čevljev? Menim, da mu bodo dovolj velike.« »Kaj hočeš postati svetnica, Majda? Saj potrebuješ sama svoje čevlje, hahaha,« se je zasmejal voznik. »Prav nič jih ne potrebujem,« je vztrajala deklica pri svojem; »na nogah imam dobre nogavice in ostanem vedno na vozu, dokler ne pridemo domov.« »Kaj bosta pa rekla oče in mati?« »Nič hudega. Imam še dovolj čevljev doma — kar tri pare. Ti tukaj so moji najslabši.« In že je odvezala trakove na desnem čevlju, se je sezula z noge in pomagala dečku, da ga je obul. Ker mu je bil desni čevelj ravno prav, je moral tudi levega z njenim zamenjati. Deček je bil po vsem tem tako iznenaden, da ni našel nobene besede. Župnik ga je posebej poučeval. »Najbolje bo, da se pelješ zdaj z nama do znamenja,« je rekel voznik, »od tam imaš lepo in krajšo pot do Gornika.« Deček je molče prikimal z glavo. Med kratko vožnjo se je venomer oziral na deklico, potem pa jo je na tiho vprašal: »Kako je pa tebi ime?« »Ime mi je Majda.« »Čigava pa si?« »Pekova z Gorjanskega.« »Kako si dobra. Bog ti plačaj!« »Smiliš se mi.« Pri znamenju na križpotju je voznik fantiča odložil. Še enkrat se je deček zahvalil deklici in možu. Nato je obstal na mestu in gledal za vozom, dokler ga je še bilo videti. — Ko je prišel domov, so ga sicer okregali, toda s kaznijo so mu prizanesli, ker je prinesel domov boljše čevlje od prejšnjih. Šele v svojem enajstem letu je mogel Kraljiček, kot so vsi ljudje imenovali Janeza Kralja, prejeti svete zakramente. Župnik ga je posebej poučeval in pri tem spoznal, da ima deček bistro glavico in mnogo dobre volje, samo nobene priložnosti za učenje. Od tega časa je ostal fantič župniku zelo vdan. Od drugih otrok se je bolj in bolj ločil, pogosto pa je klečal v cerkvi pred Marijinim oltarjem ali na grobu svoje matere na pokopališču pri Svetem Danijelu. ==V.== Več ko tri leta se ni o Vetrnjaku nič več slišalo. Njegova hiša v vasi je vidno propadala. Tedaj pa se je nenadoma zaslišala govorica po dolini: »Vetrnjak je spet tu.« »Kje pa?« »V Zlatoperjevi gostilni tam v Modreju je popival in prepeval in škripal s harmoniko.« »Kakšen pa je videti?« »Vedno je eden in isti Vetrnjak. Ima pa na sebi novo obleko in z denarjem kar razsipje.« V vasi pa se klatež ni prikazal in oglasil. Janezek Kraljiček je bil visoko gori na planini, kjer je imel Gornik svojo planino in je pomagal tam staremu pastirju pasti živino. Od tu se mu je odpiral krasen razgled okrog po planinah in navzdol po dolinah. Preko jespih je bilo videti čez cijanjsko polje na hrib Medgorje s cerkvijo Matere božje na vrhu. Svoji otroški pameti je menil nekoč, da se konča tam gori svet, da je videl, da se razteza v neskončne daljave in da kipi proti nebu vse bolj strmih in visokih gorah kot je medgorški hrib. Proti jugu je zastiralo pogled valovito hribovje Ritiov, proti severni strani pa se je odpiral razgled čez Kolovratov greben na Mrzli vrh in mimo mogočnega Bogatinskega pogorja na planino Razor in Kuk. Nekatere gorske skupine so se vrstile v najrazličnejših oblikah, spredaj so se bočile strmine, do vrha zelene planine, v ozadju pa so se vzpenjale visoko proti nebu skalnate gorske velikani, po katerih se je beli tu pa tam še sneg. Preko njih so se valili jasni oblaki in sproti spreminjali svoje oblike in barve. V smeri proti Gorjanskemu pa se je odpirala široka dolina, po kateri se je počasi vila modra reka, ki je spet izginila v gozdovih okrog Bledeca in Kozmarice. Kraljiček je bil nad krasnim razgledom kar očaran. Kar srečnega se je počutil na sončnih planinah, v bližini neba. Večkrat pa, ko se je oziral za sinjo obzorja, ga je prevzela silna hrepenenja, da bi se podal v širni svet, do brezkončnega morja, v velika mesta, o katerih je pripovedoval učitelj v šoli. Posebno veselje mu je bilo, da se je ulegel na planini vrh in hrbet in venomer gledal za belimi mehkimi oblački, ki so kot kdorasti jagnčki tiho in zaspano hiteli tik nad njegovo glavo. Potem so pa njegovi misli pomerjale že naprej v nebes k mamici, h kateri je hotel nekako priti čez Medgorje. Neko soboto popoldne je na planini zaspal. Tedaj ga je nenadoma nekdo dvignil in poljubil na lica. Odprl je oči in zagledal nekega moža, ki ga na prvi pogled ni spoznal. Pa to je iznenadoma zaklical: »Oče! Vi ste?« »Janezek, moj dragi! Dolgo sem te moral iskati, je vzkliknil mož. »Ljudje so govorili, da ne prideš več.« »Zaradi tebe sem spet prišel. Ali me imaš še malo rad? Povej, Janezek.« »Da, oče, seveda vas imam rad.« »Kako se ti godi pri Gorniku? Dovolji se pa kaj? Lačen moraš biti in garati za kmečko delo.« »Ne, jesti mi že dajo. In vsi so z menoj dobri, samo gospodar je malo bojim.« »Kaj, strahuje te dečko. To se mora končati. Niti en dan ne ostaneš več pri njem. Dobil sem zate drugega mesta, kjer se boš kaj pametnega naučil in postaneš kaj boljšega kot kmečki hlapec.« »Oče, pa mi se izučim?« »Čevljarstvo kot tvoj oče. Neki moj dober prijatelj, mojster Krivec, me je vzel za učenca. Ali te to ne veseli?« »Veseli me že; toda ne smem iti od hiše, sicer me ujudi kot nekdaj — prišli bodo pome žandarji in gospodar me nabije.« »To se ne sme zgoditi. Saj nisi več nikakršen otrok, ampak že velik fant in lahko greš, kamor hočeš. In jaz kot oče imam pravico, da te dam k kakemu mojstru, da se česa izučiš.« Dečkove oči so se začele svetlikati, očetovim besedam je verjel tem raje, ker se mu je mudilo z njegovimi željami. Tedaj je čevljar vprašal: »Ali imaš prazno obleko?« »Da, novo, temnosivo,« je odgovoril deček. »Knjige jo lahko prinesel na planino?« »Ne. Ampak jutri po obleko, ko grem k gornim na maši dol v cerkev.« »To je ugodno. — Kaj boš pa delal po maši?« »Po jutranji maši moram priti brž domov, da grem potem spet v planino.« »Zdaj me poslušaj, kar ti povem. Zjutraj po maši greš samo pol poti proti domu. Pri Čiginu pa ne kreni na pot proti Gorniku, ampak greš kar naprej po cesti proti Ušniku. Ali si že bil kdaj tam?« »Da, že večkrat sem pasel tam ovce.« »Dobro delaš. Tam pri Ušniku te počakam in ti prinesem tudi kaj jesti. Potem odrineva hitro čez Podselje navzdol po reki dolini. Ker bo jutri nedelja, ne bova srečevala mnogo ljudi.« »Toda če ne pridem domov, me bodo iskali.« »Preden te bodo pogrešili, bova že za devetimi gorami. Po večerji, ko prideš nazaj, kreneva malo vstran, ogledava malo svet, potem pa nadaljujeva pot dol proti mestu do mojstra Krivca.« Kraljiček se je zdel, da se bodo njegove želje izpolnjevale in njegovo srce se je začelo širiti. Kolikokrat je hrepenel ven v svet, da bi videl vse čudesa in tajnosti, in kako rad se je že davno odločil, da hoče postati kaj velikega, da bo lahko s ponosom gledal dol na vse tiste, ki ga zdaj dražijo in prezirajo. In zdaj so sanje vse tako lepe in v neposredni bližini. Zato je kar brž pritrdil očetovemu predlogu. Potekla je vse tiho po načrtu, kakršnega si je napravil Vetrnjak. V nedeljo opoldne sta bila oče in sin že pod Selom, kjer sta si privoščila z malim prigrizkom. Čez dobro uro sta dosegla do Dobrjarja, kjer sta spet malo počivala, in sta nato nadaljevala pot proti dolini. Vetrnjak se je čudil dečku, ki je pred vsakim Marijinim znamenjem, ki so stala ob cesti, malo postal in nekaj pobožnega zašepetal. »Janezek, kaj pa delaš?« ga je vprašal; »kaj si tako pobožen?« Na to je deček odvrnil: »Ker nimam na tem svetu več matere, mi je župnik rekel, da je postala moja mati ljuba Mati božja in da je ona najboljša mati; lepo rad jo moram imeti in se ji zaupanja priporočati. Tudi za vas da naj molim, je dejal župnik.« »Tako, tako ... da, da ... je že prav,« je dejal Vetrnjak. »Le moli pridno. Škodila molitev nikakor ne bo. Jaz tudi kaj molim, ko imam čas, to se pravi, molim vsak dan, seveda včasih je molitev malo bolj kratka.« V dolini je moral zaviti čevljar v gostilno in počakati prenočišče, ker je bil deček zelo utrujen. Tako je naročil litra vina in ga spil tri kozarce kar na dušek, silil je tudi fantiča, da naj pije, pa ni poskusil niti kapljice. Tem bolj v slast mu je pa šla dobra večerja, ki jo je oče naročil. Kmalu nato je zapel Vetrnjak za pečjo harmoniko in brž jih je imel v rokah. In začel je prepevati in gostiti. Deček, ki je naslonil glavo na mizo in zaspal, je spravila natakarica v posteljo, on pa je postal po rujni kapljici razigrane volje in ker so mu tudi prisotni gostje vneto ploskali, je še bolj navdušeno prepeval, igral lahkotne poskočnice in zbijal svoje razposajene šale. Šele ob eni ponoči je prišel ves natakan in omajen v sobo, kjer je spal deček, in se ulegel zraven njega v posteljo. Za trenutek je strmel v svetlobo sveče nedolžni obrazček mirno spečega dečka. To ga je minilo in še bolj pa, ko je opazil, da ima fantek ovit okrog vratu rožni venček. Ko je upihnil luč, je skušal deček zmoliti večerno molitev. Ta je bila videti sicer pobožna, pa silno kratka in se je glasila: »O Bog, zamiži na eno oko in me štej med tiste, da kar uležem se v posteljo, kot se zlekne sita krava v štalo.« In že je zaspal. Drugo jutro je vstal Vetrnjak pozno in je potem še vse dopoldne popival. Popoldne pa sta krenila s sinom po stranskih vzporednih cestah čez Kambreško. Pod večer sta se ustavila v obcestni krčmi in čevljar je vprašal po dveh možeh, ki ju je natančno opisal. Tedaj se je krčmar zasmejal in izjavil: »Oh, sta ostala pred dvema urama na Brdu in prenočila tam nekega Vetrnjaka, katerega sta dala lepo pozdraviti.« Brdo je bil kamenit hrib, malo vstran od ceste. Tam so zavili čevljar z dečkom, dasiravno se je začelo že mračiti. Popolna tema pa sploh ni postala: kajti kmalu je vzšla izza goratih hribov polna luna in razlivala svojo blagodejno svetlobo v toplo, mehko julijsko noč. Po cesti sta stopala oče in sin navkreber po prodni poti. Čez kakih dvajset minut sta prišla na jaso, ki je bila obdana od mogočnih bukev. Tu jima je nenadoma zadonel nasproti jasen bariton Škrica, ki je pel navdušeno tja v noč: »Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že.« In že sta stala oba iskana — Brbljač in Škripc — pred Vetrnjakom. Ta je vprašal malo osupel: »Kje sta tukaj?« »Kje pa naj bi bila?« je vprašal Brbljač. »In tam v dvorjeni gostilni vsekakor.« »Tam je nekam pusto ozračje, da zagreni človeku vsako veselje, zato sva se spet vrnila sem.« »In kje naj pa prenočimo?« »Tukaj v čudoviti naravi, v razkošni dvorani drevja, za katerega se zahteva v pesniško zanosa, da se ga zamehča mehki mahoviti ledeni sneg, stoji boljše kot na povaljani prtici v sobi! Bukve in hrasti nas obkrožajo kot neko pravljično sceno, nad nami pa razpenja nebo svoj s bližnjimi zvezdami posuti baldahin in luna, naša dobra zvesta znanka, je našla že nas prižgala svojo srebrno svetilko, da imamo dovolj svetlobe.« »Lepa hvala za stanovanje in razsvetljavo! S tem pa lahko bedno poginemo od lakote in žeje.« »Zoper take nevarnosti smo izbrani zavarovani,« je posegel vmes z nasmehom Brbljač; »tri litre vina so tukaj, par steklenic piva, in še tople, tudi frakeljske butelje brinovčka. Tudi dober prigrizek sva vzela s seboj na Brdo.« Po teh besedah se je obrnil k dečku, ki ga je vse to kar sploh ni videl in se je medtem ni prebudil iz tega mamljajočega sna: »Moj ljubi fantič je tudi tukaj — to me veseli,« se je hlinil. »Vej, Janezek, vsak dan moraš biti kmetavžarju toliko peči.« »Pozdravljen, Kraljiček! Vedno mi je bilo dolg čas po tebi. Zdaj pa smo spet vsi srečno skupaj,« je radostno vzkliknil Škripc. »Sveti Bog, takoj se poslovite, in srce, ki hoče veselo biti, je treba zaliti,« je zakrožil Brbljač. »Kdo je tukaj naš krčmar?« je izjavil Brbljač. »Janez naj plača za vse.« »Kaj je naš krčmar?« »V tem možičke je lastnik po svetlih denarjih.« »To ni res. Teta mi je denar sama vsilila, ker sem jo s pesmijo, ki sem jo zložil njej na čast, razveselil.« »Najprej hočemo vino piti, nato pa pesem čuti.« »Ne, prehitro ima pesem. Poslušajte, kako se glasi: »Oj ti preljuba moja teta, ta pesem zate je zapeta, ljubezen svojo razodevam, srce ti zlato z njo ogrevam. Roke bi rad na prsa ti položil, težave svoje pridno ti potožil; na svetu zapuščen sem sirota, edini up mi tvoja dobrota.« »Imenitno! Sijajno! Edini up mi tvoja je dobrota, ha ha,« je menil za vinom, pivom, žganjem. »Vidva sta zaljubljenca, ki nimata niti pojma o umetnosti in pesniški žilici.« »Teta več pojma pa imava o vinski kapljici. Torej toči zdaj!« Nato so krožili kozarci v kolobarju in v teku največjega časa je bilo par steklenic piva in liter vina do dna izpraznjenih. Večerja, ki je bila iz kruha, slanine in sira, je bil deležen predvsem deček. Ko se je najedel, se je ulegel na travnato ledeno in je zaspal, medtem se je pijače vino naprej vedno stegli z opojno pijačo. Vetrnjak je pri tem in naživljal pred se kak pomenico in brbljal neumorno praznil kozarce. Brbljač je skrbal pijačo v tankih, a dolgih požirkih, koložji vzel v roke in je po vsakem požirku junaško stresel z zaripljo glavo. Škripc pa je postajal vedno bolj duhovit in navdušen. Nenadoma je vstal pokonci, dvignil kozarec proti nebu in rekel: »Spomnite se pač, da napijemo na zdravje tudi svoji zvesti nočni čuvajki, blagorodni gospe Luni, ki nam tako vztrajno sveti s svojo srebrno svetilko pri naši gostiji.« Nato je zapel iz polnih prsi: <center><poem>»Oj mila luna, naša dobra znanka, ki med oblaki hodiš brez prestanka, gotovo moraš močno žejna biti, zato brž nalij pač ne boš piti; izprazni torej čašo polno vina, najboljša to je vedno medicina.«</poem></center> »Pusti vendar ubogo luno pri miru,« je zatrdil Brbljač. »Tu v naših hladnih planinskih krajih se pač ne more dobro počutiti in se zato vedno kislo drži.« »Kje se pa drži luna bolj veselo, a?« je povedoval Škripc. »Ti, Škripc, poslušaj, ti bom nekaj povedal. Naša luna je bledičasta, mršava reva, prava pohlevka. Na Nemškem, Francoskem in posebno v Španiji imajo vse drugačno luno, čvrsto in pošteno, dvajsetkrat večjo kot je ta tukaj.« »Štiriroglate oblike, kajne?« je drezal Vetrnjak. »Ne, veliko bolj okrogla kot naša, tako okrogla kot sodi desetih hektolitrov.« »Ko je polna ali prazna?« »Francoska luna je vedno polna in ima tako vesel, vedno smejoč obraz, da se mora vsa Francija smejati.« »Ti se gotovo nisi smejal, ker nisi bil še nikdar na Francoskem,« ga je dražil Škripc. »Kaj jaz ne? Ne samo na Francoskem, ampak celo v Parizu sem bil deset mesecev.« »In kje, boter, ti razmerja v Franciji z Gorjanskim kotom in Pariz s Trgom, kadar si prodajal kape,« se je smejal Vetrnjak. »Ljudje, ki niso prišli dalje, kot sega kmečka zvona, se najboj širokoustijo,« se je usajal Brbljač. »Videl sem dokaj sveta in lahko ti rečem, da ni za njo dovolj prostora med Gorjanskim in Trgom.« Ženo je spil kozarec do dna in umolknil. Tedaj je zopet povzel besedo Škripc: »Naša dobra luna se lahko s Cesto pred vsem svetom pokaže,« je nadaljeval in izjavil: »kjerkaj teče tam zvezdami mnogo je v najlepši okras, tudi dan od noči in nas svetli pri najlepši sanjah. Brez slavne pesnikov je je ne opevano. Razodeti so ji njene najbolj tajne sreče bridkosti in iskali pri njej utehe in leka. Ali hočete slišati, kako jo toži nek naš pesnik o svoji boli?« »No, kar ne. Se najlepše zahvaljujemo.« »Pač, to morate slišati in sočustvovati. Ta pesem se tako prilega tudi sedanjemu položaju, le poslušajte.« Vrgel je škric svojega fraka nazaj in zapel: <center><poem>»Bledi mesec, tebi tožim svoj na svetu revni stan, k tebi svojo roko prožim, iščem leka svojih ran. Vse na svetu mirno spava, vse na svetu zdaj molči, samo moja solza plava, srce moje, le ječi.«</poem></center> »Srce moje je ječi, ker vina nič več ni,« je obžaloval Vetrnjak. »Pač nekaj brinovčka imamo še, ta pogreje želodec in zaziblje v sladko omamo.« Šla je sedaj steklenica z brinovcem iz roke v roko. Ko je bila izpraznjena, je udarila ura iz dolinjskega zvonika enajst. Tedaj se je legel Vetrnjak na levo stran in je začel tako v enakomernem ritmu smrčati. Brbljač se je obrnil na desno stran in je že zadremal kot medved. Škripc je pa brinovček hudo omamnil. Ubogo pesnika se je valil bridki žalosti. Najprej je ihtel potiho, nato je začel jokati na glas in vmes vzdihoval: »Oj ti mrzel svet, to pusto življenje, huhuhu ... Mirko, ti si najnesrečnejši človek na tej božji zemlji ... Po četrti cestah si že hodil, vse si poskusil, pa vse ti je spodletelo, huhuhu ... Tisoč lepih, dobrih sklepov si že naredil, pa vse je veter odnesel, zvesti si ostal samo vinskemu kozarcu in kitari, huhuhu ... Najraje bi umrl, da bi bilo konec te revščine in sramote ... Če bi bilo dobre tete ne bilo! Ne pa moram prositi same, sirote huhuhuhuhu.« Zaradi glasnega joka se je zbudil deček, ki ga je začelo v hladnem nočnem ozračju tudi malo zebsti, dvignil je glavo in se ozrl začudeno okrog sebe. Škripc je nehal tožiti in je zaklical dečku: »Janezek, nedolžni angel, zakaj ne spiš?« »Slišal sem, da nekdo joka,« je odvrnil deček, »in zebe me tudi.« »Zebe te? — Meni je pa vroče. Tu imaš moj plašč.« Pomagal je dečku, da se je zavil, in nato je dejal: »Sedaj je te zopet zamrzlo in zaspi... Še prej pa ti moram dati nekaj koristnih nasvetov... Varuj se alkohola. Ako je Škripc, ki govori tako lepo, da so in dela iz najbojših ljudi polpijance. Tvoj oče in tvoj boter Brbljač se žal opijata z najbolj črnimi alkoholom, z žganjem. Jaz čvrst alkohol in se ga izogibam, ker ne morem. Jaz pijem samo vino in pivo, ne alkoholom. Mene moraš posnemati ... In še nekaj ti hočem povedati. Tak priden, bister dečko kot si ti, bi zaslužil boljšega očeta, kot ga imaš. Tvoj oče te zlorablja in gleda veliko premalo na tvoj dobrobit in večni blagor ... Saj niti ni sposoben za to. Če bi to treba povedal bi naučiti, če kar name obrni. Jaz sem izkušen mož in pesnik, imam razvedreno glavo in mehko srce. Name se lahko zaneseš v vsaki sili ... Huhuhu, kar srce me zaboli, ko pomislim na tvojo bodočnost. Bridke solze moram pretakati, ker te pomilujem v družbi, v kakršni si zdaj. Tvoj oče in Brbljač in Škripc niso prava družba zate; to okolje ti bo pogubno. Odrtaj se od lakomiselne družbe in se obrni k boljši družbi. Če te ne bom več videl, huhuhu — toda to povem tebi v dobro. Beži pred slabo priložnostjo, hodi svojo potjo in izuči se kakega poštenega rokodelstva.« »Oče me pelje k mojstru v mesto, kjer se bom izučil čevljarstva,« mu je segel v besedo deček, ki je zvesto poslušal. »Čevljarstva? To bi bila tvoja poguba! Čevljarstvo je preveč zjen zan to in vidiš lahko na svojem očetu. Pri čevljarstvu začneš popivati in postopati in postaneš propalica kot nas eden, huhuhu.« »Pri pa že ne bom,« je zagotovljal deček, »in vedno bom priden, to sem trdno sklenil.« »Škripc bo pel in lahko. A življenje je bridko in težko in potisne vstran najmočnejše sklepe, to vem sam najbolje, huhuhu... Sicer te bo pa že oče prepričal, saj nima nobenega namena, da bi te dal učiti kake obrti.« »Saj je vendar rekel prav gotovo.« »Reče se lahko mnogo, dragi pametno malo. Če znaš molčati, ti bom zaupal nekaj razodel. Tvoj oče in Brbljač imata namen vzeti v najem vinotoč s krčmarjem. Da bi pritegnila več gostov, imata namen prirejati vsak dan koncerte, in pri tem bi nam lahko tudi ti izredno pomagal. — Nam trem ne more nič več škoditi, a žal mi je zate pri tej zadevi.« »Mene gostilna nič več ne veseli in tudi gosti na orglice ne znam nič več, sem vse že davno pozabil.« »Za to ni nobene škode. Ostani kar na deželi in preživljaj se pošteno. Poišči si sam kakega mojstra in nauči se poštene obrti, pa ne čevljarstva, ampak kaj boljšega, na primer krojaštva ali slikarstva — to bodi človek, to se pravi, če se poklicu držiš ... Ti neizkušeni angel, ti še ne poznaš sveta. Toda če se boš ravnal po mojih nasvetih, se ti bo lahko na svetu bolje godilo kot meni, ki nisem imel nobenega takega modrega svetovalca. In sedaj lahko zopet zaspim. Jaz bom tudi zaspal. Sedaj mi je veliko lažje, ko sem razodel vse, kar mi je ležalo na srcu. — Lahko noč, Janezek.« Nekaj časa je mrmral Škripc še o tem in onem sam s seboj, potem pa je krepko smrčanje dalo na znanje, da je zaspal. Tudi deček je bil zopet v objemu sladkega spanja, toda njegovo dihanje je bilo tako mirno, da bi ga nobeno uho ne slišalo. Zjutraj je bil Škripc, ki se je sicer zadnji ulegel k počitku, prvi zopet na nogah. Skrtačil si je čevlje, klobuk in počešo frak, da ni ostalo na njem nobene bilke trave ali stelje, nato je šel iskat vode, pa je ni mogel najti. Ko je videl, da se prvi sončni žarki razlivajo po najvišjih gozdnih grebenih, ga je prevzelo tako veselo občutje, da je dal duška svojemu jutranjemu razpoloženju s pesmico: <center>»Sonce čez hribček gre, luna pa za gore; zvezdice presvete se potopé.«</center> Nato je budil tovariše deklamirajoč: <center>»Pokonci, pokonci, zaspanec! Zakati zaspali ste še, pod nebom pojejo škrjanci in sonce visoko je že.«</center> In veselo je zopet zakrožil: <center>»Škrjanček poje, žvrgoli, še bel ga dneva veseli, škrjanček poje v beli dan glasno čez hrib in plan.«</center> »Kaj si prismojen ali pijan?« je zarental Brbljač. »Le kot pred svojim pragom pometa najprej. Vidva sta se včeraj tako temeljito napila, da se še danes ne moreta dvigniti iz pernice, hočem reči iz trave, jaz pa poznam pravo mero; zato sem pa tudi zjutraj zopet čvrst in čil kot srna v gozdu in svež kot riba v vodi in veselo razpoložen kot ptica v grmu.« »Taka sva tudi midva,« je zaklical Vetrnjak, skočil pokonci in s svojim donečim tenorjem ubrali pesem, v kateri sta tako tudi odmevala po gorah. Mogočno je zadonelo po gozdu: <center>»V hribih se dela dan, v hribih žari; bratje, le ven na plan, na vrh planin!« </center> »Deček, ki je bil navajen, da je opravil takoj, ko je vstal, jutranjo molitev, ni nič ugajalo to viharno in lahkomiselno početje in počutil se je vedno bolj neugodno v njih družbi. Ko so se odpravili nato na Kambreško, je pridržal očeta malo zadaj in ga vprašal: »Ali pridemo danes v mesto?« »Kam pa misliš,« se je nasmejal Vetrnjak. »Tako urni pa nismo. Saj se nam pa tudi nikamor ne mudi.« »Toda jaz bi se začel rad brž učiti čevljarstva.« »Haha, za to bo še vedno dovolj zgodaj. Bodi vesel, da si moreš ogledati poprej svet in uživati prostost. Učna leta so mučna leta. — Pred vsega sploh ne vzame Krivec nobenega učenca.« Po teh očetovih besedah je postalo dečku tesno pri srcu in žal mu je bilo, da se dal zavoditi, da je odšel od doma. Na Kambreškem so naročili popotniku obilen zajtrk, ki je bil večidel iz alkoholnih pijač in jih je spravil v živahno razpoloženje. Krčmar je vedel povedati, da bo danes v Strnjenem velika svatba, kjer bo bučna zabava. »Halo, tam pa moramo biti na vsak način zraven,« je zaklical Vetrnjak. »Morda se bo dalo dobiti tudi kak godben instrument. Tedaj bomo pa zaigrali tako vragolave poskočnice, da ne bodo plesalci več vedeli, ali imajo dve ali štiri noge.« »In dobre vinske kapljice gotovo ne bo manjkalo,« je poudaril Brbljač. Škripc je pa živahno zapel: <center>»Danes tukaj, jutri tam, drugi kraj, druga mesta! Če mi več ni tu, drugem urad me popelje cesta.«</center> Hipoma pa se je ustavil sredi petja in gledal prestrašeno proti vratom, skozi katera sta stopila dva orožnika. Medtem ko je obstal eden na vratih, je stopil drugi k mizi in rekel: »Aha, to smo dobili ptiček kar lepo skupaj.« Škripc je v tem mučnem položaju odvrnil: »Žal, da nismo nikar pili, ker sicer bi lahko rekli in bi tam ne bilo treba še bržeti podpore. Na romarski poti smo namreč na Sveto goro in smo se tukaj ustavili, da se malo okrepčamo.« »Te pobožne romarje poznam že dolgo in jih ravno iščem,« je izjavil orožnik, in ko je pokazal na vsakega s prstom, jih je imenoval po vrsti: »Vi ste Mirko Mikuž, vi Lovrenc Kragelj s svojim sinom Janezom, imenovanim Kraljiček, in vi ste Janez Boltar, več dobro poznani daleč na okrog.« »To se ujema, toda mi nismo ničesar zagrešili proti policijskim predpisom,« je zagovorjal Brbljač. »Tega dečka tukaj ste odvedli iz varstva in ste ga protipravno ugrabili njegovemu skrbniku.« »Deček je Kraljev, naju to nič ne briga.« »Fuj, Boltar, je zavpil Škripc, tudi midva se morava brigati za dečka. Ti si njegov boter in meni se nedolžni otrok smili štiri leti je pa že toliko dorasel, da se mu mora dati svoboda. In če dam izučiti svojega sina obrti svojega očeta, je to pravica, ki mi je ne more nihče odrekati.« »Kaj je pravica in kaj krivica, ne bomo mi odločali, midva imava samo nalog, da spraviva gospoda tukaj na gorjansko okrajno sodišče.« »In če se ne pustimo spraviti?« se je upiral Brbljač. »Potem priplavite posledice sami sebi. V isto pridete na vsak način, in tem dalje, čim bolj se upirate.« Trije tovariši so se pomenljivo spogledali in popolnoma umolknili. Deček je bil ves bled in imel solze v očeh; zadrževal je sicer jok, toda tresel se je po vsem telesu. Čez nekaj časa je prišla Škripcu rešilna misel: »Gospod orožnika,« je rekel, »saj vama ne bo težko, če se odrečemo vajinemu spremstvu in vama ne delamo nadlege. Mi bi šli sami na Gorjansko in se javili sodišču.« »Ne, ne, tako nespametna pa nisva, da bi ptičke, ki jih imava v rokah, zopet izpustila. Morate se na vsak način sprijazniti z najinim spremstvom, in sedaj hočemo takoj odriniti.« Tu ni bilo več nobene rešitve. Trije vinski bratje so morali poravnati svoj račun in potem so v varstvu orožnikov odkorakali nazaj v dolino. Med potjo je šel pa tam kateri zagodrnjali s kako besedo, sicer pa so šli molče in klavrno in ne veselo. Prehudo, gneče pred njimi deček, zadaj pa orožnika. Dečku je bilo strašno bridko pri srcu. Doslej je najlepše predstave o očetu, v katero ga je zapeljalo očetovo življenje, da je bila sramota, da ga je že tako mladega že kot kaznjenca in zločinca. Najprej bi se bil jokal, pa ga je bilo sram; tem bolj je grenko je pa molil v srcu k Mariji božji, da bi ga rešila trpljenja in sramote. Škripc je potajilo kar nenadno to razmerje, zato je skušal spraviti družbo v boljšo voljo s primernim humorjem, ko je v kak tuje zapel: <center>»Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, tja že pridemo.«</center> Ker se mu ni pa nič odazval, je še sam zopet umolknil. Po daljšem počivanju so dospeli do sela in zagledali so nasproti od ceste strm breg. Tedaj se je izvrl pred cestnim gozdom. »Gospod orožnika,« je rekel Brbljač in se obrnil, »ali ne bi smelo ravno na krepko zadnjo besedo malo povabiti in žrejo ugasniti?« Proti temu niso orožnika nič ugovarjala, in tako se je počela nova družba okrog cestnega. Deček se je usedel nekoliko vstran zraven brinovca. Ko je šel Brbljač napil požirjajoče tekočine, je začel zopet razposajeno peti: »Kvak — kvak — kvak — kvak — kvak.« Takoj nato je pa zapel Škripc s svojim mehkim baritonom: <center>»Žabe, žabe, svatbo so imele, zbrane iz sosednjih mlak.«</center> Tedaj se tudi Vetrnjak ni mogel več premagovati in zapel je z vsem svojim čistim tenorjem: <center>»Jedel, pil sem in pil, rega, rega, kvak, kvak.«</center> Zabavna pesem je pritegnila tudi oba orožnika in dobro voljo in smehom sta pokala. Ko pa sta dela zamere odšla, sta začudena opazila, da ni več dečka zraven. Orožnik je zavzdihnil in zaklical: »Halo, dečko, semkaj! Mi gremo naprej!« O dečku pa ni bilo ne duha ne sluha. Tedaj je zaklical Vetrnjak z vreščečim glasom: »Janezek, kje si? Pridi hitro! Moramo iti naprej, ne obotavljaj se!« Nič se ni oglasilo. Tedaj ga je šel eden orožnikov iskat. Obrdel je ves gozdiček, prišel pa čez pol ure nazaj, ne da bi kaj našel. Sedaj je postalo vsem jasno, da je deček ušel. Vetrnjak je osuplo gledal, Brbljač se je škodoželjno muzal, Škripc pa se je veselo zasmejal. Orožnikoma je preostajalo nič drugega, kot da sta vsi trije utihnili odšla naprej. ==VI.== Jernej Gabršček, urar na Gorjanskem, je bil osamljen čudak. Bil je v začetku petdesetih let, srednje velike postave in nekoliko upognjen, imel je okroglo glavo, sive, zmršene lase, kot župnik gladko obrit obraz, črne, bodeče oči, koničast nos, šiljasto ustnico, kazal se je vedno čemeren in mrzlega v govorjenju in obnašanju. Doma je vedno nosil vrhno delovno haljo, če pa je kam šel, je imel na sebi črno suknjeno suknjo, tako dolgo kakor bi nosijo duhovniki, in na glavi nizek, trd klobuk. Tristo korakov od gorjanskega trga je imel na samem stoječo, prostorno, še skoraj novo hišo, v kateri je stanoval čisto sam. V pritličju je imel delavnico, zraven še dve sobi, na čigar stenah so visele ali stale na policah od vrha do tal ure vseh vrst — majhne in velike, poceni in dragocene — nazaj je bila še kuhinja in soba, v kateri je stala železna postelja z nebom. Celo zgornje nadstropje je pustil nepopolnoma prazno; a če je vprašal kdo po stanovanju, je vsakogar ročno odpravil. Kot edino živo bitje je imel pri sebi velikega psa, kateremu se ni bilo varno približati; ta mu je bil zelo vdan in ga je zvesto varoval podnevi in ponoči. Dvakrat na dan je prišla iz trga sem starejša ženska, ki je pripravila starju skromen obed in izvršila nujna gospodinjska opravila. K temu je spadalo predvsem popravljanje in snaženje; kajti mojster je gledal zelo na snažo. Menjal se pa na napresta postrežnice v urarjevi hiši. Malo katera je ostala več kot četrt leta. Nekatere so šle same od sebe, drugim je pokazal vrata gospodar sam, zlasti če je opazil, da prezi kakšne zakon z njim. Bil je nezaupljiv do vseh in gospodaren, pri vsem pa tudi zelo varčen. Tako se je zgodilo, da je bil večkrat dalj časa brez vsake postrežnice, ker ni mogla nobena prebiti pri njem vzdržati. Če si je pa moral sam oskrbovati, je bil najrajši dobre volje. Hodil je pač tedaj na hrano v gostilno, toda ni ostal tam niti minuto dalje, kot je bilo potrebno. Malobeseden in molčeč, kot je bil, bi z nikomer posebno veliko občevati, niti z svojima bratoma, pekom Jakobom in Andrejem, bratom na Klancarjevem kmetijo, in s svojo sestro, Sedlajerjevo Katarino, — da, s temi in njihovimi družinami celo najmanj. Ni pa bil Jernej Gabršček vedno tak ljudomrzen. Za kratkega so ga ljudje splošno imeli. Nekdaj je bil še šest let v latinskih šolah in je sploh nameraval postati duhovnik. V sedmem letu študija pa so ga zavabili v nekoliko bolj lahkomiselne tovariše, da je zašel z njimi v neko dijakom prepovedano gostilno in se udeležil tam plesne zabave. Zadeva je prišla kmalu na dan in Jernej in njegov najboljši prijatelj sta bila z gimnazije ter tudi drugi tovariši so bili izključeni iz gimnazije. Ko je prišel sedmi šolski let z odliko v roki domov, je oče, starec peka Blaža, ki je gojil upanje, da bo imel nekega sina duhovnika, tako razočarano, da je navil ušesa že skoraj odraslemu mladeniču in ga nato hotel prisiliti, da se gre brezpogojno učiti čevljarstva. Temu se je mladenič uprl in je v trmasi jezi zopet zapustil domačo hišo. V svetu mu je šlo na trdo. Da bi dalje študiral, ni imel sredstev, in bilo je tudi skoraj nemogoče, da bi ga s črnim madežem v šolah še sprejeli na kako gimnazijo. Njegov prijatelj Stanko je vstopil v samostan. Za to pa ni čutil Jernej nobenega veselja in še manj poklica. Slednjič je moral biti vesel, da ga je vzel urarski mojster Suligoj v mestu kot učenca v svojo hišo. S svojo vestnostjo in pridnostjo ter spretnostjo pri vsakem delu si je pridobil mojstrovo naklonjenost, tako da mu je ta po dveh letih dal napraviti novo obleko in mu vtikal v žep še nekaj denarja za nagrado. Sedaj pa je moral Jernej k vojakom in je služil dve leti pri brambovcih. Tedaj je pisal nekoč očetu pismo in ga prosil za kako denarno pomoč, da bi imel za najnujnejše potrebe, ni pa prejel od starca niti odgovora niti beliča. Ko je minil vojaški rok, se je vrnil Jernej k mojstru Suligoju, dovršil učno dobo in napravil pomočnični izpit. Nato je šel na potovanje in je dobival vedno več veselja do urarske obrti. Iz velikega mesta, kjer je delal v večjem urarskem podjetju, je pisal, da je dobil tudi dokaze za to, da sta brata Jakob in Andrej in sestra Katarina močno vplivali na očeta, ko je delal oporoko. Sedaj je ostal Jernej še prav sam na Gorjanskem, si najel stanovanje in vpeljal majhno urarsko podjetje. Ni šla pa njegova obrt nikakor opomoči. Obrt je šla slabo, deloma so bili temu krivi nekateri nagajivci, ki so po gostilnah zbujali nestrpnost šale na njegov račun, deloma pa je odbijal odjemalce sam s svojo čemernostjo. Tu je potegnil nekoč svojemu staremu prijatelju Stanku, s katerim je bil še vedno v pismeni zvezi, svoje težave. Nekdanji šolski tovariš, ki se je imenoval sedaj pater Serafin in je postal izreden redovnik in ljudski misijonar, je odpisal prijatelju zelo iskreno, tolažilno pismo in je na koncu pristavil na svoj dobrovoljen način: »Le pogum in korajžo, predragi prijatelj. Saj niso še splavali vsi upi po vodi. Morda se oglasi še kaka bogata teta s svojo zapuščino ali pa zadeneš celo velik dobitek v loteriji.« Sedaj je mislil Jernej venomer na veliki žrebni dobitek in ga ni več pustil, dokler ni žare stavili v loterijo. In tedaj je doletela mojstra Jerneja neverjetna sreča, zadel je enega glavnih dobitkov, ki mu je po odbitku vseh stroškov vrgel v naročje celih trideset tisoč goldinarjev. Sedaj je bil mojster na konju. Sezidal si je zunaj trga postavno, lepo hišo in napravil v njej veliko urarsko zalogo in vpeljal obrt v povečanem obsegu. In na čuden način je dobival vedno več naročila od vse strani, ne samo iz Gorjanskega in okolice, ampak tudi iz bolj oddaljenih vasi. Mojster Jernej je izvrševal vedno dobro, solidno delo in je imel v zalogi samo izvrstno blago, zato pa je bila temu primerna cena in nikesar ni dal iz rok brez takojšnjega plačila. Dokler ni bil denar na mizi, ni dal od sebe nobene popravljene ali nove ure. Vkljub temu je imelo podjetje vedno več odjemalcev in mojster si je pridobil polagoma sloves izbornaga urarja. Od druge strani ga je pa vendar preganjala nesreča, ki je potrjevala pregovor: »Sreča v igri, nesreča v ljubezni.« Več kot celo desetletje si je iskal Jernej primerne zakonske polovice, ni pa našel nobenega ženskega bitja, ki bi ugodilo vsem njegovim zahtevam. Nekatere so se izkazale pri natančnejšem ogledu kot lahko blago, druge so zahtevale že vnaprej denar, in zopet druge so hotele celo, da prepiše polovico svojega premoženja nanje. Tako je prišlo, da je bil Jernej Gabršček pri štiridesetih letih še samskega stanu. Tedaj se je dogodilo, kot že večkrat v njegovem življenju, nekaj povsem nenavadnega. Štiridesetletni mladenič se je kar nenadoma do ušes zaljubil v devetnajstletno dekle, lepo Kranjkovo Francko, in ta ljubezen ga je tako prevzela in omamila, da je bil pripravljen sprejeti vsak pogoj ali dekletovo zahtevo, če mu le da roko v zakon. Francka mu je dala besedo in je le samo izgovorila, da se s poroko toliko časa počaka, da mine običajni čas žalovanja po materi. Po privolitvi v zakon je bil urar nad vse srečen in se je popolnoma zanesel na dekle, tako da ni imel najmanjših skrbi, da bi se mu utegnila nevesta kdaj izneveriti. Na nič drugega ni mislil kot na to, kako si svojo hišo čim lepše uredi in stanovanje čim udobneje opremi. Po preteku poldrugega leta je pa prišlo grozno razočaranje. Francka se je poročila kar iznenada, ne da bi urarja o tem kaj obvestila, s čevljarjem Kragljem iz vasi, znanim Vetrnjakom. To je bil najhujši udarec, ki je urarja kdaj zadel, in ga ni več mogel popolnoma preboleti vse življenje. Razen velike srčne bolesti je moral prenašati še zasmeh ljudi, ki so ga na vse načine dražili z nezvesto nevesto. Zagrenjen, užaljen in ogorčen je izgubil vsako dobro mnenje o ljudeh in zaupanje do njih, postal je od leta do leta bolj čemeren, neprijazen in nedostopen in je rad nagajal ljudem, posebno svojim someščanom, malim, zakrnelim človekom. Tako je prihajal po več okolici vedno bolj na slab glas kot ljudomrzec in tako se ga je v zvezi z njegovim imenom Jernejem prijel priimek »Jernej Godrnjavc«. Ta pridevek se je tako udomačil, da niso urarja daleč na okolic sploh drugače imenovali kot Jerneja Godrnjavca. S tem je postalo njegovo razmerje do rojakov še bolj neprijetno. Vendar pa ni zaradi tega njegovo priznano podjetje trpelo nobene škode. Svoje nekdanje neveste Francke ni mogel mojster Jernej vkljub trpki zagrenjenosti vse svoje življenje pozabiti, nikdar ni izrekel žale besede o njej in je čutil prej pomilovanje kot mržnjo do nje. Ko je tako zgoraj umrla, se mu je v dno srca smilila, in ko je prišel kdaj v tisto vas, je krenil pogosto na farno pokopališče, kjer se je dolgo ustavil na Franckinem grobu. Prešlo je med tem nekaj let in Franckina podoba je začela v urarjevem srcu nekoliko bledeti. Tedaj se je dogodilo zopet nekaj nepričakovanega, ki je znova poživil spomin na nekdanjo nevesto. Nekoč je imel delo na volčanskem zvoniku, kjer je bilo treba popraviti cerkveno uro, ki ni šla v redu. Ko je proti večeru prišel z zvonika dol v cerkev, je zaslišal glasen jok in nato proseče klicanje otroškega glasu: »Mati božja, pomagaj! Mati božja, pomagaj!« Urar se je naglo in prestrašeno ozrl po cerkvi in je zagledal dečka, ki je klečal pred stranskim oltarjem Matere božje in z visoko nad glavo sklenjenimi rokami iskreno molil. Toda že je deček zapazil, da je nekdo stopil v cerkev, skočil je pokonci, glasno zavpil in hotel naglo uiti skozi vrata. Mojster Jernej ga je pa lovil za roko in krepko držal ga je že z njim iz cerkve. Zunaj ga je vprašal: »Zakaj tako moliš?« »Odpustite mi, odpustite mi,« je milo prosil deček, tresoč se po vsem telesu in s solznimi očmi gledajoč v moža. Deček je bil svojevrstno lepe zunanjosti. Imel je bistre, kot nebo modre oči in nežne poteze. »Bog, ta poteza! Ali niso to poteze Kraljičkove matere?« Po kratkem premolku je rekel mojster: »Kaj naj ti odpustim? Saj te niti ne poznam in vem ničesar o tebi.« »Ali niste vi vodnik iz Gorjanskega?« »Ne, ta pa ne. Kdo si pa ti?« »Jaz — jaz — jaz,« je obotavljal z odgovorom deček, še vedno trepetajoč po vsem udu. »Vi me radi odvedli pri orožnikih. Potem me bodo zaprli, in vendar nisem nič hudega naredil.« »Nič hudega pa ne zaprejo, si že moral kaj zagrešiti. Zakaj bi te pa sicer tako bali? Povej po pravici.« »Zbežal sem od hiše, pri kateri bi moral biti. Rekli so mi, naj grem nazaj, pa grem z njimi.« »Kdo je tvoj oče?« »Čevljar v vasi. Piše se Lovrenc Kragelj.« »Aha, Vetrnjak, in ti si Kraljiček! Tako torej! Kot je videti, hodiš po stopinjah svojega očeta in nimaš vrline, kot on. Če ne se slišiš, je otrok že rekel urar.« »Ne, ne, ne grem več z očetom,« je zatrjeval deček. »Postati hočem dober, pošten človek in se učiti kakšnega rokodelstva.« Deček je bil urarju všeč. Izpraševal ga je bolj natančno in izvedel ves potek njegovega pobega in kaj se mu je pri tem zgodilo, dokler niso orožniki ulovili malopridnih postopačev z dečkom vred. Ko je fantič orožnikom pobegnil, je skrivaje čez Kožlavec pritekel do Volč in se zatekel v varno zavetje. »In kaj nameravaš sedaj početi?« je vprašal. »Težko ne vem. Ljuba nebeška Mati mi bo pomagala, saj sem toliko k njej molil,« je rekel deček iskreno. »Ali se nočeš vrniti h Gorniku?« »Ne, ne, ne bojim. Gospodar bi me grozno nabil. Morda najdem kakega mojstra, ki bi me vzel.« »Kakšne obrti bi se rad učil?« »Čevljarstva ali pa tudi česa drugega, vse bi mi bilo prav. Priden hočem biti in vse storiti, kar mi bo mojster ukazal; in gotovo bi nikdar več ne šel nazaj.« Mojstru je šinila misel v glavo. Kaj če bi ga vzel v svojo delavnico? Tu se mu ponuja priložnost, da pride zopet bliže svoji mrtvi nekdanji nevesti. Francka tam na onem svetu se bo dobro zadeve in mu bo večno hvaležna, če vzame njenega sina k sebi, ga lepo vzgoji, ga izuči za spretnega urarja in mu tako zagotovi bodočnost. Na vsak način bi bilo to plemenito maščevanje, če ji povrne za njeno zvestobo z velikodušnostjo. Kaj bodo ljudje k temu rekli? Naj rečejo kar hočejo, mojster bo popolnoma vseeno, da celo vsel bo, če ga bodo morda dražili z tem, da se ne bo za njih brigal nič. Tudi deček je povsem pripravljen, da se izroči njegovemu vodstvu. Ali kaj, deček treba zgodaj tako obrezovati in pripogibati, kakršno želimo imeti drevo. Čim dalje se fant razvije, tem težje se bo spremeniti. Sicer pa ravno zdaj potrebuje postrežnico, morda bi mu znal opravljati deček hišne posle enako dobro kot kaka teska ali pa še bolje. Domača dela bi tako imela opravka, saj ni nič posebnega. Pri tem bi pa lahko vedno kaj videl pri urarskem delu. Hrano bi pač prinašal kar iz gostilne. Hitro so šle te misli urarjevi skozi glavo in že je bil njegov sklep dozorel. Obrnil se je na dečka in rekel: »Čevljarstvo ni zate. Postal moraš urar — boljše in bolj umetne obrti ni nobene.« »Urar? O rad, rad!« je zaklical deček. »Toda kdo naj najdem mojstra, ki bi me vzel v učenje? Ali nisem še nikdar slišal o urarju v Gorjanskem?« »O da — pač — o Jerneju Godrnjavcu.« »A, o Jerneju Godrnjavcu? Poglej sem, Jernej Godrnjavec sem jaz, haha,« se je zasmejal mojster Jernej, njegov obraz pa je dobil med smehom osorni izraz kot sicer. Deček se je močno prestrašil in je zajecjal: »Odpustite mi, nisem vas poznal.« »Tu mi treba nič odpuščati. Če si ti zadovoljen s Kraljičkom, moram biti tudi jaz z Godrnjavcem. Urar care je skori prijazen odrat, toda njegove poteze so raztegnile pri tem v čudno krčenje obraza. Toda hitro se je zopet pokazal resnega in je dejal: »Sedaj poslušaj, kar ti povem. Ti greš z menoj, postaneš moj vajenec in ostaneš v moji hiši. Tam boš moral pospravljati in druge manjše posle opravljati, prinašati mi boš tudi razne potrebščine iz obližja. Zato boš imel dovolj jesti pri meni in tudi obleko dobil, jaz te pa izučim urarske umetnosti poleg drugih potrebnih stvari. Če boš priden in ubogljiv in mi dela veselja, se ti bo dobro godilo pri meni. Bati se me ni treba. Tepel te ne bom nikoli; če bom pa kdaj kaj pogodil, ni te kaj pohvarilo, moraš lepo popreti. Pri meni se boš lahko veliko naučil in postal kdaj še urjen mojster.« Deček je poslušal z odprtimi ustmi in očmi, najraje bi zavriskal od veselja. Boljšega in več, kot mu je mož obljubil, bi si ne mogel želeti. Tukaj je očividno pomagala Mati božja. Mož z godrnjavčjo besedo in osornim obrazom je vendarle dober človek. Deček je dobil hitro zaupanje do urarja. Gledal je z vročimi mokrimi očmi zaupno vanj in ga je zaprosil otroško milo: »Ljubim vas, lepo vas prosim, vzemite me v učenje. Prav priden hočem biti in vas ubogati v vsem.« Mojster je zopet čudno skremžil obraz, pri srcu pa mu je postalo toplo. »Je že prav, je prav,« je mrmral; »odslej ti ni več treba biti mož, ampak mojster. No pa stopiva sedaj še malo v cerkev in pomoliva, nato greva domov.« Šla sta v cerkev in tu je mojster lahko opazoval, kako iskreno je deček molil in se očitno zahvaljeval Materi božji. Ko sta odšla nato proti domu, je na cesti deček boječe rekel: »Ljubim mojster, če me orožniki zaslišijo, me bodo zaprli in nato odvedli nazaj h Gorniku.« »Le kar brez skrbi bodi,« ga je pomiril urar; »z gorjanskimi sodnikom se dobro poznava in bova vse lepo uredila, da se ti ne bo moglo nič zgoditi. Tudi tovoje stvari, ki jih imaš pri Gorniku, bom poslal.« Ko sta prišla do Gorjanskega, je peljal mojster dečka v gostilno in mu naročil tako obilno večerjo, da ni mogel nič več pojesti, dasiravno je bil zelo sestradan. Doma je pripravil urarju v sobi zgornjega nadstropja tako nemirno posteljo, kakršne ni še nikdar imel. Čeprav je bil fantič zelo zaspan, vendar je pokleknil zraven postelje, preden se je ulegel k počitku, in opravil svojo večerno molitev. Tudi to je ugajalo mojstru, da se deček zaveda svoje dolžnosti. Ponoči je sanjal fantič o svoji materi. Stopila je okrog vratu, ga poljubila in mu zašepetala na uho, naj le ostane vedno pri urarju. Godrnjavec je dober mož, ki bo bolje pazil nanj kot oče. Ko je zjutraj pripovedoval svoje sanje mojstru, je kazala ta čela na videl hud obraz, stopil pa je k oknu in gledal nekaj časa molče ven, nato pa je zagodrnjal: »Imel bi dobro mater, samo tako bolj razsodno bi morala biti. Pazil bom nate, kakor bi ona.« Urar je imel mlekarico pri svojem bratu, peka in je vsak dan sproti plačeval kakor kak tujec. In že prvo jutro je poslal dečka tja in mu naročil, da naj prinese še enkrat več kot doslej. Pred pekovo hišo je srečal deček visokoraslo, nekoliko štrlečnosrčno deklico, ki je imela zlato lase in ognječe oči. Ta je pozorno gledala prihajajočega fanta in nato zaklicala: »Ti — ti — kaj nisi ti Kraljiček?« »Da,« je rekel deček, strmeč v deklico, »in ti si mi nekoč podarila čevlje, pa tvojega imena ne vem več.« »Majda mi je ime. — Kako pa prideš sem? Saj te iščejo orožniki.« »Nič ni treba orožnikom, da bi me iskali, saj nisem nič hudega naredil. In gorjanski urar jim bo povedal, da me je vzel za vajenca in da pri njem stanujem.« »Kaj? Pri mojem stricu si? Pri Godrnjavcu?« se je deklica na moč začudila. »Ali je urar tvoj stric?« »Da, brat mojega očeta. Toda ti ubogi fant — če mi smiliš. Vedno se ti slabo godi.« »Bo že bolje, če že videl.« »Toda če boš lačen in ti ne bo dal dovolj jesti, le kar pridi k nam na večerjo.« Deklica je peljala dečka v hišo in je na glas oznanila novico, na kar sta dva brata in starejša sestra stopili prav zraven dečka in ga opazovali, deloma iz radovednosti, deloma iz pomilovanja. »Moj Bog, oče je dobil ubogega fanta za sužnja, ker ne ostane nobena ženska pri njem,« je zaklicala starejša sestra. Pek Jakob, dobro rejen mož s sivo brado, ki je kazal nekaj čez petdeset let in je bil bratu Jerneju malo podoben, je nejevoljno zamajal z glavo in rekel: »Nič se ne bojte za paglavca. Ta nima obstanka kot njegov oče in ne bo dolgo vzdržal. Od Vetrnjaka tudi ne moremo nič boljšega pričakovati. Od Jerneja bo še posebno urne odnesel pete.« Janezek, Kraljiček, je postal ves rdeč in je stisnil zobe. Trdovratno je sklenil, da ostane sedaj za prav nalašč pri Godrnjavcu, pa naj mu gre, kakor hoče. Vzel je mleko, izročil denar in hitel nazaj k urarjevi hiši. Tam je urar že pripravil kavo, nalil fantiču skodelico in ga silil, naj si vzame tudi kruha, kolikor poželi. To je slušal deček brez besed in mislil, da Godrnjavec nikakor ni tako slab, za kakršnega ga imajo njegovi sorodniki. Tudi velikega psa se deček ni bal in postala si celo brez zaupanja, kar se je urarju dobro zdelo. Iz tega je sklepal, da ima deček dobro lastnost; kajti kot se je mojster izrazil, se more dati več na naravni nagoni razuma, pa, kot na mnenje in sodbo neizkušenih ljudi. Po zajtrku je peljal urar dečka v delavnico in mu pokazal tudi urarsko zalogo v obeh sosednih sobah. Fant se je vsemu silno čudil. Brezštevilne ure vseh velikosti in oblik, neprestano tik takajoče v enakomernem nihanju lesketajočih nihal raznih oblik in nastavki, vse to je bil čudežen svet, za zavzetega dečka. Ko so pa začele ure še biti, nekatere umetno mehko, druge živahno in zveneče, zopet druge v prijetni melodiji, in ko se je odprl na tej ali oni stenski uri vratca in je skočil ven ptiček, se priklonil z glavo in pel: kukuk, kukuk, je stal deček kot začaran in je le tu pa tam z glasnim vzklikom izražal svoje začudenje. Po dolgem ogledovanju je vprašal: »Mojster, ali ste vse to vi naredili?« »Ne, mnogo tega sem tudi kupil,« je odgovoril urar; »toda znal bi vse tudi sam narediti, in če boš priden, boš znal nekoč tudi ti tako delati.« Dečkove modre oči so se razširile in obraz mu je žarel od veselja, dokler ni dobilo mojstrovo obličje tak izraz, da se ni vedelo, ali se hoče jokati ali smejati. Porinil je pred dečka stol in rekel s svojim običajnim rezkim glasom: »Tu se lahko sedaj usedeš in si vse natančno ogledaš; toda ne dotakni se mi ničesar — Bog ne daj, da bi vzel kaj v roke! Jaz moram sedaj tja na hodnik, bom kmalu nazaj.« S temi besedami je odšel in je zaklenil za seboj vrata k delavnici. Deček je sedel tiho, skoraj pobožno, kot bi bil v cerkvi, in je pozorno gledal in poslušal in se ni naveličal ogledovati te žive, pestre krasote. Vedno nove pozornosti je odkrival, vsaka ura se mu je zdela kot živo bitje, ki hoče z njim govoriti in ga kratkočasiti. Resnično, tu je imel družbe več kot dovolj in nikdar mu ni bilo dolgčas. Še bolj trdno se je sedaj odločil, da ostane pri mojstru in da se na vsak način, da se nauči skrivnosti teh čudovitih stvari in da jih bo znal kdaj v življenju sam napraviti. Čutil je tako srečnega kot še nikdar v svojem življenju in ni niti opazil, da je zaprt v sobi. — Nekako čez četrt ure se je mojster vrnil, je izpustil dečka in mu naročil, naj izvrši nekatera dela v kuhinji in drvarnici. Opoldne sta šla v gostilno, kjer je dobil deček zopet dobro in obilno kosilo. Mojster je govoril nato nekaj z gostilničarjem in nato je deček dejal: »Odslej ne bova več hodila v gostilno, ampak bova vsak dan prinašala hrano od tam.« In tako se je tudi zgodilo. Mojster Jernej je živel sam zase zelo varčno, celo skromno, za dečka pa je skrbel v vsakem oziru, da je imel dobro prehrano. Tudi s potrebno obleko ga je opremil. Nekoliko težav je bila sprva s hišnimi opravili. Toda fant je bil za vse zelo pozoren, spreten in marljiv; po nedolgem času je bil lahko mojster povsem zadovoljen z njegovim delom. Ljudem na Gorjanskem je dal urarjev ukrep zopet dovolj prilike, da so si brusili jezike. Nekateri so obsojali temno ozadje za tem, ker je vzel ravno sina svoje nekdanje neveste k sebi v hišo, drugi so pomilovali dečka in si pripovedovali grozne stvari, kaj vse mora ubogi otrok trpeti pri samovoljnem, muhasteh, čemernem in skopem Godrnjavcu. Toda dečku ni bilo prav nobene sile. Na mojstrovo godrnjajočo zunanjost se je kmalu privadil in hitro mu je to tem znano in všeč, ker je čutil, kako na vsakem oziru zanj skrbi. Pač je gledal ta strogi na red, točnost in marljivost, toda dečka ni nikdar kaznil z krivičnimi očitki, surovim zmerjanjem in renčanjem. Zato pa je bil sedaj tem bolj prijazen, oster in robat nasproti svojim naročnikom in drugim ljudem. Zelo hud nastop je imel Godrnjavec z Vetrnjakom, ki je po prestanem tritedenskem zaporu na okrajnem sodišču, da dokazan od judij, prišel zareč dečka. Še prej je spil v gostilni liter vina, da bi dobil korajžo za oster spopad z Jernejem Godrnjavcem. Z ropotom je vstopil v urarjevo delavnico in zaklical: »Tako, sedaj sem tukaj.« Urar Godrnjavec, ki je sedel za mizo pri nekem popravilu, ga je pogledal z bodečimi očmi in osorno vprašal: »Kdo ti je dovolil, da prideš noter?« »Za to pač ne bo treba prositi nobenega dovoljenja,« je kljubovalno odgovoril Vetrnjak. »Pač ga je treba. Sicer vržem vsakega neljubega gosta skozi vrata.« »Hoho, za metanje skozi vrata bi pa morali biti še drugačni možje, kot ste vi.« Urar je prijel za kljuko vrat na hodnik in zaklical: »Sultan! Tedaj je planil v sobo velik pes grozno renčeč in kazal ostre zobe in je čakal samo na migljaj, da skoči vsiljivcu za vrat. V trenutku je postal Vetrnjak krotak in ponižen. »Za božjo voljo, gospod Gabršček,« je prosil vljudno, »spravite vendar psa proč in dovolite, da spregovorim z vami mirno besedico.« Jernej Godrnjavec je poslal psa zopet ven skozi vrata. »Midva nimava ničesar med seboj govoriti,« je zarečal nato; »kaj pa hočeš?« »Svojega sina hočem imeti, Janezka. Tu pri vas je, kot sem slišal. Toda jaz nikakor ne dopustim, da bi bil v vaši hiši.« »Tebe deček prav nič ne briga.« »Kako da bi se me ne smel brigati zanj. Saj je moj otrok in jaz imam vse očetovske pravice do njega.« »Svoje očetovske pravice si že davno zapravil in zapil. Deček je pod skrbništvom in jaz sem bil pred kratkim postavljen od sodnije za njegovega varuha.« »Moj Bog!« se je Vetrnjak razburil, »to je vendar delo vaše pijače greh, da se vzame očetu njegov otrok.« »In ob peka pijače greh je, če mož ugonablja svojo lastno ženo in otroka.« »Kdo je kaj takega storil?« »Ti! Takemu lopovu, kakršen si ti, bi se sploh ne smelo pustiti poročiti.« »Jaz sem za ženo in otroka vedno skrbel.« »Da, in še kako! Svojo ženo si spravil v prezgodnji grob in svojega otroka si tako lepo vzgajal, da bi prišel kmalu na taka tla, kot je njegov oče.« »Meni se more nihče česa očitati.« »Seveda ne, edino to, da si pijanček, zaniker,« je menil malo tiho časti v sebi. »Tega si ne dovolim reči!« se je zarobnil Vetrnjak. »Mi je prav vseeno, ali si pustim reči ali ne. Lahko ti še tudi javno dokažem.« V tem trenutku je stopil v delavnico deček, ki je prinesel iz gostilne kosilo. Ko je zagledal očeta in zadaj razkačeni obraz mojstrov, se je silno prestrašil. »Oče, vi? Odkod prihajate?« je vprašal boječe. »Iz luknje prihajam, kjer je bil tri tedne zaprt,« je odgovoril Godrnjavec. »Pozdravljen, Janezek,« je rekel Vetrnjak. »Kaj ti gre?« »Dobro se mi godi. Mojster Gabršček me je vzel kot vajenca in me izuči za urarja.« »Toda, Janezek, ti vendar moraš opravljati nekdaj obrt svojega očeta. Saj pač veš, da sem ti tudi mojstra že dobil, kjer bi se izučil čevljarstva.« »Čevljarstvo me ne veseli. Jaz ne postanem čevljar,« je rekel odločno. »Janezek, ali nimaš nič več rad svojega očeta? Ali ne maraš iti z menoj in ostati pri meni?« »Rad vas še imam, oče, in vedno vam želim dobro. Toda z vami ne morem več hoditi, sicer zapravite vse. Postati hočem dober človek in nočem delati mojstru Gabrščku nobene sramote.« Razočaran, skoraj užaljen je skremžil Vetrnjak obraz, na obličju Jerneja Godrnjavca pa se je pokazal hudomušen nasmeh. »Janezek,« je rekel mojster prijazno, kolikor mu je bilo pač mogoče, »sedaj pojdi v kuhinjo in pripravi kosilo. Moram še nekaj s tvojim očetom sam govoriti.« Deček je odšel, ne da bi se še enkrat ozrl. Svojo obsodbo si je slišal sedaj iz ust svojega lastnega otroka, še se je pogorel Jernej Godrnjavec. Vetrnjak je gledal mrko v tla. »Neki predlog ti stavim,« je rekel mojster po kratkem premolku. »Če mi dečka popolnoma prepustiš, bom skušal dopolniti, kar je pri njegovi vzgoji pomanjkljivega, in napraviti iz njega vrlega človeka. Toda moraš mi ga popolnoma odstopiti.« »Kako menite to?« je povzel Vetrnjak radovedno. »Dečka od tebe odkupim.« »Hoho, kaj se prekupčevati s sužnji? To bi bilo vendar grozno, da bi prodal svojega sina kot kako živino.« »O tem ni nikakega govora. Zahtevam le, da se popolnoma umakneš od dečka, dokler ne postane polnoleten. Nikdar se smeš pokažati, da bi ga bodisi videl ali z njim in progovarjanjem spravil v skušnjavo. Nočem, da bi me kdo dečkovi vzgoji kakor koli oviral. Vsako leto enkrat — recimo za božič — ga lahko obiščeš, da se prepričaš, kako se mu godi, in smeš z njim govoriti četrt ure, več pa ne. Brž ko fant polnoleten, bo od moje strani v vsakem oziru prost in bo lahko storil, kar bo hotel.« Vetrnjaku se je v glavi nekaj posvetilo. Sedaj bi bila priložnost, da spravi s svojima tovarišema, Škrcem in Brbljačem toliko denarja skupaj, da lahko vzamejo v najem vinotoč s krčmarjem v mestu. Če se mu posreči, da izvleče od Jerneja Godrnjavca primerno vsoto denarja, potem jim je pomagano. Njegovemu sinu, Janezku, je videti, da ne godi tukaj tako slabo. Sicer bo pa lahko pozneje, če bo treba, svojo besedo zopet preklical in rekel, da jo je dal le zaradi hudega pritiska. Tu mu je zopet udarila na ušesa godrnjajoča beseda urarja: »Ali boš izpolnil pogoje?« »Zastonj ne. Fant je že velik in bi mi lahko kmalu pomagal kaj zaslužiti.« »Dam ti tristo goldinarjev.« Vetrnjak je odprl usta in oči. Tristo goldinarjev — to je bil že velikanski kapital! S tem bi lahko sijajno vpeljali vinotoč in od dobička bi mogel potem vsekakor Godrnjavcu povrniti denar. »Ali si zadovoljen s tem?« je vprašal Jernej Godrnjavec in se je mrdal na smeh. »Naj bo, v božjem imenu,« je odvrnil navidezno nezadovoljni Vetrnjak, ki je imel skomine po denarju. »Tedaj bova to zadevo pisno uredila.« Jernej Godrnjavec je vzel polo belega papirja in napisal izjavo, v kateri Vetrnjak priznava, da je prejel od urarja tristo goldinarjev, in da se zavezuje, da bo izpolnil te in te pogoje. Ko je bil spis končan, ga je pomolil Godrnjavec pred Vetrnjaka in rekel: »Sedaj se pa tukaj podpiši.« »Najprej mi morate izplačati denar,« je zahteval Vetrnjak. »Tako neumen pa nisem. Ptiček bi mi potem lahko ušel. Najprej podpis, potem denar!« Sedaj je prebral Vetrnjak pisavo in je načrtal nato brez premisleka svoje ime spodaj. Ko je imel Jernej Godrnjavec podpisani papir zopet v rokah, je vtaknil v žep in rekel porogljivim zamahom: »Tako je v redu. Sedaj pa si nikar ne domišljaj, da bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi tak vse svoje zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu, Janezu, to se pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime.« »Tako je v redu. Sedaj si pa nikar ne domišljaj, da bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi tak vse svoje zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu Janezu, to se pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime. Brž ko bo fant polnoleten, bo lahko dvignil iz hranilnice vseh tristo goldinarjev z obrestmi vred. Kapital je njegova lastnina.« »To je krivica, goljufija, nezakonitost,« se je jezil Vetrnjak, tresoč se po vsem telesu od razburjenja. »Kaj?« je zarohnel Jernej Godrnjavec. »Ali si tak potepuh, tak brezvesten oče, da hočeš svojemu lastnemu otroku vzeti njegovo edino lastnino, da jo zapustiš in zavržeš? Fuj, sramuj se, ti nečastni Vetrnjak!« Ko ga je urar tako ošteval, se je zvijal kot črv v skobči, nato je zopet zahrulil: »Nobenih pogojev ne bom držal in povem vsem ljudem, kako ste z mano naredili.« »Živi se samo besedično in prekrši en sam pogoj, tedaj pokažem pisanje in povem povsod, da si prodal svojega otroka. Potem ti opravijo prav vsi dobri ljudje. Opravljali te bodo.« »Strašno je za vse,« je rekel Vetrnjak kislo. »Vzemite ne, pač pa je največja sramota za očeta, da proda svojega otroka, samo da pride do denarja in pijače. Sedaj imam opraviti. Pojdi mi izpred oči, pozberi se! In toda zapomni si tole: imam v rokah. Če storiš kaj proti moji volji, ti lahko onemogočim bivanje v teh krajih.« »Prekleto lažnjivo!« je zarentačil Vetrnjak, ko je prijel Jernej Godrnjavec za kljuko pri vratih in sploh noter šel. Brž je tedaj zginil skozi vrata in jih zopet zaloputnil za seboj. »Znaj se obrani!« »Zalustil se ima tako v krčmah, da se niti rušiti ne morem... O ti vragi in slepar, ti zlodrej!« Niti koraka ni več naredil v Gorjansko, ampak je šel v velikem ovinku okrog trga in je odšel, ne da bi se še kje ustavil, proti Volčam. ==VII.== Za Janeza, Kraljička, so se začela sedaj huda učna leta. Po eni strani je moral opravljati gospodinjska dela — pospravljati, pomivati, pometati, tako da celo v kuharski umetnosti se je moral počasi vaditi in pripravljati vse hrano doma; po drugi strani pa ga je vzel mojster v strogo urarsko šolo. Vetrnjak je zahteval od moči in zmožnosti mladeniča, ta je skoraj preveč. Toda Kraljiček je vse pogumno prenašal, čeprav ga večkrat zvečer niso bolele samo roke in noge, ampak tudi glava. Vendar pa mojster gledal na to, da je imel vajenec dobro obleko in posebno zadostno hrano in počitek, tako da se je fant telesno vedno bolje razvijal. Vzgajal ga je tudi v raznih vednostih, kar se ni poznal, in ta pouk se je vršil na videz tiho bliže in nenapornoma. Večkrat mu je moral fant brati zvečer iz kake knjige, posebno iz dobre zgodovine, in čas mu je deček razumel, mu je mojster na kratko, godrnjaje, a jasno razložil. Dvakrat na teden je moral fant napraviti obračun o svojih dohodkih in izdatkih, pisati pisma dobaviteljem urarskega blaga ali napraviti načrte o ustroju ur, ki jih je mojster neizprosno grajal in popravljal. Kraljiček pa je dobival vkljub temu vedno več veselja do urarstva. Ko mu je dal mojster tu in tam kako zabavno knjigo, da bi jo bral za razvedrilo ob nedeljah popoldne, jo je kmalu odložil na stran in se tem raje zatopil v strokovni urarski list z lepimi slikami. Po preteku dveh let je znal izvršiti Kraljiček že tako izborna dela v urarski stroki, da se je mojster po pravici kar čudil spretnosti in nadarjenosti svojega učenca. Toda Jernej Godrnjavec ni nikdar niti z eno besedo pohvalil ravno tako marljivega kot častoljubnega učenca. To je bil posebni vzgojni način starega čudaka. Če je izvršil vajenec kako delo pomanjkljivo, ga je mojster strogo, a mirno opozoril na napake. Če je pa dovršil fant kako delo brez vsakega pogreška, je urar dal vozlepiti in delal opazke brez konca in kraja. Kraljiček pa se je na to mojstrovo skopost v pohvali in radodarnost v graji kmalu navadil in si je ustvarjal lastne sodbe o svojih delih. Posebno neprijetno je bilo za Kraljička bolestno nezaupanje, s katerim ga je mojster po tihem zasledoval. Nastavljal je pročudnemu mlademu fantu zapeljive pasti, da bi preizkusil njegovo poštenost in značaj. Tako je položil večkrat kam na okensko polico, na kako stojalo ali v kak kot manjše in večje zneske denarja in jih zopet pobral šele čez več dni, ko se je prepričal, da ni nič zmanjkalo. Nekoč je imel veliki pondo skledo jabolk, dobro preštevil jabolk. Tu je prišel nekega večera a skledo z jabolki v delavnico in je ostro nahrulil vajenca: »Ti — ti paglavce, vzel si dve jabolki.« Fant je postal ves zardel in je rekel malo v navalu jeze: »Jaz nisem nobenega vzel. Krasti nisem bil nikdar vajen in ne pustim, da bi me imel kdo za tatu.« »Hoho,« je renčal Godrnjavec in je preštel nato jabolka še enkrat. Ko je spoznal, da res nobeno ne manjka, je porinil skledo pred vajenca in rekel zamolklo: »Tu jih imaš. Vsa so tvoja.« »Nesmaram nobenega,« je odvrnil fant trmasto. »Tako, tako,« je rekel sedaj Godrnjavec, »se trmo povrača s sovjemu mojstru in dobrotniku. Da se mi kaj takega več ne drzneš! Vajenec mora znati tudi kaj potrpeti. To spada tudi k učenju. In sedaj ti hočem še nekaj povedati. Ti imaš dve glavni slabosti, to sta ponos in jeza. Pa zapomni si: ponos in trma sta iz enega grma, in da si trmast vročekrvnež in da svojo jezo tudi dolgo kuhaš, ne moreš utajiti. Jeza je ogenj, ki ga mora kristjan gasiti, sicer mu dušo sežge.« Na vajenčevih ustih se je prikazal porogljiv nasmeh. »Ti paglavče, ti si mislil nekaj slabega o meni,« je zavpil Godrnjavec, motreč fanta z bodečimi pogledi; »kaj si mislil? Povej takoj!« »Saj niste moj spovednik,« je drzno odgovoril vajenec. »Vesel sem, da nisem. Pa ti vendar vidim v dušo. Kar se tiče jeze, si mislil, naj pometa mojster najprej pred svojimi lastnimi vrati. Ali ni tako? Povej po pravici!« »Da, prav tako sem si mislil.« »Vidiš, kako ti gledam v dušo, ničesar mi ne moreš prikriti ... Toda če je mojster Jernej jezen, ima tehten vzrok za to. Njegove jeza je upravičena, tako rekoč sveta jeza. Zapomni si to. Kaj na Kraljička, da bi ga morda zasačil na laži. Nekoč ga je oprezujoče vprašal: »Kaj govorijo tam pri Pekovih o meni, svojem bratu in stricu?« Fant je osupnil, in šele po nekem obotavljanju je odvrnil: »Nimam časa, da bi poslušal, kaj govorijo. Vzamem mleko in grem nato brž zopet domov.« »Ti potuhnjenec, ti se mi izmikaš. Vajenec mora biti odkritosrčen in s svojim mojstrom držati.« »Saj to tudi vedno delam.« »Potem ti ne more biti vseeno, če govorijo o tvojem mojstru slabe reči.« »O tem nič ne vem nič. Jaz sam nisem nikdar o vas kaj slabega govoril.« Godrnjavec je čudno zmrdal z obrazom, nato je zopet vrtal: »Pri Pekovih te hujskajo proti meni.« »Ne, tega ne delajo … Majda je včeraj celo rekla, da je dobro, da sem pri vas, da imate vsaj koga, ki gleda na vas, če bi kaj potrebovali.« »In bi skrbeli zame, če bi zbolel?« »Rad — gotovo. To je moja sveta dolžnost.« »Hm — hm — hm — hm … in če mi Majda nič slabega ne prilepi, je dekle pač boljše kot drugi,« je mrmral Godrnjavec. Deset let je preteklo, ne da bi se kaj posebnega zgodilo. Kraljiček je postal velik, močan mladenič, ki ga je le njegova nežna sramežna hoja in oproščena vojaške službe. Njegova sočutnost, razvita postava, njegov umirjen nastop in zlasti njegove velike modre oči poleg črnih las je dajalo posebno lepoto. Ko je šel po cesti, niso gledala samo dekleta za njim, ampak tudi starejši ljudje so ga občudovali. Že z devetnajstim letom je naredil z odličnim uspehom svojo strokovno preizkušnjo in je postal sedaj izučen urar, tako da ni za svojim mojstrom v izvršnosti prav nič zaostajal, da, v marsičem ga je celo prekašal. Zaradi dolgoletnega občevanja z Godrnjavcem se je pa navzel njegovega resnega obnašanja, toda ne njegovega hudega in osornega značaja. Sicer ni govoril veliko, toda bil je z vsemi ljudmi pri, razen izredno potrpežljiv do odjemalcev. Ko je Godrnjavec zapazil, da je njegov pomočnik pri ljudeh vedno bolj priljubljen, dočim ko do njega mrzi in nezaupni, in zlasti, ko se mu je zdelo, da stavljajo marsikateri naročniki več zaupanja v pomočnikove kot v mojstrove sposobnosti, se je lotila starega čudaka celo majhna zavist. Godrnjaj se je bolj kot prej nad pomočnikovimi izdelki in ga je venomer zbadal z dvomljivimi, pa neprikritimi zlobnimi namigovanji. Ne glede na to, da je izmeril mojster, da je iznašel nov način za popolnoma natančno uro. Tu ga je opozoril pomočnik na načrt, ki ga je on sam izumil in je bil veliko bolj priprav in poraben kot mojstrova iznajdba. Nekaj časa je mojster načrt motril in uvidel, da ima pomočnik prav, pa je vendar pogledal na to mladeniča z mrkim pogledom in ga jezno nahrulil: »Da, da, tak je novi, prevzetni, vražji svet. Jajce boče vedeti več kot kokoš, in mlekozobni mladci si drznejo, dajati nauke odraslim, izkušenim mojstrom.« Ko je pomočnik molčal in mu je igral okrog ust samo rahel nasmeh, je bil stari še bolj razkačen in je rekel: »Ti si domišljaš, da si padel kot venjak v moju hišo, ko sem te vendar jaz potegnil iz blata in s neskončnim trudom pomagal naprej.« »Mojster, dobro se zavedam, da se imam za vse vam zahvaliti,« mu je segel v besedo mladenič. »Potem bi moral drugače ravnati. Komaj da si ga vzel za učenca, pa že hočeš imeti vse besedo in oblast nad njim.« »Na to nič ne mislim. Saj vprašam vedno za dečje mnenje.« »O tem pa nič ne vprašaš, kako bi se imel v šoli. S prizadevanjem in sladkanjem se izbijajo duh in spoštovanje. Nasproti ljudem se je treba kazati trdnega in odločnega, sicer bodo s teboj delali, kakor bodo hoteli.« »To je vam v korist, če sem prijazen do ljudi. Zato pridejo večkrat sem in pustijo več denarja.« Čeprav je bil Jernej Godrnjavec vnet za denar in se je tudi zavedal, da je imel zadnje leto izredno veliko dohodkov, je vendar naprej bentil: »Podjetje ti ni glavna stvar. Tebi gre za to, da si priliznjen in lahkomiseln in privabiš ljudi na svoj račun. Tako je delal tudi tvoj oče, in si pač Vetrnjak sin.« Mladenič je postal bled kot stena in se je tresel od jeze. V žepu je lepo srebrno uro, ki jo je urar ravno v rokah, z vso silo ob steno, da se je razletela na koščke. »To mora postati človek ali norec ali divjak!« je začel zamolklo med zobmi. Nato je planil iz delavnice in se tisti dan ni več prikazal. Jernej Godrnjavec se je urarju mladeničevega pobesnelega izbruha prestrašil in je strmel poparjen proti vratom. Prišel je tedaj sam do spoznanja, da je s svojimi očitki vendarle predaleč šel; toda da bi kazal ukarčenemu mladeniču zadostitev, je menil, da bi bilo pod njegovo čast. Pobral je razbito uro in jo nekaj časa popravljal skupaj in nemočno metal in godrnjal. Potem je predčasno zaprl delavnico in odšel v svojo sobo, ne da bi kaj več delal, ter se vdal zlovoljnim mislim. Po eni strani ga je jezilo, da je premalo obvladal svojega pomočnika, po drugi strani pa se ni mogel braniti nekega spoštovanja do njega. Mladenič je bil drugačen kot njegovi drugi učenci in čut za čast. Polagoma je začel Godrnjavec skrbeti, da bi pomočnik odšel od njega in ga zapustil samega. Saj je Kraljiček urarju prirasel k srcu, čeprav si mojster tega ni hotel priznati. Saj ni še nikdar tako dolgo pri njem vztrajal kot ta krepki, priskrbni mladenič, in čedalje bolj ga je bolela praznota v hiši. Toda, da bi pomočnika prosil, da naj ostane, to ne prišlo Godrnjavcu niti v sanjah na misel. Kmalu pa se je izkazala mojstrova skrb prazna. Ko je namreč prišel drugo jutro v delavnico, je bil pomočnik že tu in je marljivo popravljal uro, ki jo je včeraj zagnal ob steno. Pozdravil je mojstra prijazno, ni se pa nič opravičeval in se je sploh delal tako, kot da bi se nič ne pripetilo. Udaril je Godrnjavec in ni več omenil večerajšnje stvari in je spremenil svoje obnašanje nasproti Kraljičku toliko, da je naslednje dni manj godrnjal. Ob drugem času v letu, namreč o Veliki noči, je odšel mojster Jernej redno iz Gorjanskega in je ostal vsakokrat po en teden zdoma. Ljudje so govorili, da nosi svoj dobiček na velikem denarju, ki ga ima naloženega v mestu. To leto je odšel na prvo potovanje na veliko nočni teden, ko je bil že po četrtek, in sicer bolj viden, ker je visoko vročino in se je moral takoj vrniti v domovino. O kakem zdravniku ni hotel nič slišati, toda pomočnik, ki je bil zelo v skrbeh zanj, je vendarle doktorja in dobil dovoljenje, da pošlje povabljenega. Ta je hitro prišel in je ugotovil pljučnico, ki je pri bolnikov starosti in podnebnih vplivih in drugih okoliščinah je predvsem priporočal absolutno miro. To je bilo pa lahko izvedeti, a se je zgodilo: pomočnik je moral biti čez dan vedno v delavnici in prodajalnici in tudi ni bil vajen streči bolnikom. Bolniških sester ni bilo daleč na okoli in razne starejše ženske, ki bi prišle v poštev, so se doma umile in branile, da bi stregle Godrnjavcu, dekle, ki je bil enkrat in malo odklenil. Vendar pa je bolnik občasno izbral župnika. Ko je stopil župnik v sobo, ga je bolnik sprejel z mrkim pogledom in ogovoril s pikrimi besedami: »O, gospod župnik vi bi me že radi poslali na oni svet; toda lahko pri kraju pa še niste. Sicer pa sem opravil svojo dolžnost prekleto vedno in vestno.« »Ne, ljubi mojster,« je odvrnil župnik prijazno, »jaz sem samo pogledal, kako se počutite. To storim pri vseh svojih faranih, ko zvem o kakem, da je bolan. Kot je videti, ni z vami še tako posebno hudo. Toda varovati se morate in pa dobro postrežbo bi morali imeti.« »Kdo naj mi pa streže?« je zamrmral Godrnjavec. »Menim, da bi se pri vaših najbližjih sorodnikih prav lahko dobila dobra postrežnica. Saj imate dve nečakinji pri Pekovih.« »Ne, ne, gospod župnik, tu trkate na neprava vrata.« »Zakaj pa? Vaši nečakinji sta obe dobri dekleti in tudi spretni.« »Toda nobena ne gre sem k meni. Zame se nič ne zmenita.« »Menim, da bi vam nobena ne odrekla pomoči. Treba bi ju bilo le z besedico poklicati.« Bolnikovo obličje je hipoma spreletel izraz zamere. »Ali je vam moj brat Jakob, sem poslal, da mi to poveste?« je vprašal oprezno. »Ne, nikakor ne. S pekom nisva bila že nekaj tednov skupaj in tudi sicer nisem govoril z nikomer od pekove družine nobene besedice.« »Da, da, že vem, nič jim ni mar zame, vsi me sovražijo.« »Ali bi ne poskusili pri vsaj z njimi, gospod Gabršček? Ali bi smel prositi eno vaših nečakinj, da pride k vam?« »Ne, pokličem ne bom … Če hoče katera priti, nima nič proti temu … to se pravi, morala bi sama malo, Majdo, druge nobene. Če dam bi bila lahko tukaj, večer pa mora hoditi domov. Če bom z njo zadovoljen, ji bom primerno plačeval — vsak dan posebej.« Po kratkem razgovoru je župnik odšel in se podal naravnost k peki, kateremu je sporočil bratovo izjavo, seveda v prirejeni obliki. Pek je naredil sladko-kisel obraz. Nič temu ni več večkrat želel, da bi prišel še k bratovim prijateljem, posebno zato, da bi njegovi otroci ne bili prikrajšani pri dedičini bogatega starega strica. Zato ga je urarjeva želja prav prijetno iznenadila. Po drugi strani pa mu je bilo težko izročiti svojega najmlajšega otroka muhasti samovolji in čemernosti starega čudaka. Morda pa vendar ne bo tako hudo, da se drug vzrok. Majda je gojila Godrnjavcu, bo znala tudi njegova hči par lepih besed. Poklical je hčer v sobo in ji razložil očetovo prošnjo. Brez pomisleka je Majda takoj privolila. Bila je živahno, odločeno, nekoliko ponosno dekle, imela je pa mehko srce in ni v potrebi nikomur odrekla pomoči. Vendar jo je nagnil do tako nagle odločitve drug vzrok. Majda je gojila že davno do Kraljička skrivno, a globoko naklonjenost, ki ga je spretno in previdno skrivala. Pa tudi Kraljiček ni bil do Majde brezčuten. Tudi on je izgubil svoje srce na viktem, zatem dekletu, ki je bilo s svojimi zlatolasi lasmi in črnimi očmi v čudnem nasprotju z njim. Ni pa bila med njima izrečena še nobena besedica o medsebojnih čustvih tajnostih. Kraljiček bi si upal razodeti svojo čustvo samo zato, ker ni mogel priti kot hči premožnega peka zanjo nikakor v poštev. Majdi pa ni dopuščala njena naravna dekliška sramežljivost, da bi izdala molčečemu, resnemu mladeniču svoje nagnenje. Toda nihče od njiju ni mogel prikriti svojega veselja, ko sta se dobila sedaj v urarjevi hiši in bosta smela zdaj dalj časa skupaj prebivati. Nasproti stricu ni izgubila Majda nikdar potrpljenja, pa naj je še tako godrnjal in renčal. S svojo spretno, skrbno postrežbo, ki jo je moral priznati, in s svojim odločnim nastopom si je pridobila tudi spoštovanje v nekakšnih dneh nekako oblast nad starim čemernikom, tako da se je uklonil njeni volji in da bi več zavračal jedi in zdravil, kot mu jih je pripravljala po zdravnikovih navodilih. Kraljiček je bil za življenje svojega mojstra zelo v skrbeh in je prišel vsakega pol dneva po delavnika, zvečer iz delavnice pa v njegovo sobo, da ga je povzdignil, kako se počuti. To se je zdelo Godrnjavcu nadležno in ostro je nahrulil pomočnika: »Ali komaj čakaš, da bi umrl, a? Zato letaš vedno sem vpraševat.« Mladenič je postal bled, odvrnil pa je mirno: »Mojster, sam Bog ve, da si ničesar bolj ne želim, kot da bi kmalu okrevali, in zato tudi molim.« Nato je šel hitro ven. Majda, ki je bila v sobi in slišala govorjenje, se ni mogla več premagovati in je rekla z odločnim, karajočim glasom: »Stric, kar ste sedaj rekli Janezu, ni bilo lepo.« »Kaj? Ti mlekozobno punče hočeš dajati nauke staremu možu,« je vzrojil bolnik. »Tega ne nameravam. Ampak tako se vendar ne postopa z ljudmi, ki vas imajo radi.« »Mene ni imel še noben človek v življenju rad.« »Janez vas ima rad. Sicer pa, če kdo hoče, da bi ga imeli drugi ljudje radi, mora tudi sam tako ravnati, da ga bodo mogli radi imeti.« »To je neumnost.« »Pa stoji tako v katekizmu. Naš Gospod tako zapoveduje.« »Ti vražji klepetec, sedaj imam dovolj. Pusti me v miru.« Obrnil se je proti steni in je mrmral še nekaj časa. Toda dekličine besede so mu šle bolj do srca, kakor je to na zunaj pokazal. Sedem dni je mojstrova bolezen vedno bolj rasla, potem pa je skoraj hipoma upadla mrzlica in zdravnik je izjavil, da je bolnik krizo srečno prestal; mora pa imeti še dalj časa popoln mir in se varovati vsake razburjenosti. Čez osem, deset dni pa, ko je prišel bolnik nekoliko bolj k moči, se je začelo zopet godrnjanje in renčanje. Majda si je prizadevala na vse načine, da bi ga pomirila in potolažila. Čitala mu je lahko knjigo ali časopis, pripovedovala o novicah iz trga, bila je vedno sama vesela in mu je večkrat napravila kak dovtip, samo da bi ga spravila v dobro voljo. Čemerni bolnik pa se je po navadi na vse šale le kislo nasmehnil. Prve dni je dajal Godrnjavec deklici sproti vsak večer, ko je odšla domov, po en srebrn goldinar in je trdovratno vztrajal pri tem, da mora nečakinja denar vzeti. Pozneje je deloma pozabljal plačevati, deloma ni imel moči za to. »Majda, midva morava narediti račun. Koliko sem ti dolžan? Nikakor se več ne spominjam, kdaj sem ti zadnjič plačal.« »Prav nič mi niste dolžni, stric,« je odgovorilo dekle. »To bi ne bilo slabo! Mar meniš, da bom pustil, da mi bo taka punčara, ki nič nima, kaj darovala.« »Jaz tudi ne pustim, da bi mi preleten, siromašen in potreben stric kaj daroval, hihihi.« »Ti, otročaj, ti, se hočeš iz mene še norca delati? Denar si je treba znati pridobiti, pa z njim tudi pametno ravnati.« »Moj oče ima tudi denar in mi da, kolikor potrebujem. Če pa ne bi mogla izhajati, se bom bogato poročila, hihihi.« »Pusti neumnosti in mi povej, koliko ti imam plačati.« »Stric, so stvari, ki se ne dajo poplačati z nobenim denarjem.« »Tako? To mi je pa nekaj novega. In kakšne stvari bi bile to?« »Storiš jih mnogo zaradi Boga ali pa tudi človeku na ljubo.« »Kaj? Ti da bi storila kaj meni na ljubo? Haha. Pusti laskanje. S priliznjenimi besedami ne boš dosegla pri meni nič, najmanj pa kako dediščino.« »In vi, stric, boste s priliznjenimi besedami dosegli od mene še manj, hihihi.« »Ne veljaj! Se nadejam praznim upom, da podeduješ za menoj kako bogastvo. Prav nič ti ne zapustim, ko umrem.« »Stric, ko umrem jaz, vam tudi nič ne zapustim, hihihi.« Godrnjavec je skremžil obraz v nasmeh in je zarenčal: »Ti si zvita lisica.« Nato je segel pod blazino, potegnil izpod nje dvajsetgoldinarski bankovec, ki ga je deklici posilil v roke, in pri tem je mrmralo dejal: »Kar je več, naj bo za nagrado. Še nikdar nisem ostal komu kaj dolžan.« S Kraljičkom je bila Majda samo med obedom sama skupaj, razpletel se je pa med njima le redkokdaj kak pravi pogovor. Majda je pač neprestano klepetala na svoj živahen način, molčeči, resni mladenič pa ji je odgovarjal le na kratko ali na pol. Če je položila deklica predenj kako slaščico ali mu drugače izkazala kako prijaznost, se je ozrl nanjo z globokim pogledom in močno zardel, ni pa našel nobene besede za toplo zahvalo. Nekoč ga je vprašala Majda: »Ti, Janez, zakaj si zmeraj tako odrinjen? Ali ti gre stričeva bolezen tako k srcu?« »Ne, ne — mojster bo kmalu zopet na nogah,« je dejal mladenič; »toda potem, Majda, boš morala ti oditi, in postalo bo strašno pusto in žalostno tu v hiši.« »Potem moraš pa ti večkrat priti k nam in ne vedno tako hitro zopet oditi.« »Tedaj nastanejo takoj take govorice.« »Rada bi vedela, kakšne. Ti si preveč plašljiv zajec.« Kraljiček je močno zardel in se je obrnil vstran od deklice. Ta pa je bila sedaj trdno prepričana, da goji mladenič ljubezen do nje. Česar se je Kraljiček bal, se ni povsem dogodilo. Sicer ni smela Majda več ostajati po cel dan v urarjevi hiši, ko je stric ozdravel in bil nekoliko toliko zopet zmožen za delo, morala pa je prihajati vsak dan po nekaj ur, da je opravila potrebna gospodinjska dela in da je pripravljala kosila in večerjo. Godrnjavec je namreč že davno uvidel, da zna dekle izborno kuhati in da porabi pri tem veliko manj kakor Kraljiček. Odkar je bila Majda v hiši, je bilo tudi vse tako lepo urejeno, vse je bilo čisto in svetlo, kakor nikdar poprej. Poleg tega se je moralo v srcu starega čudaka vendarle vzbuditi nekoliko čustva do sorodstva, posebno pa bi ne mogel več pogrešati raznih udobnosti, na katere ga je razvadila spretna, postrežljiva Majda. Tako je teklo skupno življenje v urarjevi hiši brez velike spremembe. Po preteku nekaj tednov pa se je zdelo nenavadno bistroumnemu mojstru, ki je imel za vse odprte oči, da bi obnašanje med fantom in dekletom povsem v skladu, oziroma, da je v marničnem svetu v skladu. Majda je skrbela za Kraljička z izredno tiho skrbjo in mu je izkazovala več prijaznosti, kakor bi bilo treba. Fant pa je bil zmerom zamišljen in raztresen, včasih tudi očitno razpoložen in je pogosto zardel, ko sta se z dekletom spogledala. Sedaj je odprl stari oči še bolj na široko kot sicer in je strogo pazil na občevanje mladih ljudi. Tu je spoznal vedno bolj jasno, da sta drug v drugega zaljubljena do ušes, vendar ni mogel vkljub vsemu oprezovanju zapaziti nič nedovoljenega ali nesodobnega v njunem obnašanju. Če je odšel Kraljiček v nedeljo popoldne ali zvečer kam pohajat, je gledal urar za njim dolgo časa z daljnogledom, ni pa nikdar zapazil, da bi se kje shajal z dekletom. Fant je šel večkrat na sprehod proti vasi, obiskal nedotaknjeno grob svoje matere, in če mu je čas dopuščal, se je večkrat tudi rad povzpel na vrh Medgorja ter pri te obnavljal spomine na otroška leta. Skrbel pa je, da se je vedno pravočasno vrnil domov. Mojster je po tem prišel do spoznanja, da nimata mlada človeka nobenih tajnih sestankov in nedovoljenih pomenkov ter da ne gojita nikakega ljubljkanja, ampak da sta vedno v primerni nedolžnosti drug do drugega. Če se je dekletu tu in tam malo uklajalo, je fant globoko povesil glavo in ni skoraj nič več govoril. Tudi drugace je opazoval njuno življenje, in tu je lahko videl, da je premalo Majda svojih štirinajst dni svete zakramente. Kraljiček pa vsak mesec. On sam, Godrnjavec, je hodil k svetim zakramentom samo štirikrat na leto — dvakrat doma in dvakrat drugod. Da je deklica nekoliko nagla v sodbah in malo pobosna, ni ostalo stricu prikrito, vendar moral je pa priznati, da ima tudi veliko dobrih lastnosti, ki zelo odtehtajo slabe. Kraljičku ni mogel ničesar očitati, razen da se je dal tu in tam premagati od nagle jeze ter da se je preveč vdajal svojim čustvom. Mladenič ni nikdar vstopil v gostilno, z denarjem, ki ga je dobival od mojstra, je varčeval ali pa si kupil kako kaj najnujnejšega, imel pa veselje do dela in je bil v vsakem oziru zanesljiv. Vkljub vsemu temu pa je mojster vendarle menil, da ne sme več dopustiti, da bi prebivala mlada človeka še nadalje skupaj. Premišljeval je več dni sem in tja, kaj naj bi ukrenil, potem pa je prišel kar nenadoma do drugačnega sklepa. Nekega dne po večerji, preden je odšla Majda domov, je poklical fanta in dekle k sebi v sobo in jima je velel: »Usedita se, imam nekaj ved govoriti z vama.« Oba sta se ustrašila in sta se usedla vsak na en konec mize. Za trenotek je stari pomolčal, nato je začel na kratko: »Vidva se nimata več ostati še nadalje skupaj.« »Midva?« je planila deklica pokonci; »saj tudi doslej nisva bila nikdar skupaj.« »Drži jezik za zobmi, klepetec. Poslušaj najprej, kar povem.« Obrnil se je nato h Kraljičku in izjavil: »Ti, Janez, greš sedaj na potovanje in ostaneš dve leti zdoma. Pri enem samem mojstru se vajenec ne izuči. Ogledati si mora, kako delajo drugod. Tu v Gorjanskem tudi ni dovolj dela za oba.« »Toda za potovanje nimam prav nič pripravljen,« je imel vajenec pomisleke. »Uzal to ni potreba nobenih velikih priprav. Učeno sprejmejo imetak, obleko tudi in panico. Temu dobiš od mene in zraven nekaj denarja.« Torbni jaz bom moral iti domov, kajne, stric?« je rekla deklica ponosno. »Ne, ti ostaneš povsem tukaj in mi boš oskrbovala gospodinjstvo, tako je v modri sobi nad delavnico bolj lahko stanovala.« Pri tem pa se ni smela tudi jaz reči kako besedico. »Nimam govoriti. Saj še itak govorim veliko preveč. Če ti plačam po sedemdeset goldinarjev na leto, bo dovolj, mislim … Sedaj bodi tiho.« Deklica je namrdnila obraz, za kar se pa Godrnjavec ni zmenil. Obrnil se je zopet k vajencu in mu govoril z osornimi besedami: »Dobro se oglej po svetu, pridno delaj, izogibaj se slabe družbe, moli rad in ostani pošten. Po dveh letih pridi domov; tedaj ti bom izročil svojo obrt v roke. Jaz se bom umaknil sem v kamro in se bom ukvarjal samo še s svojimi iznajdbami. Ti postaneš mojster in prevzameš obrt.« Kraljiček je zardel s strmel v starega in ni našel nekaj časa nobene besede. Vekrat si je segel v lase in nato izjavil: »Mojster postati — obrt prevzeti — bi bilo še lepo; toda za to je treba denarja, ki ga pa žal nimam.« »Denarja ne dobiš od mene nobenega. Iz svoje hranilne knjižice, v kateri ti je znano, lahko dvigneš, da bi pa prejel še kak nameček od mene, ne smeš računati. In najemno boš moral torej dobiti. Kdor hoče biti mož, si mora znati pomagati. Sam delati, sam zaslužiti! Kar človek sam zasluži, to bolj ceni in tudi bolj trdno drži. Sploh pa gre podjetje tu dovolj dobro, da boš lahko bogat.« Nastala je daljši premolk. Tedaj je stopil urar dva koraka bliže k mizi in rekel ostro: »Brž ko prevzameš podjetje, se takoj poroči.« Tedaj sta poskočila fant in dekle oba hkrati s svojih sedežev. Pogledala sta drug drugega in sta postala vsa žareča v obraz. »Poročiti se?« je komaj spravil iz sebe Kraljiček. »Seveda poročiti. Če sta dva mlada človeka tako do ušes zaljubljena drug v drugega kot vidva, se pač morata poročiti. Brž ko je mogoče.« »Ljubiti stric, midva pa nisva prav nič zaljubljena drug v drugega,« je zaklicala deklica pol v smehu, pol v joku. »No, sta pa zaljubljena do pet. Če ti je to ljubše. Mar meniš, da sem slep mož in nič ne vidim, kako se vedno spogledujeta kot petelinček in putka? Oče sta tako rekoč drug drugega ukradla.« »Kako menite to, stric?« »Ali si tako neumna gos. On ima tvoje oči in ti njegove. Za njimi pa čaplata potem še srci.« »Mojster … Majda … Jaz … nisva še nič govorila o ženitvi,« je jecljal fant. »Saj tudi ni bilo prav nič treba … Podajta si sedaj roke in povejta, da hočeta vzeti drug drugega.« Kraljiček je dvignil počasi desnico in je drhteč gledal deklico. Ta ga je pa pogledala s črnimi očmi z nasmehom in mu stegnila kar čez mizo svojo roko nasproti. Tedaj jo je vihravo zagrabil z obema rokama in zaklical: »Majda, ali me res maraš?« »Rada, Janez, rada, rada. Če me le tudi ti maraš.« »Majda — ti ljuba Majdica!« je radostno vzkliknil mladenič, držal trdno dekličino desnico z obema rokama in je skoraj ni hotel več izpustiti. Tu je posegel vmes Godrnjavec: »Sedaj je dovolj te ceremonije! … Zadeva je urejena in več ni treba razpravljati.« Le počasi sta oba srečna človeka izpustila roki. Na njunih obrazih je sijal sončni svit najčistejšega veselja. »Sedaj samo vprašam, ali sta pripravljena sprejeti moje odredbe?« je zagodrnjal stari. »Da, rada, mojster,« je zatrdil Kraljiček; »toda morali bomo govoriti tudi z Majdinim očetom, pekom.« »Ah kaj, za to je še čas in ni prav nič potrebno. Jakoba bom že jaz izgnal muhe iz glave, če ima kakšne … Sedaj gre za druge stvari. Torej ti odideš na potovanje in Majda ostane tukaj kot gospodinja. Tako in nič drugače.« Oba sta pritrjevalno pokimala. »To bi bilo eno. Točka druga: Vidva obljubita, da bosta opustila vse ljubljkanje in druge take zaljubljene traparije od danes naprej do tedaj, dokler ne bosta pred Bogom sklenila zakona.« Fant je odločno prikimal in dekle je potrdilo isto z rahlim priklonom glave. »Tretjič: Danes vzameta slovo drug od drugega in se potem ni več ne snideta. Ti, Janez, se podaš jutri zjutraj ob petih, na pot, da prideš do večera vsaj do Logatca.« »Stric, tako hitro pa ne gre,« je zaklicalo dekle, »za Janeza moram še razne stvari pripraviti.« »Figo imaš pripraviti. Kar potrebuje, ima. To vem. Jaz sem tudi mnogo potoval.« Deklica se je namrdnila, ni si pa več upala ugovarjati. »V četrto in zadnje,« je mrmral Godrnjavec, »pa še to: Medtem ko bosta ločena, se ne smeta prav nič dopisovati. Nihče ne sme pisati drugemu kakšnega pisma, niti enega samega ne, niti enega stavka. Sta razumela?« »Mojster, če naj se poročiva, se morava pa o raznih zadevah pomeniti in medsebojno posvetovati,« je skušal ugovarjati fant. »Dokler se ne vrneta, se imata o ničemer meniti in posvetovati. Če bi pa bilo treba kaj urediti, mora iti vse skozi moje roke.« »Stric, to je pa prehuda zahteva,« se je oglasilo dekle. »Janez mora vendar večkrat pisati, ali je zdrav in kako mu gre, sicer mi ne bodo dali skrbi miru.« »Če ti vse žive dni ne bodo prišle hujše skrbi nad glavo kot te, lahko že danes zahvaljuj ljubi Boga. Sicer pa bo Janez tu pa tam meni kaj pisal in poročal, kako je z njim. Tedaj boš od mene zvedela, kar bo potreba.« Tu se ni dalo nič več mestiti in pogajati; fant in dekle sta se morala brezpogojno vdati vsem Godrnjavčevim zahtevam. Ta je pogledal na uro in dejal: »Pozno je že. Sedaj bosta še zmolila, nato vzameta slovo in gremo spat.« Pokleknili so poleg klopi ob steni in so skupno zmolili rožni venec. Toda Majda in Kraljiček sta morala sama pri sebi priznati, da nista še nikdar tako zbrano molila kot ta večer. Po molitvi ju je mojster priganjal: »Sedaj je pa čas, da vzameta slovo. Toda napravita kratko!« Majda je segla Kraljičku v roko in je rekla z nežnim glasom: »Z Bogom, Janez, zbogom! Naj se ti dobro godi, ne pozabi name in ostani zvest.« »Ti podlašica,« je sršel vmes rohlo Godrnjavec, »na zvezo ne treba opominjati Janeza, ampak samo sebe. Nezvestoba pride vedno od ženske strani.« Kraljiček je stisnil dekletovo roko in je dejal skoraj slovesno: »Majda, vedno bom mislil nate, dokler bom živel in še čez. In zvest ti ostanem, pa naj pride kar koli. Bog naj bo s teboj!« Držala sta se nekaj časa za roko. Tedaj pa zarenči Godrnjavec: »Sedaj naj bo konec komedije! Je že dovolj.« Majda se je silila z jokom, pa se ji ni prav posrečilo. Iz njenih črnih oči so ji bliskalo malo hinavščine. Urno se je okrenila in je zaklicala: »Zbogom, Janez! … Lahko noč obema!« Zato je šinila skozi vrata, ne da bi se enkrat ozrla. Zjutraj je zbudil Kraljička mojster že ob pol štirih in mu pomagal opraviti skupaj in povezati njegove stvari. Stisnil mu je v roko tudi trideset goldinarjev in pri tem rekel z robatim glasom: »Varčuj z denarjem in čezi po njem le v skrajni sili. Kdor je pravi rokodelski pomočnik, prinese desetkrat več domov, kakor je vzel s seboj.« Pred zajtrkom je pogledal stari vedno znova na uro, da je dal fantu razumeti, da mora pohiteti. Nato mu je vtaknil v torbo še nekaj prekajenega mesa in kruha, ga pokropil z blagoslovljeno vodo, mu napravil križ na čelo in ga priganjal: »No, sedaj pa pojdi v božjem imenu … Bog naj bo s teboj na vseh tvojih potih … Če boš slišal, da sem umrl, zmoli zame en očenaš.« Kraljiček je stisnil redniku roko in je rekel vidno ganjen: »Ljubi mojster, Bog naj vam povrne za vse, kar ste zame storili! … Če bi se kaj slabega počutil, mi takoj sporočite, da pridem domov. Toda molil bom, da bi ostali vedno zdravi. Še enkrat vam zahvalim iz vsega srca.« »Pusti neumnosti! Nikdar nisem zahteval zahvale in je tudi ne potrebujem.« Tako sta se ločila. Da bi se fant ne srečal več z Majdo, je mojster zahteval, da ne gre skozi trg, ampak po poljski poti do glavne ceste. Sedaj je gledal za odhajajočim več kot četrt ure skozi okno s svojim velikim daljnogledom. Nenadoma mu je nekaj zbodlo pozornost … Tristo vragov, odkud pa prihaja ženska?… Svetlomodro obleko ima na sebi in bel predpasnik … Saj to je vražja punčara… Za kozolcem je morala biti skrita… »Aha, cvetlični šopek ima v rokah, sedaj mu ga izroča. Če bi vedela, da gledam za njima! Ha, sedaj drži svoj bel robec pred obrazom in se smeji neumna koza! Podajata si roko… ne, poljubila se vendar nista… Fant je bolj pameten kot ženska… Zdaj se je odkril in koraka korajžno naprej…« Jernej Godrnjavec je odložil za trenutek daljnogled spred oči, nato je pokukal zopet skozi kukalo: »Fant — tepec — glej, da greš naprej … Kaj se ti treba vedno ozirati? … In celo klobuk je vzel z glave in maha z njim punčari … Ona, trapasta gos, seveda ne jenja, hihihi svojo ruto in miga … Sedaj je mimo, slednjič je vendar komedije konec — nič več ne vidita drug drugega.« Razjarjen se je Godrnjavec zarežal: Dve uri pozneje je prišla Majda v urarjevo hišo in prinesla s seboj v košari razno svoje perilo in obleko. Bila je bleda in neprespana, vendar je prijazno pozdravljala: »Dobro jutro, stric. Ali je Janez že odšel?« »Ti zvita kača, to veš bolje kot jaz,« jo je nahrulil Godrnjavec. »Kako naj bi bolje vedela?« se je zavzelo dekle. »Ali ne poznaš neke mlade ženske, ki je danes navsezgodaj vstala in natrgala rožic ter jih v šopek povila in napravila sprehod tja na glavno cesto, a?« »Kdo? … Kdo? … Stric, kdo vam je to ovadil?« je zavpila deklica, ki je vsa zardela v obraz. »Stene imajo ušesa in okna oči.« Majda se je ozrla po sobi in je zagledala na okenski polici ležeč daljnogled. Tedaj se ji je v glavi posvetilo. »Stric, to ni lepo,« je vzkliknila jezno, »to je nesramno, da zasledujete človeka pri vsakem koraku.« »Drži jezik za zobmi! Nesramno, sramotno je, če kdo kaj obljubi in potem tega ne drži.« »Prinesla sem Janezu samo šopek za pot, to vendar ni nič slabega.« »Včeraj sta mi oba obljubila, da se ne bosta več sešla.« »Tega nisem vzela tako resno in Janez ne more nič za to.« »Da, fant je bolj pameten kot ti, čeprav si za eno leto starejša od njega. Toda zapomni si to: Nedolžnost ne prinese nobene sreče.« »Kaj menite s tem?« »Kdor prelomi besedo enemu, jo prelomi tudi drugemu.« »Ne. Svoje besede ne prelomim — nikdar — ne Janezu in vam tudi ne.« »Bomo videli,« je zagodrnjal stari. Dekle se je usedlo k mizi in se je krčevito razjokalo. ==VIII.== Kraljiček je čvrsto korakal po dolini ob reki. Sicer mu je slovo od ljubljenega dekleta težko sedlo, je vendar čutil v prsih toploto in srečo kot še nikdar v življenju. Vedno znova je iztiskal šopek, ki je bil zložen iz vrtnic, nageljnov, rožmarina in spominčice, na lica in kratek pritisnil vonj z nosom, vedno znova je mislil na ljubeznive, sladke besede, ki mu jih je govorila Majda, in na solze, ki jih je prelila ob slovesu. Ko je po enournem hoji krenil od Modreja po bližnjici proti Blaču, mu je tam zadonelo na ušesa pokanje možnarjev in hrupna muzika. Kaj neki imajo tukaj? Kako poroko? … Zavil je proti hiši kolarja Muznika, kjer je bila povezana sestra njegove rajne matere, Kranikova Polona. Tam je stalo več praznično oblečenih ljudi in tedaj mu je skočil naproti neki mož — čevljar Lovre — njegov oče. »Janez, moj fant, kaj si res ti?« je zaklical iznenadoma Vetrnjak; »pozabili so, da bi te povabili, sedaj pa pridi sam sem, to je lepo.« Mladenič je stisnil očetu roko in vprašal: »Kakšna slavnost je tukaj?« »Pa kaj nisi ne veš Muznikov Martin, tvoj bratranec, se poroča z Brežanovo Malko z Rače; njen oče je brat tvojega krstnega botra, Boltaria. Tako imaš dvojni vzrok, da si zraven, haha.« »Jaz ne ostanem. Moram iti dalje, ker hočem priti danes še daleč naprej.« »Pa zakaj neki si na poti? Ali te morebiti Jernej Godrnjavec spodil ali si mu sam ušel?« »Ne, mojster je bil prav dober z menoj in sedaj me pošilja na potovanje, da se še kaj naučim.« »Na potovanje, a? Torej sem evo gospod. Ali imaš denar? Ti, Janez, bi mi morebiti mogel pa o tem bova govorila pozneje… Danes moraš na vsak način ostati tukaj, zaradi enega dneva ti že sme biti toliko.« In že je zaklical ves glasno: »Janez je tukaj, Kraljiček.« Sorodniki — vse sestrične in bratranci — so stopili k njemu in mu prigovarjali, naj ostane, nazadnje je prišla še teta Polona in ga ni več izpustila. Bila bi sramota, nečast za celo družino, je izjavljala, da bi bil že tukaj in bi odšel o svatbe. Tako je preostalo ubogemu Kraljičku, pa naj mu je bilo še tako neljubo in neprilično, da se je pokazal prijaznega in se udeležil svatbe. Odložil je svoje stvari v Muznikovih hiši, in ko se je odprl po nevesto na njen dom, je šel tudi on med drugimi svati v cerkev. Med svetim opravilom, ki je bilo zelo slovesno, je moral vedno misliti na Majdo; čez dveh letih bo šla tudi on z njo pred oltarjem. Svatovsko kosilo je bilo na nevestinem domu. Preden so se posedli okrog mize, je potegnil Vetrnjak svojega sina v manjšo stransko sobo, kjer sta sedela pri litru vina Brbljač in Škric, ki sta poroko nekoliko zamudila. Oba sta skočila pokonci, prijela vsak za eno roko mladeniča in zaklicala: »Janez, moj kumče! — Zlati fant! — Bodi pozdravljen! Že več kot eno leto se nismo videli. Si vendar srečno ušel iz zmajevih bloga?« Kraljiček je nejevoljno zmajal z glavo. »Janez, zelo si zrasel in lepo si se razvil, da sem kot tvoj boter lahko ponosen nate,« je blebetal Brbljač kar naprej; »nič ne misli, da se ti hinim, če ti rečem, da sem si danes med polno mašo vedno mislil, da nisi v cerkvi tako lepega in brhkega človeka, kot si ti.« »Razumem Brbljača, hehe,« se je zasmejal čevljar. »Hoho — Vetrnjak, kako lep kot si sem pa še vedno — Hvala Bogu, še dobro sem ohranjen in čutim se še vedno mladega. Moja siva glava ni nič kazi mladosti. Češnjevo drevo ima tem bolj belo cvetje, čim mlajše je. V Parizu sem videl bivšega kralja, ki je bil zal in brhek in je vendar imel sedemdeset let.« »Oho, Brbljač, v Švici nimajo nobenega kralja,« mu je segel v besedo Škric. »Kaj, ti puhoglavec? Koliko učenosti imaš ti v glavi, jo imam jaz v mezinci. Jaz sem videl več kraljev, kot imaš ti gumbov na fraku. Kaj veš ti o kraljih? Kvečjemu še poznaš kralja na igralnih kartah ali pri šahu.« »Dejta no, brata, nikar se ne pričkajta, ampak raje pijta,« ju je miril Vetrnjak. »Trčimo na zdravje mojega sina!« »Janez, na tvoje zdravje!« so zaklicali vsi trije hkrati in dvignili kozarce. In že so ubrali veselo napitnico: <center>Kolikor kapljic toliko let Bog nam daj na svet živet! Živio, oj živio na svet! Kdor zdaj čmerno se drži, ta za našo družbo ni! Živio, oj živio na svet!</center> Medtem, ko so peli, je motril Kraljiček tri tovariše. Po vsem svojem obnašanju so bili še vedno bratje in vendar so se precej spremenili. Oče je bil upadel in ubogljal v obraz, imel je le tu pa tam osivele lase in nenavaden blesk v očeh … V gladko obritem, okobelem, rdečem obrazu Brbljačeve je postal nos čisto modrikast, lasje so mu še vedno strelili kot ježja bodica navzgor, bil so pa osivele. Še manjše spremembe je kazal Škric. Sicer se mu je začelo že čelo nekako nagibati, toda drugače je imel še vedno svojo prvotno postavo, kostanjevo kodraste lase in zavihane brke kot nekdaj. Le njegova obleka, čeprav čista, je bila vendar precej oguljena in ponošena. Frak se je sumljivo svetil in skozi se je tu in tam prozorno videlo … Veliko časa pa ni imel mladenič za opazovanje; kajti ravnokar je stopil v sobo nevestin oče in jih povabil k svatovski mizi. Pri gostilni je imel Kraljiček na svoji levi strani Škrca, na njegovi desnici je sedela druga nečakinja, najmlajša nevestina sestra, močno razvita, drzno dekle z zlatorumenimi lasmi in pegastim obrazom. Njima nasproti sta sedela Brbljač in Kraljičkov oče. Vsa dekleta so se dobrikala mlademu urarju in so si prizadevala, da bi pritegnila njegovo pozornost. Najbolj vsiljiva je bila Nežka, njegova soseda pri mizi. Rinila se je čisto do njega, se mu vedno nasmehovala in prizivala na vse načine. Kraljiček pa se je držal hladno in resno, bil je zaprt in malobeseden. Če je kaj več govoril, se je menil s Škrcem na svoji levici. Tu je zaklical Brbljač čez mizo: »Ti, Janez, saj vendar nisi v Škrca zaljubljen. Moraš se bolj za svojo tovarišico, briga. Vidva — ti in Nežka — spadata skupaj, že zaradi mene, ker sem oba boter. Tebe sem imel h krstu in Nežki sem bil tudi za botra. Iz tega pa ne nastane nikak zakonski zadržek, ampak, da vama bom dal za poročno prilo, ko bosta stopila pred oltar. In da se nekoliko porožita, to je gotovo stvar, kajti vidva sta ustvarjena drug za drugega kot — majolka in vinec.« Nežka se je na to primerno bučno zasmejala, dočim je udarila Kraljičku temna rdečica v glavo in je Brbljača jezno pogledala. »Škric, Brbljač, nikar ne mesetariti s snubijo, Janez ima vse boljše nade, kot si ti domišljaš,« ga je opomnil Škric. »Boljšo partijo hočeš reči, a? Take je ni. Dekle sem sicer že našel za, trgovec Janez Boltar — po krivici imenovan Brbljač — bom nekdaj vse svoje premoženje zapustil.« »In svoje dolgove tudi dolgove? Brbljač? Ne, Škric? Ta pa, kdo ima gotovino in denar? Brbljač? Da, Škric? Kaj še. Kdo je potepuh svet po noter do Francije in Pariza in kdo je povsod poznan?« Brbljač Urban je po celem svetu znan, je zapel odgovor Škric, »zdaj pa sem najbrž znan z majolko, z vinom napolnjeno.« In kot na povelje so jo brž vsi trije zvrali: <center>»Majolka bod’ pozdravljena, ker z vinom si pripravljena, majolka, majolka, majolka-majolčica. Od zunaj lepo pisana, od znotraj z vinom strihana, majolka … Ker vinec radi imamo, majolko snimamo, majolka …«</center> S petjem so odvračali pozornost od Kraljička. Gostje so se smejali, jedli in pili in drug drugega so nazdravljali. Škric, ki je že od jutra pil in imel vedno prazen kozarec pred seboj, je vlekel vino polagoma v glavo. Kaj posebno dobrega volje danes sploh ni bil, ker so ga muzikantje po plačilu odrinili, da ni mogel nastopiti s svojo kitaro. Sedaj se ga je lotilo vedno bolj ozko in klavrno razpoloženje. Nastal je žalosten. Kraljičku na ramo in mu je pokrov zašepetal: »Janez, ti zlati človek, ti si mlad in lep. Ti greš ven v svet, življenje ti je odprto in te ne smehlja z najlepšimi upi. Zame je pa vse končano, talent zapravljen, sreča pa ušpih uničen. Kot uboga para sem ti, s praznim možljem, komu, mrzlim srcem, brez družine in brez človeka, ki bi mu bilo mar zame.« »Ali nimate dobre tete, ki vam je naklonjena?« je vprašal Kraljiček. »Teta je žal umrla. — Ali ne veš tega? — Da, ti si bil izven sveta … Teta me je zapustila, jaz sem ubogi sirota na duši in telesu.« Začel je sedaj kar jokati; nato je ustavil svoje solze, dvignil glavo in deklamiral mladeniču polglasno na uho: <center>»Oh teta moja mila, saj sva vedno se ljubila, zakaj tedaj si tako bridko slovo mi storila, ko s svojo smrtjo si napravila mi mnogo joka, ker prav me razodarna je tvoja oporoka.«</center> »Teta vam je vendar zapustila kako lepo dediščino?« je poizvedoval Kraljiček. »Žal, da ne lepo, ampak grdo. Teta je sicer res določila tri tisoč goldinarjev zame, toda od tega dobim le obresti — torej mesečno deset goldinarjev dohodka. Toda kako naj shaja človek s temi borimi desetimi goldinarji na mesec. Porabijo se samo za obleko in hrano, ampak tudi za lek proti žeji … Janez, bodi pameten, varuj se pijače, kajti pijača napravlja človeka iz živega človeka mrtvo stvar … Kaj sem bil na boljšem s temi borimi obrestmi … Le pomisli, po moji smrti ne pripada tri tisoč goldinarjev glavnici meni, ampak v dobrodelne namene. Ali ni to večnopošteno? Teta bi morala razumeti, da bi bilo najbolj dobrodelno nameniti, če bi zapustila svojemu ubogemu nečaku primeren kapital … Janez, svet je trd in mrzel, da ni vredno, da se po njem plaziš, huhuhuhu … Janez, na vsem svetu nimam več nobenega prijatelja razen tebe; toda midva ne ostaneva zvezana, kajne? Če potrebuješ kakšen svet, bo kar k meni prišel. Jaz poznam svet in sem si nabral izkušnje. Ti bodi nekaj tudi moj dedič. Vse, kar bom zapustil ob svoji smrti, je tvoje, huhuhu …« Začel je skoraj na glas jokati, tako da so se svatje začudeno ozrli in so potem s smehom kazali s prstom na Škrca in Kraljička. Mladenič je bil v zadregi in ga je bilo silno sram. Pa že so zaigrali godci veseli valček in takoj se je zavrtelo nekaj parov. Deklica Nežka je zašepetala Kraljičku na uho: »Ti ljubiček, kaj ne, da boš moj plesalec …? Sedaj takoj hočeva zaplesati, pridi, Janez.« Vstal je od mize in hotel oditi ven; tedaj ga je prijela Nežka krepko za roko in ga zavrtela dvakrat navkrog. Zardel od jeze se je iztrgal in je zabrusil predrznemu dekletu ljuto v obraz: »Ti nesramna punčara, s teboj nočem imeti nič opraviti.« Ne da bi še kaj ozrl, je vzel klobuk in hitel skozi vrata. Vetrnjak je stekel za njim in ga ustavil pred hišo: »Janez,« mu je rekel očitajoče, »kaj pa uganjaš?« »Zamudil sem se že itak predolgo. Sedaj grem svojo pot.« »Za božjo voljo, Janez, vendar ne boš vse zlato raztalil?« »Kaj mi je mar zlata?« je kljuboval mladenič. »Moja čast, moje dobro ime mi je stokrat več vredno kot vsa zlata.« »Ostani tu. Danes itak ne prideš več daleč.« »Do tam, kot sem nameraval, žal, res ne pridem več, a skušal bom vsaj priti, dokler bo mogoče.« »Ali imaš kaj denarja za pot?« »Denarja imam dovolj. Nič vam ni treba, da bi mi dajali, oče.« »Prav rad bi ti kaj dal, toda jaz sam nimam več ne goldinarja ne vinarja v žepu, hahaha … Toda ti … Janez … če bi tako dobro založen z denarjem, bi mi pa lahko posodil par goldinarjev.« »Oče, o posojilu sploh ne govoriva, ampak prej o darovanju … Če boste kdaj res v sili in potrebi, bom že izpolnil svojo sinovsko dolžnost in vam pomagal, kolikor bo v moji moči. Danes pa, hvala Bogu, še ni tako daleč.« Razočarani je pogledal Vetrnjak obličje sina; temu je bilo bridko pri srcu od sočutja in bolesti. »Sedaj moram iti,« je rekel s prijaznim glasom; »ostanite z Bogom, oče — oprostite mi.« »Tu ni treba nobenega opravičenja. Ostanes mi pač vedno moj ljubi sin. Piši mi kdaj par vrstic, da bom vedel, kod hodiš. Zbogom, Janez!« Staremu so postale oči vlažne. Podal je fantu roko, ki jo je ta gorko stisnil. Nato je odšel Kraljiček nazaj k Muznikovim, da pobere svoje stvari. Tam je dobil še svojo torbo in palico, toda Majdin šopek, ki ga je bolj cenil kot zaklad, je izginil. Teta Polona je vedela povedati, da je bila tu pred svatovsko gostijo nevesta s svojo sestro Nežko in da sta vzeli šopek, ki jima je izredno ugajal. Kraljiček je zaškripal z zobmi od togote, vendar ni maral zaradi enega šopka cvetlic napraviti kakšnega hrupa. Ko je čez nekaj časa pozneje šel zopet mimo Brežanove hiše in slišal notri bučno muziko, plesni ropot in vreščav smeh, je moral oditi mimo vsega upanja, da bi še dobil svoj šopek. Zamahnul je z roko in odkorakal po cesti naprej. Te nesrečne Bače s klavrno svatbo in vsemi nevšečnostmi, ki so ga pri tem zadele, ne bo tako kmalu pozabil. Pred ovinkom doline se je še enkrat ozrl nazaj. Iz ozadja se je še videl njegov priljubljeni hrib Medgorje. Od popoldanskega sonca ozarjena se je belila na vrhu cerkev Matere božje. Mladi popotnik je privzdignil klobuk in zaklical polglasno: »Ljuba Mati božja, varuj me na vseh mojih potih! Tebi v varstvo pa izročam tudi svojo Majdo. Zbogom, drage Medgorje! Pozdravite mi Majdo, kolikorkrat se ozre na vas. Na svidenje!« ==IX.== Na rokodelskem potovanju je šlo Kraljičku po njegovih željah. Potoval je čez Ljubljano, Celje, Maribor, Gradec in je prišel slednjič do Dunaja. Na vseh krajih je delal po nekaj tednov in mu po denarju, ki ga je prinesel s seboj, ne samo ni bilo treba seči, ampak je zraven še prišel marsikak priložen goldinarček. Videl in se je naučil mnogo novega in je prišel tudi do tega, da so zgrajene iznajdbe, s katerimi se je ukvarjal mojster Jernej že več let, na čisto napačni podlagi. Vendar se je dobro pazil, da ni Godrnjavcu o tem nikdar kaj omenil. Sprva je pisal mojstru vsakih štirinajst dni; ko mu je pa ta na svoj robat način dal razumeti, da je prepogosto pisanje odveč in da napravi nepotrebne stroške, je omejil svoja pisma na vsaka dva meseca. Glavni namen njegovega pogostega pisanja v začetku pa ni bil noben drug kot ta, da je dal pozdraviti Majdo in o njej kaj povprašal. Tu se je pa temeljito uštel. Mojster v svojih pismih ne le ni odgovarjal na njegova vprašanja o Majdi, ampak mu tudi ni nikdar sporočil njenih pozdravov, da, trdovratno se je izogibal, da bi imenoval samo ime dekletovo. To je bilo za Kraljička neznosno. Večkrat je bil v veliki skušnjavi, da bi deklici sam pisal. V teh okolnostih, v katere ju je spravil Godrnjavec, bi to vendar ne bila nobena krivica … Toda ne, mojstru je dal besedo, da bo opustil vsako dopisovanje z Majdo, in svoje besede ne sme na noben način prelomiti — če ne drugega, bi bilo to vsaj neznanje. Podobno kot Kraljičku se je godilo Majdi. Morala je vsak dan prenašati očitke stričeve naročila in dopise, in tu je bila pozorna na vsako pismo, ki ga je pisal njen zaročenec mojstru. Spoznala ga je že po pisavi mladeničevi in razen tega je bil v vsakokrat na zadnji strani ovojnice naslov odpošiljatelja. Ko je Godrnjavec pismo prebral, je vprašala radovedno: »Ljubi stric, povejte, kaj neki piše Janez?« Nato je Godrnjavec zamrmral: »Nič posebnega. Same neumnosti.« »Ali se ima dobro? Je zdrav?« »Nič ni v pismu o tem, da bi se kaj slabo počutil.« »Ali mene nič ne pozdravlja?« »Saj nisi nič bolna.« »Toda, stric, ljubi striček, od mene morate sporočiti Janezu prav lep pozdrav, ko mu pišete — kaj ne, da boste?« je dobrodušno. Tedaj je zarenčal še bolj godrnjavo: »Ti priliznjena mačka! Bom že pisal, kar je potrebno.« Tako in podobno je odpravljal Godrnjavec dekletove vsakokratne, ko ga je povprašala o tem, kaj piše mladenič. Majda pa je bila prava Evina hči, radovedna in zvedava kot prava mati. Opazila je, da vtakne stric Janezovo pismo, ko ga prebere, ponavadi v notranji žep svoje dolge halje. Hlače pa je večkrat pred odhodom odložil in jo obesil na obešalnik nad hodniku. Tam je bilo Majdi prav lahko izmakniti pismo iz žepa, da ga je v kuhinji naglo prebrala in potem previdno zopet vtaknila na svoje mesto. V pismih je sedaj čitala, kako Janez prav toplo o njej povprašuje, kako je v skrbeh zanjo, in med vrsticami je mogla tudi razbrati, kako hrepeni po njej. Na koncu vsakega pisma je stalo: »Prosim, izročite ljubi Majdi prav lep, srčen pozdrav.« Nekoč je potožil mladenič v pismu, da mu ni Majda še nikdar poslala kakega pozdrava. — Tedaj je bila nevoljna nad stricem in se je hotela že vdati skušnjavi, da bi Janezu osebno pisala. Spomnila se je pa, kakšen ravsov je napravil stric tedaj, ko je stekla za Janezom s šopkom rož. Takrat se je trdno in sveto zaklela, da ne bo nikdar več prelomila svoje besede. Če bi pa sedaj vendar kaj storila in bil prišel stric temu na sled, bi utegnilo imeti še hujše posledice… Ne, bolje je, da ga ne tvega! Toda vendarle se vedno bolj prebiranje in zvit kot Adamovi sinovi. In ljubezen stori še ostalo. Tako je našla tudi Majda sredstvo, da stopi z Janezom v zvezo, ne da bi prekršila obljubo, ki jo je dala stricu. Poslala je Kraljičku — za njegov takraten naslov je itak vedela — pismo, ki prav za prav ni bilo pravo pismo, ampak le prazen, s pisemski papir. Nobenega stavka, nobene besede, nobene črke ni napisala nanj; položila je med skupaj zgrnjen list le dve suhi cvetki — spominčico in vrtnico — in vse skrbno zaprla v mokro ovojnico. Da mu to ona pošilja, sprevidi Janez lahko iz naslova z njeno pisavo, katero gotovo pozna. In tako je tudi bilo. Kraljiček, ki je bil v tistem času v Mariboru, se je prestrašil, ko je prejel pismo z naslovom, napisanim z Majdino roko. Naglo je odprl kuverto, potegnil ven pisemski papir, debelo pogledal in zazijal ter osupel strmel v prazen list. Hipoma pa ga je prevzelo silno veselje. Ti ljubo, ti dobro, ti najljubše dekle! je ponavljal in poljubljal kar naprej cvetlici. Majda mu je napravila tako neizmerno veselje, da je menil, da bi ne bilo predrago plačano z enim letom njegovega življenja. Drugo jutro je poslal dekletu pismo, ki ravno tako ni vsebovalo nobene napisane besede in niti najmanjšega pisanega znaka, ampak tri živordeče cvetke, ki jim v domačih krajih sploh pravijo »goreča ljubezen«. Majda je bila nadvse srečna, ko je prejela od Janeza ta o ljubezni govoreči znak. In sedaj so se redno vrstili ti nemi ljubezenski pozdravi, ki so bili sedaj v tej, sedaj v oni cvetlični podobi, med obema zaročencema sem in tja. V srcu mladeniča, ki je imel ravno tako živo domišljijo kot močno čustvo, je silila ljubezen, ki se je upala na zunaj le malo pokazati, tem bolj globoko na znotraj in ga prevzela skoro s čudno nekako. Saj je bila Majda ko beda ljubezni, ki je pokazala do njega, Kraljička, pravo, iskreno, srčno ljubezen. Na svojo mater se je mogel mladenič le še medlo spominjati. Čim daljša je bila razdalja, ki ga je ločila od Majde, tem bolj živa je bila njena podoba v njegovi duši. Z vedno bolj mikavno, krasnejšo in popolnejšo Majdino postavo ga je mamila domišljija in jo je obdajala kar s svetniškim sijem, tako da jo je naravnost oboževal. Delal je še bolj pridno kot kdaj koli in je skušal na vse načine čim več denarja zaslužiti, toda predvsem zaradi Majde, da bi ji mogel nekoč napraviti življenje čim lepše. Vse svoje mišljenje in ravnanje je usmeril nanjo. Svoje venomer do konca izpolnjeval precej zveste kot prej, le da je vedno bolj vzljubljal njeni oči višje smisli in čutov vrhunska divljenja, ker je postala že Majda njegova najvišja dobrina. Če je molil, je samega za to edino in goreče prosil, da naj Bog ohrani Majdo zdravo ter jo obvaruje pred vsako nesrečo. V cerkvi pri nedeljah službi božji je pač bral iz svoje molitvene knjižice, a ležale so tu pa tam pred stranmi no utrinjali cvetke, ki mu jih je Majda poslala. Te je opazoval vedno znova in je obračal svojo pobožnost veliko manj na ljubečega Boga kot na svojo ljubo Majdo. Da tako ravnanje pa ne prinaša blagoslova, da to Kraljiček ni pomislil. Drugo leto svojega bivanja v tujini je preživljal na Dunaju, in tedaj je začel že dneve šteti, kdaj se bo smel vrniti. Toda ura vrnitve ni bila prej, kot jo je pričakoval. ==X.== Mojstru Jerneju je ostalo po nekdanji pljučnici še vedno nekaj posledic. Svoje običajne sprehode je moral večkrat opustiti, ker mu je srce nagajalo, in v drugem poletju so mu začele otekati noge. Toda dolgo časa ni hotel ne sebi ne drugim priznati, da z njegovim zdravjem ni vse v redu. Delal je še bolj marljivo kot prej v delavnici in je trd na ljudi, ki so potoževali o njegovem zdravstvenem stanju, še bolj srdil kot sicer. Dekle Majdi ni mogel prikriti svoje težke sape in postopne oslabelosti. Nekoč ga je prosilo dekle: »Toda, stric, pojdite vendar k zdravniku ali pa ga pokličem k vam; bolje je pregledati kot preskakno.« »Kaj? Zdravnika?« je vzkipel stari. »Zdravniki se razumejo na bolezni vsi skupaj eno figo. In iz starega človeka ne more narediti mladeniča niti najboljši zdravnik.« »Stric, saj vendar hočete še tako stari.« »Samo deset let mi manjka, pa bi bil trikrat starejši od tebe. Sedaj pa izračunaj.« »Če čutite starost, bi se morali bolj varovati in ne toliko delati.« »Od dela živimo. In kdo naj pa opravlja delo namesto mene?« »Pišite Janezu, naj pride domov, da vam pomaga.« »Aha, odtod piha veter! Ne, ne, ti trapasto punče. Fant ostane v svetu, če mi bo tako kazalo, še nekaj let… Sedaj tudi vem, odkod je tvoje umiljenje do mene.« »Stric, mene v resnici skrbi in še bojim za vas,« je zahlikala deklica. Nato je odšla namrnjena skozi vrata. Ker se je pa Godrnjačevo stanje poslabšalo, se je moral slednjič le vdati, da pride zdravnik. Ta je ugotovil, da je pričenja prsna vodenica, priporočil je kolikor mogoče mir in je predpisal zdravilo, ki je bolezen nekoliko olajšalo, toda nikakor odstranilo. Kraljiček je pisal urar se bolj pogosto tedaj nikdar ni omenjal svoje bolezni. Z muko in težavo še je obdržal bolnik se celo poletje pokonci, je delal več ali manj v delavnici in je opravljal svoje običajnega potovanja kot kdaj koli. Svojega običajnega potovanja o Vseh svetih ni mogel več napraviti. Okor je šel više in više po telesu in je dosegel v božiču tako stopnjo, da je spoznal zdravnik za potrebno, da mu odvzame vodo. S tem se je čutil bolnik precej olajšanega, vendar je vedno bolj slabel. Že dolgo ni mogel več v postelji ležati, ampak je moral prebiti noč in dan v naslanjaču. Čim bolj je trpel, tem bolj je bil zadržen, nepotrpežljiv in nataknjen. Majda je bila na hudi preizkušnji v potrpljenju, in to tem bolj, ker ni hotel imeti bolnik razen nje nikogar drugega poleg sebe. Le tu in tam je dovolil, da se je moglo dekle kdaj malo prospati, da jo je nadomestovala pomoč njena starejša sestra Lucija… Dvakrat mu je prinesel župnik sveto obhajilo na dom, toda o svetem poslednjem olju ni hotel stari čudak nič slišati. V sredi postnega časa pa je bil njegovo stanje tako preteče, da mu je moral župnik reči in priporočati, naj sprejme še poslednji zakrament za bolnike. Godrnjačej je bolniku to privoščil. Nato je sam zahteval, naj bi prišli k njemu župan in dva druga občinska moža, češ da ima še nekaj urediti. Ker ni več mogel sam pisati, je naredil pred tremi pričami ustno oporoko in je izročil po njej svoje podjetje in svojo hišo z vso opravo ter tudi vrt svojemu dolgoletnemu pomočniku Janezu Kraljičku. Kraljičku, v popolno last. O naloženem denarju, o kakem drobnem imetju ni nič omenil. Ko ga je župan vprašal, ali ne namerava kaj odrediti tudi o svojem morebitnem denarnem premoženju, je bolnik skremžil obraz v čuden nasmeh in hito zahrdrl: »Vse drugo naj gre svojo pot.« »Zate sem poskrbel. — Janez je vsak primer zagotovljen.« Dekletu se je odvalil kamen od srca. Ko se je hotela zahvaliti, se je Godrnjač obregnil: »Pusti to! — Tvoja plača, ki jo imaš še dobiti, je v spodnjem predalu. Lahko jo vzameš.« V naslednjih dneh so napadale bolnika večkrat srčne slabosti, da se je bilo bati najhujšega. Tedaj je ukazal dekletu: »Piši Janezu na Dunaj, da naj pride nemudoma domov.« Toda ne mešaj v pismo nobenih traparij, ampak piši na jyko, da sem na smrt bolan in hočem še nekaj z njim govoriti, preden umrem. Nato pika in nič več. Pismo mi boš dala potem prebrati.« Majda se je stričevega naročila zelo razveselila in vendar ji je bilo tudi bridko pri srcu. Tako rada bi bila napisala v pismo par ljubezni, prisrčnih besed, toda na to ni smela niti misliti, ker bo stric potem pismo prebral. Tako je sporočila le na kratko o mojstrovi bolezni in o njegovem naročilu, naj pride domov, in je sklenila z besedami: »Srčen pozdrav od strica in od mene, Majda.« Stari je potem prebral pismo, ki mu ga je dala, počasi do konca in bil zadovoljen: »Srčni pozdrav bi bil lahko prihranila. Pozdrav sam bi bil čisto dovolj. Pa naj bo! Oddaj pismo sedaj hitro na pošto.« S temi besedami je sam zalepil ovojnico. Majdino srce je bilo v teh dneh polno hrepenenja in nemira. Skoraj do ure natančno je izračunala čas, kdaj bi moral Janez priti. Danes je ponedeljek. Do jutri zvečer pride pismo gotovo na Dunaj. Pojutrišnjem popoldne lahko Janez že odpotuje in v četrtek popoldne se utegne že pripeljati s pošto. Tolmina in res še ni utešla v svojem računu. Že v četrtek popoldne je oblekla Majda boljšo obleko, česn in Godrnjač z nekoliko nevoljo preziral. Ob štirih, ko je pripeljal poštni voz na Godrnjaško, je stala dolgo časa ob kuhinjskem oknu in gledala proti pošti na trgu. In zares, prikazala se je izmed hiš visoka moška postava v črni obleki, kovčegom v roki in potnim plaščem na drugi roki. Tedaj je z silina Majda skozi vrata in mu stekla naproti. »Janez! Janez! Janez!« je klicala. »Slednjič se spet vidiva. Kako me to veseli! Bodi pozdravljen!« »Majda, moje najdražje na svetu! Pozdravljena!« je zašepetal mladenič, ves prevzet ob pogledu nanjo in ji stisnil z obema rokama njeno desnico. »Janez, kako si lep! — Še mnogo lepši kot tedaj, ko si odšel. In prav nič nisi še ne spraš več,« je radovala. »To je naredil čevljar na Dunaju s svojim umetnim čevljem,« je pojasnil smehljaje. »Ti, Majda, si desetkrat lepša kot jaz; le bleda si videti.« »Moj Bog, prestati sem morala hude čase.« »Kako dolgo je mojster že bolan.« »Eto leto in še več.« »Kako dolgo že? In mi niste o tem nič sporočili.« »On sam ni hotel. Nikakor ne.« »Kako je z njim sedaj?« »Slabo, zelo slabo. Zdravnik pravi, da lahko vsak dan umre.« »Majda, kaj bo potem z vama?« »Napravil je oporoko. In meni je rekel, da si za vsak primer preskrbljena.« Mladenič je olajšano zadihal. »Morava iti, sicer bo nezaupen,« je opomnilo dekle. »Janez, daj mi svoje stvari — jih nesem sedaj jaz.« »Ni treba, saj sva takoj doma.« »Daj mi prtljago. Mi moraš pustiti veselje, da ti storim uslugo.« Skoraj s silo mu je vzela kovčeg in plašč. Ko sta stopila v hišo, mu je zašepetala: »Počakaj za trenutek na hodniku. Mu moram najprej sporočiti, da si prišel.« Dve minuti pozneje je odprla deklica vrata in namignila fantu, da naj vstopi. Ta se je ob prvem pogledu na bolnika kar ustrašil. Kot kupček nesreče je sedel stari mož na blazinah v naslonjaču. Njegova prej tako trdna postava je bila sključena, telo visoko oteklo, ravno tako roke, obraz bled in zabuhlel, brada neobrita in kocinstasta, in srščeče oči pod ščetinobelim obrvmi so se svetile še bolj grozeče kot poprej. Nekoliko obotavljajoče je stopil prišlek k bolniku, rahlo stisnil njegovo roko in rekel z mehkim glasom: »Pozdravljeni, mojster! Kako je z vami?« »Tepec, saj vendar vidiš,« je zahripel starec. »Odtod gremo — odtod — na dolgo potovanje.« »Ne, tako daleč še ni. Vse storimo za vas, kar bo mogoče. Če se boste varovali, boste prišli zopet na noge.« »Da, da… na noge, ki me ponesojo iz hiše.« »Ne tako, mojster. Upati moramo vedno na kaj boljšega.« »Za vaju je moja smrt najboljša, kar moreta upati.« »Ne, ne, ne! Midva oba vam iskreno želiva, da bi še dolgo, dolgo živeli.« »Tepec, ne slepi me s tem. Poznam svet.« Govorjenje je bolnika utrudilo. Nekaj časa je moral loviti sapo, nato je zopet meril mladeniča s prodornimi očmi. Ta je imel na sebi dobro prilegajočo meščansko obleko, njega poln in obrazje je postala bolj bela, vse njegovo vedenje se bolj olikano. Črne brčice so se mu izborno podale. — Po daljšem molku se je bolnik obregnil: »Gospôski si postal!« »Mojster, saj veste, da sem bil pet mesecev na Dunaju,« se je opravičeval fant. »No že prav!… Usedi se tja k mizi in Majda naj ti prinese kaj jesti… Moram malo počivati, potem bomo govorili naprej.« Deklica je odšla ven in je prišla kmalu nazaj s kruhom in prekajenim mesom, od česar je mladenič malo pojedel. Ko je hotela iti deklica zopet ven, je stari zaklical: »Ostani tu. Imam z vama obema nekaj govoriti. Pridita bliže sem!« Storila sta po njegovi želji. Stari se je z Majdino pomočjo malo dvignil in je rekel potem s težavo, obrnjen k mladeniču: »V testamentu sem ti volil svojo hišo in podjetje ter vrt… Ko bom umrl, je vse tvoja last.« »Mojster, mojster, to je preveč,« je vzkliknil fant skoraj osupel. »Svoje žive dni vam bom hvaležen,« je zatrjeval mladenič. »Bog vam plačaj! Tisočkrat še vam zahvalim!« »Rrrrrr,« je mrmral starec, »… Ne potrebujem nobene zahvale, ne maram nobene zahvale… Zahvaliti se je treba samo Bogu… Moliti morate zanj.« Po daljšem, trudnem molkanju je začel znova: »In da vesta — brž ko umrem, ne smeta več ostati tu v hiši skupaj — niti eno uro!« Obljubila sta mu na roko, deklica pa je rekla: »Stric, saj vendar še živite in boste živeli še dolgo.« »Rrrr… Jaz sam vem bolje… Brž ko bom umrl, greš ti takoj domov… in Janez ostane tu… Nikar vama tajil ne. Pride na misel, da bi se me po smrti bala… Saj ne pridem več nazaj… Tudi če bi smel, ne pridem več.« Starček je težko zakašljal in je moral napraviti daljši odmor. Nato je zopet povzel besedo: »Po mojem pogrebu se takoj poročita — tako…! Najkasneje v treh tednih morata imeti poroko.« Mlada človeka sta postala vsa zardela. »Toda, stric,« je zajecljalo dekle, »to bi vendar ne bilo lepo … morala bi se sramovati — bila bi sramota, če…« »Rrrr… poroka ni nobena sramota — pač pa dolgo, nemarno ljubimkanje… To zahtevam … že vem zakaj.« Tu ni nič pomagalo, morala sta obljubiti, da bosta storila po njegovi volji. Bolnik je pa bil sedaj tako slab, da ni mogel dolgo časa nič govoriti. Slednjič je rekel mladeniču: »Še nekaj zelo važnega, zaradi česar sem te dal prav za prav poklicati… Moja knjižica, perpetuum mobile, to se pravi ura, ki bo šla neprenehoma brez navijanja, je končana… Le zadnje načrte je treba natančneje izvršiti… To boš ti napravil in spravil potem stvar v javnost… Toda zapomni si… to je moja iznajdba… Navesti moraš moje ime kot iznajditeljevo.« »Na to, mojster, se lahko brezpogojno zanesete. Iznajdba je vaša lastnina, katere si ne bom nikdar prisvajal. Toliko potem sem že… Toda sedaj morate biti tiho in se ne smete več utruditi z govorjenjem.« Medtem ko je opravljala deklica zunaj gospodinjska dela, je ostal mladenič pri bolniku. Nič nista več govorila. Le tu in tam je padla med njima kaka kratka beseda. Tu je rekel starec: »Tvoja hranilna knjižica je v najspodnejšem predalu… Lahko jo vzameš k sebi… Vloga je narasla na štiri sto petdeset goldinarjev… Tako ti ne bo težko začeti.« »Iskreno se vam zahvaljujem, je odvrnil fant; svojih živih dni ne bom pozabil, kar ste storili zame.« Starec je težko zastokal in zakašljal. Razburjenje ob prihodu mladeniča in daljše, deloma krepko govorjenje ga je zelo utrudilo. Zvečer ga je prišel obiskat župnik in nekoliko pozneje zdravnik. Tedaj je imel bolnik trikrat zaporedoma hude srčne napade, in zdravnik je pri odhodu izjavil, da utegne biti noč nevarna. Zato sta hotela oba mlada človeka ostati ponoči pri bolniku; temu pa je stari odločno ugovarjal. »Ti, Majda, greš v posteljo,« je rekel, »in Janez se lahko uleže tu na zolo. Če bi kaj potreboval, se bom že oglasil.« Tu se ni dalo nič ugovarjati. Majda je pošepetala mladeniču nekaj na uho in je odšla potem v svojo sobo. Ko je stari fantu namignil, naj se uleže, se je ta zleknil na blazinjak in še pogrnil z odejo; toda ni zatisnil očesa in je poslušal vsak dih bolnikov. Ta je spal nekoliko mirneje; toda okrog deseteh se je njegovo dihanje za eno minuto čisto ustavilo, nato pa je začel težko hropeti. Prestrašen je skočil mladenič pokonci, stopil k naslanjaču in vprašal: »Mojster, kako vam je? Ali kaj želite?« Nobenega odgovora. — Bolnikove oči so strmele vanj napol ugasle. Tedaj je planil ven na hodnik in zaklical: »Majda! Majda! — Pridi hitro! — Brž — brž!« V par minutah je bila deklica že tu. »Moj Bog,« je zaklicala, »saj umira… Brž grem po gospoda… Ti pa moli pri njem.« »Tega ne morem,« je odgovoril fant. »Tedaj ostanem jaz tu in greš ti po župnika ali kaplana.« »Ali se ne bojiš biti sama?« »Ne, ne — le pojdi.« Tedaj je odhitel. Majda je pokropila umirajočega z blagoslovljeno vodo in mu je govorila na glas goreče, kratke vzdihljaje. V neverjetno kratkem času je pripeljal Janez mladega duhovnega pomočnika. Ta je prišel še ravno pravočasno, da je podelil umirajočemu odvezo in zmolil nad njim molitve ob smrti. Vedno tiše je starček hropel, in ob polu enajstih je izdihnil. Majda je nekaj jokala, Kraljiček je stal zraven presunjen in nem. Po kratki molitvi, ki jo je opravil kaplan skupno z njima, je odšel ta domov. Oba mlada človeka sta dvignila rajnega na njegovo posteljo in ga pokrila z belo rjuho. Pred križ na mizi sta postavila v kozarcu gorečo lučko, nato sta si sedela dolgo časa more nasproti. Slednjič je rekel fant: »Majda, domov moraš iti.« »Da,« je odvrnilo dekle, »in lahko ti bom poslala sem očeta.« »Ne, ne…! Ne potrebujem nikogar. Hočem ostati sam. Danes se itak ne more nič več narediti. Zjutraj bodo že prišli ljudje, da bodo pomagali dejati mojstra na mrtvaški oder.« »Ali se ni strah, biti sam tu v hiši?« »Pred kom naj bi me bilo strah? Mojster ne pride več nazaj.« »V zeleni sobi imaš postlano posteljo. Ali boš mogel spati?« »Bom že videl… Toda ti, Majda, moraš spati. Zelo si potrebna počitka.« Obrnili so je z ljubečim pogledom na dekle, ogibal pa se je vsakega ljubkovanja. Vzel je samo Majdino voljno ogrinjalo z obešalnika in jo rahlo ovil okrog njenih ramen. Nato je spremiljal deklico skozi trg do njenega doma. — Ko se je vrnil v urarjevo hišo, ni šel v zeleno sobo, ampak v izbo, kjer je ležal mrlič. Tu ga je vendar prevzel majhen strah, ki se ga je pa korajžno branil. Vrgel se je na blazinjak in se vdal razmišljanju… Rajnki je bil kljub svojemu bogastvu ubog, pomilovanja vreden človek. Večkrat je bil rekel, da nima do nikogar kakega sovraštva, pa tudi iskal pri nobenem človeku prijateljstva. In vendar je gojil do njega, Kraljička, in do Majde očividno toplejša čustva, čeprav jih je trdovratno skrival v bodičasti, gorujoči jezi; je tičalo vendar dobro jedro. On, Kraljiček, in Majda, bosta svoji živi dan ohranila v hvaležnem, zvestem spominu velike dobrote, katere jima je izkazal… Mladenič je skušal malo moliti; stopala pa mu je pred oči neprestano Majdina podoba, tako da ni mogel dovršiti nobene prave molitve… Tu se je spomnil na mojstrovo namišljeno iznajdbo in na načrte, o katerih je bilo govoril. Vstal je tedaj in šel iskat načrte. V predalih omare in v izbi jih ni našel, prav tako ne zgoraj v prednji sobi, kjer je starec pogosto rad sam delal. Nazadnje je stopil v delavnico in odprl predal z velikim kupom papirjev. Zares, tu so ležali iskani načrti kar na vrhu. Usedel se je v mojstrov delovni stol, primaknil luč bliže in začel pregledovati list za listom in jih proučevati; toda ni našel nobene jasnosti in prihajal je vedno bolj do prepričanja, da se je dal mojster zavesti po varljivih idejah in napačnih zaključkih. Dolgo računanje in razmišljanje je mladeniča tako zelo utrudilo, da je kar na stolu zaspal in se do jutra ni zbudil. ==XI.== Na cvetno nedeljo zjutraj so mojstra Jerneja Godrnjáča, imenovanega Jernata Godrnjáča, pokopali na gorjanskem pokopališču. Pri tem ni nihče potočil kake solze, tudi je bilo slišati skoraj več pomenkovanja kot molitve. Le Majda in Kraljiček sta stala ob grobu z globoko resnobo. Med precejšnjim številom gostov pri pogrebščini se je našel tudi Vetrnjak, ki je pa imel na sebi tako ponošeno, skoro zanemarjeno obleko, da je bilo njegovega sina nad tem kar sram. Po pogrebščini, pri kateri se je večkrat oglasil Vetrnjakov veseli smeh, je vzel Kraljiček starega urarja s seboj v urarsko hišo. Tam ga je pogledal od vrha do tal in rekel: »Za božjo voljo, oče, kakšni pa ste! Strašno ste shujšali — in ta obleka! Ali nimate boljše?« »Boljše nobene, pač pa slabše in raztrgane čevlje, hahaha,« se je zasmejal stari; »toda sedaj mi ne bo ničesar več manjkalo, ker imam bogatega sina.« »Kdo pravi to?« je vzkliknil mladenič. »Oh, o tem čivčijo že vrabci po vseh strehah, da ti je zapustil Godrnjáč celo svoje imetje.« »O celem imetju ni nikakršnega govora. Samo hišo in obrt mi je izročil, in tu bom šele videl, kako bo šlo podjetje za naprej.« »Za to se ni treba nič bati. — Svojega ubogega, starega očeta pa tudi ne boš pustil v sili in potrebi.« »Ali ste res v tako veliki sili in potrebi?« »Saj vidiš na meni. Rokodelstvo slabo nese, ker je prevelika konkurenca. In to tudi veš, da je zakopana naša hiša v Volčah v hudih dolgovih. Vsak krojač, ki ga zaslužim v potu svojega obraza, gre za visoke obresti. Za obleko in hrano mi nič več ne ostane.« »Za popivanje in veseljačenje že še,« si je mislil Kraljiček, toda rekel ni nobene besede, ampak se je molče globoko zamislil. Čez nekaj časa je rekel resno: »Veste kaj, oče? Dam vam štirideset goldinarjev. S tem si dajte napraviti dve obleki. Toda hitro — do velike noči jih morate imeti. Če hočete, lahko ostanete dva, tri tedne tu pri meni v hiši in mi še scepite nekaj drv ali delali na vrtu. Da bova imela dovolj jesti, za to bom že skrbel. Toda nekaj mi morate obljubiti, da namreč ne boste šli med tem časom v nobeno gostilno.« »Rad, rad!« je zaklical Vetrnjak; »ti si zares moj vrli sin, moj ljubi Janez.« Vsak dan po enkrat je šel Kraljiček za malo časa v trg k Pekovim, samo da je videl svojo nevesto, Majdo. Z njo samo ni mogel nikdar govoriti. Prvi ga je pek Jakob zelo neprijazno sprejel. Ta je bil namreč že od nekdaj nemaklonjen fantu, katerega je malokdaj drugače imenoval kot Vetrnjakovega polha. Odkar pa se je njegova hči brez njegove vednosti in volje, ampak le z Godrnjáčevim privoljenjem, zaročila z urarjevim pomočnikom, je kuhal do njega posebno mržnjo. K tej se je pridružila še tajna nevoščljivost in ogorčenost nad tem, da ni zapustil Jernej hiše z zemljišči njegovi hčeri, ki mu je bila tako požrtvovalna postrežnica, ampak tujemu človeku, Vetrnjakovemu pobu. Že takoj zjutraj po Godrnjáčevi smrti je poslal v urarjevo hišo sodno komisijo, da vsekakor ugotovi, koliko je preostalega denarja in vrednostnih papirjev. Toda kljub vsemu natančnemu iskanju niso mogli nič najti, razen male denarnice, v kateri je bilo trideset goldinarjev, po večini drobiža, in pa hranilne knjižice, ki je bila naslovljena na Kraljičkovo ime. — Nekoliko milejše volje je bil pek, ko je v naslednjih dneh izvedel, da je zapustil njegov brat, mojster Jernej, pred nekaj časom pri očitni oporoki, z izrecnim naročilom, da je ne smejo odpreti pred osmimi tedni po njegovi smrti. Na to oporoko je stavil pek tem večje upanje, ker je njegov brat vendar izjavil Majdi, da je zanjo že poskrbljeno. Kraljičku ni zapustil veliki teden in velikonočni teden to leto nobenih razveseljivih spominov. Vetrnjak je na veliko soboto zvečer odšel, da vzame pri krojaču novi obleki. Vrnil se je šele čez poldrugo uro, nekoliko vinjen, in je prinesel samo eno obleko; druga da bo končana šele prihodnji teden, je rekel, toda plačal da je že ves račun. Na veliko nočjo nedeljo pa je vzel lahkoverec slovo od Sv. Nikolaja; kajti življenje v samotnih hiši, zraven resnega sina, se mu je zdelo veliko predolgočasno. Sedem in dvajset goldinarjev je imel še v žepu. S temi je popival po gostilnah v vasi do mesta. Kakor je sin pozneje zvedel, je naročil očetu pri krojaču samo eno obleko in še za to je dal komaj dvajset goldinarjev na račun. Staremu lahkomišlenežu je bilo nemogoče se pomagati… Težko pot je imel Kraljiček v sredo po veliki noči, tedaj je prišel pozno zvečer k Pekovim in je želel govoriti z hišnim gospodarjem. Ta ga je odsilil le pol prezirljivim, pol strupenim pogledom in ga pehjal v čumnato ob kuhinji, ker mu je velel sesti. »Gospod Gabršček,« je začel nekam slovensko mladenič, »prihajam danes k vam z neko veliko prošnjo. Ne prosim vas za nič manj kot za roko vaše hčere Majde.« »Saj to si že davno vzel, ne da bi mene kaj prosil ali samo vprašal,« je drdral zakipeli pek. »Hotel sem priti k vam že tedaj, ko sva si dala z Majdo besedo. Toda mojster je rekel, da bi bilo to še prezgodaj; da bo že on vse uredil.« »Ti imaš enako glavo kot Jernej. Taki trdoglavci menijo, da mora iti vse po njihovi volji in da se jim ni treba nič brigati za pravice drugih ljudi.« »Ravnal sem še vedno po tem, kar mi je mojster naročil. In da bi komu naredil kako krivico, mi ne more nihče očitati.« »Dekletu, Majdi, bi čisto zmešal glavo, tako da se ni več ne zmeni za besedo svojega očeta. Zaradi mene pa naj dere v nesrečo.« »Gospod Gabršček, obljubim vam, da hočem vse storiti, da bo Majda srečna. Kolikor bo v moji moči, ji bom izpolnil vsako željo… In vam ne bova delala nobene sramote.« »Mhm,« je zamrmral pek, »vidim, da nič ne pomaga nobeno odvračanje. Zaradi mene stori lahko Majda, kar hoče. Toda to ti povem: če boš krepnil po stopinjah svojega očeta, bova oba zarota, da boš pomnil.« Fant je postal ves zardel in je rekel užaljeno: »Ne pijem, ne stopim nikdar v gostilno, ne hodim v družbo, delam in varčujem, to bi pač lahko vedeli.« »Toda v svojih žilah imaš vendarle Vetrnjakovo kri, in kolikor stisnim, je oče pri tebi.« »Odšel je proč. Ne bo ga več nazaj.« »Tako, tako! In kakšne načrte imaš sedaj?« »Z mojstrovim urarskim podjetjem hočem nadaljevati. Dovoljenje za to že imam od sodnije in v kratkem si pridobim mojstrski patent. Na razpolago imam par sto goldinarjev, deloma denar, ki sem ga sam zaslužil.« »S par sto goldinarji boš pač daleč prišel! Le nikar si ne domišljaj, da bo prinesla Majda veliko doto. Od mene ne dobi niti krajcarja. In tudi če dediščino po Jerneju, ki ji morebiti pripade, obdržim zaenkrat še jaz v roki.« »Ne zahtevam od vas nobenega denarja, ampak želim le Majdo.« »Tu se že vidi lahkomiselnost… Toda naj bo, kakor je… Na vsak način ni za poroko nobene sile.« »Gospod Gabršček, midva bi bila rada še ta teden z vopniki zapisat oklice.« »Kaj si prisnojen? Ali te luna trka?« je vzkipel pek. »Majda je še zinala nekaj tako bedastega, toda meni sin, da so to le dekliške muhe… Ne, tako hitro pa to ne gre. Treba je šele videti, kako se bodo stvari razvijale. Čez eno, dve leti bomo govorili o poroki prej.« V tem trenutku so se lahko odprla vrata in smuknila je noter Majda, ki je zunaj prisluškovala. »Oče, oče,« je zajokala, »ne bodite vendar tako trdosrčni z Janezom!« »Kaj iščeš tukaj?« jo je pek ostro nahruil. »Če se razpravlja o moji sreči, mi ne more nihče braniti, da zinem tudi jaz kako besedico.« »Ko možje govorijo, naj žensko molčijo.« »Oče, oče, vi ste me vedno radi imeli — in jaz vas tudi! In sedaj naju hočete napraviti najhujšo bridkost. Saj ste vendar obljubili stricu Jerneju, da nama boste dovolili, da se poročiva.« »Da, ker me je tako nadlegoval. Toda nič nisem rekel, kdaj naj bo poroka.« »Stric nama je strogo ukazal, da se morava takoj po njegovi smrti poročiti. V treh tednih da morava imeti poroko, je rekel.« »Jernej ni imel nič ukazovati. Tvoj oče sem jaz, ne Jernej.« »Toda, stric je bil moder mož in nama je dobro hotel.« »Mojster Jernej ni maral, da bi imela dolgo zmenjanje,« je posegel vmes Kraljiček, »gospod Gabršček, bodite tako dobri in pustite nama se poročiti. Najino potekanje žensko v hišo…« »Vzemi si kako siroto žensko, da ti oskrbuje gospodinjstvo, na primer Hudovernikovo Uršo.« »Kaj? Hudo, krivoglede babo?« »Tako brez napake tudi ti nisi. Saj imaš krajšo nogo.« »Oče,« je vzpila deklica, »grdo je, kar očitate Janezu… Sedaj vam pa hočem nekaj povedati: Janeza imam rada in ga ne pustim. Če boste najino poroko dolgo zavlačevali, ne morem več ostati v Gorjankem. Da bi videla Janeza vsak dan in da bi morala iti vedno tuje mimo njega, tega ne prenesem. Stric Šimen tam doli v Srednjem, kateremu je umrla teta, potrebuje oskrbnico. Sprejme me z odprtimi rokami, če pridem k njemu.« Sedaj se je pek kilo namrdnil. Majda je bila od nekdaj njegova najljubši otrok, kateremu je skoraj preveč popuščal. Da bi jo pustil zdoma v razdoru in daleč pred svojih oči, tega bi ne preneslo mirno njegovo srce. Popraškal se je za ušesi, nagrbančil čelo, in čez nekaj časa je revesnil: »Vidva sta oba enako prismuknjena… Pamet je treba imeti in ne se takoj prenagliti, zlasti ne pri ženitvi…« »Toda stric Jernej je hotel na vsak način, da se hitro poročiva,« mu je segla v besedo deklica. »Jernej je bil svoje žive dni zloben bedak, in zarobil vama je to sročijo na ušesa, da bi nagajal celi fari. Če se sedaj kar nagloma poročita, ko je komaj v grobu, kaj bodo govorili ljudje? To bo lecnjalo brez konca in kraja. Vtih bi se morala umreti od sramote vsi skupaj, več žalibo bi moralo biti sram… Razen tega je to tudi čisto nemogoče.« »Zakaj nemogoče?« je vprašal Kraljiček. »Zakaj? To ti hočem povedati. Prvič nima Majda še prav nikake bale in drugič je v urarjevi hiši, kolikor sem videl, marsikaj obrabljeno, pokvarjeno in zanemarjeno. Saj tudi ni čudno, če se v hiši pet in dvajset let in še več nič ne stori. Stene so zamazane in okajene in bi jih bilo treba nanovo pobeliti, tudi pohištvo in zlasti v kuhinji bi bilo potrebno popravila. Preden pride gospodinja k hiši, je vendar treba ves dom lepo urediti.« »V treh tednih se lahko marsikaj naredi. Sicer pa sploh ni tako pomanjkljivo,« je izjavil fant. »Tu se zopet vidi, da nimaš nobenega preudarka… Za pripravo na poroko je treba ne samo tri tedne, ampak najmanj tri mesece… Če že na vsak način mora biti, se lahko poročita čez tri mesece — torej v četrti tel. Prej niti misliti.« Oba mlada človeka sta se vprašujoče spogledala. Po kratkem odmoru je rekla deklica ljubeče Kraljičku: »Janez, ti si razoden, uvidaven človek. Za par mesecev prej ali pozneje nama tudi ni toliko. Vdaj se za prvo v to, lepo te prosim.« »Rad, rad, Majda,« je zaklical mladenič; »tebi na ljubo storim vse. Lahko zahtevaš, kar hočeš.« Tu se je obrnilo dekle na starega in je izjavilo z odločnim glasom: »Torej, oče, poročiva se v treh mesecih, dalje pa ne bova na noben način odlašala. Ostati morate pri svoji besedi.« »Mhm, se nikdar nisem svoje besede snedel,« je zagodrnjal pek, »… Sicer pa ne gledam nič manj na sposobnost in nravnost kot Jernej. Zato zahtevam, da nimata med tem časom nobenih tajnih sestankov — in tebi, fant, moram povedati, da mi bo ljubo, če ne boš zahajal prepogosto v našo hišo.« Kraljičku je planila temna rdečica v obraz in odvrnil je užaljeno: »Nikdar več ne bom prišel sem, razen ko me boste poklicali. Za Majdino roko se vam zahvaljujem. In sedaj grem domov. Lahko noč!« Rahlo je stisnil dekletu roko in odhitel skozi vrata. Zunaj se je ravnokar prikazala polna luna nad trgom in se Kraljičku poravno smejala v obraz in ga priganjala, da se je še bolj urne podvizal domov. Za zadnjimi hišami je zaslišal nenadoma lahke, nagle korake, ki so mu sledili. Ko se je ustavil, ga je dohitel peko dekle in zašepetalo: »Janez, počakaj, moram za trenutek s teboj govoriti.« »Majda, ti?« se je iznenadil skoraj prestrašeno. »Kaj pa je še?« »Nič, nič… Kaj ne, Janez, jezen si na očeta, ker te je razžalil?« »Ni mi mar za nobenega človeka, razen zate. Če imam tebe, se za vse drugo ne zmenim.« »In jaz imam tebe tako od srca rada, da niti ne morem povedati, kako.« Tedaj je segel v žep svojega telovnika in potegnil ven škatlico, iz katere je vzel nekaj bleščečega. »Majda,« je rekel na lahko, »tu sem ti hotel danes nekaj dati; toda ni bilo mogoče pred očmi tvojega očeta. Prosim te, vzemi sedaj.« Na odprti roki je držal nasproti zlat prstanček, na katerem se je bleščal ob spreminjajočem se luninem siju majhen diamant. Deklica je hlastno segla po prstanu in si ga nataknila na prst. »Janez, Janez,« se je radovala, »poglej, kako izvrstno si pogodnil! Prstanček se prilega mojemu prstu kot ulitjen! Toda predrag, predragocen je zame.« »Zate, Majda, ni nič predragega, ne v nebesih ne na zemlji.« »Kaj naj pa jaz tebi darujem?« »Darovala si mi že najbožje, kar je na vsem svetu — sebe samo.« »In meni si napravil s prstanom neizmerno veselje. Nikdar več ga ne bom dala s prsta. Kolikorkrat ga bom pogledala, se bom spomnila, kako me imaš rad.« »Da, Majda, rad te imam… Če bi se utegnilo zgoditi, da bi kdaj prstan zargla ali mi ga vrnila, tedaj bi bilo zame vse končano — vse upanje, vsa sreča — končano za vedno.« »Janez, kako ti moreš kaj takega samo misliti! Prej kot dam prstanček z roke, naj mi poči srce.« Umolknila sta oba globoko ganjena. Čez nekaj časa je rekla deklica: »Veš, zakaj sem prav za prav pritekla za tabo?… Tega, kar je rekel oče, ne smeš tako resno vzeti. Večkrat moraš priti k nam, če mogoče, vsak dan.« »Ne zahtevaj tega od mene, Majda. Saj veš, da sem nagle jeze, in tvoj oče je malo robat. Kako lahko bi prišlo do kakega spora, pri čemer bi morala ti največ trpeti. To bi mi bilo neznosno… Toda tebe bi nekaj imel. Bodi tako dobra in pridi tu pa tam kdaj mimo urarske hiše. Saj ti ni treba noter stopiti, ampak le mimo iti, samo da te bom mogel videti.« »Da, to bom storila. Bom že tako krenila, da ne bo vzbujalo pozornosti, če bom prišla vsak dan. In prinesla ti bom vsakokrat pozdrav.« Imel je veliko skušnjavo, da bi jo poljubil; toda brž je premagal to misel in rekel: »Majda, sedaj moraš iti domov. Obljubila sva, da se ne bova shajala na nobenih tajnih sestankih.« »Prav imaš. Sedaj sva tako rekoč zaročena. In ta čas do poroke hočeva sveto preživeti. Bog s teboj, Janez.« »Lahko noč, Majda — ljubica!« Odšla je naglo nazaj v trg, on pa je počasi korakal proti samotni urarski hiši. Polna luna nad Kozlovim robom se je premeteno smejala in je zašepetala šegavim zvezdicam, ki so se vrtele okrog nje, na ušesa: »Ljubezen in zvestoba hitro zginja, hitreje kot se moj obraz spreminja.« ==XII.== Nekega naslednjega dne je prisodila sodnija Kraljičku kot postavnemu dediču Godrnjáčevo hišo in podjetje z zemljiščem vred in ta je plačal za to tri sto petdeset goldinarjev prevzemne pristojbine, ki jo je poravnal z dvigom iz svoje hranilne knjižice. Sedaj je bil pravi posestnik lepega imetja in to ga ni navdajalo samo z veseljem, ampak tudi z majhnim ponosom. Njegovi prikritih obenem z ostankom vloge v hranilnici so bili še vedno lepa vsotica, tako da je lahko dobro shajal in si še marsikaj privoščil. Razen tega je šlo tudi podjetje skoro taj bolje kot za časa starega mojstra; kajti ljudje so imeli radi pridnega, postrežljivega mladeniča in so mu tudi privoščili srečno naključje z dediščino. Hišna oprava, stanovanjska in kuhinjska oprema je bilo v prav dobrem stanju in tudi vsega dovolj. Kolikokrat je hodil Kraljiček po hiši in ogledoval posamezne prostore, se mu je srce smejalo zadovoljnosti. Niti sanjalo bi se mu nikdar, da bo mogel kdaj tako krasno hišo in vsem bogato opremljeno imenovati svojo lastnino. Vse njegovo mišljenje in prizadevanje je bilo sedaj usmerjeno na to, da pripravi za Majdo čim bolj prikupen in dostojen dom. Tu se je spomnil skrinj, ki je pač bil po svojem poklicu slikar, in če se je potrudil, je tudi umetel hiše in sobe izvrstno poslikati. Urar ga je dal poklicati in mu je ponudil delo. Z obema rokama je ubogi siromak zagrabil za to, kajti ob tem času ni živel v sijajnih razmerah. Želodce mu je krulil, mršav in jekel je bil popolnoma prazen, njegova obleka sicer čista, toda zelo revna. Namesto prejšnjega starega fraka je imel na sebi sedaj drugega, ki mu je bil nekoliko predolg, se svetlikal v raznih barvah in razodeval duhovniški kroj. Zares je dobil oblačilo od mostarskega župnika v dar. Ubogi mož je smatral Kraljičkovo ponudbo, da ostane več tednov pri njem in mu v tem času vso hišo nekoliko olepša, za resničen iz velike stiske, da, skoraj za srečen loterijski dobitek, in obljubil je, da si bo prizadel z vsemi zmožnostmi, da ustvari posebno umetnino. Kraljičku je bilo na dvojen način ustreženo: prvič bo z majhnimi stroški na novo poslikana hiša, drugič bo imel tovariša v samotnem stanovanju. Ko sta skupno napravila načrt za poslikanje vse hiše, se je Skric takoj lotil dela z očividno vnemo najprej v izbi. Dal je stenam zelo toplo, rumenkasto barvo, jo okrasil z zlatim bleskom in na vrhu je obrobil ploskve s pedenj širokim svetlozelenim pasom, kamor je naslikal čudovito lepe, pisane cvetke, smehljajoče se angelske glavice in razne živalske podobe. Strop je dobil lahko svetlomodro barvo, na sredi je bilo božje oko, od katerega so sijali zlati žarki, in vse naokrog se je lesketalo polno srebrnih zvezdic. Med slikanjem je Skric tudi pesmice skladal, ki jih je potem spletel med slike. Na široki ploskvi nad obema oknoma je napravil z lepo okrašenimi črkami napis: <center>Največja sreča za moža, ki pridno ženko ima doma. Komaj jutro napoči, že iz postelje skoči. Se po hiši vrti, za družino skrbi, kaj dobrega skuha in peče ji kruha, posodo pomiva, ter pere in šiva, možička razvajá, otroke vzgaja. Ko noč se napravi, še dela ne ustavi. Ko vsem drugim postreže, šele sama se uleže.</center> Mladi hišni gospodar je bil za slikarijo ves vnet, toda o napisu ni vedel, kako naj sodi. Zdel se mu je nekam španski, toda zadovoljil se je z njim, ko mu je Skric pojasnil, da so še po imenitnih cerkvah poleg slik tudi primerni napisi. — Nato se je lotil slikar in pesnik kuhinje. To je poslikal z medlo srebrnosivo barvo. Po sredi pa je potegnil pol metra širok bel pas, kjer je upodobil vse mogoče jestvine — maslene kolače, potice, gnjati, vence klobas, pečenke, prhe, sadje — in sicer tako mikavno in naravno, da bi človek kar segel z roko po teh dobrotah in ugriznil vanje. Tudi tukaj ni bilo brez napisa, ki se je glasil: »Mož svojo ženko najraje ima, ker mu kaj dobrega skuhati zna.« Za kuhinjo je prišla na vrsto spalnica. Ta je dobila za podlago nebesno modrino, ki jo je prav na lahko zagrinjala nežna, kot pajčevina prosojna belina. Zgoraj je obkrožil stene zlat trak, kjer je v takoj pritrenjakopravijeno nebo, jasno modro nebo, iz katerega je kukalo veselo bosih glavic. Med okni so stale na smrekovih drevesih, na vejah so čepeli ptički in spali, in polna luna se je ozirala skozi vejevje. Napis nad posteljnim vzglavjem, naslikan s črnimi, zlatobrobljenimi črkami, se je glasil: »Na mehki postelji, če vest ti ne teži, prav sladko se zaspi.« Poslike sobe niso ugajale samo Kraljičku, ampak na moč tudi Majdi, ki je prišla nekoč sem s svojo sestro. Deklica je ploskala z rokami in venomer vzklikala: »To je pa lepo! Oh, je to lepo! To je krasota!… Tukaj bo prijetno prebivati.« »Majda, če bi bilo še desetkrat lepše,« ji je zašepetal Kraljiček na uho, »zate bi še vedno ne bilo dovolj lepo.« Tedaj se mu je deklica razposajeno zasmejala v obraz. Razen tega edinega primera ni Majda nikdar prestopila čez prag urarjeve hiše. Toda prišla je skoraj vsak dan mimo, ko se je vračala iz Zaloga, kamor je nosila kruh ali hodila po zelenjavo. Tedaj je stopila pred delavnico, in če je spoznala, da ni razen Kraljička nikogar notri, je vrhnila potrkala na okno in se skoraj zasmejala, nato pa naglo odbrzela proč, ko je položila na okensko polico cvetlico — danes vrtnico, jutri nagelj, pojutrišnjem lilijo ali višječe rožmarino. Urar je vsakokrat naglo odprl oknico, pomolil ven glavo in mahal z roko za dekletom, čeprav se ni več ozrla. Skric pa Majda ni bila povsem po volji. Prvič je bil malce ljubosumen, ker je bil Kraljiček bolj pozoren na dekle kot nanj, svojega starega prijatelja, in drugič je težko prenesel, da se je Majda rade pohvalila z njim. Že ko ga je videla oblečenega v obledeli in oguljeni popotnikov frak, se ji je zdelo silno smešno, kaj šele, ko je oblekel Skric svoj zasnišil slikarski plašč, ki si ga je sam napravil iz stare hodnične vreče, in se prikazal ob oknu ali kje drugje. Tedaj je bruhnala deklica vedno v glasen smeh. Zelo se je Skric prizadeval, da bi Kraljička v vsakem oziru zadovoljil. Delal je neumorno od jutra do večera, držal se je doma in ni nikamor zahajal in nekaj časa ni prav nič prekršil rednega življenja. Šele četrto soboto, ko mu je urar izplačal lepe denarce, se je izgubil dobri mož zopet v gostilno. Tam je presedel ves ur in je prišel prav jokavem razpoloženju domov. O večerji ni hotel nič slišati, pač pa je spil ves vrček vode, sedel za mizo, si podprl glavo z obema rokama in začel skoraj vzdihovati: »Janez, Janez, odpustiti mi moraš. Najboljši človek ima svoja nagnjenja, katerim se ne more izogniti. Moje srce je plemenito, sklep so dobri, volja je močna, toda meso je slabo… Kaj bi bilo lahko iz mene, če bi ostal vedno na ravni poti? Denarja bi imel polne skrinje, hiše, družino, ugled, slavo. Toda ne bogovi se privosčijo sreče človeški roti… Usoda vsakega človeka je zapisana v zvezdah… Kogar hočejo bogovi uničiti, mu dajo talent, smisel za umetnost in pesniško žilico. Janez, ali poznaš pravega umetnika, velikega pesnika, ki bi si kdaj opomogel? Jaz ne. Za teboj kar dirja sreča, da te le vidi, mene pa preganja nesreča na vseh potih. Toda ne zaničuj ji, sreči; Janez, nikar ji ne zaupaj! Sreča je ženska spola — v slovenskem kakor tudi v latinskem jeziku, toliko še vem iz svojih višjih šol — in vse ženske so nezanesljive.« »Hohoho!« mu je segel v besedo Kraljiček. »Da, da, ostanem pri tem: vse so nezanesljive in goljufive! Dobro poznam ljudi, bil sem iz stidenco znanosti in prepotoval sem svet. Kot izkušen mož ti svetujem, bodi pameten. Ne zidaj gradov na deklet, ki ga imaš rad, ne dobrikaj se preveč svoji izvoljenki, ne obožuj je. Naj se raje ona tebi prilizuje in dobrika, saj si bogatejši in lepši kot ona.« »Mirko, tako ti povem, da ni na svetu lepšega človeka kot je Majda!« je zaklical urar. »Oh, kako hitro zgine lepota in se postara!… Ti imaš lepe, modre, zveste oči. Toda črne oči so goljufive.« Odkašljal se je in začel na pol jokavo peti: <center>»Češnje po rožiče ko ki, višnje zrele so slive, črne dekliške oči so po navadi varljive.«</center> Nato je zajihal: »Huhuhu, smilil bi se mi, Janez, če bi bilo tvoje plemenito srce varano; ne zanašaj se na večno zvezo z dekletom, bubuh. Nikar preveč ne dvori svoji Dulcineji, ne razvajaj je! Dekleta, ki jih razvadiš, postanejo oblastna, hočejo vedno veljaviti svojo voljo in nasilno vladati nad moškim rodom. V naročju usode počivajo jasni in temni dnevi, juhuhu.« »Mirko, dobro bo, če greva nocoj že spat,« je opomnil Kraljiček, saj bo jutri zopet dan.« S tem se je bil slikar zadovoljen, toda na lahko je še vedno jokal, ko je previdno copljal po stopnicah navzgor. Tri dni pozneje je prišla Majda zopet mimo hiše. Tokrat ni odšla hitro proč, ko je potrkala na okno, ampak je počakala, da je Kraljiček odprl oknico. Pomolila mu je nasproti čudovito lep šopek ševdro ali pomladanskega zaspanka in rekla: »Tu sem nekaj našla, kar je še bolj modro kot tvoje oči. Včeraj sem bila tam gori na Medgorju, da naberem zate zaspanka.« »Kaj? Pozdrav z Medgorja?« je radostno vzkliknil. »Medgorje mi je ljubše kot vsi drugi hribi v okolici.« »Nazadnje celo ljubše kot jaz, hihihi.« »Majda, tebe imam ne samo raje kakor Medgorje, ampak skoraj raje ko nebesa.« »Tako ne smeš govoriti, Janez.« Toda sedaj mi moraš prosnjo izpolniti. Pridi zopet kdaj na obisk v našo hišo.« »Zakaj? Čemu? Saj nima pomena. Kar je potrebno, se lahko najbolje tukaj pogovoriva.« »Oče bo nezaupen, če se nikdar ne prikažeš; kaj slabega pač ne misli o tebi.« »Naj si misli, kar hoče. Jaz tudi ne mislim nič dobrega o njem,« je odvrnil trpko mladenič. »Ti, ti, ti — moj oče je, katerega moraš tudi ti spoštovati,« je zaklicala deklica in ga pogledala s črnimi očmi navidezno jezno; »če ti ne prideš k nam, tudi jaz ne bom prišla več sem. In zaspančka mi daj nazaj.« S tem besedami je segla po šopku cvetlic. Kraljiček pa je prijel prestrašeno deklico za roko in prosil poljuhno: »Ne tako, Majda, ne tako! Saj pridem, če nocoj bom prišel.« Bliskovito naglo je pritisnil rahel poljub na konec njenih prstov, je izpustil nato njeno roko in je ves zardel v obraz. Deklica se je veselo zasmejala, se umaknila od okna in rekla nagajivo: »Torej na svidenje potem!« In že je stekla po stezi čez travnik. Ko je zvečer zaprl izložbo, je oblekel Kraljiček nedeljsko obleko in se je podal na obisk ljubljeni očiski v pekovo hišo. Majda ga je peljala v veliko družinsko sobo, kjer so mu iznenadoma delali družbo ona, njena sestra in oba brata; toda stari pek ni prišel noter. Odšel je sedaj eden, sedaj drug bratov in sester ven, očividno zato, da bi poklical očeta, toda ta se je trdovratno umikal. Vedno so drugi ljudje v hiši, s katerimi ima opraviti, je rekla Majdina sestra opravičujoče, »ko se jih znebi, bo že prišel.« Toda pričakovani se ni prikazal. Imela je svoje veselje nad tem, da je imel Kraljiček za znanca. Šla je zopet ven Majda, ostala več časa zunaj, stopila nato zopet v sobo, vsa zardela v obraz in je bila zelo v zadregi. Za Kraljička je bil vedno bolj mučen položaj. Iz zarađi olike ke je zaužil nekaj malega hrane, ki so jo podstavili predenj, pa mu ni šla prav nič v slast. Razgovor se je vedno ustavljal. Po poldrugom vremenu brezuspešnem čakanju se je Kraljiček od Majde in njene sestre in bratov prijazno poslovil in odšel domov. Na vratih je še prosil s sladko-kislim izrazom, naj izročijo očetu lep pozdrav. — Od tega dne ni Majda nikdar več silila svojega ženina, naj pride na obisk na njen dom. Sedaj pa je preteklo osem tednov, po katerih bi se smelo odpreti na sodniji ležeči testament Jernata Godrnjáča. Vpričo peka Jakoba, Sedlarjeve Katarine in Klančarjevega Andreja, sestre in bratov rajnčkega, je odprl sodnik veliko, na štirih vogalih zapečateno ovojnico, na kateri je bilo napisano: »Oporoka urarskega mojstra Jerneja Gabrščeka, in ja potegnil iz nje več papirjev. To so bile tri polo belega pisanega papirja, toda vse tri so bila popolnoma prazne, na nobeni ni bila napisana niti ena beseda.« Se enkrat je pogledal sodnik v ovojnico, toda ni bilo nič več notri. Razgrnil je tri pole večkrat narazen, jih obračal na vse strani, jih držal proti luči, toda bile so in ostale prazne. Spisi, ki jih je označil Godrnjáč kot svojo oporoko, niso vsebovali nobene določbe, ampak so bili prazen papir. Nekaj časa so stali sodnik, pristav in sestra in oba brata kot okameneli, kot bi padli iz oblakov. Toda že je začel pek rentačiti: »Tu se zopet vidi zlobnega bedaka. Celo po smrti hoče imeti ljudi za norca.« »Če ni nobenega testamenta, tedaj gre dediščina na svoji postavni poti,« je pripomnil Klančar, težko sopoč. »Da, da,« je vreščala sestra Katarina, »župan je povedal, da je rekel Jernej, da naj gre njegova imovina zapuščina svojo pot.« »Tedaj se vam pač lahko vsem trem čestita,« je rekel z nasmehom sodnik. Obrazi treh sorodnikov so se zjasnili. To so vsi očitno spoznali, da jim je lahko še v srečo, če ni oporoke. Bilo je le še odprto vprašanje, kje so kapitali. Moralo bi se vendar kje dobiti hranilne knjižice, obligacije ali druge državne vrednostne papirje. Čeprav je že pred pogrebom starega urarja iskala sodnijska komisija po njegovi hiši zapuščeni denar in vzela s seboj vse spise, ki bi utegnili biti kakor koli pomembni, je vendar dal sodnik po naročilu peka in Klančarja znova preiskati vso urarjevo hišo. Te preiskave so se udeležili razen sodnega pristava in pisarja tudi oba Jernejeva brata in sestra. Kraljičku je bil nenadni obisk silno neprijeten, vendar je peljal nepovabljene goste brez obotavljanja po vseh prostorih in jim je sam odpiral skrinje, omare in predale. Na radovedno, očitno zijaško ogledovanje njegove lepo urejene hiše in bleščeče opreme se je ni videl tako malo zmenil, kot se je delal, da se sliši godrnjanja in grajanja obeh bratov in sestre svojega rajnkega mojstra. Zelo mučno mu ni bilo, da niso preiskali samo skrinj in omar, ampak so prevrgli in razmetali tudi vse postelje in perilo. Toda vkljub vsemu iskanju in brskanju niso našli nobene molitvene listine, nobenega računa, nobenega zapiska, sploh ničesar, kar bi moglo kaj pojasniti o njegovem denarju. Nazadnje je staknil Kraljiček v skrajnem kotu nekega predala staro beležnico in jo podal prisotnim. Vanjo ni rajnki mojster nikdar drugega zapisoval kot vreme, ki se je ob gotovih dnevih več let zaporedoma popolnoma enako ponavljalo. Toda med zadnjo stranjo in platnicami knjižice je bil listek, na katerem je bilo nekaj važnega. Tu je bilo napisano: Moja glavnica . . . . . . 36.515 goldinarjev obresti . . . . . . . . . . 1.510 » letni dohodki, čisto . . . 1.023 » Skupaj . . . . . . . . . . 39.050 » Odštevši letne izdatke . . . 712 » Ostane še . . . . . . . . 38.338 goldinarjev Dan in leto, ko je bil ta račun narejen, ni bilo omenjeno. Po dediščini pohlepni sorodniki so se kar tresli od razburjenja. Sedaj so pač mogli precej natančno ugotoviti, koliko denarne imovine je zapustil njih brat Jernej, toda nič ni bilo označeno, kje je denar naložen. Kraljiček tudi ni znal dati nobenega pojasnila o tem, kakor bi rad. Nikdar da ni videl večjega zneska v mojstrovi rokah, je izjavil, in še manj mu je mojster kdaj omenil, kam je spravil svojo imovino. Ne preveč zadovoljni, pa vendar polni veselega upanja so zapustili pek, njegov brat in sestra urarjevo hišo. In sedaj se je pričelo z mrzlično vnemo iskanje in poizvedovanje o denarni zapuščini Jerneja Godrnjáča. Tudi Majda se je živo zanimala za to zadevo. Saj jo je stric izrecno zagotovil, da je zanjo poskrbel. Bržkone je kje kaka hranilna knjižica, ki je naslovljena na njeno ime. Toda kje? Pek Jakob in Klančarjev Andrej nista obletela samo vse okolice, ampak pol dežele in sta popraševala po vseh večjih in manjših hranilnicah, zlasti v mestu, o denarni vlogi svojega brata, dobila sta pa povsod brezupno sporočilo, da ni urar Jernej Gabršček nikdar naložil pri njih kakega denarja. Tudi v davčnih imenikih in spiskih raznih finančnih trdovr ni bilo ne duha ne sluha o Godrnjáčevih kapitalih. Banke, pri katerih je sodnija poizvedovala, so dale vse zanikane odgovore. Sedaj so objavili vprašalni razglas v časopisih, pa tudi ta ukrep je ostal tako brez uspeha kot vsi drugi. Po Tolminu je bilo mnogo smeha na račun »belega testamenta« Jernata Godrnjáča, čigar postavne dediče so povsod dražili. Nevolja in razdraženost pohlepnih sorodnikov je rastla tem bolj, čim bogatejša dediščina jim je migljala pred očmi in čim dalje je izginjalo vse upanje, da bi denar dosegli. Pek in brat in sestra so neprestano rentačili nad okoveščenostjo in zlobnostjo svojega rajnkega brata. V teh okoliščinah ni bilo mogoče niti v sanjah misliti na Kraljičkovo in Majdino poroko, za katero je določeni trimesečni rok že davno pretekel. Pač pa je mladega urarja kar trla nestrpnost; ko mu je pa Majda na svoj priliznjeni in vendar tako odločen način prigovarjala, naj počaka še tako dolgo, da bo zapuščinska zadeva urejena, se je vdal, kot vedno želji ljubljenega in oboževanega dekleta. ==XIII.== V obcestni krčmi na Mostu je bilo zelo živahno. Kakih petdeset sejmarjev, po večini z Gorjanskega, se je vračajoč se s sejma na dan sv. Jakoba ustavilo medpotoma tukaj, posedli so se okrog težkih hrastovih miz, jedli in pili in se vnelo razgovarjali o kupčiji in raznih novicah. Nekaj gorjanskih kmetov, ki so očividno napravili dobro kupčijo in jim je zlezlo vino že precej pod klobuk, se je poskušalo s petjem, pa jim ni šlo nič kaj dobro. — Tedaj pa se je oglasila sem od mize pri peči vesela muzika harmonika, kitara in klarinet, ki so dobro ubrano igrali. Godci pa niso bili nobeni drugi kot vesola in žein prepresna delijeica: Vetrnjak, Brljač in Skric, ki so bili že od zjutraj pri Mostu in so sedaj prihovarjali v gostilniško sobo, da bi zabavali sejmanske goste in seveda zraven tudi pili. Ko so odigrali prvi komad, je zaklical star kmet, ki mu je bila godbam nadležna: »To so zopet vražji muzikanti, ki ovirajo vsak pameten razgovor!… Plačam vam za en liter, če nehate s svojim dudlanjem!« »Kaj pravi tukaj kmetavzar?« je vzrojil Vetrnjak, »mi lahko godemo, kadar in kjer hočemo. Spijte svoje vino sami. Nikar ne menite, da smo prišli zato, da bi nas kdo drugi plačeval za pijačo… Krčmar, prinesi na mizo štiri štefane za sejmarje!« Ko se je gostilničar obotavljal, je vrgel Brbljač bankovec za pet goldinarjev na mizo in zavpil: »Tu je denar! Prinesi svojega najboljšega zelenega, krčmar! In če je gospodom prav, jih vprašamo, za koliko je ves Tolmin naprodaj.« »Brbljač, spravi svoj papir. Bržkone je tvoj zadnji, s katerim moraš shajati do božiča,« ga je zavrnil neki gorjanski tržan. »Hoho,« je zavpil Vetrnjak, »če je Janez moj prijatelj in boter, kdaj brez drobiža, sem vedno še jaz tu. In sedaj plačam ulaš pet štefanov za žejne vodopivce.« »Plačaj raje najprej svoje dolgove,« se je oglasil sem iz kota tenak glas, ki je bil od gorjanskega krojača. »Komu sem dolžan en sam krajcar?« »Krajcarja nobenega, pač pa šest goldinarjev si mi bil vedno dolžan za tvoj prav novo obleko, ki jo imaš na sebi.« »To ti že davno plačal moj sin, urar. On jo je tudi naročil.« »Za Skrica jo naročil frak in ga tudi plačal, zato pa ničesar. Svoj denar bo pač rabil za kaj drugega, kot pa da bi dalje podpiral zanikrnost svojega očeta s prijatelji vred.« Skric, čigar razpoloženje se je danes že večkrat spremenilo iz veselosti v žalost in iz žalosti v veselost, je pri mizi zaspal in ni nič slišal, kar so govorili okrog njega. Zato je pa zahrulil sedaj Brbljač: »Ti, krojaška para, pazi na svoje suhe čeljusti, sicer se bova videla kje drugje… Moj fant, kateremu sem bil za botra, po domače Kraljiček, ima denarja dovolj, da plača ne samo nekaj gumbov za hlače, ampak lahko kupi pol Gorjanskega —« »Dobil je pač lepo dediščino, hišo in podjetje; toda s svojim denarjem pa ne more razsipati. Odkod naj ga tudi ima?« »Odkod ga ima, ne vem; toda da ga ima, to vem. Zakoplje se lahko v denarju.« »Da, da, ima denar, veliko denarja,« je zatrjeval Vetrnjak, »saj sem ga sam videl. Zadnjič mi je vsilil štirideset goldinarjev — da, prav vsilil, ker jih nisem hotel vzeti. In če kdaj kaj potrebujem, je rekel, naj kar k njemu pridem, mi je vedno na razpolago.« »Hahahahaha,« se je zasmejalo več pivcev. Vmes pa se je oglasil zopet Brbljač: »In velik kup denarja ne ostane nikoli sam. Prišel bo zraven še drug kup denarja, ko se Kraljiček oženi.« »Tiko velik kup pač ravno ne bo kup denarja, ki ga prinese Majda za doto, razen če se upošteva dediščino,« je izjavil pek Tolminec. »Dediščina se ji ne upošteva, ta se je kje prestva. Boljši je vrabec v roki kot golob na strehi,« je blebetal Brbljač. »In o Majdi sploh ni govora. Kraljiček se poroči s čisto drugo ki pa z belo gosjo s črnimi mačjimi očmi.« »S katero pa tedaj?« »Z najlepšo in najbogatejšo deklico v vseh gorah. Nekaj ji je ime in je najmanjša hči mogočnega brata, Brežna na Bače — nekačinja trgovca Janeza Boltarja, po domače, a po krivici imenovanega Brbljača.« »Hahaha! Kaj? Pegasto sovo? Take lepotice pač Kraljičku ni bilo treba tako daleč iskati,« se je zasmejalo več gostov. »Ne privoščite mu dekleta,« je odgovoril Kraljiček prav nič ne zmeni. Do ušes je zaljubljen v Nežko že od poroke njene sestre Malke, ko sta skupaj plesala. Tedaj ji je podaril svoj lepi šopek cvetja in je vedno sanjal o njej.« »Da, to sem videl, haha,« je zaklical smejoč se neki fant iz vasi; »toda plesal je kot medved, tako da bi dekle kmalu prevrgel.« »Kar se rado ima, se vedno eno okrog drugega mota. Sedaj leta vsako nedeljo na Bačo, da obišče svojo izvoljenko, mojo milo nečakinjo. Podaril ji je tudi srebrno ovratno verižico. Najkasneje v štirih tednih bosta na priči.« »Lovre, boter, povej, ali je res ali ne?« »Ja ne vem,« je odvrnil Vetrnjak brezbrižno, »za take malenkosti ni je toliko mar kot za lanski sneg.« »Kaj, ti bi se rad izmikal?…« je vzkipel Brbljač, ni pa več mogel dalje govoriti. Z vrata sem, kjer je bilo tudi zasedenih več miz z gosti, se je oglasilo živahno petje. Tedaj je zaklical Vetrnjak: »Zunaj so veseli ljudje. Tja spadamo tudi mi, ne pa med te puste čmeruže tu v sobi.« ==XIV.== Naslednjo nedeljo popoldne je šel Kraljiček na Bačo, da izroči tamkajšnjemu učitelju uro, ki jo je popravil in delj časa preizkušal. Ko se je v mraku vračal, mu je stopila pred Gorjanskim naproti Majda, ki je nenadoma silna iz ur nekega senenega stoga. »Majda, ti?« je zaklical urar prestrašen in vendar veselo iznenaden. »Pozdravljena!« »Odkod prihajaš?« je vprašala deklica strogo, ne da bi odgovorila na njegov pozdrav. »Z Bače. Moral sem nesti učitelju uro, na kar me je že večkrat opomnil.« »Tako, tako? Glavni vzrok poti pa zamolčiš. Za nekim dekletom tam z Bače letaš in si jo danes zopet obiskal.« »Za božjo voljo, Majda, kaj pa govoriš? Kakšno dekle naj bi bilo to?« »Hej nekega Brežna… Nežka ali kako ji je ime.« »Kaj? Predrzna, pegasta punčara? Ta mi je zoprn kot kača.« »Pa vendar letaš za njo in tičiš vedno tam doli.« »Majda, saj si vendar pametno dekle in ne boš verjela vsake čenče. Z Brežnovo trapo sem bil en samkrat skupaj, in sicer v družbi in kar sem z njo govoril, ne znesem trideset besed. Svoj živi dan nisem imel rad drugega dekleta in ga tudi vso večnost ne bom imel kot samo tebe.« Majda je za trenutek obmolknila, nato je svojo pripomnila: »Na neki svatbi si bil z njo.« »Žal da sem moral biti zraven. Bila je poroka mojega bratranca in med svate so se prav prisilili.« »Plesati sploh ne znam. — S silo me je prisilil s… z… Nežko. Nekdo… nekakrat makro… zavrela, tedaj pa sem jo sunil od sebe in odšel proč.« »No potem si ji prijazno izročil šopek, ki sem ti ga izročila ob slovesu.« »Ne, ne. Ukradla mi ga je in ga nisem več mogel nazaj dobiti. Silno mi je bilo žal po njem.« »Torej je vendar vse res, ti sam priznavaš,« je strašno vzkipelo dekle; »isti dan, ko sva se poslovila in ko sem toliko solz za teboj prelila, si bil na veseli svatbi mojega ljubljenca in izdal tujemu dekletu, plesal si z lahkozivno punčaro in ji stisnil v roko moj šopek.« »Majda — tega govorjenja nisem zaslužil od tebe… Tistega dne se je zgodilo vse proti moji volji. Meni je bilo pri tem najbolj hudo, in ves dan nisem mislil na nič drugega kot samo nate.« »Da. In pri tem si bil brezskrbno vesel in si se dobro počutil v družbi vinskih bratcev. Svoje krvi ne moreš zatajiti, sicer bi ne bil Vetrnjakov sin.« »Majda!« je zavpil, in to je bil bolestni krik, ki je prelomil mozeg in kosti; nato je ubito pristavil: »Sedaj si mi napravila bridkost kot še noben človek na svetu.« Deklica se je ob tem groznem srčnem kriku zdrznila. Da bi se opravičila, je rekla sedaj kujavo: »Ali meniš, da je bilo meni prijetno, ko sem morala zvedeti slabe stvari o tebi?« »Kdo — kdo — kdo ti je natvezal na ušesa te čenče, te laži?« »Brbljač je dolgo in široko pripovedoval o vsej zadevi tam doli v Zalogu in sedaj govorijo o tem po vseh gostilnah.« »Brbljač — takoj? Tega pač ne bo noben pameten človek verjel, kar zblebeta in zbrblja Brbljač. Vsakdo vendar ve, da je Brbljač pač brbljač.« »Toda Brbljač je tvoj boter.« »Nič ne morem za to, da nimam boljšega. Vse svoje žive dni sem bil nesrečen človek. Že kot otrok, komaj en dan starega, so me vrgli na tla in od tedaj moram vse življenje šepati s krajšo nogo. Moja mati je odšla od mene brez slovesa, in potem nisem imel nikdar več kaj dobrega, dokler mi nisi ti darovala svoje ljubezni in obljubila svojo roko. Če mi jo gubiš to veliko, to edino srečo, bo to zame, kot bi izgubil svoje življenje.« Globoko sočutje se je zbudilo v dekletovem srcu. Vkljub temu se vedno ni popolnila in je rekla: »Nikar nisi črhnil besedice o oni svatbi in kaj se je pri tem zgodilo. Zakaj si to pred menoj tako skrival?« »Bilo mi je tako zoprn in gabno, da nisem več mogel na to misliti in še manj o tem govoriti. Toda sedaj ti hočem do bičice natančno vse pojasniti.« »Dobro, dobro. Sedaj si mi odvalil kamen s srca. Verjamem ti, da je bilo vse prazno čenčanje.« Ni pa našla nobene besede v opravičilo. Namesto da bi prosila mladeniča oproščenja zaradi ostrega očitka in trdih besed, s katerimi ga je prizadela, jezen nekaj časa samo izjavila: »Vidiš, kako sem ljubosumna nate. Ljubosumnost je pa največja ljubezen.« »Majda, ji je zagotovil, nikdar ti ne bom dal povoda za ljubosumnost.« »Da, ves samo moja moraš biti. Tvoje srce, tvoje misli, tvoja volja, vse mora biti moje, vse.« »Je in ostane tvoje, Majda. Toda moraš mi tudi verjeti, če ti rečem, da more samo smrt razvezati mojo zvestobo.« Deklica je bila ganjena. Bridko je čutila krivico, ki jo je storila ženinu, vendar ji ni dopustila nečimrnost, da bi to priznala. Zelo v zadregi je iskala primernih besed, pa ni mogla najti nobene prave. Po kratkem molku je rekla na svoj odločen način: »Janez, nič nočeva zameriti drug drugemu — ne jaz tebi in ne ti meni. Sedaj pa morava iti domov, tema se že dela. Spremljati me žal ne smeš. Zdravstvuj — lahko noč.« »Zbogom, moja draga!« je zaklical za dekletom, ki je že odhitelo. Nekaj časa je ostal še na mestu kot prikovan, nato je korakal počasi po ovinku čez polje proti svojemu domu… Jel bila to v resnici njegova Majda, ki jo je doslej častil kot angela, na kateri si nikdar zapazil kakega madeža, kake napake? Tega trdega, ostrega vedenja, kot je danes stopila predenj, bi nikdar ne pričakoval od nje. Toda, ne, ne! Dobra, plemenita dekleta se obotavljajo glede tvešče ljubezni. Tega se ne sme grajati, ampak lo smora hvaliti, občudovati. Ravno s svojo ljubosumnostjo mu je Majda pokazala, kako ga ljubi iz vsega srca. Majda je in ostane angel. Nič grdega, nič pomanjkljivega, nič nepopolnega ni na njej. Pokazal mu je, da jo je veliko premalo ljubil in cenil. V naslednjih dneh ni šel Kraljiček nič iz svoje hiše, ker se je bal obrekovanja, o katerem mu je poročala Majda. Bilo mu je tudi prav, da ni prihajalo nič ali prav malo ljudi, ki so dali kaj popraviti ali hoteli kaj kupiti, kajti dobil je v svoji hiši še vedno kaj, kar bi bilo treba olepšati, kake malenkosti zboljšati, in s tem se je najraje bavil. Po hodnikih je razobesil slike v pozlačenih okvirjih, v izbi prekrasno svirajočo uro in v modri sobi veliko, lesketajočo zrcalo, ki ga je naročil nalašč za Majdo. Ko je hodil iz enega prostora v drugega in videl, kako se vse blešči in spreminja v lepih barvah, mu je srce veselo tolklolo od zadovoljstva. Z nobenim gorjanskim tržanom bi ne menjal hiše, njegovega je bila najlepša — to si je vedno pravil ne brez ponosa. Kako lepo bo šele v hiši, ko pride sem njegova ljuba, lepa Majda. — Brez še slutnje se je vdajal sanjam o sreči, medtem ko se je zbirala nad njegovo glavo nesreča kot grozeč, temen oblak, ki napoveduje nevihto. Ko ni bilo mogoče dobiti imovinskega zapuščine rajnkega brata, je Klančarjev Andrej že dolgo slutil, da je Kraljiček denar ali vrednostne papirje izmuzknil in kam skril, kakor tudi, da je vse spise in dokazila odstranil. Sedaj so prihajale tu in tam ove občinske na dan, tako da se je zdela sumja samo vedno bolj verjetna, skoraj potrebna. Kraljiček je nočno hišo popolnoma prenovil in tako sijajno uredil, da so ljudje na splošno trdili, da so pač znasali stroski več kot tisač goldinarjev. Odkod naj je vzel denar? Ljudje tudi bodo v vasi, da je prebil Vetrnjak po Godrnjáčevem pogrebu osem dni pri svojem sinu, nato odšel od njega v novo obleko, dolgo popival po gostilnah, plačeval tujim gostom za pijačo in sploh zelo razsipal z denarjem. Razen tega so sedaj veliko govorili in se smejali nad baharijo, katero sta Brbljač in Vetrnjak raznosila ne samo po Mostu, ampak tudi po nekaj drugih gostilnah v okolici. Sicer so poznali oba kot širokoustneža, posebno Brbljača. Toda da sta vendar in povsod govorila o Kraljičkovem bogastvu — da se lahko v denarju zakoplje, da kupi lahko pol Gorjanskega, da sta sama videla denar in podobno; je vendar dalo povod domnevanju, če le ne tiči za vsem tem zrno resnice. Klančarjev Andrej, ki je vse čenče in gobezdanja hlastno sprejemal, je prihajal vedno bolj do prepričanja, da so s Kraljičkom v zvezi trije vriski brati — Brbljač, Vetrnjak in Skric — in da mu pomagajo razsipati Jernejevo zapuščino. Saj je bilo videti Skrica, ki ga je imel Kraljiček več kot pet tednov pri sebi v hiši, medtem večkrat v družbi drugih dveh tovarišev. Očitno je prenašal sporočila sem in tja. Strašno je bil Klančar razkačen, ko je slišal, da je Brbljač na Mostu čenčal, da se dediščina ni več ne upošteva, ker jo že nekdo varno prestreva. — Posvetoval se je sedaj s svojim bratom Jakobom, pekovskim mojstrom. Ta je sprva zavračal sumničenje, čeprav so se tudi njemu že vzbujale zle slutnje; ko mu je pa Klančar široko razodel vse razloge za upravičen sum, se je vedno bolj vdajal zi sodbi in je slednjič bratu pritrdil, da je treba kaj ukreniti. In nekega dne je šel Klančar k odvetniku, kateremu je predložil vso zadevo. Odvetnik je izjavil, da je že okolnost, da je Vetrnjak Kraljičkov oče in Brbljač njegov boter, zelo obtežilna. Iz pričujočih dejstev in iz ravnanja in izjav sumljivih oseb je pa sklenil z gotovostjo, da je tukaj velika sleparija… Kaj bi bilo tedaj storiti, je vprašal kmet. — Za nobeno bolj gotovo in krajšo pot da ne ve, da bi prišel brž do cilja, je izjavil odvetnik, kot da fanta obtoži goljufije, poneverbe, tatvine in goljufije. Če ni prav posebno prebrisan, premeten cigan, bo sodniji prav lahka stvar, izvabiti iz njega priznanje z natančnim izpraševanjem. On, odvetnik, hoče pri tem po svojih močeh sodelovati. Klančar, ki je bil od pohlepa, jeze in zavisti skoro obseden, je lahko sprejel odvetnikov predlog in ga je pooblastil, da vloži tožbo v njegovem in bratovem imenu. Nekaj dni pozneje je prejel Kraljiček od gorjanske sodnije povabilo, da pride tja določen dan in uro, ne da bi bil naveden vzrok za to. Misleč, da gre samo za kak zunanji predpis ob prevzemu njegove posesti, ni pripisoval zadevi nobene važnosti. Ko se je pa pojavil na sodniji in je zagledal poleg sodnijskih oseb tudi zvitega doktorja, je vendar malo osumil. Sodnik, ki je bil Kraljičku naklonjen in je bil prepričan o njegovi nedolžnosti, je le nerad prejel tožbo in jo je prebral sedaj z očividno nevoljo. Nekaj časa je mislil Kraljiček, da ne sliši prav, nato je postal bled kot stena in je neaceptal z nogo. V divji jezi se mu je postava vzravnala, bledica na obrazu se mu je menjala s čudno temno rdečico, in na sodnikovo vprašanje, kaj more povedati v svoje opravičilo, je spravil iz sebe samo zamolkel glas: »Podlost! Nesramnost!« Toda že mu je zastavil odvetnik celo vrsto zapletenih vprašanj, na katere ni dajal sprva mladenič sploh nobenih, nato pa le kljubovalne, na pol zmedene odgovore, ki se večkrat niso ujemali. To je bilo odvetniku dovolj, da je zahteval, naj spravijo obtoženca v preiskovalni zapor. Kot neradi je sodnik na to pristal, toda slednjič vendar ni preostalo nič drugega, kot da se je vdal odvetnikovemu pritisku in grožnjam. Kraljičku ni pomagal noben ugovor, moral je nastopiti zapor; njegovo hišo je vzela v varstvo sodnija. V začetku je ubogega mladeniča grozna krivica, ki ga je zadela, tako omotila, da ni mogel zbrati nobene jasne misli. Polagoma pa so začeli v njegovi možgani mrzlično delovati… Čut ponižanja in sramote ga je skoro strl… Kako visoko je vedno cenil svoje dobro ime in čast! Koliko si je prizadeval za to, da bi užival spoštovanje in ugled! In sedaj sedi tukaj na vsem s sramotnim znamenjem na čelu. Kdo mu je napravil to strašno krivico? Nihče drugi kot najbližji sorodniki njegove neveste, njen oče, njen stric, njena teta! Ali ve Majda, zakaj? Se li celo strinja s tem? Ne, ne, s tem se ne more strinjati. Bridke solze bo pretakala, iskreno sočutje bo občutila do njega. Toda ali se bo mogla še z njim poročiti? Njegova nedolžnost bo prišla gotovo na dan; toda ali se ga ne bo Majda večno sramovala, ker je sedel v ječi zaradi težke obdolžitve? Očividno so vse to zato napravili, da bi ga ločili od Majde. — Penil se je od togote proti svojim tožilcem. — Tem bo že se zobrusal v obraz njih podlost. — Skoraj nič manj je bil razkačen na svojega očeta in Brbljača. Sodeč po odvetnikovih vprašanjih sta ta dva s svojim neumnim čvekanjem dala povod, da je padel nanj tako težak sum. Njuna obema bo tudi povedal, kar jima gre. — Da bi le mogel govoriti z Majdo! Morebiti pride sem na sodnijo, da povpraša po njem. Ne, ne, na to ne mara niti misliti. Saj bi se morala eden pred drugim sramovati. Njegov zapor itak ne more dolgo trajati. Jutri ali pojutrišnjem bo obravnava, pri kateri se mora izkazati njegova nedolžnost… To je bila bridka prevara. Skoraj tri tedne je ostal ubogi jetnik v sodnijskem poslopju, ne da bi dobil najmanjše obvestilo, kako je z njegovo zadevo. Doktor je potreboval čas, da je zbiral nove dokaze krivde in pridobival za to priče. Jetnika je spravila nestrpnost skoraj do obupa. Nekoč ga je sodnik sam zaslišal, mu razodel razloge sumja in mu nekoliko namignil, kako bi se jih dalo ovreči. Sedaj je imel Kraljiček vsaj predmet, o katerem je mogel po nočeh razmišljati, in na svoj zagovor se je temeljito pripravil. Na dan sv. Jerneja, 24. avgusta, je prišlo slednjič do razprave. Ko je stopil obtoženec bled in prepadel, v sodno dvorano, se je prestrašil pred množico ljudi, ki so vanj strmeli. Razen sodnega osebja in doktorja so bili tu brata Jakob in Andrej in sestra Katarina, gorjanski župan, krojač in štirje drugi tržani, nočni policij, nekaj kmetov iz okolice in prav v ozadju je stala neka ženska oseba — o sveta nebesa, saj to je bila Majda! Ni pa pogledala jetnika, ampak si je tiščala obe roki pred obrazom. — Neposredno za Kraljičkom so privedli še tri jetnike — Brbljača, Vetrnjaka in Skrica — ki so ravno tako že dolgo sedeli v ječi in so bili že večkrat zaslišani, deloma posamič, deloma skupno. Na nepojasnjen način jim je nekdo to jutro po jetniški služabnici vtihotapil v ječo žganje, ki jih je tako razsvetlilo in spravilo v tako dobro voljo, da so se zdeli vsej družbi kot zmešani. — Ko je sodnik obtožence opozoril, da morajo vse odkrito priznati, so izjavili vsi štirje, da nimajo ničesar izjaviti, kar bi bilo nečastno. Tedaj je vprašal sodnik Vetrnjaka: »Kolikokrat vam je dal sin denar in koliko?« »To vam lahko natančno povem, haha,« se je zasmejal klatež; »le en samkrat me je moj ljubi sin z denarjem obsul, namreč na veliko soboto tega leta, in sicer z nič manj kot s štirimi tisoči.« »Hoo, hooo!… Kaj ste pa napravili z denarjem?« »Moj sin mi je strogo naročil, da naj si dam napraviti za to dve novi obleki, da bom mogel iti spodobem med ljudi. Eno sem si dal res napraviti in sem plačal za to dvanajst sto — šest sto sem krojaču tamle še dolžan.« »Ne uganjajte nobenih norčij! Za novo obleko se vendar ne plača niti sto goldinarjev.« »Kdo pa govori kaj o goldinarjih? Tako uboga para kot nas kateri govori vedno le o krajcarjih. — Štiri tisoč krajcarjev mi je moj sin daroval; od teh sem plačal dvanajst sto krajcarjev krojaču in šest sto krajcarjev sem mu še dolžan.« »To se ujema,« je zinil vmes krojač. »Ostalih dva tisoč dve sto krajcarjev sem naložil na obresti pri Fratniku na Mostu, pri Zlatoperju v Modreju, pri Lomljanu v Volčah in pri Podsolarju v Gorjanskem. Žal, da nisem dobil nikakega pisanega potrdila, in zato bo lepi kapital konečno veljavno izgubljen. Izgube je zame tem bolj občutna, ker nimam več v žepu niti petdeset krajcarjev in mi v vsej deželi ne dajo na upanje niti za blačni gumb.« V dvorani je nastal polglasen smeh, ki ga tudi sodnik ni mogel popolnoma zadržati. Večkrat se je odkašljal in je potem poudaril, da se Vetrnjakova izpoved točno ujema z ono, ki jo je podal Kraljiček pri ločenem zaslišanju. Toda že se je oglasil Brbljač: »Midva, moj boter Lovre in jaz,« je zaklical, »bi imela dovolj dohodkov za obstanek, da bi lahko vzdrževala ne samo sama sebe, ampak tudi pol Gorjanskega, če bi le mogla iztirjati prenesete zastanke. Nekaj tisoč goldinarjev ima vsakdo od nas prejeti od dolžnikov — jaz za svoje trgovsko blago in Lovre za svoje čevljarsko delo; toda ljudje dandanes ne plačujejo več in puščajo zaupijive dobavitelje čakati do večerje na sodni dan. Ljudje nimajo nič vesti, najmanj pa bogati denarni bahači. Tu so ljudje, ki hočejo sedaj celo ubogemu fantu tukaj, Lovretovemu sinu, ki sem mu jaz boter, oporekati pravico do pošteno podedovane hiše s podjetjem in bi mu radi s pravdo vzeli njegovo lastnino. Ubogi fant se ne more braniti, ker nima denarja, in mi mu tudi ne moremo pomagati. — Gospod sodnik, vi bi morali čisto druge ljudi zapreti namesto nas. Toda resničen je pregovor, ki pravi: Uboge, poštene ljudi obešajo, velike lopove pa izpuščajo.« »Ti tičle!« je zavpil divje Klančarjev Andrej. »Ti si največji lopov daleč naokoli! Ti si pograbil našo dediščino in jo imaš kje skrito.« »Da, tukaj v žepu svojega suknjiča. Poglej sem!« je zavpil Brbljač s smehom in potegnil podlogo iz suknjičevega žepa. »Ti sam si tam na Mostu odločno trdil, da je dediščina že davno presteta.« »Saj tudi je, ravno tako kot moj denar, ki ga več ne dobim nazaj. Kdor pa je denar preštel, ga je v svoj mošnjiček del in k tebi nikdar več ne bo prišel. Tako je pač na svetu. Se ne da pomagati.« »Ti vražje gobezdalo, nehaj že opletati s svojim jezikom!« je nahrulil odvetnik Brbljača. »Gospod doktor,« mu je vrnil Brbljač, »vi tudi ne mlatite svoje slame z rokami, ampak le z jezikom.« Izbruhnil je grohot, da je bil odvetnik bled in zelen od jeze… Sedaj pa je zaropotal pek Jakob: »Vi trije potepini ste tam na Mostu toliko govorili, da se ne morete izmuzniti. Izjavili ste, da ima mladenič, Vetrnjakov sin, neizmerno bogastvo, da se lahko zakoplje v denar, da lahko kupi Gorjansko itd. Odkod je dobil denar? Saj ste ga sami videli, kot odločeno trdite.« Tedaj je stopil Skric korak naprej in odgovoril: »Gospod Gabršček, to je zelo enostavno, kar vam hočem razložiti. Kar se tiče moje malenkosti, nisem tam sploh nič govoril, ampak le spal. Vetrnjak pa je ubog revež, ki nima nikdar denarja in vedno sanja v denarjih. Če ima nekaj grošev, že sanjari o tisočakih. V povečavalnem steklu postane vsaka mušica slon. — In kar se tiče Brbljača, pa lahko vedno vsi spoštovani gospodje, da je pač brbljač. Dajte mu petdeset krajcarjev, tedaj vam bo že v četrt ure brbljal o sto tisočih goldinarjev. Če pa sedite po njih, imate v roki pisan ništre. Mi vsi, kar nas je tukaj, bi bili bogataši, če bi imeli le tisočeri del denarja, o katerem je že v svojem življenju blebetal.« »Ti salamenski Skric, ali me hočeš razžaliti? S teboj lahko še vedno štejem denar, tudi ob današnjih ponočeh,« je rohnel Brbljač. »To lahko poskusiva, hehe,« se je posmejal Skric in potegnil prazne žepe iz hlač. »Jaz hočem tudi šteti,« je zavpil Vetrnjak, »pri štetju denarja sem vedno zraven.« In že je obrnil svoje žepe iz hlač; ti pa niso bili samo prazni, ampak sta imela oba tudi veliko luknjo. Brbljač pa se je ponosno potolkel po žepu na prsih in zaklical: »Tukaj so vedno bankovci doma; tokrat pa žal nisem mogel vzeti s seboj svojega denarja.« Zopet je nastal smeh, in tudi sodnik se je dobrovoljno muzal. Odvetnik pa, ki mu je zadeva zašla na nežarjeno pot, je srdito zavpil: »Ti tičje so pijan. Kako je to? To je škandal, to je…« »Gospod doktor, ali razumete latinsko?« mu je segel v besedo Skric; »in vino veritas — vino govori resnico.« »Gospod sodnik, napravite komediji konec. Potepine naj se spravijo v ječo,« je zahteval odvetnik. Na sodnikov migljaj so Vetrnjaka, Brbljača in Skrica odvedli. Na vratih pa se je Skric še enkrat obrnil in zaklical z zanosom: »Dobrih največja ni prostost.« Sedaj je prišla vrsta na Kraljička kot glavnega obtoženca. Sodnik je zaslišal priče drugo za drugo in za izpovedjo vsakega posameznega je moral podati izjavo obtoženec. Nekoliko razburjen, toda z zmagoslavnim dostojanstvom nedolžnega je zavračal ta prav naravno in zelo prepričevalno vse obdolžitve, in je dokazal kot nevzdržne, da ničeve vse razloge za sumničenje. Tudi na vsa zvijačna zamotana vprašanja, s katerimi ga je skušal odvetnik ujeti, je odgovarjal popolnoma dosledno, jasno in neizpodbitno. Odvetnik se je tu pa tam grizel v ustnice in je nemirno vlačil za verižno uro. Uvidel je pač, da se vsi njegovi napačni sklepi podirajo kot papirnate hišice. Ko je pa zagledal jasen, hudomušen sodnikov obraz, je jezno zaklical: »Niso še bile zaslišane vse priče. Hči gospoda pekovskega majstra, gospodična tam zadaj, mora tudi podati izjavo.« Majda, ki se je bila usedla na stol in se skrila za beli mož, je začela krčevito jokati. Tu je rekel sodnik: »Gospodična, če se ne motim, ste obtoženčeva nevesta. Kot taka imate pravico, da odklonite vsako izjavo.« »Nič ni njegova nevesta! Nikdar ni bila!« je zarohnel pek Jakob, »ima že drugo nevesto tam v Bači, s kateri zmeraj leta.« Kraljičku je udarila v senca temna, čudna rdečica. V hipnem navalu jeze je izgubil oblast nad samim seboj in je zavpil peka v obraz: »Gospod Gabršček, vi ste lažnik in mož, ki ne drži besede!« »O sveti križ božji!« je vzdihnila Majda. Pek ni dolgo spravil iz sebe nobene druge besede kot: »Kaj! Kaj! Kaj!« in nato je zasopihal: »Lopov! Vetrnjakov pobalín! Svoje besede boš moral še dokazati, še bridko se jih boš kesal.« »Da, dokazal bom,« je vpil fant, še bolj razvnet od jeze. »Vi veste tako dobro kot jaz, da nisem hodil nikdar za kakim drugim dekletom. Dali ste tudi svoje privoljenje, da se poročim z vašo hčerjo. Če bi svoje besede ne prelomili, bi bila ne samo ženini in nevesta, ampak že davno poročena. Mož, ki svoje besede ne drži, je baba — ne, človek brez časti.« Nastal je grozen hrus in zmešnjáva, tako da je imel sodnik opraviti, da bi vzpostavil zopet red in mir. Zvonil je z zvoncem in je zastavil Majdi vprašanje: »Gospodična, kako ste se odločili? Ali hočete podati izjavo ali jo odklanjate?« »Ne, ne odklanjam je,« je zaklicala deklica jezno in stopila pred sodnikovo mizo. »Izprašujte me.« Namesto sodnika pa je stavil vprašanja odvetnik: »Vaš stric, mojster Jernej, vam je izjavil, da vam je po oporoki nekaj izgovoril. Je li to res?« »Da,« je odvrnilo dekle, »rekel je, da je zame poskrbel. Ni pa prišlo ničesar na dan.« Razložila je nato, v kakšni zvezi ji je stric to izjavil. »Majda,« je rekel Kraljiček sedaj z mehkim glasom, »meni je mojster Jernej zapustil hišo in podjetje. Če se poročiš, je za vsak način tudi zate poskrbljeno. Stric je gotovo tako mislil.« Deklica ga je nevoljno ošinila s svojimi črnimi očmi, nato je težko vzdihnila in ni nič več rekla. Tu je vrtal odvetnik znova. »Gospodična, ali ste ostali ono noč, ko je mojster Jernej umrl, do jutra v urarjevi hiši?« »Ne, odšla sem domov.« »Zakaj pač?« »Ker sem hotela iti domov,« je kljubovalo dekle. »Govorite resnico, povejte vse. Mladenič vam je ukazal, da oddidete.« Ko ni dala deklica nobenega odgovora, je pek zarohnel: »Ali boš priznala, Majda! Ta… ta človek te je silil, da pojdi domov, ti si mu pa predlagala, da mu pošlješ tja mene, svojega očeta, da mu ne bo treba biti samemu pri mrliču.« »Da,« je dahnilo dekle. »On je pa tvoj predlog trdovratno odklonil in izjavil, da hoče ostati na vsak način sam. Ni li tako?« »Da… da.« »Tu imamo sedaj stvar jasno na dlani. — Tik ni potreboval nikogar, najmanj pa mene, ker je hotel v kaj poiskati, in je tudi našel, kar je iskal.« Ko je odvetnik poklical kot pričo nočnega policaja, je ta izjavil, da je šel ono noč večkrat mimo hiše Jerneja Godrnjáča; in tu se mu je zdelo več kot čudno, da se je prikazala luč sedaj v tej, sedaj v oni sobi, nazadnje v delavnici, tam je gorela luč do jutra. Kraljiček, ki je še bolj pobledel, je pojasnil, da mu je mojster Jernej pred smrtjo naročil, da naj pregleda njegove načrte za stavbo neke umetne ure in naj jih dovrši. Te načrte je iskal, in ko jih je našel v delavnici, jih je več ur pregledoval. Tožniki so bruhnili v bučen krohot in so vsi vprek hrumeli, da je to prazen, čisto neverjeten izgovor, ki ne more premotiti nobenega trezno mislečega človeka. Zdel se je, da je deželni po zadnjih izjavah priče in po slabotni Kraljičkovi obrambi tudi sodnik omahovati. Odšel je s pristavom in odvetnikom v stransko sobo, kjer so se dolgo, precej dolgo pričkali. Ko so se vrnili v sodno dvorano, je sodnik v zadržanem govoru povzel ves potek razprave in končno izjavil, da ni nobenih pravih dokazov za krivdo obtoženca. Ker je na razpolago so samo možnost, krčevjem verjetnosti, nikakor pa ne jasni, neovrgljivi dokazi; zato mora priznati mladeniča za nekriivega, in s tem izreka nad njim po postavi oprostilno razsodbo. Majda je tiho zajokala, Kraljičkov obraz se je veselo razjasnil, očem so osupili tožilci in mrmrali in na glas ugovarjali. — Odvetnik pa se ni dal gnati. Po kratkem posvetovanju s tožniki je vložil proti sodnikovi razsodbi pritožbo na višje deželno sodišče. — Tu je bilo Kraljičkovo veselje na mah potlačeno, smrtno-bled se je vrnil nazaj pod ključ. Majda se je spustila v krčevit glasen jok. Sedaj je prišel ubogi Kraljiček v mesto, kjer je ostal na deželnem sodišču zopet tri tedne v ječi in se je moral bati, da bo prišel pred poroto sodišče. To so bili strašno hudi dnevi, toda najbolj od vsega ga je trla misel na Majdo. Ni si mogel izbiti iz glave njenega čudnega obnašanja pri obravnavi v Gorjanski krčmi. Kakšna je sedaj do njega? Ga li sovraži kot njen oče in njeni sorodniki? Ali dvomi tudi ona o njegovi nedolžnosti ali ga ima celo za krivega? Ne, ne, to je nemogoče. Zakaj je pa proti njemu pričala, čeprav je bila oproščena pričevanja. Ravno njena izjava je bila vanj najbolj obtežilna. Ta bo tudi tukaj v mestu najbolj odločilna in mu bo najbolj škodila. Če bi se utegnilo zgoditi, da bi bil priznan za krivega, se ima za to predvsem Majdi zahvaliti. Tega bi mu ne bila smela storiti, če ga resnično in odkrito ljubi, tako kot on njo… Pač, pač, ona ga ljubi srčno, iskreno. Zakaj bi pa sicer v Gorjansko pri sodni obravnavi tako bridko jokala? — Podlegla je le pod pritiskom svojega očeta in on jo je prisilil do izjave, deklice so pač slabke… Če pa pride on, Kraljiček, na svobodo, kaj bo potem? Ali sme še na to misliti, da bi se z Majdo poročil, po vsem tem, kar se je zgodilo? Brezpogojno, na vsak način! Mojster Jernej je tako hotel in Majdi mu je prisegla zvestobo. Sedaj je pa preizkušnja, da ga resnično ljubi. Ko bo prost, bo zahteval, da se takoj sklene zakon, in v nobenem primeru se več ne vda. Silno počasi so potekali trije tedni in potem je prišlo do odločitve. Iz uradnih spisov, ki jih je poslal gorjanski sodnik obenem z zelo ugodnim spremnim pismom za obtoženca v mesto, in po zaslišanju mnogih prič je spoznalo višje sodišče obtožbo za popolnoma ničevo in nevzdržno in ne le ni izročilo zadeve porotnikom, ampak je obtoženca končno veljavno oprostilo in ga takoj izpustilo iz ječe. 12. septembra, pozno zvečer, je Kraljiček zopet stopil v svojo hišo. ==XV.== V naslednjih dneh ni naredil mladi urar nobenega koraka iz hiše. Skoraj na skrivaj je šel v nedeljo k zgodnji maši in se je vrnil nato takoj zopet domov. Ni pa mogel zabraniti, da ne bi prihajali ljudje k njemu pogosteje kot kdaj koli. Deloma so ga obiskovali iz radovednosti, deloma iz prijaznosti, toda vsi pod pretvezo, da bi dali kaj popraviti ali bi kaj kupili. Nekateri so pomilovali po nedolžnem preganjanega, drugi so zabavljali čez neopravičljivo postopanje Gabrščekove žlahte. Tu in tudi Kraljiček vedno zamolčal svoje sodbe in usili so mu zlasti proti peki in Klančarjevi taki izrazi, ki ne bili niti ljubeznivi. Od Majde, svoje neveste, je menil, da bi smel pričakovati, da bi prišla kaj sem in se z njim pogovorila o vsem, kar se je pripetilo. Toda nikdar več ni šla mimo njegove hiše, in ko se je zopet prikazal v javnosti, se mu je očividno izogibala. Tedaj ji je napisal naslednje kratko pismice: »Ljuba Majda! Povsod se mi umikaš, da ne moreva priti skupaj. Zakaj pač? Med nama se ni nič spremenilo. Moja ljubezen je ostala, kot je bila, in tako upam, da tudi tvoja. Mene ti ni treba nič bati, povedal ti bom samo ljube stvari. Toda govoriti moram pa v vsak način s teboj; zato Te srčno prosim, priti jutri popoldne okrog štirih na Rodne pod podružnico Sv. Marka, kjer me boš dobila. Medtem Te iskreno pozdravljam in ostajam iz vsega srca Tvoj Janez.« Rodne so zeleno, tu pa tam z grmovjem in drevjem porastlo pobočje, ki se vzpenja nad bistro Tolminko proti prijazni podružnici Sv. Marka, za katero se začenja dvigati bolj strmo pobočje. Od tu je prav lep razgled dol na trg in na vso slikovito gorjansko okolico. Nekoliko nad potjo, ki pelje po bregu od Poluninja proti Zahčam, je bilo na lepi razgledni točki v senci brez počivališče, kjer so stale tri preperele klopi in pred njim majhna, trhla mizica. Tu je sedel Kraljiček že dolgo pred četrto uro naslednjega popoldne in se hrepeneče oziral navzdol po poti, po kateri bi imela priti Majda. Toda »dedlo« se je, da čaka zaman. V farne zvoniku je bila ura štiri, četrt, pol petih, a deklice še vedno ni bilo videti. Že je izgubljal vsako upanje, ko je zaslišal za seboj korake in Majda je stala pred njim. »Pozdravljena, predraga! Odkod pa prihajaš?« je zaklical veselo iznenaden. »Tam iz Poljubinja prihajam,« je odvrnila, »ali si mene čakal?« »Da, že dolgo; toda nič za to — da si le tu! Daj, usedi se.« V dekletovem srcu se je zbudilo toplo sočutje, ko ga je bliže pogledala. Bil je strašno upadel in je imel bolestno bledo barvo na obrazu; samo njegove kot nebo modre oči so sijale še vedno z nekdanjim bleskom. Toda nekoliko v zadregi, nekoliko iz previdnosti je zatajila Majda svoje gorko čustvo in se je le bežno dotaknila njegove roke, katero ji je ponudil. Nato sta sedela nekaj časa molče nasproti na klopeh, vsak na eni strani mizice. Kraljiček je nekajkrat požrl slino, nato je rekel: »Majda, prestal sem hude čase.« »Jaz nič lažje,« je odvrnila. »Ti? Kako neki? Ali se ti je kaj pripetilo?« »Mar meniš, da imam srce iz kamna? Nečast, sramota zaradi tebe, strah, silni dvomi — to je pač dovolj.« »Kaj? Ti si dvomila o moji nedolžnosti?« je vzkliknil, »tudi ti, Majda?« »Ne, razumí me prav. Dvomila sem, če boš oproščen — strašno sem se bala.« »Zakaj si pa potem proti meni pričala? Tvoja izpoved je bila najbolj nevarna zame. To me je bridko zadelo.« Deklica je močno zardela in ni našla kaj časa nobenega pravega odgovora. Nato je pa kljubovalno odvrnila: »Zakaj si mojega očeta tako hudo razžalil in ga sramotil z grdimi psovkami?« »Majda, meni, da so me tvoj oče in tvoji sorodniki še veliko huje razžalili in me najgrše sramotili.« »Oče je strašno jezen nate.« »Jaz nič manj nanj — in bolj upravičeno, kot on name.« »Oče ne mara o najini poroki nič več slišati.« »In ti, Majda?… Ti?… Ali me hočeš tudi ti zapustiti?« je zaklical, trešoč se po vsem telesu. »Ne, Janez, jaz ti ostanem zvesta… Toda morava počakati.« »Čakati, čakati! Kako dolgo pa še?« »Dokler ne pride imovinska zapuščina strica Jerneja na dan.« »Ta ne pride več na dan. Na to lahko čakaš kava sto let.« »Tako? Tako? — To veš torej čisto gotovo!« »Majda! — Sedaj zopet dvomiš nad menoj. Če nimaš nobenega zaupanja do mene, je konec moje sreče.« »Saj ti zaupam… Toda odkod moreš vedeti, da se zadeva več ne razjasni?« »Tako brez konca in kraja so že povsod povpraševali, pisarji in iskali — uradi in tvoji sorodniki — da ni več najmanjšega upanja, da bi prišlo še kaj na dan.« »In vendar pride na dan. O tem sem prepričana. Počakati moramo.« »Vsako čakanje je v nesrečo. Če bi ne bila tako dolgo čakala, bi nama bilo prihranjeno mnogo gorja.« »Vendar ne boš resno zahteval, da se sedaj, ko je komaj pravda končana, takoj poročiva?« »Da, to zahtevam. Nobenega tedna nočeva več odlašati. Moram to zahtevati.« »Ali si ob pamet? To bi zbudilo silno pozornost. In bilo bi osramočenje za mojega očeta in sorodnike.« »Tvoji sorodniki se tudi niso nič pomišljali, ko so me pahnili v veliko sramoto. Moja čast ni nič manj vredna kot njihova. Ravno s poroko mi lahko pripomoreš do časti. In to upam od tebe.« Majda je gledala nekaj časa mračno v tla, nato je rekla: »Ne gre za tvojo čast, ampak tudi za mojo. Midva sva bila ono noč, ko je stric Jernej umrl, dolgo časa sama v hiši. To vedo ljudje. Če se sedaj poročiva, bodo s prsti kazali name in govorili, da sem ti ono noč pomagala spraviti v kraj stričevo zapuščino, in sedaj da ne morem več čakati, da se usedem v bogato gnezdo.« »Tega ne bo nihče govoril razen tvojih sorodnikov… Toda ti, ti, Majda, me sumnjiš sedaj znova, že potol? že vedno ne verjameš v mojo nedolžnost.« »Pač, v tvojo nedolžnost verujem; toda ne sme se pripustiti niti slabega videza.« »Kjer ni nič slabega, ni tudi slabega videza… kvečjemu pri zavistnih ljudeh. Ti pa moraš z menoj držati, Majda, popolnoma ž menoj.« »Gotovo da… Samo… samo… Brez ozira na vse drugo, je najina poroka za sedaj nemogoča. Moj oče tega ne privoli.« »Ti tudi ne bo nikdar privolil, pa čakaj, dokler hočeš… Toda ti si že nekaj prej rekla, da hočeš iti k bratu svoje matere Boštjanu v Srednje in tam ostati. Naredi to. Tam bi se lahko zglasila za oklice in potem bi se kje na primer na Sveti gori, na tihem poročila.« Deklica se je globoko zamislila; čez nekaj časa pa je rekla: »Ne, to ne gre, nikakor ne gre. Oče bi me preklel.« »Tega ne stori, ker te ima preveč rad. In če bi to tudi storil, ne prinese krivična kletev nobene škode.« Sedaj se je delalo dekle na videz, kot da hoče jokati; pa ji ni šlo zares na jok, česar tudi Kraljiček ni prezrl. Kmalu pa se je zopet umirila in nevoljno zaklicala: »Zakaj bi pač morala s poroko tako hiteti? Ali je taka sila?« »Zato, ker te imam rad in ker zahteva to moja čast. Samo ti mi moreš zopet popolnoma pridobiti mojo čast, če se z menoj poročiš. Tudi nima čakanje nobenega smisla. Nihče ne ve, če in kdaj pride zapuščina mojstra Jerneja na dan. Lahko traja deset let in še več. Medtem so že postarana.« »Tedaj počakajva vsaj eno, dve leti, da bo zrasla trava čez vso zadevo.« »S tem ne bo nič pomagano, da se reši moja čast. In dve leti je dolga doba, med katero se lahko marsikaj zgodi in spravi mojo srečo zopet v nevarnost. Ne pridem prej do miru, dokler ne bom imel svoje srce pod streho — in moja sreča si ti.« »Če se pa nočem sedaj poročiti — kaj potem?« je kljubovalno dejalo dekle. Kraljiček se je zdrznil in povesil glavo. Po kratkem času je rekel zamolklo: »Potem, Majda… potem vem, da ne maraš več zame in da bi se me rada iznebila.« »O tem ni govora,« je zaklicala deklica; »jaz srce te ljubim, bolj kot ti mene.« V resnici je imela Majda še vedno nekdanje, globoko ljubezen do mladega urarja; toda da bi se hitro z njim poročila, o tem sploh ni hotela nič slišati. Ne preveč hudo, pa vendar nekoliko se je tudi bala razgrajanja svojega očeta, toda glavni vzrok njenega odotavljanja in zavlačevanja je bil njen ponos. Nikakor se ni mogla odločiti, da bi stopila pred oltar s človekom, ki je ravnokar prišel iz ječe, kot ji je tepla v glavo. Po drugi strani pa je bila naklonjena v skrbeh zaradi Kraljičkovega obnašanja. Nič več ni bil stari, dobrodušni Janez, ki jo je oboževal in se ji je pustil, da bi ga lahko okrog prsta ovila. Očividno je postal zaradi dolgega zapora in razburljive pravde trdnejši in odločnejsi… Toda ona, Majda, mora zopet dobiti oblast nad njim, ukloniti njegovo samovoljo — če ne gre z laskanjem, pa z odločnostjo in krepko voljo. In že je dvignila glavo in rekla, kot da je važnejna: »Janez, če bi me imel zares rad, bi ne govoril pred vsemi ljudmi slabega o meni in mojih.« Kraljiček je pobledel, za trenutek pomolčal in se nato zagovarjal: »Majda, o tebi nisem nikdar govoril kaj drugega kot dobro, in o tvojem očetu sem povedal veliko manj, kot je res.« »Pa si vendar kriv, da čenčajo ljudje toliko čez našo hišo. V takih okolnostih je nemogoče, da bi se poročila. Vsi ljudje bi zmajevali z glavo.« »Nihče, razen tvojih sorodnikov, mi ne zavida sreče, da bi te mogel kot svojo ljubo ženko pripeljati na svoj dom.« »Tako, kot je sedaj položaj, bi ne mogla biti srečna… Janez, bodi tako dober, če me je laskala, spoznaj za pametno, da za zdaj še počakaš — srčno te prosim.« »In jaz, Majda, te iskreno prosim, ne zadržuj mi še nadalje sreče, časti, da bi te mogel imenovati popolnoma svojo. Tvoj oče in tvoji sorodniki ne hočejo ločiti od mene. Tem dalje čakaš, tem bolj bova narazen.« »Prej si mi večkrat rekel, da bi meni na ljubo vse naredil — zame da ti ni nobena žrtev prevelika. In sedaj mi ne izpolniš več niti najmanjše prošnje, toliko ljubezni nimaš, se je namrdnila.« »Majda,« je vzkliknil, ravno zato, ker te neizmerno — nadvse ljubim, te prosim tako iskreno, da poroke zopet ne odložiš. Grozno se bojim, da bi te izgubil… Potem bi imelo življenje zame nobene vrednosti več.« Obraz pekove hčere je spreletel zmagoslaven izraz. Spoznala je pač iz njegove strastnih izjav, da je še popolnoma v njeni oblasti, in ni več dvomila o tem, da se bo vdal njeni volji. Sedaj pa je hotela z zadevo hitro končati. Prišel se je pravi boj med obema. Dekle je zopet reklo s kujavim glasom: »S silo nočeš privoliti name. To me žali… In če bova že poročila nekoč, toda sedaj ne — pozneje. Sedaj so najbolj neugodne razmere. Saj ljudje bi gledali na naju in po vsej okolici bi bilo dovolj čenčanja in čvekanja.« »Majda, jasno vidim, da se me sramuješ,« je potožil. »Tvoji ljudje so me tako očrnili.« »Zopet me žališ! Sedaj imam dovolj. Grem domov.« »Ostani tukaj!« je zaklical pol proseče, pol zapovedujoče. »Na gotovem moram biti.« »Saj si že. Povedala sem ti vendar, da se na sedaj ne poročim.« »Torej se od mene poslavljaš. Bodi odkrita!« »O poslavljanju ni govora. Samo počakati moraš.« »Čakati ne morem več.« »Kaj pa hočeš potem storiti?« »Jaz? Jaz?… Majda… ti… svojo besedo moraš držati.« »Nikdar ti nisem dala besede, da se bom od danes do jutri poročila.« »Toda stric Jerneju si sveto obljubila, da boš imela tri tedne po njegovi smrti poroko z menoj. Ta čas je pa že davno pretekel.« »Ravno zaradi tega ni veliko na tem, če se nekaj časa počakava.« »Meni je veliko na tem. Gre za mojo čast, mojo srečo, moje vse.« »Moja čast je tudi nekaj vredna. Če me imaš rad, moraš počakati.« »Čakal ne bom več.« »Ali je to tvoja zadnja beseda?« »Da, moja zadnja. Od tega več ne odstopim.« Majdine črne oči pod bujnimi zlatimi lasmi so se jezno zabliskale. V svojem ponosu, v vroči želji, da zmaga nad njim, se ni več ustršila niti pred skrajnimi sredstvi. Počasi je zasukala zaročni prstan, katerega ji je dal pred pol letom, ga snela s prsta, ga pomirila po mizici proti mladeniču in rekla z ledenim glasom: »Tu imaš svoj prstan. Le daj ga kateri drugi.« Kraljičkove oči so se strašno razširile, obraz mu je postal bled kot sveča. Z osuplimi pogledi je strmel v prstan, kot bi videl nekaj groznega, kot bi ga tresla mrzlica, je drgetal po vsem telesu, iz njegovih ust pa ni prišel niti najmanjši glas. Majda, ki je za svojo upalo, da se bo uklonil in vdal njeni volji, je čakala minuto dolgo. Ko je pa sedel nem in odrevenel in je neprestano strmel v prstan, je skočila naglo pokonci in odšla po klancu navzdol. Še vedno je upala, da bo prišel za njo, jo poklical in jo vroče zopet prosil za ljubezen. Čisto se je večkrat ustavila in se ozrla nazaj. On pa se ni ganil in se ni oglasil. Tedaj jo je prevzela bojazen. Da bi le ne napravil kake neumnosti! Zmožen bi že bil za to, da bi se dal v svoji jezi zavesti do prenagljenih korakov. Toda moral je vendar videti, da s svojim ravnanjem ni mislila tako resno. Vsekakor je nastopila preveč ostro. Na zadnje je s svojim početjem še pretrgala vso vez med njima. Ne, da bi se ločil od nje, da bi ji čisto izneveril, tega ne more. Preradi jo ima. Umiril se bo in vso zadevo trezno premislil in še zvečer ji bo napisal pismo; potem bo lahko zopet obnovila zvezo… Toda kdo ve, če se še kdaj ozre nanjo? Pri moških se ne da presoditi njih misli, njen ja in sklepov. Ali bi se ne vrnila nazaj. Šla še enkrat gor in poskusila spraviti zadevo zopet v pravi tir? Tu bi se pa morala sama sebe obtožiti in ga osramočena prositi za prstan. Ne, tega ponižanja ne prenese. Prvi korak za spravo mora narediti on. In tako silno pa ta stvar tudi ni nujna. Jutri ga lahko lahko zopet mimo urarjeve hiše, prijazno pozdravi — delavnico se malo z njim posladi, da je vzel zadevo tako resno, in vse bo zopet v redu… Sedaj je hitela z urnimi koraki proti domu, ne da bi se še kaj ozrla nazaj. Medtem je sedel Kraljiček še vedno gori na Rodnah, smrtno bled, ne da bi se ganil, kot bi bil kamenit kip. Roke in noge so mu bile ledeno mrzle, pogled skrep, misli zmedene. Sploh ni mogel priti do druge zavesti kot: Moja sreča je strta in uničena. Vsega je konec. Zdaj pa zdaj se mu je streslo telo, kot bi ga kdo zabodel z nožem v meso… Preteklo je pol ure, zopet druge pol, in še vedno je sedel gori in čemel topo in blodno predse. Hipoma pa so se mu od čudno razsvetlile. Potegnil si je z roko preko čela, stresel z glavo in se zopet začel zamisliti. Težko dihanje mu je dvignilo prsi. Nenadoma je vstal in zahropel: »Naj govorijo o meni, kar hočejo. Ne potrebujem nič več in ne maram nič več v Tolminu.« Segel je po prstanu, pa je naglo odskočil nazaj kot pred gadom. Ne, nesrečni prstan naj bo, kjer je — pekel bi ga kot ognjaj v roko… Če se je pričelo vračati. Sedaj se ni hotel nesrečni mladenič nič več obotavljati. V velikih skokih je tekel dol v trg, kjer je poiskal trgovino in kupil vroč petroleja. S tem je hitel v urarsko hišo in se je tam zaprl za nekaj časa. Vzel je svoj potni kovček, spravil vanj nekaj obleke in perila in spravil v žep nekaj malega denarja, kar ga je bilo. Nato je napravil po posameznih hišnih prostorih z same. Ostružkov, lubja in trske kupčke in jih polil s petrolejem. Se čakat je pogledal v vsako sobo, vzdihnil in zastokal. Ne, tu se ni dalo več pomisliti… Prižgal je kupčke suhljadi naglo druga za drugim, odprl več oken, hitel k hovečjemu vrečo, zaklenil zadnja hišna vrata za seboj od znotraj, stopil skozi prednja vrata ven na prosto in jih zaprl s ključem od zunaj. Ključ je zagnal daleč od sebe v travo in je nato odšel z naglimi in velikimi koraki s kovčegom v roki zopet gor proti Rodnam. Ko je prišel čez vodo in se vzpel v klanec, se je ozrl nazaj. Tu se je dvignil mogočen črn oblak dima nad streho njegove hiše, in skozi okna so švigali rdeči plameni. Po trgu se je zaslišalo grozno vpitje, rezek signal s trobento zažganel po okolici, in že so tulila trobila požarne brambe, z zvonika je bilo slišati plat zvona. Tu je nastal silen hrus in trušč, vpitje se je razlegalo vse vprek, vozovi so z ropotom drdrali po cestah. Toda se preden je mogla požarna bramba posreči vmes, je že silni skozi streho goreče hiše silovito ujel proti večernemu nebu in je vrgel svetlečo čez trg, dolino in hribe. Sedaj je videl Kraljiček, ki se je usedel na parobek, kako je tam spodaj kar mrgolelo ljudi, kako so poskušali se vdreti v hišo, slišal je hreščanje vrat, ki so jih s silo razbili, pri tem pa je grozno prasketal, pokal in sikal ogenj. Hipoma se mu je zazdelo, da sliši iz hrupa presunljiv krik neke ženske, toda v strahoviti zmedi ni mogel razločno spoznati glasu. Videl je samo to, kako njegovo lepo hišo, s katero je imel tako veliko veselje, ki jo je tako ljubil, uničuje nenasitni požar. Kar naprej je strmel v ogenj, oči so ga bolele, ustnice so podrhtavale, mrzel pot mu je tekel po obrazu in vratu. — In tedaj so planili po bregu navzdol kmetje s svojimi posli — pred vsemi Andrej Klančar. Ko je ta zagledal Kraljička, kako sedi tu sam na parobku, je zavpil nad njim: »Človek božji, kaj pa delaš tukaj? Ali ne vidiš, da ti gori hiša!« »To vem že dolgo,« je odvrnil urar topo, »saj sem jo sam zažgal.« »Kaj? Sam si zažgal svojo hišo? Ali si ob pamet?« »Ne. Pač pa nočem ničesar več imeti, kar rabi od Gabrščekove žlahte. Vzeli ste mi vse, čast in dobro ime in še več. Sedaj naj še hišo ognj vzame.« »Fant, požar te bo drago stal.« »Hiša je moja last; postavno sem jo prevzel in tudi vse pristojbine plačal. S svojo lastnino lahko storim, kar hočem. — Zavarovana tudi ni.« Pretreseni so stali kmetje okrog njega. Tedaj je zahropel: »Pustite me v miru! Pojdite domov — tam spodaj se ne da nič več dobiti.« Hiteli so pa vendar tja k pogorišču, kjer so gasilne brizgalke v vso silo delovale. Toda če se je streslo seme hreščeče zrušilo in na milijone isker je švigalo v žarečem vrtincu proti nebu. V notranjščini hiše so se podile ognjene kače divje sem ter tja. Tu se ni dalo nič več rešiti. Ni se moglo ničesar drugega ukreniti, kot pustiti, da zgori stavba do tal. Za okolico ni bilo nobene nevarnosti, ker je bila urarjeva hiša nekaj sto korakov oddaljena od trga in je bilo vreme popolnoma brez vetra. Gori na Rodnah je še vedno sedel Kraljiček in je mračno strmel na svojo pogorelo domačijo. Štrlele so le še razvaline zidovja navzkrž, kjer so se kot iz mrtvaške lobanje grozno svetila okna… Mladenič je vstal, da bi šel naprej. Tedaj ga je prevzela taka bridkost, da bi najrajši umrl. Krčevit jok mu je pretresal telo, solze, ki so mu tekle po licih, niso bile gorke, ampak ledenomrzle. Po daljšem času šele se je po sili malo umiril, vzel svoj kovčeg v roko in krenil po poti čez Poljubinj in Ljubinj na drugo stran proti Melcam. Od tu pa je kar vso noč nadaljeval svojo pot čez cerkljanske in loške hribe in je dospel naslednji dan popoldne do Ljubljane. ==XVI.== Leto se je nagibalo h koncu. Gorjanske planine je pokrila bližajoča se zima že z belo, do nižin segajoče kapo, nižje hribovje je bilo golo in sivorjavo in vsa pokrajina je dremala v somraku pozne jeseni. Le tu pa tam kdaj je posijalo sonce po pobočjih, da je frfotajoč čelo kak zakasnel metulj v toplem, mehkém ozračju in iskal redke jesenske cvetlice. Nekega takega jesenskega dne — tam med sv. Martinom in sv. Katarino — se je pojavil pri dekanu v Gorjanskem frančiškanski pater, ki je bil koščene postave, plešasto teme mu je obkrožal venec sivih las, iz podolgovatega, izrazitega obličja pa so mu sijale celo prijazne oči. »Pozdravljeni, gospod dekan! Menda me ne poznate več,« je rekel, ko je stopil v župnijsko sobo. »No vem, kdo bi bili, in vendar se mi zidite znani,« je odvrnil dekan, ki je moral biti nekako iste starosti z redovnikom; »zdi se mi, kot bi vas kdaj že videl.« »Pater Serafin s Kostanjevice. Pred desetimi leti sem bil nekdaj tukaj na obisku pri svojemu prijatelju iz dijaških let Jerneju Gabrščku.« »Oh, sedaj se pač spomnim! Pozdravljeni, pater Serafin!… Prosim, izvolite sesti. Danes morate biti moj gost, vaš prijatelj žal ni več živ.« »Da, ubogi Jernej. Bog se usmili njegove duše! — Le zaradi njega prihajam danes k vam.« »Po njegovi smrti se je zgodilo mnogo žalostnega. — Saj morda že veste?« »Samo nekaj vem od vsega. Bil sem od božiča do srede oktobra vedno po misijonih. Dvakrat sem pisal od tam prijatelju Jerneju, nisem pa prejel nobenega odgovora; sicer je imel navado vedno odgovarjati na moja pisma, ki sem mu jih pa pisal največ po dve na leto. Brž ko sem se vrnil domov, nekako pred tremi tedni, sem mu zopet pisal, tedaj pa je prišlo moje pismo nazaj z opombo: Naslovljenec umrl. Te dni je pripovedoval neki sobrat pri mizi o čudnih dogodkih tukaj, toda kaj prav gotovega ni vedel. Tedaj se mi je nudilo, da pridem sem in sam poizvem o vsem. Lahko si mislite, kako sem se prestrašil, ko sem zagledal razvaline pogorele hiše in slišal od ljudi o tako neverjetnih stvareh. Sedaj bi pa prosil vas, gospod dekan, da bi mi o tem bolj natančno poročali.« »Nesreče so krive čudaške navade gospoda Jerneja, ki se jih je držal do svoje smrti,« je izjavil dekan. »Kako neki? Saj vendar ni zakrivil kake krivice?« »Krivice ravno ne; toda s svojimi sorodniki je vendar uganjal zvijačno igro. Le poslušajte.« In sedaj je pripovedoval dekan podrobno o poteku vsega, kako je mojster v svoji zadnji bolezni določil za ustno oporoko svojega pomočnika, Kraljička, kot dediča hiše in podjetja; kako se je potem večkrat dvomno izražal v kakšem niru je našel nato, ko se je izkazal na sodniji spravljeni pismeni testament kot samo nekaj pol praznega papirja, ne da bi bilo z vrstico označeno, komu voli svojo imovino; kako je govorilo več znakov za to, da je zapustil precejšnje denarno premoženje, o čemer je niso mogli najti nikjer niti sledu; kako so Kraljička zaradi tega sumili, ga zaprli v mučno pravdo in kako je bil slednjič oproščen; nato pa kako je vsled užaljene časti, zamere in jeze zažgal hišo. Ko je dekan končal svoje poročilo, je sedel pater nekaj časa molče, ves pretresen. Potem je vprašal: »Ali ni bil pomočnik pošten človek?« »Videl sem fanta pred desetimi leti, in tedaj je napravil name najboljši vtis.« »Kot dušni pastir morem o njem dati le najboljše spričevalo,« je odgovoril dekan. »Bil je veren, ravno popolnoma nepokvarjen in pošten in zelo prijazen v občevanju. Že to, da je dvanajst let dolgo junaško vzdržal pri čudakskem, silnem gospodu Jerneju in da se ni nikdar pritrojeval čenčam, govori več kot ugodno v njegov prid.« »S fantom moram na vsak način govoriti. Kje bi ga pa dobil?« »Tega ne ve nihče. Po prizoru se ga videli, da je krenil tja gor proti Melcam. Kam se je potem obrnil, ni znano nikomur. Ljudje pravijo, da je v Ljubljani. Pa ne vem, ali je res.« »Po kratkem molku je rekel duhovnik: »Še vedno mi je nerazumljivo, zakaj je fant hišo zažgal, potem ko je bil oproščen vsake krivde in je bila njegova čast zopet zadobljena. Morebiti pa je požar vendarle slučajno nastal.« »Ne, ne, fant je vpričo mnogih mož izjavil, da je sam zažgal. Ko so mu vzeli Gabrščkovi dobro ime in glas in vse, da noče sploh ničesar več, kar izhaja od njih žlahte. Dal je veliko na čast, neizmerno veliko. Sramota, da je moral skoraj sedem tednov sedeti v ječi, in sumnje, ki ga je še vedno čutil od nekaterih ljudi, mu ni šlo iz glave. Tu je hotel s prav izrednim dejanjem potrditi svojo nedolžnost… In morda, morda je pripomoglo do tega še neki drugi vzrok.« »Kakšen? Prosim, gospod dekan, povejte mi vse.« »Mladenič je bil zaročen, in sicer s hčerjo peka Gabrščka, brata mojstra Jerneja. Imela bi se v kratkem poročiti. Tu pa je moralo priti med obema nekaj neljubega vmes.« »Ali veste kaj gotovega o tem?« »Gotovega ne, samo nekaj, kar vzbuja pozornost. Ko je bila hiša že v plamenih, je planila tja Majda — tako se imenuje dekle — in je vekala in tulila in se vedla kot zmešana. Menila je, da je mladenič še vedno v hiši, in ni hotela po vsej sili noter, da ga reši. Res se ji je posrečilo, da se je iztrgala ženskam, ki so jo držale, in skočila v ogenj. K sreči se je brž zagnalo nekaj srečnih mož za njo in jo potegnilo ven. Toda zadobila je grozne opekline — po obrazu, po rokah — tudi obleka je bila na pol ožgana, bujni, lepi lasje pa skoraj popolnoma. Ko so pa ljudje spoznali novico, da je mladi urar sam zažgal hišo in da cepi sedaj gori na Rodnah, je prišlo dekle čisto iz uma. Vpila je kar naprej: Jaz sem kriva! On ne. Jaz sem kriva! Jaz sem kriva! Jaz sem ga do tega pripravila! — S težavo so spravili dekle domov, kjer je več tednov visela med življenjem in smrtjo. Prav čudež je, da je sploh še ostala pri življenju. Sedaj so se rane že toliko zacelile, da se ni treba več bati hudega. Toda deklica joka kar neprestano in ne mara imeti nobenega človeka poleg sebe.« »In kako se obnašajo dekletovi domači?« je vprašal pater. »Ti se ne dajo spreobrniti. Še vedno govorijo okrog, da ima Kraljiček denar v rokah in da je šel z njim v tujino samo da bi zvrnil sum nase, da je hišo zažgal.« Frančiškan je krepko zmajal z glavo in težko zasopel. Boreč se s poslednjim pomislekom, je rekel polglasno, kot samemu sebi: »Ne pomaga nič. Moram govoriti, čeprav sem Jerneju obljubil, da ohranim tajno. Nasproti obljubi stoji višja dolžnost, ki jo je treba izvršiti.« »Kaj vam je, pater Serafin? Kaj neki šepetate?« je bil dekan radoveden. Za trenutek redovnik se je pomolčal, nato je rekel odločno: »Gospod dekan, hočem vam nekaj razodeti — najprej samo vam. Zapuščena imovina Jernejeva je v mojih rokah, to se pravi, je le še nekaj tisoč goldinarjev, veliko večji delež je že porabljen.« »O sveti Bog!« je zaklical dekan na vso moč iznenaden. »Kako je pa to mogoče?« »Zelo enostavno. Prijatelj Jernej je odločil vso svojo imovino kot drzno poganske misijone.« »To je pa čudovito. Kaj takega bi nikakor ne pričakoval od moža, ki je bil razvit kot skopuh.« »Tudi jaz ne. In popolnoma sem od sebe je prišel na to misel, ne da bi ga kdaj koli prosil ali samo namignil na to. Ko mi je razodel svojo namero, sem ga nasprotno celo opozoril na to, da ne sme prezreti svojih sorodnikov. Tedaj se je razjezil in je izjavil, da njegova brata in sestra prav nič ne podedujejo, saj da so že prej pograbili očetno dediščino in da so krivi, da je moral pustiti svoj življenski poklic.« »Svoja brata in sestro je torej s prazno oporoko samo povlekel za nos. To je pa tudi res, da so vsi zelo premotivi in da ne potrebujejo dediščine. — Dovolite mi drzno vprašanje, pater Serafin, koliko je znašalo darilo gospoda Jerneja.« »O, to lahko izveste. Vsega skupaj je bilo ena in štirideset tisoč goldinarjev… Darovani denar sem poslal deloma našim redovnim misijonarjem, deloma drugim potrebnim misijonom, in ker je v misijonskih pokrajinah veliko pomankanje, je bil denar še davno potrošen. Le ostanek v znesku štiri tisoč goldinarjev je še naložen pod tujim imenom v neki mestni hranilnici.« »Tako, tako… Nerazumljivo mi je, kako je mojster vse uredil, da se ni mogla odkriti niti najmanjša sled o denarju.« »Glavnica je bila naložena v državnih papirjih, ki jih je prijatelj Jernej ogenj za drugim vnovčil in mi izročil gotovino. Nekaj časa samo imel znesek v mestni hranilnici, kot rečeno, pod tujim imenom. Jernej mi je strogo zabičal, da moram po vesti ohraniti vso zadevo tajno. O darovanju nisem smel nikomur česa izdati, razen svojemu predstojniku, in le tem sem moral dovoljevati dne tamolati. Sedaj pa smatram za svojo dolžnost, da razodenem skrivnost, ker je treba pripomoči do veljave dobremu imenu po nedolžnem osumljenega človeka.« »Da, pater Serafin, to je tudi moja mnenje, da je ta dolžnost večja kot vaša dana beseda.« Imate pa gotovo tudi kaj pisanega v roki, darilno pismo ali kako dokazilo?« »Ne imam, razen treh pisem, ki mi jih je bil moj prijatelj svoje dni pisal in ki se deloma nanašajo na daritev.« Potegnil je iz svojega habita snopom misijček, iz katerega je vzel več listov. »Prvo pismo je iz dobe neposredno po mojem obisku pred desetimi leti,« je dejal, »in pozaduje vrstice se glasijo: Ljubi Stanko!…« Ko je dekan začudeno pogledal, je frančiškan pojasnil: »Moj prijatelj Jernej me je namreč vedno — kot nekdaj v dijaških letih — nagovarjal z mojim krstnim imenom; toda prosim, gospod dekan, preberite sami.« Dekan je vzel v roko omenjeni list, takoj spoznal pisavo mojstra Jerneja in bral naslednje: »Ljubi Stanko! Odkar si bil tukaj, moram neprestano misliti na pretaklost, in moje duševno razpoloženje je slabše kot kdaj koli. Svoj poklic sem zgrešil, to se pravi, moje življenje je brez smisla in brezplodno. Ko so me vrgli iz gimnazije, sem zgubil trud in pravi cilj in nafratam sedaj po vseh kot kdaj brez krmila. Ti si bil bolj pameten in zisel kot jaz in si se priboril do svojega visokega cilja, ker moreš tako veliko storiti za razširjanje kraljestva božjega. Seveda za redovni stan, kot Ti, bi ne imel nikdar poklica, toda čutil sem poklic za svetnega duhovnika. Nekoč sem sanjaril celo o tem, da bi šel za misijonarja med pogane. Sanjaril sem še o marsičem drugem, zlasti o eni ženski, ki je še do danes ne morem pozabiti. Da ni prišlo do poroke, ni moja krivda. Toda tudi v tem spoznavam božji migljaj, da sem bil že od začetka poklican za duhovski stan. To je šlo sedaj vse mimo. In vendar bi rad tudi v svojem zgrešenem poklicu storil kaj koristnega za božje kraljestvo, da ne pridem popolnoma gol in prazen na drugi bregi sveta. S pridnostjo in varčnostjo sem si pridobil precejšnje imetje. Podlaga vsemu je seveda veliki dobitek, za katerga se imam Tebi zahvaliti, ker sem le na Tvojo pobudo stavil v loterijo. Te svete dobrine, nad svojim življenjskem delam, bi torej rad obrnil za kak višji namen, in prosim Te za svet, kako bi mogel to najbolje storiti. Imam že nekakšen načrt, ki Ti ga bom razodel pri tvojem prihodnjem obisku — čez osem tednov — in zanašam se pri izvedbi tega sklepa na Tvojo pomoč… Obljubi še eno besedo, da ne boš imel napak o tega mnenja o mojem sotrajnem razpoloženju.« »Če tudi nisem prav zadovoljen, pa vendar nisem v svojem sedanjem stanju popolnoma nesrečen. Delo me veseli in ravno tako uspehi; pri tem se večkrat znebim težkih misli. Lepo Te pozdravljam Tvoj stari prijatelj Jernej Gabršček.« Ko je dekan pismo prebral, mu je podal frančiškan drugo, ki je bilo napisano pol drugo leto pozneje, in je pokazal s prstom na vrstice, ki pridejo v poštev. Te so se glasile: »Pisal si, da je vseh dvajset tisoč goldinarjev, ki sem Ti jih jeseni izročil, že odtlej med svet in da niso samo veliko pomagali misijonom, ampak olajšali tudi ubogo bridke bede in lakote. To je veselje in tudi tolažba zame. Sedaj si vsaj lahko rečem, da ni bilo moje delo v življenju popolnoma brezplodno in odveč. — Od Vseh svetih prinesem nov znesek…« V tretjem pismu — štiri leta pozneje — je pisal mojster Jernej: »… Z desetimi tisoči goldinarjev, ki sem Ti jih zadnjič poslal, je moja imovina izčrpana. Le zaradi previdnosti odtegnem naslednje: Pet tisoč goldinarjev lahko takoj obrneš v prid misijonom, drugih pet tisoč goldinarjev pa mora ostati v hranilnici do moje smrti. Dokler morem delati, mi dohodki mojega podjetja popolnoma zadostujejo za potrebe. Za primer pa, da bi postal za delo nezmožen ali da bi delil čas ležal bolan ali da bi imel kakršne koli večje izdatke, ki bi utegnile več kriti, si pridržujem pravico, da smem dvigniti toliko iz glavnine, kolikor bi vsakokrat potreboval. Kar preostane po moji smrti od zadnjih petih tisočev, gre brezpogojno za misijonske namene…« Majaje z glavo je izročil dekan pisma nazaj. »Ali so vas prepričali papirji ali še dvomite?« je vprašal redovnik. »Niti najmanj ne dvomim,« je zatrdil dekan; »dokazila so tako jasna in nedvoumna, da ne bo mogla imeti niti sodnija proti temu kakih pomislekov.« »Sodnija? S sodnijo nima ta zadeva nič opraviti.« »Pač, pač, pater Serafin. Zadeva mora vendar priti na dan. In to je predvsem potrebno, da podaste svojo izpoved pred sodnijo na zapisnik, predložite svoja dokazila in uradno dokažete resničnost podaritve.« »Svoj živ dan še nisem bil na sodniji… Če je že potrebno, da grem tja, bi vas lepo prosil, gospod dekan, da bi šli z menoj.« »Kajpak, rad. Lahko greva takoj tja.« Četrt ure pozneje sta se že javila frančiškan in dekan pri domačemu sodniku in mu predložila zadevo. Sodnik se je ravno tako vzel kot vzveselil, da je sedaj vendar prišlo na jasno, kako je z zagneteno imovinsko zapuščino mojstra Jerneja. Vpričo pristava je dal takoj na zapisnik izjave brata Serafina, priložil zraven pisma, ki mu jih je moral frančiškan prepustiti, in je potem izjavil, da se sedaj vsa zadeva končno veljavno pojasnjena in da so odstranjeni vsi dvomi o tem. Od sodnika takoj pa podal dekan in frančiškan k peka Jakobu, kateremu sta na kratko sporočila, kako je z Jernejevo zapuščino, da ga ga pustila v dvomu, da se je vse to pravilno izvršilo in da je sodnija to tudi priznala. Pek, ki je hipoma prebledel, se je delal, kot bi ga zadeva prav nič ne brigala, pa vendar ni mogel prikriti svoje nevolje in bridkosti razočaranja. Ko so stopili v sobo njegove otroci, ki so postali na obisk obeh duhovnih gospodov zelo pozorni, jih je pek pobito nahrulil, da niso tukaj nič izgubili in da naj se poberejo. Pater Serafin pa je ukazal mladini (judem, da naj ostanejo in jim je sporočil o stvarnem stanu. Ni pa bilo videti, da bi napravilo to razodetje kak močan vtis nanje. Samo deklica Majda, ki je imela glavo še vedno vso obvezano, je začela krčevito jokati. Vmes pa je večkrat zaklicala: »Hvala Bogu! Hvala Bogu!« Pater je vprašal, če je treba poravnati še kake stroške za boleznijo in pogrebom mojstra Jerneja, na kar je pek ponosno odgovoril, da je vse poplačano. Dekana je na poti domov frančiškan povedal, da ni njegov prijatelj Jernej niti krajcarja dvignil od petih tisočev goldinarjev, ki so še naloženi v posojilnici, čeprav bi lahko to storil po kaki osebi. Še isti dan se je vrnil pater Serafin nazaj v samostan, ne da bi pripisoval ljudje njegove obisku in dekanom v pekovi hiši kak poseben pomen. Tem bolj pa so bili pozorni, ko je dekan v nedeljo po pridigi v sv. Jakobu glede zapuščine urarja Jerneja Gabrščka javno razjasnil in obenem izjavil, da čuti kot dušni pastir dolžnost, da to razodene, ker je treba čast nedolžnih ljudi popolnoma oprati. In sedaj so imeli klevetavi jeziki po Gorjanskem za cel teden dovolj gradiva, da so ga pridno obdelovali. Ubogi Kraljiček, ki je izginil kdo ve kam po svetu, pa se je vsem smilil. ==XVII.== Pet let je minilo. Celo prvo leto je hodil Kraljiček brez obstanka iz enega kraja v drugega, ne da bi mogel kje najti pokoja svoji notranji razrvanosti. V Ljubljani je služil v službo pri nekem urarskem podjetju, kjer je že prej delal, pa vzdržal več kot tri tedne. Delal je potem zaporedoma — povsod le po malo časa — v Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu in se je vrnil slednjič v Ljubljano, kjer je dobil službo v neki drugi urarnici. Nekoč je slučajno bral v nekem časopisu med drugim obvestilo, ki je bilo očividno zanj namenjeno, da je namreč prišla zapuščina mojstra Jerneja Gabrščka iz Gorjanskega na dan in da je zdaj vsa zadeva o dediščini vsestransko pojasnjena. Po tej važni povesti pa je ostal Kraljiček popolnoma hladen. Saj pač nima v Gorjanskem in sploh v gorah ničesar več iskati, in kaj se tam godi ali kaj mislijo, ga prav nič več ne zadeva. Nesrečni mladenič je bil sprt z ljudmi, s samim seboj in celo z Bogom. Pač je še hodil ob nedeljah in praznikih k službi božji, toda le iz nekake bojazni, da ne bi zanemarjal stare, privzgojene potrebne navade. Molitvi se je skoraj čisto odtujil. Namesto da bi molil, je bil skregan z Bogom, ki mu pošilja same nesreče, kot si je vtepel v glavo. Tu je bil nekoč slučajno pri neki pridigi v ljubljanski stolnici, kjer je goreč jezuitski ljudski misijonar tako toplo in prepričevalno govoril, da je vrl tudi Bogu odtujenim dušam svetlobe, tolažbe in poguma. Ta dan je govoril znameniti pridigar o »Domotožju po Bogu.« — Naše srce je nemirno, negotovo, nestanovitno, brez pokoja, dokler ne najde miru v Bogu. — Nimamo tukaj stalnega bivališča, ampak iščemo prihodnjega. — Prave domovine ne najdemo na tem svetu, ampak le pri Bogu, neskončno veličastnem, lepem, dobrem in ljubečem, ki noče nič drugega, kot da bi nas storil resnično in večno srečne. — Kdor greši Boga, najvišji in edino pravi smoter, ostane brez domovine za večno, in biti večno brez domovine, je največja nesreča, ki more človeka zadeti. — Te misli, prepletene s primernimi zgledi in nazornimi prilikami, je razvil vešči poznavalec duš prav duhovito in je končal z opominom, da je treba pokazati hrepenenje po Bogu z vestnim izpolnjevanjem verskih dolžnosti, in predvsem opraviti poti proti večni domovini vse ovire z odkritosrčnostjo, možno spovedjo, ki ni nikaka mučilnica — ampak blagodejna, osvežujoča dušna kopel. — Kraljička ni pridiga samo ganila, ampak tudi globoko v srce presunila. Misel o večnem brezdomovinstvu mu ni več dala iz glave, ta misel ga je preganjala noč in dan. Slednjič ni več mogel vzdržati, in šel je k onemu patru jezuitu, kateremu si razodel samo vse svoje duševne revščine, ampak mu je povedal, tudi svojo življenjsko usodo od začetka do zdaj. Pater, kateremu je mladenič iskreno razkril, ga je s svojimi iskrenimi, prijaznimi očmi smehljajoče pogledal in rekel nato dobrotljivo, milo in vendar resno in odločno, kot kak očetovski zdravnik: »Ljubi prijatelj, vas so zadele hude preizkušnje in prav iskreno vas pomilujem. Toda naredili ste tudi veliko napako, ki je pač glavni vzrok vse vaše nesreče. Svojo nevesto ste že odtlej preveč po malikovalsko oboževali. Najvišje, izključne ljubezni in češčenja, ki gre samo Bogu, se ne sme nikdar izkazovati ustvarjenemu bitju, pa naj bo še tako lepo in prikupno. Če se to zgodi, mora poseči vmes ljubi Bog z ostrimi in včasih zelo bolečimi sredstvi, da potegne človeka s krive poti nazaj in ga usmeri spet na življenjsko stezo, po kateri bo dospel do svojega pravega smotra. Uredite svoje zadeve z Bogom, vrnite se z zaupanjem nazaj k njemu, in postalo bo lahko spet vse dobro.« »Dobro ne bo postalo nikdar več, to je izključeno, prečastiti,« je vzdihnil mladenič in zmajal z glavo. »Vi ste iz Gorjanskega. O Gorjancih pa pravijo, da so možati in hrabri. Tudi vi ne izgubite poguma. Z dobro odkritosrčno spovedjo dobite spet vsaj mir svojega srca, pa skoraj gotovo tudi novo srečo. Še bolj globoko, ki ne bo nič zaostajala za vašo nekdanjo dozdevno srečo. Ali bi ne poskusila tega takoj? Pomagal vam bom. Večidel že vem iz vašega pripovedovanja.« Brez nadaljnjih pomišlekov je namignil mladeniču, naj poklekne na klečalnik, in se je usedel zraven njega. Kraljiček ni nič prikrival in je opravil s pomočjo prijaznega patra prav dobro spoved. Nato je bil videti izredno vedér in se je zahvalil: »Bog vam povrni, prečastiti. Zdaj mi je postalo mnogo laže.« »Vidite, treba je imeti le malo zaupanja,« ga je vzpodbujal jezuit. »Držite se zvesto ljubega Boga, in vse drugo bo prišlo samo od sebe v svoj tir. Če imate kdaj kake težave, sem vam vedno na razpologo.« To ponudbo je Kraljiček rad uporabil in je še večkrat obiskal prijaznega patra. Z njegovo pomočjo si je znova utrdil svoje težko življenje, in po nedolgem času je spet dosegel na zunaj in na znotraj popoln mir. Le lahka bolest mu je še ostala zaradi izgubljene neveste, ki jo je skušal s silo pozabiti, pa ni mogel. Na svojem skrbnem mestu je delal vestno, pridno kot kdaj prej in spravil v naslednjih štirih letih spet lepo vsotico prihranjenega denarja skupaj. Med vsem tem časom mu ni prišel noben človek iz domačih krajev pred oči in tudi ni nič več slišal od domovine. — Tudi ni hotel nič slišati in vendar ga je mučilo vedno silneje neutešno hrepenenje po domovini, zlasti po gorjanskih hribih. Njegovi tovariši pri delu so vzeli v lepih poletnih mesecih drug za drugim dopust in so odrinili v planine. Ali bi ne šel tudi on in naredil vsaj kratek obisk v domovini? Ne, ne in stokrat ne! Saj bi se moral tla vdreti od sramote, če bi ljudje s prstom kazali nanj in ga označili kot požigalca. Najbrž mu do pa bi mu bilo, če bi se srečal z Majdo, ki mora biti že davno poročena in je vesela, da ga več ne vidi. Pa naj niti ni treba, da bi obiskal domovino, dovolj je, če bi šel na kak drug hrib, od koder bi se mogel vsaj od daleč ozreti na tolminske planine. Še lepše pa bi bilo, če bi napravil obenem izletom na hrib, da bi romal na kako božjo pot. To oboje bi se dalo izvršiti na pr. na Sveto goro, hkrati pa bi s tem obiskal znane mu kraje… Premišljeval je in nazadnje le sklenil, da je sel mesec julij že h koncu. Tedaj pa ga je zgrabilo s silo, vzel si je naglo dopust in je odpotoval prve dni avgusta. Krenil je navkreber čez slednji proti Sveti gori. Začelo je polagoma deževati, tako da ni bilo dobro videti lepe okolice. Toda tisti, sveži zrak in predvsem čustvo, da je spet blizu domovini, je na Kraljička tako ugodno vplivalo, da ga je parkrat mikalo, da bi zavriskal. Po dveh dneh potovanja je dospel pozno zvečer do svojega cilja, napravil je v takek obisk v romarski cerkvi in stopil nato v gostilno, kjer so ga prijazno sprejeli in z vsem postregli, kar si je želel. Ponoči je spal tako dobro, kot dolgo ne tako, toda zjutraj ga je zbudil zgodaj svetal dan. Močna sapica severa je obrisala nebo, da se je razpenjalo kristalnočisto nad hribovjem. Ko si je romar pomel oči, je zagledal skozi okno proti severu mogočne vrhove domačih planin, ki jih je ožarjalo jutranje sonce, skozi drugo okno pa je bilo videti navzdol v dolino, nad katero je pa ležala še gosta megla, iz katere se je prikazovalo polje proti jugu mesto in kaka, ki se je lepo vilila po širni ravnini. Z enim skokom je bil Kraljiček iz postelje, se brž oblekel in občudoval nato pri odprtem oknu, skozi katerega je vel naproti mehek, hladen jutranji zrak, veličastne planine. Z gorskih grebenov je šlo sončna svetloba navzdol, počasi, tiho, slovesno, vedno niže in niže. Tu se je zableščalo od vzhoda in že so usipali prvi sončni žarki na Sveto goro, katero je brž oblila čarobna luč. V posojilo čistem ozračju je sluhovito megalo, se lesketalo in svetlikalo, česar se ne more v nižinah nikdar videti. Vse je dobilo barvo in obliko. Vsak grm in drevo se je po pobočju jasno razločeval in vzpen med travo in skalovjem se je zdel, da žari. Spodaj v globini pa je vstajala iz megle bistra reka, ljuba znanka ki mu je prinašala z gora pozdrave… Dolgo časa je stal Kraljiček ob oknu in užival krasno naravno podobo. Reka pa mu ni prinašala samo pozdravov iz domovine, ampak mu je obujala tudi spomine na domače kraje, vesele in trpke. Zato ni opazoval naravnih krasot s popolnoma nekaljenim veseljem, ampak tudi z grenko bolestjo. Opoldne pa je doživel Kraljiček veliko presenečenje: Stopil je v romarsko svetišče, in čeprav ni bilo nobenega človeka notri, je vendar posikal popolnoma miren kraj v najslajnejšem kotu, da bi mogel nemoteno moliti. Ni pa minilo četrt ure, ko je prišel nekam bolj glasen romar, in ta ni bil nihče drug kot Škric. Mož je imel v eni roki svojo kitaro in v drugi nekemu cilindru podoben klobuk. Njegov sumljivo se svetlikajoči frak je spoznal Kraljiček takoj za ravno tistega, katerega mu je dal napraviti pred petimi leti. Oprezno je pokukal prislek okrog po cerkvi, videl pa se je, da tihega molilca v ozadju ni opazil ali pa da se zanj sploh ni zmenil. Namenil je korake pred glavni altar z milostno podobo Matere božje, se globoko priklonil, glasili svojo kitaro in pokleknil sredi tlak na obe koleni. Klečal je pa klečanje pol minute dolgo, nato je vstal in začel igrati celo vrsto znanih Marijinih pesmi na svojo kitaro. »Bodi nam pozdravljena, o nebes Kraljica, — Lepa si, lepa si, roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina.« »Veš, o Marija, moje veselje? Veš moje želje? Ljubil bi te!« »Do Marije, do Marije meni v prsih srce bije.« »O Marija, naša Mati, tebe ljubi celi svet, — Marija, Mati ljubljena, češčena bodi ti!« Pri tem je imel uprte oči neprestano navzgor priloženi Marijini podobi… Kraljičku se je zdelo češčenje Matere božje na ta način več ko novo. Vsekako mora biti dobrodušni Škric znalec natrkan. Toda potem bi ne mogel tako pravilno in lahkotno in s takim občutjem igrati. Prav malo je morda že pogledal v kozarec, toda ne toliko, da bi mu šlo vino v glavo… In zdaj je zaigral muzikanti tonar s posebnim zanosom pesem: »Marija, skozi življenje vodi srečno nas.« Hipoma pa je prešel in si, potegnil pač dečekrat z rokavom preko oči. Nato je spet ubral strune in oglasila se je pesem: »Češčena bodi, o Kraljica nebes in zemlje!« Gospe in z globokim občutkom odigral odpev: <center>»Marija, k tebi uboge rovo mi zapuščeni vpijemo; objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo.«</center> Spet si je obrisal oči, nato se globoko priklonil in capljal naglo proti cerkvenim vratom. Kraljiček je hitel za njim in je zunaj zaklical: »Mirko Mikuž! — Mirko Mikuž!« Bliskovito naglo se je poklicani okrenil in prišel nekaj korakov bliže, ne da bi spoznal mladega moža, ki je nosil na kratko pristriženo črno brado. »Kaj si slep ali sem se jaz tako zelo spremenil, da ne poznaš več svojega starega prijatelja?« je rekel Kraljiček z nasmehom. »Glej ga no, Janez!« je zaklical Škric. »Po tvojem glasu sem te pač spoznal; toda ruska brada ti je čisto spremenila obraz. Odkod pa prihajaš? Kaj delaš tukaj?« »Isto kot ti — na božjo pot sem malo prišel… Toda kje imaš svoja tovariša, mojega očeta in brata?« »Kakšno vprašanje pa je to? Ali prihajaš z drugega sveta? Mar res nič ne veš?… Tvoj oče, ljubi Lovre, je že pred dvema letoma umrl.« »Moj Bog, umrl?« je vzkliknil Kraljiček v nenadnem strahu. »Kje pa? Kako pa?« »V svoji hiši v Volčah, in sicer mirne smrti, pravočasno previden s poslednjimi svetimi zakramenti. Bolehal je že pol leta na jetrih, ležal pa v postelji samo tri tedne. Nazadnje je precej trpel, pa ni nikdar nad tem tožil, ampak se je še šalil… Kdor veselo živi in blaženo umre, enese vragu peté. — Hiša in premoženje je šlo po njegovi smrti na dražbo, in tu je ostalo tržno še toliko, da so se pokrili stroški ob bolezni in pogrebu.« Kraljiček, ki se je usedel na klop pred cerkvijo, je naslonil komolec na kolena in si zakril obraz z rokami. Pol minute dolgo je molčal tudi Škric, nato je prav na lahko ubral strune na kitari: <center>»Tovariša sem jaz imel, da boljšega pač ne dobiš; pa proč od mene je odšel tja gor v večni paradiž.«</center> Čez nekaj časa je vprašal Kraljiček: »In moj boter — Janez Brbljač — ali je ta tudi umrl?« »Ne, ne. Brbljač še živi, toda ravno dobro se mu tudi ne godi,« je odvrnil Škric; »večkrat sem mu rekel: Janez, ljubčkaj se alkoholu! Žal da se je zmenil za mojo besedo kot za lanski sneg in ni bil vdan čez mero samo alkoholu, ampak tudi vinu in pivu. Zdaj mora desetati mož pokoro; kajti hudo ga muči protin. Roke in noge niso nič več vredne, glava tudi ne toliko, samo jezik mu še dobro teče; toda ribi ga samo še za to, da zabavlja čez občino. Dali so mu namreč užitek v ubožni hiši na Mostu.« Daljši premolk, ki je nastal, je prekinil Škric, ko je rekel: »Ti, Janez! Veliko žalost si mi napravil. Največjo umetnino, kar sem jih kdaj ustvaril, prekrasno slikarijo, si s svojo hišo vred uničil. Toda kajenda, da niti ni res, kar ljudje govorijo, da si sam zažgal svojo hišo?« »Pač. Res je tako,« je odvrnil Kraljiček z zamolklim glasom. »Hiša ni imela zame nobene vrednosti več.« »Da, da, te razumem, da, da. Torej bo vendar vse resnica, kar ljudje govorijo. Tvoja nevesta, Majda, se je bajé s teboj nekaj sprla in potem si napravil iz nevolje to gorostasno neumnost.« Ne da bi na to kaj odgovoril, je Kraljiček naglo vprašal: »Majda je že davno poročena, kajneda?« »Kaj še! — Ali res nič ne veš? Kaj si s tele danes padel z neba? Pa kaj nisi prav ničesar več slišal?« »Štiri leta, odkar sem zdoma, nisem zvedel niti besede.« »Od tedaj se je marsikaj zgodilo; toda poročila se Majda ni. Ravno nasprotno.« »Nasprotno? Kaj se to pravi?« »V samostan je šla! Sveti Bog!« je zavpil Kraljiček in skočil pokonci. Nato se je zopet usedel, postal je smrtno bled in se je močno tresel. Po daljšem molku je ubito vprašal: »Kako je prišla do tega, da je šla v samostan?« »Verjetno jo je pripravila do tega bridkost… Pa to boš vendar vedel, kaj se je zgodilo ob požaru tvoje hiše?« »Ničesar ne vem — saj sem ti že povedal.« »Potem tudi ne veš, da je prišla dediščina Jerneja Godrnjča na dan?« »Pač, to sem bral v časopisu.« »Stari lisjak je bil zapustil vse misijonom.« »Tako, tako… Toda to mi ni mar. Povej, kaj se je zgodilo pri požaru? Govori, govori!« »Samo za las je manjkalo, da ni Majda zgorela. Menila je, da si v goreči hiši in je hotela po vsej sili noter k tebi. Ko so ji ljudje povedali, da bila to njena smrt, je zavpila: Vseeno mi je, samo Janez se ne sme zgoreti, moram ga spraviti ven. Iztrgala se je ženskam, ki so jo držale, in je skočila z groznim krikom: Janez, Janez! v sredo ognja. Par hlapcev, ki so imeli usnjena pokrivala čez glavo, je planilo za njo in so jo potegnili na ognjeno ven.« »Moj Bog! Moj Bog!« je zastokal Kraljiček. »Ležala je potem na smrt bolna,« je pripovedoval Škric dalje, »in parkrat so celo govorili, da je že umrla. Nazadnje je le zmagala njena krepka narava. Toda kakšna je bila — ti moj ljubi Bog! Pri pogrebu tvojega očeta sem jo zopet videl in bi je skoraj ne spoznal. Pesnik pravi: Odločeni so roži kratki dnevi; kar včeraj je rasla, čez noč so ospele; a ali še meni po njem, o deklet!« »In potem? In potem? In potem?« je silil vanj Kraljiček. »Potem ni več veliko povedati. Dolgo časa si Majda ni upala s svojim odžganim obrazom med ljudi; da in menda zmeraj jokala. Sploh da je od požara sem ni več videti drugačne kot žalostno, pravijo ljudje. Nekateri fatalisti so ji dali ime Kraljička, kar ji je zelo bridko storilo.« »Salamenski lopovi!« je zarobantil mladenič. »V samostan je hotela iti že dolgo, toda njen oče, pek, ji je vedno branil. Preteklo leto je pek umrl — črdi se mi, da za pljučnico — in potem se Majda ni več dala odvrniti od samostana.« »Kdaj je vstopila noter?« »Kolikor vem, tam lansko jesen.« »V kateri samostan?« »To moral pa koga bolj veščega vprašati… Morebiti k usmiljenim sestram ali h kameličankam ali k uršulinkam — kaj jaz vem.« Kraljiček si je zopet podprl glavo z rokami in strmel dolgo časa mrko pred se. Hipoma je rekel: »Ti, Mirko, prosil bi te za veliko uslugo. Saj ti ne bo težba storiti zastonj.« »Janez, zate storim vse zastonj. Le kar povej, kaj želiš.« »Pojdi tja gor na Gorjansko in poizvej, v katerem samostanu je Majda. Pridi potem zopet sem in mi prinesi sporočilo. Toda poročilo mora biti popolnoma gotovo.« »To se lahko stori.« »Tu imaš denar za pot in vožnjo. Toda ne zamujaj se — ne ostanem dolgo časa tukaj.« »Ne, ne,« se je zasmejal Škric in hladno vzel po bankovec, ki mu ga je Kraljiček ponujal; vzel je dobro namazan, tekel kot blisk. Na okorišjevidenje!« Ko mu je Kraljiček še naročil, da naj o njegovem bivanju tukaj nikjer niti besedice ne omeni, je Škric takoj odrinil na pot. Lahkotno se je spuščal v tek po hribu navzdol, da so mu krilci zadaj kar frčali. Kraljiček pa je odkoračal počasi na pobočje za cerkev, kjer se je usedel na drevesni štor in venomer tuhtal sam pri sebi… Kaj je vendar z Majdo zgodilo? Vsaj eno vedenje mu je branilo. Najprej mu odpove svojo ljubezen, nato pa skoči zopet iz ljubezni do njega v ogenj in tvega svoje življenje s smrtno nevarnostjo. Kako se to ujema? Da se ga je potem, ko je tako dolgo sedel v ječi, sramovala in da se ni hotela več z njim poročiti, to mu je še danes jasno. Toda vkijub temu je bilo njeno srce, vsa njena mostna ljubezen še njegova. Če bi bil to slutil! Najbolj bridko ga peče, da je moral doba ljubo dekle prestati toliko trpljenja zaradi njega. Gotovo je tla Majda tudi samo zaradi njega v samostan, ker je odšel proč od nje in za vedno obrnil hrbet. Samo za eno leto prej bi bil moral priti, pa bi ubogo dekle morebiti naredilo tega zadnjega, nepreklicnega koraka. Sedaj je žal vse prepozno. Nesreča ga preganja od zibeli do groba, in nesreča zadene tudi vse one, ki pridejo njim v dotik. To je in ostane pač tako. Toda nekaj vendar vendar doseže! Majda mora videti le enkrat — pa tudi če bi ne mogel spregovoriti z njo nobene besede, enmkrat jo hoče še videti, tega si ne pusti vzeti! — Ves pobit se je vrnil mladenič v gostilno. Tako žalosten kot danes je bil samo enkrat v svojem življenju, namreč oni večer, ko mu je Majda vrgla prstan nazaj. ==XVIII.== Med potjo na Sveto goro je bilo več kapel, zidanih v skalnati breg. Tu so imeli romarji navado počivati na kamnitih sedežih ali lesenih klopeh in se pri tem krepčah s jedili in pijačami, ki so jih s seboj prinesli; mladina pa, ki je prišla pešce na božjo pot, je odlagala v kapele lesene križe v spomin, odrasli pa so nosili svoje lastne križe Mariji na goro in iskali pri njeni pomoči in tolažbe. Naslednji dan popoldne ni bilo mimo več nobenih romarjev. Le Kraljiček je sedel pri zadnji kapeli povrhu na koncu klopi in gledal zamišljeno navzdol v dolino… Kdaj že bo vrnil Škric? Danes gotovo še ne. Saj je šele včeraj popoldne odšel in je dospel kvečem do Mostu, kjer mu je moral prenočiti. Četudi je bil celo uren in je pridel danes s poštnim vozom do Tolmina ter se potem zopet kmalu odpravil nazaj, je vendar malo verjetno, da bi se vrnil še danes na Sveto goro. Morebiti pride jutri dopoldne. Toda prav posebno mu ni bilo iti k ne. Žejen mož, ki ima denar v žepu, rad obsedi pri gostilniški mizi. Tako se lahko zgodi, da pride šele pojutrišnjem ali še pozneje. In on, Kraljiček, je od nestrpnega pričakovanja skoraj bolan… Ko je bil mladenec tako zatopljen v svoje misli, niti ni zapazil, da je prišla po kamniti poti počasi neka ženska in se usedla na drugi konec dolge klopi. Ko je na lahko zakašljala, se je zdrznil in se ozrl na romarico od strani. Imela je mladosten obraz, oblečena je bila v črno in na glavi je imela temnomodro ruto, izpod katere je sililo nekaj blondplavih kodrov. Kraljiček je privzdignil klobuk in rekel na kratko: »Dober dan!« Nato je obrnil oči zopet proti dolini. Čez nekaj časa pa zaslišal pridušeno ihtenje in opazil, kako drži tujka bel robec pred očmi… To mora biti pač kaka trpeča romarica, si je prinesla Materi božji na Sveto goro nove zaski križ. A vprašati je ne sme — to bi bilo neblagano, vsiljivo… Nenadoma je začela tujka tiho jokati. Tedaj je vstal, stopil nekaj korakov bliže in vprašal sočutno: »Uboga žena, kaj vam pa je? Ali bi vam mogel kaj pomagati?« Zmajala je z glavo, ki jo je oblivala utrna, in v vso silo je skušala ustaviti jok. Ko se ji je to slednjič posrečilo, je pogledala proseče, plašno v pogledi… Sveti Bog, te ognjenočrne oči Take ima samo Majda. Tudi nežno oblikovane poteze so podobne njenim, samo čudne rdečine je na licih, se ne ujemajo… »Ko jo je tako debelo gledal, je zaklicala tiho s tožnim glasom: »Ne poznaš me več! Kajne da, kako strašno grda sem postala?« »Majda!« je vzkliknil, ko je spoznal njen glas; »o, ti si — Ljuba Majda!« Viharno je segel po njenih rokah, ki so bile ledenomrzle, in jih pritisnil na svoja usta. »Janez,« je hlipala, »ali si res tako dober, da mi moreš odpustiti?« »Ti imaš meni veliko veliko več odpustiti kot jaz tebi,« je odgovoril. Nato sta se usedla poleg nje na klop in nekaj časa sta molčala oba, ker sta bila preveč ganjena, da bi mogla govoriti. Po presledku je vprašal Kraljiček: »Majda, kako prideš sem? Skrbno je povedal, da si šla v samostan.« »Seveda tudi šla,« je odvrnila, »toda poslali so me ven pred štirinajstim dnevi, ker nisem imela redovnega poklica.« »Bogu bodi hvala! Če bi bila ostala v samostanu, bi moral vse svoje življenje dni za teboj žalovati.« »Janez! Janez! Ali me imaš zares še nekoliko rad, vsaj majčkeno še? Poglej, kako grda sem postala.« Vzela je s tresočimi rokami ruta z glave. Njeni lasje niso bili več tako bujni in zlato lesketajoči, ampak veliko krajši in redkejši in so imeli rdečkast odsev, nedeljno obrito. Marsikdo opazil ne bi po vratu in rokah niso toliko poznale, toda na licih so bili že precej kazali nekdaj tako cvetoči in svež obraz. »Majda, ti si še vedno najlepša na vsej božji zemlji,« je rekel mladenič, »te majhne brazgotine si zaradi mene pretrpela in zato te imam sedaj še enkrat tako rad kot prej. Toda moraš mi tudi ti povedati, če me imaš še malo rada.« Tedaj je zajela in nato prisrčno zaprosila: »Ti ljubi Janez, bodi tako dober, daj mi nazaj prstan, ki sem ti ga na Rodnah vrnila.« »Dal ti bom novega, lepšega. Starega sem pustil na Rodnah. Srce mi ni dalo, da bi ga dotaknil.« Zajokala je in ga nato rekla: »Moj Bog, to je bil strašen dan takrat… Grozno sem se kesala, že pred pol uro, in sem še hotela vrniti k tebi in te prositi odpuščanja, toda moje neumno ponos je je temu uprl, oh, kako!« Tu je prijel njeno roko in je rekel mirno, mehko: »Majda, bodi tiho in ne muči se več s težkimi mislimi. Jaz imam najmanj toliko krivde kot ti… Tako sem te ljubil, da sem te kar oboževal. Taka malikovalna ljubezen je pa strašno sebična in sumljiva in brezbožna. Niče noče prenesti in teče čez kraj po volji, obupa… Sedaj sva postala oba starejša in tudi pametnejša, po trpljenju je postala naša ljubezen bolj strpna in plemenita. Majda, ljubim te danes bolj kot kdaj koli; toda ljubim te kot angelka, ki je najprej božji in potem šele moja.« »Janez, boljšega in ljubeznivejšega človeka od tebe še nisem srečala!« »Najboljši je pa vedno Gospod Bog. Vanje bodi vsa zahvala, kar on stori, vse prav stori.« Zaklala je še eno besedo od njega. Ko je ni izgovoril, je vprašala plaho: »Je li da me greš sedaj več od mene? Kajne, Janez, da ostaneva odslej vedno skupaj?« »To bo le mogoče, če boš povrnila,« je odvrnil. »In za sedaj nimam tali sredstva, da bi ustanovil svoje gospodinjstvo. Nimam drugega kot štiri sto goldinarjev, ki sem jih prihranil v zadnjih letih.« »O, tu se pa motiš. Tvoje posest je veliko večja… Najprej je zemljišče poleg tvoje bivše hiše v Gorjanskem vredno najmanj osem sto goldinarjev; če ga daš na dražbo, bo zneslo še več. Najemnina na zemljišču, ki ga je prevzela občina, tudi nekaj nese. In potem imaš še Franckino hišico, ki je spravljena na sodniji in vsebuje sedem tisoč goldinarjev.« »Za božjo voljo, Majda, ali si ob pameti?« je zaklical. »Odkod naj bi imel hranilno knjižico s tolikšnim denarjem? Jaz ne vem za nobenega.« »Pa vem jaz zanj. Videla sem ga v njegovih lastnih očeh.« »Prevaril te je kdo.« »Nikakor ne. Sodnik ti bo pokazal, da je vse res.« »Kdo nas bi mi pa dal tako ogromno darilo? Je vendarle od mojstra Jerneja?« »Ne, od njega sicer. Toda hranilna knjižica pa je. In če vse skupaj sešteješ, imaš denarja več kot dovolj, da si lahko kupiš hišo ali si daš sezidati novo in preseliš obrt.« »Majda, ti mi ne delaš zakrivde. Prosim te, bodi odkrita in razodeni mi, odkod je veliko darilo.« »To ni nikako darilo, ampak odškodnina za požar tvoje hiše, ki so ga drugi ljudje zakrivili.« »Nihče, noben drug človek nima pri požaru krivde. Jaz sam sem storil to dejanje. To je bil velik greh, to vem že davno; prav nisem tega tako jasno spoznal.« »Jaz sem najbolj kriva, da se je zgodila nesreča, in zato smatram za strogo dolžnost, da popravim škodo. Popolnoma brez krivde tudi moj oče ni bil.« »Kako? Kako? Ali je mogoče? Tvoj oče da bi bil bil naklonil denar?« »Ne on — in vendar je denar od njega… Sedaj ti pa še moram vse povedati. Moj oče me je imel zelo rad, bolj kot druge otroke, čeprav bil tudi z menoj tu pa tam robat in strog. Ko me je zadelo veliko trpljenje in sem usihala kot bolno drevesce, mu je bilo to strašno hudo. Moral se je pa tudi sam čutiti malo krivega. Od moje bolezni po požaru je bil vedno dober in prijazen z menoj in mi je izkazoval samo ljubezen in sočutje in prav posebno je poskrbel zame v svoji oporoki. Določil mi je deset tisoč goldinarjev, dvakrat toliko kot sestri in bratom. Ker sem bila oslabela, da grem v samostan, sem obdržala zase tri tisoč goldinarjev kot doto za sprejem v red; drugih sedem tisoč goldinarjev sem po tvojem imenu naložila v hranilnico in izročila našega sodnika sem pooblastila, da ti izroči hranilno knjižico, brž ko bi se zvedelo za tvoje bivališče ali če bi morebiti sam prišel zopet v Gorjansko. Naj bi imel vsaj nekaj od mene, čeprav bi se več ne videla.« »Majda!« je vzkliknil ganjeno. »To ljubezni ti nikdar ne pozabim, dokler bom živel. Toda denarja ne vzamem na noben način. To je tvoja lastnina.« »Moja lastnina ni več, odkar sem ga prepisala nate. Če me imaš rad in če naj bom tvoja, moraš vzeti vse — mene samo in kar prihaja od mene.« »Dobro. Na ta način vzamem. Brž ko bova popolnoma pripadala eden drugemu, je itak zopet vse tvoje.« Molčala sta nekaj časa. Nato je rekla Majda jokajoče: »Ti — Janez — če ti je prav — bi hitro ustanova nov dom toplo domačijo… Oprosti mi, da danes jaz k temu silim.« »Veseli me, če siliš,« je odgovoril. »Kje hočeš, da bi ustanovila svoj novi dom? V Gorjanskem bi se ne počutil več prav dobro.« »Jaz se manj… Poiskala bi lahko kje drugje kak lep prostorček — pri Mostu ali v Srednjem — kjer pač ti hočeš.« »A potem bi morala svoj domači kraj zapustiti in to bi ti bilo težko. Jaz nisem imel nikdar domovine.« »In jaz tudi nimam nobene več. V Gorjansko pa se sploh nikdar več ne vrnila. Zadnjič sva tedaj, odkar sem morala oditi iz samostana, sem bila pri svojem stricu Boltarju v Srednjem. Tam se je davi dobil Skrie in mi je povedal, da me iščeš.« »O, ti cigani navihani!« je zaklical vedro Kraljiček. »Bal sem se že, da se je kje izgubila.« »Do postaje se je pripeljal z menoj. Potem je pa rekel, da navkreber ne more moliti in da bi rad med božjo potjo pač gotovo rada molila. Zato da naj počakam, da bo te prišel za mano.« »Uboga para! In vendar je dober človek. Dolžan sva mu veliko hvale; brez njega bi se ne bila tako hitro ali pa morebiti sploh nikdar.« »Dala sem siromaku tri goldinarje.« »Ooo, veliko preveč,« je rekel. »Bojim se, da ga danes sploh ne bo gore.« »Potem ga pa dobiva jutri v … Če ti je prav, Janez, greva jutri k stricu Boltarju v Srednje in ga prosiva za svet. Nemara ve za kako šilo, ki bi na prodaj.« »Da, rajši bi katero kupil kot zidati. Če bi jo morala šele zidati, bi bilo to veliko ceneje, bi trajalo bi najmanj eno leto, da bi mogla iti v njo stanovat.« »O, to bi trajalo veliko predolgo in morala bi kopet ločiti… Gotovo ve stric Boštjan za kako lepo, primerno hišo za naju. To kupiva in potem kar poročiva. Urediva lahko dom tudi po poroki. In napravila bi bom v njem tako prijetno stanovanje, da boš imel zares domovino.« »Majda, moja domovina si edino ti!« je zaklical prisrčno mladenič. »O, da bi le mogla biti,« je rekla; »kar mi moreš ti povedati, kako te imam rada.« Z nežnim pogledom eden na drugega sta si stisnila roki. Tu je pa nenadno že prikradal Skrie navzgor po poti. Imel ga je za malo pod klobukom, a šel prav urno; ko ni ne jokal, ampak rad pevmičakal. Ko sta mu stopila mlada človeka naproti, ju je najprej pozorno motril, nato se je postavil ravno kot večna pred njiju in je deklama s navdušenim zanosom, z obema rokama mahajoč: <center>»Dve srci sveto se ljubeti, smrti nas ne moreta ločiti; pa zopet sta se odzdraveli, v ljubezni in boli vzplameti, in gori bo v srcu plamen sedaj in na vekomaj, Amen.«</center> Ko je končal s priklonom, se je Kraljiček nasmehnil in rekel: »Izvrstno, Mirko! Lepo si napravil — in midva ti tudi sicer dolžna veliko zahvalo.« »Da, Skrie, izkazal si nama največjo uslugo,« je vzkliknila Majda. »Milostljiva gospočina, jaz nisem Skrie, ampak Mirko Mikuž,« je izjavil ta dostojanstveno. »Mirko je glavna stvar, trak na škric je postranska stvar.« »Napraviti pa si bod dal na naju račun nov frak in celo novo obleko, da se boš kot priča pri najini poroki lahko imenitno postavil,« je napovedal Kraljiček. »Hvala za visoko čast. Torej je vendar res. Blagovolite sprejeti moje najvdanejše čestitke. — Toda sedaj ne cincajta in ne pregovarjajta predolgo, ker pride zopet kaj vmes! Pregovor pravi: Kar lahko danes storiš, ne odlašaj za jutri.« »Tako hitro ravno ne gre. — Žal nimava še kam iti, sva še brez doma, kamor bi se mogla poročiti.« »Kada bi si kupila hišo, toda ne v Gorjansko,« je pripomnila Majda. »Tu bi pa imel dober nasvet,« je izjavil Skrie. »Revno pred kratkim sem slišal, da je na Mostu na prodaj hiša, oziroma vila, fajnega upokojenega profesorja Valentina Preglja. Seveda zahteva za njo pet tisoč goldinarjev, pa za par sto bi se dala mogoče cena še zbiti. Hišica je lepa, v precej dobrem stanju, za vas dovolj velika in ima lepo lego. Z majhnimi stroški bi se dala krasno urediti.« »Ti, Janez, to bi bilo nekaj za naju!« je zaklicala Majda vneto. »Ali bi ne šla takoj jutri na Most in si ogledala?« »Skrie — oprosti, Mirko Mikuž — naj gre tudi z nama.« Takoj sta pritrdila dekletovi prošnji. Nato so stopili v gostilno, kjer je naročila Majda dobro večerjo in ukazala prinesti najboljše vino. Po večerji so šli v romarsko svetišče in so molili tam dalje kot eno uro. Najbolj pobožen je bil videti Skrie, kajti štel je kar naprej, večkrat skoraj na glas. ==XIX.== Bilo je dve leti pozneje. Nad dolino je sijal jesenski, lepo avgustovski dan. Slikovita vas na Mostu, eno uro oddaljena od Gorjanskega ima poseben hiše med globoko zajednima bregovi dveh rek, ki se tukaj stekata, po pobočju hriba pa se gnetejo proti farni cerkvi pod Svetim Mavrom na ostro kot piščeta pod kokljo. Blizu cerkve je stala stara hišica, bivši dom upokojenega profesorja. Toda sedaj ni bila videti več stara, ampak je bila vsa prenovljena na zunaj in znotraj. Ljudje so jo sedaj na splošno imenovali »Kraljičkovo gnezdo«, in stanovalca niti nista merala odšli nazaj imenovati. Po obsegu je bila manjša kot nekdanja vaška hiša v Gorjanskem, bila pa je »Kraljičkovo gnezdo« lepše in udobnejše. Skrie je prizadeval z vso svojo umetnostjo, da bi dal hišici zunaj in znotraj prikupno, pestro podobo. Veže in sobe so bile ravno tako lepo poslikane in z istimi čudovitimi zarezi popisane kot nekdanja urarska hiša. Zunanjim stenam je dal umetnik večbarvno barvo, toplo, lepo vtrih, kristalno čistih oken je naslikal široke, svetlomodre okvirje in okrog teh pisane cvetlične vence. Nad hišnimi vrati je bila še slabo naslikana podoba Marije Pomočnice. In dobri mož se ni mogel pregajati, da ne bi podobi notranje z glavnimi vrati tudi svoje lastne podobe v fraku in s cilindrom, zraven pa je stal lepo okrašen napis: »To je pesnik in slikar na zemlji ga Gospod nikar!« V ednem, prikupnem domu sta živela že skoro dve leti Kraljiček in njegovo Majda v najsrečnejšem zakonu, in nekaj več kot eno leto je bil noter tudi čudovit deček, angelček z zlatimi kodrčki in modrimi očmi, ki mu je bilo Janezek ime, kot je hotela Majda. Le Kraljičku se je zdelo, da ima skoraj malo preveč prednosti, ker mu je hiša in sinka njegovo ime; želel bi, da bi se tudi po Majdi imenovala. Zato je rekel: »Prosim ljubega Boga, da nama pošlje kaj kmalu še hčerčico, ki bo prav morala biti Majdica.« Urarsko delavnico je prevzel dobro založeno trgovino in se je uredil Kraljiček v pritličju; in podjetje je šlo tako dobro, da ne se boje, kot v Gorjanskem. Sonce, tih nedeljski popoldan v avgustu sta sedela mlada para in njegova visokošolarka, lepa žena v prikupni družinski izbi. Na eni strani je bilo videti skozi lesketajoče okno naravnost na Medgorje, ki se je vzpenjalo v jasno nebesno modrino. Kakor je bil Kraljiček dovzeten za naravne lepote, se je vendar danes komaj zmenil zanje, marveč je obrnil vso pozornost na ženo in otroka, ki ju je imela v naročju. Majda je bila videti na novo pomlajena. Njeni lasje, ki so postali bujnejši, so se zopet bleščali kot zlato, sledovi opeklin so skoraj popolnoma izginili in njene črne oči so se zopet tako živahno in nagajivo svetile kot nekdaj. V svetlozelenkasti obleki z doprsnim predpasnikom, z zlato verižico okrog vratu in s skrbnimi fantičem v naročju je bila čudovita kot kdaj koli. Kraljička je delala srednje dolga črna brada nekoliko starejšega kot je bil v resnici, dajala pa je njegovemu lepemu obrazu plemenit, resen izraz. »Ti, Janez, se je dobrička lena, ozirajoč se tja med doline, sedaj na otroka, fantič je čisto izrezan iz tebe.« »Nasprotno, popolnoma tvoj obraz ima in zato mi je dvakrat tako ljub,« je odvrnil mož. »Prav tvoje lepe, modre oči ima.« »In tvoje plave lase.« »Predvsem pa je vendar prav Kraljiček — kajne, ljubeček, da si tatov?« »Tata, tata!« je blebetal fantič in stezal ročice proti očetu. Bilo je prvič, da je poklical očeta. Ta je vzel v svoje naročje prekrasnega veselja otroka k sebi, ga pritisnil na srce in vzkliknil: »Moj ljubeček! Moj ljubeček!« in ga venomer poljubljal ter ga dal šele čez nekaj časa materi nazaj. V njenih očeh so se lesketale solze. »Janez, najina sreča je skoro prevelika,« je rekla rahlo; »večkrat me muči misel, da toliko sreče ne more trajati dolgo.« Nato je odvrnil z zaupljivim glasom: »Majda, morava sva prejeti sreče veliko trpljenja. Pa če dajemo prisluh v srcu Bogu, mu je ljubše. Vse dobro prav iz srca zahteva, vsaka dana in vsako uro, tedaj prejemamo njemu srečo kot trajno izkazovanje čestitka.« Stopil je k velikemu križu na steni in jo poljubil Zveličarjevo nogo. Nato je pristopil k ženi, jo poljubil na čelo in zašepetal: »Bog pa te ohrani, predraga!« Pritisnila mu je prisrčen poljub na lice, poljubila nato noge Križanega in jih dala poljubiti tudi fantku, ko je poglasno rekel: »Bog, tebi naj bo čast in hvala vekomaj! Amen!« 5t5yj0zfkwsfyhh8nqomwwql67zzhkn 223864 223858 2026-04-21T14:47:38Z Spela.spr 10555 223864 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kraljiček | normaliziran naslov = Ljudska povest | avtor = podomačil France Premrl | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1942, 1943}}'' št. 52-53, 1-33 | vir = dLib {{fc|dlib|8WATJUH1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|E88K30Q5|s=?|53}},dLib {{fc|dlib|R5ZSEHGV|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|PVL0X0A6|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|V8S731XW|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|UZ76FBWI|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|GIAWRF31|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|OD68UJ3J|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|CYB4L8VZ|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|PEXI5IZN|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|F0V4OYWE|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|IBZ5FD06|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|JKKXIUKW|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|23UY27L3|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|1WF33S5R|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|ZM1CMCY3|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|R9SPYJ15|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|XLQGHPA9|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|SQGDDU5Q|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|WKQ8WGUL|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|TR6NNS1T|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|LEXZZZ4W|s=?|20}}, dLib {{fc|dlib|U9UB335E|s=?|21}}, dLib {{fc|dlib|CPDTQ9TU|s=?|22}}, dLib {{fc|dlib|QPVIXXWC|s=?|23}}, dLib {{fc|dlib|A85JH9XJ|s=?|24}}, dLib {{fc|dlib|5DUFCES0|s=?|25}}, dLib {{fc|dlib|SHUIBWXD|s=?|26}}, dLib {{fc|dlib|M6T9AYF2|s=?|27}}, dLib {{fc|dlib|YLFNT7KP|s=?|28}}, dLib {{fc|dlib|YBUM5HIC|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|ZM6X36GT|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|UBYFUY3T|s=?|31}}, dLib {{fc|dlib|7RKTE88G|s=?|32}}, dLib {{fc|dlib|RR0MPSVQ|s=?|33}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = Poglavje IV. manjka na dLib-u. }} ==I== Sončnega septembrskega dne je s Svete gore navzdol hodil čuden par. Oba — mož in žena — sta bila zjutraj v svetogorskem svetišču poročena in sta bila zdaj na poti na domovino na Goriškem. Po zunanjosti sta se novoporočenca precej podala drug k drugemu; kajti videti sta bila že precej stara, bila sta enako velika in tudi po lepoti sta se lahko kosala. On je imel črnjaste lase in ravno take oči, ona sinovodne oči in svetlorjave lase, in v obeh postavah se je kazovala mladostna živost, dasiravno je vsakdo izmed njiju že štel trideset let. Navzlic vsemu pa se je čutila med njima neskladnost, ko sta tako korakala v praznični obleki, držeč se pod pazduho. Mož je imel zelo omahljivo hojo, je kinkal z glavo, se venomer opotekal z nogami in vlekel s seboj ženo, ki ga je s težavo vodila, a ne na drugo stran poti. »Za božjo voljo, Lovre, ti si pijan ko muha!« je vzdihnila žena. Prešerno se je zasmejal in nato zapel s hripavim tenorjem: »En kozarček al’ pa dva, to nam korajžo da.« »Lepo te prosim, Lovre, bodi tiho. Ljudje se ozirajo od vsepovsod s travnikov na naju. Slučajno kriva! Pre-, Francka, pusti jih, naj gledajo. Zakaj imajo pa oči? Na poročni dan je treba biti vesel.« »Ali ne veš več, kaj si mi obljubil?« »O, pšš… že vem, kako — kaj je rekel župnik, samo spomni se me na torej.« »Da bi ne smel toliko piti. Najlepši dan svojega življenja se pač mora praznovati.« »Daj se vendar pokonci in hodi ravno!« »Lo-la-ljubica Francka, pusti me, da malo počivam… Moja glava je zaspana, moja možganica postaja… Bog mi svojo daj pomoč, ljuba ženko, lahko noč.« Še preden mu je mogla ubraniti, se ji je zvil iz rok in se ulegel na ledino poleg ceste tik pred vasjo. »Za božjo voljo, Lovre, ne uganjaj budalosti!« je prosila, vstani, sicer se odpeljem sama domov. Ne delaj mi take sramote.« Pijani mož pa se je zleknil po tleh, kot je dolg in širok, zaprl oči in blebetal pesmi: »Svetlo sonce se je skrilo, vse na svetu potihnilo; vse odeva tiha noč, da zaspati nam je moč.« Nato je položil glavo na brežino in je že zasmrčal. Kmet, ki je delal sto korakov vstran na njivi, je pritekel zraven in vprašal: »Kaj se je pa zgodilo? Ali je temu človeku slabo?« Žena je jokaje odkimala z glavo. »Oho, kaj pa je to?« se je začudil kmet, ko je zagledal šopek na suknjiču spečega in zapazil njegovo poročno obleko; »ali hoče ni prav nič nevesta. Samo da ne bi smela piti na poročni dan.« »Kar tu naj ostane, jaz grem domov,« je komaj spravila iz sebe žena, vsa zaročena od srama. »Od kod ste doma?« »Od tam, kjer je moj dom.« Ošinila je še s prezirljivim pogledom smrčečega moža in je potem odhitela, da bi se ozrla, po cesti navzdol. Uro pozneje je bila že v mestu, kjer je na pošti pričakovala svojega skrbnega moža. Jeza in žalost, užaljena ljubezen in prizanesljivost, strah in trma, vse to se je burno borilo v njenih prsih, zmagala je nazadnje trmasta odločnost. Od vsega početja hoče in mora pokazati veternjaku, človeku brez volje, svojo odločnost, sicer bodo poslednje reči od prvih. Zato se je odpeljala, ko ni bilo moža do večernega vlaka, sama domov. Takega poročnega dne bi si Krajnikova Francka niti v najtežjih sanjah ne predstavljala. Bila je najmlajša hči znanega krojaškega mojstra Krajnika na Goriškem in bi se po njegovi smrti lahko večkrat poročila, pa ostala je pri materi, da je vodila z njo naprej krojaško obrt. Ko je po petih letih tudi mati umrla, je lepa Francka, kot so jo imenovali, sprejela ženitveno ponudbo že malo poznanega snubca, štiriintridesetletnega mizarja Jerneja Gorčnika, nekoliko mrkega, a bogatega moža, in mu je dala obljubo za zakon, samo izgovorila si je eno leto odloga. Medtem ji je začel dvoriti čevljar Lovre Kranjčič Vač, vesel, vedno smejoč in pojoč mladenič, in Francka se je zaljubila vanj. Ni ji sicer ugajalo lahkomiselno obnašanje čevljarja, ki je neredil in malo delal, tem rajši pa pel, godil in burke uganjal po gostilnah in si s svojim veselim značajem pridobil čisto primeren vzdevek »Veternjak«. Ko ga je zaradi tega Francka resno posvarila, se je Veternjak na glas opravičil, je zasič mahal že v gostilno, krotil svoj donosni tenor in pretirani smeh, toliko po podaljšanem utrujenem dnevu, da pozneje nič in varčeval kot čebela. Tako se je zadržal več kot pol leta in lepa Francka je bila po tem čisto prepričana. »Lovre — Lovre Kranjčič — ti si lopov!« »Kdo pravi to? Tudi bom vsakogar za razžaljenje časti, kdor si mi upa kaj takega zabrusiti v obraz.« »Čevljar, rečem ti še enkrat. Če se kdo na svoj poročni dan tako opije, da ne ve sam zase, in zapusti svojo dobro, lepo ženo, s katero je preživel komaj par ur, kaj je pač drugega kot lopov.« »Jaz nisem zapustil Francke, pač pa ona mene.« »Prav je imela, ti veternjak brez časti. Ne prenesla bi sramote, da bi sedela cele ure zraven pijanca in da bi vsak mimoidoči človek vprašal, čigava je ta klada njen mož.« »Lovre, če zinješ še eno besedo, te primem za ušesa. Premetnem te kot snop slame.« »Veternjak, ne bodi tako nasilen. Midva se ne bova prepirala in si skočila v lase. Pomiriva se in pobotajva in pojdiva v gostilno, morda začneva tam kaj koristnega.« »Jaz nisem zapustil Francke …« Vstal je in jadno odkorakal v dolino, kjer je zavil v prvo gostilno. Tam sicer ni našel pogrešane pijače, pač pa tri vesele vaške brate, ki so prepevali ob spremljavi harmonike. Tu je prišel Veternjak ravno prav. Brž se je pridružil postopačem in prepeval in se šalil, da so se ga vsi naveličali poslušati in ga kratko odvedli v spalnico. Naslednje jutro je bilo Veternjaku vendar nekoliko tesno v želodcu. Pozvedoval je po vasi in mestu, po svoji pogrešani zakonski družici, pa je ni mogel nikjer najti. Tako se je vrnil drugi dan zvečer kot vdovec domov, kjer so ga sosedje s smehom sprejemali in mu razložili, da je njegova srečna izvoljenka na stanovanju pri svoji poročni sestri v Bači. Tedaj je napisal Francki sladko pismo, kjer jo je ponižno in skrušeno prosil, naj mu milostno spregleda in odpusti njegovo nerodnost in naj ne loči za vedno tega, kar je Bog za večno zvezal. To pismo je bilo brž vsakega uspeha, ravno tako druge, šele ko se je podal Veternjak v Bačo in je čakal na pol smeje, pol jokaje, pol proseče priznati svojo krivdo, tudi slovesno pred pričami obljubil, da bo začel novo življenje in da se bo odločno izogibal vseh slabih priložnosti, se je Francka vdala in šla z njim na dom. Vkljub malo dobrega obeta je začetek njunega življenja v zakonu že zadosti v redu. Sicer ni držal Veternjak svojih obljub do pičice natančno, kajti popival in prepeval je po gostilnah še kot prej, toda toliko je Francka vendarle dosegla, da jo je poslušal in od sedmih dni v tednu samo enega preživel v gostilni, sicer pa marljivo izvrševal svojo obrt in služil lepe denarje. Točno eno leto po čudni poroki so dobili v hišo čvrstega, zdravega princa; tedaj se ni Veternjak od samega veselja cel teden dotaknil nobenega čevljarskega orodja. Samo po sebi umevno se mi je zdelo, da se mora dečko imenovati po očetu Lovrenc. Temu pa je odločil naš poglavar Boltarjev Janez, po domače Bršljin, imenovan, ki je bil s čevljarjem pri gostilniški mizi zvest prijatelj in ga je ta povabil za botra. Kum je neizpodbitno odločil: »Janez je njegovo ime!« »Lovrec ima sumljiv glas, je satiričen,« Jančkovce je pa še veličal preveč za zemeljski obli. Ker ni imel Veternjak tako dobrega jezika kot Bršljin, je ta zmagal in čevljarju pobral in dobil ga. Janeza Kranika za svojega godovnika. V gostilni pri krstni gostiji, katere se je otrokovo oče veselo udeležil, je bilo živahno. Koter Bršljak je klical na mizo vina v steklenicah, o katerih je on sam najbolje popil, Veternjak je igral na svojo harmoniko, ki jih je prinesel s seboj, in je prepeval pri tem najbolj poskočne pesmi, pri čemer ga je tu pa tam spremljal s svojim zamolklim basom Bršljak. V nadaljevanju je stekel harmonika tja k mizi ob peči, kjer je novokrščeni zemljan sladko spal na bližini pod očetovim vezenim. »Tralala-didelidom!« je razposajeno zapel. »Česar ne znaš, tega ne počni. Judijač ne zna. Dečko, če hočeš postati pevec in muzikant kot tvoj oče, moraš zgodaj začeti. Kdor hoče postati mojster, mora že z otroško roko sprejemati vse glasove in note.« Nato je zagrabil zvrtenega otroka glavice hrupno pobožičil. Pri tem se je otrok zbudil in se začel na ves preteg dreti. »Dobro je postavil, in glas ima kot klarinet,« se je smejal Veternjak. »Izborno, dečko! Če vsi znaki ne varajo, boš se izvrsten pevec. Bodite! Veternjak, hahaha.« Ko so se vrnili po krstni gostiji domov, je bil otrok že tako dobro volje, deloma zaradi nadebudnega potomca, deloma od mož izbranega vina, da je dal duška svojemu prazničnemu razpoloženju z dvema streloma iz pištole, ki jo je sprožil na balkonu pred sobnimi okni. Pri tem se je zretnica Vojda tako silno prestrašila, da je spustila otroka na tla. Plošni zmedi vse križem med ječanjem, jokom, tavkanjem in vreščanjem je dobila Francka živčni napad, postrežnica pa je bila vsa iz uma, da je pustila otroka kar na tleh in samo tulila. Šele čevljar, ki je prihitel vsled hrupa v sobo, je pobral jokajočega otroka in je z grozo spoznal, da ima zlomljeno levo nožico. Nekaj časa so vsi vpili sem in tja in zvrčali krivdo drug na drugega, nato pa se je odpravil čevljar z vozom na Gorjansko po zdravnika. Ko je ta prišel, je zmajeval z glavo in premišljeval sam pri sebi, nato je uravnal zlomljeno nožico in jo povil v mavčev ovoj. Pred odhodom je izjavil, da bo ostala noga, če otrok ne umre, za vse življenje nekoliko krajša in hiba. To so začeli znova tarnati in jadikovati. Francka, otrokova mati, je imela za zlo slutnjo, ker je hotela nesreča detetu že takoj ob vstopu na svet postaviti na pot zapreke. Vedel je otrok skoraj neprenehoma jokal in ječal; toda umrl vendar ni, in ko je zlomljena noga ozdravila, je izvrstno prosperiral. Shodil je šele z devetimi leti in pri tem je neznatno šepal na levo nogo. Veternjak je imel z dečkom blazno veselje in ga je tudi razodelal in blazen način, ker se je z otrokom igral, kot bi bil lutka. Vihrel ga je kot žogo iz ene roke v drugo, dvigal ga visoko nad glavo in ga zopet naglo spuščal, ga posedel na svojo ramo in plesal okrog, pri tem pa godil na orglice, dokler se ni vnemu otroku zvrtelo v glavi. Francki se je zdelo večkrat kar čudež, da ni otrok vrgel ali zadel z njim ob kak predmet, in iskreno mu je prigovarjala, naj opusti to brezumno početje. Toda to ni pomagalo nobena prošnja in opomin in svarjenje materino in tudi ne vpitje bojega očetovega otroka. Deček ni imel vljub očetovim izbruhom nikakršne bojazni pred njim in se je zatekal vedno v materino naročje, da ga je ščitila. Samo če je vzel oče v roke harmoniko ali orglice in začel igrati, se mu je pridružil in potiskal z odprtimi usti in veselo. To otrokovo veselje do muzike je čevljarja na moč ugajalo, in učil je dečka, brž ko je znal malo govoriti, že več pesmic. In ni trajalo prav dolgo, ko je pel mali s svojim nežnim glasom še precej pravilno: <center>»Sladko vince piti to me veseli, dobro voljo biti svoje žive dni. Svoje žive dni — brez vse skrbi, to me srčno veseli.«</center> Ali drugo: <center>»Oj, šmentane citre, kak milo pojo, so mene zmotile, še tebe bodó.«</center> In naučil ga je še več drugih take vrste. S tem učenim načinom svojega moža se pa Francka ni prav nič strinjala, in ker ni imel Veternjak nobenega smisla za kaj pametnega, je učila dečka sama svetih pesmic o Jezusu in Mariji, ki so mu tem bolj ugajale, ker mu jih je mamica zapela s svojim lepim, mehkim glasom. Mati ga je učila tudi moliti in mu veliko pripovedovala o ljubem Bogu v zlatih nebesih. Deček je gledal potem večkrat ob jasnih sončnih dneh navzgor proti planinam, nad katerimi se je bočilo modro nebo, in je iskal z lesketajočimi očesci vrata, koder se more priti v nebesa. Nedelje se dvigne precej strm hrib Medgorje, na čigar vrhu stoji lepa romarska cerkev Matere božje. Tja gor so se največkrat in najdalje ozirale sanjave oči dečka, kajti od tam si je predstavljal vhod v nebesa. S posebnim veseljem je deček rad plezal po nizkih smrekovih drevesih, ki so stala ob vrtnem robu, in je tam gori prepeval kot ptiček. Ko mu je pa skrbna mati prepovedala plezati po drevesih, se je skobalil večkrat na jeseni plot pred hišo, da bi ne padel dol, je naslonil leseno lestev na ograjeni vrt in se stegal v višnje. Nad tem je imel oče Veternjak največjo zabavo in je imenoval dečka »Kraljiček«. V gostilni je smeje pripovedoval, da mu je priletel v hišo majhen ptiček, kraljiček, ki poje lepše kot vsi ptiči daleč naokrog in da je tako udomačen, da se igra z mačko. Dečku samemu je ugajalo ime in je bil vesel, če ga je oče tako poklical. Slednjič je on sam močno odgovarjal, če so ga ljudje vprašali, kako mu je ime: »Kraljiček sem.« Tako se je zgodilo, da ga na splošno ljudje niso več drugače imenovali in da se ga je prijelo ime »Kraljiček« za vse žive dni. Med raznimi pesmicami, katere je Veternjak dečku vtepel v glavo, se je zna tudi glasila: <center>»Štorklja, štorklja, dolgonožica, le zakaj pa k nam ne prideš nič? Bratca, sestrico imel bi rad, da bi mogel iti z njima se igrat.«</center> Želja, ki jo je ta pesmica izražala, se pa ni izpolnila. Kraljiček je ostal edini otrok Veternjaka in Krajnove Francke. ==II.== Čevljarjev sin Janezek, po domače Kraljiček, se je razvijal na svoj poseben način. Kljub temu, da je nekoliko šepal, je bil izredno lep deček. Imel je pravilne, resne poteze obraza, črne, bleščeče lase, ravne take obrvi, nasprotno pa svetlomodre oči. Bil je mehkega, sanjavega značaja, pri tem pa trdne in odločne volje, da se ni dal lahko odvrniti od svojih, večjih tudi prenagljenih sklepov. Nekega dne je ležal mirno na prostem v travi in motril planine naokrog, nato je splezal na ograjo in vriskal in prepeval. Nenadoma pa so mu postale oči vlažne, zdrknil je s plota in tekel, glasno jokajoč, v hišo. Ko ga je mati vprašala: »Kaj je, za božjo voljo, Janezek?« je med ihtenjem vzkliknil: »Tako mi je dolg čas po vas, mama!« Tedaj ga je mati dvignila k sebi in ga objela in poljubila. Deček je jokaje milo srce ročice okrog materinega vratu in jokal še bolj krčevito. Hipoma pa se je zopet radostno zasmejal. Taki in podobni prizori so se večkrat ponavljali. Ko deček še ni imel celih šest let, ga je zadela udarec, ki je bil mnogo hujši kot nesreča ob njegovem prihodu na svet. Dobil je sredo potek, ko je prišlo mnogo letoviščarje s svojimi otroci v vas, skratka. Nekaj časa so prihajali bolneži; nato pa je odšel zdravnik, z ozirom na težo, da se mora odpeljati bolnik. Na niso nič pomagale prošnje in jokanje materino, ne odpor očetov, vzeli so dečka ponoči skoraj na silo iz hiše in ga odpeljali v bolnišnico. Otrok samemu ni bilo težko slovo od doma, kajti bil je zaradi visoke mrzlice že tri dni deloma ali popolnoma brez zavesti. Tem huje je občutila izgubo mati. Nič ni mogla sneti in je kar naprej jokala. Večkrat je šla dol v Gorico; toda niso ji dovolili nobenega obiska pri otroku, ampak so ji le zagotavljali, da mu gre na bolje. Tega Francka ni verjela in je izjavila, da ima zlo slutnjo, da se s sinkom ne bosta več videla živa. To se je tudi zares zgodilo; toda ni umrl fantiček, ampak Francka. Ko je bil deček že več kot tri tedne v bolnišnici in se mu je že precej izboljšalo, je neprestano vprašal po materi. Kolikokrat je prišla ena ali druga žena iz mesta noter, se jo je dolgo po njej oziral, če ni morda mati. Neko jutro je rekel jokaje: »Danes ponoči je bila tu mama in me je poljubila. Zakaj je zopet odšla?« »Pomiri se, Janezek,« ga je tolažila usmiljena sestra. »Samo sanjalo se ti je. Prihodnji teden pride mama in te vzame s seboj domov.« Toda Francka ni več prišla. Napadla jo je huda pljučnica in čez šest dni je že umrla. Osirotelemu dečku niso ničesar povedali o nesreči, ki so jo zadeli. Tem bolj prijazne in ljubeznive pa so bile do njega usmiljenke; toda večkrat so se morale naglo odkraditi, ko je otrok povpraševal po materi, ker so se jim ulile iz oči solze. Osem dni po pogrebu rajnke Francke je prišel čevljar, da bi vzel s seboj fantiča. Bil je tako bled, prepaden in shujšan, da ga deček na prvi pogled ni spoznal. Nato pa je otrok takoj vprašal: »Kje je pa mama?« Čevljarja je grozno davilo v grlu. Zadrževal je jok in zgrgrajočim glasom: »Mama je odšla ... k stari teti Lizi v Trg in mora nekaj časa tam ostati ... Pozneje se bova zopet ... Jankec, pojdi sedaj z menoj! Lepo se boš imel doma ... Vse ti bom naredil, kar si boš poželel.« Nato se je naglo okrenil in šel nekaj korakov po veži. Sestroje je stopil fantiček za njim. Usmiljenke so zajokale skoraj na glas. Ko se je čevljar malo umiril, je vzel otroka v naročje in odšel z njim. Doma v hiši je vladala žalost mračna. Črne sence po vseh prostorih. Lahkomiselnemu Venčaju bi se niti ne sanjalo ne, da bo prišel nekoč dan tako naglo in tako strašno zadela. Čim manj se je je nadejal, tem huje ga je zadela ta plača. Skoraj ni mogel verjeti, da je izgubil Francko, svojo ljubljeno ženo, zdelo se mu je nemogoče, da bi bilo to res. Neka še nikdar občutena bolest mu je glodala v srcu. Ne kakor najhuje ga je mučilo sočutje z otrokom. Kaj naj počne ubogi, šepavi nebogljenec brez matere, na katero je bil tako močno navezan? Bridko mu je bilo gledati, kako otrok pogreša mater, večkrat je cel deček iskal ven na vrt, na travnik ali okrog hiše in klical: »Mama! ... Mamica!« — Ko je prišel zopet skozi vrata, je vprašal: »Kaj je tvoja mama? Ali ne bo prišla?« — Ponoči je spal mali pri očetu v kamri, kjer mu je pripravil posteljo poleg sebe. Včasih se je po večkrat zbudil, da je otrok klical mamico ali se v spanju to povpraševal. To je bilo za čevljarja tako pretresljivo, da je večkrat premagal k reči jok. Da bi deček malo pozabil na mater, mu je kupil raznovrstne igrače; toda malček se je igral z njimi le kratek čas, potem pa je zložil vse igračke skrbno v omaro, ker jih je hotel ohraniti lepe in nepoškodovane, da jih pokaže materi. Dvakrat na dan je prišla od očetovih stara Mihovka, ki je skuhala za čevljarja in otroka in opravila nujna gospodinjska dela. Usmiljeni stari ženi se je globoko v srce vtisnilo njegovo neprestano vpraševanje po materi. Premišljevala je večkrat, ali bi ne bilo najbolje, da pove otroku golo resnico. Nekoč mora itak zvedeti. Tu je pritekel nekaj dne deček glasno jokajoč skozi kuhinjska vrata in klical: »Mati Mihovka! Mati Mihovka! Janezek, kaj pa je, za božjo voljo?« je vprašala prestrašeno stara žena. »Kovačeva Tončka je rekla..., Kovačeva Tončka je rekla, je hlipal fantek, da se moja mama nikoli več ne vrne. Grobar Miha da je pokopal mamo tam doli pri Svetem Danijelu.« Starki so se ulile debele solze po licih. Zaprla je kuhinjska vrata, sedla na stolico, potegnila fantiča k sebi, položila njegove roke med svoje in rekla z mehkim glasom: »Tončka je neumna punčara. Nikar več ne jokaj, Janezek. Pomendila se bova nekaj pametnega... Glej, ko si bil ti v bolnišnici, je prišel naš Gospod, ljubi Bog, in je vzel tvojo mamico s seboj v nebesa.« »V nebesa se zakliče otrok z lesketajočimi očmi. Potem pride mamica zopet nazaj. Ljubi Bogec ji bo že pustil oditi.« »Janezek, poslušaj. Kdor je že v nebesih, ne gre več nikdar ven. V nebesih je tako lepo, in naš ljubi Bogec je tako dober in ljubezniv, da hoče mama vedno tam ostati. Če bi jo ljubil Bog nebeski, bi se grozno jokala.« »Pa kaj nima mamica mene nič več rada? Jaz nisem kriv, če sem bil bolan,« je tožil fantek. »O, mamica te ima sedaj še veliko bolj rada kot pred boleznijo. Vedno gleda z nebes sem dol nate in prosi nebeškega Očeta, da te pusti, da prideš gor k njej.« »Potem ne ostanem nič več tukaj. K mamici grem v nebesa. Nebeški Oče me bo že pustil noter.« »Sam od sebe ne more nihče v nebesa.« »Moj ljubi otrok, sam od sebe ne more nihče v nebesa. Moraš počakati, da pride pote nebeški Oče ali pošlje angelčka, da te vzame.« »Kdaj pa pride nebeški Oče ali angelček?« »Tega žal sama ne vem. Zgodi se lahko vsak dan, traja pa lahko tudi več časa — prav tako, kot se zdi ljubemu Bogu prav.« »Brž — brž — moram k mamici. Nič nočem čakati.« »Janezek, bodi pameten! Hočem ti nekaj povedati. Sedaj moraš biti priden in rad moraš moliti in nič več jokati, pa bo naše veseli Bogec rad in te bo poklical prej k mami.« Dečkove oči so se začele zopet svetlikati in gledajoč v staro ženo je rekel: »Tudi jaz imam ljubega Boga rad. Gotovo me pusti k mami.« Nato je capljal ven na vrt. Čez nekaj časa je čepel na ograji in molil pol pojoč pol govoreč pesmico, katero ga je naučila nekoč mamica: <center><poem>V nebesih sem doma, to glasno pravita mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. V nebesih sem doma, cvet sreče mi ne da, zato me vsa zemlja ta dežela tuja je. V nebesih sem doma, kjer družba zvoljena se skupaj veseli in k sebi me želi. V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, kjer večno srečen bom.</poem></center> Stari ženi so zopet tekle solze po licih. Naslednjo noč je divjala silna nevihta nad dolino; gori v planinah se je usula tudi toča. Toda zjutraj je zasijal zopet lep, kristalno jasen dan, ki ni razen uničenega vaškega potoka prav nič spominjal na ponočno neurje. Ko je prišel čevljar, ki je imel delo pri bližnjem sosedu, opoldne domov, ni bilo dečka Janezka nikjer. Mihovka je izjavljala, da se je otrok nekaj časa igral na vrtu; ko ga potem ni več videla, je menila, da je pri očetu. Povpraševala so po njem po vseh sosednjih hišah in ga iskali po vasi od enega konca do drugega, pa nikjer ni bilo ne duha ne sluha o pogrešanem otroku. Čez nekaj časa je povedal Strgarjev Blaž, naglušen občinski revež, da je videl fantiča na mostu nad vasjo, ko je gledal v potok. Voda je bila od ponočnega naliva še vedno zelo narasla in deroča in motni valovi so nosili s seboj prod in drobir. Tedaj je bilo skoraj brez dvoma, da je padel deček v potok in utonil. Ljudje so prebrskali vso strugo navzdol in preiskali tudi vse jezove in kanale, toda ves trud je bil zastonj. Slednjič so morali opustiti celo upanje, da bi dobili vsaj truplo otrokov. Čevljar Lovre je bil kot iz uma. Ruvall si je lase, tekal brez klobuka po cesti gor in dol in rjul kot smrtno zadet zver. Mihovka je očitala, da ni bolje pazila nedolžnega ljubega otroka. Stara ženica se ni nič branila, ampak je jokala. Nato je skušala obupanega očeta tolažiti: »Glej, Lovre, je rekla, kar Bog stori, vse prav stori. Kdo ve, če ni nesreča za Janezka v srečo. Vedno se mi tako dozdeva, da je prišla Francka in vzela svojega otroka.« »Kaj pa mojega otroka? Saj je tudi moj otrok!« je zavpil čevljar. Potem je hipoma popolnoma utihnil in je čepel cele ure dolgo na enem in istem mestu v sobi in topo buljil pred se. Minil je tako en dan in ena noč. Drugi dan opoldne se je pa zaslišal pred čevljarjevo hišo radosten vzklik: »Kraljiček ni mrtev. Kraljiček je odletel na Medgorje.« To veselo novico je prinesel Skodirjev Jurček, ki je pasel živino po travnatih bregih na Medgorju. Pol važno, pol šaljivo je pripovedoval, da je šel danes zjutraj gor k cerkvi, da poide živinico tja, ko je nenadoma naletel na otroka, ki je spal pod lopo pred cerkvijo; ko si ga je natančneje ogledal, je bil v resnici Kraljiček. Fantiček je čvrst in zdrav, le malo sestradan, in sedi sedaj v najboljši hiši na ravnici pod vrhom, da se malo okrepča in pozdravi. Takoj si je imel čevljar več opravka. Stekel je skozi vas in po najkrajši bližnjici navkreber vznem, kot bi bil na ravni cesti. Prej kot v eni uri je bil že zgoraj pri hiši, kjer so sprejeli in postregli najdenega otroka. Ko ga je oče zagledal pred hišo, je planil vrhoma k njemu, ga dvignil v naročje, ga objel in poljubil in zaklical na pol smeje se, na pol jokajoč: »Janezek! Janezek! Moj otrok!« Deček mu je ovil ročice okrog vratu in rekel: »Ata, šel sem v nebesa, da bi poiskal mamo.« »O, božjo voljo, Janezek, kdo ti je pa povedal, da je mama v nebesih?« Mihovka mati so rekli in tudi sam vem to.« »Ti ubogi otrok, nebesa so previsoko zgoraj.« »Da, da, je čepetal deček in kazal s prstom proti vrhu hriba: daleč, daleč, daleč je v nebesa.« »In tako dolgo nisi nič jedel.« »O, pač, poskusil sem nekaj borovnic ob poti. Potem je prišla tema, pa me ni bilo nič strah, saj sem bil pri cerkvi Matere božje. Zato sem zaspal.« »Pa te ni nič zeblo. Ni se celo bos si.« »Nič me ni zeblo, saj se mi je v spomin, da je prišla k meni iz cerkve Mati božja in me celo s svojim plaščem. Ljubeznivo se mi je nasmehnila in mi rekla, naj bom vedno priden. Tudi Jezusček se mi je lepo nasmehnil in njegove očke so me blagoslovile s svojo ročico. Potem sta oba izginila in nisem videl več drugega kot polno zvezd nad seboj. Tedaj je prišla mama z nebes in mi rekla, da sem še veliko premajhen, da moram še zrasti in postati velik deček, potem šele bom smel iti v nebesa.« »Janezek, pri meni moraš ostati. Če odideš od tu, nima tata nikogar več. Mama je tudi odšla.« »In pri tatu ostanem. In ko zrastem, tedaj greva skupaj v nebesa k mami, kajne?« Čevljar ni mogel odgovoriti, ker so ga dušile solze. Stopil je v hišo in zahvalil domačim za postrežbo otroku. Ponovno okrepilo zase je sklenil, si zadal dečka na rame in ga nesel utrujen po hribu navzdol proti domu. ==III.== Preteklo je leto, čevljar Lovre, ki je bil videti po ženini smrti od žalosti in bolesti ves strt, je postal zopet stari Vetrnjak. Scer ni Francke nikakor pozabil, ampak je pogosto o njej govoril in jo imel povsodzrno. Tudi se je zarekeln, da se nikdar več ne oženi, prvič, ker človek v zakonu zgubi nedolžnost, drugič, ker bi tako, kakor je bila Francka, po vsem svetu več ne dobil, tretjič, ker noče dati svojega fantiča, Kraljička, mačehe, in četrtič, ker je bila in ostane Francka njegova edina žena in vekoma. V klubu temu je jedel in prepil po gostilnah pošteno in bolj veselo kot kdaj koli prej in ni bilo dneva, da bi naletel na Vetrnjaka na enem ali drugem koncu doline. Opojnih pijač nikakor ni prezrl, vendar je bil vedno kadar popolnoma pijan, vedem, da je imel kolikor pod kapo, da je bil dober volje. Tudi ni šel v gostilno zaradi pijače, ampak zaradi petja in vesele družbe. Najbolj zvesta tovariša sta mu bila Brbljač in Škripc, ki sta bila z njim prava tovariša veselja in občutna muzikantka terceta. Vetrnjak je igral na harmoniko, Škripc na kitaro in Brbljač na klarinet. Zadnji je pel globok bas, Škripc mehak bariton in Vetrnjak kot skrjanček čisti, večkrat pa tudi hripav tenor. Odklar je čevljarja žena umrla, je bila vsa triperesna deteljica zopet samskega stanu; vsi trije so bili tudi enake starosti. Po domače imenovan Brbljač, s pravim imenom Boltarjev Janez, je bil po svojem poklicu krošnjar in je trgoval z volnenimi izdelki, predvsem s čepicami, nogavicami, jopicami in majami. Ni pa krošnjaril celo leto, ampak samo zadnje tri mesece, zaslužil je pa pri tem toliko, da je drugih devet mesecev preživel čisto dobro pri svojem bratu mizarju, v kolikor ni presedel po gostilnah za mizo. Bil je plečat in čokat mož, imel je okroglo glavo, rdeč nos, olrito brado, sive oči in namrščene, snežnaste lase, ki so mu štrleli kot jež izpod kape vse strani z glave. Najbolj pomemben na vsem Brbljaču sem bila njegova razmeroma majhna usta. Skozi ta niso prihajali samo mogočno doneči basovski glasovi, ampak tudi brezkončne strune besed in čenče, baha in laganja, kar je pa znal razložiti tako živo in prepričljivo pripovedovati, da slušalcu niti sam ni dvomil o njih resničnosti. Od svojega blebetanja in brbljanja je tudi dobil pridevek Brbljač. Skozi iz majhnih ust so tekli tudi brezštevilni kozarčki opojnih tekočin, ki jih je pa Brbljač neverjetno količino prenesel. Z osmimi četrti vina ali devetimi vrčki piva je bil še popolnoma trezen. Pijača ga ni nikdar toliko zmedla, da bi se mu pijanstvo poznalo, pa naj je pil še toliko. Vetrnjaku je bil Brbljač tem bolj všeč, ker je bil boter njegovega sina. Tretji v zvezdi je bil Mirko Mikuž, Dasi ravno še ni štel štideset let, je vendar imel za seboj že zelo razburkano življenje. Kot sin z gospoda umrljh staršev je tri leta študiral, zaradi medsebojne nepopustljive nenaklonjenosti med njim in gospodom profesorjem pa je obesil šolo na klin. Nato se je izučil krojaške obrti in je odšel kot pomočnik v svetu. Ker je pa težko zdržal presedanja, so ga zanesla nepremagljiva nagnjenja vedno dalje in pri tem se je svoje obrti tako temeljito odučil, da je komaj še znal prišiti gumb na hlače. Sedaj je šel za postreščka in je hodil od gosta do gosta; toda povsod so ga odslovili, čes da ni za ta poklic, ker je na pol izpraznjene kozarce preveč čisto izzival. Po malem odmoru se je pridružil neki pevski družbi in se je pri tem navadil igrati na kitaro. Ker je pa pel slabše kot drugi, je bil kmalu zopet na cesti. Tedaj se je posvetil umetnosti in je vstopil kot učenec pri nekem slikarskem mojstru v mestu. In pri slikarskem poklicu se je zdelo, da bo ostal. Vsaj prišel je po nekaj letih z mojstrskim spričevalom domov in se je lotil s svojo umetnostjo v domovini. Podob je sicer slikal nobenih, pač pa je znal izvrstno pobarvati krčnje, omare, mize, stole, zibelke, skrinje in podobno v prav pisanih barvah in nanje pričrtati lepe rožice in srčke, znal je tudi lepo poslikati veže in sobe in celo stare slike s svežimi barvami znova poživiti, tako da so ljudje njegovo umetnost splošno občudovali. Zredi se sicer ni po svojih umetninah; kajti prvič je bilo v ozkem domačem področju veliko premalo slikarskega dela, drugič je bil slikar nezanesljiv, ker ni znal delati ob uri, ampak se je bolj pridno praznil kozarce po krčmah, in zato je izgubil naročila. Kljub temu je hodil Mirko vedno lepo in gosposko napravljen. Bil je vitke, brhke postave, bele polti, imel je rjave zavihane brke, valovite kostanjeve lase in se je rad po mestno nosil. Sicer se je moral večkrat, ko so bili časi prav slabi, zadovoljiti s staro ponošeno vsakdanjo obleko, toda nekaj meščanskega je imel vedno na sebi, namreč črno suknjo nad srajco. Po svojem fraku se je razlikoval od vseh drugih moških v vasi in po tem oblačilu se ga je prijelo ime Škripc. Prav slabo mu ni šlo nikoli. Če se je tu pa tam zgodilo, da si je moral gašiti žejo z bistro studenčnico namesto z rujnim vinom in da mu je krulila po želodcu lakota, tedaj se je spet oklenil umetnosti, vdove po rajskem kramarju Malegju, ki je bila brez otrok in bogata. Gospe vdovi Malegjski se je znal sin rajne sestre še kot otrok prikupiti in si pridobiti njeno srce in ona ga je zato na razne načine podpirala in mu je tudi večkrat obljubila, da mu bo zapustila lepo dediščino, če ji ne napravi kake sramote. Nato je zidal nekaj zlate gradove v oblakih in ni izgubil nikdar dobre volje, razen ko je bil zelo vinjen; v takem primeru se je namreč lotil jokati kot otrok. Poleg vsega drugega je bil Škripc tudi pesnik in je razveseljeval svojo ljubo teto ne samo z novimi rožnimi dam, ampak tudi ob drugih priložnostih z visoko donečimi verzi, za kar je potem vsakokrat prejel zvečer plačilo. Odkar je postal Vetrnjak spet popolnoma neodvisen, ni skoraj nič več delal in je polagoma, pa gotovo zapravljal majhno glavnico, ki mu jo je zapustila Francka. Največ časa je potratil po gostilnah, kjer sta mu delala zvesto družbo njegova dva tovariša, Brbljač in Škripc, in mu pomagala zganjati vse, kar jim ni nikoli manjkalo, s petjem, godbo in šalami. Najlepše pri vsej stvari pa je bilo to, da je jemal Vetrnjak svojega tedaj sedemletnega dečka Janeza vedno s seboj v gostilne. In nad vse lahko je bilo, da je moral fantič pri petju in godbi treh vinskih bratov sodelovati. Vetrnjak je kupil za slabo nadarjenemu dečku orglice in ga je med dolgo zimo brez posebnega truda naučil celo vrsto korakov. Vlakov, poskočnih in narodnih popevk. Tudi nekaj kvantarskih pesmi je znal deček, ki jih sicer ni razumel, pa jih je prav korajžno pel. Vetrnjak je bil ves ponosen na sina, da je že tako zgodaj nastopal v javnosti in kazal svoje umetnije. »Hej, moj Kraljiček, to je tiček, kaj se je bahal, v celi deželi ne dobite takega. Igra in poje že zdaj bolje kot učitelj. Kaj bo šele postal v dvanajstih, štirinajstih letih!« Drugi Vetrnjak, je nekaj zaklical: »To bi ne bilo neslabo, hahaha. Toda Kraljiček bo postal voz, operni pevec, pred katerim se boste nekoč še vsi okrivavali.« Na dečka je bil nekoliko ponosen tudi Brbljač kot njegov boter in je pripovedoval čudovite stvari o njegovih zmožnostih. In tudi Škripc, ki je imel sploh rad otroke, je pristil pri skupini fantič tesno k srcu. Sploh sta bila vesela oba, da se je njim pridružil in pevski krožek pomnožil še za enega člana. Gostilniški gostje so dečku živahno ploskali in ga hvalili, zlasti tedaj, ko je s svojim čistim in pevnim glasom zakrožil kakor kvantarski popevko. Če bi ne bil se tako otroško preprost, bi se mu prav lahko vtihotapila v krvno domišljavost. Malce nečimern je že vsekakor postal. Tu ga je pa zadelo bridko spoznanje. Brbljač je hotel svojega kumča na vsak način naučiti piti. »Dečko, pij!« mu je prigovarjal; »vino ima moč.« »Da, tako moč, da vrže može po tleh, hi hi,« se je smejala natakarica. »Dečko, drži jezik za zobmi in nikar se ne vtikaj v stvari, o katerih nimaš nobenega pojma,« je renčal Brbljač. »Vse, kar ima moč, daje moč tudi drugim. Kdor veliko je, dobi moč; kdor veliko pije, dobi moč; kdor veliko dela, dobi moč. Moč daje samo vino. Zato moraš piti.« Deček je srknil iz kozarca in skremžil usta ob kislem okusu. Tu je stopil vmes Škripc in rekel: »Ne, seveda, Janezek, zato je prekislo — kajne? Toda sladko se lahko kmalu popravi, le počakaj.« Vzel je skledo s sladkorjem in je dal pet, šest koščkov v vino, ki ga je potem z žlico premešal. »Tako, Janezek, zdaj ti bo šlo vse drugače v slast, le pij.« Deček je pogledal vprašujoče očeta. Ta mu je pritrjevalno prikimal. »No, sladko vino napravi čist glas.« Zdaj je deček pil in ker mu je bila pijača pogodu, je kmalu izpraznil kozarec. Škripc pa mu je zmešal še drugi in tretji kozarec s sladkorjem. »Priliti bi se mu moralo vsaj malo vode,« je svetovala natakarica. »Kaj? Vode?« se je smeje protivil Vetrnjak. »Kraljiček ni riba, ampak ptiček. In kdor zna peti kot ptiček, zna tudi vincek piti.« Toda kmalu so vinski duhovi že omotili dečka. Plesali so mu po glavi, da je izgubil ravnovesje, mu obrnili želodec in izpraznili njegovo vsebino v široko lizno po mizi in po Škripcovi kitari. Izbruhnile so sledile bučne krohot gostov, kar so si pa trije možki umaknili tako slabo zamenili, da bi prišlo kmalu do tepeža z zamerljivci. Deček je jokal od sramote, to da se čuje je bilo, ker je menil, da bo moral umreti, tako slabo se je počutil. Prenesli so ga v gostilniško sobo v posteljo, kjer je prenočil tudi oče poleg njega. Od tega dne je dobil Kraljiček tak gnus in strah od vina in vseh opojnih pijač, da ni poskusil več niti ene kapljice alkohola in celo njegovega duha ni mogel prenašati. Tudi ni več hotel po gostilnah igrati, ker ga je bilo sram pred ljudmi. Njegova volja pa se je morala ukloniti zahtevi treh vinskih bratov in tako je zelo viharno preživel svojo pot. Večkrat se je dečku dremalo, zlasti tedaj, ko so prav dolgo posedali po gostilnah, in se mu je ljubilo igrati, ker je odložil orglice. Vetrnjak je položil tedaj fantiča na klop, mu del svojo suknjo pod glavo in ga pustil, da je zaspal. Fantek se potem ni več zbudil niti tedaj, ko ga je oče v naročju in ga odnesel domov, ampak je naslonil glavico na očetovo ramo in spal trdno naprej. Včasih je zanesla Vetrnjaka pot mimo pokopališča, posebno ko je bil močno vinjen. S spečim dečkom na rokah je pokleknil na grob svoje rajnke žene in razvil se je med njima na pol otrezen, na pol trezen razgovor. Pri tem je svojim besedam sam odgovarjal, tako da sta se nekako takole pogovarjala: »Ljuba Francka, nocoj sem se, žal, spet precej zakasnil ... Po tebe morem pomagati — boter Boltar in Mikuž sta me tako dolgo zadržala.« »Da, da, Lovre, je izgovore poznati. Ti si vedno nedolžno jagnje in le drugi so vsega krivi.« »Ni ravno treba, da bi bil jagnje, da sem le pošten človek. Voljo imam dobro, samo meso je slabo. Moraš mi pač še enkrat odpustiti, Francka.« »Odpustila bi že rada, samo da bi se tudi ti že kdaj poboljšal. Pa si vedno eden in isti Vetrnjak.« »Daj, Francka, nikar me grajati. Saj te imam rad. Če bi ne odšla od mene, ampak pri meni ostala, bi bil še davno svetnik.« »Da, precej poboljšani svetnik, kakor ga ni še nobenega v pratiki. Zdaj pa pojdi domov, Lovre, in lezi spat, sicer boš in najin fantek izgubil še očeta.« »V tem pogledu bodi brez skrbi, Francka. Zdrav in čvrst sem kot riba. In za fantiča pazim kot na punčico svojega očesa, tu je vse v redu. Fantek je tukaj pri meni in te lepo pozdravlja.« »Zdaj pa greva domov. Z Bogom, ljuba Francka, lahko noč!« Nekoč je poklical župnik čevljarja k sebi in mu napravil resno pridigo, dano, da ne bo tako vrtoglavo življenje — ker sicer bo zakonu ugonobil sebe in posebno pa svojega otroka. Tu se je pa Vetrnjak zagovarjal: »Prečastiti gospod župnik, ljudje imajo veliko govoriti, ko je dan dolg in manj je govoriti, ko je večer, kaj ne slišim. Prav zares ne položaj vesti. Počutim se, ne morem več, ker ne morem pozabiti Francke. Mihovka, ki mi je dolgo pomagala pri gospodinjstvu, je bolna, in da bi si vzel kako deklo za oskrbnico, ne zmorem. Tako se moram sam ukvarjati z gospodinjstvom, kuhati, pospravljati, pomivati in večkrat po celem dnevu ne pridem do časa, da bi opravil svojo obrt. V kuhinji, kamor pa da se, da ne morem drugače kot da skočim do krčmarja po to, kar potrebujem. Če pri tem malo posedim v sobi in spijem kozarček vina, je že zaradi obrti potrebno; kajti krčmarjem mi dajo veliko dela. Fantka moram seveda jemati s seboj, sicer mi spet odide na goro in odtod v nebesa, hehehehe ... Kraljiček, hehe, Janezek, je nedolžen, dober otrok. Prav za prav bi moral že to leto hoditi v šolo, toda saj veste sami, gospod župnik, da je rekel zdravnik, da je še preslab in težko hodi s šepavo nožico. Prihodnje leto pa, pa že pošljem v šolo in boste videli, kako bister in priden dečko je. Piti ne mara drugega kot vodo in v gostilni mu je takoj dolg čas. Dolgo bi zdržal na ostajanju v gostilni, večjemu četrt, pol ure. Nato greva domov, povečerjava in zmoliva in spiva potem mirno in pobožno kot dva puščavnika.« Po tem dolgem govoru je obljubil Vetrnjak vse, kar je župnik od njega želel, in je šel nato smeje domov, ne da bi se za to, kar je obljubil, še nadalje brigal. Mnogo strožje kot župnik je prijel Vetrnjaka župan. »Ti, Lovre, je rekel ostro, to, kar počneš, je pa že od sile. Hiša ti propada, čevljarstvo si obesil na klin, denar od svoje rajnke žene, ki bi imel biti otrokov, zapravljaš, in otroku nisi nikak oče, ampak zapeljivec. Če se takoj ne okreneš na drugo pot, te bo morala občina spraviti v keho.« Prvi trenutek je bilo Vetrnjaku, kot bi ga zadela klofuta, nato je zavrnel: »Hiša je moja in otrok je moj otrok in za čevljarsko pot plačujem sam davke in zato ne pustim, da bi se kdo vtikal v moje zadeve. — Samo eno besedico še rečem, pa grem takoj na sodnijo in vas tožim za razžaljenje časti.« »Kar pojdi, tam ti jih bodo že povedali,« je odvrnil župan mirno, pa odločno. »Sicer te pa nisem poklical, da bi se s teboj pričkal. Povedal sem ti, kar je bilo treba povedati. To je prvi in zadnji opomin. Če nočeš poslušati, boš moral okusiti, to se pravi, nositi posledice.« S temi besedami je obrnil Vetrnjaku hrbet. Ta je pripovedoval nato o tem svojim tovarišem. Ogorčeno sta planila pokonci: »Kaj si vendar domišljuje oblastnež?« je renčal Brbljač; »mu bom že stolkel greben. Povedal bom županu, da mu bo v ušesih šumelo.« Škripc pa je slavnostno izjavil: »Dobro, najvišja je svoboda in svobode si ne damo od nikogar omejiti. Jaz imam prijatelje tam v mestu, tudi advokate, ki bodo ščitili našo pravico. In z njimi bomo občinskemu samosilniku še znali pokazati, da smo svobodni možje.« Štirinajst dni nato je bila velika svatba v vasi in zvečer je bilo pri Lojzmanu kaj živahno. Do štirih zjutraj je trajal ples, pri katerem so sodelovali z muziko trije vinski bratje z Janezkom Kraljičkom vred. Fantek je bil že po par urah utrujen in zaspan in večkrat so mu morali pustiti, da se je vlegel na klop in zaspal. Nato so mu dali spet kave in ga silili, da je z njimi sedel, za kar se je pa le nemudno jokajoč vdal. Županu je bilo že takoj zjutraj sporočeno o vsem tem vloglavem početju in še isti dan se je odpeljal na okrajno sodišče na Gorjansko. Dva tedna pozneje, na nedeljo, je prišel okrajni sodnik v vas, imel več razgovorov z občani in je povabil nato veseli godbeni tercet pred zbrani občinski svet. Tam je izrekel nad Brbljačem in Škripcem oster ukor, ki sta ga sprejela oba s povešeno glavo, čisto tiho in brez ugovora. Vetrnjaku je napravil bridko pridigo in mu javil, da je po uradnem sklepu poverjen vzame njegov očetovski skrbi. Vetrnjak je pogledal, pomoči iščoč na svoja dva prijatelja, ki sta pa stala pobarjena in skrušena in nista upala zinili besedice. Ko ni mogel upati od strani najboljših prijateljev nobene pomoči, je iskal pri strani mož s prošnjami, obljubami in nazadnje celo z jokom. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Odločil župan, kot njegov varuh, mu je razložil, kaj mora odslej delati in kaj opustiti in da se sme več z nikomer pravdati. In Janezek, Kraljiček, je bil še isti dan izročen v rejo na samotno kmetijo nad Cigličem, poštenemu kmetu Gorniku, ki je bil brez otrok in oddaljen sorodnik rajnke Francke. Dečku se je godilo v novi hiši bolje ko pri očetu, Vetrnjaku. Imel je vsaj red v hrani in spanju in navajali so ga tudi k delu. Gospodinja Kata, nekam boječa ženska, je imela za otroka vedno potrebno skrb. Trem poslom — samim starim ljudem — se je fantek smilil in mu ni nihče nič zalega prizadel. Pred gospodarjem pa, mrkim, redkobesednim, osornim možem, je imel deček že od prvega trenutka strah in bojazen. Spočetka ga je pač mikalo domotožje po očetu, ki pa ni bilo tako močno, da bi ga z begom zvabilo domov. Veliko huje je pogrešal dečka Vetrnjak. Menil je, da je to nezaslišana krivica, da se mu upa vzeti njegovega otroka, in bil je nad tem ves ogorčen, užaljen in razkačen. Tri tedne se je kar zaprl v svojo hišo in ga ni bilo nikjer videti, tako da so prihajali ljudje gledat, ali se mu ni kaj pripetilo. Nekega večera je pa capljal na hrib in je prežal v bližini Gornikove kmetije, da bi, če le mogoče, izpeljal svojega sina. Zatrt je prišel k malu deček sem po svoji vodnjak, oddaljenemu sto korakov od hiše. Tedaj je planil oče k fantiču, ga objel in poljubil, vzel nato na roke in zdrvel z njim navzdol po hribu. »Oče, kaj pa počenjate?« je vprašal deček iznenaden. »Janezek, domov greva in ostaneva spet skupaj,« je odgovoril čevljar. »Ne smem iti od hiše. Gospodar je to prepovedal.« »To nima nič prepovedovati. Ti si moj in nikogar drugega.« »Toda če mi kaj napravi?« »Mu bom že jaz pokazal, naj samo poskusi. Saj sem močnejši kot on. Bodi le kar brez skrbi.« Doma se je čevljar dobrikal dečku na vse načine, mu ponujal slaščice in potem sta igrala skupaj na harmoniko in orglice. Toda ni jima bilo usojeno, da bi živela dolgo skupaj. Gornik je izpred skednja videl, kako je čevljar odvedel dečka, in je še isti večer sporočil o tem županu. Drugi dan sta prišla dva orožnika v čevljarjevo hišo in sta ob kratkem opravila. Eden je odpeljal dečka nazaj k Gorniku, drugi je odvedel Vetrnjaka na okrajno sodišče, kjer je moral odsedeti tri tedne zapora. Ko se je fantič vrnil h Gorniku, mu je ta brez veliko odmeril nekaj ne preveč hudih udarcev, na kar se je spustil deček v grozen jok; kajti občutil je kazen tem bridkeje, ker ni bil še nikdar v življenju tepen in ker se je čutil popolnoma nedolžnega. O Vetrnjaku ni bilo potem, ko je prestal zapor, nič več slišati; izginil je brez sledu iz okolice. Ko je prišla jesen, je bil Janezek vesel, da bo slednjič smel hoditi v šolo. Čakalo ga je pa v šoli veliko več bridkosti ko radosti. Ker je občeval dotlej veliko bolj z odraslimi ljudmi kot z otroki, je bil zdaj v družbi razposajenih vrstnikov — boječ in si ni znal pomagati. Njegova šepava noga in pridobljeni naziv »Kraljiček« sta dajala predrznim paglavcem vedno nova povoda, da so mu nagajali in ga dražili. »Kraljiček, zapoj!« so klicali eni, »Kraljiček, poskoči!« so kričali drugi in celo najmanjši v prvih klopeh so se mu posmehovali. Ko se ga je tovariši neprestano nadlegovali in dražili, ni mogel v šoli poslušati paziti, izgubljal pa je marsikdaj tudi veselje do učenja. Domá tudi ni imel nobene priložnosti, da bi se učil. Pot od vasi do Gornika na hribu je bila skoro eno uro dolga; ko je prišel deček pod noč iz šole domov, je moral pomagati krmiti in napajati živino in opravljati tudi še druge posle. Potem je bil tako truden in zaspan, da se mu ni ljubilo učiti, ampak se je brž po večerji in rožnem vencu vlegel k počitku. Gornikovim, ki nista imela nikdar otrok, ni prišlo niti na misel, da bi kdaj fantiča priganjali k učenju ali mu pri tem kaj pomagali. Da bi mu pomagali pri učenju, sploh niti niso bili zmožni, in bili so mnenja, da ima edino šola nalogo, da otroka kaj nauči. Tako je ostal Kraljiček Janez vedno slab učenec, učiteljstvo se je pritoževalo, da je zaspanec, in drugim otrokom je bila to povod, da so mu še bolj razposajeno nagajali. Pozimi nekoč so poredni paglavci dobili Janezka na cesti pri Kozarčah in nagnali so ga v visok prehek in mehak snežni zamet ter ga obmetavali s kepami. Preganjani deček je poskušal na vso moč, da bi se izkobacal iz snega, pa ni mogel osvoboditi svojih nožic. Slednjič se mu je le posrečilo, da je izvlekel iz snega desno nogo, toda sezul se mu je pri tem čevelj z nogavico vred. Tedaj pa so ga pripeljali mimo voz Gabrškovega peka iz Gorjanskega. Voznik je oskrbel z bičem preko ušes razbrzdani fantalinov, da so se tuleči razbežali. Nato je pomagal jokajočemu dečku iz snega in ga dvignil na voz, da bi si pod kočem ogrel svojo boso nožico. Na vozu je sedela poleg zaboja s kruhom neko devetletna deklica, ki je imela lesketajoče se črne oči, plave lase in zelo prijazen obraz. Skrbno je ovila okrog dečkove bose noge volneno platno in nato sočutno vprašala: »Ali te zebe?« »Da,« je ihtel deček; »pa nič zato.« »Kako ti je pa ime?« »Janez mi je ime.« »Čigav si?« »Gornikov tam gori s hriba.« »Kaj? Pa nisi Kraljiček?« »Da, da — pa nisem nič hudoben, prav zares ne,« je zajokal deček na glas. »Saj vem, da nisi. Ubogi reveček si. Ali bi rad kruha?« Ne da bi čakala odgovora, je vzela deklica dva bela rogljička iz krušnega zaboja in ju potisnila dečku v žep. Medtem je iskal voznik po snegu dečkov izgubljeni čevelj in nogavico ter slednjič okopal tudi našel. Toda nogavica je bila tako mokra, da ni šla na nogo, in čevelj je bil tako raztrgan, da se sploh ni dal več obuti. »Če pridem domov brez čevlja, me bo gospodar natepel,« je zastokal deček. »Moj Bog, kako nesrečen otrok!« je rekla deklica bridko proti vozniku. »Miha, ali bi mu ne dala svojih čevljev? Menim, da mu bodo dovolj velike.« »Kaj hočeš postati svetnica, Majda? Saj potrebuješ sama svoje čevlje, hahaha,« se je zasmejal voznik. »Prav nič jih ne potrebujem,« je vztrajala deklica pri svojem; »na nogah imam dobre nogavice in ostanem vedno na vozu, dokler ne pridemo domov.« »Kaj bosta pa rekla oče in mati?« »Nič hudega. Imam še dovolj čevljev doma — kar tri pare. Ti tukaj so moji najslabši.« In že je odvezala trakove na desnem čevlju, se je sezula z noge in pomagala dečku, da ga je obul. Ker mu je bil desni čevelj ravno prav, je moral tudi levega z njenim zamenjati. Deček je bil po vsem tem tako iznenaden, da ni našel nobene besede. Župnik ga je posebej poučeval. »Najbolje bo, da se pelješ zdaj z nama do znamenja,« je rekel voznik, »od tam imaš lepo in krajšo pot do Gornika.« Deček je molče prikimal z glavo. Med kratko vožnjo se je venomer oziral na deklico, potem pa jo je na tiho vprašal: »Kako je pa tebi ime?« »Ime mi je Majda.« »Čigava pa si?« »Pekova z Gorjanskega.« »Kako si dobra. Bog ti plačaj!« »Smiliš se mi.« Pri znamenju na križpotju je voznik fantiča odložil. Še enkrat se je deček zahvalil deklici in možu. Nato je obstal na mestu in gledal za vozom, dokler ga je še bilo videti. — Ko je prišel domov, so ga sicer okregali, toda s kaznijo so mu prizanesli, ker je prinesel domov boljše čevlje od prejšnjih. Šele v svojem enajstem letu je mogel Kraljiček, kot so vsi ljudje imenovali Janeza Kralja, prejeti svete zakramente. Župnik ga je posebej poučeval in pri tem spoznal, da ima deček bistro glavico in mnogo dobre volje, samo nobene priložnosti za učenje. Od tega časa je ostal fantič župniku zelo vdan. Od drugih otrok se je bolj in bolj ločil, pogosto pa je klečal v cerkvi pred Marijinim oltarjem ali na grobu svoje matere na pokopališču pri Svetem Danijelu. ==V.== Več ko tri leta se ni o Vetrnjaku nič več slišalo. Njegova hiša v vasi je vidno propadala. Tedaj pa se je nenadoma zaslišala govorica po dolini: »Vetrnjak je spet tu.« »Kje pa?« »V Zlatoperjevi gostilni tam v Modreju je popival in prepeval in škripal s harmoniko.« »Kakšen pa je videti?« »Vedno je eden in isti Vetrnjak. Ima pa na sebi novo obleko in z denarjem kar razsipje.« V vasi pa se klatež ni prikazal in oglasil. Janezek Kraljiček je bil visoko gori na planini, kjer je imel Gornik svojo planino in je pomagal tam staremu pastirju pasti živino. Od tu se mu je odpiral krasen razgled okrog po planinah in navzdol po dolinah. Preko jespih je bilo videti čez cijanjsko polje na hrib Medgorje s cerkvijo Matere božje na vrhu. Svoji otroški pameti je menil nekoč, da se konča tam gori svet, da je videl, da se razteza v neskončne daljave in da kipi proti nebu vse bolj strmih in visokih gorah kot je medgorški hrib. Proti jugu je zastiralo pogled valovito hribovje Ritiov, proti severni strani pa se je odpiral razgled čez Kolovratov greben na Mrzli vrh in mimo mogočnega Bogatinskega pogorja na planino Razor in Kuk. Nekatere gorske skupine so se vrstile v najrazličnejših oblikah, spredaj so se bočile strmine, do vrha zelene planine, v ozadju pa so se vzpenjale visoko proti nebu skalnate gorske velikani, po katerih se je beli tu pa tam še sneg. Preko njih so se valili jasni oblaki in sproti spreminjali svoje oblike in barve. V smeri proti Gorjanskemu pa se je odpirala široka dolina, po kateri se je počasi vila modra reka, ki je spet izginila v gozdovih okrog Bledeca in Kozmarice. Kraljiček je bil nad krasnim razgledom kar očaran. Kar srečnega se je počutil na sončnih planinah, v bližini neba. Večkrat pa, ko se je oziral za sinjo obzorja, ga je prevzela silna hrepenenja, da bi se podal v širni svet, do brezkončnega morja, v velika mesta, o katerih je pripovedoval učitelj v šoli. Posebno veselje mu je bilo, da se je ulegel na planini vrh in hrbet in venomer gledal za belimi mehkimi oblački, ki so kot kdorasti jagnčki tiho in zaspano hiteli tik nad njegovo glavo. Potem so pa njegovi misli pomerjale že naprej v nebes k mamici, h kateri je hotel nekako priti čez Medgorje. Neko soboto popoldne je na planini zaspal. Tedaj ga je nenadoma nekdo dvignil in poljubil na lica. Odprl je oči in zagledal nekega moža, ki ga na prvi pogled ni spoznal. Pa to je iznenadoma zaklical: »Oče! Vi ste?« »Janezek, moj dragi! Dolgo sem te moral iskati, je vzkliknil mož. »Ljudje so govorili, da ne prideš več.« »Zaradi tebe sem spet prišel. Ali me imaš še malo rad? Povej, Janezek.« »Da, oče, seveda vas imam rad.« »Kako se ti godi pri Gorniku? Dovolji se pa kaj? Lačen moraš biti in garati za kmečko delo.« »Ne, jesti mi že dajo. In vsi so z menoj dobri, samo gospodar je malo bojim.« »Kaj, strahuje te dečko. To se mora končati. Niti en dan ne ostaneš več pri njem. Dobil sem zate drugega mesta, kjer se boš kaj pametnega naučil in postaneš kaj boljšega kot kmečki hlapec.« »Oče, pa mi se izučim?« »Čevljarstvo kot tvoj oče. Neki moj dober prijatelj, mojster Krivec, me je vzel za učenca. Ali te to ne veseli?« »Veseli me že; toda ne smem iti od hiše, sicer me ujudi kot nekdaj — prišli bodo pome žandarji in gospodar me nabije.« »To se ne sme zgoditi. Saj nisi več nikakršen otrok, ampak že velik fant in lahko greš, kamor hočeš. In jaz kot oče imam pravico, da te dam k kakemu mojstru, da se česa izučiš.« Dečkove oči so se začele svetlikati, očetovim besedam je verjel tem raje, ker se mu je mudilo z njegovimi željami. Tedaj je čevljar vprašal: »Ali imaš prazno obleko?« »Da, novo, temnosivo,« je odgovoril deček. »Knjige jo lahko prinesel na planino?« »Ne. Ampak jutri po obleko, ko grem k gornim na maši dol v cerkev.« »To je ugodno. — Kaj boš pa delal po maši?« »Po jutranji maši moram priti brž domov, da grem potem spet v planino.« »Zdaj me poslušaj, kar ti povem. Zjutraj po maši greš samo pol poti proti domu. Pri Čiginu pa ne kreni na pot proti Gorniku, ampak greš kar naprej po cesti proti Ušniku. Ali si že bil kdaj tam?« »Da, že večkrat sem pasel tam ovce.« »Dobro delaš. Tam pri Ušniku te počakam in ti prinesem tudi kaj jesti. Potem odrineva hitro čez Podselje navzdol po reki dolini. Ker bo jutri nedelja, ne bova srečevala mnogo ljudi.« »Toda če ne pridem domov, me bodo iskali.« »Preden te bodo pogrešili, bova že za devetimi gorami. Po večerji, ko prideš nazaj, kreneva malo vstran, ogledava malo svet, potem pa nadaljujeva pot dol proti mestu do mojstra Krivca.« Kraljiček se je zdel, da se bodo njegove želje izpolnjevale in njegovo srce se je začelo širiti. Kolikokrat je hrepenel ven v svet, da bi videl vse čudesa in tajnosti, in kako rad se je že davno odločil, da hoče postati kaj velikega, da bo lahko s ponosom gledal dol na vse tiste, ki ga zdaj dražijo in prezirajo. In zdaj so sanje vse tako lepe in v neposredni bližini. Zato je kar brž pritrdil očetovemu predlogu. Potekla je vse tiho po načrtu, kakršnega si je napravil Vetrnjak. V nedeljo opoldne sta bila oče in sin že pod Selom, kjer sta si privoščila z malim prigrizkom. Čez dobro uro sta dosegla do Dobrjarja, kjer sta spet malo počivala, in sta nato nadaljevala pot proti dolini. Vetrnjak se je čudil dečku, ki je pred vsakim Marijinim znamenjem, ki so stala ob cesti, malo postal in nekaj pobožnega zašepetal. »Janezek, kaj pa delaš?« ga je vprašal; »kaj si tako pobožen?« Na to je deček odvrnil: »Ker nimam na tem svetu več matere, mi je župnik rekel, da je postala moja mati ljuba Mati božja in da je ona najboljša mati; lepo rad jo moram imeti in se ji zaupanja priporočati. Tudi za vas da naj molim, je dejal župnik.« »Tako, tako ... da, da ... je že prav,« je dejal Vetrnjak. »Le moli pridno. Škodila molitev nikakor ne bo. Jaz tudi kaj molim, ko imam čas, to se pravi, molim vsak dan, seveda včasih je molitev malo bolj kratka.« V dolini je moral zaviti čevljar v gostilno in počakati prenočišče, ker je bil deček zelo utrujen. Tako je naročil litra vina in ga spil tri kozarce kar na dušek, silil je tudi fantiča, da naj pije, pa ni poskusil niti kapljice. Tem bolj v slast mu je pa šla dobra večerja, ki jo je oče naročil. Kmalu nato je zapel Vetrnjak za pečjo harmoniko in brž jih je imel v rokah. In začel je prepevati in gostiti. Deček, ki je naslonil glavo na mizo in zaspal, je spravila natakarica v posteljo, on pa je postal po rujni kapljici razigrane volje in ker so mu tudi prisotni gostje vneto ploskali, je še bolj navdušeno prepeval, igral lahkotne poskočnice in zbijal svoje razposajene šale. Šele ob eni ponoči je prišel ves natakan in omajen v sobo, kjer je spal deček, in se ulegel zraven njega v posteljo. Za trenutek je strmel v svetlobo sveče nedolžni obrazček mirno spečega dečka. To ga je minilo in še bolj pa, ko je opazil, da ima fantek ovit okrog vratu rožni venček. Ko je upihnil luč, je skušal deček zmoliti večerno molitev. Ta je bila videti sicer pobožna, pa silno kratka in se je glasila: »O Bog, zamiži na eno oko in me štej med tiste, da kar uležem se v posteljo, kot se zlekne sita krava v štalo.« In že je zaspal. Drugo jutro je vstal Vetrnjak pozno in je potem še vse dopoldne popival. Popoldne pa sta krenila s sinom po stranskih vzporednih cestah čez Kambreško. Pod večer sta se ustavila v obcestni krčmi in čevljar je vprašal po dveh možeh, ki ju je natančno opisal. Tedaj se je krčmar zasmejal in izjavil: »Oh, sta ostala pred dvema urama na Brdu in prenočila tam nekega Vetrnjaka, katerega sta dala lepo pozdraviti.« Brdo je bil kamenit hrib, malo vstran od ceste. Tam so zavili čevljar z dečkom, dasiravno se je začelo že mračiti. Popolna tema pa sploh ni postala: kajti kmalu je vzšla izza goratih hribov polna luna in razlivala svojo blagodejno svetlobo v toplo, mehko julijsko noč. Po cesti sta stopala oče in sin navkreber po prodni poti. Čez kakih dvajset minut sta prišla na jaso, ki je bila obdana od mogočnih bukev. Tu jima je nenadoma zadonel nasproti jasen bariton Škrica, ki je pel navdušeno tja v noč: »Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že.« In že sta stala oba iskana — Brbljač in Škripc — pred Vetrnjakom. Ta je vprašal malo osupel: »Kje sta tukaj?« »Kje pa naj bi bila?« je vprašal Brbljač. »In tam v dvorjeni gostilni vsekakor.« »Tam je nekam pusto ozračje, da zagreni človeku vsako veselje, zato sva se spet vrnila sem.« »In kje naj pa prenočimo?« »Tukaj v čudoviti naravi, v razkošni dvorani drevja, za katerega se zahteva v pesniško zanosa, da se ga zamehča mehki mahoviti ledeni sneg, stoji boljše kot na povaljani prtici v sobi! Bukve in hrasti nas obkrožajo kot neko pravljično sceno, nad nami pa razpenja nebo svoj s bližnjimi zvezdami posuti baldahin in luna, naša dobra zvesta znanka, je našla že nas prižgala svojo srebrno svetilko, da imamo dovolj svetlobe.« »Lepa hvala za stanovanje in razsvetljavo! S tem pa lahko bedno poginemo od lakote in žeje.« »Zoper take nevarnosti smo izbrani zavarovani,« je posegel vmes z nasmehom Brbljač; »tri litre vina so tukaj, par steklenic piva, in še tople, tudi frakeljske butelje brinovčka. Tudi dober prigrizek sva vzela s seboj na Brdo.« Po teh besedah se je obrnil k dečku, ki ga je vse to kar sploh ni videl in se je medtem ni prebudil iz tega mamljajočega sna: »Moj ljubi fantič je tudi tukaj — to me veseli,« se je hlinil. »Vej, Janezek, vsak dan moraš biti kmetavžarju toliko peči.« »Pozdravljen, Kraljiček! Vedno mi je bilo dolg čas po tebi. Zdaj pa smo spet vsi srečno skupaj,« je radostno vzkliknil Škripc. »Sveti Bog, takoj se poslovite, in srce, ki hoče veselo biti, je treba zaliti,« je zakrožil Brbljač. »Kdo je tukaj naš krčmar?« je izjavil Brbljač. »Janez naj plača za vse.« »Kaj je naš krčmar?« »V tem možičke je lastnik po svetlih denarjih.« »To ni res. Teta mi je denar sama vsilila, ker sem jo s pesmijo, ki sem jo zložil njej na čast, razveselil.« »Najprej hočemo vino piti, nato pa pesem čuti.« »Ne, prehitro ima pesem. Poslušajte, kako se glasi: »Oj ti preljuba moja teta, ta pesem zate je zapeta, ljubezen svojo razodevam, srce ti zlato z njo ogrevam. Roke bi rad na prsa ti položil, težave svoje pridno ti potožil; na svetu zapuščen sem sirota, edini up mi tvoja dobrota.« »Imenitno! Sijajno! Edini up mi tvoja je dobrota, ha ha,« je menil za vinom, pivom, žganjem. »Vidva sta zaljubljenca, ki nimata niti pojma o umetnosti in pesniški žilici.« »Teta več pojma pa imava o vinski kapljici. Torej toči zdaj!« Nato so krožili kozarci v kolobarju in v teku največjega časa je bilo par steklenic piva in liter vina do dna izpraznjenih. Večerja, ki je bila iz kruha, slanine in sira, je bil deležen predvsem deček. Ko se je najedel, se je ulegel na travnato ledeno in je zaspal, medtem se je pijače vino naprej vedno stegli z opojno pijačo. Vetrnjak je pri tem in naživljal pred se kak pomenico in brbljal neumorno praznil kozarce. Brbljač je skrbal pijačo v tankih, a dolgih požirkih, koložji vzel v roke in je po vsakem požirku junaško stresel z zaripljo glavo. Škripc pa je postajal vedno bolj duhovit in navdušen. Nenadoma je vstal pokonci, dvignil kozarec proti nebu in rekel: »Spomnite se pač, da napijemo na zdravje tudi svoji zvesti nočni čuvajki, blagorodni gospe Luni, ki nam tako vztrajno sveti s svojo srebrno svetilko pri naši gostiji.« Nato je zapel iz polnih prsi: <center><poem>»Oj mila luna, naša dobra znanka, ki med oblaki hodiš brez prestanka, gotovo moraš močno žejna biti, zato brž nalij pač ne boš piti; izprazni torej čašo polno vina, najboljša to je vedno medicina.«</poem></center> »Pusti vendar ubogo luno pri miru,« je zatrdil Brbljač. »Tu v naših hladnih planinskih krajih se pač ne more dobro počutiti in se zato vedno kislo drži.« »Kje se pa drži luna bolj veselo, a?« je povedoval Škripc. »Ti, Škripc, poslušaj, ti bom nekaj povedal. Naša luna je bledičasta, mršava reva, prava pohlevka. Na Nemškem, Francoskem in posebno v Španiji imajo vse drugačno luno, čvrsto in pošteno, dvajsetkrat večjo kot je ta tukaj.« »Štiriroglate oblike, kajne?« je drezal Vetrnjak. »Ne, veliko bolj okrogla kot naša, tako okrogla kot sodi desetih hektolitrov.« »Ko je polna ali prazna?« »Francoska luna je vedno polna in ima tako vesel, vedno smejoč obraz, da se mora vsa Francija smejati.« »Ti se gotovo nisi smejal, ker nisi bil še nikdar na Francoskem,« ga je dražil Škripc. »Kaj jaz ne? Ne samo na Francoskem, ampak celo v Parizu sem bil deset mesecev.« »In kje, boter, ti razmerja v Franciji z Gorjanskim kotom in Pariz s Trgom, kadar si prodajal kape,« se je smejal Vetrnjak. »Ljudje, ki niso prišli dalje, kot sega kmečka zvona, se najboj širokoustijo,« se je usajal Brbljač. »Videl sem dokaj sveta in lahko ti rečem, da ni za njo dovolj prostora med Gorjanskim in Trgom.« Ženo je spil kozarec do dna in umolknil. Tedaj je zopet povzel besedo Škripc: »Naša dobra luna se lahko s Cesto pred vsem svetom pokaže,« je nadaljeval in izjavil: »kjerkaj teče tam zvezdami mnogo je v najlepši okras, tudi dan od noči in nas svetli pri najlepši sanjah. Brez slavne pesnikov je je ne opevano. Razodeti so ji njene najbolj tajne sreče bridkosti in iskali pri njej utehe in leka. Ali hočete slišati, kako jo toži nek naš pesnik o svoji boli?« »No, kar ne. Se najlepše zahvaljujemo.« »Pač, to morate slišati in sočustvovati. Ta pesem se tako prilega tudi sedanjemu položaju, le poslušajte.« Vrgel je škric svojega fraka nazaj in zapel: <center><poem>»Bledi mesec, tebi tožim svoj na svetu revni stan, k tebi svojo roko prožim, iščem leka svojih ran. Vse na svetu mirno spava, vse na svetu zdaj molči, samo moja solza plava, srce moje, le ječi.«</poem></center> »Srce moje je ječi, ker vina nič več ni,« je obžaloval Vetrnjak. »Pač nekaj brinovčka imamo še, ta pogreje želodec in zaziblje v sladko omamo.« Šla je sedaj steklenica z brinovcem iz roke v roko. Ko je bila izpraznjena, je udarila ura iz dolinjskega zvonika enajst. Tedaj se je legel Vetrnjak na levo stran in je začel tako v enakomernem ritmu smrčati. Brbljač se je obrnil na desno stran in je že zadremal kot medved. Škripc je pa brinovček hudo omamnil. Ubogo pesnika se je valil bridki žalosti. Najprej je ihtel potiho, nato je začel jokati na glas in vmes vzdihoval: »Oj ti mrzel svet, to pusto življenje, huhuhu ... Mirko, ti si najnesrečnejši človek na tej božji zemlji ... Po četrti cestah si že hodil, vse si poskusil, pa vse ti je spodletelo, huhuhu ... Tisoč lepih, dobrih sklepov si že naredil, pa vse je veter odnesel, zvesti si ostal samo vinskemu kozarcu in kitari, huhuhu ... Najraje bi umrl, da bi bilo konec te revščine in sramote ... Če bi bilo dobre tete ne bilo! Ne pa moram prositi same, sirote huhuhuhuhu.« Zaradi glasnega joka se je zbudil deček, ki ga je začelo v hladnem nočnem ozračju tudi malo zebsti, dvignil je glavo in se ozrl začudeno okrog sebe. Škripc je nehal tožiti in je zaklical dečku: »Janezek, nedolžni angel, zakaj ne spiš?« »Slišal sem, da nekdo joka,« je odvrnil deček, »in zebe me tudi.« »Zebe te? — Meni je pa vroče. Tu imaš moj plašč.« Pomagal je dečku, da se je zavil, in nato je dejal: »Sedaj je te zopet zamrzlo in zaspi... Še prej pa ti moram dati nekaj koristnih nasvetov... Varuj se alkohola. Ako je Škripc, ki govori tako lepo, da so in dela iz najbojših ljudi polpijance. Tvoj oče in tvoj boter Brbljač se žal opijata z najbolj črnimi alkoholom, z žganjem. Jaz čvrst alkohol in se ga izogibam, ker ne morem. Jaz pijem samo vino in pivo, ne alkoholom. Mene moraš posnemati ... In še nekaj ti hočem povedati. Tak priden, bister dečko kot si ti, bi zaslužil boljšega očeta, kot ga imaš. Tvoj oče te zlorablja in gleda veliko premalo na tvoj dobrobit in večni blagor ... Saj niti ni sposoben za to. Če bi to treba povedal bi naučiti, če kar name obrni. Jaz sem izkušen mož in pesnik, imam razvedreno glavo in mehko srce. Name se lahko zaneseš v vsaki sili ... Huhuhu, kar srce me zaboli, ko pomislim na tvojo bodočnost. Bridke solze moram pretakati, ker te pomilujem v družbi, v kakršni si zdaj. Tvoj oče in Brbljač in Škripc niso prava družba zate; to okolje ti bo pogubno. Odrtaj se od lakomiselne družbe in se obrni k boljši družbi. Če te ne bom več videl, huhuhu — toda to povem tebi v dobro. Beži pred slabo priložnostjo, hodi svojo potjo in izuči se kakega poštenega rokodelstva.« »Oče me pelje k mojstru v mesto, kjer se bom izučil čevljarstva,« mu je segel v besedo deček, ki je zvesto poslušal. »Čevljarstva? To bi bila tvoja poguba! Čevljarstvo je preveč zjen zan to in vidiš lahko na svojem očetu. Pri čevljarstvu začneš popivati in postopati in postaneš propalica kot nas eden, huhuhu.« »Pri pa že ne bom,« je zagotovljal deček, »in vedno bom priden, to sem trdno sklenil.« »Škripc bo pel in lahko. A življenje je bridko in težko in potisne vstran najmočnejše sklepe, to vem sam najbolje, huhuhu... Sicer te bo pa že oče prepričal, saj nima nobenega namena, da bi te dal učiti kake obrti.« »Saj je vendar rekel prav gotovo.« »Reče se lahko mnogo, dragi pametno malo. Če znaš molčati, ti bom zaupal nekaj razodel. Tvoj oče in Brbljač imata namen vzeti v najem vinotoč s krčmarjem. Da bi pritegnila več gostov, imata namen prirejati vsak dan koncerte, in pri tem bi nam lahko tudi ti izredno pomagal. — Nam trem ne more nič več škoditi, a žal mi je zate pri tej zadevi.« »Mene gostilna nič več ne veseli in tudi gosti na orglice ne znam nič več, sem vse že davno pozabil.« »Za to ni nobene škode. Ostani kar na deželi in preživljaj se pošteno. Poišči si sam kakega mojstra in nauči se poštene obrti, pa ne čevljarstva, ampak kaj boljšega, na primer krojaštva ali slikarstva — to bodi človek, to se pravi, če se poklicu držiš ... Ti neizkušeni angel, ti še ne poznaš sveta. Toda če se boš ravnal po mojih nasvetih, se ti bo lahko na svetu bolje godilo kot meni, ki nisem imel nobenega takega modrega svetovalca. In sedaj lahko zopet zaspim. Jaz bom tudi zaspal. Sedaj mi je veliko lažje, ko sem razodel vse, kar mi je ležalo na srcu. — Lahko noč, Janezek.« Nekaj časa je mrmral Škripc še o tem in onem sam s seboj, potem pa je krepko smrčanje dalo na znanje, da je zaspal. Tudi deček je bil zopet v objemu sladkega spanja, toda njegovo dihanje je bilo tako mirno, da bi ga nobeno uho ne slišalo. Zjutraj je bil Škripc, ki se je sicer zadnji ulegel k počitku, prvi zopet na nogah. Skrtačil si je čevlje, klobuk in počešo frak, da ni ostalo na njem nobene bilke trave ali stelje, nato je šel iskat vode, pa je ni mogel najti. Ko je videl, da se prvi sončni žarki razlivajo po najvišjih gozdnih grebenih, ga je prevzelo tako veselo občutje, da je dal duška svojemu jutranjemu razpoloženju s pesmico: <center>»Sonce čez hribček gre, luna pa za gore; zvezdice presvete se potopé.«</center> Nato je budil tovariše deklamirajoč: <center>»Pokonci, pokonci, zaspanec! Zakati zaspali ste še, pod nebom pojejo škrjanci in sonce visoko je že.«</center> In veselo je zopet zakrožil: <center>»Škrjanček poje, žvrgoli, še bel ga dneva veseli, škrjanček poje v beli dan glasno čez hrib in plan.«</center> »Kaj si prismojen ali pijan?« je zarental Brbljač. »Le kot pred svojim pragom pometa najprej. Vidva sta se včeraj tako temeljito napila, da se še danes ne moreta dvigniti iz pernice, hočem reči iz trave, jaz pa poznam pravo mero; zato sem pa tudi zjutraj zopet čvrst in čil kot srna v gozdu in svež kot riba v vodi in veselo razpoložen kot ptica v grmu.« »Taka sva tudi midva,« je zaklical Vetrnjak, skočil pokonci in s svojim donečim tenorjem ubrali pesem, v kateri sta tako tudi odmevala po gorah. Mogočno je zadonelo po gozdu: <center>»V hribih se dela dan, v hribih žari; bratje, le ven na plan, na vrh planin!« </center> »Deček, ki je bil navajen, da je opravil takoj, ko je vstal, jutranjo molitev, ni nič ugajalo to viharno in lahkomiselno početje in počutil se je vedno bolj neugodno v njih družbi. Ko so se odpravili nato na Kambreško, je pridržal očeta malo zadaj in ga vprašal: »Ali pridemo danes v mesto?« »Kam pa misliš,« se je nasmejal Vetrnjak. »Tako urni pa nismo. Saj se nam pa tudi nikamor ne mudi.« »Toda jaz bi se začel rad brž učiti čevljarstva.« »Haha, za to bo še vedno dovolj zgodaj. Bodi vesel, da si moreš ogledati poprej svet in uživati prostost. Učna leta so mučna leta. — Pred vsega sploh ne vzame Krivec nobenega učenca.« Po teh očetovih besedah je postalo dečku tesno pri srcu in žal mu je bilo, da se dal zavoditi, da je odšel od doma. Na Kambreškem so naročili popotniku obilen zajtrk, ki je bil večidel iz alkoholnih pijač in jih je spravil v živahno razpoloženje. Krčmar je vedel povedati, da bo danes v Strnjenem velika svatba, kjer bo bučna zabava. »Halo, tam pa moramo biti na vsak način zraven,« je zaklical Vetrnjak. »Morda se bo dalo dobiti tudi kak godben instrument. Tedaj bomo pa zaigrali tako vragolave poskočnice, da ne bodo plesalci več vedeli, ali imajo dve ali štiri noge.« »In dobre vinske kapljice gotovo ne bo manjkalo,« je poudaril Brbljač. Škripc je pa živahno zapel: <center>»Danes tukaj, jutri tam, drugi kraj, druga mesta! Če mi več ni tu, drugem urad me popelje cesta.«</center> Hipoma pa se je ustavil sredi petja in gledal prestrašeno proti vratom, skozi katera sta stopila dva orožnika. Medtem ko je obstal eden na vratih, je stopil drugi k mizi in rekel: »Aha, to smo dobili ptiček kar lepo skupaj.« Škripc je v tem mučnem položaju odvrnil: »Žal, da nismo nikar pili, ker sicer bi lahko rekli in bi tam ne bilo treba še bržeti podpore. Na romarski poti smo namreč na Sveto goro in smo se tukaj ustavili, da se malo okrepčamo.« »Te pobožne romarje poznam že dolgo in jih ravno iščem,« je izjavil orožnik, in ko je pokazal na vsakega s prstom, jih je imenoval po vrsti: »Vi ste Mirko Mikuž, vi Lovrenc Kragelj s svojim sinom Janezom, imenovanim Kraljiček, in vi ste Janez Boltar, več dobro poznani daleč na okrog.« »To se ujema, toda mi nismo ničesar zagrešili proti policijskim predpisom,« je zagovorjal Brbljač. »Tega dečka tukaj ste odvedli iz varstva in ste ga protipravno ugrabili njegovemu skrbniku.« »Deček je Kraljev, naju to nič ne briga.« »Fuj, Boltar, je zavpil Škripc, tudi midva se morava brigati za dečka. Ti si njegov boter in meni se nedolžni otrok smili štiri leti je pa že toliko dorasel, da se mu mora dati svoboda. In če dam izučiti svojega sina obrti svojega očeta, je to pravica, ki mi je ne more nihče odrekati.« »Kaj je pravica in kaj krivica, ne bomo mi odločali, midva imava samo nalog, da spraviva gospoda tukaj na gorjansko okrajno sodišče.« »In če se ne pustimo spraviti?« se je upiral Brbljač. »Potem priplavite posledice sami sebi. V isto pridete na vsak način, in tem dalje, čim bolj se upirate.« Trije tovariši so se pomenljivo spogledali in popolnoma umolknili. Deček je bil ves bled in imel solze v očeh; zadrževal je sicer jok, toda tresel se je po vsem telesu. Čez nekaj časa je prišla Škripcu rešilna misel: »Gospod orožnika,« je rekel, »saj vama ne bo težko, če se odrečemo vajinemu spremstvu in vama ne delamo nadlege. Mi bi šli sami na Gorjansko in se javili sodišču.« »Ne, ne, tako nespametna pa nisva, da bi ptičke, ki jih imava v rokah, zopet izpustila. Morate se na vsak način sprijazniti z najinim spremstvom, in sedaj hočemo takoj odriniti.« Tu ni bilo več nobene rešitve. Trije vinski bratje so morali poravnati svoj račun in potem so v varstvu orožnikov odkorakali nazaj v dolino. Med potjo je šel pa tam kateri zagodrnjali s kako besedo, sicer pa so šli molče in klavrno in ne veselo. Prehudo, gneče pred njimi deček, zadaj pa orožnika. Dečku je bilo strašno bridko pri srcu. Doslej je najlepše predstave o očetu, v katero ga je zapeljalo očetovo življenje, da je bila sramota, da ga je že tako mladega že kot kaznjenca in zločinca. Najprej bi se bil jokal, pa ga je bilo sram; tem bolj je grenko je pa molil v srcu k Mariji božji, da bi ga rešila trpljenja in sramote. Škripc je potajilo kar nenadno to razmerje, zato je skušal spraviti družbo v boljšo voljo s primernim humorjem, ko je v kak tuje zapel: <center>»Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, tja že pridemo.«</center> Ker se mu ni pa nič odazval, je še sam zopet umolknil. Po daljšem počivanju so dospeli do sela in zagledali so nasproti od ceste strm breg. Tedaj se je izvrl pred cestnim gozdom. »Gospod orožnika,« je rekel Brbljač in se obrnil, »ali ne bi smelo ravno na krepko zadnjo besedo malo povabiti in žrejo ugasniti?« Proti temu niso orožnika nič ugovarjala, in tako se je počela nova družba okrog cestnega. Deček se je usedel nekoliko vstran zraven brinovca. Ko je šel Brbljač napil požirjajoče tekočine, je začel zopet razposajeno peti: »Kvak — kvak — kvak — kvak — kvak.« Takoj nato je pa zapel Škripc s svojim mehkim baritonom: <center>»Žabe, žabe, svatbo so imele, zbrane iz sosednjih mlak.«</center> Tedaj se tudi Vetrnjak ni mogel več premagovati in zapel je z vsem svojim čistim tenorjem: <center>»Jedel, pil sem in pil, rega, rega, kvak, kvak.«</center> Zabavna pesem je pritegnila tudi oba orožnika in dobro voljo in smehom sta pokala. Ko pa sta dela zamere odšla, sta začudena opazila, da ni več dečka zraven. Orožnik je zavzdihnil in zaklical: »Halo, dečko, semkaj! Mi gremo naprej!« O dečku pa ni bilo ne duha ne sluha. Tedaj je zaklical Vetrnjak z vreščečim glasom: »Janezek, kje si? Pridi hitro! Moramo iti naprej, ne obotavljaj se!« Nič se ni oglasilo. Tedaj ga je šel eden orožnikov iskat. Obrdel je ves gozdiček, prišel pa čez pol ure nazaj, ne da bi kaj našel. Sedaj je postalo vsem jasno, da je deček ušel. Vetrnjak je osuplo gledal, Brbljač se je škodoželjno muzal, Škripc pa se je veselo zasmejal. Orožnikoma je preostajalo nič drugega, kot da sta vsi trije utihnili odšla naprej. ==VI.== Jernej Gabršček, urar na Gorjanskem, je bil osamljen čudak. Bil je v začetku petdesetih let, srednje velike postave in nekoliko upognjen, imel je okroglo glavo, sive, zmršene lase, kot župnik gladko obrit obraz, črne, bodeče oči, koničast nos, šiljasto ustnico, kazal se je vedno čemeren in mrzlega v govorjenju in obnašanju. Doma je vedno nosil vrhno delovno haljo, če pa je kam šel, je imel na sebi črno suknjeno suknjo, tako dolgo kakor bi nosijo duhovniki, in na glavi nizek, trd klobuk. Tristo korakov od gorjanskega trga je imel na samem stoječo, prostorno, še skoraj novo hišo, v kateri je stanoval čisto sam. V pritličju je imel delavnico, zraven še dve sobi, na čigar stenah so visele ali stale na policah od vrha do tal ure vseh vrst — majhne in velike, poceni in dragocene — nazaj je bila še kuhinja in soba, v kateri je stala železna postelja z nebom. Celo zgornje nadstropje je pustil nepopolnoma prazno; a če je vprašal kdo po stanovanju, je vsakogar ročno odpravil. Kot edino živo bitje je imel pri sebi velikega psa, kateremu se ni bilo varno približati; ta mu je bil zelo vdan in ga je zvesto varoval podnevi in ponoči. Dvakrat na dan je prišla iz trga sem starejša ženska, ki je pripravila starju skromen obed in izvršila nujna gospodinjska opravila. K temu je spadalo predvsem popravljanje in snaženje; kajti mojster je gledal zelo na snažo. Menjal se pa na napresta postrežnice v urarjevi hiši. Malo katera je ostala več kot četrt leta. Nekatere so šle same od sebe, drugim je pokazal vrata gospodar sam, zlasti če je opazil, da prezi kakšne zakon z njim. Bil je nezaupljiv do vseh in gospodaren, pri vsem pa tudi zelo varčen. Tako se je zgodilo, da je bil večkrat dalj časa brez vsake postrežnice, ker ni mogla nobena prebiti pri njem vzdržati. Če si je pa moral sam oskrbovati, je bil najrajši dobre volje. Hodil je pač tedaj na hrano v gostilno, toda ni ostal tam niti minuto dalje, kot je bilo potrebno. Malobeseden in molčeč, kot je bil, bi z nikomer posebno veliko občevati, niti z svojima bratoma, pekom Jakobom in Andrejem, bratom na Klancarjevem kmetijo, in s svojo sestro, Sedlajerjevo Katarino, — da, s temi in njihovimi družinami celo najmanj. Ni pa bil Jernej Gabršček vedno tak ljudomrzen. Za kratkega so ga ljudje splošno imeli. Nekdaj je bil še šest let v latinskih šolah in je sploh nameraval postati duhovnik. V sedmem letu študija pa so ga zavabili v nekoliko bolj lahkomiselne tovariše, da je zašel z njimi v neko dijakom prepovedano gostilno in se udeležil tam plesne zabave. Zadeva je prišla kmalu na dan in Jernej in njegov najboljši prijatelj sta bila z gimnazije ter tudi drugi tovariši so bili izključeni iz gimnazije. Ko je prišel sedmi šolski let z odliko v roki domov, je oče, starec peka Blaža, ki je gojil upanje, da bo imel nekega sina duhovnika, tako razočarano, da je navil ušesa že skoraj odraslemu mladeniču in ga nato hotel prisiliti, da se gre brezpogojno učiti čevljarstva. Temu se je mladenič uprl in je v trmasi jezi zopet zapustil domačo hišo. V svetu mu je šlo na trdo. Da bi dalje študiral, ni imel sredstev, in bilo je tudi skoraj nemogoče, da bi ga s črnim madežem v šolah še sprejeli na kako gimnazijo. Njegov prijatelj Stanko je vstopil v samostan. Za to pa ni čutil Jernej nobenega veselja in še manj poklica. Slednjič je moral biti vesel, da ga je vzel urarski mojster Suligoj v mestu kot učenca v svojo hišo. S svojo vestnostjo in pridnostjo ter spretnostjo pri vsakem delu si je pridobil mojstrovo naklonjenost, tako da mu je ta po dveh letih dal napraviti novo obleko in mu vtikal v žep še nekaj denarja za nagrado. Sedaj pa je moral Jernej k vojakom in je služil dve leti pri brambovcih. Tedaj je pisal nekoč očetu pismo in ga prosil za kako denarno pomoč, da bi imel za najnujnejše potrebe, ni pa prejel od starca niti odgovora niti beliča. Ko je minil vojaški rok, se je vrnil Jernej k mojstru Suligoju, dovršil učno dobo in napravil pomočnični izpit. Nato je šel na potovanje in je dobival vedno več veselja do urarske obrti. Iz velikega mesta, kjer je delal v večjem urarskem podjetju, je pisal, da je dobil tudi dokaze za to, da sta brata Jakob in Andrej in sestra Katarina močno vplivali na očeta, ko je delal oporoko. Sedaj je ostal Jernej še prav sam na Gorjanskem, si najel stanovanje in vpeljal majhno urarsko podjetje. Ni šla pa njegova obrt nikakor opomoči. Obrt je šla slabo, deloma so bili temu krivi nekateri nagajivci, ki so po gostilnah zbujali nestrpnost šale na njegov račun, deloma pa je odbijal odjemalce sam s svojo čemernostjo. Tu je potegnil nekoč svojemu staremu prijatelju Stanku, s katerim je bil še vedno v pismeni zvezi, svoje težave. Nekdanji šolski tovariš, ki se je imenoval sedaj pater Serafin in je postal izreden redovnik in ljudski misijonar, je odpisal prijatelju zelo iskreno, tolažilno pismo in je na koncu pristavil na svoj dobrovoljen način: »Le pogum in korajžo, predragi prijatelj. Saj niso še splavali vsi upi po vodi. Morda se oglasi še kaka bogata teta s svojo zapuščino ali pa zadeneš celo velik dobitek v loteriji.« Sedaj je mislil Jernej venomer na veliki žrebni dobitek in ga ni več pustil, dokler ni žare stavili v loterijo. In tedaj je doletela mojstra Jerneja neverjetna sreča, zadel je enega glavnih dobitkov, ki mu je po odbitku vseh stroškov vrgel v naročje celih trideset tisoč goldinarjev. Sedaj je bil mojster na konju. Sezidal si je zunaj trga postavno, lepo hišo in napravil v njej veliko urarsko zalogo in vpeljal obrt v povečanem obsegu. In na čuden način je dobival vedno več naročila od vse strani, ne samo iz Gorjanskega in okolice, ampak tudi iz bolj oddaljenih vasi. Mojster Jernej je izvrševal vedno dobro, solidno delo in je imel v zalogi samo izvrstno blago, zato pa je bila temu primerna cena in nikesar ni dal iz rok brez takojšnjega plačila. Dokler ni bil denar na mizi, ni dal od sebe nobene popravljene ali nove ure. Vkljub temu je imelo podjetje vedno več odjemalcev in mojster si je pridobil polagoma sloves izbornaga urarja. Od druge strani ga je pa vendar preganjala nesreča, ki je potrjevala pregovor: »Sreča v igri, nesreča v ljubezni.« Več kot celo desetletje si je iskal Jernej primerne zakonske polovice, ni pa našel nobenega ženskega bitja, ki bi ugodilo vsem njegovim zahtevam. Nekatere so se izkazale pri natančnejšem ogledu kot lahko blago, druge so zahtevale že vnaprej denar, in zopet druge so hotele celo, da prepiše polovico svojega premoženja nanje. Tako je prišlo, da je bil Jernej Gabršček pri štiridesetih letih še samskega stanu. Tedaj se je dogodilo, kot že večkrat v njegovem življenju, nekaj povsem nenavadnega. Štiridesetletni mladenič se je kar nenadoma do ušes zaljubil v devetnajstletno dekle, lepo Kranjkovo Francko, in ta ljubezen ga je tako prevzela in omamila, da je bil pripravljen sprejeti vsak pogoj ali dekletovo zahtevo, če mu le da roko v zakon. Francka mu je dala besedo in je le samo izgovorila, da se s poroko toliko časa počaka, da mine običajni čas žalovanja po materi. Po privolitvi v zakon je bil urar nad vse srečen in se je popolnoma zanesel na dekle, tako da ni imel najmanjših skrbi, da bi se mu utegnila nevesta kdaj izneveriti. Na nič drugega ni mislil kot na to, kako si svojo hišo čim lepše uredi in stanovanje čim udobneje opremi. Po preteku poldrugega leta je pa prišlo grozno razočaranje. Francka se je poročila kar iznenada, ne da bi urarja o tem kaj obvestila, s čevljarjem Kragljem iz vasi, znanim Vetrnjakom. To je bil najhujši udarec, ki je urarja kdaj zadel, in ga ni več mogel popolnoma preboleti vse življenje. Razen velike srčne bolesti je moral prenašati še zasmeh ljudi, ki so ga na vse načine dražili z nezvesto nevesto. Zagrenjen, užaljen in ogorčen je izgubil vsako dobro mnenje o ljudeh in zaupanje do njih, postal je od leta do leta bolj čemeren, neprijazen in nedostopen in je rad nagajal ljudem, posebno svojim someščanom, malim, zakrnelim človekom. Tako je prihajal po več okolici vedno bolj na slab glas kot ljudomrzec in tako se ga je v zvezi z njegovim imenom Jernejem prijel priimek »Jernej Godrnjavc«. Ta pridevek se je tako udomačil, da niso urarja daleč na okolic sploh drugače imenovali kot Jerneja Godrnjavca. S tem je postalo njegovo razmerje do rojakov še bolj neprijetno. Vendar pa ni zaradi tega njegovo priznano podjetje trpelo nobene škode. Svoje nekdanje neveste Francke ni mogel mojster Jernej vkljub trpki zagrenjenosti vse svoje življenje pozabiti, nikdar ni izrekel žale besede o njej in je čutil prej pomilovanje kot mržnjo do nje. Ko je tako zgoraj umrla, se mu je v dno srca smilila, in ko je prišel kdaj v tisto vas, je krenil pogosto na farno pokopališče, kjer se je dolgo ustavil na Franckinem grobu. Prešlo je med tem nekaj let in Franckina podoba je začela v urarjevem srcu nekoliko bledeti. Tedaj se je dogodilo zopet nekaj nepričakovanega, ki je znova poživil spomin na nekdanjo nevesto. Nekoč je imel delo na volčanskem zvoniku, kjer je bilo treba popraviti cerkveno uro, ki ni šla v redu. Ko je proti večeru prišel z zvonika dol v cerkev, je zaslišal glasen jok in nato proseče klicanje otroškega glasu: »Mati božja, pomagaj! Mati božja, pomagaj!« Urar se je naglo in prestrašeno ozrl po cerkvi in je zagledal dečka, ki je klečal pred stranskim oltarjem Matere božje in z visoko nad glavo sklenjenimi rokami iskreno molil. Toda že je deček zapazil, da je nekdo stopil v cerkev, skočil je pokonci, glasno zavpil in hotel naglo uiti skozi vrata. Mojster Jernej ga je pa lovil za roko in krepko držal ga je že z njim iz cerkve. Zunaj ga je vprašal: »Zakaj tako moliš?« »Odpustite mi, odpustite mi,« je milo prosil deček, tresoč se po vsem telesu in s solznimi očmi gledajoč v moža. Deček je bil svojevrstno lepe zunanjosti. Imel je bistre, kot nebo modre oči in nežne poteze. »Bog, ta poteza! Ali niso to poteze Kraljičkove matere?« Po kratkem premolku je rekel mojster: »Kaj naj ti odpustim? Saj te niti ne poznam in vem ničesar o tebi.« »Ali niste vi vodnik iz Gorjanskega?« »Ne, ta pa ne. Kdo si pa ti?« »Jaz — jaz — jaz,« je obotavljal z odgovorom deček, še vedno trepetajoč po vsem udu. »Vi me radi odvedli pri orožnikih. Potem me bodo zaprli, in vendar nisem nič hudega naredil.« »Nič hudega pa ne zaprejo, si že moral kaj zagrešiti. Zakaj bi te pa sicer tako bali? Povej po pravici.« »Zbežal sem od hiše, pri kateri bi moral biti. Rekli so mi, naj grem nazaj, pa grem z njimi.« »Kdo je tvoj oče?« »Čevljar v vasi. Piše se Lovrenc Kragelj.« »Aha, Vetrnjak, in ti si Kraljiček! Tako torej! Kot je videti, hodiš po stopinjah svojega očeta in nimaš vrline, kot on. Če ne se slišiš, je otrok že rekel urar.« »Ne, ne, ne grem več z očetom,« je zatrjeval deček. »Postati hočem dober, pošten človek in se učiti kakšnega rokodelstva.« Deček je bil urarju všeč. Izpraševal ga je bolj natančno in izvedel ves potek njegovega pobega in kaj se mu je pri tem zgodilo, dokler niso orožniki ulovili malopridnih postopačev z dečkom vred. Ko je fantič orožnikom pobegnil, je skrivaje čez Kožlavec pritekel do Volč in se zatekel v varno zavetje. »In kaj nameravaš sedaj početi?« je vprašal. »Težko ne vem. Ljuba nebeška Mati mi bo pomagala, saj sem toliko k njej molil,« je rekel deček iskreno. »Ali se nočeš vrniti h Gorniku?« »Ne, ne, ne bojim. Gospodar bi me grozno nabil. Morda najdem kakega mojstra, ki bi me vzel.« »Kakšne obrti bi se rad učil?« »Čevljarstva ali pa tudi česa drugega, vse bi mi bilo prav. Priden hočem biti in vse storiti, kar mi bo mojster ukazal; in gotovo bi nikdar več ne šel nazaj.« Mojstru je šinila misel v glavo. Kaj če bi ga vzel v svojo delavnico? Tu se mu ponuja priložnost, da pride zopet bliže svoji mrtvi nekdanji nevesti. Francka tam na onem svetu se bo dobro zadeve in mu bo večno hvaležna, če vzame njenega sina k sebi, ga lepo vzgoji, ga izuči za spretnega urarja in mu tako zagotovi bodočnost. Na vsak način bi bilo to plemenito maščevanje, če ji povrne za njeno zvestobo z velikodušnostjo. Kaj bodo ljudje k temu rekli? Naj rečejo kar hočejo, mojster bo popolnoma vseeno, da celo vsel bo, če ga bodo morda dražili z tem, da se ne bo za njih brigal nič. Tudi deček je povsem pripravljen, da se izroči njegovemu vodstvu. Ali kaj, deček treba zgodaj tako obrezovati in pripogibati, kakršno želimo imeti drevo. Čim dalje se fant razvije, tem težje se bo spremeniti. Sicer pa ravno zdaj potrebuje postrežnico, morda bi mu znal opravljati deček hišne posle enako dobro kot kaka teska ali pa še bolje. Domača dela bi tako imela opravka, saj ni nič posebnega. Pri tem bi pa lahko vedno kaj videl pri urarskem delu. Hrano bi pač prinašal kar iz gostilne. Hitro so šle te misli urarjevi skozi glavo in že je bil njegov sklep dozorel. Obrnil se je na dečka in rekel: »Čevljarstvo ni zate. Postal moraš urar — boljše in bolj umetne obrti ni nobene.« »Urar? O rad, rad!« je zaklical deček. »Toda kdo naj najdem mojstra, ki bi me vzel v učenje? Ali nisem še nikdar slišal o urarju v Gorjanskem?« »O da — pač — o Jerneju Godrnjavcu.« »A, o Jerneju Godrnjavcu? Poglej sem, Jernej Godrnjavec sem jaz, haha,« se je zasmejal mojster Jernej, njegov obraz pa je dobil med smehom osorni izraz kot sicer. Deček se je močno prestrašil in je zajecjal: »Odpustite mi, nisem vas poznal.« »Tu mi treba nič odpuščati. Če si ti zadovoljen s Kraljičkom, moram biti tudi jaz z Godrnjavcem. Urar care je skori prijazen odrat, toda njegove poteze so raztegnile pri tem v čudno krčenje obraza. Toda hitro se je zopet pokazal resnega in je dejal: »Sedaj poslušaj, kar ti povem. Ti greš z menoj, postaneš moj vajenec in ostaneš v moji hiši. Tam boš moral pospravljati in druge manjše posle opravljati, prinašati mi boš tudi razne potrebščine iz obližja. Zato boš imel dovolj jesti pri meni in tudi obleko dobil, jaz te pa izučim urarske umetnosti poleg drugih potrebnih stvari. Če boš priden in ubogljiv in mi dela veselja, se ti bo dobro godilo pri meni. Bati se me ni treba. Tepel te ne bom nikoli; če bom pa kdaj kaj pogodil, ni te kaj pohvarilo, moraš lepo popreti. Pri meni se boš lahko veliko naučil in postal kdaj še urjen mojster.« Deček je poslušal z odprtimi ustmi in očmi, najraje bi zavriskal od veselja. Boljšega in več, kot mu je mož obljubil, bi si ne mogel želeti. Tukaj je očividno pomagala Mati božja. Mož z godrnjavčjo besedo in osornim obrazom je vendarle dober človek. Deček je dobil hitro zaupanje do urarja. Gledal je z vročimi mokrimi očmi zaupno vanj in ga je zaprosil otroško milo: »Ljubim vas, lepo vas prosim, vzemite me v učenje. Prav priden hočem biti in vas ubogati v vsem.« Mojster je zopet čudno skremžil obraz, pri srcu pa mu je postalo toplo. »Je že prav, je prav,« je mrmral; »odslej ti ni več treba biti mož, ampak mojster. No pa stopiva sedaj še malo v cerkev in pomoliva, nato greva domov.« Šla sta v cerkev in tu je mojster lahko opazoval, kako iskreno je deček molil in se očitno zahvaljeval Materi božji. Ko sta odšla nato proti domu, je na cesti deček boječe rekel: »Ljubim mojster, če me orožniki zaslišijo, me bodo zaprli in nato odvedli nazaj h Gorniku.« »Le kar brez skrbi bodi,« ga je pomiril urar; »z gorjanskimi sodnikom se dobro poznava in bova vse lepo uredila, da se ti ne bo moglo nič zgoditi. Tudi tovoje stvari, ki jih imaš pri Gorniku, bom poslal.« Ko sta prišla do Gorjanskega, je peljal mojster dečka v gostilno in mu naročil tako obilno večerjo, da ni mogel nič več pojesti, dasiravno je bil zelo sestradan. Doma je pripravil urarju v sobi zgornjega nadstropja tako nemirno posteljo, kakršne ni še nikdar imel. Čeprav je bil fantič zelo zaspan, vendar je pokleknil zraven postelje, preden se je ulegel k počitku, in opravil svojo večerno molitev. Tudi to je ugajalo mojstru, da se deček zaveda svoje dolžnosti. Ponoči je sanjal fantič o svoji materi. Stopila je okrog vratu, ga poljubila in mu zašepetala na uho, naj le ostane vedno pri urarju. Godrnjavec je dober mož, ki bo bolje pazil nanj kot oče. Ko je zjutraj pripovedoval svoje sanje mojstru, je kazala ta čela na videl hud obraz, stopil pa je k oknu in gledal nekaj časa molče ven, nato pa je zagodrnjal: »Imel bi dobro mater, samo tako bolj razsodno bi morala biti. Pazil bom nate, kakor bi ona.« Urar je imel mlekarico pri svojem bratu, peka in je vsak dan sproti plačeval kakor kak tujec. In že prvo jutro je poslal dečka tja in mu naročil, da naj prinese še enkrat več kot doslej. Pred pekovo hišo je srečal deček visokoraslo, nekoliko štrlečnosrčno deklico, ki je imela zlato lase in ognječe oči. Ta je pozorno gledala prihajajočega fanta in nato zaklicala: »Ti — ti — kaj nisi ti Kraljiček?« »Da,« je rekel deček, strmeč v deklico, »in ti si mi nekoč podarila čevlje, pa tvojega imena ne vem več.« »Majda mi je ime. — Kako pa prideš sem? Saj te iščejo orožniki.« »Nič ni treba orožnikom, da bi me iskali, saj nisem nič hudega naredil. In gorjanski urar jim bo povedal, da me je vzel za vajenca in da pri njem stanujem.« »Kaj? Pri mojem stricu si? Pri Godrnjavcu?« se je deklica na moč začudila. »Ali je urar tvoj stric?« »Da, brat mojega očeta. Toda ti ubogi fant — če mi smiliš. Vedno se ti slabo godi.« »Bo že bolje, če že videl.« »Toda če boš lačen in ti ne bo dal dovolj jesti, le kar pridi k nam na večerjo.« Deklica je peljala dečka v hišo in je na glas oznanila novico, na kar sta dva brata in starejša sestra stopili prav zraven dečka in ga opazovali, deloma iz radovednosti, deloma iz pomilovanja. »Moj Bog, oče je dobil ubogega fanta za sužnja, ker ne ostane nobena ženska pri njem,« je zaklicala starejša sestra. Pek Jakob, dobro rejen mož s sivo brado, ki je kazal nekaj čez petdeset let in je bil bratu Jerneju malo podoben, je nejevoljno zamajal z glavo in rekel: »Nič se ne bojte za paglavca. Ta nima obstanka kot njegov oče in ne bo dolgo vzdržal. Od Vetrnjaka tudi ne moremo nič boljšega pričakovati. Od Jerneja bo še posebno urne odnesel pete.« Janezek, Kraljiček, je postal ves rdeč in je stisnil zobe. Trdovratno je sklenil, da ostane sedaj za prav nalašč pri Godrnjavcu, pa naj mu gre, kakor hoče. Vzel je mleko, izročil denar in hitel nazaj k urarjevi hiši. Tam je urar že pripravil kavo, nalil fantiču skodelico in ga silil, naj si vzame tudi kruha, kolikor poželi. To je slušal deček brez besed in mislil, da Godrnjavec nikakor ni tako slab, za kakršnega ga imajo njegovi sorodniki. Tudi velikega psa se deček ni bal in postala si celo brez zaupanja, kar se je urarju dobro zdelo. Iz tega je sklepal, da ima deček dobro lastnost; kajti kot se je mojster izrazil, se more dati več na naravni nagoni razuma, pa, kot na mnenje in sodbo neizkušenih ljudi. Po zajtrku je peljal urar dečka v delavnico in mu pokazal tudi urarsko zalogo v obeh sosednih sobah. Fant se je vsemu silno čudil. Brezštevilne ure vseh velikosti in oblik, neprestano tik takajoče v enakomernem nihanju lesketajočih nihal raznih oblik in nastavki, vse to je bil čudežen svet, za zavzetega dečka. Ko so pa začele ure še biti, nekatere umetno mehko, druge živahno in zveneče, zopet druge v prijetni melodiji, in ko se je odprl na tej ali oni stenski uri vratca in je skočil ven ptiček, se priklonil z glavo in pel: kukuk, kukuk, je stal deček kot začaran in je le tu pa tam z glasnim vzklikom izražal svoje začudenje. Po dolgem ogledovanju je vprašal: »Mojster, ali ste vse to vi naredili?« »Ne, mnogo tega sem tudi kupil,« je odgovoril urar; »toda znal bi vse tudi sam narediti, in če boš priden, boš znal nekoč tudi ti tako delati.« Dečkove modre oči so se razširile in obraz mu je žarel od veselja, dokler ni dobilo mojstrovo obličje tak izraz, da se ni vedelo, ali se hoče jokati ali smejati. Porinil je pred dečka stol in rekel s svojim običajnim rezkim glasom: »Tu se lahko sedaj usedeš in si vse natančno ogledaš; toda ne dotakni se mi ničesar — Bog ne daj, da bi vzel kaj v roke! Jaz moram sedaj tja na hodnik, bom kmalu nazaj.« S temi besedami je odšel in je zaklenil za seboj vrata k delavnici. Deček je sedel tiho, skoraj pobožno, kot bi bil v cerkvi, in je pozorno gledal in poslušal in se ni naveličal ogledovati te žive, pestre krasote. Vedno nove pozornosti je odkrival, vsaka ura se mu je zdela kot živo bitje, ki hoče z njim govoriti in ga kratkočasiti. Resnično, tu je imel družbe več kot dovolj in nikdar mu ni bilo dolgčas. Še bolj trdno se je sedaj odločil, da ostane pri mojstru in da se na vsak način, da se nauči skrivnosti teh čudovitih stvari in da jih bo znal kdaj v življenju sam napraviti. Čutil je tako srečnega kot še nikdar v svojem življenju in ni niti opazil, da je zaprt v sobi. — Nekako čez četrt ure se je mojster vrnil, je izpustil dečka in mu naročil, naj izvrši nekatera dela v kuhinji in drvarnici. Opoldne sta šla v gostilno, kjer je dobil deček zopet dobro in obilno kosilo. Mojster je govoril nato nekaj z gostilničarjem in nato je deček dejal: »Odslej ne bova več hodila v gostilno, ampak bova vsak dan prinašala hrano od tam.« In tako se je tudi zgodilo. Mojster Jernej je živel sam zase zelo varčno, celo skromno, za dečka pa je skrbel v vsakem oziru, da je imel dobro prehrano. Tudi s potrebno obleko ga je opremil. Nekoliko težav je bila sprva s hišnimi opravili. Toda fant je bil za vse zelo pozoren, spreten in marljiv; po nedolgem času je bil lahko mojster povsem zadovoljen z njegovim delom. Ljudem na Gorjanskem je dal urarjev ukrep zopet dovolj prilike, da so si brusili jezike. Nekateri so obsojali temno ozadje za tem, ker je vzel ravno sina svoje nekdanje neveste k sebi v hišo, drugi so pomilovali dečka in si pripovedovali grozne stvari, kaj vse mora ubogi otrok trpeti pri samovoljnem, muhasteh, čemernem in skopem Godrnjavcu. Toda dečku ni bilo prav nobene sile. Na mojstrovo godrnjajočo zunanjost se je kmalu privadil in hitro mu je to tem znano in všeč, ker je čutil, kako na vsakem oziru zanj skrbi. Pač je gledal ta strogi na red, točnost in marljivost, toda dečka ni nikdar kaznil z krivičnimi očitki, surovim zmerjanjem in renčanjem. Zato pa je bil sedaj tem bolj prijazen, oster in robat nasproti svojim naročnikom in drugim ljudem. Zelo hud nastop je imel Godrnjavec z Vetrnjakom, ki je po prestanem tritedenskem zaporu na okrajnem sodišču, da dokazan od judij, prišel zareč dečka. Še prej je spil v gostilni liter vina, da bi dobil korajžo za oster spopad z Jernejem Godrnjavcem. Z ropotom je vstopil v urarjevo delavnico in zaklical: »Tako, sedaj sem tukaj.« Urar Godrnjavec, ki je sedel za mizo pri nekem popravilu, ga je pogledal z bodečimi očmi in osorno vprašal: »Kdo ti je dovolil, da prideš noter?« »Za to pač ne bo treba prositi nobenega dovoljenja,« je kljubovalno odgovoril Vetrnjak. »Pač ga je treba. Sicer vržem vsakega neljubega gosta skozi vrata.« »Hoho, za metanje skozi vrata bi pa morali biti še drugačni možje, kot ste vi.« Urar je prijel za kljuko vrat na hodnik in zaklical: »Sultan! Tedaj je planil v sobo velik pes grozno renčeč in kazal ostre zobe in je čakal samo na migljaj, da skoči vsiljivcu za vrat. V trenutku je postal Vetrnjak krotak in ponižen. »Za božjo voljo, gospod Gabršček,« je prosil vljudno, »spravite vendar psa proč in dovolite, da spregovorim z vami mirno besedico.« Jernej Godrnjavec je poslal psa zopet ven skozi vrata. »Midva nimava ničesar med seboj govoriti,« je zarečal nato; »kaj pa hočeš?« »Svojega sina hočem imeti, Janezka. Tu pri vas je, kot sem slišal. Toda jaz nikakor ne dopustim, da bi bil v vaši hiši.« »Tebe deček prav nič ne briga.« »Kako da bi se me ne smel brigati zanj. Saj je moj otrok in jaz imam vse očetovske pravice do njega.« »Svoje očetovske pravice si že davno zapravil in zapil. Deček je pod skrbništvom in jaz sem bil pred kratkim postavljen od sodnije za njegovega varuha.« »Moj Bog!« se je Vetrnjak razburil, »to je vendar delo vaše pijače greh, da se vzame očetu njegov otrok.« »In ob peka pijače greh je, če mož ugonablja svojo lastno ženo in otroka.« »Kdo je kaj takega storil?« »Ti! Takemu lopovu, kakršen si ti, bi se sploh ne smelo pustiti poročiti.« »Jaz sem za ženo in otroka vedno skrbel.« »Da, in še kako! Svojo ženo si spravil v prezgodnji grob in svojega otroka si tako lepo vzgajal, da bi prišel kmalu na taka tla, kot je njegov oče.« »Meni se more nihče česa očitati.« »Seveda ne, edino to, da si pijanček, zaniker,« je menil malo tiho časti v sebi. »Tega si ne dovolim reči!« se je zarobnil Vetrnjak. »Mi je prav vseeno, ali si pustim reči ali ne. Lahko ti še tudi javno dokažem.« V tem trenutku je stopil v delavnico deček, ki je prinesel iz gostilne kosilo. Ko je zagledal očeta in zadaj razkačeni obraz mojstrov, se je silno prestrašil. »Oče, vi? Odkod prihajate?« je vprašal boječe. »Iz luknje prihajam, kjer je bil tri tedne zaprt,« je odgovoril Godrnjavec. »Pozdravljen, Janezek,« je rekel Vetrnjak. »Kaj ti gre?« »Dobro se mi godi. Mojster Gabršček me je vzel kot vajenca in me izuči za urarja.« »Toda, Janezek, ti vendar moraš opravljati nekdaj obrt svojega očeta. Saj pač veš, da sem ti tudi mojstra že dobil, kjer bi se izučil čevljarstva.« »Čevljarstvo me ne veseli. Jaz ne postanem čevljar,« je rekel odločno. »Janezek, ali nimaš nič več rad svojega očeta? Ali ne maraš iti z menoj in ostati pri meni?« »Rad vas še imam, oče, in vedno vam želim dobro. Toda z vami ne morem več hoditi, sicer zapravite vse. Postati hočem dober človek in nočem delati mojstru Gabrščku nobene sramote.« Razočaran, skoraj užaljen je skremžil Vetrnjak obraz, na obličju Jerneja Godrnjavca pa se je pokazal hudomušen nasmeh. »Janezek,« je rekel mojster prijazno, kolikor mu je bilo pač mogoče, »sedaj pojdi v kuhinjo in pripravi kosilo. Moram še nekaj s tvojim očetom sam govoriti.« Deček je odšel, ne da bi se še enkrat ozrl. Svojo obsodbo si je slišal sedaj iz ust svojega lastnega otroka, še se je pogorel Jernej Godrnjavec. Vetrnjak je gledal mrko v tla. »Neki predlog ti stavim,« je rekel mojster po kratkem premolku. »Če mi dečka popolnoma prepustiš, bom skušal dopolniti, kar je pri njegovi vzgoji pomanjkljivega, in napraviti iz njega vrlega človeka. Toda moraš mi ga popolnoma odstopiti.« »Kako menite to?« je povzel Vetrnjak radovedno. »Dečka od tebe odkupim.« »Hoho, kaj se prekupčevati s sužnji? To bi bilo vendar grozno, da bi prodal svojega sina kot kako živino.« »O tem ni nikakega govora. Zahtevam le, da se popolnoma umakneš od dečka, dokler ne postane polnoleten. Nikdar se smeš pokažati, da bi ga bodisi videl ali z njim in progovarjanjem spravil v skušnjavo. Nočem, da bi me kdo dečkovi vzgoji kakor koli oviral. Vsako leto enkrat — recimo za božič — ga lahko obiščeš, da se prepričaš, kako se mu godi, in smeš z njim govoriti četrt ure, več pa ne. Brž ko fant polnoleten, bo od moje strani v vsakem oziru prost in bo lahko storil, kar bo hotel.« Vetrnjaku se je v glavi nekaj posvetilo. Sedaj bi bila priložnost, da spravi s svojima tovarišema, Škrcem in Brbljačem toliko denarja skupaj, da lahko vzamejo v najem vinotoč s krčmarjem v mestu. Če se mu posreči, da izvleče od Jerneja Godrnjavca primerno vsoto denarja, potem jim je pomagano. Njegovemu sinu, Janezku, je videti, da ne godi tukaj tako slabo. Sicer bo pa lahko pozneje, če bo treba, svojo besedo zopet preklical in rekel, da jo je dal le zaradi hudega pritiska. Tu mu je zopet udarila na ušesa godrnjajoča beseda urarja: »Ali boš izpolnil pogoje?« »Zastonj ne. Fant je že velik in bi mi lahko kmalu pomagal kaj zaslužiti.« »Dam ti tristo goldinarjev.« Vetrnjak je odprl usta in oči. Tristo goldinarjev — to je bil že velikanski kapital! S tem bi lahko sijajno vpeljali vinotoč in od dobička bi mogel potem vsekakor Godrnjavcu povrniti denar. »Ali si zadovoljen s tem?« je vprašal Jernej Godrnjavec in se je mrdal na smeh. »Naj bo, v božjem imenu,« je odvrnil navidezno nezadovoljni Vetrnjak, ki je imel skomine po denarju. »Tedaj bova to zadevo pisno uredila.« Jernej Godrnjavec je vzel polo belega papirja in napisal izjavo, v kateri Vetrnjak priznava, da je prejel od urarja tristo goldinarjev, in da se zavezuje, da bo izpolnil te in te pogoje. Ko je bil spis končan, ga je pomolil Godrnjavec pred Vetrnjaka in rekel: »Sedaj se pa tukaj podpiši.« »Najprej mi morate izplačati denar,« je zahteval Vetrnjak. »Tako neumen pa nisem. Ptiček bi mi potem lahko ušel. Najprej podpis, potem denar!« Sedaj je prebral Vetrnjak pisavo in je načrtal nato brez premisleka svoje ime spodaj. Ko je imel Jernej Godrnjavec podpisani papir zopet v rokah, je vtaknil v žep in rekel porogljivim zamahom: »Tako je v redu. Sedaj pa si nikar ne domišljaj, da bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi tak vse svoje zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu, Janezu, to se pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime.« »Tako je v redu. Sedaj si pa nikar ne domišljaj, da bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi tak vse svoje zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu Janezu, to se pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime. Brž ko bo fant polnoleten, bo lahko dvignil iz hranilnice vseh tristo goldinarjev z obrestmi vred. Kapital je njegova lastnina.« »To je krivica, goljufija, nezakonitost,« se je jezil Vetrnjak, tresoč se po vsem telesu od razburjenja. »Kaj?« je zarohnel Jernej Godrnjavec. »Ali si tak potepuh, tak brezvesten oče, da hočeš svojemu lastnemu otroku vzeti njegovo edino lastnino, da jo zapustiš in zavržeš? Fuj, sramuj se, ti nečastni Vetrnjak!« Ko ga je urar tako ošteval, se je zvijal kot črv v skobči, nato je zopet zahrulil: »Nobenih pogojev ne bom držal in povem vsem ljudem, kako ste z mano naredili.« »Živi se samo besedično in prekrši en sam pogoj, tedaj pokažem pisanje in povem povsod, da si prodal svojega otroka. Potem ti opravijo prav vsi dobri ljudje. Opravljali te bodo.« »Strašno je za vse,« je rekel Vetrnjak kislo. »Vzemite ne, pač pa je največja sramota za očeta, da proda svojega otroka, samo da pride do denarja in pijače. Sedaj imam opraviti. Pojdi mi izpred oči, pozberi se! In toda zapomni si tole: imam v rokah. Če storiš kaj proti moji volji, ti lahko onemogočim bivanje v teh krajih.« »Prekleto lažnjivo!« je zarentačil Vetrnjak, ko je prijel Jernej Godrnjavec za kljuko pri vratih in sploh noter šel. Brž je tedaj zginil skozi vrata in jih zopet zaloputnil za seboj. »Znaj se obrani!« »Zalustil se ima tako v krčmah, da se niti rušiti ne morem... O ti vragi in slepar, ti zlodrej!« Niti koraka ni več naredil v Gorjansko, ampak je šel v velikem ovinku okrog trga in je odšel, ne da bi se še kje ustavil, proti Volčam. ==VII.== Za Janeza, Kraljička, so se začela sedaj huda učna leta. Po eni strani je moral opravljati gospodinjska dela — pospravljati, pomivati, pometati, tako da celo v kuharski umetnosti se je moral počasi vaditi in pripravljati vse hrano doma; po drugi strani pa ga je vzel mojster v strogo urarsko šolo. Vetrnjak je zahteval od moči in zmožnosti mladeniča, ta je skoraj preveč. Toda Kraljiček je vse pogumno prenašal, čeprav ga večkrat zvečer niso bolele samo roke in noge, ampak tudi glava. Vendar pa mojster gledal na to, da je imel vajenec dobro obleko in posebno zadostno hrano in počitek, tako da se je fant telesno vedno bolje razvijal. Vzgajal ga je tudi v raznih vednostih, kar se ni poznal, in ta pouk se je vršil na videz tiho bliže in nenapornoma. Večkrat mu je moral fant brati zvečer iz kake knjige, posebno iz dobre zgodovine, in čas mu je deček razumel, mu je mojster na kratko, godrnjaje, a jasno razložil. Dvakrat na teden je moral fant napraviti obračun o svojih dohodkih in izdatkih, pisati pisma dobaviteljem urarskega blaga ali napraviti načrte o ustroju ur, ki jih je mojster neizprosno grajal in popravljal. Kraljiček pa je dobival vkljub temu vedno več veselja do urarstva. Ko mu je dal mojster tu in tam kako zabavno knjigo, da bi jo bral za razvedrilo ob nedeljah popoldne, jo je kmalu odložil na stran in se tem raje zatopil v strokovni urarski list z lepimi slikami. Po preteku dveh let je znal izvršiti Kraljiček že tako izborna dela v urarski stroki, da se je mojster po pravici kar čudil spretnosti in nadarjenosti svojega učenca. Toda Jernej Godrnjavec ni nikdar niti z eno besedo pohvalil ravno tako marljivega kot častoljubnega učenca. To je bil posebni vzgojni način starega čudaka. Če je izvršil vajenec kako delo pomanjkljivo, ga je mojster strogo, a mirno opozoril na napake. Če je pa dovršil fant kako delo brez vsakega pogreška, je urar dal vozlepiti in delal opazke brez konca in kraja. Kraljiček pa se je na to mojstrovo skopost v pohvali in radodarnost v graji kmalu navadil in si je ustvarjal lastne sodbe o svojih delih. Posebno neprijetno je bilo za Kraljička bolestno nezaupanje, s katerim ga je mojster po tihem zasledoval. Nastavljal je pročudnemu mlademu fantu zapeljive pasti, da bi preizkusil njegovo poštenost in značaj. Tako je položil večkrat kam na okensko polico, na kako stojalo ali v kak kot manjše in večje zneske denarja in jih zopet pobral šele čez več dni, ko se je prepričal, da ni nič zmanjkalo. Nekoč je imel veliki pondo skledo jabolk, dobro preštevil jabolk. Tu je prišel nekega večera a skledo z jabolki v delavnico in je ostro nahrulil vajenca: »Ti — ti paglavce, vzel si dve jabolki.« Fant je postal ves zardel in je rekel malo v navalu jeze: »Jaz nisem nobenega vzel. Krasti nisem bil nikdar vajen in ne pustim, da bi me imel kdo za tatu.« »Hoho,« je renčal Godrnjavec in je preštel nato jabolka še enkrat. Ko je spoznal, da res nobeno ne manjka, je porinil skledo pred vajenca in rekel zamolklo: »Tu jih imaš. Vsa so tvoja.« »Nesmaram nobenega,« je odvrnil fant trmasto. »Tako, tako,« je rekel sedaj Godrnjavec, »se trmo povrača s sovjemu mojstru in dobrotniku. Da se mi kaj takega več ne drzneš! Vajenec mora znati tudi kaj potrpeti. To spada tudi k učenju. In sedaj ti hočem še nekaj povedati. Ti imaš dve glavni slabosti, to sta ponos in jeza. Pa zapomni si: ponos in trma sta iz enega grma, in da si trmast vročekrvnež in da svojo jezo tudi dolgo kuhaš, ne moreš utajiti. Jeza je ogenj, ki ga mora kristjan gasiti, sicer mu dušo sežge.« Na vajenčevih ustih se je prikazal porogljiv nasmeh. »Ti paglavče, ti si mislil nekaj slabega o meni,« je zavpil Godrnjavec, motreč fanta z bodečimi pogledi; »kaj si mislil? Povej takoj!« »Saj niste moj spovednik,« je drzno odgovoril vajenec. »Vesel sem, da nisem. Pa ti vendar vidim v dušo. Kar se tiče jeze, si mislil, naj pometa mojster najprej pred svojimi lastnimi vrati. Ali ni tako? Povej po pravici!« »Da, prav tako sem si mislil.« »Vidiš, kako ti gledam v dušo, ničesar mi ne moreš prikriti ... Toda če je mojster Jernej jezen, ima tehten vzrok za to. Njegove jeza je upravičena, tako rekoč sveta jeza. Zapomni si to. Kaj na Kraljička, da bi ga morda zasačil na laži. Nekoč ga je oprezujoče vprašal: »Kaj govorijo tam pri Pekovih o meni, svojem bratu in stricu?« Fant je osupnil, in šele po nekem obotavljanju je odvrnil: »Nimam časa, da bi poslušal, kaj govorijo. Vzamem mleko in grem nato brž zopet domov.« »Ti potuhnjenec, ti se mi izmikaš. Vajenec mora biti odkritosrčen in s svojim mojstrom držati.« »Saj to tudi vedno delam.« »Potem ti ne more biti vseeno, če govorijo o tvojem mojstru slabe reči.« »O tem nič ne vem nič. Jaz sam nisem nikdar o vas kaj slabega govoril.« Godrnjavec je čudno zmrdal z obrazom, nato je zopet vrtal: »Pri Pekovih te hujskajo proti meni.« »Ne, tega ne delajo … Majda je včeraj celo rekla, da je dobro, da sem pri vas, da imate vsaj koga, ki gleda na vas, če bi kaj potrebovali.« »In bi skrbeli zame, če bi zbolel?« »Rad — gotovo. To je moja sveta dolžnost.« »Hm — hm — hm — hm … in če mi Majda nič slabega ne prilepi, je dekle pač boljše kot drugi,« je mrmral Godrnjavec. Deset let je preteklo, ne da bi se kaj posebnega zgodilo. Kraljiček je postal velik, močan mladenič, ki ga je le njegova nežna sramežna hoja in oproščena vojaške službe. Njegova sočutnost, razvita postava, njegov umirjen nastop in zlasti njegove velike modre oči poleg črnih las je dajalo posebno lepoto. Ko je šel po cesti, niso gledala samo dekleta za njim, ampak tudi starejši ljudje so ga občudovali. Že z devetnajstim letom je naredil z odličnim uspehom svojo strokovno preizkušnjo in je postal sedaj izučen urar, tako da ni za svojim mojstrom v izvršnosti prav nič zaostajal, da, v marsičem ga je celo prekašal. Zaradi dolgoletnega občevanja z Godrnjavcem se je pa navzel njegovega resnega obnašanja, toda ne njegovega hudega in osornega značaja. Sicer ni govoril veliko, toda bil je z vsemi ljudmi pri, razen izredno potrpežljiv do odjemalcev. Ko je Godrnjavec zapazil, da je njegov pomočnik pri ljudeh vedno bolj priljubljen, dočim ko do njega mrzi in nezaupni, in zlasti, ko se mu je zdelo, da stavljajo marsikateri naročniki več zaupanja v pomočnikove kot v mojstrove sposobnosti, se je lotila starega čudaka celo majhna zavist. Godrnjaj se je bolj kot prej nad pomočnikovimi izdelki in ga je venomer zbadal z dvomljivimi, pa neprikritimi zlobnimi namigovanji. Ne glede na to, da je izmeril mojster, da je iznašel nov način za popolnoma natančno uro. Tu ga je opozoril pomočnik na načrt, ki ga je on sam izumil in je bil veliko bolj priprav in poraben kot mojstrova iznajdba. Nekaj časa je mojster načrt motril in uvidel, da ima pomočnik prav, pa je vendar pogledal na to mladeniča z mrkim pogledom in ga jezno nahrulil: »Da, da, tak je novi, prevzetni, vražji svet. Jajce boče vedeti več kot kokoš, in mlekozobni mladci si drznejo, dajati nauke odraslim, izkušenim mojstrom.« Ko je pomočnik molčal in mu je igral okrog ust samo rahel nasmeh, je bil stari še bolj razkačen in je rekel: »Ti si domišljaš, da si padel kot venjak v moju hišo, ko sem te vendar jaz potegnil iz blata in s neskončnim trudom pomagal naprej.« »Mojster, dobro se zavedam, da se imam za vse vam zahvaliti,« mu je segel v besedo mladenič. »Potem bi moral drugače ravnati. Komaj da si ga vzel za učenca, pa že hočeš imeti vse besedo in oblast nad njim.« »Na to nič ne mislim. Saj vprašam vedno za dečje mnenje.« »O tem pa nič ne vprašaš, kako bi se imel v šoli. S prizadevanjem in sladkanjem se izbijajo duh in spoštovanje. Nasproti ljudem se je treba kazati trdnega in odločnega, sicer bodo s teboj delali, kakor bodo hoteli.« »To je vam v korist, če sem prijazen do ljudi. Zato pridejo večkrat sem in pustijo več denarja.« Čeprav je bil Jernej Godrnjavec vnet za denar in se je tudi zavedal, da je imel zadnje leto izredno veliko dohodkov, je vendar naprej bentil: »Podjetje ti ni glavna stvar. Tebi gre za to, da si priliznjen in lahkomiseln in privabiš ljudi na svoj račun. Tako je delal tudi tvoj oče, in si pač Vetrnjak sin.« Mladenič je postal bled kot stena in se je tresel od jeze. V žepu je lepo srebrno uro, ki jo je urar ravno v rokah, z vso silo ob steno, da se je razletela na koščke. »To mora postati človek ali norec ali divjak!« je začel zamolklo med zobmi. Nato je planil iz delavnice in se tisti dan ni več prikazal. Jernej Godrnjavec se je urarju mladeničevega pobesnelega izbruha prestrašil in je strmel poparjen proti vratom. Prišel je tedaj sam do spoznanja, da je s svojimi očitki vendarle predaleč šel; toda da bi kazal ukarčenemu mladeniču zadostitev, je menil, da bi bilo pod njegovo čast. Pobral je razbito uro in jo nekaj časa popravljal skupaj in nemočno metal in godrnjal. Potem je predčasno zaprl delavnico in odšel v svojo sobo, ne da bi kaj več delal, ter se vdal zlovoljnim mislim. Po eni strani ga je jezilo, da je premalo obvladal svojega pomočnika, po drugi strani pa se ni mogel braniti nekega spoštovanja do njega. Mladenič je bil drugačen kot njegovi drugi učenci in čut za čast. Polagoma je začel Godrnjavec skrbeti, da bi pomočnik odšel od njega in ga zapustil samega. Saj je Kraljiček urarju prirasel k srcu, čeprav si mojster tega ni hotel priznati. Saj ni še nikdar tako dolgo pri njem vztrajal kot ta krepki, priskrbni mladenič, in čedalje bolj ga je bolela praznota v hiši. Toda, da bi pomočnika prosil, da naj ostane, to ne prišlo Godrnjavcu niti v sanjah na misel. Kmalu pa se je izkazala mojstrova skrb prazna. Ko je namreč prišel drugo jutro v delavnico, je bil pomočnik že tu in je marljivo popravljal uro, ki jo je včeraj zagnal ob steno. Pozdravil je mojstra prijazno, ni se pa nič opravičeval in se je sploh delal tako, kot da bi se nič ne pripetilo. Udaril je Godrnjavec in ni več omenil večerajšnje stvari in je spremenil svoje obnašanje nasproti Kraljičku toliko, da je naslednje dni manj godrnjal. Ob drugem času v letu, namreč o Veliki noči, je odšel mojster Jernej redno iz Gorjanskega in je ostal vsakokrat po en teden zdoma. Ljudje so govorili, da nosi svoj dobiček na velikem denarju, ki ga ima naloženega v mestu. To leto je odšel na prvo potovanje na veliko nočni teden, ko je bil že po četrtek, in sicer bolj viden, ker je visoko vročino in se je moral takoj vrniti v domovino. O kakem zdravniku ni hotel nič slišati, toda pomočnik, ki je bil zelo v skrbeh zanj, je vendarle doktorja in dobil dovoljenje, da pošlje povabljenega. Ta je hitro prišel in je ugotovil pljučnico, ki je pri bolnikov starosti in podnebnih vplivih in drugih okoliščinah je predvsem priporočal absolutno miro. To je bilo pa lahko izvedeti, a se je zgodilo: pomočnik je moral biti čez dan vedno v delavnici in prodajalnici in tudi ni bil vajen streči bolnikom. Bolniških sester ni bilo daleč na okoli in razne starejše ženske, ki bi prišle v poštev, so se doma umile in branile, da bi stregle Godrnjavcu, dekle, ki je bil enkrat in malo odklenil. Vendar pa je bolnik občasno izbral župnika. Ko je stopil župnik v sobo, ga je bolnik sprejel z mrkim pogledom in ogovoril s pikrimi besedami: »O, gospod župnik vi bi me že radi poslali na oni svet; toda lahko pri kraju pa še niste. Sicer pa sem opravil svojo dolžnost prekleto vedno in vestno.« »Ne, ljubi mojster,« je odvrnil župnik prijazno, »jaz sem samo pogledal, kako se počutite. To storim pri vseh svojih faranih, ko zvem o kakem, da je bolan. Kot je videti, ni z vami še tako posebno hudo. Toda varovati se morate in pa dobro postrežbo bi morali imeti.« »Kdo naj mi pa streže?« je zamrmral Godrnjavec. »Menim, da bi se pri vaših najbližjih sorodnikih prav lahko dobila dobra postrežnica. Saj imate dve nečakinji pri Pekovih.« »Ne, ne, gospod župnik, tu trkate na neprava vrata.« »Zakaj pa? Vaši nečakinji sta obe dobri dekleti in tudi spretni.« »Toda nobena ne gre sem k meni. Zame se nič ne zmenita.« »Menim, da bi vam nobena ne odrekla pomoči. Treba bi ju bilo le z besedico poklicati.« Bolnikovo obličje je hipoma spreletel izraz zamere. »Ali je vam moj brat Jakob, sem poslal, da mi to poveste?« je vprašal oprezno. »Ne, nikakor ne. S pekom nisva bila že nekaj tednov skupaj in tudi sicer nisem govoril z nikomer od pekove družine nobene besedice.« »Da, da, že vem, nič jim ni mar zame, vsi me sovražijo.« »Ali bi ne poskusili pri vsaj z njimi, gospod Gabršček? Ali bi smel prositi eno vaših nečakinj, da pride k vam?« »Ne, pokličem ne bom … Če hoče katera priti, nima nič proti temu … to se pravi, morala bi sama malo, Majdo, druge nobene. Če dam bi bila lahko tukaj, večer pa mora hoditi domov. Če bom z njo zadovoljen, ji bom primerno plačeval — vsak dan posebej.« Po kratkem razgovoru je župnik odšel in se podal naravnost k peki, kateremu je sporočil bratovo izjavo, seveda v prirejeni obliki. Pek je naredil sladko-kisel obraz. Nič temu ni več večkrat želel, da bi prišel še k bratovim prijateljem, posebno zato, da bi njegovi otroci ne bili prikrajšani pri dedičini bogatega starega strica. Zato ga je urarjeva želja prav prijetno iznenadila. Po drugi strani pa mu je bilo težko izročiti svojega najmlajšega otroka muhasti samovolji in čemernosti starega čudaka. Morda pa vendar ne bo tako hudo, da se drug vzrok. Majda je gojila Godrnjavcu, bo znala tudi njegova hči par lepih besed. Poklical je hčer v sobo in ji razložil očetovo prošnjo. Brez pomisleka je Majda takoj privolila. Bila je živahno, odločeno, nekoliko ponosno dekle, imela je pa mehko srce in ni v potrebi nikomur odrekla pomoči. Vendar jo je nagnil do tako nagle odločitve drug vzrok. Majda je gojila že davno do Kraljička skrivno, a globoko naklonjenost, ki ga je spretno in previdno skrivala. Pa tudi Kraljiček ni bil do Majde brezčuten. Tudi on je izgubil svoje srce na viktem, zatem dekletu, ki je bilo s svojimi zlatolasi lasmi in črnimi očmi v čudnem nasprotju z njim. Ni pa bila med njima izrečena še nobena besedica o medsebojnih čustvih tajnostih. Kraljiček bi si upal razodeti svojo čustvo samo zato, ker ni mogel priti kot hči premožnega peka zanjo nikakor v poštev. Majdi pa ni dopuščala njena naravna dekliška sramežljivost, da bi izdala molčečemu, resnemu mladeniču svoje nagnenje. Toda nihče od njiju ni mogel prikriti svojega veselja, ko sta se dobila sedaj v urarjevi hiši in bosta smela zdaj dalj časa skupaj prebivati. Nasproti stricu ni izgubila Majda nikdar potrpljenja, pa naj je še tako godrnjal in renčal. S svojo spretno, skrbno postrežbo, ki jo je moral priznati, in s svojim odločnim nastopom si je pridobila tudi spoštovanje v nekakšnih dneh nekako oblast nad starim čemernikom, tako da se je uklonil njeni volji in da bi več zavračal jedi in zdravil, kot mu jih je pripravljala po zdravnikovih navodilih. Kraljiček je bil za življenje svojega mojstra zelo v skrbeh in je prišel vsakega pol dneva po delavnika, zvečer iz delavnice pa v njegovo sobo, da ga je povzdignil, kako se počuti. To se je zdelo Godrnjavcu nadležno in ostro je nahrulil pomočnika: »Ali komaj čakaš, da bi umrl, a? Zato letaš vedno sem vpraševat.« Mladenič je postal bled, odvrnil pa je mirno: »Mojster, sam Bog ve, da si ničesar bolj ne želim, kot da bi kmalu okrevali, in zato tudi molim.« Nato je šel hitro ven. Majda, ki je bila v sobi in slišala govorjenje, se ni mogla več premagovati in je rekla z odločnim, karajočim glasom: »Stric, kar ste sedaj rekli Janezu, ni bilo lepo.« »Kaj? Ti mlekozobno punče hočeš dajati nauke staremu možu,« je vzrojil bolnik. »Tega ne nameravam. Ampak tako se vendar ne postopa z ljudmi, ki vas imajo radi.« »Mene ni imel še noben človek v življenju rad.« »Janez vas ima rad. Sicer pa, če kdo hoče, da bi ga imeli drugi ljudje radi, mora tudi sam tako ravnati, da ga bodo mogli radi imeti.« »To je neumnost.« »Pa stoji tako v katekizmu. Naš Gospod tako zapoveduje.« »Ti vražji klepetec, sedaj imam dovolj. Pusti me v miru.« Obrnil se je proti steni in je mrmral še nekaj časa. Toda dekličine besede so mu šle bolj do srca, kakor je to na zunaj pokazal. Sedem dni je mojstrova bolezen vedno bolj rasla, potem pa je skoraj hipoma upadla mrzlica in zdravnik je izjavil, da je bolnik krizo srečno prestal; mora pa imeti še dalj časa popoln mir in se varovati vsake razburjenosti. Čez osem, deset dni pa, ko je prišel bolnik nekoliko bolj k moči, se je začelo zopet godrnjanje in renčanje. Majda si je prizadevala na vse načine, da bi ga pomirila in potolažila. Čitala mu je lahko knjigo ali časopis, pripovedovala o novicah iz trga, bila je vedno sama vesela in mu je večkrat napravila kak dovtip, samo da bi ga spravila v dobro voljo. Čemerni bolnik pa se je po navadi na vse šale le kislo nasmehnil. Prve dni je dajal Godrnjavec deklici sproti vsak večer, ko je odšla domov, po en srebrn goldinar in je trdovratno vztrajal pri tem, da mora nečakinja denar vzeti. Pozneje je deloma pozabljal plačevati, deloma ni imel moči za to. »Majda, midva morava narediti račun. Koliko sem ti dolžan? Nikakor se več ne spominjam, kdaj sem ti zadnjič plačal.« »Prav nič mi niste dolžni, stric,« je odgovorilo dekle. »To bi ne bilo slabo! Mar meniš, da bom pustil, da mi bo taka punčara, ki nič nima, kaj darovala.« »Jaz tudi ne pustim, da bi mi preleten, siromašen in potreben stric kaj daroval, hihihi.« »Ti, otročaj, ti, se hočeš iz mene še norca delati? Denar si je treba znati pridobiti, pa z njim tudi pametno ravnati.« »Moj oče ima tudi denar in mi da, kolikor potrebujem. Če pa ne bi mogla izhajati, se bom bogato poročila, hihihi.« »Pusti neumnosti in mi povej, koliko ti imam plačati.« »Stric, so stvari, ki se ne dajo poplačati z nobenim denarjem.« »Tako? To mi je pa nekaj novega. In kakšne stvari bi bile to?« »Storiš jih mnogo zaradi Boga ali pa tudi človeku na ljubo.« »Kaj? Ti da bi storila kaj meni na ljubo? Haha. Pusti laskanje. S priliznjenimi besedami ne boš dosegla pri meni nič, najmanj pa kako dediščino.« »In vi, stric, boste s priliznjenimi besedami dosegli od mene še manj, hihihi.« »Ne veljaj! Se nadejam praznim upom, da podeduješ za menoj kako bogastvo. Prav nič ti ne zapustim, ko umrem.« »Stric, ko umrem jaz, vam tudi nič ne zapustim, hihihi.« Godrnjavec je skremžil obraz v nasmeh in je zarenčal: »Ti si zvita lisica.« Nato je segel pod blazino, potegnil izpod nje dvajsetgoldinarski bankovec, ki ga je deklici posilil v roke, in pri tem je mrmralo dejal: »Kar je več, naj bo za nagrado. Še nikdar nisem ostal komu kaj dolžan.« S Kraljičkom je bila Majda samo med obedom sama skupaj, razpletel se je pa med njima le redkokdaj kak pravi pogovor. Majda je pač neprestano klepetala na svoj živahen način, molčeči, resni mladenič pa ji je odgovarjal le na kratko ali na pol. Če je položila deklica predenj kako slaščico ali mu drugače izkazala kako prijaznost, se je ozrl nanjo z globokim pogledom in močno zardel, ni pa našel nobene besede za toplo zahvalo. Nekoč ga je vprašala Majda: »Ti, Janez, zakaj si zmeraj tako odrinjen? Ali ti gre stričeva bolezen tako k srcu?« »Ne, ne — mojster bo kmalu zopet na nogah,« je dejal mladenič; »toda potem, Majda, boš morala ti oditi, in postalo bo strašno pusto in žalostno tu v hiši.« »Potem moraš pa ti večkrat priti k nam in ne vedno tako hitro zopet oditi.« »Tedaj nastanejo takoj take govorice.« »Rada bi vedela, kakšne. Ti si preveč plašljiv zajec.« Kraljiček je močno zardel in se je obrnil vstran od deklice. Ta pa je bila sedaj trdno prepričana, da goji mladenič ljubezen do nje. Česar se je Kraljiček bal, se ni povsem dogodilo. Sicer ni smela Majda več ostajati po cel dan v urarjevi hiši, ko je stric ozdravel in bil nekoliko toliko zopet zmožen za delo, morala pa je prihajati vsak dan po nekaj ur, da je opravila potrebna gospodinjska dela in da je pripravljala kosila in večerjo. Godrnjavec je namreč že davno uvidel, da zna dekle izborno kuhati in da porabi pri tem veliko manj kakor Kraljiček. Odkar je bila Majda v hiši, je bilo tudi vse tako lepo urejeno, vse je bilo čisto in svetlo, kakor nikdar poprej. Poleg tega se je moralo v srcu starega čudaka vendarle vzbuditi nekoliko čustva do sorodstva, posebno pa bi ne mogel več pogrešati raznih udobnosti, na katere ga je razvadila spretna, postrežljiva Majda. Tako je teklo skupno življenje v urarjevi hiši brez velike spremembe. Po preteku nekaj tednov pa se je zdelo nenavadno bistroumnemu mojstru, ki je imel za vse odprte oči, da bi obnašanje med fantom in dekletom povsem v skladu, oziroma, da je v marničnem svetu v skladu. Majda je skrbela za Kraljička z izredno tiho skrbjo in mu je izkazovala več prijaznosti, kakor bi bilo treba. Fant pa je bil zmerom zamišljen in raztresen, včasih tudi očitno razpoložen in je pogosto zardel, ko sta se z dekletom spogledala. Sedaj je odprl stari oči še bolj na široko kot sicer in je strogo pazil na občevanje mladih ljudi. Tu je spoznal vedno bolj jasno, da sta drug v drugega zaljubljena do ušes, vendar ni mogel vkljub vsemu oprezovanju zapaziti nič nedovoljenega ali nesodobnega v njunem obnašanju. Če je odšel Kraljiček v nedeljo popoldne ali zvečer kam pohajat, je gledal urar za njim dolgo časa z daljnogledom, ni pa nikdar zapazil, da bi se kje shajal z dekletom. Fant je šel večkrat na sprehod proti vasi, obiskal nedotaknjeno grob svoje matere, in če mu je čas dopuščal, se je večkrat tudi rad povzpel na vrh Medgorja ter pri te obnavljal spomine na otroška leta. Skrbel pa je, da se je vedno pravočasno vrnil domov. Mojster je po tem prišel do spoznanja, da nimata mlada človeka nobenih tajnih sestankov in nedovoljenih pomenkov ter da ne gojita nikakega ljubljkanja, ampak da sta vedno v primerni nedolžnosti drug do drugega. Če se je dekletu tu in tam malo uklajalo, je fant globoko povesil glavo in ni skoraj nič več govoril. Tudi drugace je opazoval njuno življenje, in tu je lahko videl, da je premalo Majda svojih štirinajst dni svete zakramente. Kraljiček pa vsak mesec. On sam, Godrnjavec, je hodil k svetim zakramentom samo štirikrat na leto — dvakrat doma in dvakrat drugod. Da je deklica nekoliko nagla v sodbah in malo pobosna, ni ostalo stricu prikrito, vendar moral je pa priznati, da ima tudi veliko dobrih lastnosti, ki zelo odtehtajo slabe. Kraljičku ni mogel ničesar očitati, razen da se je dal tu in tam premagati od nagle jeze ter da se je preveč vdajal svojim čustvom. Mladenič ni nikdar vstopil v gostilno, z denarjem, ki ga je dobival od mojstra, je varčeval ali pa si kupil kako kaj najnujnejšega, imel pa veselje do dela in je bil v vsakem oziru zanesljiv. Vkljub vsemu temu pa je mojster vendarle menil, da ne sme več dopustiti, da bi prebivala mlada človeka še nadalje skupaj. Premišljeval je več dni sem in tja, kaj naj bi ukrenil, potem pa je prišel kar nenadoma do drugačnega sklepa. Nekega dne po večerji, preden je odšla Majda domov, je poklical fanta in dekle k sebi v sobo in jima je velel: »Usedita se, imam nekaj ved govoriti z vama.« Oba sta se ustrašila in sta se usedla vsak na en konec mize. Za trenotek je stari pomolčal, nato je začel na kratko: »Vidva se nimata več ostati še nadalje skupaj.« »Midva?« je planila deklica pokonci; »saj tudi doslej nisva bila nikdar skupaj.« »Drži jezik za zobmi, klepetec. Poslušaj najprej, kar povem.« Obrnil se je nato h Kraljičku in izjavil: »Ti, Janez, greš sedaj na potovanje in ostaneš dve leti zdoma. Pri enem samem mojstru se vajenec ne izuči. Ogledati si mora, kako delajo drugod. Tu v Gorjanskem tudi ni dovolj dela za oba.« »Toda za potovanje nimam prav nič pripravljen,« je imel vajenec pomisleke. »Uzal to ni potreba nobenih velikih priprav. Učeno sprejmejo imetak, obleko tudi in panico. Temu dobiš od mene in zraven nekaj denarja.« Torbni jaz bom moral iti domov, kajne, stric?« je rekla deklica ponosno. »Ne, ti ostaneš povsem tukaj in mi boš oskrbovala gospodinjstvo, tako je v modri sobi nad delavnico bolj lahko stanovala.« Pri tem pa se ni smela tudi jaz reči kako besedico. »Nimam govoriti. Saj še itak govorim veliko preveč. Če ti plačam po sedemdeset goldinarjev na leto, bo dovolj, mislim … Sedaj bodi tiho.« Deklica je namrdnila obraz, za kar se pa Godrnjavec ni zmenil. Obrnil se je zopet k vajencu in mu govoril z osornimi besedami: »Dobro se oglej po svetu, pridno delaj, izogibaj se slabe družbe, moli rad in ostani pošten. Po dveh letih pridi domov; tedaj ti bom izročil svojo obrt v roke. Jaz se bom umaknil sem v kamro in se bom ukvarjal samo še s svojimi iznajdbami. Ti postaneš mojster in prevzameš obrt.« Kraljiček je zardel s strmel v starega in ni našel nekaj časa nobene besede. Vekrat si je segel v lase in nato izjavil: »Mojster postati — obrt prevzeti — bi bilo še lepo; toda za to je treba denarja, ki ga pa žal nimam.« »Denarja ne dobiš od mene nobenega. Iz svoje hranilne knjižice, v kateri ti je znano, lahko dvigneš, da bi pa prejel še kak nameček od mene, ne smeš računati. In najemno boš moral torej dobiti. Kdor hoče biti mož, si mora znati pomagati. Sam delati, sam zaslužiti! Kar človek sam zasluži, to bolj ceni in tudi bolj trdno drži. Sploh pa gre podjetje tu dovolj dobro, da boš lahko bogat.« Nastala je daljši premolk. Tedaj je stopil urar dva koraka bliže k mizi in rekel ostro: »Brž ko prevzameš podjetje, se takoj poroči.« Tedaj sta poskočila fant in dekle oba hkrati s svojih sedežev. Pogledala sta drug drugega in sta postala vsa žareča v obraz. »Poročiti se?« je komaj spravil iz sebe Kraljiček. »Seveda poročiti. Če sta dva mlada človeka tako do ušes zaljubljena drug v drugega kot vidva, se pač morata poročiti. Brž ko je mogoče.« »Ljubiti stric, midva pa nisva prav nič zaljubljena drug v drugega,« je zaklicala deklica pol v smehu, pol v joku. »No, sta pa zaljubljena do pet. Če ti je to ljubše. Mar meniš, da sem slep mož in nič ne vidim, kako se vedno spogledujeta kot petelinček in putka? Oče sta tako rekoč drug drugega ukradla.« »Kako menite to, stric?« »Ali si tako neumna gos. On ima tvoje oči in ti njegove. Za njimi pa čaplata potem še srci.« »Mojster … Majda … Jaz … nisva še nič govorila o ženitvi,« je jecljal fant. »Saj tudi ni bilo prav nič treba … Podajta si sedaj roke in povejta, da hočeta vzeti drug drugega.« Kraljiček je dvignil počasi desnico in je drhteč gledal deklico. Ta ga je pa pogledala s črnimi očmi z nasmehom in mu stegnila kar čez mizo svojo roko nasproti. Tedaj jo je vihravo zagrabil z obema rokama in zaklical: »Majda, ali me res maraš?« »Rada, Janez, rada, rada. Če me le tudi ti maraš.« »Majda — ti ljuba Majdica!« je radostno vzkliknil mladenič, držal trdno dekličino desnico z obema rokama in je skoraj ni hotel več izpustiti. Tu je posegel vmes Godrnjavec: »Sedaj je dovolj te ceremonije! … Zadeva je urejena in več ni treba razpravljati.« Le počasi sta oba srečna človeka izpustila roki. Na njunih obrazih je sijal sončni svit najčistejšega veselja. »Sedaj samo vprašam, ali sta pripravljena sprejeti moje odredbe?« je zagodrnjal stari. »Da, rada, mojster,« je zatrdil Kraljiček; »toda morali bomo govoriti tudi z Majdinim očetom, pekom.« »Ah kaj, za to je še čas in ni prav nič potrebno. Jakoba bom že jaz izgnal muhe iz glave, če ima kakšne … Sedaj gre za druge stvari. Torej ti odideš na potovanje in Majda ostane tukaj kot gospodinja. Tako in nič drugače.« Oba sta pritrjevalno pokimala. »To bi bilo eno. Točka druga: Vidva obljubita, da bosta opustila vse ljubljkanje in druge take zaljubljene traparije od danes naprej do tedaj, dokler ne bosta pred Bogom sklenila zakona.« Fant je odločno prikimal in dekle je potrdilo isto z rahlim priklonom glave. »Tretjič: Danes vzameta slovo drug od drugega in se potem ni več ne snideta. Ti, Janez, se podaš jutri zjutraj ob petih, na pot, da prideš do večera vsaj do Logatca.« »Stric, tako hitro pa ne gre,« je zaklicalo dekle, »za Janeza moram še razne stvari pripraviti.« »Figo imaš pripraviti. Kar potrebuje, ima. To vem. Jaz sem tudi mnogo potoval.« Deklica se je namrdnila, ni si pa več upala ugovarjati. »V četrto in zadnje,« je mrmral Godrnjavec, »pa še to: Medtem ko bosta ločena, se ne smeta prav nič dopisovati. Nihče ne sme pisati drugemu kakšnega pisma, niti enega samega ne, niti enega stavka. Sta razumela?« »Mojster, če naj se poročiva, se morava pa o raznih zadevah pomeniti in medsebojno posvetovati,« je skušal ugovarjati fant. »Dokler se ne vrneta, se imata o ničemer meniti in posvetovati. Če bi pa bilo treba kaj urediti, mora iti vse skozi moje roke.« »Stric, to je pa prehuda zahteva,« se je oglasilo dekle. »Janez mora vendar večkrat pisati, ali je zdrav in kako mu gre, sicer mi ne bodo dali skrbi miru.« »Če ti vse žive dni ne bodo prišle hujše skrbi nad glavo kot te, lahko že danes zahvaljuj ljubi Boga. Sicer pa bo Janez tu pa tam meni kaj pisal in poročal, kako je z njim. Tedaj boš od mene zvedela, kar bo potreba.« Tu se ni dalo nič več mestiti in pogajati; fant in dekle sta se morala brezpogojno vdati vsem Godrnjavčevim zahtevam. Ta je pogledal na uro in dejal: »Pozno je že. Sedaj bosta še zmolila, nato vzameta slovo in gremo spat.« Pokleknili so poleg klopi ob steni in so skupno zmolili rožni venec. Toda Majda in Kraljiček sta morala sama pri sebi priznati, da nista še nikdar tako zbrano molila kot ta večer. Po molitvi ju je mojster priganjal: »Sedaj je pa čas, da vzameta slovo. Toda napravita kratko!« Majda je segla Kraljičku v roko in je rekla z nežnim glasom: »Z Bogom, Janez, zbogom! Naj se ti dobro godi, ne pozabi name in ostani zvest.« »Ti podlašica,« je sršel vmes rohlo Godrnjavec, »na zvezo ne treba opominjati Janeza, ampak samo sebe. Nezvestoba pride vedno od ženske strani.« Kraljiček je stisnil dekletovo roko in je dejal skoraj slovesno: »Majda, vedno bom mislil nate, dokler bom živel in še čez. In zvest ti ostanem, pa naj pride kar koli. Bog naj bo s teboj!« Držala sta se nekaj časa za roko. Tedaj pa zarenči Godrnjavec: »Sedaj naj bo konec komedije! Je že dovolj.« Majda se je silila z jokom, pa se ji ni prav posrečilo. Iz njenih črnih oči so ji bliskalo malo hinavščine. Urno se je okrenila in je zaklicala: »Zbogom, Janez! … Lahko noč obema!« Zato je šinila skozi vrata, ne da bi se enkrat ozrla. Zjutraj je zbudil Kraljička mojster že ob pol štirih in mu pomagal opraviti skupaj in povezati njegove stvari. Stisnil mu je v roko tudi trideset goldinarjev in pri tem rekel z robatim glasom: »Varčuj z denarjem in čezi po njem le v skrajni sili. Kdor je pravi rokodelski pomočnik, prinese desetkrat več domov, kakor je vzel s seboj.« Pred zajtrkom je pogledal stari vedno znova na uro, da je dal fantu razumeti, da mora pohiteti. Nato mu je vtaknil v torbo še nekaj prekajenega mesa in kruha, ga pokropil z blagoslovljeno vodo, mu napravil križ na čelo in ga priganjal: »No, sedaj pa pojdi v božjem imenu … Bog naj bo s teboj na vseh tvojih potih … Če boš slišal, da sem umrl, zmoli zame en očenaš.« Kraljiček je stisnil redniku roko in je rekel vidno ganjen: »Ljubi mojster, Bog naj vam povrne za vse, kar ste zame storili! … Če bi se kaj slabega počutil, mi takoj sporočite, da pridem domov. Toda molil bom, da bi ostali vedno zdravi. Še enkrat vam zahvalim iz vsega srca.« »Pusti neumnosti! Nikdar nisem zahteval zahvale in je tudi ne potrebujem.« Tako sta se ločila. Da bi se fant ne srečal več z Majdo, je mojster zahteval, da ne gre skozi trg, ampak po poljski poti do glavne ceste. Sedaj je gledal za odhajajočim več kot četrt ure skozi okno s svojim velikim daljnogledom. Nenadoma mu je nekaj zbodlo pozornost … Tristo vragov, odkud pa prihaja ženska?… Svetlomodro obleko ima na sebi in bel predpasnik … Saj to je vražja punčara… Za kozolcem je morala biti skrita… »Aha, cvetlični šopek ima v rokah, sedaj mu ga izroča. Če bi vedela, da gledam za njima! Ha, sedaj drži svoj bel robec pred obrazom in se smeji neumna koza! Podajata si roko… ne, poljubila se vendar nista… Fant je bolj pameten kot ženska… Zdaj se je odkril in koraka korajžno naprej…« Jernej Godrnjavec je odložil za trenutek daljnogled spred oči, nato je pokukal zopet skozi kukalo: »Fant — tepec — glej, da greš naprej … Kaj se ti treba vedno ozirati? … In celo klobuk je vzel z glave in maha z njim punčari … Ona, trapasta gos, seveda ne jenja, hihihi svojo ruto in miga … Sedaj je mimo, slednjič je vendar komedije konec — nič več ne vidita drug drugega.« Razjarjen se je Godrnjavec zarežal: Dve uri pozneje je prišla Majda v urarjevo hišo in prinesla s seboj v košari razno svoje perilo in obleko. Bila je bleda in neprespana, vendar je prijazno pozdravljala: »Dobro jutro, stric. Ali je Janez že odšel?« »Ti zvita kača, to veš bolje kot jaz,« jo je nahrulil Godrnjavec. »Kako naj bi bolje vedela?« se je zavzelo dekle. »Ali ne poznaš neke mlade ženske, ki je danes navsezgodaj vstala in natrgala rožic ter jih v šopek povila in napravila sprehod tja na glavno cesto, a?« »Kdo? … Kdo? … Stric, kdo vam je to ovadil?« je zavpila deklica, ki je vsa zardela v obraz. »Stene imajo ušesa in okna oči.« Majda se je ozrla po sobi in je zagledala na okenski polici ležeč daljnogled. Tedaj se ji je v glavi posvetilo. »Stric, to ni lepo,« je vzkliknila jezno, »to je nesramno, da zasledujete človeka pri vsakem koraku.« »Drži jezik za zobmi! Nesramno, sramotno je, če kdo kaj obljubi in potem tega ne drži.« »Prinesla sem Janezu samo šopek za pot, to vendar ni nič slabega.« »Včeraj sta mi oba obljubila, da se ne bosta več sešla.« »Tega nisem vzela tako resno in Janez ne more nič za to.« »Da, fant je bolj pameten kot ti, čeprav si za eno leto starejša od njega. Toda zapomni si to: Nedolžnost ne prinese nobene sreče.« »Kaj menite s tem?« »Kdor prelomi besedo enemu, jo prelomi tudi drugemu.« »Ne. Svoje besede ne prelomim — nikdar — ne Janezu in vam tudi ne.« »Bomo videli,« je zagodrnjal stari. Dekle se je usedlo k mizi in se je krčevito razjokalo. ==VIII.== Kraljiček je čvrsto korakal po dolini ob reki. Sicer mu je slovo od ljubljenega dekleta težko sedlo, je vendar čutil v prsih toploto in srečo kot še nikdar v življenju. Vedno znova je iztiskal šopek, ki je bil zložen iz vrtnic, nageljnov, rožmarina in spominčice, na lica in kratek pritisnil vonj z nosom, vedno znova je mislil na ljubeznive, sladke besede, ki mu jih je govorila Majda, in na solze, ki jih je prelila ob slovesu. Ko je po enournem hoji krenil od Modreja po bližnjici proti Blaču, mu je tam zadonelo na ušesa pokanje možnarjev in hrupna muzika. Kaj neki imajo tukaj? Kako poroko? … Zavil je proti hiši kolarja Muznika, kjer je bila povezana sestra njegove rajne matere, Kranikova Polona. Tam je stalo več praznično oblečenih ljudi in tedaj mu je skočil naproti neki mož — čevljar Lovre — njegov oče. »Janez, moj fant, kaj si res ti?« je zaklical iznenadoma Vetrnjak; »pozabili so, da bi te povabili, sedaj pa pridi sam sem, to je lepo.« Mladenič je stisnil očetu roko in vprašal: »Kakšna slavnost je tukaj?« »Pa kaj nisi ne veš Muznikov Martin, tvoj bratranec, se poroča z Brežanovo Malko z Rače; njen oče je brat tvojega krstnega botra, Boltaria. Tako imaš dvojni vzrok, da si zraven, haha.« »Jaz ne ostanem. Moram iti dalje, ker hočem priti danes še daleč naprej.« »Pa zakaj neki si na poti? Ali te morebiti Jernej Godrnjavec spodil ali si mu sam ušel?« »Ne, mojster je bil prav dober z menoj in sedaj me pošilja na potovanje, da se še kaj naučim.« »Na potovanje, a? Torej sem evo gospod. Ali imaš denar? Ti, Janez, bi mi morebiti mogel pa o tem bova govorila pozneje… Danes moraš na vsak način ostati tukaj, zaradi enega dneva ti že sme biti toliko.« In že je zaklical ves glasno: »Janez je tukaj, Kraljiček.« Sorodniki — vse sestrične in bratranci — so stopili k njemu in mu prigovarjali, naj ostane, nazadnje je prišla še teta Polona in ga ni več izpustila. Bila bi sramota, nečast za celo družino, je izjavljala, da bi bil že tukaj in bi odšel o svatbe. Tako je preostalo ubogemu Kraljičku, pa naj mu je bilo še tako neljubo in neprilično, da se je pokazal prijaznega in se udeležil svatbe. Odložil je svoje stvari v Muznikovih hiši, in ko se je odprl po nevesto na njen dom, je šel tudi on med drugimi svati v cerkev. Med svetim opravilom, ki je bilo zelo slovesno, je moral vedno misliti na Majdo; čez dveh letih bo šla tudi on z njo pred oltarjem. Svatovsko kosilo je bilo na nevestinem domu. Preden so se posedli okrog mize, je potegnil Vetrnjak svojega sina v manjšo stransko sobo, kjer sta sedela pri litru vina Brbljač in Škric, ki sta poroko nekoliko zamudila. Oba sta skočila pokonci, prijela vsak za eno roko mladeniča in zaklicala: »Janez, moj kumče! — Zlati fant! — Bodi pozdravljen! Že več kot eno leto se nismo videli. Si vendar srečno ušel iz zmajevih bloga?« Kraljiček je nejevoljno zmajal z glavo. »Janez, zelo si zrasel in lepo si se razvil, da sem kot tvoj boter lahko ponosen nate,« je blebetal Brbljač kar naprej; »nič ne misli, da se ti hinim, če ti rečem, da sem si danes med polno mašo vedno mislil, da nisi v cerkvi tako lepega in brhkega človeka, kot si ti.« »Razumem Brbljača, hehe,« se je zasmejal čevljar. »Hoho — Vetrnjak, kako lep kot si sem pa še vedno — Hvala Bogu, še dobro sem ohranjen in čutim se še vedno mladega. Moja siva glava ni nič kazi mladosti. Češnjevo drevo ima tem bolj belo cvetje, čim mlajše je. V Parizu sem videl bivšega kralja, ki je bil zal in brhek in je vendar imel sedemdeset let.« »Oho, Brbljač, v Švici nimajo nobenega kralja,« mu je segel v besedo Škric. »Kaj, ti puhoglavec? Koliko učenosti imaš ti v glavi, jo imam jaz v mezinci. Jaz sem videl več kraljev, kot imaš ti gumbov na fraku. Kaj veš ti o kraljih? Kvečjemu še poznaš kralja na igralnih kartah ali pri šahu.« »Dejta no, brata, nikar se ne pričkajta, ampak raje pijta,« ju je miril Vetrnjak. »Trčimo na zdravje mojega sina!« »Janez, na tvoje zdravje!« so zaklicali vsi trije hkrati in dvignili kozarce. In že so ubrali veselo napitnico: <center>Kolikor kapljic toliko let Bog nam daj na svet živet! Živio, oj živio na svet! Kdor zdaj čmerno se drži, ta za našo družbo ni! Živio, oj živio na svet!</center> Medtem, ko so peli, je motril Kraljiček tri tovariše. Po vsem svojem obnašanju so bili še vedno bratje in vendar so se precej spremenili. Oče je bil upadel in ubogljal v obraz, imel je le tu pa tam osivele lase in nenavaden blesk v očeh … V gladko obritem, okobelem, rdečem obrazu Brbljačeve je postal nos čisto modrikast, lasje so mu še vedno strelili kot ježja bodica navzgor, bil so pa osivele. Še manjše spremembe je kazal Škric. Sicer se mu je začelo že čelo nekako nagibati, toda drugače je imel še vedno svojo prvotno postavo, kostanjevo kodraste lase in zavihane brke kot nekdaj. Le njegova obleka, čeprav čista, je bila vendar precej oguljena in ponošena. Frak se je sumljivo svetil in skozi se je tu in tam prozorno videlo … Veliko časa pa ni imel mladenič za opazovanje; kajti ravnokar je stopil v sobo nevestin oče in jih povabil k svatovski mizi. Pri gostilni je imel Kraljiček na svoji levi strani Škrca, na njegovi desnici je sedela druga nečakinja, najmlajša nevestina sestra, močno razvita, drzno dekle z zlatorumenimi lasmi in pegastim obrazom. Njima nasproti sta sedela Brbljač in Kraljičkov oče. Vsa dekleta so se dobrikala mlademu urarju in so si prizadevala, da bi pritegnila njegovo pozornost. Najbolj vsiljiva je bila Nežka, njegova soseda pri mizi. Rinila se je čisto do njega, se mu vedno nasmehovala in prizivala na vse načine. Kraljiček pa se je držal hladno in resno, bil je zaprt in malobeseden. Če je kaj več govoril, se je menil s Škrcem na svoji levici. Tu je zaklical Brbljač čez mizo: »Ti, Janez, saj vendar nisi v Škrca zaljubljen. Moraš se bolj za svojo tovarišico, briga. Vidva — ti in Nežka — spadata skupaj, že zaradi mene, ker sem oba boter. Tebe sem imel h krstu in Nežki sem bil tudi za botra. Iz tega pa ne nastane nikak zakonski zadržek, ampak, da vama bom dal za poročno prilo, ko bosta stopila pred oltar. In da se nekoliko porožita, to je gotovo stvar, kajti vidva sta ustvarjena drug za drugega kot — majolka in vinec.« Nežka se je na to primerno bučno zasmejala, dočim je udarila Kraljičku temna rdečica v glavo in je Brbljača jezno pogledala. »Škric, Brbljač, nikar ne mesetariti s snubijo, Janez ima vse boljše nade, kot si ti domišljaš,« ga je opomnil Škric. »Boljšo partijo hočeš reči, a? Take je ni. Dekle sem sicer že našel za, trgovec Janez Boltar — po krivici imenovan Brbljač — bom nekdaj vse svoje premoženje zapustil.« »In svoje dolgove tudi dolgove? Brbljač? Ne, Škric? Ta pa, kdo ima gotovino in denar? Brbljač? Da, Škric? Kaj še. Kdo je potepuh svet po noter do Francije in Pariza in kdo je povsod poznan?« Brbljač Urban je po celem svetu znan, je zapel odgovor Škric, »zdaj pa sem najbrž znan z majolko, z vinom napolnjeno.« In kot na povelje so jo brž vsi trije zvrali: <center>»Majolka bod’ pozdravljena, ker z vinom si pripravljena, majolka, majolka, majolka-majolčica. Od zunaj lepo pisana, od znotraj z vinom strihana, majolka … Ker vinec radi imamo, majolko snimamo, majolka …«</center> S petjem so odvračali pozornost od Kraljička. Gostje so se smejali, jedli in pili in drug drugega so nazdravljali. Škric, ki je že od jutra pil in imel vedno prazen kozarec pred seboj, je vlekel vino polagoma v glavo. Kaj posebno dobrega volje danes sploh ni bil, ker so ga muzikantje po plačilu odrinili, da ni mogel nastopiti s svojo kitaro. Sedaj se ga je lotilo vedno bolj ozko in klavrno razpoloženje. Nastal je žalosten. Kraljičku na ramo in mu je pokrov zašepetal: »Janez, ti zlati človek, ti si mlad in lep. Ti greš ven v svet, življenje ti je odprto in te ne smehlja z najlepšimi upi. Zame je pa vse končano, talent zapravljen, sreča pa ušpih uničen. Kot uboga para sem ti, s praznim možljem, komu, mrzlim srcem, brez družine in brez človeka, ki bi mu bilo mar zame.« »Ali nimate dobre tete, ki vam je naklonjena?« je vprašal Kraljiček. »Teta je žal umrla. — Ali ne veš tega? — Da, ti si bil izven sveta … Teta me je zapustila, jaz sem ubogi sirota na duši in telesu.« Začel je sedaj kar jokati; nato je ustavil svoje solze, dvignil glavo in deklamiral mladeniču polglasno na uho: <center>»Oh teta moja mila, saj sva vedno se ljubila, zakaj tedaj si tako bridko slovo mi storila, ko s svojo smrtjo si napravila mi mnogo joka, ker prav me razodarna je tvoja oporoka.«</center> »Teta vam je vendar zapustila kako lepo dediščino?« je poizvedoval Kraljiček. »Žal, da ne lepo, ampak grdo. Teta je sicer res določila tri tisoč goldinarjev zame, toda od tega dobim le obresti — torej mesečno deset goldinarjev dohodka. Toda kako naj shaja človek s temi borimi desetimi goldinarji na mesec. Porabijo se samo za obleko in hrano, ampak tudi za lek proti žeji … Janez, bodi pameten, varuj se pijače, kajti pijača napravlja človeka iz živega človeka mrtvo stvar … Kaj sem bil na boljšem s temi borimi obrestmi … Le pomisli, po moji smrti ne pripada tri tisoč goldinarjev glavnici meni, ampak v dobrodelne namene. Ali ni to večnopošteno? Teta bi morala razumeti, da bi bilo najbolj dobrodelno nameniti, če bi zapustila svojemu ubogemu nečaku primeren kapital … Janez, svet je trd in mrzel, da ni vredno, da se po njem plaziš, huhuhuhu … Janez, na vsem svetu nimam več nobenega prijatelja razen tebe; toda midva ne ostaneva zvezana, kajne? Če potrebuješ kakšen svet, bo kar k meni prišel. Jaz poznam svet in sem si nabral izkušnje. Ti bodi nekaj tudi moj dedič. Vse, kar bom zapustil ob svoji smrti, je tvoje, huhuhu …« Začel je skoraj na glas jokati, tako da so se svatje začudeno ozrli in so potem s smehom kazali s prstom na Škrca in Kraljička. Mladenič je bil v zadregi in ga je bilo silno sram. Pa že so zaigrali godci veseli valček in takoj se je zavrtelo nekaj parov. Deklica Nežka je zašepetala Kraljičku na uho: »Ti ljubiček, kaj ne, da boš moj plesalec …? Sedaj takoj hočeva zaplesati, pridi, Janez.« Vstal je od mize in hotel oditi ven; tedaj ga je prijela Nežka krepko za roko in ga zavrtela dvakrat navkrog. Zardel od jeze se je iztrgal in je zabrusil predrznemu dekletu ljuto v obraz: »Ti nesramna punčara, s teboj nočem imeti nič opraviti.« Ne da bi še kaj ozrl, je vzel klobuk in hitel skozi vrata. Vetrnjak je stekel za njim in ga ustavil pred hišo: »Janez,« mu je rekel očitajoče, »kaj pa uganjaš?« »Zamudil sem se že itak predolgo. Sedaj grem svojo pot.« »Za božjo voljo, Janez, vendar ne boš vse zlato raztalil?« »Kaj mi je mar zlata?« je kljuboval mladenič. »Moja čast, moje dobro ime mi je stokrat več vredno kot vsa zlata.« »Ostani tu. Danes itak ne prideš več daleč.« »Do tam, kot sem nameraval, žal, res ne pridem več, a skušal bom vsaj priti, dokler bo mogoče.« »Ali imaš kaj denarja za pot?« »Denarja imam dovolj. Nič vam ni treba, da bi mi dajali, oče.« »Prav rad bi ti kaj dal, toda jaz sam nimam več ne goldinarja ne vinarja v žepu, hahaha … Toda ti … Janez … če bi tako dobro založen z denarjem, bi mi pa lahko posodil par goldinarjev.« »Oče, o posojilu sploh ne govoriva, ampak prej o darovanju … Če boste kdaj res v sili in potrebi, bom že izpolnil svojo sinovsko dolžnost in vam pomagal, kolikor bo v moji moči. Danes pa, hvala Bogu, še ni tako daleč.« Razočarani je pogledal Vetrnjak obličje sina; temu je bilo bridko pri srcu od sočutja in bolesti. »Sedaj moram iti,« je rekel s prijaznim glasom; »ostanite z Bogom, oče — oprostite mi.« »Tu ni treba nobenega opravičenja. Ostanes mi pač vedno moj ljubi sin. Piši mi kdaj par vrstic, da bom vedel, kod hodiš. Zbogom, Janez!« Staremu so postale oči vlažne. Podal je fantu roko, ki jo je ta gorko stisnil. Nato je odšel Kraljiček nazaj k Muznikovim, da pobere svoje stvari. Tam je dobil še svojo torbo in palico, toda Majdin šopek, ki ga je bolj cenil kot zaklad, je izginil. Teta Polona je vedela povedati, da je bila tu pred svatovsko gostijo nevesta s svojo sestro Nežko in da sta vzeli šopek, ki jima je izredno ugajal. Kraljiček je zaškripal z zobmi od togote, vendar ni maral zaradi enega šopka cvetlic napraviti kakšnega hrupa. Ko je čez nekaj časa pozneje šel zopet mimo Brežanove hiše in slišal notri bučno muziko, plesni ropot in vreščav smeh, je moral oditi mimo vsega upanja, da bi še dobil svoj šopek. Zamahnul je z roko in odkorakal po cesti naprej. Te nesrečne Bače s klavrno svatbo in vsemi nevšečnostmi, ki so ga pri tem zadele, ne bo tako kmalu pozabil. Pred ovinkom doline se je še enkrat ozrl nazaj. Iz ozadja se je še videl njegov priljubljeni hrib Medgorje. Od popoldanskega sonca ozarjena se je belila na vrhu cerkev Matere božje. Mladi popotnik je privzdignil klobuk in zaklical polglasno: »Ljuba Mati božja, varuj me na vseh mojih potih! Tebi v varstvo pa izročam tudi svojo Majdo. Zbogom, drage Medgorje! Pozdravite mi Majdo, kolikorkrat se ozre na vas. Na svidenje!« ==IX.== Na rokodelskem potovanju je šlo Kraljičku po njegovih željah. Potoval je čez Ljubljano, Celje, Maribor, Gradec in je prišel slednjič do Dunaja. Na vseh krajih je delal po nekaj tednov in mu po denarju, ki ga je prinesel s seboj, ne samo ni bilo treba seči, ampak je zraven še prišel marsikak priložen goldinarček. Videl in se je naučil mnogo novega in je prišel tudi do tega, da so zgrajene iznajdbe, s katerimi se je ukvarjal mojster Jernej že več let, na čisto napačni podlagi. Vendar se je dobro pazil, da ni Godrnjavcu o tem nikdar kaj omenil. Sprva je pisal mojstru vsakih štirinajst dni; ko mu je pa ta na svoj robat način dal razumeti, da je prepogosto pisanje odveč in da napravi nepotrebne stroške, je omejil svoja pisma na vsaka dva meseca. Glavni namen njegovega pogostega pisanja v začetku pa ni bil noben drug kot ta, da je dal pozdraviti Majdo in o njej kaj povprašal. Tu se je pa temeljito uštel. Mojster v svojih pismih ne le ni odgovarjal na njegova vprašanja o Majdi, ampak mu tudi ni nikdar sporočil njenih pozdravov, da, trdovratno se je izogibal, da bi imenoval samo ime dekletovo. To je bilo za Kraljička neznosno. Večkrat je bil v veliki skušnjavi, da bi deklici sam pisal. V teh okolnostih, v katere ju je spravil Godrnjavec, bi to vendar ne bila nobena krivica … Toda ne, mojstru je dal besedo, da bo opustil vsako dopisovanje z Majdo, in svoje besede ne sme na noben način prelomiti — če ne drugega, bi bilo to vsaj neznanje. Podobno kot Kraljičku se je godilo Majdi. Morala je vsak dan prenašati očitke stričeve naročila in dopise, in tu je bila pozorna na vsako pismo, ki ga je pisal njen zaročenec mojstru. Spoznala ga je že po pisavi mladeničevi in razen tega je bil v vsakokrat na zadnji strani ovojnice naslov odpošiljatelja. Ko je Godrnjavec pismo prebral, je vprašala radovedno: »Ljubi stric, povejte, kaj neki piše Janez?« Nato je Godrnjavec zamrmral: »Nič posebnega. Same neumnosti.« »Ali se ima dobro? Je zdrav?« »Nič ni v pismu o tem, da bi se kaj slabo počutil.« »Ali mene nič ne pozdravlja?« »Saj nisi nič bolna.« »Toda, stric, ljubi striček, od mene morate sporočiti Janezu prav lep pozdrav, ko mu pišete — kaj ne, da boste?« je dobrodušno. Tedaj je zarenčal še bolj godrnjavo: »Ti priliznjena mačka! Bom že pisal, kar je potrebno.« Tako in podobno je odpravljal Godrnjavec dekletove vsakokratne, ko ga je povprašala o tem, kaj piše mladenič. Majda pa je bila prava Evina hči, radovedna in zvedava kot prava mati. Opazila je, da vtakne stric Janezovo pismo, ko ga prebere, ponavadi v notranji žep svoje dolge halje. Hlače pa je večkrat pred odhodom odložil in jo obesil na obešalnik nad hodniku. Tam je bilo Majdi prav lahko izmakniti pismo iz žepa, da ga je v kuhinji naglo prebrala in potem previdno zopet vtaknila na svoje mesto. V pismih je sedaj čitala, kako Janez prav toplo o njej povprašuje, kako je v skrbeh zanjo, in med vrsticami je mogla tudi razbrati, kako hrepeni po njej. Na koncu vsakega pisma je stalo: »Prosim, izročite ljubi Majdi prav lep, srčen pozdrav.« Nekoč je potožil mladenič v pismu, da mu ni Majda še nikdar poslala kakega pozdrava. — Tedaj je bila nevoljna nad stricem in se je hotela že vdati skušnjavi, da bi Janezu osebno pisala. Spomnila se je pa, kakšen ravsov je napravil stric tedaj, ko je stekla za Janezom s šopkom rož. Takrat se je trdno in sveto zaklela, da ne bo nikdar več prelomila svoje besede. Če bi pa sedaj vendar kaj storila in bil prišel stric temu na sled, bi utegnilo imeti še hujše posledice… Ne, bolje je, da ga ne tvega! Toda vendarle se vedno bolj prebiranje in zvit kot Adamovi sinovi. In ljubezen stori še ostalo. Tako je našla tudi Majda sredstvo, da stopi z Janezom v zvezo, ne da bi prekršila obljubo, ki jo je dala stricu. Poslala je Kraljičku — za njegov takraten naslov je itak vedela — pismo, ki prav za prav ni bilo pravo pismo, ampak le prazen, s pisemski papir. Nobenega stavka, nobene besede, nobene črke ni napisala nanj; položila je med skupaj zgrnjen list le dve suhi cvetki — spominčico in vrtnico — in vse skrbno zaprla v mokro ovojnico. Da mu to ona pošilja, sprevidi Janez lahko iz naslova z njeno pisavo, katero gotovo pozna. In tako je tudi bilo. Kraljiček, ki je bil v tistem času v Mariboru, se je prestrašil, ko je prejel pismo z naslovom, napisanim z Majdino roko. Naglo je odprl kuverto, potegnil ven pisemski papir, debelo pogledal in zazijal ter osupel strmel v prazen list. Hipoma pa ga je prevzelo silno veselje. Ti ljubo, ti dobro, ti najljubše dekle! je ponavljal in poljubljal kar naprej cvetlici. Majda mu je napravila tako neizmerno veselje, da je menil, da bi ne bilo predrago plačano z enim letom njegovega življenja. Drugo jutro je poslal dekletu pismo, ki ravno tako ni vsebovalo nobene napisane besede in niti najmanjšega pisanega znaka, ampak tri živordeče cvetke, ki jim v domačih krajih sploh pravijo »goreča ljubezen«. Majda je bila nadvse srečna, ko je prejela od Janeza ta o ljubezni govoreči znak. In sedaj so se redno vrstili ti nemi ljubezenski pozdravi, ki so bili sedaj v tej, sedaj v oni cvetlični podobi, med obema zaročencema sem in tja. V srcu mladeniča, ki je imel ravno tako živo domišljijo kot močno čustvo, je silila ljubezen, ki se je upala na zunaj le malo pokazati, tem bolj globoko na znotraj in ga prevzela skoro s čudno nekako. Saj je bila Majda ko beda ljubezni, ki je pokazala do njega, Kraljička, pravo, iskreno, srčno ljubezen. Na svojo mater se je mogel mladenič le še medlo spominjati. Čim daljša je bila razdalja, ki ga je ločila od Majde, tem bolj živa je bila njena podoba v njegovi duši. Z vedno bolj mikavno, krasnejšo in popolnejšo Majdino postavo ga je mamila domišljija in jo je obdajala kar s svetniškim sijem, tako da jo je naravnost oboževal. Delal je še bolj pridno kot kdaj koli in je skušal na vse načine čim več denarja zaslužiti, toda predvsem zaradi Majde, da bi ji mogel nekoč napraviti življenje čim lepše. Vse svoje mišljenje in ravnanje je usmeril nanjo. Svoje venomer do konca izpolnjeval precej zveste kot prej, le da je vedno bolj vzljubljal njeni oči višje smisli in čutov vrhunska divljenja, ker je postala že Majda njegova najvišja dobrina. Če je molil, je samega za to edino in goreče prosil, da naj Bog ohrani Majdo zdravo ter jo obvaruje pred vsako nesrečo. V cerkvi pri nedeljah službi božji je pač bral iz svoje molitvene knjižice, a ležale so tu pa tam pred stranmi no utrinjali cvetke, ki mu jih je Majda poslala. Te je opazoval vedno znova in je obračal svojo pobožnost veliko manj na ljubečega Boga kot na svojo ljubo Majdo. Da tako ravnanje pa ne prinaša blagoslova, da to Kraljiček ni pomislil. Drugo leto svojega bivanja v tujini je preživljal na Dunaju, in tedaj je začel že dneve šteti, kdaj se bo smel vrniti. Toda ura vrnitve ni bila prej, kot jo je pričakoval. ==X.== Mojstru Jerneju je ostalo po nekdanji pljučnici še vedno nekaj posledic. Svoje običajne sprehode je moral večkrat opustiti, ker mu je srce nagajalo, in v drugem poletju so mu začele otekati noge. Toda dolgo časa ni hotel ne sebi ne drugim priznati, da z njegovim zdravjem ni vse v redu. Delal je še bolj marljivo kot prej v delavnici in je trd na ljudi, ki so potoževali o njegovem zdravstvenem stanju, še bolj srdil kot sicer. Dekle Majdi ni mogel prikriti svoje težke sape in postopne oslabelosti. Nekoč ga je prosilo dekle: »Toda, stric, pojdite vendar k zdravniku ali pa ga pokličem k vam; bolje je pregledati kot preskakno.« »Kaj? Zdravnika?« je vzkipel stari. »Zdravniki se razumejo na bolezni vsi skupaj eno figo. In iz starega človeka ne more narediti mladeniča niti najboljši zdravnik.« »Stric, saj vendar hočete še tako stari.« »Samo deset let mi manjka, pa bi bil trikrat starejši od tebe. Sedaj pa izračunaj.« »Če čutite starost, bi se morali bolj varovati in ne toliko delati.« »Od dela živimo. In kdo naj pa opravlja delo namesto mene?« »Pišite Janezu, naj pride domov, da vam pomaga.« »Aha, odtod piha veter! Ne, ne, ti trapasto punče. Fant ostane v svetu, če mi bo tako kazalo, še nekaj let… Sedaj tudi vem, odkod je tvoje umiljenje do mene.« »Stric, mene v resnici skrbi in še bojim za vas,« je zahlikala deklica. Nato je odšla namrnjena skozi vrata. Ker se je pa Godrnjačevo stanje poslabšalo, se je moral slednjič le vdati, da pride zdravnik. Ta je ugotovil, da je pričenja prsna vodenica, priporočil je kolikor mogoče mir in je predpisal zdravilo, ki je bolezen nekoliko olajšalo, toda nikakor odstranilo. Kraljiček je pisal urar se bolj pogosto tedaj nikdar ni omenjal svoje bolezni. Z muko in težavo še je obdržal bolnik se celo poletje pokonci, je delal več ali manj v delavnici in je opravljal svoje običajnega potovanja kot kdaj koli. Svojega običajnega potovanja o Vseh svetih ni mogel več napraviti. Okor je šel više in više po telesu in je dosegel v božiču tako stopnjo, da je spoznal zdravnik za potrebno, da mu odvzame vodo. S tem se je čutil bolnik precej olajšanega, vendar je vedno bolj slabel. Že dolgo ni mogel več v postelji ležati, ampak je moral prebiti noč in dan v naslanjaču. Čim bolj je trpel, tem bolj je bil zadržen, nepotrpežljiv in nataknjen. Majda je bila na hudi preizkušnji v potrpljenju, in to tem bolj, ker ni hotel imeti bolnik razen nje nikogar drugega poleg sebe. Le tu in tam je dovolil, da se je moglo dekle kdaj malo prospati, da jo je nadomestovala pomoč njena starejša sestra Lucija… Dvakrat mu je prinesel župnik sveto obhajilo na dom, toda o svetem poslednjem olju ni hotel stari čudak nič slišati. V sredi postnega časa pa je bil njegovo stanje tako preteče, da mu je moral župnik reči in priporočati, naj sprejme še poslednji zakrament za bolnike. Godrnjačej je bolniku to privoščil. Nato je sam zahteval, naj bi prišli k njemu župan in dva druga občinska moža, češ da ima še nekaj urediti. Ker ni več mogel sam pisati, je naredil pred tremi pričami ustno oporoko in je izročil po njej svoje podjetje in svojo hišo z vso opravo ter tudi vrt svojemu dolgoletnemu pomočniku Janezu Kraljičku. Kraljičku, v popolno last. O naloženem denarju, o kakem drobnem imetju ni nič omenil. Ko ga je župan vprašal, ali ne namerava kaj odrediti tudi o svojem morebitnem denarnem premoženju, je bolnik skremžil obraz v čuden nasmeh in hito zahrdrl: »Vse drugo naj gre svojo pot.« »Zate sem poskrbel. — Janez je vsak primer zagotovljen.« Dekletu se je odvalil kamen od srca. Ko se je hotela zahvaliti, se je Godrnjač obregnil: »Pusti to! — Tvoja plača, ki jo imaš še dobiti, je v spodnjem predalu. Lahko jo vzameš.« V naslednjih dneh so napadale bolnika večkrat srčne slabosti, da se je bilo bati najhujšega. Tedaj je ukazal dekletu: »Piši Janezu na Dunaj, da naj pride nemudoma domov.« Toda ne mešaj v pismo nobenih traparij, ampak piši na jyko, da sem na smrt bolan in hočem še nekaj z njim govoriti, preden umrem. Nato pika in nič več. Pismo mi boš dala potem prebrati.« Majda se je stričevega naročila zelo razveselila in vendar ji je bilo tudi bridko pri srcu. Tako rada bi bila napisala v pismo par ljubezni, prisrčnih besed, toda na to ni smela niti misliti, ker bo stric potem pismo prebral. Tako je sporočila le na kratko o mojstrovi bolezni in o njegovem naročilu, naj pride domov, in je sklenila z besedami: »Srčen pozdrav od strica in od mene, Majda.« Stari je potem prebral pismo, ki mu ga je dala, počasi do konca in bil zadovoljen: »Srčni pozdrav bi bil lahko prihranila. Pozdrav sam bi bil čisto dovolj. Pa naj bo! Oddaj pismo sedaj hitro na pošto.« S temi besedami je sam zalepil ovojnico. Majdino srce je bilo v teh dneh polno hrepenenja in nemira. Skoraj do ure natančno je izračunala čas, kdaj bi moral Janez priti. Danes je ponedeljek. Do jutri zvečer pride pismo gotovo na Dunaj. Pojutrišnjem popoldne lahko Janez že odpotuje in v četrtek popoldne se utegne že pripeljati s pošto. Tolmina in res še ni utešla v svojem računu. Že v četrtek popoldne je oblekla Majda boljšo obleko, česn in Godrnjač z nekoliko nevoljo preziral. Ob štirih, ko je pripeljal poštni voz na Godrnjaško, je stala dolgo časa ob kuhinjskem oknu in gledala proti pošti na trgu. In zares, prikazala se je izmed hiš visoka moška postava v črni obleki, kovčegom v roki in potnim plaščem na drugi roki. Tedaj je z silina Majda skozi vrata in mu stekla naproti. »Janez! Janez! Janez!« je klicala. »Slednjič se spet vidiva. Kako me to veseli! Bodi pozdravljen!« »Majda, moje najdražje na svetu! Pozdravljena!« je zašepetal mladenič, ves prevzet ob pogledu nanjo in ji stisnil z obema rokama njeno desnico. »Janez, kako si lep! — Še mnogo lepši kot tedaj, ko si odšel. In prav nič nisi še ne spraš več,« je radovala. »To je naredil čevljar na Dunaju s svojim umetnim čevljem,« je pojasnil smehljaje. »Ti, Majda, si desetkrat lepša kot jaz; le bleda si videti.« »Moj Bog, prestati sem morala hude čase.« »Kako dolgo je mojster že bolan.« »Eto leto in še več.« »Kako dolgo že? In mi niste o tem nič sporočili.« »On sam ni hotel. Nikakor ne.« »Kako je z njim sedaj?« »Slabo, zelo slabo. Zdravnik pravi, da lahko vsak dan umre.« »Majda, kaj bo potem z vama?« »Napravil je oporoko. In meni je rekel, da si za vsak primer preskrbljena.« Mladenič je olajšano zadihal. »Morava iti, sicer bo nezaupen,« je opomnilo dekle. »Janez, daj mi svoje stvari — jih nesem sedaj jaz.« »Ni treba, saj sva takoj doma.« »Daj mi prtljago. Mi moraš pustiti veselje, da ti storim uslugo.« Skoraj s silo mu je vzela kovčeg in plašč. Ko sta stopila v hišo, mu je zašepetala: »Počakaj za trenutek na hodniku. Mu moram najprej sporočiti, da si prišel.« Dve minuti pozneje je odprla deklica vrata in namignila fantu, da naj vstopi. Ta se je ob prvem pogledu na bolnika kar ustrašil. Kot kupček nesreče je sedel stari mož na blazinah v naslonjaču. Njegova prej tako trdna postava je bila sključena, telo visoko oteklo, ravno tako roke, obraz bled in zabuhlel, brada neobrita in kocinstasta, in srščeče oči pod ščetinobelim obrvmi so se svetile še bolj grozeče kot poprej. Nekoliko obotavljajoče je stopil prišlek k bolniku, rahlo stisnil njegovo roko in rekel z mehkim glasom: »Pozdravljeni, mojster! Kako je z vami?« »Tepec, saj vendar vidiš,« je zahripel starec. »Odtod gremo — odtod — na dolgo potovanje.« »Ne, tako daleč še ni. Vse storimo za vas, kar bo mogoče. Če se boste varovali, boste prišli zopet na noge.« »Da, da… na noge, ki me ponesojo iz hiše.« »Ne tako, mojster. Upati moramo vedno na kaj boljšega.« »Za vaju je moja smrt najboljša, kar moreta upati.« »Ne, ne, ne! Midva oba vam iskreno želiva, da bi še dolgo, dolgo živeli.« »Tepec, ne slepi me s tem. Poznam svet.« Govorjenje je bolnika utrudilo. Nekaj časa je moral loviti sapo, nato je zopet meril mladeniča s prodornimi očmi. Ta je imel na sebi dobro prilegajočo meščansko obleko, njega poln in obrazje je postala bolj bela, vse njegovo vedenje se bolj olikano. Črne brčice so se mu izborno podale. — Po daljšem molku se je bolnik obregnil: »Gospôski si postal!« »Mojster, saj veste, da sem bil pet mesecev na Dunaju,« se je opravičeval fant. »No že prav!… Usedi se tja k mizi in Majda naj ti prinese kaj jesti… Moram malo počivati, potem bomo govorili naprej.« Deklica je odšla ven in je prišla kmalu nazaj s kruhom in prekajenim mesom, od česar je mladenič malo pojedel. Ko je hotela iti deklica zopet ven, je stari zaklical: »Ostani tu. Imam z vama obema nekaj govoriti. Pridita bliže sem!« Storila sta po njegovi želji. Stari se je z Majdino pomočjo malo dvignil in je rekel potem s težavo, obrnjen k mladeniču: »V testamentu sem ti volil svojo hišo in podjetje ter vrt… Ko bom umrl, je vse tvoja last.« »Mojster, mojster, to je preveč,« je vzkliknil fant skoraj osupel. »Svoje žive dni vam bom hvaležen,« je zatrjeval mladenič. »Bog vam plačaj! Tisočkrat še vam zahvalim!« »Rrrrrr,« je mrmral starec, »… Ne potrebujem nobene zahvale, ne maram nobene zahvale… Zahvaliti se je treba samo Bogu… Moliti morate zanj.« Po daljšem, trudnem molkanju je začel znova: »In da vesta — brž ko umrem, ne smeta več ostati tu v hiši skupaj — niti eno uro!« Obljubila sta mu na roko, deklica pa je rekla: »Stric, saj vendar še živite in boste živeli še dolgo.« »Rrrr… Jaz sam vem bolje… Brž ko bom umrl, greš ti takoj domov… in Janez ostane tu… Nikar vama tajil ne. Pride na misel, da bi se me po smrti bala… Saj ne pridem več nazaj… Tudi če bi smel, ne pridem več.« Starček je težko zakašljal in je moral napraviti daljši odmor. Nato je zopet povzel besedo: »Po mojem pogrebu se takoj poročita — tako…! Najkasneje v treh tednih morata imeti poroko.« Mlada človeka sta postala vsa zardela. »Toda, stric,« je zajecljalo dekle, »to bi vendar ne bilo lepo … morala bi se sramovati — bila bi sramota, če…« »Rrrr… poroka ni nobena sramota — pač pa dolgo, nemarno ljubimkanje… To zahtevam … že vem zakaj.« Tu ni nič pomagalo, morala sta obljubiti, da bosta storila po njegovi volji. Bolnik je pa bil sedaj tako slab, da ni mogel dolgo časa nič govoriti. Slednjič je rekel mladeniču: »Še nekaj zelo važnega, zaradi česar sem te dal prav za prav poklicati… Moja knjižica, perpetuum mobile, to se pravi ura, ki bo šla neprenehoma brez navijanja, je končana… Le zadnje načrte je treba natančneje izvršiti… To boš ti napravil in spravil potem stvar v javnost… Toda zapomni si… to je moja iznajdba… Navesti moraš moje ime kot iznajditeljevo.« »Na to, mojster, se lahko brezpogojno zanesete. Iznajdba je vaša lastnina, katere si ne bom nikdar prisvajal. Toliko potem sem že… Toda sedaj morate biti tiho in se ne smete več utruditi z govorjenjem.« Medtem ko je opravljala deklica zunaj gospodinjska dela, je ostal mladenič pri bolniku. Nič nista več govorila. Le tu in tam je padla med njima kaka kratka beseda. Tu je rekel starec: »Tvoja hranilna knjižica je v najspodnejšem predalu… Lahko jo vzameš k sebi… Vloga je narasla na štiri sto petdeset goldinarjev… Tako ti ne bo težko začeti.« »Iskreno se vam zahvaljujem, je odvrnil fant; svojih živih dni ne bom pozabil, kar ste storili zame.« Starec je težko zastokal in zakašljal. Razburjenje ob prihodu mladeniča in daljše, deloma krepko govorjenje ga je zelo utrudilo. Zvečer ga je prišel obiskat župnik in nekoliko pozneje zdravnik. Tedaj je imel bolnik trikrat zaporedoma hude srčne napade, in zdravnik je pri odhodu izjavil, da utegne biti noč nevarna. Zato sta hotela oba mlada človeka ostati ponoči pri bolniku; temu pa je stari odločno ugovarjal. »Ti, Majda, greš v posteljo,« je rekel, »in Janez se lahko uleže tu na zolo. Če bi kaj potreboval, se bom že oglasil.« Tu se ni dalo nič ugovarjati. Majda je pošepetala mladeniču nekaj na uho in je odšla potem v svojo sobo. Ko je stari fantu namignil, naj se uleže, se je ta zleknil na blazinjak in še pogrnil z odejo; toda ni zatisnil očesa in je poslušal vsak dih bolnikov. Ta je spal nekoliko mirneje; toda okrog deseteh se je njegovo dihanje za eno minuto čisto ustavilo, nato pa je začel težko hropeti. Prestrašen je skočil mladenič pokonci, stopil k naslanjaču in vprašal: »Mojster, kako vam je? Ali kaj želite?« Nobenega odgovora. — Bolnikove oči so strmele vanj napol ugasle. Tedaj je planil ven na hodnik in zaklical: »Majda! Majda! — Pridi hitro! — Brž — brž!« V par minutah je bila deklica že tu. »Moj Bog,« je zaklicala, »saj umira… Brž grem po gospoda… Ti pa moli pri njem.« »Tega ne morem,« je odgovoril fant. »Tedaj ostanem jaz tu in greš ti po župnika ali kaplana.« »Ali se ne bojiš biti sama?« »Ne, ne — le pojdi.« Tedaj je odhitel. Majda je pokropila umirajočega z blagoslovljeno vodo in mu je govorila na glas goreče, kratke vzdihljaje. V neverjetno kratkem času je pripeljal Janez mladega duhovnega pomočnika. Ta je prišel še ravno pravočasno, da je podelil umirajočemu odvezo in zmolil nad njim molitve ob smrti. Vedno tiše je starček hropel, in ob polu enajstih je izdihnil. Majda je nekaj jokala, Kraljiček je stal zraven presunjen in nem. Po kratki molitvi, ki jo je opravil kaplan skupno z njima, je odšel ta domov. Oba mlada človeka sta dvignila rajnega na njegovo posteljo in ga pokrila z belo rjuho. Pred križ na mizi sta postavila v kozarcu gorečo lučko, nato sta si sedela dolgo časa more nasproti. Slednjič je rekel fant: »Majda, domov moraš iti.« »Da,« je odvrnilo dekle, »in lahko ti bom poslala sem očeta.« »Ne, ne…! Ne potrebujem nikogar. Hočem ostati sam. Danes se itak ne more nič več narediti. Zjutraj bodo že prišli ljudje, da bodo pomagali dejati mojstra na mrtvaški oder.« »Ali se ni strah, biti sam tu v hiši?« »Pred kom naj bi me bilo strah? Mojster ne pride več nazaj.« »V zeleni sobi imaš postlano posteljo. Ali boš mogel spati?« »Bom že videl… Toda ti, Majda, moraš spati. Zelo si potrebna počitka.« Obrnili so je z ljubečim pogledom na dekle, ogibal pa se je vsakega ljubkovanja. Vzel je samo Majdino voljno ogrinjalo z obešalnika in jo rahlo ovil okrog njenih ramen. Nato je spremiljal deklico skozi trg do njenega doma. — Ko se je vrnil v urarjevo hišo, ni šel v zeleno sobo, ampak v izbo, kjer je ležal mrlič. Tu ga je vendar prevzel majhen strah, ki se ga je pa korajžno branil. Vrgel se je na blazinjak in se vdal razmišljanju… Rajnki je bil kljub svojemu bogastvu ubog, pomilovanja vreden človek. Večkrat je bil rekel, da nima do nikogar kakega sovraštva, pa tudi iskal pri nobenem človeku prijateljstva. In vendar je gojil do njega, Kraljička, in do Majde očividno toplejša čustva, čeprav jih je trdovratno skrival v bodičasti, gorujoči jezi; je tičalo vendar dobro jedro. On, Kraljiček, in Majda, bosta svoji živi dan ohranila v hvaležnem, zvestem spominu velike dobrote, katere jima je izkazal… Mladenič je skušal malo moliti; stopala pa mu je pred oči neprestano Majdina podoba, tako da ni mogel dovršiti nobene prave molitve… Tu se je spomnil na mojstrovo namišljeno iznajdbo in na načrte, o katerih je bilo govoril. Vstal je tedaj in šel iskat načrte. V predalih omare in v izbi jih ni našel, prav tako ne zgoraj v prednji sobi, kjer je starec pogosto rad sam delal. Nazadnje je stopil v delavnico in odprl predal z velikim kupom papirjev. Zares, tu so ležali iskani načrti kar na vrhu. Usedel se je v mojstrov delovni stol, primaknil luč bliže in začel pregledovati list za listom in jih proučevati; toda ni našel nobene jasnosti in prihajal je vedno bolj do prepričanja, da se je dal mojster zavesti po varljivih idejah in napačnih zaključkih. Dolgo računanje in razmišljanje je mladeniča tako zelo utrudilo, da je kar na stolu zaspal in se do jutra ni zbudil. ==XI.== Na cvetno nedeljo zjutraj so mojstra Jerneja Godrnjáča, imenovanega Jernata Godrnjáča, pokopali na gorjanskem pokopališču. Pri tem ni nihče potočil kake solze, tudi je bilo slišati skoraj več pomenkovanja kot molitve. Le Majda in Kraljiček sta stala ob grobu z globoko resnobo. Med precejšnjim številom gostov pri pogrebščini se je našel tudi Vetrnjak, ki je pa imel na sebi tako ponošeno, skoro zanemarjeno obleko, da je bilo njegovega sina nad tem kar sram. Po pogrebščini, pri kateri se je večkrat oglasil Vetrnjakov veseli smeh, je vzel Kraljiček starega urarja s seboj v urarsko hišo. Tam ga je pogledal od vrha do tal in rekel: »Za božjo voljo, oče, kakšni pa ste! Strašno ste shujšali — in ta obleka! Ali nimate boljše?« »Boljše nobene, pač pa slabše in raztrgane čevlje, hahaha,« se je zasmejal stari; »toda sedaj mi ne bo ničesar več manjkalo, ker imam bogatega sina.« »Kdo pravi to?« je vzkliknil mladenič. »Oh, o tem čivčijo že vrabci po vseh strehah, da ti je zapustil Godrnjáč celo svoje imetje.« »O celem imetju ni nikakršnega govora. Samo hišo in obrt mi je izročil, in tu bom šele videl, kako bo šlo podjetje za naprej.« »Za to se ni treba nič bati. — Svojega ubogega, starega očeta pa tudi ne boš pustil v sili in potrebi.« »Ali ste res v tako veliki sili in potrebi?« »Saj vidiš na meni. Rokodelstvo slabo nese, ker je prevelika konkurenca. In to tudi veš, da je zakopana naša hiša v Volčah v hudih dolgovih. Vsak krojač, ki ga zaslužim v potu svojega obraza, gre za visoke obresti. Za obleko in hrano mi nič več ne ostane.« »Za popivanje in veseljačenje že še,« si je mislil Kraljiček, toda rekel ni nobene besede, ampak se je molče globoko zamislil. Čez nekaj časa je rekel resno: »Veste kaj, oče? Dam vam štirideset goldinarjev. S tem si dajte napraviti dve obleki. Toda hitro — do velike noči jih morate imeti. Če hočete, lahko ostanete dva, tri tedne tu pri meni v hiši in mi še scepite nekaj drv ali delali na vrtu. Da bova imela dovolj jesti, za to bom že skrbel. Toda nekaj mi morate obljubiti, da namreč ne boste šli med tem časom v nobeno gostilno.« »Rad, rad!« je zaklical Vetrnjak; »ti si zares moj vrli sin, moj ljubi Janez.« Vsak dan po enkrat je šel Kraljiček za malo časa v trg k Pekovim, samo da je videl svojo nevesto, Majdo. Z njo samo ni mogel nikdar govoriti. Prvi ga je pek Jakob zelo neprijazno sprejel. Ta je bil namreč že od nekdaj nemaklonjen fantu, katerega je malokdaj drugače imenoval kot Vetrnjakovega polha. Odkar pa se je njegova hči brez njegove vednosti in volje, ampak le z Godrnjáčevim privoljenjem, zaročila z urarjevim pomočnikom, je kuhal do njega posebno mržnjo. K tej se je pridružila še tajna nevoščljivost in ogorčenost nad tem, da ni zapustil Jernej hiše z zemljišči njegovi hčeri, ki mu je bila tako požrtvovalna postrežnica, ampak tujemu človeku, Vetrnjakovemu pobu. Že takoj zjutraj po Godrnjáčevi smrti je poslal v urarjevo hišo sodno komisijo, da vsekakor ugotovi, koliko je preostalega denarja in vrednostnih papirjev. Toda kljub vsemu natančnemu iskanju niso mogli nič najti, razen male denarnice, v kateri je bilo trideset goldinarjev, po večini drobiža, in pa hranilne knjižice, ki je bila naslovljena na Kraljičkovo ime. — Nekoliko milejše volje je bil pek, ko je v naslednjih dneh izvedel, da je zapustil njegov brat, mojster Jernej, pred nekaj časom pri očitni oporoki, z izrecnim naročilom, da je ne smejo odpreti pred osmimi tedni po njegovi smrti. Na to oporoko je stavil pek tem večje upanje, ker je njegov brat vendar izjavil Majdi, da je zanjo že poskrbljeno. Kraljičku ni zapustil veliki teden in velikonočni teden to leto nobenih razveseljivih spominov. Vetrnjak je na veliko soboto zvečer odšel, da vzame pri krojaču novi obleki. Vrnil se je šele čez poldrugo uro, nekoliko vinjen, in je prinesel samo eno obleko; druga da bo končana šele prihodnji teden, je rekel, toda plačal da je že ves račun. Na veliko nočjo nedeljo pa je vzel lahkoverec slovo od Sv. Nikolaja; kajti življenje v samotnih hiši, zraven resnega sina, se mu je zdelo veliko predolgočasno. Sedem in dvajset goldinarjev je imel še v žepu. S temi je popival po gostilnah v vasi do mesta. Kakor je sin pozneje zvedel, je naročil očetu pri krojaču samo eno obleko in še za to je dal komaj dvajset goldinarjev na račun. Staremu lahkomišlenežu je bilo nemogoče se pomagati… Težko pot je imel Kraljiček v sredo po veliki noči, tedaj je prišel pozno zvečer k Pekovim in je želel govoriti z hišnim gospodarjem. Ta ga je odsilil le pol prezirljivim, pol strupenim pogledom in ga pehjal v čumnato ob kuhinji, ker mu je velel sesti. »Gospod Gabršček,« je začel nekam slovensko mladenič, »prihajam danes k vam z neko veliko prošnjo. Ne prosim vas za nič manj kot za roko vaše hčere Majde.« »Saj to si že davno vzel, ne da bi mene kaj prosil ali samo vprašal,« je drdral zakipeli pek. »Hotel sem priti k vam že tedaj, ko sva si dala z Majdo besedo. Toda mojster je rekel, da bi bilo to še prezgodaj; da bo že on vse uredil.« »Ti imaš enako glavo kot Jernej. Taki trdoglavci menijo, da mora iti vse po njihovi volji in da se jim ni treba nič brigati za pravice drugih ljudi.« »Ravnal sem še vedno po tem, kar mi je mojster naročil. In da bi komu naredil kako krivico, mi ne more nihče očitati.« »Dekletu, Majdi, bi čisto zmešal glavo, tako da se ni več ne zmeni za besedo svojega očeta. Zaradi mene pa naj dere v nesrečo.« »Gospod Gabršček, obljubim vam, da hočem vse storiti, da bo Majda srečna. Kolikor bo v moji moči, ji bom izpolnil vsako željo… In vam ne bova delala nobene sramote.« »Mhm,« je zamrmral pek, »vidim, da nič ne pomaga nobeno odvračanje. Zaradi mene stori lahko Majda, kar hoče. Toda to ti povem: če boš krepnil po stopinjah svojega očeta, bova oba zarota, da boš pomnil.« Fant je postal ves zardel in je rekel užaljeno: »Ne pijem, ne stopim nikdar v gostilno, ne hodim v družbo, delam in varčujem, to bi pač lahko vedeli.« »Toda v svojih žilah imaš vendarle Vetrnjakovo kri, in kolikor stisnim, je oče pri tebi.« »Odšel je proč. Ne bo ga več nazaj.« »Tako, tako! In kakšne načrte imaš sedaj?« »Z mojstrovim urarskim podjetjem hočem nadaljevati. Dovoljenje za to že imam od sodnije in v kratkem si pridobim mojstrski patent. Na razpolago imam par sto goldinarjev, deloma denar, ki sem ga sam zaslužil.« »S par sto goldinarji boš pač daleč prišel! Le nikar si ne domišljaj, da bo prinesla Majda veliko doto. Od mene ne dobi niti krajcarja. In tudi če dediščino po Jerneju, ki ji morebiti pripade, obdržim zaenkrat še jaz v roki.« »Ne zahtevam od vas nobenega denarja, ampak želim le Majdo.« »Tu se že vidi lahkomiselnost… Toda naj bo, kakor je… Na vsak način ni za poroko nobene sile.« »Gospod Gabršček, midva bi bila rada še ta teden z vopniki zapisat oklice.« »Kaj si prisnojen? Ali te luna trka?« je vzkipel pek. »Majda je še zinala nekaj tako bedastega, toda meni sin, da so to le dekliške muhe… Ne, tako hitro pa to ne gre. Treba je šele videti, kako se bodo stvari razvijale. Čez eno, dve leti bomo govorili o poroki prej.« V tem trenutku so se lahko odprla vrata in smuknila je noter Majda, ki je zunaj prisluškovala. »Oče, oče,« je zajokala, »ne bodite vendar tako trdosrčni z Janezom!« »Kaj iščeš tukaj?« jo je pek ostro nahruil. »Če se razpravlja o moji sreči, mi ne more nihče braniti, da zinem tudi jaz kako besedico.« »Ko možje govorijo, naj žensko molčijo.« »Oče, oče, vi ste me vedno radi imeli — in jaz vas tudi! In sedaj naju hočete napraviti najhujšo bridkost. Saj ste vendar obljubili stricu Jerneju, da nama boste dovolili, da se poročiva.« »Da, ker me je tako nadlegoval. Toda nič nisem rekel, kdaj naj bo poroka.« »Stric nama je strogo ukazal, da se morava takoj po njegovi smrti poročiti. V treh tednih da morava imeti poroko, je rekel.« »Jernej ni imel nič ukazovati. Tvoj oče sem jaz, ne Jernej.« »Toda, stric je bil moder mož in nama je dobro hotel.« »Mojster Jernej ni maral, da bi imela dolgo zmenjanje,« je posegel vmes Kraljiček, »gospod Gabršček, bodite tako dobri in pustite nama se poročiti. Najino potekanje žensko v hišo…« »Vzemi si kako siroto žensko, da ti oskrbuje gospodinjstvo, na primer Hudovernikovo Uršo.« »Kaj? Hudo, krivoglede babo?« »Tako brez napake tudi ti nisi. Saj imaš krajšo nogo.« »Oče,« je vzpila deklica, »grdo je, kar očitate Janezu… Sedaj vam pa hočem nekaj povedati: Janeza imam rada in ga ne pustim. Če boste najino poroko dolgo zavlačevali, ne morem več ostati v Gorjankem. Da bi videla Janeza vsak dan in da bi morala iti vedno tuje mimo njega, tega ne prenesem. Stric Šimen tam doli v Srednjem, kateremu je umrla teta, potrebuje oskrbnico. Sprejme me z odprtimi rokami, če pridem k njemu.« Sedaj se je pek kilo namrdnil. Majda je bila od nekdaj njegova najljubši otrok, kateremu je skoraj preveč popuščal. Da bi jo pustil zdoma v razdoru in daleč pred svojih oči, tega bi ne preneslo mirno njegovo srce. Popraškal se je za ušesi, nagrbančil čelo, in čez nekaj časa je revesnil: »Vidva sta oba enako prismuknjena… Pamet je treba imeti in ne se takoj prenagliti, zlasti ne pri ženitvi…« »Toda stric Jernej je hotel na vsak način, da se hitro poročiva,« mu je segla v besedo deklica. »Jernej je bil svoje žive dni zloben bedak, in zarobil vama je to sročijo na ušesa, da bi nagajal celi fari. Če se sedaj kar nagloma poročita, ko je komaj v grobu, kaj bodo govorili ljudje? To bo lecnjalo brez konca in kraja. Vtih bi se morala umreti od sramote vsi skupaj, več žalibo bi moralo biti sram… Razen tega je to tudi čisto nemogoče.« »Zakaj nemogoče?« je vprašal Kraljiček. »Zakaj? To ti hočem povedati. Prvič nima Majda še prav nikake bale in drugič je v urarjevi hiši, kolikor sem videl, marsikaj obrabljeno, pokvarjeno in zanemarjeno. Saj tudi ni čudno, če se v hiši pet in dvajset let in še več nič ne stori. Stene so zamazane in okajene in bi jih bilo treba nanovo pobeliti, tudi pohištvo in zlasti v kuhinji bi bilo potrebno popravila. Preden pride gospodinja k hiši, je vendar treba ves dom lepo urediti.« »V treh tednih se lahko marsikaj naredi. Sicer pa sploh ni tako pomanjkljivo,« je izjavil fant. »Tu se zopet vidi, da nimaš nobenega preudarka… Za pripravo na poroko je treba ne samo tri tedne, ampak najmanj tri mesece… Če že na vsak način mora biti, se lahko poročita čez tri mesece — torej v četrti tel. Prej niti misliti.« Oba mlada človeka sta se vprašujoče spogledala. Po kratkem odmoru je rekla deklica ljubeče Kraljičku: »Janez, ti si razoden, uvidaven človek. Za par mesecev prej ali pozneje nama tudi ni toliko. Vdaj se za prvo v to, lepo te prosim.« »Rad, rad, Majda,« je zaklical mladenič; »tebi na ljubo storim vse. Lahko zahtevaš, kar hočeš.« Tu se je obrnilo dekle na starega in je izjavilo z odločnim glasom: »Torej, oče, poročiva se v treh mesecih, dalje pa ne bova na noben način odlašala. Ostati morate pri svoji besedi.« »Mhm, se nikdar nisem svoje besede snedel,« je zagodrnjal pek, »… Sicer pa ne gledam nič manj na sposobnost in nravnost kot Jernej. Zato zahtevam, da nimata med tem časom nobenih tajnih sestankov — in tebi, fant, moram povedati, da mi bo ljubo, če ne boš zahajal prepogosto v našo hišo.« Kraljičku je planila temna rdečica v obraz in odvrnil je užaljeno: »Nikdar več ne bom prišel sem, razen ko me boste poklicali. Za Majdino roko se vam zahvaljujem. In sedaj grem domov. Lahko noč!« Rahlo je stisnil dekletu roko in odhitel skozi vrata. Zunaj se je ravnokar prikazala polna luna nad trgom in se Kraljičku poravno smejala v obraz in ga priganjala, da se je še bolj urne podvizal domov. Za zadnjimi hišami je zaslišal nenadoma lahke, nagle korake, ki so mu sledili. Ko se je ustavil, ga je dohitel peko dekle in zašepetalo: »Janez, počakaj, moram za trenutek s teboj govoriti.« »Majda, ti?« se je iznenadil skoraj prestrašeno. »Kaj pa je še?« »Nič, nič… Kaj ne, Janez, jezen si na očeta, ker te je razžalil?« »Ni mi mar za nobenega človeka, razen zate. Če imam tebe, se za vse drugo ne zmenim.« »In jaz imam tebe tako od srca rada, da niti ne morem povedati, kako.« Tedaj je segel v žep svojega telovnika in potegnil ven škatlico, iz katere je vzel nekaj bleščečega. »Majda,« je rekel na lahko, »tu sem ti hotel danes nekaj dati; toda ni bilo mogoče pred očmi tvojega očeta. Prosim te, vzemi sedaj.« Na odprti roki je držal nasproti zlat prstanček, na katerem se je bleščal ob spreminjajočem se luninem siju majhen diamant. Deklica je hlastno segla po prstanu in si ga nataknila na prst. »Janez, Janez,« se je radovala, »poglej, kako izvrstno si pogodnil! Prstanček se prilega mojemu prstu kot ulitjen! Toda predrag, predragocen je zame.« »Zate, Majda, ni nič predragega, ne v nebesih ne na zemlji.« »Kaj naj pa jaz tebi darujem?« »Darovala si mi že najbožje, kar je na vsem svetu — sebe samo.« »In meni si napravil s prstanom neizmerno veselje. Nikdar več ga ne bom dala s prsta. Kolikorkrat ga bom pogledala, se bom spomnila, kako me imaš rad.« »Da, Majda, rad te imam… Če bi se utegnilo zgoditi, da bi kdaj prstan zargla ali mi ga vrnila, tedaj bi bilo zame vse končano — vse upanje, vsa sreča — končano za vedno.« »Janez, kako ti moreš kaj takega samo misliti! Prej kot dam prstanček z roke, naj mi poči srce.« Umolknila sta oba globoko ganjena. Čez nekaj časa je rekla deklica: »Veš, zakaj sem prav za prav pritekla za tabo?… Tega, kar je rekel oče, ne smeš tako resno vzeti. Večkrat moraš priti k nam, če mogoče, vsak dan.« »Ne zahtevaj tega od mene, Majda. Saj veš, da sem nagle jeze, in tvoj oče je malo robat. Kako lahko bi prišlo do kakega spora, pri čemer bi morala ti največ trpeti. To bi mi bilo neznosno… Toda tebe bi nekaj imel. Bodi tako dobra in pridi tu pa tam kdaj mimo urarske hiše. Saj ti ni treba noter stopiti, ampak le mimo iti, samo da te bom mogel videti.« »Da, to bom storila. Bom že tako krenila, da ne bo vzbujalo pozornosti, če bom prišla vsak dan. In prinesla ti bom vsakokrat pozdrav.« Imel je veliko skušnjavo, da bi jo poljubil; toda brž je premagal to misel in rekel: »Majda, sedaj moraš iti domov. Obljubila sva, da se ne bova shajala na nobenih tajnih sestankih.« »Prav imaš. Sedaj sva tako rekoč zaročena. In ta čas do poroke hočeva sveto preživeti. Bog s teboj, Janez.« »Lahko noč, Majda — ljubica!« Odšla je naglo nazaj v trg, on pa je počasi korakal proti samotni urarski hiši. Polna luna nad Kozlovim robom se je premeteno smejala in je zašepetala šegavim zvezdicam, ki so se vrtele okrog nje, na ušesa: »Ljubezen in zvestoba hitro zginja, hitreje kot se moj obraz spreminja.« ==XII.== Nekega naslednjega dne je prisodila sodnija Kraljičku kot postavnemu dediču Godrnjáčevo hišo in podjetje z zemljiščem vred in ta je plačal za to tri sto petdeset goldinarjev prevzemne pristojbine, ki jo je poravnal z dvigom iz svoje hranilne knjižice. Sedaj je bil pravi posestnik lepega imetja in to ga ni navdajalo samo z veseljem, ampak tudi z majhnim ponosom. Njegovi prikritih obenem z ostankom vloge v hranilnici so bili še vedno lepa vsotica, tako da je lahko dobro shajal in si še marsikaj privoščil. Razen tega je šlo tudi podjetje skoro taj bolje kot za časa starega mojstra; kajti ljudje so imeli radi pridnega, postrežljivega mladeniča in so mu tudi privoščili srečno naključje z dediščino. Hišna oprava, stanovanjska in kuhinjska oprema je bilo v prav dobrem stanju in tudi vsega dovolj. Kolikokrat je hodil Kraljiček po hiši in ogledoval posamezne prostore, se mu je srce smejalo zadovoljnosti. Niti sanjalo bi se mu nikdar, da bo mogel kdaj tako krasno hišo in vsem bogato opremljeno imenovati svojo lastnino. Vse njegovo mišljenje in prizadevanje je bilo sedaj usmerjeno na to, da pripravi za Majdo čim bolj prikupen in dostojen dom. Tu se je spomnil skrinj, ki je pač bil po svojem poklicu slikar, in če se je potrudil, je tudi umetel hiše in sobe izvrstno poslikati. Urar ga je dal poklicati in mu je ponudil delo. Z obema rokama je ubogi siromak zagrabil za to, kajti ob tem času ni živel v sijajnih razmerah. Želodce mu je krulil, mršav in jekel je bil popolnoma prazen, njegova obleka sicer čista, toda zelo revna. Namesto prejšnjega starega fraka je imel na sebi sedaj drugega, ki mu je bil nekoliko predolg, se svetlikal v raznih barvah in razodeval duhovniški kroj. Zares je dobil oblačilo od mostarskega župnika v dar. Ubogi mož je smatral Kraljičkovo ponudbo, da ostane več tednov pri njem in mu v tem času vso hišo nekoliko olepša, za resničen iz velike stiske, da, skoraj za srečen loterijski dobitek, in obljubil je, da si bo prizadel z vsemi zmožnostmi, da ustvari posebno umetnino. Kraljičku je bilo na dvojen način ustreženo: prvič bo z majhnimi stroški na novo poslikana hiša, drugič bo imel tovariša v samotnem stanovanju. Ko sta skupno napravila načrt za poslikanje vse hiše, se je Skric takoj lotil dela z očividno vnemo najprej v izbi. Dal je stenam zelo toplo, rumenkasto barvo, jo okrasil z zlatim bleskom in na vrhu je obrobil ploskve s pedenj širokim svetlozelenim pasom, kamor je naslikal čudovito lepe, pisane cvetke, smehljajoče se angelske glavice in razne živalske podobe. Strop je dobil lahko svetlomodro barvo, na sredi je bilo božje oko, od katerega so sijali zlati žarki, in vse naokrog se je lesketalo polno srebrnih zvezdic. Med slikanjem je Skric tudi pesmice skladal, ki jih je potem spletel med slike. Na široki ploskvi nad obema oknoma je napravil z lepo okrašenimi črkami napis: <center>Največja sreča za moža, ki pridno ženko ima doma. Komaj jutro napoči, že iz postelje skoči. Se po hiši vrti, za družino skrbi, kaj dobrega skuha in peče ji kruha, posodo pomiva, ter pere in šiva, možička razvajá, otroke vzgaja. Ko noč se napravi, še dela ne ustavi. Ko vsem drugim postreže, šele sama se uleže.</center> Mladi hišni gospodar je bil za slikarijo ves vnet, toda o napisu ni vedel, kako naj sodi. Zdel se mu je nekam španski, toda zadovoljil se je z njim, ko mu je Skric pojasnil, da so še po imenitnih cerkvah poleg slik tudi primerni napisi. — Nato se je lotil slikar in pesnik kuhinje. To je poslikal z medlo srebrnosivo barvo. Po sredi pa je potegnil pol metra širok bel pas, kjer je upodobil vse mogoče jestvine — maslene kolače, potice, gnjati, vence klobas, pečenke, prhe, sadje — in sicer tako mikavno in naravno, da bi človek kar segel z roko po teh dobrotah in ugriznil vanje. Tudi tukaj ni bilo brez napisa, ki se je glasil: »Mož svojo ženko najraje ima, ker mu kaj dobrega skuhati zna.« Za kuhinjo je prišla na vrsto spalnica. Ta je dobila za podlago nebesno modrino, ki jo je prav na lahko zagrinjala nežna, kot pajčevina prosojna belina. Zgoraj je obkrožil stene zlat trak, kjer je v takoj pritrenjakopravijeno nebo, jasno modro nebo, iz katerega je kukalo veselo bosih glavic. Med okni so stale na smrekovih drevesih, na vejah so čepeli ptički in spali, in polna luna se je ozirala skozi vejevje. Napis nad posteljnim vzglavjem, naslikan s črnimi, zlatobrobljenimi črkami, se je glasil: »Na mehki postelji, če vest ti ne teži, prav sladko se zaspi.« Poslike sobe niso ugajale samo Kraljičku, ampak na moč tudi Majdi, ki je prišla nekoč sem s svojo sestro. Deklica je ploskala z rokami in venomer vzklikala: »To je pa lepo! Oh, je to lepo! To je krasota!… Tukaj bo prijetno prebivati.« »Majda, če bi bilo še desetkrat lepše,« ji je zašepetal Kraljiček na uho, »zate bi še vedno ne bilo dovolj lepo.« Tedaj se mu je deklica razposajeno zasmejala v obraz. Razen tega edinega primera ni Majda nikdar prestopila čez prag urarjeve hiše. Toda prišla je skoraj vsak dan mimo, ko se je vračala iz Zaloga, kamor je nosila kruh ali hodila po zelenjavo. Tedaj je stopila pred delavnico, in če je spoznala, da ni razen Kraljička nikogar notri, je vrhnila potrkala na okno in se skoraj zasmejala, nato pa naglo odbrzela proč, ko je položila na okensko polico cvetlico — danes vrtnico, jutri nagelj, pojutrišnjem lilijo ali višječe rožmarino. Urar je vsakokrat naglo odprl oknico, pomolil ven glavo in mahal z roko za dekletom, čeprav se ni več ozrla. Skric pa Majda ni bila povsem po volji. Prvič je bil malce ljubosumen, ker je bil Kraljiček bolj pozoren na dekle kot nanj, svojega starega prijatelja, in drugič je težko prenesel, da se je Majda rade pohvalila z njim. Že ko ga je videla oblečenega v obledeli in oguljeni popotnikov frak, se ji je zdelo silno smešno, kaj šele, ko je oblekel Skric svoj zasnišil slikarski plašč, ki si ga je sam napravil iz stare hodnične vreče, in se prikazal ob oknu ali kje drugje. Tedaj je bruhnala deklica vedno v glasen smeh. Zelo se je Skric prizadeval, da bi Kraljička v vsakem oziru zadovoljil. Delal je neumorno od jutra do večera, držal se je doma in ni nikamor zahajal in nekaj časa ni prav nič prekršil rednega življenja. Šele četrto soboto, ko mu je urar izplačal lepe denarce, se je izgubil dobri mož zopet v gostilno. Tam je presedel ves ur in je prišel prav jokavem razpoloženju domov. O večerji ni hotel nič slišati, pač pa je spil ves vrček vode, sedel za mizo, si podprl glavo z obema rokama in začel skoraj vzdihovati: »Janez, Janez, odpustiti mi moraš. Najboljši človek ima svoja nagnjenja, katerim se ne more izogniti. Moje srce je plemenito, sklep so dobri, volja je močna, toda meso je slabo… Kaj bi bilo lahko iz mene, če bi ostal vedno na ravni poti? Denarja bi imel polne skrinje, hiše, družino, ugled, slavo. Toda ne bogovi se privosčijo sreče človeški roti… Usoda vsakega človeka je zapisana v zvezdah… Kogar hočejo bogovi uničiti, mu dajo talent, smisel za umetnost in pesniško žilico. Janez, ali poznaš pravega umetnika, velikega pesnika, ki bi si kdaj opomogel? Jaz ne. Za teboj kar dirja sreča, da te le vidi, mene pa preganja nesreča na vseh potih. Toda ne zaničuj ji, sreči; Janez, nikar ji ne zaupaj! Sreča je ženska spola — v slovenskem kakor tudi v latinskem jeziku, toliko še vem iz svojih višjih šol — in vse ženske so nezanesljive.« »Hohoho!« mu je segel v besedo Kraljiček. »Da, da, ostanem pri tem: vse so nezanesljive in goljufive! Dobro poznam ljudi, bil sem iz stidenco znanosti in prepotoval sem svet. Kot izkušen mož ti svetujem, bodi pameten. Ne zidaj gradov na deklet, ki ga imaš rad, ne dobrikaj se preveč svoji izvoljenki, ne obožuj je. Naj se raje ona tebi prilizuje in dobrika, saj si bogatejši in lepši kot ona.« »Mirko, tako ti povem, da ni na svetu lepšega človeka kot je Majda!« je zaklical urar. »Oh, kako hitro zgine lepota in se postara!… Ti imaš lepe, modre, zveste oči. Toda črne oči so goljufive.« Odkašljal se je in začel na pol jokavo peti: <center>»Češnje po rožiče ko ki, višnje zrele so slive, črne dekliške oči so po navadi varljive.«</center> Nato je zajihal: »Huhuhu, smilil bi se mi, Janez, če bi bilo tvoje plemenito srce varano; ne zanašaj se na večno zvezo z dekletom, bubuh. Nikar preveč ne dvori svoji Dulcineji, ne razvajaj je! Dekleta, ki jih razvadiš, postanejo oblastna, hočejo vedno veljaviti svojo voljo in nasilno vladati nad moškim rodom. V naročju usode počivajo jasni in temni dnevi, juhuhu.« »Mirko, dobro bo, če greva nocoj že spat,« je opomnil Kraljiček, saj bo jutri zopet dan.« S tem se je bil slikar zadovoljen, toda na lahko je še vedno jokal, ko je previdno copljal po stopnicah navzgor. Tri dni pozneje je prišla Majda zopet mimo hiše. Tokrat ni odšla hitro proč, ko je potrkala na okno, ampak je počakala, da je Kraljiček odprl oknico. Pomolila mu je nasproti čudovito lep šopek ševdro ali pomladanskega zaspanka in rekla: »Tu sem nekaj našla, kar je še bolj modro kot tvoje oči. Včeraj sem bila tam gori na Medgorju, da naberem zate zaspanka.« »Kaj? Pozdrav z Medgorja?« je radostno vzkliknil. »Medgorje mi je ljubše kot vsi drugi hribi v okolici.« »Nazadnje celo ljubše kot jaz, hihihi.« »Majda, tebe imam ne samo raje kakor Medgorje, ampak skoraj raje ko nebesa.« »Tako ne smeš govoriti, Janez.« Toda sedaj mi moraš prosnjo izpolniti. Pridi zopet kdaj na obisk v našo hišo.« »Zakaj? Čemu? Saj nima pomena. Kar je potrebno, se lahko najbolje tukaj pogovoriva.« »Oče bo nezaupen, če se nikdar ne prikažeš; kaj slabega pač ne misli o tebi.« »Naj si misli, kar hoče. Jaz tudi ne mislim nič dobrega o njem,« je odvrnil trpko mladenič. »Ti, ti, ti — moj oče je, katerega moraš tudi ti spoštovati,« je zaklicala deklica in ga pogledala s črnimi očmi navidezno jezno; »če ti ne prideš k nam, tudi jaz ne bom prišla več sem. In zaspančka mi daj nazaj.« S tem besedami je segla po šopku cvetlic. Kraljiček pa je prijel prestrašeno deklico za roko in prosil poljuhno: »Ne tako, Majda, ne tako! Saj pridem, če nocoj bom prišel.« Bliskovito naglo je pritisnil rahel poljub na konec njenih prstov, je izpustil nato njeno roko in je ves zardel v obraz. Deklica se je veselo zasmejala, se umaknila od okna in rekla nagajivo: »Torej na svidenje potem!« In že je stekla po stezi čez travnik. Ko je zvečer zaprl izložbo, je oblekel Kraljiček nedeljsko obleko in se je podal na obisk ljubljeni očiski v pekovo hišo. Majda ga je peljala v veliko družinsko sobo, kjer so mu iznenadoma delali družbo ona, njena sestra in oba brata; toda stari pek ni prišel noter. Odšel je sedaj eden, sedaj drug bratov in sester ven, očividno zato, da bi poklical očeta, toda ta se je trdovratno umikal. Vedno so drugi ljudje v hiši, s katerimi ima opraviti, je rekla Majdina sestra opravičujoče, »ko se jih znebi, bo že prišel.« Toda pričakovani se ni prikazal. Imela je svoje veselje nad tem, da je imel Kraljiček za znanca. Šla je zopet ven Majda, ostala več časa zunaj, stopila nato zopet v sobo, vsa zardela v obraz in je bila zelo v zadregi. Za Kraljička je bil vedno bolj mučen položaj. Iz zarađi olike ke je zaužil nekaj malega hrane, ki so jo podstavili predenj, pa mu ni šla prav nič v slast. Razgovor se je vedno ustavljal. Po poldrugom vremenu brezuspešnem čakanju se je Kraljiček od Majde in njene sestre in bratov prijazno poslovil in odšel domov. Na vratih je še prosil s sladko-kislim izrazom, naj izročijo očetu lep pozdrav. — Od tega dne ni Majda nikdar več silila svojega ženina, naj pride na obisk na njen dom. Sedaj pa je preteklo osem tednov, po katerih bi se smelo odpreti na sodniji ležeči testament Jernata Godrnjáča. Vpričo peka Jakoba, Sedlarjeve Katarine in Klančarjevega Andreja, sestre in bratov rajnčkega, je odprl sodnik veliko, na štirih vogalih zapečateno ovojnico, na kateri je bilo napisano: »Oporoka urarskega mojstra Jerneja Gabrščeka, in ja potegnil iz nje več papirjev. To so bile tri polo belega pisanega papirja, toda vse tri so bila popolnoma prazne, na nobeni ni bila napisana niti ena beseda.« Se enkrat je pogledal sodnik v ovojnico, toda ni bilo nič več notri. Razgrnil je tri pole večkrat narazen, jih obračal na vse strani, jih držal proti luči, toda bile so in ostale prazne. Spisi, ki jih je označil Godrnjáč kot svojo oporoko, niso vsebovali nobene določbe, ampak so bili prazen papir. Nekaj časa so stali sodnik, pristav in sestra in oba brata kot okameneli, kot bi padli iz oblakov. Toda že je začel pek rentačiti: »Tu se zopet vidi zlobnega bedaka. Celo po smrti hoče imeti ljudi za norca.« »Če ni nobenega testamenta, tedaj gre dediščina na svoji postavni poti,« je pripomnil Klančar, težko sopoč. »Da, da,« je vreščala sestra Katarina, »župan je povedal, da je rekel Jernej, da naj gre njegova imovina zapuščina svojo pot.« »Tedaj se vam pač lahko vsem trem čestita,« je rekel z nasmehom sodnik. Obrazi treh sorodnikov so se zjasnili. To so vsi očitno spoznali, da jim je lahko še v srečo, če ni oporoke. Bilo je le še odprto vprašanje, kje so kapitali. Moralo bi se vendar kje dobiti hranilne knjižice, obligacije ali druge državne vrednostne papirje. Čeprav je že pred pogrebom starega urarja iskala sodnijska komisija po njegovi hiši zapuščeni denar in vzela s seboj vse spise, ki bi utegnili biti kakor koli pomembni, je vendar dal sodnik po naročilu peka in Klančarja znova preiskati vso urarjevo hišo. Te preiskave so se udeležili razen sodnega pristava in pisarja tudi oba Jernejeva brata in sestra. Kraljičku je bil nenadni obisk silno neprijeten, vendar je peljal nepovabljene goste brez obotavljanja po vseh prostorih in jim je sam odpiral skrinje, omare in predale. Na radovedno, očitno zijaško ogledovanje njegove lepo urejene hiše in bleščeče opreme se je ni videl tako malo zmenil, kot se je delal, da se sliši godrnjanja in grajanja obeh bratov in sestre svojega rajnkega mojstra. Zelo mučno mu ni bilo, da niso preiskali samo skrinj in omar, ampak so prevrgli in razmetali tudi vse postelje in perilo. Toda vkljub vsemu iskanju in brskanju niso našli nobene molitvene listine, nobenega računa, nobenega zapiska, sploh ničesar, kar bi moglo kaj pojasniti o njegovem denarju. Nazadnje je staknil Kraljiček v skrajnem kotu nekega predala staro beležnico in jo podal prisotnim. Vanjo ni rajnki mojster nikdar drugega zapisoval kot vreme, ki se je ob gotovih dnevih več let zaporedoma popolnoma enako ponavljalo. Toda med zadnjo stranjo in platnicami knjižice je bil listek, na katerem je bilo nekaj važnega. Tu je bilo napisano: Moja glavnica . . . . . . 36.515 goldinarjev obresti . . . . . . . . . . 1.510 » letni dohodki, čisto . . . 1.023 » Skupaj . . . . . . . . . . 39.050 » Odštevši letne izdatke . . . 712 » Ostane še . . . . . . . . 38.338 goldinarjev Dan in leto, ko je bil ta račun narejen, ni bilo omenjeno. Po dediščini pohlepni sorodniki so se kar tresli od razburjenja. Sedaj so pač mogli precej natančno ugotoviti, koliko denarne imovine je zapustil njih brat Jernej, toda nič ni bilo označeno, kje je denar naložen. Kraljiček tudi ni znal dati nobenega pojasnila o tem, kakor bi rad. Nikdar da ni videl večjega zneska v mojstrovi rokah, je izjavil, in še manj mu je mojster kdaj omenil, kam je spravil svojo imovino. Ne preveč zadovoljni, pa vendar polni veselega upanja so zapustili pek, njegov brat in sestra urarjevo hišo. In sedaj se je pričelo z mrzlično vnemo iskanje in poizvedovanje o denarni zapuščini Jerneja Godrnjáča. Tudi Majda se je živo zanimala za to zadevo. Saj jo je stric izrecno zagotovil, da je zanjo poskrbel. Bržkone je kje kaka hranilna knjižica, ki je naslovljena na njeno ime. Toda kje? Pek Jakob in Klančarjev Andrej nista obletela samo vse okolice, ampak pol dežele in sta popraševala po vseh večjih in manjših hranilnicah, zlasti v mestu, o denarni vlogi svojega brata, dobila sta pa povsod brezupno sporočilo, da ni urar Jernej Gabršček nikdar naložil pri njih kakega denarja. Tudi v davčnih imenikih in spiskih raznih finančnih trdovr ni bilo ne duha ne sluha o Godrnjáčevih kapitalih. Banke, pri katerih je sodnija poizvedovala, so dale vse zanikane odgovore. Sedaj so objavili vprašalni razglas v časopisih, pa tudi ta ukrep je ostal tako brez uspeha kot vsi drugi. Po Tolminu je bilo mnogo smeha na račun »belega testamenta« Jernata Godrnjáča, čigar postavne dediče so povsod dražili. Nevolja in razdraženost pohlepnih sorodnikov je rastla tem bolj, čim bogatejša dediščina jim je migljala pred očmi in čim dalje je izginjalo vse upanje, da bi denar dosegli. Pek in brat in sestra so neprestano rentačili nad okoveščenostjo in zlobnostjo svojega rajnkega brata. V teh okoliščinah ni bilo mogoče niti v sanjah misliti na Kraljičkovo in Majdino poroko, za katero je določeni trimesečni rok že davno pretekel. Pač pa je mladega urarja kar trla nestrpnost; ko mu je pa Majda na svoj priliznjeni in vendar tako odločen način prigovarjala, naj počaka še tako dolgo, da bo zapuščinska zadeva urejena, se je vdal, kot vedno želji ljubljenega in oboževanega dekleta. ==XIII.== V obcestni krčmi na Mostu je bilo zelo živahno. Kakih petdeset sejmarjev, po večini z Gorjanskega, se je vračajoč se s sejma na dan sv. Jakoba ustavilo medpotoma tukaj, posedli so se okrog težkih hrastovih miz, jedli in pili in se vnelo razgovarjali o kupčiji in raznih novicah. Nekaj gorjanskih kmetov, ki so očividno napravili dobro kupčijo in jim je zlezlo vino že precej pod klobuk, se je poskušalo s petjem, pa jim ni šlo nič kaj dobro. — Tedaj pa se je oglasila sem od mize pri peči vesela muzika harmonika, kitara in klarinet, ki so dobro ubrano igrali. Godci pa niso bili nobeni drugi kot vesola in žein prepresna delijeica: Vetrnjak, Brljač in Skric, ki so bili že od zjutraj pri Mostu in so sedaj prihovarjali v gostilniško sobo, da bi zabavali sejmanske goste in seveda zraven tudi pili. Ko so odigrali prvi komad, je zaklical star kmet, ki mu je bila godbam nadležna: »To so zopet vražji muzikanti, ki ovirajo vsak pameten razgovor!… Plačam vam za en liter, če nehate s svojim dudlanjem!« »Kaj pravi tukaj kmetavzar?« je vzrojil Vetrnjak, »mi lahko godemo, kadar in kjer hočemo. Spijte svoje vino sami. Nikar ne menite, da smo prišli zato, da bi nas kdo drugi plačeval za pijačo… Krčmar, prinesi na mizo štiri štefane za sejmarje!« Ko se je gostilničar obotavljal, je vrgel Brbljač bankovec za pet goldinarjev na mizo in zavpil: »Tu je denar! Prinesi svojega najboljšega zelenega, krčmar! In če je gospodom prav, jih vprašamo, za koliko je ves Tolmin naprodaj.« »Brbljač, spravi svoj papir. Bržkone je tvoj zadnji, s katerim moraš shajati do božiča,« ga je zavrnil neki gorjanski tržan. »Hoho,« je zavpil Vetrnjak, »če je Janez moj prijatelj in boter, kdaj brez drobiža, sem vedno še jaz tu. In sedaj plačam ulaš pet štefanov za žejne vodopivce.« »Plačaj raje najprej svoje dolgove,« se je oglasil sem iz kota tenak glas, ki je bil od gorjanskega krojača. »Komu sem dolžan en sam krajcar?« »Krajcarja nobenega, pač pa šest goldinarjev si mi bil vedno dolžan za tvoj prav novo obleko, ki jo imaš na sebi.« »To ti že davno plačal moj sin, urar. On jo je tudi naročil.« »Za Skrica jo naročil frak in ga tudi plačal, zato pa ničesar. Svoj denar bo pač rabil za kaj drugega, kot pa da bi dalje podpiral zanikrnost svojega očeta s prijatelji vred.« Skric, čigar razpoloženje se je danes že večkrat spremenilo iz veselosti v žalost in iz žalosti v veselost, je pri mizi zaspal in ni nič slišal, kar so govorili okrog njega. Zato je pa zahrulil sedaj Brbljač: »Ti, krojaška para, pazi na svoje suhe čeljusti, sicer se bova videla kje drugje… Moj fant, kateremu sem bil za botra, po domače Kraljiček, ima denarja dovolj, da plača ne samo nekaj gumbov za hlače, ampak lahko kupi pol Gorjanskega —« »Dobil je pač lepo dediščino, hišo in podjetje; toda s svojim denarjem pa ne more razsipati. Odkod naj ga tudi ima?« »Odkod ga ima, ne vem; toda da ga ima, to vem. Zakoplje se lahko v denarju.« »Da, da, ima denar, veliko denarja,« je zatrjeval Vetrnjak, »saj sem ga sam videl. Zadnjič mi je vsilil štirideset goldinarjev — da, prav vsilil, ker jih nisem hotel vzeti. In če kdaj kaj potrebujem, je rekel, naj kar k njemu pridem, mi je vedno na razpolago.« »Hahahahaha,« se je zasmejalo več pivcev. Vmes pa se je oglasil zopet Brbljač: »In velik kup denarja ne ostane nikoli sam. Prišel bo zraven še drug kup denarja, ko se Kraljiček oženi.« »Tiko velik kup pač ravno ne bo kup denarja, ki ga prinese Majda za doto, razen če se upošteva dediščino,« je izjavil pek Tolminec. »Dediščina se ji ne upošteva, ta se je kje prestva. Boljši je vrabec v roki kot golob na strehi,« je blebetal Brbljač. »In o Majdi sploh ni govora. Kraljiček se poroči s čisto drugo ki pa z belo gosjo s črnimi mačjimi očmi.« »S katero pa tedaj?« »Z najlepšo in najbogatejšo deklico v vseh gorah. Nekaj ji je ime in je najmanjša hči mogočnega brata, Brežna na Bače — nekačinja trgovca Janeza Boltarja, po domače, a po krivici imenovanega Brbljača.« »Hahaha! Kaj? Pegasto sovo? Take lepotice pač Kraljičku ni bilo treba tako daleč iskati,« se je zasmejalo več gostov. »Ne privoščite mu dekleta,« je odgovoril Kraljiček prav nič ne zmeni. Do ušes je zaljubljen v Nežko že od poroke njene sestre Malke, ko sta skupaj plesala. Tedaj ji je podaril svoj lepi šopek cvetja in je vedno sanjal o njej.« »Da, to sem videl, haha,« je zaklical smejoč se neki fant iz vasi; »toda plesal je kot medved, tako da bi dekle kmalu prevrgel.« »Kar se rado ima, se vedno eno okrog drugega mota. Sedaj leta vsako nedeljo na Bačo, da obišče svojo izvoljenko, mojo milo nečakinjo. Podaril ji je tudi srebrno ovratno verižico. Najkasneje v štirih tednih bosta na priči.« »Lovre, boter, povej, ali je res ali ne?« »Ja ne vem,« je odvrnil Vetrnjak brezbrižno, »za take malenkosti ni je toliko mar kot za lanski sneg.« »Kaj, ti bi se rad izmikal?…« je vzkipel Brbljač, ni pa več mogel dalje govoriti. Z vrata sem, kjer je bilo tudi zasedenih več miz z gosti, se je oglasilo živahno petje. Tedaj je zaklical Vetrnjak: »Zunaj so veseli ljudje. Tja spadamo tudi mi, ne pa med te puste čmeruže tu v sobi.« ==XIV.== Naslednjo nedeljo popoldne je šel Kraljiček na Bačo, da izroči tamkajšnjemu učitelju uro, ki jo je popravil in delj časa preizkušal. Ko se je v mraku vračal, mu je stopila pred Gorjanskim naproti Majda, ki je nenadoma silna iz ur nekega senenega stoga. »Majda, ti?« je zaklical urar prestrašen in vendar veselo iznenaden. »Pozdravljena!« »Odkod prihajaš?« je vprašala deklica strogo, ne da bi odgovorila na njegov pozdrav. »Z Bače. Moral sem nesti učitelju uro, na kar me je že večkrat opomnil.« »Tako, tako? Glavni vzrok poti pa zamolčiš. Za nekim dekletom tam z Bače letaš in si jo danes zopet obiskal.« »Za božjo voljo, Majda, kaj pa govoriš? Kakšno dekle naj bi bilo to?« »Hej nekega Brežna… Nežka ali kako ji je ime.« »Kaj? Predrzna, pegasta punčara? Ta mi je zoprn kot kača.« »Pa vendar letaš za njo in tičiš vedno tam doli.« »Majda, saj si vendar pametno dekle in ne boš verjela vsake čenče. Z Brežnovo trapo sem bil en samkrat skupaj, in sicer v družbi in kar sem z njo govoril, ne znesem trideset besed. Svoj živi dan nisem imel rad drugega dekleta in ga tudi vso večnost ne bom imel kot samo tebe.« Majda je za trenutek obmolknila, nato je svojo pripomnila: »Na neki svatbi si bil z njo.« »Žal da sem moral biti zraven. Bila je poroka mojega bratranca in med svate so se prav prisilili.« »Plesati sploh ne znam. — S silo me je prisilil s… z… Nežko. Nekdo… nekakrat makro… zavrela, tedaj pa sem jo sunil od sebe in odšel proč.« »No potem si ji prijazno izročil šopek, ki sem ti ga izročila ob slovesu.« »Ne, ne. Ukradla mi ga je in ga nisem več mogel nazaj dobiti. Silno mi je bilo žal po njem.« »Torej je vendar vse res, ti sam priznavaš,« je strašno vzkipelo dekle; »isti dan, ko sva se poslovila in ko sem toliko solz za teboj prelila, si bil na veseli svatbi mojega ljubljenca in izdal tujemu dekletu, plesal si z lahkozivno punčaro in ji stisnil v roko moj šopek.« »Majda — tega govorjenja nisem zaslužil od tebe… Tistega dne se je zgodilo vse proti moji volji. Meni je bilo pri tem najbolj hudo, in ves dan nisem mislil na nič drugega kot samo nate.« »Da. In pri tem si bil brezskrbno vesel in si se dobro počutil v družbi vinskih bratcev. Svoje krvi ne moreš zatajiti, sicer bi ne bil Vetrnjakov sin.« »Majda!« je zavpil, in to je bil bolestni krik, ki je prelomil mozeg in kosti; nato je ubito pristavil: »Sedaj si mi napravila bridkost kot še noben človek na svetu.« Deklica se je ob tem groznem srčnem kriku zdrznila. Da bi se opravičila, je rekla sedaj kujavo: »Ali meniš, da je bilo meni prijetno, ko sem morala zvedeti slabe stvari o tebi?« »Kdo — kdo — kdo ti je natvezal na ušesa te čenče, te laži?« »Brbljač je dolgo in široko pripovedoval o vsej zadevi tam doli v Zalogu in sedaj govorijo o tem po vseh gostilnah.« »Brbljač — takoj? Tega pač ne bo noben pameten človek verjel, kar zblebeta in zbrblja Brbljač. Vsakdo vendar ve, da je Brbljač pač brbljač.« »Toda Brbljač je tvoj boter.« »Nič ne morem za to, da nimam boljšega. Vse svoje žive dni sem bil nesrečen človek. Že kot otrok, komaj en dan starega, so me vrgli na tla in od tedaj moram vse življenje šepati s krajšo nogo. Moja mati je odšla od mene brez slovesa, in potem nisem imel nikdar več kaj dobrega, dokler mi nisi ti darovala svoje ljubezni in obljubila svojo roko. Če mi jo gubiš to veliko, to edino srečo, bo to zame, kot bi izgubil svoje življenje.« Globoko sočutje se je zbudilo v dekletovem srcu. Vkljub temu se vedno ni popolnila in je rekla: »Nikar nisi črhnil besedice o oni svatbi in kaj se je pri tem zgodilo. Zakaj si to pred menoj tako skrival?« »Bilo mi je tako zoprn in gabno, da nisem več mogel na to misliti in še manj o tem govoriti. Toda sedaj ti hočem do bičice natančno vse pojasniti.« »Dobro, dobro. Sedaj si mi odvalil kamen s srca. Verjamem ti, da je bilo vse prazno čenčanje.« Ni pa našla nobene besede v opravičilo. Namesto da bi prosila mladeniča oproščenja zaradi ostrega očitka in trdih besed, s katerimi ga je prizadela, jezen nekaj časa samo izjavila: »Vidiš, kako sem ljubosumna nate. Ljubosumnost je pa največja ljubezen.« »Majda, ji je zagotovil, nikdar ti ne bom dal povoda za ljubosumnost.« »Da, ves samo moja moraš biti. Tvoje srce, tvoje misli, tvoja volja, vse mora biti moje, vse.« »Je in ostane tvoje, Majda. Toda moraš mi tudi verjeti, če ti rečem, da more samo smrt razvezati mojo zvestobo.« Deklica je bila ganjena. Bridko je čutila krivico, ki jo je storila ženinu, vendar ji ni dopustila nečimrnost, da bi to priznala. Zelo v zadregi je iskala primernih besed, pa ni mogla najti nobene prave. Po kratkem molku je rekla na svoj odločen način: »Janez, nič nočeva zameriti drug drugemu — ne jaz tebi in ne ti meni. Sedaj pa morava iti domov, tema se že dela. Spremljati me žal ne smeš. Zdravstvuj — lahko noč.« »Zbogom, moja draga!« je zaklical za dekletom, ki je že odhitelo. Nekaj časa je ostal še na mestu kot prikovan, nato je korakal počasi po ovinku čez polje proti svojemu domu… Jel bila to v resnici njegova Majda, ki jo je doslej častil kot angela, na kateri si nikdar zapazil kakega madeža, kake napake? Tega trdega, ostrega vedenja, kot je danes stopila predenj, bi nikdar ne pričakoval od nje. Toda, ne, ne! Dobra, plemenita dekleta se obotavljajo glede tvešče ljubezni. Tega se ne sme grajati, ampak lo smora hvaliti, občudovati. Ravno s svojo ljubosumnostjo mu je Majda pokazala, kako ga ljubi iz vsega srca. Majda je in ostane angel. Nič grdega, nič pomanjkljivega, nič nepopolnega ni na njej. Pokazal mu je, da jo je veliko premalo ljubil in cenil. V naslednjih dneh ni šel Kraljiček nič iz svoje hiše, ker se je bal obrekovanja, o katerem mu je poročala Majda. Bilo mu je tudi prav, da ni prihajalo nič ali prav malo ljudi, ki so dali kaj popraviti ali hoteli kaj kupiti, kajti dobil je v svoji hiši še vedno kaj, kar bi bilo treba olepšati, kake malenkosti zboljšati, in s tem se je najraje bavil. Po hodnikih je razobesil slike v pozlačenih okvirjih, v izbi prekrasno svirajočo uro in v modri sobi veliko, lesketajočo zrcalo, ki ga je naročil nalašč za Majdo. Ko je hodil iz enega prostora v drugega in videl, kako se vse blešči in spreminja v lepih barvah, mu je srce veselo tolklolo od zadovoljstva. Z nobenim gorjanskim tržanom bi ne menjal hiše, njegovega je bila najlepša — to si je vedno pravil ne brez ponosa. Kako lepo bo šele v hiši, ko pride sem njegova ljuba, lepa Majda. — Brez še slutnje se je vdajal sanjam o sreči, medtem ko se je zbirala nad njegovo glavo nesreča kot grozeč, temen oblak, ki napoveduje nevihto. Ko ni bilo mogoče dobiti imovinskega zapuščine rajnkega brata, je Klančarjev Andrej že dolgo slutil, da je Kraljiček denar ali vrednostne papirje izmuzknil in kam skril, kakor tudi, da je vse spise in dokazila odstranil. Sedaj so prihajale tu in tam ove občinske na dan, tako da se je zdela sumja samo vedno bolj verjetna, skoraj potrebna. Kraljiček je nočno hišo popolnoma prenovil in tako sijajno uredil, da so ljudje na splošno trdili, da so pač znasali stroski več kot tisač goldinarjev. Odkod naj je vzel denar? Ljudje tudi bodo v vasi, da je prebil Vetrnjak po Godrnjáčevem pogrebu osem dni pri svojem sinu, nato odšel od njega v novo obleko, dolgo popival po gostilnah, plačeval tujim gostom za pijačo in sploh zelo razsipal z denarjem. Razen tega so sedaj veliko govorili in se smejali nad baharijo, katero sta Brbljač in Vetrnjak raznosila ne samo po Mostu, ampak tudi po nekaj drugih gostilnah v okolici. Sicer so poznali oba kot širokoustneža, posebno Brbljača. Toda da sta vendar in povsod govorila o Kraljičkovem bogastvu — da se lahko v denarju zakoplje, da kupi lahko pol Gorjanskega, da sta sama videla denar in podobno; je vendar dalo povod domnevanju, če le ne tiči za vsem tem zrno resnice. Klančarjev Andrej, ki je vse čenče in gobezdanja hlastno sprejemal, je prihajal vedno bolj do prepričanja, da so s Kraljičkom v zvezi trije vriski brati — Brbljač, Vetrnjak in Skric — in da mu pomagajo razsipati Jernejevo zapuščino. Saj je bilo videti Skrica, ki ga je imel Kraljiček več kot pet tednov pri sebi v hiši, medtem večkrat v družbi drugih dveh tovarišev. Očitno je prenašal sporočila sem in tja. Strašno je bil Klančar razkačen, ko je slišal, da je Brbljač na Mostu čenčal, da se dediščina ni več ne upošteva, ker jo že nekdo varno prestreva. — Posvetoval se je sedaj s svojim bratom Jakobom, pekovskim mojstrom. Ta je sprva zavračal sumničenje, čeprav so se tudi njemu že vzbujale zle slutnje; ko mu je pa Klančar široko razodel vse razloge za upravičen sum, se je vedno bolj vdajal zi sodbi in je slednjič bratu pritrdil, da je treba kaj ukreniti. In nekega dne je šel Klančar k odvetniku, kateremu je predložil vso zadevo. Odvetnik je izjavil, da je že okolnost, da je Vetrnjak Kraljičkov oče in Brbljač njegov boter, zelo obtežilna. Iz pričujočih dejstev in iz ravnanja in izjav sumljivih oseb je pa sklenil z gotovostjo, da je tukaj velika sleparija… Kaj bi bilo tedaj storiti, je vprašal kmet. — Za nobeno bolj gotovo in krajšo pot da ne ve, da bi prišel brž do cilja, je izjavil odvetnik, kot da fanta obtoži goljufije, poneverbe, tatvine in goljufije. Če ni prav posebno prebrisan, premeten cigan, bo sodniji prav lahka stvar, izvabiti iz njega priznanje z natančnim izpraševanjem. On, odvetnik, hoče pri tem po svojih močeh sodelovati. Klančar, ki je bil od pohlepa, jeze in zavisti skoro obseden, je lahko sprejel odvetnikov predlog in ga je pooblastil, da vloži tožbo v njegovem in bratovem imenu. Nekaj dni pozneje je prejel Kraljiček od gorjanske sodnije povabilo, da pride tja določen dan in uro, ne da bi bil naveden vzrok za to. Misleč, da gre samo za kak zunanji predpis ob prevzemu njegove posesti, ni pripisoval zadevi nobene važnosti. Ko se je pa pojavil na sodniji in je zagledal poleg sodnijskih oseb tudi zvitega doktorja, je vendar malo osumil. Sodnik, ki je bil Kraljičku naklonjen in je bil prepričan o njegovi nedolžnosti, je le nerad prejel tožbo in jo je prebral sedaj z očividno nevoljo. Nekaj časa je mislil Kraljiček, da ne sliši prav, nato je postal bled kot stena in je neaceptal z nogo. V divji jezi se mu je postava vzravnala, bledica na obrazu se mu je menjala s čudno temno rdečico, in na sodnikovo vprašanje, kaj more povedati v svoje opravičilo, je spravil iz sebe samo zamolkel glas: »Podlost! Nesramnost!« Toda že mu je zastavil odvetnik celo vrsto zapletenih vprašanj, na katere ni dajal sprva mladenič sploh nobenih, nato pa le kljubovalne, na pol zmedene odgovore, ki se večkrat niso ujemali. To je bilo odvetniku dovolj, da je zahteval, naj spravijo obtoženca v preiskovalni zapor. Kot neradi je sodnik na to pristal, toda slednjič vendar ni preostalo nič drugega, kot da se je vdal odvetnikovemu pritisku in grožnjam. Kraljičku ni pomagal noben ugovor, moral je nastopiti zapor; njegovo hišo je vzela v varstvo sodnija. V začetku je ubogega mladeniča grozna krivica, ki ga je zadela, tako omotila, da ni mogel zbrati nobene jasne misli. Polagoma pa so začeli v njegovi možgani mrzlično delovati… Čut ponižanja in sramote ga je skoro strl… Kako visoko je vedno cenil svoje dobro ime in čast! Koliko si je prizadeval za to, da bi užival spoštovanje in ugled! In sedaj sedi tukaj na vsem s sramotnim znamenjem na čelu. Kdo mu je napravil to strašno krivico? Nihče drugi kot najbližji sorodniki njegove neveste, njen oče, njen stric, njena teta! Ali ve Majda, zakaj? Se li celo strinja s tem? Ne, ne, s tem se ne more strinjati. Bridke solze bo pretakala, iskreno sočutje bo občutila do njega. Toda ali se bo mogla še z njim poročiti? Njegova nedolžnost bo prišla gotovo na dan; toda ali se ga ne bo Majda večno sramovala, ker je sedel v ječi zaradi težke obdolžitve? Očividno so vse to zato napravili, da bi ga ločili od Majde. — Penil se je od togote proti svojim tožilcem. — Tem bo že se zobrusal v obraz njih podlost. — Skoraj nič manj je bil razkačen na svojega očeta in Brbljača. Sodeč po odvetnikovih vprašanjih sta ta dva s svojim neumnim čvekanjem dala povod, da je padel nanj tako težak sum. Njuna obema bo tudi povedal, kar jima gre. — Da bi le mogel govoriti z Majdo! Morebiti pride sem na sodnijo, da povpraša po njem. Ne, ne, na to ne mara niti misliti. Saj bi se morala eden pred drugim sramovati. Njegov zapor itak ne more dolgo trajati. Jutri ali pojutrišnjem bo obravnava, pri kateri se mora izkazati njegova nedolžnost… To je bila bridka prevara. Skoraj tri tedne je ostal ubogi jetnik v sodnijskem poslopju, ne da bi dobil najmanjše obvestilo, kako je z njegovo zadevo. Doktor je potreboval čas, da je zbiral nove dokaze krivde in pridobival za to priče. Jetnika je spravila nestrpnost skoraj do obupa. Nekoč ga je sodnik sam zaslišal, mu razodel razloge sumja in mu nekoliko namignil, kako bi se jih dalo ovreči. Sedaj je imel Kraljiček vsaj predmet, o katerem je mogel po nočeh razmišljati, in na svoj zagovor se je temeljito pripravil. Na dan sv. Jerneja, 24. avgusta, je prišlo slednjič do razprave. Ko je stopil obtoženec bled in prepadel, v sodno dvorano, se je prestrašil pred množico ljudi, ki so vanj strmeli. Razen sodnega osebja in doktorja so bili tu brata Jakob in Andrej in sestra Katarina, gorjanski župan, krojač in štirje drugi tržani, nočni policij, nekaj kmetov iz okolice in prav v ozadju je stala neka ženska oseba — o sveta nebesa, saj to je bila Majda! Ni pa pogledala jetnika, ampak si je tiščala obe roki pred obrazom. — Neposredno za Kraljičkom so privedli še tri jetnike — Brbljača, Vetrnjaka in Skrica — ki so ravno tako že dolgo sedeli v ječi in so bili že večkrat zaslišani, deloma posamič, deloma skupno. Na nepojasnjen način jim je nekdo to jutro po jetniški služabnici vtihotapil v ječo žganje, ki jih je tako razsvetlilo in spravilo v tako dobro voljo, da so se zdeli vsej družbi kot zmešani. — Ko je sodnik obtožence opozoril, da morajo vse odkrito priznati, so izjavili vsi štirje, da nimajo ničesar izjaviti, kar bi bilo nečastno. Tedaj je vprašal sodnik Vetrnjaka: »Kolikokrat vam je dal sin denar in koliko?« »To vam lahko natančno povem, haha,« se je zasmejal klatež; »le en samkrat me je moj ljubi sin z denarjem obsul, namreč na veliko soboto tega leta, in sicer z nič manj kot s štirimi tisoči.« »Hoo, hooo!… Kaj ste pa napravili z denarjem?« »Moj sin mi je strogo naročil, da naj si dam napraviti za to dve novi obleki, da bom mogel iti spodobem med ljudi. Eno sem si dal res napraviti in sem plačal za to dvanajst sto — šest sto sem krojaču tamle še dolžan.« »Ne uganjajte nobenih norčij! Za novo obleko se vendar ne plača niti sto goldinarjev.« »Kdo pa govori kaj o goldinarjih? Tako uboga para kot nas kateri govori vedno le o krajcarjih. — Štiri tisoč krajcarjev mi je moj sin daroval; od teh sem plačal dvanajst sto krajcarjev krojaču in šest sto krajcarjev sem mu še dolžan.« »To se ujema,« je zinil vmes krojač. »Ostalih dva tisoč dve sto krajcarjev sem naložil na obresti pri Fratniku na Mostu, pri Zlatoperju v Modreju, pri Lomljanu v Volčah in pri Podsolarju v Gorjanskem. Žal, da nisem dobil nikakega pisanega potrdila, in zato bo lepi kapital konečno veljavno izgubljen. Izgube je zame tem bolj občutna, ker nimam več v žepu niti petdeset krajcarjev in mi v vsej deželi ne dajo na upanje niti za blačni gumb.« V dvorani je nastal polglasen smeh, ki ga tudi sodnik ni mogel popolnoma zadržati. Večkrat se je odkašljal in je potem poudaril, da se Vetrnjakova izpoved točno ujema z ono, ki jo je podal Kraljiček pri ločenem zaslišanju. Toda že se je oglasil Brbljač: »Midva, moj boter Lovre in jaz,« je zaklical, »bi imela dovolj dohodkov za obstanek, da bi lahko vzdrževala ne samo sama sebe, ampak tudi pol Gorjanskega, če bi le mogla iztirjati prenesete zastanke. Nekaj tisoč goldinarjev ima vsakdo od nas prejeti od dolžnikov — jaz za svoje trgovsko blago in Lovre za svoje čevljarsko delo; toda ljudje dandanes ne plačujejo več in puščajo zaupijive dobavitelje čakati do večerje na sodni dan. Ljudje nimajo nič vesti, najmanj pa bogati denarni bahači. Tu so ljudje, ki hočejo sedaj celo ubogemu fantu tukaj, Lovretovemu sinu, ki sem mu jaz boter, oporekati pravico do pošteno podedovane hiše s podjetjem in bi mu radi s pravdo vzeli njegovo lastnino. Ubogi fant se ne more braniti, ker nima denarja, in mi mu tudi ne moremo pomagati. — Gospod sodnik, vi bi morali čisto druge ljudi zapreti namesto nas. Toda resničen je pregovor, ki pravi: Uboge, poštene ljudi obešajo, velike lopove pa izpuščajo.« »Ti tičle!« je zavpil divje Klančarjev Andrej. »Ti si največji lopov daleč naokoli! Ti si pograbil našo dediščino in jo imaš kje skrito.« »Da, tukaj v žepu svojega suknjiča. Poglej sem!« je zavpil Brbljač s smehom in potegnil podlogo iz suknjičevega žepa. »Ti sam si tam na Mostu odločno trdil, da je dediščina že davno presteta.« »Saj tudi je, ravno tako kot moj denar, ki ga več ne dobim nazaj. Kdor pa je denar preštel, ga je v svoj mošnjiček del in k tebi nikdar več ne bo prišel. Tako je pač na svetu. Se ne da pomagati.« »Ti vražje gobezdalo, nehaj že opletati s svojim jezikom!« je nahrulil odvetnik Brbljača. »Gospod doktor,« mu je vrnil Brbljač, »vi tudi ne mlatite svoje slame z rokami, ampak le z jezikom.« Izbruhnil je grohot, da je bil odvetnik bled in zelen od jeze… Sedaj pa je zaropotal pek Jakob: »Vi trije potepini ste tam na Mostu toliko govorili, da se ne morete izmuzniti. Izjavili ste, da ima mladenič, Vetrnjakov sin, neizmerno bogastvo, da se lahko zakoplje v denar, da lahko kupi Gorjansko itd. Odkod je dobil denar? Saj ste ga sami videli, kot odločeno trdite.« Tedaj je stopil Skric korak naprej in odgovoril: »Gospod Gabršček, to je zelo enostavno, kar vam hočem razložiti. Kar se tiče moje malenkosti, nisem tam sploh nič govoril, ampak le spal. Vetrnjak pa je ubog revež, ki nima nikdar denarja in vedno sanja v denarjih. Če ima nekaj grošev, že sanjari o tisočakih. V povečavalnem steklu postane vsaka mušica slon. — In kar se tiče Brbljača, pa lahko vedno vsi spoštovani gospodje, da je pač brbljač. Dajte mu petdeset krajcarjev, tedaj vam bo že v četrt ure brbljal o sto tisočih goldinarjev. Če pa sedite po njih, imate v roki pisan ništre. Mi vsi, kar nas je tukaj, bi bili bogataši, če bi imeli le tisočeri del denarja, o katerem je že v svojem življenju blebetal.« »Ti salamenski Skric, ali me hočeš razžaliti? S teboj lahko še vedno štejem denar, tudi ob današnjih ponočeh,« je rohnel Brbljač. »To lahko poskusiva, hehe,« se je posmejal Skric in potegnil prazne žepe iz hlač. »Jaz hočem tudi šteti,« je zavpil Vetrnjak, »pri štetju denarja sem vedno zraven.« In že je obrnil svoje žepe iz hlač; ti pa niso bili samo prazni, ampak sta imela oba tudi veliko luknjo. Brbljač pa se je ponosno potolkel po žepu na prsih in zaklical: »Tukaj so vedno bankovci doma; tokrat pa žal nisem mogel vzeti s seboj svojega denarja.« Zopet je nastal smeh, in tudi sodnik se je dobrovoljno muzal. Odvetnik pa, ki mu je zadeva zašla na nežarjeno pot, je srdito zavpil: »Ti tičje so pijan. Kako je to? To je škandal, to je…« »Gospod doktor, ali razumete latinsko?« mu je segel v besedo Skric; »in vino veritas — vino govori resnico.« »Gospod sodnik, napravite komediji konec. Potepine naj se spravijo v ječo,« je zahteval odvetnik. Na sodnikov migljaj so Vetrnjaka, Brbljača in Skrica odvedli. Na vratih pa se je Skric še enkrat obrnil in zaklical z zanosom: »Dobrih največja ni prostost.« Sedaj je prišla vrsta na Kraljička kot glavnega obtoženca. Sodnik je zaslišal priče drugo za drugo in za izpovedjo vsakega posameznega je moral podati izjavo obtoženec. Nekoliko razburjen, toda z zmagoslavnim dostojanstvom nedolžnega je zavračal ta prav naravno in zelo prepričevalno vse obdolžitve, in je dokazal kot nevzdržne, da ničeve vse razloge za sumničenje. Tudi na vsa zvijačna zamotana vprašanja, s katerimi ga je skušal odvetnik ujeti, je odgovarjal popolnoma dosledno, jasno in neizpodbitno. Odvetnik se je tu pa tam grizel v ustnice in je nemirno vlačil za verižno uro. Uvidel je pač, da se vsi njegovi napačni sklepi podirajo kot papirnate hišice. Ko je pa zagledal jasen, hudomušen sodnikov obraz, je jezno zaklical: »Niso še bile zaslišane vse priče. Hči gospoda pekovskega majstra, gospodična tam zadaj, mora tudi podati izjavo.« Majda, ki se je bila usedla na stol in se skrila za beli mož, je začela krčevito jokati. Tu je rekel sodnik: »Gospodična, če se ne motim, ste obtoženčeva nevesta. Kot taka imate pravico, da odklonite vsako izjavo.« »Nič ni njegova nevesta! Nikdar ni bila!« je zarohnel pek Jakob, »ima že drugo nevesto tam v Bači, s kateri zmeraj leta.« Kraljičku je udarila v senca temna, čudna rdečica. V hipnem navalu jeze je izgubil oblast nad samim seboj in je zavpil peka v obraz: »Gospod Gabršček, vi ste lažnik in mož, ki ne drži besede!« »O sveti križ božji!« je vzdihnila Majda. Pek ni dolgo spravil iz sebe nobene druge besede kot: »Kaj! Kaj! Kaj!« in nato je zasopihal: »Lopov! Vetrnjakov pobalín! Svoje besede boš moral še dokazati, še bridko se jih boš kesal.« »Da, dokazal bom,« je vpil fant, še bolj razvnet od jeze. »Vi veste tako dobro kot jaz, da nisem hodil nikdar za kakim drugim dekletom. Dali ste tudi svoje privoljenje, da se poročim z vašo hčerjo. Če bi svoje besede ne prelomili, bi bila ne samo ženini in nevesta, ampak že davno poročena. Mož, ki svoje besede ne drži, je baba — ne, človek brez časti.« Nastal je grozen hrus in zmešnjáva, tako da je imel sodnik opraviti, da bi vzpostavil zopet red in mir. Zvonil je z zvoncem in je zastavil Majdi vprašanje: »Gospodična, kako ste se odločili? Ali hočete podati izjavo ali jo odklanjate?« »Ne, ne odklanjam je,« je zaklicala deklica jezno in stopila pred sodnikovo mizo. »Izprašujte me.« Namesto sodnika pa je stavil vprašanja odvetnik: »Vaš stric, mojster Jernej, vam je izjavil, da vam je po oporoki nekaj izgovoril. Je li to res?« »Da,« je odvrnilo dekle, »rekel je, da je zame poskrbel. Ni pa prišlo ničesar na dan.« Razložila je nato, v kakšni zvezi ji je stric to izjavil. »Majda,« je rekel Kraljiček sedaj z mehkim glasom, »meni je mojster Jernej zapustil hišo in podjetje. Če se poročiš, je za vsak način tudi zate poskrbljeno. Stric je gotovo tako mislil.« Deklica ga je nevoljno ošinila s svojimi črnimi očmi, nato je težko vzdihnila in ni nič več rekla. Tu je vrtal odvetnik znova. »Gospodična, ali ste ostali ono noč, ko je mojster Jernej umrl, do jutra v urarjevi hiši?« »Ne, odšla sem domov.« »Zakaj pač?« »Ker sem hotela iti domov,« je kljubovalo dekle. »Govorite resnico, povejte vse. Mladenič vam je ukazal, da oddidete.« Ko ni dala deklica nobenega odgovora, je pek zarohnel: »Ali boš priznala, Majda! Ta… ta človek te je silil, da pojdi domov, ti si mu pa predlagala, da mu pošlješ tja mene, svojega očeta, da mu ne bo treba biti samemu pri mrliču.« »Da,« je dahnilo dekle. »On je pa tvoj predlog trdovratno odklonil in izjavil, da hoče ostati na vsak način sam. Ni li tako?« »Da… da.« »Tu imamo sedaj stvar jasno na dlani. — Tik ni potreboval nikogar, najmanj pa mene, ker je hotel v kaj poiskati, in je tudi našel, kar je iskal.« Ko je odvetnik poklical kot pričo nočnega policaja, je ta izjavil, da je šel ono noč večkrat mimo hiše Jerneja Godrnjáča; in tu se mu je zdelo več kot čudno, da se je prikazala luč sedaj v tej, sedaj v oni sobi, nazadnje v delavnici, tam je gorela luč do jutra. Kraljiček, ki je še bolj pobledel, je pojasnil, da mu je mojster Jernej pred smrtjo naročil, da naj pregleda njegove načrte za stavbo neke umetne ure in naj jih dovrši. Te načrte je iskal, in ko jih je našel v delavnici, jih je več ur pregledoval. Tožniki so bruhnili v bučen krohot in so vsi vprek hrumeli, da je to prazen, čisto neverjeten izgovor, ki ne more premotiti nobenega trezno mislečega človeka. Zdel se je, da je deželni po zadnjih izjavah priče in po slabotni Kraljičkovi obrambi tudi sodnik omahovati. Odšel je s pristavom in odvetnikom v stransko sobo, kjer so se dolgo, precej dolgo pričkali. Ko so se vrnili v sodno dvorano, je sodnik v zadržanem govoru povzel ves potek razprave in končno izjavil, da ni nobenih pravih dokazov za krivdo obtoženca. Ker je na razpolago so samo možnost, krčevjem verjetnosti, nikakor pa ne jasni, neovrgljivi dokazi; zato mora priznati mladeniča za nekriivega, in s tem izreka nad njim po postavi oprostilno razsodbo. Majda je tiho zajokala, Kraljičkov obraz se je veselo razjasnil, očem so osupili tožilci in mrmrali in na glas ugovarjali. — Odvetnik pa se ni dal gnati. Po kratkem posvetovanju s tožniki je vložil proti sodnikovi razsodbi pritožbo na višje deželno sodišče. — Tu je bilo Kraljičkovo veselje na mah potlačeno, smrtno-bled se je vrnil nazaj pod ključ. Majda se je spustila v krčevit glasen jok. Sedaj je prišel ubogi Kraljiček v mesto, kjer je ostal na deželnem sodišču zopet tri tedne v ječi in se je moral bati, da bo prišel pred poroto sodišče. To so bili strašno hudi dnevi, toda najbolj od vsega ga je trla misel na Majdo. Ni si mogel izbiti iz glave njenega čudnega obnašanja pri obravnavi v Gorjanski krčmi. Kakšna je sedaj do njega? Ga li sovraži kot njen oče in njeni sorodniki? Ali dvomi tudi ona o njegovi nedolžnosti ali ga ima celo za krivega? Ne, ne, to je nemogoče. Zakaj je pa proti njemu pričala, čeprav je bila oproščena pričevanja. Ravno njena izjava je bila vanj najbolj obtežilna. Ta bo tudi tukaj v mestu najbolj odločilna in mu bo najbolj škodila. Če bi se utegnilo zgoditi, da bi bil priznan za krivega, se ima za to predvsem Majdi zahvaliti. Tega bi mu ne bila smela storiti, če ga resnično in odkrito ljubi, tako kot on njo… Pač, pač, ona ga ljubi srčno, iskreno. Zakaj bi pa sicer v Gorjansko pri sodni obravnavi tako bridko jokala? — Podlegla je le pod pritiskom svojega očeta in on jo je prisilil do izjave, deklice so pač slabke… Če pa pride on, Kraljiček, na svobodo, kaj bo potem? Ali sme še na to misliti, da bi se z Majdo poročil, po vsem tem, kar se je zgodilo? Brezpogojno, na vsak način! Mojster Jernej je tako hotel in Majdi mu je prisegla zvestobo. Sedaj je pa preizkušnja, da ga resnično ljubi. Ko bo prost, bo zahteval, da se takoj sklene zakon, in v nobenem primeru se več ne vda. Silno počasi so potekali trije tedni in potem je prišlo do odločitve. Iz uradnih spisov, ki jih je poslal gorjanski sodnik obenem z zelo ugodnim spremnim pismom za obtoženca v mesto, in po zaslišanju mnogih prič je spoznalo višje sodišče obtožbo za popolnoma ničevo in nevzdržno in ne le ni izročilo zadeve porotnikom, ampak je obtoženca končno veljavno oprostilo in ga takoj izpustilo iz ječe. 12. septembra, pozno zvečer, je Kraljiček zopet stopil v svojo hišo. ==XV.== V naslednjih dneh ni naredil mladi urar nobenega koraka iz hiše. Skoraj na skrivaj je šel v nedeljo k zgodnji maši in se je vrnil nato takoj zopet domov. Ni pa mogel zabraniti, da ne bi prihajali ljudje k njemu pogosteje kot kdaj koli. Deloma so ga obiskovali iz radovednosti, deloma iz prijaznosti, toda vsi pod pretvezo, da bi dali kaj popraviti ali bi kaj kupili. Nekateri so pomilovali po nedolžnem preganjanega, drugi so zabavljali čez neopravičljivo postopanje Gabrščekove žlahte. Tu in tudi Kraljiček vedno zamolčal svoje sodbe in usili so mu zlasti proti peki in Klančarjevi taki izrazi, ki ne bili niti ljubeznivi. Od Majde, svoje neveste, je menil, da bi smel pričakovati, da bi prišla kaj sem in se z njim pogovorila o vsem, kar se je pripetilo. Toda nikdar več ni šla mimo njegove hiše, in ko se je zopet prikazal v javnosti, se mu je očividno izogibala. Tedaj ji je napisal naslednje kratko pismice: »Ljuba Majda! Povsod se mi umikaš, da ne moreva priti skupaj. Zakaj pač? Med nama se ni nič spremenilo. Moja ljubezen je ostala, kot je bila, in tako upam, da tudi tvoja. Mene ti ni treba nič bati, povedal ti bom samo ljube stvari. Toda govoriti moram pa v vsak način s teboj; zato Te srčno prosim, priti jutri popoldne okrog štirih na Rodne pod podružnico Sv. Marka, kjer me boš dobila. Medtem Te iskreno pozdravljam in ostajam iz vsega srca Tvoj Janez.« Rodne so zeleno, tu pa tam z grmovjem in drevjem porastlo pobočje, ki se vzpenja nad bistro Tolminko proti prijazni podružnici Sv. Marka, za katero se začenja dvigati bolj strmo pobočje. Od tu je prav lep razgled dol na trg in na vso slikovito gorjansko okolico. Nekoliko nad potjo, ki pelje po bregu od Poluninja proti Zahčam, je bilo na lepi razgledni točki v senci brez počivališče, kjer so stale tri preperele klopi in pred njim majhna, trhla mizica. Tu je sedel Kraljiček že dolgo pred četrto uro naslednjega popoldne in se hrepeneče oziral navzdol po poti, po kateri bi imela priti Majda. Toda »dedlo« se je, da čaka zaman. V farne zvoniku je bila ura štiri, četrt, pol petih, a deklice še vedno ni bilo videti. Že je izgubljal vsako upanje, ko je zaslišal za seboj korake in Majda je stala pred njim. »Pozdravljena, predraga! Odkod pa prihajaš?« je zaklical veselo iznenaden. »Tam iz Poljubinja prihajam,« je odvrnila, »ali si mene čakal?« »Da, že dolgo; toda nič za to — da si le tu! Daj, usedi se.« V dekletovem srcu se je zbudilo toplo sočutje, ko ga je bliže pogledala. Bil je strašno upadel in je imel bolestno bledo barvo na obrazu; samo njegove kot nebo modre oči so sijale še vedno z nekdanjim bleskom. Toda nekoliko v zadregi, nekoliko iz previdnosti je zatajila Majda svoje gorko čustvo in se je le bežno dotaknila njegove roke, katero ji je ponudil. Nato sta sedela nekaj časa molče nasproti na klopeh, vsak na eni strani mizice. Kraljiček je nekajkrat požrl slino, nato je rekel: »Majda, prestal sem hude čase.« »Jaz nič lažje,« je odvrnila. »Ti? Kako neki? Ali se ti je kaj pripetilo?« »Mar meniš, da imam srce iz kamna? Nečast, sramota zaradi tebe, strah, silni dvomi — to je pač dovolj.« »Kaj? Ti si dvomila o moji nedolžnosti?« je vzkliknil, »tudi ti, Majda?« »Ne, razumí me prav. Dvomila sem, če boš oproščen — strašno sem se bala.« »Zakaj si pa potem proti meni pričala? Tvoja izpoved je bila najbolj nevarna zame. To me je bridko zadelo.« Deklica je močno zardela in ni našla kaj časa nobenega pravega odgovora. Nato je pa kljubovalno odvrnila: »Zakaj si mojega očeta tako hudo razžalil in ga sramotil z grdimi psovkami?« »Majda, meni, da so me tvoj oče in tvoji sorodniki še veliko huje razžalili in me najgrše sramotili.« »Oče je strašno jezen nate.« »Jaz nič manj nanj — in bolj upravičeno, kot on name.« »Oče ne mara o najini poroki nič več slišati.« »In ti, Majda?… Ti?… Ali me hočeš tudi ti zapustiti?« je zaklical, trešoč se po vsem telesu. »Ne, Janez, jaz ti ostanem zvesta… Toda morava počakati.« »Čakati, čakati! Kako dolgo pa še?« »Dokler ne pride imovinska zapuščina strica Jerneja na dan.« »Ta ne pride več na dan. Na to lahko čakaš kava sto let.« »Tako? Tako? — To veš torej čisto gotovo!« »Majda! — Sedaj zopet dvomiš nad menoj. Če nimaš nobenega zaupanja do mene, je konec moje sreče.« »Saj ti zaupam… Toda odkod moreš vedeti, da se zadeva več ne razjasni?« »Tako brez konca in kraja so že povsod povpraševali, pisarji in iskali — uradi in tvoji sorodniki — da ni več najmanjšega upanja, da bi prišlo še kaj na dan.« »In vendar pride na dan. O tem sem prepričana. Počakati moramo.« »Vsako čakanje je v nesrečo. Če bi ne bila tako dolgo čakala, bi nama bilo prihranjeno mnogo gorja.« »Vendar ne boš resno zahteval, da se sedaj, ko je komaj pravda končana, takoj poročiva?« »Da, to zahtevam. Nobenega tedna nočeva več odlašati. Moram to zahtevati.« »Ali si ob pamet? To bi zbudilo silno pozornost. In bilo bi osramočenje za mojega očeta in sorodnike.« »Tvoji sorodniki se tudi niso nič pomišljali, ko so me pahnili v veliko sramoto. Moja čast ni nič manj vredna kot njihova. Ravno s poroko mi lahko pripomoreš do časti. In to upam od tebe.« Majda je gledala nekaj časa mračno v tla, nato je rekla: »Ne gre za tvojo čast, ampak tudi za mojo. Midva sva bila ono noč, ko je stric Jernej umrl, dolgo časa sama v hiši. To vedo ljudje. Če se sedaj poročiva, bodo s prsti kazali name in govorili, da sem ti ono noč pomagala spraviti v kraj stričevo zapuščino, in sedaj da ne morem več čakati, da se usedem v bogato gnezdo.« »Tega ne bo nihče govoril razen tvojih sorodnikov… Toda ti, ti, Majda, me sumnjiš sedaj znova, že potol? že vedno ne verjameš v mojo nedolžnost.« »Pač, v tvojo nedolžnost verujem; toda ne sme se pripustiti niti slabega videza.« »Kjer ni nič slabega, ni tudi slabega videza… kvečjemu pri zavistnih ljudeh. Ti pa moraš z menoj držati, Majda, popolnoma ž menoj.« »Gotovo da… Samo… samo… Brez ozira na vse drugo, je najina poroka za sedaj nemogoča. Moj oče tega ne privoli.« »Ti tudi ne bo nikdar privolil, pa čakaj, dokler hočeš… Toda ti si že nekaj prej rekla, da hočeš iti k bratu svoje matere Boštjanu v Srednje in tam ostati. Naredi to. Tam bi se lahko zglasila za oklice in potem bi se kje na primer na Sveti gori, na tihem poročila.« Deklica se je globoko zamislila; čez nekaj časa pa je rekla: »Ne, to ne gre, nikakor ne gre. Oče bi me preklel.« »Tega ne stori, ker te ima preveč rad. In če bi to tudi storil, ne prinese krivična kletev nobene škode.« Sedaj se je delalo dekle na videz, kot da hoče jokati; pa ji ni šlo zares na jok, česar tudi Kraljiček ni prezrl. Kmalu pa se je zopet umirila in nevoljno zaklicala: »Zakaj bi pač morala s poroko tako hiteti? Ali je taka sila?« »Zato, ker te imam rad in ker zahteva to moja čast. Samo ti mi moreš zopet popolnoma pridobiti mojo čast, če se z menoj poročiš. Tudi nima čakanje nobenega smisla. Nihče ne ve, če in kdaj pride zapuščina mojstra Jerneja na dan. Lahko traja deset let in še več. Medtem so že postarana.« »Tedaj počakajva vsaj eno, dve leti, da bo zrasla trava čez vso zadevo.« »S tem ne bo nič pomagano, da se reši moja čast. In dve leti je dolga doba, med katero se lahko marsikaj zgodi in spravi mojo srečo zopet v nevarnost. Ne pridem prej do miru, dokler ne bom imel svoje srce pod streho — in moja sreča si ti.« »Če se pa nočem sedaj poročiti — kaj potem?« je kljubovalno dejalo dekle. Kraljiček se je zdrznil in povesil glavo. Po kratkem času je rekel zamolklo: »Potem, Majda… potem vem, da ne maraš več zame in da bi se me rada iznebila.« »O tem ni govora,« je zaklicala deklica; »jaz srce te ljubim, bolj kot ti mene.« V resnici je imela Majda še vedno nekdanje, globoko ljubezen do mladega urarja; toda da bi se hitro z njim poročila, o tem sploh ni hotela nič slišati. Ne preveč hudo, pa vendar nekoliko se je tudi bala razgrajanja svojega očeta, toda glavni vzrok njenega odotavljanja in zavlačevanja je bil njen ponos. Nikakor se ni mogla odločiti, da bi stopila pred oltar s človekom, ki je ravnokar prišel iz ječe, kot ji je tepla v glavo. Po drugi strani pa je bila naklonjena v skrbeh zaradi Kraljičkovega obnašanja. Nič več ni bil stari, dobrodušni Janez, ki jo je oboževal in se ji je pustil, da bi ga lahko okrog prsta ovila. Očividno je postal zaradi dolgega zapora in razburljive pravde trdnejši in odločnejsi… Toda ona, Majda, mora zopet dobiti oblast nad njim, ukloniti njegovo samovoljo — če ne gre z laskanjem, pa z odločnostjo in krepko voljo. In že je dvignila glavo in rekla, kot da je važnejna: »Janez, če bi me imel zares rad, bi ne govoril pred vsemi ljudmi slabega o meni in mojih.« Kraljiček je pobledel, za trenutek pomolčal in se nato zagovarjal: »Majda, o tebi nisem nikdar govoril kaj drugega kot dobro, in o tvojem očetu sem povedal veliko manj, kot je res.« »Pa si vendar kriv, da čenčajo ljudje toliko čez našo hišo. V takih okolnostih je nemogoče, da bi se poročila. Vsi ljudje bi zmajevali z glavo.« »Nihče, razen tvojih sorodnikov, mi ne zavida sreče, da bi te mogel kot svojo ljubo ženko pripeljati na svoj dom.« »Tako, kot je sedaj položaj, bi ne mogla biti srečna… Janez, bodi tako dober, če me je laskala, spoznaj za pametno, da za zdaj še počakaš — srčno te prosim.« »In jaz, Majda, te iskreno prosim, ne zadržuj mi še nadalje sreče, časti, da bi te mogel imenovati popolnoma svojo. Tvoj oče in tvoji sorodniki ne hočejo ločiti od mene. Tem dalje čakaš, tem bolj bova narazen.« »Prej si mi večkrat rekel, da bi meni na ljubo vse naredil — zame da ti ni nobena žrtev prevelika. In sedaj mi ne izpolniš več niti najmanjše prošnje, toliko ljubezni nimaš, se je namrdnila.« »Majda,« je vzkliknil, ravno zato, ker te neizmerno — nadvse ljubim, te prosim tako iskreno, da poroke zopet ne odložiš. Grozno se bojim, da bi te izgubil… Potem bi imelo življenje zame nobene vrednosti več.« Obraz pekove hčere je spreletel zmagoslaven izraz. Spoznala je pač iz njegove strastnih izjav, da je še popolnoma v njeni oblasti, in ni več dvomila o tem, da se bo vdal njeni volji. Sedaj pa je hotela z zadevo hitro končati. Prišel se je pravi boj med obema. Dekle je zopet reklo s kujavim glasom: »S silo nočeš privoliti name. To me žali… In če bova že poročila nekoč, toda sedaj ne — pozneje. Sedaj so najbolj neugodne razmere. Saj ljudje bi gledali na naju in po vsej okolici bi bilo dovolj čenčanja in čvekanja.« »Majda, jasno vidim, da se me sramuješ,« je potožil. »Tvoji ljudje so me tako očrnili.« »Zopet me žališ! Sedaj imam dovolj. Grem domov.« »Ostani tukaj!« je zaklical pol proseče, pol zapovedujoče. »Na gotovem moram biti.« »Saj si že. Povedala sem ti vendar, da se na sedaj ne poročim.« »Torej se od mene poslavljaš. Bodi odkrita!« »O poslavljanju ni govora. Samo počakati moraš.« »Čakati ne morem več.« »Kaj pa hočeš potem storiti?« »Jaz? Jaz?… Majda… ti… svojo besedo moraš držati.« »Nikdar ti nisem dala besede, da se bom od danes do jutri poročila.« »Toda stric Jerneju si sveto obljubila, da boš imela tri tedne po njegovi smrti poroko z menoj. Ta čas je pa že davno pretekel.« »Ravno zaradi tega ni veliko na tem, če se nekaj časa počakava.« »Meni je veliko na tem. Gre za mojo čast, mojo srečo, moje vse.« »Moja čast je tudi nekaj vredna. Če me imaš rad, moraš počakati.« »Čakal ne bom več.« »Ali je to tvoja zadnja beseda?« »Da, moja zadnja. Od tega več ne odstopim.« Majdine črne oči pod bujnimi zlatimi lasmi so se jezno zabliskale. V svojem ponosu, v vroči želji, da zmaga nad njim, se ni več ustršila niti pred skrajnimi sredstvi. Počasi je zasukala zaročni prstan, katerega ji je dal pred pol letom, ga snela s prsta, ga pomirila po mizici proti mladeniču in rekla z ledenim glasom: »Tu imaš svoj prstan. Le daj ga kateri drugi.« Kraljičkove oči so se strašno razširile, obraz mu je postal bled kot sveča. Z osuplimi pogledi je strmel v prstan, kot bi videl nekaj groznega, kot bi ga tresla mrzlica, je drgetal po vsem telesu, iz njegovih ust pa ni prišel niti najmanjši glas. Majda, ki je za svojo upalo, da se bo uklonil in vdal njeni volji, je čakala minuto dolgo. Ko je pa sedel nem in odrevenel in je neprestano strmel v prstan, je skočila naglo pokonci in odšla po klancu navzdol. Še vedno je upala, da bo prišel za njo, jo poklical in jo vroče zopet prosil za ljubezen. Čisto se je večkrat ustavila in se ozrla nazaj. On pa se ni ganil in se ni oglasil. Tedaj jo je prevzela bojazen. Da bi le ne napravil kake neumnosti! Zmožen bi že bil za to, da bi se dal v svoji jezi zavesti do prenagljenih korakov. Toda moral je vendar videti, da s svojim ravnanjem ni mislila tako resno. Vsekakor je nastopila preveč ostro. Na zadnje je s svojim početjem še pretrgala vso vez med njima. Ne, da bi se ločil od nje, da bi ji čisto izneveril, tega ne more. Preradi jo ima. Umiril se bo in vso zadevo trezno premislil in še zvečer ji bo napisal pismo; potem bo lahko zopet obnovila zvezo… Toda kdo ve, če se še kdaj ozre nanjo? Pri moških se ne da presoditi njih misli, njen ja in sklepov. Ali bi se ne vrnila nazaj. Šla še enkrat gor in poskusila spraviti zadevo zopet v pravi tir? Tu bi se pa morala sama sebe obtožiti in ga osramočena prositi za prstan. Ne, tega ponižanja ne prenese. Prvi korak za spravo mora narediti on. In tako silno pa ta stvar tudi ni nujna. Jutri ga lahko lahko zopet mimo urarjeve hiše, prijazno pozdravi — delavnico se malo z njim posladi, da je vzel zadevo tako resno, in vse bo zopet v redu… Sedaj je hitela z urnimi koraki proti domu, ne da bi se še kaj ozrla nazaj. Medtem je sedel Kraljiček še vedno gori na Rodnah, smrtno bled, ne da bi se ganil, kot bi bil kamenit kip. Roke in noge so mu bile ledeno mrzle, pogled skrep, misli zmedene. Sploh ni mogel priti do druge zavesti kot: Moja sreča je strta in uničena. Vsega je konec. Zdaj pa zdaj se mu je streslo telo, kot bi ga kdo zabodel z nožem v meso… Preteklo je pol ure, zopet druge pol, in še vedno je sedel gori in čemel topo in blodno predse. Hipoma pa so se mu od čudno razsvetlile. Potegnil si je z roko preko čela, stresel z glavo in se zopet začel zamisliti. Težko dihanje mu je dvignilo prsi. Nenadoma je vstal in zahropel: »Naj govorijo o meni, kar hočejo. Ne potrebujem nič več in ne maram nič več v Tolminu.« Segel je po prstanu, pa je naglo odskočil nazaj kot pred gadom. Ne, nesrečni prstan naj bo, kjer je — pekel bi ga kot ognjaj v roko… Če se je pričelo vračati. Sedaj se ni hotel nesrečni mladenič nič več obotavljati. V velikih skokih je tekel dol v trg, kjer je poiskal trgovino in kupil vroč petroleja. S tem je hitel v urarsko hišo in se je tam zaprl za nekaj časa. Vzel je svoj potni kovček, spravil vanj nekaj obleke in perila in spravil v žep nekaj malega denarja, kar ga je bilo. Nato je napravil po posameznih hišnih prostorih z same. Ostružkov, lubja in trske kupčke in jih polil s petrolejem. Se čakat je pogledal v vsako sobo, vzdihnil in zastokal. Ne, tu se ni dalo več pomisliti… Prižgal je kupčke suhljadi naglo druga za drugim, odprl več oken, hitel k hovečjemu vrečo, zaklenil zadnja hišna vrata za seboj od znotraj, stopil skozi prednja vrata ven na prosto in jih zaprl s ključem od zunaj. Ključ je zagnal daleč od sebe v travo in je nato odšel z naglimi in velikimi koraki s kovčegom v roki zopet gor proti Rodnam. Ko je prišel čez vodo in se vzpel v klanec, se je ozrl nazaj. Tu se je dvignil mogočen črn oblak dima nad streho njegove hiše, in skozi okna so švigali rdeči plameni. Po trgu se je zaslišalo grozno vpitje, rezek signal s trobento zažganel po okolici, in že so tulila trobila požarne brambe, z zvonika je bilo slišati plat zvona. Tu je nastal silen hrus in trušč, vpitje se je razlegalo vse vprek, vozovi so z ropotom drdrali po cestah. Toda se preden je mogla požarna bramba posreči vmes, je že silni skozi streho goreče hiše silovito ujel proti večernemu nebu in je vrgel svetlečo čez trg, dolino in hribe. Sedaj je videl Kraljiček, ki se je usedel na parobek, kako je tam spodaj kar mrgolelo ljudi, kako so poskušali se vdreti v hišo, slišal je hreščanje vrat, ki so jih s silo razbili, pri tem pa je grozno prasketal, pokal in sikal ogenj. Hipoma se mu je zazdelo, da sliši iz hrupa presunljiv krik neke ženske, toda v strahoviti zmedi ni mogel razločno spoznati glasu. Videl je samo to, kako njegovo lepo hišo, s katero je imel tako veliko veselje, ki jo je tako ljubil, uničuje nenasitni požar. Kar naprej je strmel v ogenj, oči so ga bolele, ustnice so podrhtavale, mrzel pot mu je tekel po obrazu in vratu. — In tedaj so planili po bregu navzdol kmetje s svojimi posli — pred vsemi Andrej Klančar. Ko je ta zagledal Kraljička, kako sedi tu sam na parobku, je zavpil nad njim: »Človek božji, kaj pa delaš tukaj? Ali ne vidiš, da ti gori hiša!« »To vem že dolgo,« je odvrnil urar topo, »saj sem jo sam zažgal.« »Kaj? Sam si zažgal svojo hišo? Ali si ob pamet?« »Ne. Pač pa nočem ničesar več imeti, kar rabi od Gabrščekove žlahte. Vzeli ste mi vse, čast in dobro ime in še več. Sedaj naj še hišo ognj vzame.« »Fant, požar te bo drago stal.« »Hiša je moja last; postavno sem jo prevzel in tudi vse pristojbine plačal. S svojo lastnino lahko storim, kar hočem. — Zavarovana tudi ni.« Pretreseni so stali kmetje okrog njega. Tedaj je zahropel: »Pustite me v miru! Pojdite domov — tam spodaj se ne da nič več dobiti.« Hiteli so pa vendar tja k pogorišču, kjer so gasilne brizgalke v vso silo delovale. Toda če se je streslo seme hreščeče zrušilo in na milijone isker je švigalo v žarečem vrtincu proti nebu. V notranjščini hiše so se podile ognjene kače divje sem ter tja. Tu se ni dalo nič več rešiti. Ni se moglo ničesar drugega ukreniti, kot pustiti, da zgori stavba do tal. Za okolico ni bilo nobene nevarnosti, ker je bila urarjeva hiša nekaj sto korakov oddaljena od trga in je bilo vreme popolnoma brez vetra. Gori na Rodnah je še vedno sedel Kraljiček in je mračno strmel na svojo pogorelo domačijo. Štrlele so le še razvaline zidovja navzkrž, kjer so se kot iz mrtvaške lobanje grozno svetila okna… Mladenič je vstal, da bi šel naprej. Tedaj ga je prevzela taka bridkost, da bi najrajši umrl. Krčevit jok mu je pretresal telo, solze, ki so mu tekle po licih, niso bile gorke, ampak ledenomrzle. Po daljšem času šele se je po sili malo umiril, vzel svoj kovčeg v roko in krenil po poti čez Poljubinj in Ljubinj na drugo stran proti Melcam. Od tu pa je kar vso noč nadaljeval svojo pot čez cerkljanske in loške hribe in je dospel naslednji dan popoldne do Ljubljane. ==XVI.== Leto se je nagibalo h koncu. Gorjanske planine je pokrila bližajoča se zima že z belo, do nižin segajoče kapo, nižje hribovje je bilo golo in sivorjavo in vsa pokrajina je dremala v somraku pozne jeseni. Le tu pa tam kdaj je posijalo sonce po pobočjih, da je frfotajoč čelo kak zakasnel metulj v toplem, mehkém ozračju in iskal redke jesenske cvetlice. Nekega takega jesenskega dne — tam med sv. Martinom in sv. Katarino — se je pojavil pri dekanu v Gorjanskem frančiškanski pater, ki je bil koščene postave, plešasto teme mu je obkrožal venec sivih las, iz podolgovatega, izrazitega obličja pa so mu sijale celo prijazne oči. »Pozdravljeni, gospod dekan! Menda me ne poznate več,« je rekel, ko je stopil v župnijsko sobo. »No vem, kdo bi bili, in vendar se mi zidite znani,« je odvrnil dekan, ki je moral biti nekako iste starosti z redovnikom; »zdi se mi, kot bi vas kdaj že videl.« »Pater Serafin s Kostanjevice. Pred desetimi leti sem bil nekdaj tukaj na obisku pri svojemu prijatelju iz dijaških let Jerneju Gabrščku.« »Oh, sedaj se pač spomnim! Pozdravljeni, pater Serafin!… Prosim, izvolite sesti. Danes morate biti moj gost, vaš prijatelj žal ni več živ.« »Da, ubogi Jernej. Bog se usmili njegove duše! — Le zaradi njega prihajam danes k vam.« »Po njegovi smrti se je zgodilo mnogo žalostnega. — Saj morda že veste?« »Samo nekaj vem od vsega. Bil sem od božiča do srede oktobra vedno po misijonih. Dvakrat sem pisal od tam prijatelju Jerneju, nisem pa prejel nobenega odgovora; sicer je imel navado vedno odgovarjati na moja pisma, ki sem mu jih pa pisal največ po dve na leto. Brž ko sem se vrnil domov, nekako pred tremi tedni, sem mu zopet pisal, tedaj pa je prišlo moje pismo nazaj z opombo: Naslovljenec umrl. Te dni je pripovedoval neki sobrat pri mizi o čudnih dogodkih tukaj, toda kaj prav gotovega ni vedel. Tedaj se mi je nudilo, da pridem sem in sam poizvem o vsem. Lahko si mislite, kako sem se prestrašil, ko sem zagledal razvaline pogorele hiše in slišal od ljudi o tako neverjetnih stvareh. Sedaj bi pa prosil vas, gospod dekan, da bi mi o tem bolj natančno poročali.« »Nesreče so krive čudaške navade gospoda Jerneja, ki se jih je držal do svoje smrti,« je izjavil dekan. »Kako neki? Saj vendar ni zakrivil kake krivice?« »Krivice ravno ne; toda s svojimi sorodniki je vendar uganjal zvijačno igro. Le poslušajte.« In sedaj je pripovedoval dekan podrobno o poteku vsega, kako je mojster v svoji zadnji bolezni določil za ustno oporoko svojega pomočnika, Kraljička, kot dediča hiše in podjetja; kako se je potem večkrat dvomno izražal v kakšem niru je našel nato, ko se je izkazal na sodniji spravljeni pismeni testament kot samo nekaj pol praznega papirja, ne da bi bilo z vrstico označeno, komu voli svojo imovino; kako je govorilo več znakov za to, da je zapustil precejšnje denarno premoženje, o čemer je niso mogli najti nikjer niti sledu; kako so Kraljička zaradi tega sumili, ga zaprli v mučno pravdo in kako je bil slednjič oproščen; nato pa kako je vsled užaljene časti, zamere in jeze zažgal hišo. Ko je dekan končal svoje poročilo, je sedel pater nekaj časa molče, ves pretresen. Potem je vprašal: »Ali ni bil pomočnik pošten človek?« »Videl sem fanta pred desetimi leti, in tedaj je napravil name najboljši vtis.« »Kot dušni pastir morem o njem dati le najboljše spričevalo,« je odgovoril dekan. »Bil je veren, ravno popolnoma nepokvarjen in pošten in zelo prijazen v občevanju. Že to, da je dvanajst let dolgo junaško vzdržal pri čudakskem, silnem gospodu Jerneju in da se ni nikdar pritrojeval čenčam, govori več kot ugodno v njegov prid.« »S fantom moram na vsak način govoriti. Kje bi ga pa dobil?« »Tega ne ve nihče. Po prizoru se ga videli, da je krenil tja gor proti Melcam. Kam se je potem obrnil, ni znano nikomur. Ljudje pravijo, da je v Ljubljani. Pa ne vem, ali je res.« »Po kratkem molku je rekel duhovnik: »Še vedno mi je nerazumljivo, zakaj je fant hišo zažgal, potem ko je bil oproščen vsake krivde in je bila njegova čast zopet zadobljena. Morebiti pa je požar vendarle slučajno nastal.« »Ne, ne, fant je vpričo mnogih mož izjavil, da je sam zažgal. Ko so mu vzeli Gabrščkovi dobro ime in glas in vse, da noče sploh ničesar več, kar izhaja od njih žlahte. Dal je veliko na čast, neizmerno veliko. Sramota, da je moral skoraj sedem tednov sedeti v ječi, in sumnje, ki ga je še vedno čutil od nekaterih ljudi, mu ni šlo iz glave. Tu je hotel s prav izrednim dejanjem potrditi svojo nedolžnost… In morda, morda je pripomoglo do tega še neki drugi vzrok.« »Kakšen? Prosim, gospod dekan, povejte mi vse.« »Mladenič je bil zaročen, in sicer s hčerjo peka Gabrščka, brata mojstra Jerneja. Imela bi se v kratkem poročiti. Tu pa je moralo priti med obema nekaj neljubega vmes.« »Ali veste kaj gotovega o tem?« »Gotovega ne, samo nekaj, kar vzbuja pozornost. Ko je bila hiša že v plamenih, je planila tja Majda — tako se imenuje dekle — in je vekala in tulila in se vedla kot zmešana. Menila je, da je mladenič še vedno v hiši, in ni hotela po vsej sili noter, da ga reši. Res se ji je posrečilo, da se je iztrgala ženskam, ki so jo držale, in skočila v ogenj. K sreči se je brž zagnalo nekaj srečnih mož za njo in jo potegnilo ven. Toda zadobila je grozne opekline — po obrazu, po rokah — tudi obleka je bila na pol ožgana, bujni, lepi lasje pa skoraj popolnoma. Ko so pa ljudje spoznali novico, da je mladi urar sam zažgal hišo in da cepi sedaj gori na Rodnah, je prišlo dekle čisto iz uma. Vpila je kar naprej: Jaz sem kriva! On ne. Jaz sem kriva! Jaz sem kriva! Jaz sem ga do tega pripravila! — S težavo so spravili dekle domov, kjer je več tednov visela med življenjem in smrtjo. Prav čudež je, da je sploh še ostala pri življenju. Sedaj so se rane že toliko zacelile, da se ni treba več bati hudega. Toda deklica joka kar neprestano in ne mara imeti nobenega človeka poleg sebe.« »In kako se obnašajo dekletovi domači?« je vprašal pater. »Ti se ne dajo spreobrniti. Še vedno govorijo okrog, da ima Kraljiček denar v rokah in da je šel z njim v tujino samo da bi zvrnil sum nase, da je hišo zažgal.« Frančiškan je krepko zmajal z glavo in težko zasopel. Boreč se s poslednjim pomislekom, je rekel polglasno, kot samemu sebi: »Ne pomaga nič. Moram govoriti, čeprav sem Jerneju obljubil, da ohranim tajno. Nasproti obljubi stoji višja dolžnost, ki jo je treba izvršiti.« »Kaj vam je, pater Serafin? Kaj neki šepetate?« je bil dekan radoveden. Za trenutek redovnik se je pomolčal, nato je rekel odločno: »Gospod dekan, hočem vam nekaj razodeti — najprej samo vam. Zapuščena imovina Jernejeva je v mojih rokah, to se pravi, je le še nekaj tisoč goldinarjev, veliko večji delež je že porabljen.« »O sveti Bog!« je zaklical dekan na vso moč iznenaden. »Kako je pa to mogoče?« »Zelo enostavno. Prijatelj Jernej je odločil vso svojo imovino kot drzno poganske misijone.« »To je pa čudovito. Kaj takega bi nikakor ne pričakoval od moža, ki je bil razvit kot skopuh.« »Tudi jaz ne. In popolnoma sem od sebe je prišel na to misel, ne da bi ga kdaj koli prosil ali samo namignil na to. Ko mi je razodel svojo namero, sem ga nasprotno celo opozoril na to, da ne sme prezreti svojih sorodnikov. Tedaj se je razjezil in je izjavil, da njegova brata in sestra prav nič ne podedujejo, saj da so že prej pograbili očetno dediščino in da so krivi, da je moral pustiti svoj življenski poklic.« »Svoja brata in sestro je torej s prazno oporoko samo povlekel za nos. To je pa tudi res, da so vsi zelo premotivi in da ne potrebujejo dediščine. — Dovolite mi drzno vprašanje, pater Serafin, koliko je znašalo darilo gospoda Jerneja.« »O, to lahko izveste. Vsega skupaj je bilo ena in štirideset tisoč goldinarjev… Darovani denar sem poslal deloma našim redovnim misijonarjem, deloma drugim potrebnim misijonom, in ker je v misijonskih pokrajinah veliko pomankanje, je bil denar še davno potrošen. Le ostanek v znesku štiri tisoč goldinarjev je še naložen pod tujim imenom v neki mestni hranilnici.« »Tako, tako… Nerazumljivo mi je, kako je mojster vse uredil, da se ni mogla odkriti niti najmanjša sled o denarju.« »Glavnica je bila naložena v državnih papirjih, ki jih je prijatelj Jernej ogenj za drugim vnovčil in mi izročil gotovino. Nekaj časa samo imel znesek v mestni hranilnici, kot rečeno, pod tujim imenom. Jernej mi je strogo zabičal, da moram po vesti ohraniti vso zadevo tajno. O darovanju nisem smel nikomur česa izdati, razen svojemu predstojniku, in le tem sem moral dovoljevati dne tamolati. Sedaj pa smatram za svojo dolžnost, da razodenem skrivnost, ker je treba pripomoči do veljave dobremu imenu po nedolžnem osumljenega človeka.« »Da, pater Serafin, to je tudi moja mnenje, da je ta dolžnost večja kot vaša dana beseda.« Imate pa gotovo tudi kaj pisanega v roki, darilno pismo ali kako dokazilo?« »Ne imam, razen treh pisem, ki mi jih je bil moj prijatelj svoje dni pisal in ki se deloma nanašajo na daritev.« Potegnil je iz svojega habita snopom misijček, iz katerega je vzel več listov. »Prvo pismo je iz dobe neposredno po mojem obisku pred desetimi leti,« je dejal, »in pozaduje vrstice se glasijo: Ljubi Stanko!…« Ko je dekan začudeno pogledal, je frančiškan pojasnil: »Moj prijatelj Jernej me je namreč vedno — kot nekdaj v dijaških letih — nagovarjal z mojim krstnim imenom; toda prosim, gospod dekan, preberite sami.« Dekan je vzel v roko omenjeni list, takoj spoznal pisavo mojstra Jerneja in bral naslednje: »Ljubi Stanko! Odkar si bil tukaj, moram neprestano misliti na pretaklost, in moje duševno razpoloženje je slabše kot kdaj koli. Svoj poklic sem zgrešil, to se pravi, moje življenje je brez smisla in brezplodno. Ko so me vrgli iz gimnazije, sem zgubil trud in pravi cilj in nafratam sedaj po vseh kot kdaj brez krmila. Ti si bil bolj pameten in zisel kot jaz in si se priboril do svojega visokega cilja, ker moreš tako veliko storiti za razširjanje kraljestva božjega. Seveda za redovni stan, kot Ti, bi ne imel nikdar poklica, toda čutil sem poklic za svetnega duhovnika. Nekoč sem sanjaril celo o tem, da bi šel za misijonarja med pogane. Sanjaril sem še o marsičem drugem, zlasti o eni ženski, ki je še do danes ne morem pozabiti. Da ni prišlo do poroke, ni moja krivda. Toda tudi v tem spoznavam božji migljaj, da sem bil že od začetka poklican za duhovski stan. To je šlo sedaj vse mimo. In vendar bi rad tudi v svojem zgrešenem poklicu storil kaj koristnega za božje kraljestvo, da ne pridem popolnoma gol in prazen na drugi bregi sveta. S pridnostjo in varčnostjo sem si pridobil precejšnje imetje. Podlaga vsemu je seveda veliki dobitek, za katerga se imam Tebi zahvaliti, ker sem le na Tvojo pobudo stavil v loterijo. Te svete dobrine, nad svojim življenjskem delam, bi torej rad obrnil za kak višji namen, in prosim Te za svet, kako bi mogel to najbolje storiti. Imam že nekakšen načrt, ki Ti ga bom razodel pri tvojem prihodnjem obisku — čez osem tednov — in zanašam se pri izvedbi tega sklepa na Tvojo pomoč… Obljubi še eno besedo, da ne boš imel napak o tega mnenja o mojem sotrajnem razpoloženju.« »Če tudi nisem prav zadovoljen, pa vendar nisem v svojem sedanjem stanju popolnoma nesrečen. Delo me veseli in ravno tako uspehi; pri tem se večkrat znebim težkih misli. Lepo Te pozdravljam Tvoj stari prijatelj Jernej Gabršček.« Ko je dekan pismo prebral, mu je podal frančiškan drugo, ki je bilo napisano pol drugo leto pozneje, in je pokazal s prstom na vrstice, ki pridejo v poštev. Te so se glasile: »Pisal si, da je vseh dvajset tisoč goldinarjev, ki sem Ti jih jeseni izročil, že odtlej med svet in da niso samo veliko pomagali misijonom, ampak olajšali tudi ubogo bridke bede in lakote. To je veselje in tudi tolažba zame. Sedaj si vsaj lahko rečem, da ni bilo moje delo v življenju popolnoma brezplodno in odveč. — Od Vseh svetih prinesem nov znesek…« V tretjem pismu — štiri leta pozneje — je pisal mojster Jernej: »… Z desetimi tisoči goldinarjev, ki sem Ti jih zadnjič poslal, je moja imovina izčrpana. Le zaradi previdnosti odtegnem naslednje: Pet tisoč goldinarjev lahko takoj obrneš v prid misijonom, drugih pet tisoč goldinarjev pa mora ostati v hranilnici do moje smrti. Dokler morem delati, mi dohodki mojega podjetja popolnoma zadostujejo za potrebe. Za primer pa, da bi postal za delo nezmožen ali da bi delil čas ležal bolan ali da bi imel kakršne koli večje izdatke, ki bi utegnile več kriti, si pridržujem pravico, da smem dvigniti toliko iz glavnine, kolikor bi vsakokrat potreboval. Kar preostane po moji smrti od zadnjih petih tisočev, gre brezpogojno za misijonske namene…« Majaje z glavo je izročil dekan pisma nazaj. »Ali so vas prepričali papirji ali še dvomite?« je vprašal redovnik. »Niti najmanj ne dvomim,« je zatrdil dekan; »dokazila so tako jasna in nedvoumna, da ne bo mogla imeti niti sodnija proti temu kakih pomislekov.« »Sodnija? S sodnijo nima ta zadeva nič opraviti.« »Pač, pač, pater Serafin. Zadeva mora vendar priti na dan. In to je predvsem potrebno, da podaste svojo izpoved pred sodnijo na zapisnik, predložite svoja dokazila in uradno dokažete resničnost podaritve.« »Svoj živ dan še nisem bil na sodniji… Če je že potrebno, da grem tja, bi vas lepo prosil, gospod dekan, da bi šli z menoj.« »Kajpak, rad. Lahko greva takoj tja.« Četrt ure pozneje sta se že javila frančiškan in dekan pri domačemu sodniku in mu predložila zadevo. Sodnik se je ravno tako vzel kot vzveselil, da je sedaj vendar prišlo na jasno, kako je z zagneteno imovinsko zapuščino mojstra Jerneja. Vpričo pristava je dal takoj na zapisnik izjave brata Serafina, priložil zraven pisma, ki mu jih je moral frančiškan prepustiti, in je potem izjavil, da se sedaj vsa zadeva končno veljavno pojasnjena in da so odstranjeni vsi dvomi o tem. Od sodnika takoj pa podal dekan in frančiškan k peka Jakobu, kateremu sta na kratko sporočila, kako je z Jernejevo zapuščino, da ga ga pustila v dvomu, da se je vse to pravilno izvršilo in da je sodnija to tudi priznala. Pek, ki je hipoma prebledel, se je delal, kot bi ga zadeva prav nič ne brigala, pa vendar ni mogel prikriti svoje nevolje in bridkosti razočaranja. Ko so stopili v sobo njegove otroci, ki so postali na obisk obeh duhovnih gospodov zelo pozorni, jih je pek pobito nahrulil, da niso tukaj nič izgubili in da naj se poberejo. Pater Serafin pa je ukazal mladini (judem, da naj ostanejo in jim je sporočil o stvarnem stanu. Ni pa bilo videti, da bi napravilo to razodetje kak močan vtis nanje. Samo deklica Majda, ki je imela glavo še vedno vso obvezano, je začela krčevito jokati. Vmes pa je večkrat zaklicala: »Hvala Bogu! Hvala Bogu!« Pater je vprašal, če je treba poravnati še kake stroške za boleznijo in pogrebom mojstra Jerneja, na kar je pek ponosno odgovoril, da je vse poplačano. Dekana je na poti domov frančiškan povedal, da ni njegov prijatelj Jernej niti krajcarja dvignil od petih tisočev goldinarjev, ki so še naloženi v posojilnici, čeprav bi lahko to storil po kaki osebi. Še isti dan se je vrnil pater Serafin nazaj v samostan, ne da bi pripisoval ljudje njegove obisku in dekanom v pekovi hiši kak poseben pomen. Tem bolj pa so bili pozorni, ko je dekan v nedeljo po pridigi v sv. Jakobu glede zapuščine urarja Jerneja Gabrščka javno razjasnil in obenem izjavil, da čuti kot dušni pastir dolžnost, da to razodene, ker je treba čast nedolžnih ljudi popolnoma oprati. In sedaj so imeli klevetavi jeziki po Gorjanskem za cel teden dovolj gradiva, da so ga pridno obdelovali. Ubogi Kraljiček, ki je izginil kdo ve kam po svetu, pa se je vsem smilil. ==XVII.== Pet let je minilo. Celo prvo leto je hodil Kraljiček brez obstanka iz enega kraja v drugega, ne da bi mogel kje najti pokoja svoji notranji razrvanosti. V Ljubljani je služil v službo pri nekem urarskem podjetju, kjer je že prej delal, pa vzdržal več kot tri tedne. Delal je potem zaporedoma — povsod le po malo časa — v Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu in se je vrnil slednjič v Ljubljano, kjer je dobil službo v neki drugi urarnici. Nekoč je slučajno bral v nekem časopisu med drugim obvestilo, ki je bilo očividno zanj namenjeno, da je namreč prišla zapuščina mojstra Jerneja Gabrščka iz Gorjanskega na dan in da je zdaj vsa zadeva o dediščini vsestransko pojasnjena. Po tej važni povesti pa je ostal Kraljiček popolnoma hladen. Saj pač nima v Gorjanskem in sploh v gorah ničesar več iskati, in kaj se tam godi ali kaj mislijo, ga prav nič več ne zadeva. Nesrečni mladenič je bil sprt z ljudmi, s samim seboj in celo z Bogom. Pač je še hodil ob nedeljah in praznikih k službi božji, toda le iz nekake bojazni, da ne bi zanemarjal stare, privzgojene potrebne navade. Molitvi se je skoraj čisto odtujil. Namesto da bi molil, je bil skregan z Bogom, ki mu pošilja same nesreče, kot si je vtepel v glavo. Tu je bil nekoč slučajno pri neki pridigi v ljubljanski stolnici, kjer je goreč jezuitski ljudski misijonar tako toplo in prepričevalno govoril, da je vrl tudi Bogu odtujenim dušam svetlobe, tolažbe in poguma. Ta dan je govoril znameniti pridigar o »Domotožju po Bogu.« — Naše srce je nemirno, negotovo, nestanovitno, brez pokoja, dokler ne najde miru v Bogu. — Nimamo tukaj stalnega bivališča, ampak iščemo prihodnjega. — Prave domovine ne najdemo na tem svetu, ampak le pri Bogu, neskončno veličastnem, lepem, dobrem in ljubečem, ki noče nič drugega, kot da bi nas storil resnično in večno srečne. — Kdor greši Boga, najvišji in edino pravi smoter, ostane brez domovine za večno, in biti večno brez domovine, je največja nesreča, ki more človeka zadeti. — Te misli, prepletene s primernimi zgledi in nazornimi prilikami, je razvil vešči poznavalec duš prav duhovito in je končal z opominom, da je treba pokazati hrepenenje po Bogu z vestnim izpolnjevanjem verskih dolžnosti, in predvsem opraviti poti proti večni domovini vse ovire z odkritosrčnostjo, možno spovedjo, ki ni nikaka mučilnica — ampak blagodejna, osvežujoča dušna kopel. — Kraljička ni pridiga samo ganila, ampak tudi globoko v srce presunila. Misel o večnem brezdomovinstvu mu ni več dala iz glave, ta misel ga je preganjala noč in dan. Slednjič ni več mogel vzdržati, in šel je k onemu patru jezuitu, kateremu si razodel samo vse svoje duševne revščine, ampak mu je povedal, tudi svojo življenjsko usodo od začetka do zdaj. Pater, kateremu je mladenič iskreno razkril, ga je s svojimi iskrenimi, prijaznimi očmi smehljajoče pogledal in rekel nato dobrotljivo, milo in vendar resno in odločno, kot kak očetovski zdravnik: »Ljubi prijatelj, vas so zadele hude preizkušnje in prav iskreno vas pomilujem. Toda naredili ste tudi veliko napako, ki je pač glavni vzrok vse vaše nesreče. Svojo nevesto ste že odtlej preveč po malikovalsko oboževali. Najvišje, izključne ljubezni in češčenja, ki gre samo Bogu, se ne sme nikdar izkazovati ustvarjenemu bitju, pa naj bo še tako lepo in prikupno. Če se to zgodi, mora poseči vmes ljubi Bog z ostrimi in včasih zelo bolečimi sredstvi, da potegne človeka s krive poti nazaj in ga usmeri spet na življenjsko stezo, po kateri bo dospel do svojega pravega smotra. Uredite svoje zadeve z Bogom, vrnite se z zaupanjem nazaj k njemu, in postalo bo lahko spet vse dobro.« »Dobro ne bo postalo nikdar več, to je izključeno, prečastiti,« je vzdihnil mladenič in zmajal z glavo. »Vi ste iz Gorjanskega. O Gorjancih pa pravijo, da so možati in hrabri. Tudi vi ne izgubite poguma. Z dobro odkritosrčno spovedjo dobite spet vsaj mir svojega srca, pa skoraj gotovo tudi novo srečo. Še bolj globoko, ki ne bo nič zaostajala za vašo nekdanjo dozdevno srečo. Ali bi ne poskusila tega takoj? Pomagal vam bom. Večidel že vem iz vašega pripovedovanja.« Brez nadaljnjih pomišlekov je namignil mladeniču, naj poklekne na klečalnik, in se je usedel zraven njega. Kraljiček ni nič prikrival in je opravil s pomočjo prijaznega patra prav dobro spoved. Nato je bil videti izredno vedér in se je zahvalil: »Bog vam povrni, prečastiti. Zdaj mi je postalo mnogo laže.« »Vidite, treba je imeti le malo zaupanja,« ga je vzpodbujal jezuit. »Držite se zvesto ljubega Boga, in vse drugo bo prišlo samo od sebe v svoj tir. Če imate kdaj kake težave, sem vam vedno na razpologo.« To ponudbo je Kraljiček rad uporabil in je še večkrat obiskal prijaznega patra. Z njegovo pomočjo si je znova utrdil svoje težko življenje, in po nedolgem času je spet dosegel na zunaj in na znotraj popoln mir. Le lahka bolest mu je še ostala zaradi izgubljene neveste, ki jo je skušal s silo pozabiti, pa ni mogel. Na svojem skrbnem mestu je delal vestno, pridno kot kdaj prej in spravil v naslednjih štirih letih spet lepo vsotico prihranjenega denarja skupaj. Med vsem tem časom mu ni prišel noben človek iz domačih krajev pred oči in tudi ni nič več slišal od domovine. — Tudi ni hotel nič slišati in vendar ga je mučilo vedno silneje neutešno hrepenenje po domovini, zlasti po gorjanskih hribih. Njegovi tovariši pri delu so vzeli v lepih poletnih mesecih drug za drugim dopust in so odrinili v planine. Ali bi ne šel tudi on in naredil vsaj kratek obisk v domovini? Ne, ne in stokrat ne! Saj bi se moral tla vdreti od sramote, če bi ljudje s prstom kazali nanj in ga označili kot požigalca. Najbrž mu do pa bi mu bilo, če bi se srečal z Majdo, ki mora biti že davno poročena in je vesela, da ga več ne vidi. Pa naj niti ni treba, da bi obiskal domovino, dovolj je, če bi šel na kak drug hrib, od koder bi se mogel vsaj od daleč ozreti na tolminske planine. Še lepše pa bi bilo, če bi napravil obenem izletom na hrib, da bi romal na kako božjo pot. To oboje bi se dalo izvršiti na pr. na Sveto goro, hkrati pa bi s tem obiskal znane mu kraje… Premišljeval je in nazadnje le sklenil, da je sel mesec julij že h koncu. Tedaj pa ga je zgrabilo s silo, vzel si je naglo dopust in je odpotoval prve dni avgusta. Krenil je navkreber čez slednji proti Sveti gori. Začelo je polagoma deževati, tako da ni bilo dobro videti lepe okolice. Toda tisti, sveži zrak in predvsem čustvo, da je spet blizu domovini, je na Kraljička tako ugodno vplivalo, da ga je parkrat mikalo, da bi zavriskal. Po dveh dneh potovanja je dospel pozno zvečer do svojega cilja, napravil je v takek obisk v romarski cerkvi in stopil nato v gostilno, kjer so ga prijazno sprejeli in z vsem postregli, kar si je želel. Ponoči je spal tako dobro, kot dolgo ne tako, toda zjutraj ga je zbudil zgodaj svetal dan. Močna sapica severa je obrisala nebo, da se je razpenjalo kristalnočisto nad hribovjem. Ko si je romar pomel oči, je zagledal skozi okno proti severu mogočne vrhove domačih planin, ki jih je ožarjalo jutranje sonce, skozi drugo okno pa je bilo videti navzdol v dolino, nad katero je pa ležala še gosta megla, iz katere se je prikazovalo polje proti jugu mesto in kaka, ki se je lepo vilila po širni ravnini. Z enim skokom je bil Kraljiček iz postelje, se brž oblekel in občudoval nato pri odprtem oknu, skozi katerega je vel naproti mehek, hladen jutranji zrak, veličastne planine. Z gorskih grebenov je šlo sončna svetloba navzdol, počasi, tiho, slovesno, vedno niže in niže. Tu se je zableščalo od vzhoda in že so usipali prvi sončni žarki na Sveto goro, katero je brž oblila čarobna luč. V posojilo čistem ozračju je sluhovito megalo, se lesketalo in svetlikalo, česar se ne more v nižinah nikdar videti. Vse je dobilo barvo in obliko. Vsak grm in drevo se je po pobočju jasno razločeval in vzpen med travo in skalovjem se je zdel, da žari. Spodaj v globini pa je vstajala iz megle bistra reka, ljuba znanka ki mu je prinašala z gora pozdrave… Dolgo časa je stal Kraljiček ob oknu in užival krasno naravno podobo. Reka pa mu ni prinašala samo pozdravov iz domovine, ampak mu je obujala tudi spomine na domače kraje, vesele in trpke. Zato ni opazoval naravnih krasot s popolnoma nekaljenim veseljem, ampak tudi z grenko bolestjo. Opoldne pa je doživel Kraljiček veliko presenečenje: Stopil je v romarsko svetišče, in čeprav ni bilo nobenega človeka notri, je vendar posikal popolnoma miren kraj v najslajnejšem kotu, da bi mogel nemoteno moliti. Ni pa minilo četrt ure, ko je prišel nekam bolj glasen romar, in ta ni bil nihče drug kot Škric. Mož je imel v eni roki svojo kitaro in v drugi nekemu cilindru podoben klobuk. Njegov sumljivo se svetlikajoči frak je spoznal Kraljiček takoj za ravno tistega, katerega mu je dal napraviti pred petimi leti. Oprezno je pokukal prislek okrog po cerkvi, videl pa se je, da tihega molilca v ozadju ni opazil ali pa da se zanj sploh ni zmenil. Namenil je korake pred glavni altar z milostno podobo Matere božje, se globoko priklonil, glasili svojo kitaro in pokleknil sredi tlak na obe koleni. Klečal je pa klečanje pol minute dolgo, nato je vstal in začel igrati celo vrsto znanih Marijinih pesmi na svojo kitaro. »Bodi nam pozdravljena, o nebes Kraljica, — Lepa si, lepa si, roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina.« »Veš, o Marija, moje veselje? Veš moje želje? Ljubil bi te!« »Do Marije, do Marije meni v prsih srce bije.« »O Marija, naša Mati, tebe ljubi celi svet, — Marija, Mati ljubljena, češčena bodi ti!« Pri tem je imel uprte oči neprestano navzgor priloženi Marijini podobi… Kraljičku se je zdelo češčenje Matere božje na ta način več ko novo. Vsekako mora biti dobrodušni Škric znalec natrkan. Toda potem bi ne mogel tako pravilno in lahkotno in s takim občutjem igrati. Prav malo je morda že pogledal v kozarec, toda ne toliko, da bi mu šlo vino v glavo… In zdaj je zaigral muzikanti tonar s posebnim zanosom pesem: »Marija, skozi življenje vodi srečno nas.« Hipoma pa je prešel in si, potegnil pač dečekrat z rokavom preko oči. Nato je spet ubral strune in oglasila se je pesem: »Češčena bodi, o Kraljica nebes in zemlje!« Gospe in z globokim občutkom odigral odpev: <center>»Marija, k tebi uboge rovo mi zapuščeni vpijemo; objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo.«</center> Spet si je obrisal oči, nato se globoko priklonil in capljal naglo proti cerkvenim vratom. Kraljiček je hitel za njim in je zunaj zaklical: »Mirko Mikuž! — Mirko Mikuž!« Bliskovito naglo se je poklicani okrenil in prišel nekaj korakov bliže, ne da bi spoznal mladega moža, ki je nosil na kratko pristriženo črno brado. »Kaj si slep ali sem se jaz tako zelo spremenil, da ne poznaš več svojega starega prijatelja?« je rekel Kraljiček z nasmehom. »Glej ga no, Janez!« je zaklical Škric. »Po tvojem glasu sem te pač spoznal; toda ruska brada ti je čisto spremenila obraz. Odkod pa prihajaš? Kaj delaš tukaj?« »Isto kot ti — na božjo pot sem malo prišel… Toda kje imaš svoja tovariša, mojega očeta in brata?« »Kakšno vprašanje pa je to? Ali prihajaš z drugega sveta? Mar res nič ne veš?… Tvoj oče, ljubi Lovre, je že pred dvema letoma umrl.« »Moj Bog, umrl?« je vzkliknil Kraljiček v nenadnem strahu. »Kje pa? Kako pa?« »V svoji hiši v Volčah, in sicer mirne smrti, pravočasno previden s poslednjimi svetimi zakramenti. Bolehal je že pol leta na jetrih, ležal pa v postelji samo tri tedne. Nazadnje je precej trpel, pa ni nikdar nad tem tožil, ampak se je še šalil… Kdor veselo živi in blaženo umre, enese vragu peté. — Hiša in premoženje je šlo po njegovi smrti na dražbo, in tu je ostalo tržno še toliko, da so se pokrili stroški ob bolezni in pogrebu.« Kraljiček, ki se je usedel na klop pred cerkvijo, je naslonil komolec na kolena in si zakril obraz z rokami. Pol minute dolgo je molčal tudi Škric, nato je prav na lahko ubral strune na kitari: <center>»Tovariša sem jaz imel, da boljšega pač ne dobiš; pa proč od mene je odšel tja gor v večni paradiž.«</center> Čez nekaj časa je vprašal Kraljiček: »In moj boter — Janez Brbljač — ali je ta tudi umrl?« »Ne, ne. Brbljač še živi, toda ravno dobro se mu tudi ne godi,« je odvrnil Škric; »večkrat sem mu rekel: Janez, ljubčkaj se alkoholu! Žal da se je zmenil za mojo besedo kot za lanski sneg in ni bil vdan čez mero samo alkoholu, ampak tudi vinu in pivu. Zdaj mora desetati mož pokoro; kajti hudo ga muči protin. Roke in noge niso nič več vredne, glava tudi ne toliko, samo jezik mu še dobro teče; toda ribi ga samo še za to, da zabavlja čez občino. Dali so mu namreč užitek v ubožni hiši na Mostu.« Daljši premolk, ki je nastal, je prekinil Škric, ko je rekel: »Ti, Janez! Veliko žalost si mi napravil. Največjo umetnino, kar sem jih kdaj ustvaril, prekrasno slikarijo, si s svojo hišo vred uničil. Toda kajenda, da niti ni res, kar ljudje govorijo, da si sam zažgal svojo hišo?« »Pač. Res je tako,« je odvrnil Kraljiček z zamolklim glasom. »Hiša ni imela zame nobene vrednosti več.« »Da, da, te razumem, da, da. Torej bo vendar vse resnica, kar ljudje govorijo. Tvoja nevesta, Majda, se je bajé s teboj nekaj sprla in potem si napravil iz nevolje to gorostasno neumnost.« Ne da bi na to kaj odgovoril, je Kraljiček naglo vprašal: »Majda je že davno poročena, kajneda?« »Kaj še! — Ali res nič ne veš? Kaj si s tele danes padel z neba? Pa kaj nisi prav ničesar več slišal?« »Štiri leta, odkar sem zdoma, nisem zvedel niti besede.« »Od tedaj se je marsikaj zgodilo; toda poročila se Majda ni. Ravno nasprotno.« »Nasprotno? Kaj se to pravi?« »V samostan je šla! Sveti Bog!« je zavpil Kraljiček in skočil pokonci. Nato se je zopet usedel, postal je smrtno bled in se je močno tresel. Po daljšem molku je ubito vprašal: »Kako je prišla do tega, da je šla v samostan?« »Verjetno jo je pripravila do tega bridkost… Pa to boš vendar vedel, kaj se je zgodilo ob požaru tvoje hiše?« »Ničesar ne vem — saj sem ti že povedal.« »Potem tudi ne veš, da je prišla dediščina Jerneja Godrnjča na dan?« »Pač, to sem bral v časopisu.« »Stari lisjak je bil zapustil vse misijonom.« »Tako, tako… Toda to mi ni mar. Povej, kaj se je zgodilo pri požaru? Govori, govori!« »Samo za las je manjkalo, da ni Majda zgorela. Menila je, da si v goreči hiši in je hotela po vsej sili noter k tebi. Ko so ji ljudje povedali, da bila to njena smrt, je zavpila: Vseeno mi je, samo Janez se ne sme zgoreti, moram ga spraviti ven. Iztrgala se je ženskam, ki so jo držale, in je skočila z groznim krikom: Janez, Janez! v sredo ognja. Par hlapcev, ki so imeli usnjena pokrivala čez glavo, je planilo za njo in so jo potegnili na ognjeno ven.« »Moj Bog! Moj Bog!« je zastokal Kraljiček. »Ležala je potem na smrt bolna,« je pripovedoval Škric dalje, »in parkrat so celo govorili, da je že umrla. Nazadnje je le zmagala njena krepka narava. Toda kakšna je bila — ti moj ljubi Bog! Pri pogrebu tvojega očeta sem jo zopet videl in bi je skoraj ne spoznal. Pesnik pravi: Odločeni so roži kratki dnevi; kar včeraj je rasla, čez noč so ospele; a ali še meni po njem, o deklet!« »In potem? In potem? In potem?« je silil vanj Kraljiček. »Potem ni več veliko povedati. Dolgo časa si Majda ni upala s svojim odžganim obrazom med ljudi; da in menda zmeraj jokala. Sploh da je od požara sem ni več videti drugačne kot žalostno, pravijo ljudje. Nekateri fatalisti so ji dali ime Kraljička, kar ji je zelo bridko storilo.« »Salamenski lopovi!« je zarobantil mladenič. »V samostan je hotela iti že dolgo, toda njen oče, pek, ji je vedno branil. Preteklo leto je pek umrl — črdi se mi, da za pljučnico — in potem se Majda ni več dala odvrniti od samostana.« »Kdaj je vstopila noter?« »Kolikor vem, tam lansko jesen.« »V kateri samostan?« »To moral pa koga bolj veščega vprašati… Morebiti k usmiljenim sestram ali h kameličankam ali k uršulinkam — kaj jaz vem.« Kraljiček si je zopet podprl glavo z rokami in strmel dolgo časa mrko pred se. Hipoma je rekel: »Ti, Mirko, prosil bi te za veliko uslugo. Saj ti ne bo težba storiti zastonj.« »Janez, zate storim vse zastonj. Le kar povej, kaj želiš.« »Pojdi tja gor na Gorjansko in poizvej, v katerem samostanu je Majda. Pridi potem zopet sem in mi prinesi sporočilo. Toda poročilo mora biti popolnoma gotovo.« »To se lahko stori.« »Tu imaš denar za pot in vožnjo. Toda ne zamujaj se — ne ostanem dolgo časa tukaj.« »Ne, ne,« se je zasmejal Škric in hladno vzel po bankovec, ki mu ga je Kraljiček ponujal; vzel je dobro namazan, tekel kot blisk. Na okorišjevidenje!« Ko mu je Kraljiček še naročil, da naj o njegovem bivanju tukaj nikjer niti besedice ne omeni, je Škric takoj odrinil na pot. Lahkotno se je spuščal v tek po hribu navzdol, da so mu krilci zadaj kar frčali. Kraljiček pa je odkoračal počasi na pobočje za cerkev, kjer se je usedel na drevesni štor in venomer tuhtal sam pri sebi… Kaj je vendar z Majdo zgodilo? Vsaj eno vedenje mu je branilo. Najprej mu odpove svojo ljubezen, nato pa skoči zopet iz ljubezni do njega v ogenj in tvega svoje življenje s smrtno nevarnostjo. Kako se to ujema? Da se ga je potem, ko je tako dolgo sedel v ječi, sramovala in da se ni hotela več z njim poročiti, to mu je še danes jasno. Toda vkijub temu je bilo njeno srce, vsa njena mostna ljubezen še njegova. Če bi bil to slutil! Najbolj bridko ga peče, da je moral doba ljubo dekle prestati toliko trpljenja zaradi njega. Gotovo je tla Majda tudi samo zaradi njega v samostan, ker je odšel proč od nje in za vedno obrnil hrbet. Samo za eno leto prej bi bil moral priti, pa bi ubogo dekle morebiti naredilo tega zadnjega, nepreklicnega koraka. Sedaj je žal vse prepozno. Nesreča ga preganja od zibeli do groba, in nesreča zadene tudi vse one, ki pridejo njim v dotik. To je in ostane pač tako. Toda nekaj vendar vendar doseže! Majda mora videti le enkrat — pa tudi če bi ne mogel spregovoriti z njo nobene besede, enmkrat jo hoče še videti, tega si ne pusti vzeti! — Ves pobit se je vrnil mladenič v gostilno. Tako žalosten kot danes je bil samo enkrat v svojem življenju, namreč oni večer, ko mu je Majda vrgla prstan nazaj. ==XVIII.== Med potjo na Sveto goro je bilo več kapel, zidanih v skalnati breg. Tu so imeli romarji navado počivati na kamnitih sedežih ali lesenih klopeh in se pri tem krepčah s jedili in pijačami, ki so jih s seboj prinesli; mladina pa, ki je prišla pešce na božjo pot, je odlagala v kapele lesene križe v spomin, odrasli pa so nosili svoje lastne križe Mariji na goro in iskali pri njeni pomoči in tolažbe. Naslednji dan popoldne ni bilo mimo več nobenih romarjev. Le Kraljiček je sedel pri zadnji kapeli povrhu na koncu klopi in gledal zamišljeno navzdol v dolino… Kdaj že bo vrnil Škric? Danes gotovo še ne. Saj je šele včeraj popoldne odšel in je dospel kvečem do Mostu, kjer mu je moral prenočiti. Četudi je bil celo uren in je pridel danes s poštnim vozom do Tolmina ter se potem zopet kmalu odpravil nazaj, je vendar malo verjetno, da bi se vrnil še danes na Sveto goro. Morebiti pride jutri dopoldne. Toda prav posebno mu ni bilo iti k ne. Žejen mož, ki ima denar v žepu, rad obsedi pri gostilniški mizi. Tako se lahko zgodi, da pride šele pojutrišnjem ali še pozneje. In on, Kraljiček, je od nestrpnega pričakovanja skoraj bolan… Ko je bil mladenec tako zatopljen v svoje misli, niti ni zapazil, da je prišla po kamniti poti počasi neka ženska in se usedla na drugi konec dolge klopi. Ko je na lahko zakašljala, se je zdrznil in se ozrl na romarico od strani. Imela je mladosten obraz, oblečena je bila v črno in na glavi je imela temnomodro ruto, izpod katere je sililo nekaj blondplavih kodrov. Kraljiček je privzdignil klobuk in rekel na kratko: »Dober dan!« Nato je obrnil oči zopet proti dolini. Čez nekaj časa pa zaslišal pridušeno ihtenje in opazil, kako drži tujka bel robec pred očmi… To mora biti pač kaka trpeča romarica, si je prinesla Materi božji na Sveto goro nove zaski križ. A vprašati je ne sme — to bi bilo neblagano, vsiljivo… Nenadoma je začela tujka tiho jokati. Tedaj je vstal, stopil nekaj korakov bliže in vprašal sočutno: »Uboga žena, kaj vam pa je? Ali bi vam mogel kaj pomagati?« Zmajala je z glavo, ki jo je oblivala utrna, in v vso silo je skušala ustaviti jok. Ko se ji je to slednjič posrečilo, je pogledala proseče, plašno v pogledi… Sveti Bog, te ognjenočrne oči Take ima samo Majda. Tudi nežno oblikovane poteze so podobne njenim, samo čudne rdečine je na licih, se ne ujemajo… »Ko jo je tako debelo gledal, je zaklicala tiho s tožnim glasom: »Ne poznaš me več! Kajne da, kako strašno grda sem postala?« »Majda!« je vzkliknil, ko je spoznal njen glas; »o, ti si — Ljuba Majda!« Viharno je segel po njenih rokah, ki so bile ledenomrzle, in jih pritisnil na svoja usta. »Janez,« je hlipala, »ali si res tako dober, da mi moreš odpustiti?« »Ti imaš meni veliko veliko več odpustiti kot jaz tebi,« je odgovoril. Nato sta se usedla poleg nje na klop in nekaj časa sta molčala oba, ker sta bila preveč ganjena, da bi mogla govoriti. Po presledku je vprašal Kraljiček: »Majda, kako prideš sem? Skrbno je povedal, da si šla v samostan.« »Seveda tudi šla,« je odvrnila, »toda poslali so me ven pred štirinajstim dnevi, ker nisem imela redovnega poklica.« »Bogu bodi hvala! Če bi bila ostala v samostanu, bi moral vse svoje življenje dni za teboj žalovati.« »Janez! Janez! Ali me imaš zares še nekoliko rad, vsaj majčkeno še? Poglej, kako grda sem postala.« Vzela je s tresočimi rokami ruta z glave. Njeni lasje niso bili več tako bujni in zlato lesketajoči, ampak veliko krajši in redkejši in so imeli rdečkast odsev, nedeljno obrito. Marsikdo opazil ne bi po vratu in rokah niso toliko poznale, toda na licih so bili že precej kazali nekdaj tako cvetoči in svež obraz. »Majda, ti si še vedno najlepša na vsej božji zemlji,« je rekel mladenič, »te majhne brazgotine si zaradi mene pretrpela in zato te imam sedaj še enkrat tako rad kot prej. Toda moraš mi tudi ti povedati, če me imaš še malo rada.« Tedaj je zajela in nato prisrčno zaprosila: »Ti ljubi Janez, bodi tako dober, daj mi nazaj prstan, ki sem ti ga na Rodnah vrnila.« »Dal ti bom novega, lepšega. Starega sem pustil na Rodnah. Srce mi ni dalo, da bi ga dotaknil.« Zajokala je in ga nato rekla: »Moj Bog, to je bil strašen dan takrat… Grozno sem se kesala, že pred pol uro, in sem še hotela vrniti k tebi in te prositi odpuščanja, toda moje neumno ponos je je temu uprl, oh, kako!« Tu je prijel njeno roko in je rekel mirno, mehko: »Majda, bodi tiho in ne muči se več s težkimi mislimi. Jaz imam najmanj toliko krivde kot ti… Tako sem te ljubil, da sem te kar oboževal. Taka malikovalna ljubezen je pa strašno sebična in sumljiva in brezbožna. Niče noče prenesti in teče čez kraj po volji, obupa… Sedaj sva postala oba starejša in tudi pametnejša, po trpljenju je postala naša ljubezen bolj strpna in plemenita. Majda, ljubim te danes bolj kot kdaj koli; toda ljubim te kot angelka, ki je najprej božji in potem šele moja.« »Janez, boljšega in ljubeznivejšega človeka od tebe še nisem srečala!« »Najboljši je pa vedno Gospod Bog. Vanje bodi vsa zahvala, kar on stori, vse prav stori.« Zaklala je še eno besedo od njega. Ko je ni izgovoril, je vprašala plaho: »Je li da me greš sedaj več od mene? Kajne, Janez, da ostaneva odslej vedno skupaj?« »To bo le mogoče, če boš povrnila,« je odvrnil. »In za sedaj nimam tali sredstva, da bi ustanovil svoje gospodinjstvo. Nimam drugega kot štiri sto goldinarjev, ki sem jih prihranil v zadnjih letih.« »O, tu se pa motiš. Tvoje posest je veliko večja… Najprej je zemljišče poleg tvoje bivše hiše v Gorjanskem vredno najmanj osem sto goldinarjev; če ga daš na dražbo, bo zneslo še več. Najemnina na zemljišču, ki ga je prevzela občina, tudi nekaj nese. In potem imaš še Franckino hišico, ki je spravljena na sodniji in vsebuje sedem tisoč goldinarjev.« »Za božjo voljo, Majda, ali si ob pameti?« je zaklical. »Odkod naj bi imel hranilno knjižico s tolikšnim denarjem? Jaz ne vem za nobenega.« »Pa vem jaz zanj. Videla sem ga v njegovih lastnih očeh.« »Prevaril te je kdo.« »Nikakor ne. Sodnik ti bo pokazal, da je vse res.« »Kdo nas bi mi pa dal tako ogromno darilo? Je vendarle od mojstra Jerneja?« »Ne, od njega sicer. Toda hranilna knjižica pa je. In če vse skupaj sešteješ, imaš denarja več kot dovolj, da si lahko kupiš hišo ali si daš sezidati novo in preseliš obrt.« »Majda, ti mi ne delaš zakrivde. Prosim te, bodi odkrita in razodeni mi, odkod je veliko darilo.« »To ni nikako darilo, ampak odškodnina za požar tvoje hiše, ki so ga drugi ljudje zakrivili.« »Nihče, noben drug človek nima pri požaru krivde. Jaz sam sem storil to dejanje. To je bil velik greh, to vem že davno; prav nisem tega tako jasno spoznal.« »Jaz sem najbolj kriva, da se je zgodila nesreča, in zato smatram za strogo dolžnost, da popravim škodo. Popolnoma brez krivde tudi moj oče ni bil.« »Kako? Kako? Ali je mogoče? Tvoj oče da bi bil bil naklonil denar?« »Ne on — in vendar je denar od njega… Sedaj ti pa še moram vse povedati. Moj oče me je imel zelo rad, bolj kot druge otroke, čeprav bil tudi z menoj tu pa tam robat in strog. Ko me je zadelo veliko trpljenje in sem usihala kot bolno drevesce, mu je bilo to strašno hudo. Moral se je pa tudi sam čutiti malo krivega. Od moje bolezni po požaru je bil vedno dober in prijazen z menoj in mi je izkazoval samo ljubezen in sočutje in prav posebno je poskrbel zame v svoji oporoki. Določil mi je deset tisoč goldinarjev, dvakrat toliko kot sestri in bratom. Ker sem bila oslabela, da grem v samostan, sem obdržala zase tri tisoč goldinarjev kot doto za sprejem v red; drugih sedem tisoč goldinarjev sem po tvojem imenu naložila v hranilnico in izročila našega sodnika sem pooblastila, da ti izroči hranilno knjižico, brž ko bi se zvedelo za tvoje bivališče ali če bi morebiti sam prišel zopet v Gorjansko. Naj bi imel vsaj nekaj od mene, čeprav bi se več ne videla.« »Majda!« je vzkliknil ganjeno. »To ljubezni ti nikdar ne pozabim, dokler bom živel. Toda denarja ne vzamem na noben način. To je tvoja lastnina.« »Moja lastnina ni več, odkar sem ga prepisala nate. Če me imaš rad in če naj bom tvoja, moraš vzeti vse — mene samo in kar prihaja od mene.« »Dobro. Na ta način vzamem. Brž ko bova popolnoma pripadala eden drugemu, je itak zopet vse tvoje.« Molčala sta nekaj časa. Nato je rekla Majda jokajoče: »Ti — Janez — če ti je prav — bi hitro ustanova nov dom toplo domačijo… Oprosti mi, da danes jaz k temu silim.« »Veseli me, če siliš,« je odgovoril. »Kje hočeš, da bi ustanovila svoj novi dom? V Gorjanskem bi se ne počutil več prav dobro.« »Jaz se manj… Poiskala bi lahko kje drugje kak lep prostorček — pri Mostu ali v Srednjem — kjer pač ti hočeš.« »A potem bi morala svoj domači kraj zapustiti in to bi ti bilo težko. Jaz nisem imel nikdar domovine.« »In jaz tudi nimam nobene več. V Gorjansko pa se sploh nikdar več ne vrnila. Zadnjič sva tedaj, odkar sem morala oditi iz samostana, sem bila pri svojem stricu Boltarju v Srednjem. Tam se je davi dobil Skrie in mi je povedal, da me iščeš.« »O, ti cigani navihani!« je zaklical vedro Kraljiček. »Bal sem se že, da se je kje izgubila.« »Do postaje se je pripeljal z menoj. Potem je pa rekel, da navkreber ne more moliti in da bi rad med božjo potjo pač gotovo rada molila. Zato da naj počakam, da bo te prišel za mano.« »Uboga para! In vendar je dober človek. Dolžan sva mu veliko hvale; brez njega bi se ne bila tako hitro ali pa morebiti sploh nikdar.« »Dala sem siromaku tri goldinarje.« »Ooo, veliko preveč,« je rekel. »Bojim se, da ga danes sploh ne bo gore.« »Potem ga pa dobiva jutri v … Če ti je prav, Janez, greva jutri k stricu Boltarju v Srednje in ga prosiva za svet. Nemara ve za kako šilo, ki bi na prodaj.« »Da, rajši bi katero kupil kot zidati. Če bi jo morala šele zidati, bi bilo to veliko ceneje, bi trajalo bi najmanj eno leto, da bi mogla iti v njo stanovat.« »O, to bi trajalo veliko predolgo in morala bi kopet ločiti… Gotovo ve stric Boštjan za kako lepo, primerno hišo za naju. To kupiva in potem kar poročiva. Urediva lahko dom tudi po poroki. In napravila bi bom v njem tako prijetno stanovanje, da boš imel zares domovino.« »Majda, moja domovina si edino ti!« je zaklical prisrčno mladenič. »O, da bi le mogla biti,« je rekla; »kar mi moreš ti povedati, kako te imam rada.« Z nežnim pogledom eden na drugega sta si stisnila roki. Tu je pa nenadno že prikradal Skrie navzgor po poti. Imel ga je za malo pod klobukom, a šel prav urno; ko ni ne jokal, ampak rad pevmičakal. Ko sta mu stopila mlada človeka naproti, ju je najprej pozorno motril, nato se je postavil ravno kot večna pred njiju in je deklama s navdušenim zanosom, z obema rokama mahajoč: <center>»Dve srci sveto se ljubeti, smrti nas ne moreta ločiti; pa zopet sta se odzdraveli, v ljubezni in boli vzplameti, in gori bo v srcu plamen sedaj in na vekomaj, Amen.«</center> Ko je končal s priklonom, se je Kraljiček nasmehnil in rekel: »Izvrstno, Mirko! Lepo si napravil — in midva ti tudi sicer dolžna veliko zahvalo.« »Da, Skrie, izkazal si nama največjo uslugo,« je vzkliknila Majda. »Milostljiva gospočina, jaz nisem Skrie, ampak Mirko Mikuž,« je izjavil ta dostojanstveno. »Mirko je glavna stvar, trak na škric je postranska stvar.« »Napraviti pa si bod dal na naju račun nov frak in celo novo obleko, da se boš kot priča pri najini poroki lahko imenitno postavil,« je napovedal Kraljiček. »Hvala za visoko čast. Torej je vendar res. Blagovolite sprejeti moje najvdanejše čestitke. — Toda sedaj ne cincajta in ne pregovarjajta predolgo, ker pride zopet kaj vmes! Pregovor pravi: Kar lahko danes storiš, ne odlašaj za jutri.« »Tako hitro ravno ne gre. — Žal nimava še kam iti, sva še brez doma, kamor bi se mogla poročiti.« »Kada bi si kupila hišo, toda ne v Gorjansko,« je pripomnila Majda. »Tu bi pa imel dober nasvet,« je izjavil Skrie. »Revno pred kratkim sem slišal, da je na Mostu na prodaj hiša, oziroma vila, fajnega upokojenega profesorja Valentina Preglja. Seveda zahteva za njo pet tisoč goldinarjev, pa za par sto bi se dala mogoče cena še zbiti. Hišica je lepa, v precej dobrem stanju, za vas dovolj velika in ima lepo lego. Z majhnimi stroški bi se dala krasno urediti.« »Ti, Janez, to bi bilo nekaj za naju!« je zaklicala Majda vneto. »Ali bi ne šla takoj jutri na Most in si ogledala?« »Skrie — oprosti, Mirko Mikuž — naj gre tudi z nama.« Takoj sta pritrdila dekletovi prošnji. Nato so stopili v gostilno, kjer je naročila Majda dobro večerjo in ukazala prinesti najboljše vino. Po večerji so šli v romarsko svetišče in so molili tam dalje kot eno uro. Najbolj pobožen je bil videti Skrie, kajti štel je kar naprej, večkrat skoraj na glas. ==XIX.== Bilo je dve leti pozneje. Nad dolino je sijal jesenski, lepo avgustovski dan. Slikovita vas na Mostu, eno uro oddaljena od Gorjanskega ima poseben hiše med globoko zajednima bregovi dveh rek, ki se tukaj stekata, po pobočju hriba pa se gnetejo proti farni cerkvi pod Svetim Mavrom na ostro kot piščeta pod kokljo. Blizu cerkve je stala stara hišica, bivši dom upokojenega profesorja. Toda sedaj ni bila videti več stara, ampak je bila vsa prenovljena na zunaj in znotraj. Ljudje so jo sedaj na splošno imenovali »Kraljičkovo gnezdo«, in stanovalca niti nista merala odšli nazaj imenovati. Po obsegu je bila manjša kot nekdanja vaška hiša v Gorjanskem, bila pa je »Kraljičkovo gnezdo« lepše in udobnejše. Skrie je prizadeval z vso svojo umetnostjo, da bi dal hišici zunaj in znotraj prikupno, pestro podobo. Veže in sobe so bile ravno tako lepo poslikane in z istimi čudovitimi zarezi popisane kot nekdanja urarska hiša. Zunanjim stenam je dal umetnik večbarvno barvo, toplo, lepo vtrih, kristalno čistih oken je naslikal široke, svetlomodre okvirje in okrog teh pisane cvetlične vence. Nad hišnimi vrati je bila še slabo naslikana podoba Marije Pomočnice. In dobri mož se ni mogel pregajati, da ne bi podobi notranje z glavnimi vrati tudi svoje lastne podobe v fraku in s cilindrom, zraven pa je stal lepo okrašen napis: »To je pesnik in slikar na zemlji ga Gospod nikar!« V ednem, prikupnem domu sta živela že skoro dve leti Kraljiček in njegovo Majda v najsrečnejšem zakonu, in nekaj več kot eno leto je bil noter tudi čudovit deček, angelček z zlatimi kodrčki in modrimi očmi, ki mu je bilo Janezek ime, kot je hotela Majda. Le Kraljičku se je zdelo, da ima skoraj malo preveč prednosti, ker mu je hiša in sinka njegovo ime; želel bi, da bi se tudi po Majdi imenovala. Zato je rekel: »Prosim ljubega Boga, da nama pošlje kaj kmalu še hčerčico, ki bo prav morala biti Majdica.« Urarsko delavnico je prevzel dobro založeno trgovino in se je uredil Kraljiček v pritličju; in podjetje je šlo tako dobro, da ne se boje, kot v Gorjanskem. Sonce, tih nedeljski popoldan v avgustu sta sedela mlada para in njegova visokošolarka, lepa žena v prikupni družinski izbi. Na eni strani je bilo videti skozi lesketajoče okno naravnost na Medgorje, ki se je vzpenjalo v jasno nebesno modrino. Kakor je bil Kraljiček dovzeten za naravne lepote, se je vendar danes komaj zmenil zanje, marveč je obrnil vso pozornost na ženo in otroka, ki ju je imela v naročju. Majda je bila videti na novo pomlajena. Njeni lasje, ki so postali bujnejši, so se zopet bleščali kot zlato, sledovi opeklin so skoraj popolnoma izginili in njene črne oči so se zopet tako živahno in nagajivo svetile kot nekdaj. V svetlozelenkasti obleki z doprsnim predpasnikom, z zlato verižico okrog vratu in s skrbnimi fantičem v naročju je bila čudovita kot kdaj koli. Kraljička je delala srednje dolga črna brada nekoliko starejšega kot je bil v resnici, dajala pa je njegovemu lepemu obrazu plemenit, resen izraz. »Ti, Janez, se je dobrička lena, ozirajoč se tja med doline, sedaj na otroka, fantič je čisto izrezan iz tebe.« »Nasprotno, popolnoma tvoj obraz ima in zato mi je dvakrat tako ljub,« je odvrnil mož. »Prav tvoje lepe, modre oči ima.« »In tvoje plave lase.« »Predvsem pa je vendar prav Kraljiček — kajne, ljubeček, da si tatov?« »Tata, tata!« je blebetal fantič in stezal ročice proti očetu. Bilo je prvič, da je poklical očeta. Ta je vzel v svoje naročje prekrasnega veselja otroka k sebi, ga pritisnil na srce in vzkliknil: »Moj ljubeček! Moj ljubeček!« in ga venomer poljubljal ter ga dal šele čez nekaj časa materi nazaj. V njenih očeh so se lesketale solze. »Janez, najina sreča je skoro prevelika,« je rekla rahlo; »večkrat me muči misel, da toliko sreče ne more trajati dolgo.« Nato je odvrnil z zaupljivim glasom: »Majda, morava sva prejeti sreče veliko trpljenja. Pa če dajemo prisluh v srcu Bogu, mu je ljubše. Vse dobro prav iz srca zahteva, vsaka dana in vsako uro, tedaj prejemamo njemu srečo kot trajno izkazovanje čestitka.« Stopil je k velikemu križu na steni in jo poljubil Zveličarjevo nogo. Nato je pristopil k ženi, jo poljubil na čelo in zašepetal: »Bog pa te ohrani, predraga!« Pritisnila mu je prisrčen poljub na lice, poljubila nato noge Križanega in jih dala poljubiti tudi fantku, ko je poglasno rekel: »Bog, tebi naj bo čast in hvala vekomaj! Amen!« jl2mpy69h128cj34wa8japbyh9hwbvs 223882 223864 2026-04-21T21:07:43Z Janezdrilc 61 kazalo 223882 wikitext text/x-wiki {{naslov | naslov = Kraljiček | normaliziran naslov = Ljudska povest | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1942, 1943}}'' št. 52-53, 1-33 | vir = dLib {{fc|dlib|8WATJUH1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|E88K30Q5|s=?|53}},dLib {{fc|dlib|R5ZSEHGV|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|PVL0X0A6|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|V8S731XW|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|UZ76FBWI|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|GIAWRF31|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|OD68UJ3J|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|CYB4L8VZ|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|PEXI5IZN|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|F0V4OYWE|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|IBZ5FD06|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|JKKXIUKW|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|23UY27L3|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|1WF33S5R|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|ZM1CMCY3|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|R9SPYJ15|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|XLQGHPA9|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|SQGDDU5Q|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|WKQ8WGUL|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|TR6NNS1T|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|LEXZZZ4W|s=?|20}}, dLib {{fc|dlib|U9UB335E|s=?|21}}, dLib {{fc|dlib|CPDTQ9TU|s=?|22}}, dLib {{fc|dlib|QPVIXXWC|s=?|23}}, dLib {{fc|dlib|A85JH9XJ|s=?|24}}, dLib {{fc|dlib|5DUFCES0|s=?|25}}, dLib {{fc|dlib|SHUIBWXD|s=?|26}}, dLib {{fc|dlib|M6T9AYF2|s=?|27}}, dLib {{fc|dlib|YLFNT7KP|s=?|28}}, dLib {{fc|dlib|YBUM5HIC|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|ZM6X36GT|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|UBYFUY3T|s=?|31}}, dLib {{fc|dlib|7RKTE88G|s=?|32}}, dLib {{fc|dlib|RR0MPSVQ|s=?|33}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = Podomačil [[France Premrl]]. Poglavje IV. manjka na dLib-u. }} {{Rimska poglavja s piko|19}} ==I.== Sončnega septembrskega dne je s Svete gore navzdol hodil čuden par. Oba — mož in žena — sta bila zjutraj v svetogorskem svetišču poročena in sta bila zdaj na poti na domovino na Goriškem. Po zunanjosti sta se novoporočenca precej podala drug k drugemu; kajti videti sta bila že precej stara, bila sta enako velika in tudi po lepoti sta se lahko kosala. On je imel črnjaste lase in ravno take oči, ona sinovodne oči in svetlorjave lase, in v obeh postavah se je kazovala mladostna živost, dasiravno je vsakdo izmed njiju že štel trideset let. Navzlic vsemu pa se je čutila med njima neskladnost, ko sta tako korakala v praznični obleki, držeč se pod pazduho. Mož je imel zelo omahljivo hojo, je kinkal z glavo, se venomer opotekal z nogami in vlekel s seboj ženo, ki ga je s težavo vodila, a ne na drugo stran poti. »Za božjo voljo, Lovre, ti si pijan ko muha!« je vzdihnila žena. Prešerno se je zasmejal in nato zapel s hripavim tenorjem: »En kozarček al’ pa dva, to nam korajžo da.« »Lepo te prosim, Lovre, bodi tiho. Ljudje se ozirajo od vsepovsod s travnikov na naju. Slučajno kriva! Pre-, Francka, pusti jih, naj gledajo. Zakaj imajo pa oči? Na poročni dan je treba biti vesel.« »Ali ne veš več, kaj si mi obljubil?« »O, pšš… že vem, kako — kaj je rekel župnik, samo spomni se me na torej.« »Da bi ne smel toliko piti. Najlepši dan svojega življenja se pač mora praznovati.« »Daj se vendar pokonci in hodi ravno!« »Lo-la-ljubica Francka, pusti me, da malo počivam… Moja glava je zaspana, moja možganica postaja… Bog mi svojo daj pomoč, ljuba ženko, lahko noč.« Še preden mu je mogla ubraniti, se ji je zvil iz rok in se ulegel na ledino poleg ceste tik pred vasjo. »Za božjo voljo, Lovre, ne uganjaj budalosti!« je prosila, vstani, sicer se odpeljem sama domov. Ne delaj mi take sramote.« Pijani mož pa se je zleknil po tleh, kot je dolg in širok, zaprl oči in blebetal pesmi: »Svetlo sonce se je skrilo, vse na svetu potihnilo; vse odeva tiha noč, da zaspati nam je moč.« Nato je položil glavo na brežino in je že zasmrčal. Kmet, ki je delal sto korakov vstran na njivi, je pritekel zraven in vprašal: »Kaj se je pa zgodilo? Ali je temu človeku slabo?« Žena je jokaje odkimala z glavo. »Oho, kaj pa je to?« se je začudil kmet, ko je zagledal šopek na suknjiču spečega in zapazil njegovo poročno obleko; »ali hoče ni prav nič nevesta. Samo da ne bi smela piti na poročni dan.« »Kar tu naj ostane, jaz grem domov,« je komaj spravila iz sebe žena, vsa zaročena od srama. »Od kod ste doma?« »Od tam, kjer je moj dom.« Ošinila je še s prezirljivim pogledom smrčečega moža in je potem odhitela, da bi se ozrla, po cesti navzdol. Uro pozneje je bila že v mestu, kjer je na pošti pričakovala svojega skrbnega moža. Jeza in žalost, užaljena ljubezen in prizanesljivost, strah in trma, vse to se je burno borilo v njenih prsih, zmagala je nazadnje trmasta odločnost. Od vsega početja hoče in mora pokazati veternjaku, človeku brez volje, svojo odločnost, sicer bodo poslednje reči od prvih. Zato se je odpeljala, ko ni bilo moža do večernega vlaka, sama domov. Takega poročnega dne bi si Krajnikova Francka niti v najtežjih sanjah ne predstavljala. Bila je najmlajša hči znanega krojaškega mojstra Krajnika na Goriškem in bi se po njegovi smrti lahko večkrat poročila, pa ostala je pri materi, da je vodila z njo naprej krojaško obrt. Ko je po petih letih tudi mati umrla, je lepa Francka, kot so jo imenovali, sprejela ženitveno ponudbo že malo poznanega snubca, štiriintridesetletnega mizarja Jerneja Gorčnika, nekoliko mrkega, a bogatega moža, in mu je dala obljubo za zakon, samo izgovorila si je eno leto odloga. Medtem ji je začel dvoriti čevljar Lovre Kranjčič Vač, vesel, vedno smejoč in pojoč mladenič, in Francka se je zaljubila vanj. Ni ji sicer ugajalo lahkomiselno obnašanje čevljarja, ki je neredil in malo delal, tem rajši pa pel, godil in burke uganjal po gostilnah in si s svojim veselim značajem pridobil čisto primeren vzdevek »Veternjak«. Ko ga je zaradi tega Francka resno posvarila, se je Veternjak na glas opravičil, je zasič mahal že v gostilno, krotil svoj donosni tenor in pretirani smeh, toliko po podaljšanem utrujenem dnevu, da pozneje nič in varčeval kot čebela. Tako se je zadržal več kot pol leta in lepa Francka je bila po tem čisto prepričana. »Lovre — Lovre Kranjčič — ti si lopov!« »Kdo pravi to? Tudi bom vsakogar za razžaljenje časti, kdor si mi upa kaj takega zabrusiti v obraz.« »Čevljar, rečem ti še enkrat. Če se kdo na svoj poročni dan tako opije, da ne ve sam zase, in zapusti svojo dobro, lepo ženo, s katero je preživel komaj par ur, kaj je pač drugega kot lopov.« »Jaz nisem zapustil Francke, pač pa ona mene.« »Prav je imela, ti veternjak brez časti. Ne prenesla bi sramote, da bi sedela cele ure zraven pijanca in da bi vsak mimoidoči človek vprašal, čigava je ta klada njen mož.« »Lovre, če zinješ še eno besedo, te primem za ušesa. Premetnem te kot snop slame.« »Veternjak, ne bodi tako nasilen. Midva se ne bova prepirala in si skočila v lase. Pomiriva se in pobotajva in pojdiva v gostilno, morda začneva tam kaj koristnega.« »Jaz nisem zapustil Francke …« Vstal je in jadno odkorakal v dolino, kjer je zavil v prvo gostilno. Tam sicer ni našel pogrešane pijače, pač pa tri vesele vaške brate, ki so prepevali ob spremljavi harmonike. Tu je prišel Veternjak ravno prav. Brž se je pridružil postopačem in prepeval in se šalil, da so se ga vsi naveličali poslušati in ga kratko odvedli v spalnico. Naslednje jutro je bilo Veternjaku vendar nekoliko tesno v želodcu. Pozvedoval je po vasi in mestu, po svoji pogrešani zakonski družici, pa je ni mogel nikjer najti. Tako se je vrnil drugi dan zvečer kot vdovec domov, kjer so ga sosedje s smehom sprejemali in mu razložili, da je njegova srečna izvoljenka na stanovanju pri svoji poročni sestri v Bači. Tedaj je napisal Francki sladko pismo, kjer jo je ponižno in skrušeno prosil, naj mu milostno spregleda in odpusti njegovo nerodnost in naj ne loči za vedno tega, kar je Bog za večno zvezal. To pismo je bilo brž vsakega uspeha, ravno tako druge, šele ko se je podal Veternjak v Bačo in je čakal na pol smeje, pol jokaje, pol proseče priznati svojo krivdo, tudi slovesno pred pričami obljubil, da bo začel novo življenje in da se bo odločno izogibal vseh slabih priložnosti, se je Francka vdala in šla z njim na dom. Vkljub malo dobrega obeta je začetek njunega življenja v zakonu že zadosti v redu. Sicer ni držal Veternjak svojih obljub do pičice natančno, kajti popival in prepeval je po gostilnah še kot prej, toda toliko je Francka vendarle dosegla, da jo je poslušal in od sedmih dni v tednu samo enega preživel v gostilni, sicer pa marljivo izvrševal svojo obrt in služil lepe denarje. Točno eno leto po čudni poroki so dobili v hišo čvrstega, zdravega princa; tedaj se ni Veternjak od samega veselja cel teden dotaknil nobenega čevljarskega orodja. Samo po sebi umevno se mi je zdelo, da se mora dečko imenovati po očetu Lovrenc. Temu pa je odločil naš poglavar Boltarjev Janez, po domače Bršljin, imenovan, ki je bil s čevljarjem pri gostilniški mizi zvest prijatelj in ga je ta povabil za botra. Kum je neizpodbitno odločil: »Janez je njegovo ime!« »Lovrec ima sumljiv glas, je satiričen,« Jančkovce je pa še veličal preveč za zemeljski obli. Ker ni imel Veternjak tako dobrega jezika kot Bršljin, je ta zmagal in čevljarju pobral in dobil ga. Janeza Kranika za svojega godovnika. V gostilni pri krstni gostiji, katere se je otrokovo oče veselo udeležil, je bilo živahno. Koter Bršljak je klical na mizo vina v steklenicah, o katerih je on sam najbolje popil, Veternjak je igral na svojo harmoniko, ki jih je prinesel s seboj, in je prepeval pri tem najbolj poskočne pesmi, pri čemer ga je tu pa tam spremljal s svojim zamolklim basom Bršljak. V nadaljevanju je stekel harmonika tja k mizi ob peči, kjer je novokrščeni zemljan sladko spal na bližini pod očetovim vezenim. »Tralala-didelidom!« je razposajeno zapel. »Česar ne znaš, tega ne počni. Judijač ne zna. Dečko, če hočeš postati pevec in muzikant kot tvoj oče, moraš zgodaj začeti. Kdor hoče postati mojster, mora že z otroško roko sprejemati vse glasove in note.« Nato je zagrabil zvrtenega otroka glavice hrupno pobožičil. Pri tem se je otrok zbudil in se začel na ves preteg dreti. »Dobro je postavil, in glas ima kot klarinet,« se je smejal Veternjak. »Izborno, dečko! Če vsi znaki ne varajo, boš se izvrsten pevec. Bodite! Veternjak, hahaha.« Ko so se vrnili po krstni gostiji domov, je bil otrok že tako dobro volje, deloma zaradi nadebudnega potomca, deloma od mož izbranega vina, da je dal duška svojemu prazničnemu razpoloženju z dvema streloma iz pištole, ki jo je sprožil na balkonu pred sobnimi okni. Pri tem se je zretnica Vojda tako silno prestrašila, da je spustila otroka na tla. Plošni zmedi vse križem med ječanjem, jokom, tavkanjem in vreščanjem je dobila Francka živčni napad, postrežnica pa je bila vsa iz uma, da je pustila otroka kar na tleh in samo tulila. Šele čevljar, ki je prihitel vsled hrupa v sobo, je pobral jokajočega otroka in je z grozo spoznal, da ima zlomljeno levo nožico. Nekaj časa so vsi vpili sem in tja in zvrčali krivdo drug na drugega, nato pa se je odpravil čevljar z vozom na Gorjansko po zdravnika. Ko je ta prišel, je zmajeval z glavo in premišljeval sam pri sebi, nato je uravnal zlomljeno nožico in jo povil v mavčev ovoj. Pred odhodom je izjavil, da bo ostala noga, če otrok ne umre, za vse življenje nekoliko krajša in hiba. To so začeli znova tarnati in jadikovati. Francka, otrokova mati, je imela za zlo slutnjo, ker je hotela nesreča detetu že takoj ob vstopu na svet postaviti na pot zapreke. Vedel je otrok skoraj neprenehoma jokal in ječal; toda umrl vendar ni, in ko je zlomljena noga ozdravila, je izvrstno prosperiral. Shodil je šele z devetimi leti in pri tem je neznatno šepal na levo nogo. Veternjak je imel z dečkom blazno veselje in ga je tudi razodelal in blazen način, ker se je z otrokom igral, kot bi bil lutka. Vihrel ga je kot žogo iz ene roke v drugo, dvigal ga visoko nad glavo in ga zopet naglo spuščal, ga posedel na svojo ramo in plesal okrog, pri tem pa godil na orglice, dokler se ni vnemu otroku zvrtelo v glavi. Francki se je zdelo večkrat kar čudež, da ni otrok vrgel ali zadel z njim ob kak predmet, in iskreno mu je prigovarjala, naj opusti to brezumno početje. Toda to ni pomagalo nobena prošnja in opomin in svarjenje materino in tudi ne vpitje bojega očetovega otroka. Deček ni imel vljub očetovim izbruhom nikakršne bojazni pred njim in se je zatekal vedno v materino naročje, da ga je ščitila. Samo če je vzel oče v roke harmoniko ali orglice in začel igrati, se mu je pridružil in potiskal z odprtimi usti in veselo. To otrokovo veselje do muzike je čevljarja na moč ugajalo, in učil je dečka, brž ko je znal malo govoriti, že več pesmic. In ni trajalo prav dolgo, ko je pel mali s svojim nežnim glasom še precej pravilno: <center>»Sladko vince piti to me veseli, dobro voljo biti svoje žive dni. Svoje žive dni — brez vse skrbi, to me srčno veseli.«</center> Ali drugo: <center>»Oj, šmentane citre, kak milo pojo, so mene zmotile, še tebe bodó.«</center> In naučil ga je še več drugih take vrste. S tem učenim načinom svojega moža se pa Francka ni prav nič strinjala, in ker ni imel Veternjak nobenega smisla za kaj pametnega, je učila dečka sama svetih pesmic o Jezusu in Mariji, ki so mu tem bolj ugajale, ker mu jih je mamica zapela s svojim lepim, mehkim glasom. Mati ga je učila tudi moliti in mu veliko pripovedovala o ljubem Bogu v zlatih nebesih. Deček je gledal potem večkrat ob jasnih sončnih dneh navzgor proti planinam, nad katerimi se je bočilo modro nebo, in je iskal z lesketajočimi očesci vrata, koder se more priti v nebesa. Nedelje se dvigne precej strm hrib Medgorje, na čigar vrhu stoji lepa romarska cerkev Matere božje. Tja gor so se največkrat in najdalje ozirale sanjave oči dečka, kajti od tam si je predstavljal vhod v nebesa. S posebnim veseljem je deček rad plezal po nizkih smrekovih drevesih, ki so stala ob vrtnem robu, in je tam gori prepeval kot ptiček. Ko mu je pa skrbna mati prepovedala plezati po drevesih, se je skobalil večkrat na jeseni plot pred hišo, da bi ne padel dol, je naslonil leseno lestev na ograjeni vrt in se stegal v višnje. Nad tem je imel oče Veternjak največjo zabavo in je imenoval dečka »Kraljiček«. V gostilni je smeje pripovedoval, da mu je priletel v hišo majhen ptiček, kraljiček, ki poje lepše kot vsi ptiči daleč naokrog in da je tako udomačen, da se igra z mačko. Dečku samemu je ugajalo ime in je bil vesel, če ga je oče tako poklical. Slednjič je on sam močno odgovarjal, če so ga ljudje vprašali, kako mu je ime: »Kraljiček sem.« Tako se je zgodilo, da ga na splošno ljudje niso več drugače imenovali in da se ga je prijelo ime »Kraljiček« za vse žive dni. Med raznimi pesmicami, katere je Veternjak dečku vtepel v glavo, se je zna tudi glasila: <center>»Štorklja, štorklja, dolgonožica, le zakaj pa k nam ne prideš nič? Bratca, sestrico imel bi rad, da bi mogel iti z njima se igrat.«</center> Želja, ki jo je ta pesmica izražala, se pa ni izpolnila. Kraljiček je ostal edini otrok Veternjaka in Krajnove Francke. ==II.== Čevljarjev sin Janezek, po domače Kraljiček, se je razvijal na svoj poseben način. Kljub temu, da je nekoliko šepal, je bil izredno lep deček. Imel je pravilne, resne poteze obraza, črne, bleščeče lase, ravne take obrvi, nasprotno pa svetlomodre oči. Bil je mehkega, sanjavega značaja, pri tem pa trdne in odločne volje, da se ni dal lahko odvrniti od svojih, večjih tudi prenagljenih sklepov. Nekega dne je ležal mirno na prostem v travi in motril planine naokrog, nato je splezal na ograjo in vriskal in prepeval. Nenadoma pa so mu postale oči vlažne, zdrknil je s plota in tekel, glasno jokajoč, v hišo. Ko ga je mati vprašala: »Kaj je, za božjo voljo, Janezek?« je med ihtenjem vzkliknil: »Tako mi je dolg čas po vas, mama!« Tedaj ga je mati dvignila k sebi in ga objela in poljubila. Deček je jokaje milo srce ročice okrog materinega vratu in jokal še bolj krčevito. Hipoma pa se je zopet radostno zasmejal. Taki in podobni prizori so se večkrat ponavljali. Ko deček še ni imel celih šest let, ga je zadela udarec, ki je bil mnogo hujši kot nesreča ob njegovem prihodu na svet. Dobil je sredo potek, ko je prišlo mnogo letoviščarje s svojimi otroci v vas, skratka. Nekaj časa so prihajali bolneži; nato pa je odšel zdravnik, z ozirom na težo, da se mora odpeljati bolnik. Na niso nič pomagale prošnje in jokanje materino, ne odpor očetov, vzeli so dečka ponoči skoraj na silo iz hiše in ga odpeljali v bolnišnico. Otrok samemu ni bilo težko slovo od doma, kajti bil je zaradi visoke mrzlice že tri dni deloma ali popolnoma brez zavesti. Tem huje je občutila izgubo mati. Nič ni mogla sneti in je kar naprej jokala. Večkrat je šla dol v Gorico; toda niso ji dovolili nobenega obiska pri otroku, ampak so ji le zagotavljali, da mu gre na bolje. Tega Francka ni verjela in je izjavila, da ima zlo slutnjo, da se s sinkom ne bosta več videla živa. To se je tudi zares zgodilo; toda ni umrl fantiček, ampak Francka. Ko je bil deček že več kot tri tedne v bolnišnici in se mu je že precej izboljšalo, je neprestano vprašal po materi. Kolikokrat je prišla ena ali druga žena iz mesta noter, se jo je dolgo po njej oziral, če ni morda mati. Neko jutro je rekel jokaje: »Danes ponoči je bila tu mama in me je poljubila. Zakaj je zopet odšla?« »Pomiri se, Janezek,« ga je tolažila usmiljena sestra. »Samo sanjalo se ti je. Prihodnji teden pride mama in te vzame s seboj domov.« Toda Francka ni več prišla. Napadla jo je huda pljučnica in čez šest dni je že umrla. Osirotelemu dečku niso ničesar povedali o nesreči, ki so jo zadeli. Tem bolj prijazne in ljubeznive pa so bile do njega usmiljenke; toda večkrat so se morale naglo odkraditi, ko je otrok povpraševal po materi, ker so se jim ulile iz oči solze. Osem dni po pogrebu rajnke Francke je prišel čevljar, da bi vzel s seboj fantiča. Bil je tako bled, prepaden in shujšan, da ga deček na prvi pogled ni spoznal. Nato pa je otrok takoj vprašal: »Kje je pa mama?« Čevljarja je grozno davilo v grlu. Zadrževal je jok in zgrgrajočim glasom: »Mama je odšla ... k stari teti Lizi v Trg in mora nekaj časa tam ostati ... Pozneje se bova zopet ... Jankec, pojdi sedaj z menoj! Lepo se boš imel doma ... Vse ti bom naredil, kar si boš poželel.« Nato se je naglo okrenil in šel nekaj korakov po veži. Sestroje je stopil fantiček za njim. Usmiljenke so zajokale skoraj na glas. Ko se je čevljar malo umiril, je vzel otroka v naročje in odšel z njim. Doma v hiši je vladala žalost mračna. Črne sence po vseh prostorih. Lahkomiselnemu Venčaju bi se niti ne sanjalo ne, da bo prišel nekoč dan tako naglo in tako strašno zadela. Čim manj se je je nadejal, tem huje ga je zadela ta plača. Skoraj ni mogel verjeti, da je izgubil Francko, svojo ljubljeno ženo, zdelo se mu je nemogoče, da bi bilo to res. Neka še nikdar občutena bolest mu je glodala v srcu. Ne kakor najhuje ga je mučilo sočutje z otrokom. Kaj naj počne ubogi, šepavi nebogljenec brez matere, na katero je bil tako močno navezan? Bridko mu je bilo gledati, kako otrok pogreša mater, večkrat je cel deček iskal ven na vrt, na travnik ali okrog hiše in klical: »Mama! ... Mamica!« — Ko je prišel zopet skozi vrata, je vprašal: »Kaj je tvoja mama? Ali ne bo prišla?« — Ponoči je spal mali pri očetu v kamri, kjer mu je pripravil posteljo poleg sebe. Včasih se je po večkrat zbudil, da je otrok klical mamico ali se v spanju to povpraševal. To je bilo za čevljarja tako pretresljivo, da je večkrat premagal k reči jok. Da bi deček malo pozabil na mater, mu je kupil raznovrstne igrače; toda malček se je igral z njimi le kratek čas, potem pa je zložil vse igračke skrbno v omaro, ker jih je hotel ohraniti lepe in nepoškodovane, da jih pokaže materi. Dvakrat na dan je prišla od očetovih stara Mihovka, ki je skuhala za čevljarja in otroka in opravila nujna gospodinjska dela. Usmiljeni stari ženi se je globoko v srce vtisnilo njegovo neprestano vpraševanje po materi. Premišljevala je večkrat, ali bi ne bilo najbolje, da pove otroku golo resnico. Nekoč mora itak zvedeti. Tu je pritekel nekaj dne deček glasno jokajoč skozi kuhinjska vrata in klical: »Mati Mihovka! Mati Mihovka! Janezek, kaj pa je, za božjo voljo?« je vprašala prestrašeno stara žena. »Kovačeva Tončka je rekla..., Kovačeva Tončka je rekla, je hlipal fantek, da se moja mama nikoli več ne vrne. Grobar Miha da je pokopal mamo tam doli pri Svetem Danijelu.« Starki so se ulile debele solze po licih. Zaprla je kuhinjska vrata, sedla na stolico, potegnila fantiča k sebi, položila njegove roke med svoje in rekla z mehkim glasom: »Tončka je neumna punčara. Nikar več ne jokaj, Janezek. Pomendila se bova nekaj pametnega... Glej, ko si bil ti v bolnišnici, je prišel naš Gospod, ljubi Bog, in je vzel tvojo mamico s seboj v nebesa.« »V nebesa se zakliče otrok z lesketajočimi očmi. Potem pride mamica zopet nazaj. Ljubi Bogec ji bo že pustil oditi.« »Janezek, poslušaj. Kdor je že v nebesih, ne gre več nikdar ven. V nebesih je tako lepo, in naš ljubi Bogec je tako dober in ljubezniv, da hoče mama vedno tam ostati. Če bi jo ljubil Bog nebeski, bi se grozno jokala.« »Pa kaj nima mamica mene nič več rada? Jaz nisem kriv, če sem bil bolan,« je tožil fantek. »O, mamica te ima sedaj še veliko bolj rada kot pred boleznijo. Vedno gleda z nebes sem dol nate in prosi nebeškega Očeta, da te pusti, da prideš gor k njej.« »Potem ne ostanem nič več tukaj. K mamici grem v nebesa. Nebeški Oče me bo že pustil noter.« »Sam od sebe ne more nihče v nebesa.« »Moj ljubi otrok, sam od sebe ne more nihče v nebesa. Moraš počakati, da pride pote nebeški Oče ali pošlje angelčka, da te vzame.« »Kdaj pa pride nebeški Oče ali angelček?« »Tega žal sama ne vem. Zgodi se lahko vsak dan, traja pa lahko tudi več časa — prav tako, kot se zdi ljubemu Bogu prav.« »Brž — brž — moram k mamici. Nič nočem čakati.« »Janezek, bodi pameten! Hočem ti nekaj povedati. Sedaj moraš biti priden in rad moraš moliti in nič več jokati, pa bo naše veseli Bogec rad in te bo poklical prej k mami.« Dečkove oči so se začele zopet svetlikati in gledajoč v staro ženo je rekel: »Tudi jaz imam ljubega Boga rad. Gotovo me pusti k mami.« Nato je capljal ven na vrt. Čez nekaj časa je čepel na ograji in molil pol pojoč pol govoreč pesmico, katero ga je naučila nekoč mamica: <center><poem>V nebesih sem doma, to glasno pravita mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. V nebesih sem doma, cvet sreče mi ne da, zato me vsa zemlja ta dežela tuja je. V nebesih sem doma, kjer družba zvoljena se skupaj veseli in k sebi me želi. V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, kjer večno srečen bom.</poem></center> Stari ženi so zopet tekle solze po licih. Naslednjo noč je divjala silna nevihta nad dolino; gori v planinah se je usula tudi toča. Toda zjutraj je zasijal zopet lep, kristalno jasen dan, ki ni razen uničenega vaškega potoka prav nič spominjal na ponočno neurje. Ko je prišel čevljar, ki je imel delo pri bližnjem sosedu, opoldne domov, ni bilo dečka Janezka nikjer. Mihovka je izjavljala, da se je otrok nekaj časa igral na vrtu; ko ga potem ni več videla, je menila, da je pri očetu. Povpraševala so po njem po vseh sosednjih hišah in ga iskali po vasi od enega konca do drugega, pa nikjer ni bilo ne duha ne sluha o pogrešanem otroku. Čez nekaj časa je povedal Strgarjev Blaž, naglušen občinski revež, da je videl fantiča na mostu nad vasjo, ko je gledal v potok. Voda je bila od ponočnega naliva še vedno zelo narasla in deroča in motni valovi so nosili s seboj prod in drobir. Tedaj je bilo skoraj brez dvoma, da je padel deček v potok in utonil. Ljudje so prebrskali vso strugo navzdol in preiskali tudi vse jezove in kanale, toda ves trud je bil zastonj. Slednjič so morali opustiti celo upanje, da bi dobili vsaj truplo otrokov. Čevljar Lovre je bil kot iz uma. Ruvall si je lase, tekal brez klobuka po cesti gor in dol in rjul kot smrtno zadet zver. Mihovka je očitala, da ni bolje pazila nedolžnega ljubega otroka. Stara ženica se ni nič branila, ampak je jokala. Nato je skušala obupanega očeta tolažiti: »Glej, Lovre, je rekla, kar Bog stori, vse prav stori. Kdo ve, če ni nesreča za Janezka v srečo. Vedno se mi tako dozdeva, da je prišla Francka in vzela svojega otroka.« »Kaj pa mojega otroka? Saj je tudi moj otrok!« je zavpil čevljar. Potem je hipoma popolnoma utihnil in je čepel cele ure dolgo na enem in istem mestu v sobi in topo buljil pred se. Minil je tako en dan in ena noč. Drugi dan opoldne se je pa zaslišal pred čevljarjevo hišo radosten vzklik: »Kraljiček ni mrtev. Kraljiček je odletel na Medgorje.« To veselo novico je prinesel Skodirjev Jurček, ki je pasel živino po travnatih bregih na Medgorju. Pol važno, pol šaljivo je pripovedoval, da je šel danes zjutraj gor k cerkvi, da poide živinico tja, ko je nenadoma naletel na otroka, ki je spal pod lopo pred cerkvijo; ko si ga je natančneje ogledal, je bil v resnici Kraljiček. Fantiček je čvrst in zdrav, le malo sestradan, in sedi sedaj v najboljši hiši na ravnici pod vrhom, da se malo okrepča in pozdravi. Takoj si je imel čevljar več opravka. Stekel je skozi vas in po najkrajši bližnjici navkreber vznem, kot bi bil na ravni cesti. Prej kot v eni uri je bil že zgoraj pri hiši, kjer so sprejeli in postregli najdenega otroka. Ko ga je oče zagledal pred hišo, je planil vrhoma k njemu, ga dvignil v naročje, ga objel in poljubil in zaklical na pol smeje se, na pol jokajoč: »Janezek! Janezek! Moj otrok!« Deček mu je ovil ročice okrog vratu in rekel: »Ata, šel sem v nebesa, da bi poiskal mamo.« »O, božjo voljo, Janezek, kdo ti je pa povedal, da je mama v nebesih?« Mihovka mati so rekli in tudi sam vem to.« »Ti ubogi otrok, nebesa so previsoko zgoraj.« »Da, da, je čepetal deček in kazal s prstom proti vrhu hriba: daleč, daleč, daleč je v nebesa.« »In tako dolgo nisi nič jedel.« »O, pač, poskusil sem nekaj borovnic ob poti. Potem je prišla tema, pa me ni bilo nič strah, saj sem bil pri cerkvi Matere božje. Zato sem zaspal.« »Pa te ni nič zeblo. Ni se celo bos si.« »Nič me ni zeblo, saj se mi je v spomin, da je prišla k meni iz cerkve Mati božja in me celo s svojim plaščem. Ljubeznivo se mi je nasmehnila in mi rekla, naj bom vedno priden. Tudi Jezusček se mi je lepo nasmehnil in njegove očke so me blagoslovile s svojo ročico. Potem sta oba izginila in nisem videl več drugega kot polno zvezd nad seboj. Tedaj je prišla mama z nebes in mi rekla, da sem še veliko premajhen, da moram še zrasti in postati velik deček, potem šele bom smel iti v nebesa.« »Janezek, pri meni moraš ostati. Če odideš od tu, nima tata nikogar več. Mama je tudi odšla.« »In pri tatu ostanem. In ko zrastem, tedaj greva skupaj v nebesa k mami, kajne?« Čevljar ni mogel odgovoriti, ker so ga dušile solze. Stopil je v hišo in zahvalil domačim za postrežbo otroku. Ponovno okrepilo zase je sklenil, si zadal dečka na rame in ga nesel utrujen po hribu navzdol proti domu. ==III.== Preteklo je leto, čevljar Lovre, ki je bil videti po ženini smrti od žalosti in bolesti ves strt, je postal zopet stari Vetrnjak. Scer ni Francke nikakor pozabil, ampak je pogosto o njej govoril in jo imel povsodzrno. Tudi se je zarekeln, da se nikdar več ne oženi, prvič, ker človek v zakonu zgubi nedolžnost, drugič, ker bi tako, kakor je bila Francka, po vsem svetu več ne dobil, tretjič, ker noče dati svojega fantiča, Kraljička, mačehe, in četrtič, ker je bila in ostane Francka njegova edina žena in vekoma. V klubu temu je jedel in prepil po gostilnah pošteno in bolj veselo kot kdaj koli prej in ni bilo dneva, da bi naletel na Vetrnjaka na enem ali drugem koncu doline. Opojnih pijač nikakor ni prezrl, vendar je bil vedno kadar popolnoma pijan, vedem, da je imel kolikor pod kapo, da je bil dober volje. Tudi ni šel v gostilno zaradi pijače, ampak zaradi petja in vesele družbe. Najbolj zvesta tovariša sta mu bila Brbljač in Škripc, ki sta bila z njim prava tovariša veselja in občutna muzikantka terceta. Vetrnjak je igral na harmoniko, Škripc na kitaro in Brbljač na klarinet. Zadnji je pel globok bas, Škripc mehak bariton in Vetrnjak kot skrjanček čisti, večkrat pa tudi hripav tenor. Odklar je čevljarja žena umrla, je bila vsa triperesna deteljica zopet samskega stanu; vsi trije so bili tudi enake starosti. Po domače imenovan Brbljač, s pravim imenom Boltarjev Janez, je bil po svojem poklicu krošnjar in je trgoval z volnenimi izdelki, predvsem s čepicami, nogavicami, jopicami in majami. Ni pa krošnjaril celo leto, ampak samo zadnje tri mesece, zaslužil je pa pri tem toliko, da je drugih devet mesecev preživel čisto dobro pri svojem bratu mizarju, v kolikor ni presedel po gostilnah za mizo. Bil je plečat in čokat mož, imel je okroglo glavo, rdeč nos, olrito brado, sive oči in namrščene, snežnaste lase, ki so mu štrleli kot jež izpod kape vse strani z glave. Najbolj pomemben na vsem Brbljaču sem bila njegova razmeroma majhna usta. Skozi ta niso prihajali samo mogočno doneči basovski glasovi, ampak tudi brezkončne strune besed in čenče, baha in laganja, kar je pa znal razložiti tako živo in prepričljivo pripovedovati, da slušalcu niti sam ni dvomil o njih resničnosti. Od svojega blebetanja in brbljanja je tudi dobil pridevek Brbljač. Skozi iz majhnih ust so tekli tudi brezštevilni kozarčki opojnih tekočin, ki jih je pa Brbljač neverjetno količino prenesel. Z osmimi četrti vina ali devetimi vrčki piva je bil še popolnoma trezen. Pijača ga ni nikdar toliko zmedla, da bi se mu pijanstvo poznalo, pa naj je pil še toliko. Vetrnjaku je bil Brbljač tem bolj všeč, ker je bil boter njegovega sina. Tretji v zvezdi je bil Mirko Mikuž, Dasi ravno še ni štel štideset let, je vendar imel za seboj že zelo razburkano življenje. Kot sin z gospoda umrljh staršev je tri leta študiral, zaradi medsebojne nepopustljive nenaklonjenosti med njim in gospodom profesorjem pa je obesil šolo na klin. Nato se je izučil krojaške obrti in je odšel kot pomočnik v svetu. Ker je pa težko zdržal presedanja, so ga zanesla nepremagljiva nagnjenja vedno dalje in pri tem se je svoje obrti tako temeljito odučil, da je komaj še znal prišiti gumb na hlače. Sedaj je šel za postreščka in je hodil od gosta do gosta; toda povsod so ga odslovili, čes da ni za ta poklic, ker je na pol izpraznjene kozarce preveč čisto izzival. Po malem odmoru se je pridružil neki pevski družbi in se je pri tem navadil igrati na kitaro. Ker je pa pel slabše kot drugi, je bil kmalu zopet na cesti. Tedaj se je posvetil umetnosti in je vstopil kot učenec pri nekem slikarskem mojstru v mestu. In pri slikarskem poklicu se je zdelo, da bo ostal. Vsaj prišel je po nekaj letih z mojstrskim spričevalom domov in se je lotil s svojo umetnostjo v domovini. Podob je sicer slikal nobenih, pač pa je znal izvrstno pobarvati krčnje, omare, mize, stole, zibelke, skrinje in podobno v prav pisanih barvah in nanje pričrtati lepe rožice in srčke, znal je tudi lepo poslikati veže in sobe in celo stare slike s svežimi barvami znova poživiti, tako da so ljudje njegovo umetnost splošno občudovali. Zredi se sicer ni po svojih umetninah; kajti prvič je bilo v ozkem domačem področju veliko premalo slikarskega dela, drugič je bil slikar nezanesljiv, ker ni znal delati ob uri, ampak se je bolj pridno praznil kozarce po krčmah, in zato je izgubil naročila. Kljub temu je hodil Mirko vedno lepo in gosposko napravljen. Bil je vitke, brhke postave, bele polti, imel je rjave zavihane brke, valovite kostanjeve lase in se je rad po mestno nosil. Sicer se je moral večkrat, ko so bili časi prav slabi, zadovoljiti s staro ponošeno vsakdanjo obleko, toda nekaj meščanskega je imel vedno na sebi, namreč črno suknjo nad srajco. Po svojem fraku se je razlikoval od vseh drugih moških v vasi in po tem oblačilu se ga je prijelo ime Škripc. Prav slabo mu ni šlo nikoli. Če se je tu pa tam zgodilo, da si je moral gašiti žejo z bistro studenčnico namesto z rujnim vinom in da mu je krulila po želodcu lakota, tedaj se je spet oklenil umetnosti, vdove po rajskem kramarju Malegju, ki je bila brez otrok in bogata. Gospe vdovi Malegjski se je znal sin rajne sestre še kot otrok prikupiti in si pridobiti njeno srce in ona ga je zato na razne načine podpirala in mu je tudi večkrat obljubila, da mu bo zapustila lepo dediščino, če ji ne napravi kake sramote. Nato je zidal nekaj zlate gradove v oblakih in ni izgubil nikdar dobre volje, razen ko je bil zelo vinjen; v takem primeru se je namreč lotil jokati kot otrok. Poleg vsega drugega je bil Škripc tudi pesnik in je razveseljeval svojo ljubo teto ne samo z novimi rožnimi dam, ampak tudi ob drugih priložnostih z visoko donečimi verzi, za kar je potem vsakokrat prejel zvečer plačilo. Odkar je postal Vetrnjak spet popolnoma neodvisen, ni skoraj nič več delal in je polagoma, pa gotovo zapravljal majhno glavnico, ki mu jo je zapustila Francka. Največ časa je potratil po gostilnah, kjer sta mu delala zvesto družbo njegova dva tovariša, Brbljač in Škripc, in mu pomagala zganjati vse, kar jim ni nikoli manjkalo, s petjem, godbo in šalami. Najlepše pri vsej stvari pa je bilo to, da je jemal Vetrnjak svojega tedaj sedemletnega dečka Janeza vedno s seboj v gostilne. In nad vse lahko je bilo, da je moral fantič pri petju in godbi treh vinskih bratov sodelovati. Vetrnjak je kupil za slabo nadarjenemu dečku orglice in ga je med dolgo zimo brez posebnega truda naučil celo vrsto korakov. Vlakov, poskočnih in narodnih popevk. Tudi nekaj kvantarskih pesmi je znal deček, ki jih sicer ni razumel, pa jih je prav korajžno pel. Vetrnjak je bil ves ponosen na sina, da je že tako zgodaj nastopal v javnosti in kazal svoje umetnije. »Hej, moj Kraljiček, to je tiček, kaj se je bahal, v celi deželi ne dobite takega. Igra in poje že zdaj bolje kot učitelj. Kaj bo šele postal v dvanajstih, štirinajstih letih!« Drugi Vetrnjak, je nekaj zaklical: »To bi ne bilo neslabo, hahaha. Toda Kraljiček bo postal voz, operni pevec, pred katerim se boste nekoč še vsi okrivavali.« Na dečka je bil nekoliko ponosen tudi Brbljač kot njegov boter in je pripovedoval čudovite stvari o njegovih zmožnostih. In tudi Škripc, ki je imel sploh rad otroke, je pristil pri skupini fantič tesno k srcu. Sploh sta bila vesela oba, da se je njim pridružil in pevski krožek pomnožil še za enega člana. Gostilniški gostje so dečku živahno ploskali in ga hvalili, zlasti tedaj, ko je s svojim čistim in pevnim glasom zakrožil kakor kvantarski popevko. Če bi ne bil se tako otroško preprost, bi se mu prav lahko vtihotapila v krvno domišljavost. Malce nečimern je že vsekakor postal. Tu ga je pa zadelo bridko spoznanje. Brbljač je hotel svojega kumča na vsak način naučiti piti. »Dečko, pij!« mu je prigovarjal; »vino ima moč.« »Da, tako moč, da vrže može po tleh, hi hi,« se je smejala natakarica. »Dečko, drži jezik za zobmi in nikar se ne vtikaj v stvari, o katerih nimaš nobenega pojma,« je renčal Brbljač. »Vse, kar ima moč, daje moč tudi drugim. Kdor veliko je, dobi moč; kdor veliko pije, dobi moč; kdor veliko dela, dobi moč. Moč daje samo vino. Zato moraš piti.« Deček je srknil iz kozarca in skremžil usta ob kislem okusu. Tu je stopil vmes Škripc in rekel: »Ne, seveda, Janezek, zato je prekislo — kajne? Toda sladko se lahko kmalu popravi, le počakaj.« Vzel je skledo s sladkorjem in je dal pet, šest koščkov v vino, ki ga je potem z žlico premešal. »Tako, Janezek, zdaj ti bo šlo vse drugače v slast, le pij.« Deček je pogledal vprašujoče očeta. Ta mu je pritrjevalno prikimal. »No, sladko vino napravi čist glas.« Zdaj je deček pil in ker mu je bila pijača pogodu, je kmalu izpraznil kozarec. Škripc pa mu je zmešal še drugi in tretji kozarec s sladkorjem. »Priliti bi se mu moralo vsaj malo vode,« je svetovala natakarica. »Kaj? Vode?« se je smeje protivil Vetrnjak. »Kraljiček ni riba, ampak ptiček. In kdor zna peti kot ptiček, zna tudi vincek piti.« Toda kmalu so vinski duhovi že omotili dečka. Plesali so mu po glavi, da je izgubil ravnovesje, mu obrnili želodec in izpraznili njegovo vsebino v široko lizno po mizi in po Škripcovi kitari. Izbruhnile so sledile bučne krohot gostov, kar so si pa trije možki umaknili tako slabo zamenili, da bi prišlo kmalu do tepeža z zamerljivci. Deček je jokal od sramote, to da se čuje je bilo, ker je menil, da bo moral umreti, tako slabo se je počutil. Prenesli so ga v gostilniško sobo v posteljo, kjer je prenočil tudi oče poleg njega. Od tega dne je dobil Kraljiček tak gnus in strah od vina in vseh opojnih pijač, da ni poskusil več niti ene kapljice alkohola in celo njegovega duha ni mogel prenašati. Tudi ni več hotel po gostilnah igrati, ker ga je bilo sram pred ljudmi. Njegova volja pa se je morala ukloniti zahtevi treh vinskih bratov in tako je zelo viharno preživel svojo pot. Večkrat se je dečku dremalo, zlasti tedaj, ko so prav dolgo posedali po gostilnah, in se mu je ljubilo igrati, ker je odložil orglice. Vetrnjak je položil tedaj fantiča na klop, mu del svojo suknjo pod glavo in ga pustil, da je zaspal. Fantek se potem ni več zbudil niti tedaj, ko ga je oče v naročju in ga odnesel domov, ampak je naslonil glavico na očetovo ramo in spal trdno naprej. Včasih je zanesla Vetrnjaka pot mimo pokopališča, posebno ko je bil močno vinjen. S spečim dečkom na rokah je pokleknil na grob svoje rajnke žene in razvil se je med njima na pol otrezen, na pol trezen razgovor. Pri tem je svojim besedam sam odgovarjal, tako da sta se nekako takole pogovarjala: »Ljuba Francka, nocoj sem se, žal, spet precej zakasnil ... Po tebe morem pomagati — boter Boltar in Mikuž sta me tako dolgo zadržala.« »Da, da, Lovre, je izgovore poznati. Ti si vedno nedolžno jagnje in le drugi so vsega krivi.« »Ni ravno treba, da bi bil jagnje, da sem le pošten človek. Voljo imam dobro, samo meso je slabo. Moraš mi pač še enkrat odpustiti, Francka.« »Odpustila bi že rada, samo da bi se tudi ti že kdaj poboljšal. Pa si vedno eden in isti Vetrnjak.« »Daj, Francka, nikar me grajati. Saj te imam rad. Če bi ne odšla od mene, ampak pri meni ostala, bi bil še davno svetnik.« »Da, precej poboljšani svetnik, kakor ga ni še nobenega v pratiki. Zdaj pa pojdi domov, Lovre, in lezi spat, sicer boš in najin fantek izgubil še očeta.« »V tem pogledu bodi brez skrbi, Francka. Zdrav in čvrst sem kot riba. In za fantiča pazim kot na punčico svojega očesa, tu je vse v redu. Fantek je tukaj pri meni in te lepo pozdravlja.« »Zdaj pa greva domov. Z Bogom, ljuba Francka, lahko noč!« Nekoč je poklical župnik čevljarja k sebi in mu napravil resno pridigo, dano, da ne bo tako vrtoglavo življenje — ker sicer bo zakonu ugonobil sebe in posebno pa svojega otroka. Tu se je pa Vetrnjak zagovarjal: »Prečastiti gospod župnik, ljudje imajo veliko govoriti, ko je dan dolg in manj je govoriti, ko je večer, kaj ne slišim. Prav zares ne položaj vesti. Počutim se, ne morem več, ker ne morem pozabiti Francke. Mihovka, ki mi je dolgo pomagala pri gospodinjstvu, je bolna, in da bi si vzel kako deklo za oskrbnico, ne zmorem. Tako se moram sam ukvarjati z gospodinjstvom, kuhati, pospravljati, pomivati in večkrat po celem dnevu ne pridem do časa, da bi opravil svojo obrt. V kuhinji, kamor pa da se, da ne morem drugače kot da skočim do krčmarja po to, kar potrebujem. Če pri tem malo posedim v sobi in spijem kozarček vina, je že zaradi obrti potrebno; kajti krčmarjem mi dajo veliko dela. Fantka moram seveda jemati s seboj, sicer mi spet odide na goro in odtod v nebesa, hehehehe ... Kraljiček, hehe, Janezek, je nedolžen, dober otrok. Prav za prav bi moral že to leto hoditi v šolo, toda saj veste sami, gospod župnik, da je rekel zdravnik, da je še preslab in težko hodi s šepavo nožico. Prihodnje leto pa, pa že pošljem v šolo in boste videli, kako bister in priden dečko je. Piti ne mara drugega kot vodo in v gostilni mu je takoj dolg čas. Dolgo bi zdržal na ostajanju v gostilni, večjemu četrt, pol ure. Nato greva domov, povečerjava in zmoliva in spiva potem mirno in pobožno kot dva puščavnika.« Po tem dolgem govoru je obljubil Vetrnjak vse, kar je župnik od njega želel, in je šel nato smeje domov, ne da bi se za to, kar je obljubil, še nadalje brigal. Mnogo strožje kot župnik je prijel Vetrnjaka župan. »Ti, Lovre, je rekel ostro, to, kar počneš, je pa že od sile. Hiša ti propada, čevljarstvo si obesil na klin, denar od svoje rajnke žene, ki bi imel biti otrokov, zapravljaš, in otroku nisi nikak oče, ampak zapeljivec. Če se takoj ne okreneš na drugo pot, te bo morala občina spraviti v keho.« Prvi trenutek je bilo Vetrnjaku, kot bi ga zadela klofuta, nato je zavrnel: »Hiša je moja in otrok je moj otrok in za čevljarsko pot plačujem sam davke in zato ne pustim, da bi se kdo vtikal v moje zadeve. — Samo eno besedico še rečem, pa grem takoj na sodnijo in vas tožim za razžaljenje časti.« »Kar pojdi, tam ti jih bodo že povedali,« je odvrnil župan mirno, pa odločno. »Sicer te pa nisem poklical, da bi se s teboj pričkal. Povedal sem ti, kar je bilo treba povedati. To je prvi in zadnji opomin. Če nočeš poslušati, boš moral okusiti, to se pravi, nositi posledice.« S temi besedami je obrnil Vetrnjaku hrbet. Ta je pripovedoval nato o tem svojim tovarišem. Ogorčeno sta planila pokonci: »Kaj si vendar domišljuje oblastnež?« je renčal Brbljač; »mu bom že stolkel greben. Povedal bom županu, da mu bo v ušesih šumelo.« Škripc pa je slavnostno izjavil: »Dobro, najvišja je svoboda in svobode si ne damo od nikogar omejiti. Jaz imam prijatelje tam v mestu, tudi advokate, ki bodo ščitili našo pravico. In z njimi bomo občinskemu samosilniku še znali pokazati, da smo svobodni možje.« Štirinajst dni nato je bila velika svatba v vasi in zvečer je bilo pri Lojzmanu kaj živahno. Do štirih zjutraj je trajal ples, pri katerem so sodelovali z muziko trije vinski bratje z Janezkom Kraljičkom vred. Fantek je bil že po par urah utrujen in zaspan in večkrat so mu morali pustiti, da se je vlegel na klop in zaspal. Nato so mu dali spet kave in ga silili, da je z njimi sedel, za kar se je pa le nemudno jokajoč vdal. Županu je bilo že takoj zjutraj sporočeno o vsem tem vloglavem početju in še isti dan se je odpeljal na okrajno sodišče na Gorjansko. Dva tedna pozneje, na nedeljo, je prišel okrajni sodnik v vas, imel več razgovorov z občani in je povabil nato veseli godbeni tercet pred zbrani občinski svet. Tam je izrekel nad Brbljačem in Škripcem oster ukor, ki sta ga sprejela oba s povešeno glavo, čisto tiho in brez ugovora. Vetrnjaku je napravil bridko pridigo in mu javil, da je po uradnem sklepu poverjen vzame njegov očetovski skrbi. Vetrnjak je pogledal, pomoči iščoč na svoja dva prijatelja, ki sta pa stala pobarjena in skrušena in nista upala zinili besedice. Ko ni mogel upati od strani najboljših prijateljev nobene pomoči, je iskal pri strani mož s prošnjami, obljubami in nazadnje celo z jokom. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Odločil župan, kot njegov varuh, mu je razložil, kaj mora odslej delati in kaj opustiti in da se sme več z nikomer pravdati. In Janezek, Kraljiček, je bil še isti dan izročen v rejo na samotno kmetijo nad Cigličem, poštenemu kmetu Gorniku, ki je bil brez otrok in oddaljen sorodnik rajnke Francke. Dečku se je godilo v novi hiši bolje ko pri očetu, Vetrnjaku. Imel je vsaj red v hrani in spanju in navajali so ga tudi k delu. Gospodinja Kata, nekam boječa ženska, je imela za otroka vedno potrebno skrb. Trem poslom — samim starim ljudem — se je fantek smilil in mu ni nihče nič zalega prizadel. Pred gospodarjem pa, mrkim, redkobesednim, osornim možem, je imel deček že od prvega trenutka strah in bojazen. Spočetka ga je pač mikalo domotožje po očetu, ki pa ni bilo tako močno, da bi ga z begom zvabilo domov. Veliko huje je pogrešal dečka Vetrnjak. Menil je, da je to nezaslišana krivica, da se mu upa vzeti njegovega otroka, in bil je nad tem ves ogorčen, užaljen in razkačen. Tri tedne se je kar zaprl v svojo hišo in ga ni bilo nikjer videti, tako da so prihajali ljudje gledat, ali se mu ni kaj pripetilo. Nekega večera je pa capljal na hrib in je prežal v bližini Gornikove kmetije, da bi, če le mogoče, izpeljal svojega sina. Zatrt je prišel k malu deček sem po svoji vodnjak, oddaljenemu sto korakov od hiše. Tedaj je planil oče k fantiču, ga objel in poljubil, vzel nato na roke in zdrvel z njim navzdol po hribu. »Oče, kaj pa počenjate?« je vprašal deček iznenaden. »Janezek, domov greva in ostaneva spet skupaj,« je odgovoril čevljar. »Ne smem iti od hiše. Gospodar je to prepovedal.« »To nima nič prepovedovati. Ti si moj in nikogar drugega.« »Toda če mi kaj napravi?« »Mu bom že jaz pokazal, naj samo poskusi. Saj sem močnejši kot on. Bodi le kar brez skrbi.« Doma se je čevljar dobrikal dečku na vse načine, mu ponujal slaščice in potem sta igrala skupaj na harmoniko in orglice. Toda ni jima bilo usojeno, da bi živela dolgo skupaj. Gornik je izpred skednja videl, kako je čevljar odvedel dečka, in je še isti večer sporočil o tem županu. Drugi dan sta prišla dva orožnika v čevljarjevo hišo in sta ob kratkem opravila. Eden je odpeljal dečka nazaj k Gorniku, drugi je odvedel Vetrnjaka na okrajno sodišče, kjer je moral odsedeti tri tedne zapora. Ko se je fantič vrnil h Gorniku, mu je ta brez veliko odmeril nekaj ne preveč hudih udarcev, na kar se je spustil deček v grozen jok; kajti občutil je kazen tem bridkeje, ker ni bil še nikdar v življenju tepen in ker se je čutil popolnoma nedolžnega. O Vetrnjaku ni bilo potem, ko je prestal zapor, nič več slišati; izginil je brez sledu iz okolice. Ko je prišla jesen, je bil Janezek vesel, da bo slednjič smel hoditi v šolo. Čakalo ga je pa v šoli veliko več bridkosti ko radosti. Ker je občeval dotlej veliko bolj z odraslimi ljudmi kot z otroki, je bil zdaj v družbi razposajenih vrstnikov — boječ in si ni znal pomagati. Njegova šepava noga in pridobljeni naziv »Kraljiček« sta dajala predrznim paglavcem vedno nova povoda, da so mu nagajali in ga dražili. »Kraljiček, zapoj!« so klicali eni, »Kraljiček, poskoči!« so kričali drugi in celo najmanjši v prvih klopeh so se mu posmehovali. Ko se ga je tovariši neprestano nadlegovali in dražili, ni mogel v šoli poslušati paziti, izgubljal pa je marsikdaj tudi veselje do učenja. Domá tudi ni imel nobene priložnosti, da bi se učil. Pot od vasi do Gornika na hribu je bila skoro eno uro dolga; ko je prišel deček pod noč iz šole domov, je moral pomagati krmiti in napajati živino in opravljati tudi še druge posle. Potem je bil tako truden in zaspan, da se mu ni ljubilo učiti, ampak se je brž po večerji in rožnem vencu vlegel k počitku. Gornikovim, ki nista imela nikdar otrok, ni prišlo niti na misel, da bi kdaj fantiča priganjali k učenju ali mu pri tem kaj pomagali. Da bi mu pomagali pri učenju, sploh niti niso bili zmožni, in bili so mnenja, da ima edino šola nalogo, da otroka kaj nauči. Tako je ostal Kraljiček Janez vedno slab učenec, učiteljstvo se je pritoževalo, da je zaspanec, in drugim otrokom je bila to povod, da so mu še bolj razposajeno nagajali. Pozimi nekoč so poredni paglavci dobili Janezka na cesti pri Kozarčah in nagnali so ga v visok prehek in mehak snežni zamet ter ga obmetavali s kepami. Preganjani deček je poskušal na vso moč, da bi se izkobacal iz snega, pa ni mogel osvoboditi svojih nožic. Slednjič se mu je le posrečilo, da je izvlekel iz snega desno nogo, toda sezul se mu je pri tem čevelj z nogavico vred. Tedaj pa so ga pripeljali mimo voz Gabrškovega peka iz Gorjanskega. Voznik je oskrbel z bičem preko ušes razbrzdani fantalinov, da so se tuleči razbežali. Nato je pomagal jokajočemu dečku iz snega in ga dvignil na voz, da bi si pod kočem ogrel svojo boso nožico. Na vozu je sedela poleg zaboja s kruhom neko devetletna deklica, ki je imela lesketajoče se črne oči, plave lase in zelo prijazen obraz. Skrbno je ovila okrog dečkove bose noge volneno platno in nato sočutno vprašala: »Ali te zebe?« »Da,« je ihtel deček; »pa nič zato.« »Kako ti je pa ime?« »Janez mi je ime.« »Čigav si?« »Gornikov tam gori s hriba.« »Kaj? Pa nisi Kraljiček?« »Da, da — pa nisem nič hudoben, prav zares ne,« je zajokal deček na glas. »Saj vem, da nisi. Ubogi reveček si. Ali bi rad kruha?« Ne da bi čakala odgovora, je vzela deklica dva bela rogljička iz krušnega zaboja in ju potisnila dečku v žep. Medtem je iskal voznik po snegu dečkov izgubljeni čevelj in nogavico ter slednjič okopal tudi našel. Toda nogavica je bila tako mokra, da ni šla na nogo, in čevelj je bil tako raztrgan, da se sploh ni dal več obuti. »Če pridem domov brez čevlja, me bo gospodar natepel,« je zastokal deček. »Moj Bog, kako nesrečen otrok!« je rekla deklica bridko proti vozniku. »Miha, ali bi mu ne dala svojih čevljev? Menim, da mu bodo dovolj velike.« »Kaj hočeš postati svetnica, Majda? Saj potrebuješ sama svoje čevlje, hahaha,« se je zasmejal voznik. »Prav nič jih ne potrebujem,« je vztrajala deklica pri svojem; »na nogah imam dobre nogavice in ostanem vedno na vozu, dokler ne pridemo domov.« »Kaj bosta pa rekla oče in mati?« »Nič hudega. Imam še dovolj čevljev doma — kar tri pare. Ti tukaj so moji najslabši.« In že je odvezala trakove na desnem čevlju, se je sezula z noge in pomagala dečku, da ga je obul. Ker mu je bil desni čevelj ravno prav, je moral tudi levega z njenim zamenjati. Deček je bil po vsem tem tako iznenaden, da ni našel nobene besede. Župnik ga je posebej poučeval. »Najbolje bo, da se pelješ zdaj z nama do znamenja,« je rekel voznik, »od tam imaš lepo in krajšo pot do Gornika.« Deček je molče prikimal z glavo. Med kratko vožnjo se je venomer oziral na deklico, potem pa jo je na tiho vprašal: »Kako je pa tebi ime?« »Ime mi je Majda.« »Čigava pa si?« »Pekova z Gorjanskega.« »Kako si dobra. Bog ti plačaj!« »Smiliš se mi.« Pri znamenju na križpotju je voznik fantiča odložil. Še enkrat se je deček zahvalil deklici in možu. Nato je obstal na mestu in gledal za vozom, dokler ga je še bilo videti. — Ko je prišel domov, so ga sicer okregali, toda s kaznijo so mu prizanesli, ker je prinesel domov boljše čevlje od prejšnjih. Šele v svojem enajstem letu je mogel Kraljiček, kot so vsi ljudje imenovali Janeza Kralja, prejeti svete zakramente. Župnik ga je posebej poučeval in pri tem spoznal, da ima deček bistro glavico in mnogo dobre volje, samo nobene priložnosti za učenje. Od tega časa je ostal fantič župniku zelo vdan. Od drugih otrok se je bolj in bolj ločil, pogosto pa je klečal v cerkvi pred Marijinim oltarjem ali na grobu svoje matere na pokopališču pri Svetem Danijelu. ==V.== Več ko tri leta se ni o Vetrnjaku nič več slišalo. Njegova hiša v vasi je vidno propadala. Tedaj pa se je nenadoma zaslišala govorica po dolini: »Vetrnjak je spet tu.« »Kje pa?« »V Zlatoperjevi gostilni tam v Modreju je popival in prepeval in škripal s harmoniko.« »Kakšen pa je videti?« »Vedno je eden in isti Vetrnjak. Ima pa na sebi novo obleko in z denarjem kar razsipje.« V vasi pa se klatež ni prikazal in oglasil. Janezek Kraljiček je bil visoko gori na planini, kjer je imel Gornik svojo planino in je pomagal tam staremu pastirju pasti živino. Od tu se mu je odpiral krasen razgled okrog po planinah in navzdol po dolinah. Preko jespih je bilo videti čez cijanjsko polje na hrib Medgorje s cerkvijo Matere božje na vrhu. Svoji otroški pameti je menil nekoč, da se konča tam gori svet, da je videl, da se razteza v neskončne daljave in da kipi proti nebu vse bolj strmih in visokih gorah kot je medgorški hrib. Proti jugu je zastiralo pogled valovito hribovje Ritiov, proti severni strani pa se je odpiral razgled čez Kolovratov greben na Mrzli vrh in mimo mogočnega Bogatinskega pogorja na planino Razor in Kuk. Nekatere gorske skupine so se vrstile v najrazličnejših oblikah, spredaj so se bočile strmine, do vrha zelene planine, v ozadju pa so se vzpenjale visoko proti nebu skalnate gorske velikani, po katerih se je beli tu pa tam še sneg. Preko njih so se valili jasni oblaki in sproti spreminjali svoje oblike in barve. V smeri proti Gorjanskemu pa se je odpirala široka dolina, po kateri se je počasi vila modra reka, ki je spet izginila v gozdovih okrog Bledeca in Kozmarice. Kraljiček je bil nad krasnim razgledom kar očaran. Kar srečnega se je počutil na sončnih planinah, v bližini neba. Večkrat pa, ko se je oziral za sinjo obzorja, ga je prevzela silna hrepenenja, da bi se podal v širni svet, do brezkončnega morja, v velika mesta, o katerih je pripovedoval učitelj v šoli. Posebno veselje mu je bilo, da se je ulegel na planini vrh in hrbet in venomer gledal za belimi mehkimi oblački, ki so kot kdorasti jagnčki tiho in zaspano hiteli tik nad njegovo glavo. Potem so pa njegovi misli pomerjale že naprej v nebes k mamici, h kateri je hotel nekako priti čez Medgorje. Neko soboto popoldne je na planini zaspal. Tedaj ga je nenadoma nekdo dvignil in poljubil na lica. Odprl je oči in zagledal nekega moža, ki ga na prvi pogled ni spoznal. Pa to je iznenadoma zaklical: »Oče! Vi ste?« »Janezek, moj dragi! Dolgo sem te moral iskati, je vzkliknil mož. »Ljudje so govorili, da ne prideš več.« »Zaradi tebe sem spet prišel. Ali me imaš še malo rad? Povej, Janezek.« »Da, oče, seveda vas imam rad.« »Kako se ti godi pri Gorniku? Dovolji se pa kaj? Lačen moraš biti in garati za kmečko delo.« »Ne, jesti mi že dajo. In vsi so z menoj dobri, samo gospodar je malo bojim.« »Kaj, strahuje te dečko. To se mora končati. Niti en dan ne ostaneš več pri njem. Dobil sem zate drugega mesta, kjer se boš kaj pametnega naučil in postaneš kaj boljšega kot kmečki hlapec.« »Oče, pa mi se izučim?« »Čevljarstvo kot tvoj oče. Neki moj dober prijatelj, mojster Krivec, me je vzel za učenca. Ali te to ne veseli?« »Veseli me že; toda ne smem iti od hiše, sicer me ujudi kot nekdaj — prišli bodo pome žandarji in gospodar me nabije.« »To se ne sme zgoditi. Saj nisi več nikakršen otrok, ampak že velik fant in lahko greš, kamor hočeš. In jaz kot oče imam pravico, da te dam k kakemu mojstru, da se česa izučiš.« Dečkove oči so se začele svetlikati, očetovim besedam je verjel tem raje, ker se mu je mudilo z njegovimi željami. Tedaj je čevljar vprašal: »Ali imaš prazno obleko?« »Da, novo, temnosivo,« je odgovoril deček. »Knjige jo lahko prinesel na planino?« »Ne. Ampak jutri po obleko, ko grem k gornim na maši dol v cerkev.« »To je ugodno. — Kaj boš pa delal po maši?« »Po jutranji maši moram priti brž domov, da grem potem spet v planino.« »Zdaj me poslušaj, kar ti povem. Zjutraj po maši greš samo pol poti proti domu. Pri Čiginu pa ne kreni na pot proti Gorniku, ampak greš kar naprej po cesti proti Ušniku. Ali si že bil kdaj tam?« »Da, že večkrat sem pasel tam ovce.« »Dobro delaš. Tam pri Ušniku te počakam in ti prinesem tudi kaj jesti. Potem odrineva hitro čez Podselje navzdol po reki dolini. Ker bo jutri nedelja, ne bova srečevala mnogo ljudi.« »Toda če ne pridem domov, me bodo iskali.« »Preden te bodo pogrešili, bova že za devetimi gorami. Po večerji, ko prideš nazaj, kreneva malo vstran, ogledava malo svet, potem pa nadaljujeva pot dol proti mestu do mojstra Krivca.« Kraljiček se je zdel, da se bodo njegove želje izpolnjevale in njegovo srce se je začelo širiti. Kolikokrat je hrepenel ven v svet, da bi videl vse čudesa in tajnosti, in kako rad se je že davno odločil, da hoče postati kaj velikega, da bo lahko s ponosom gledal dol na vse tiste, ki ga zdaj dražijo in prezirajo. In zdaj so sanje vse tako lepe in v neposredni bližini. Zato je kar brž pritrdil očetovemu predlogu. Potekla je vse tiho po načrtu, kakršnega si je napravil Vetrnjak. V nedeljo opoldne sta bila oče in sin že pod Selom, kjer sta si privoščila z malim prigrizkom. Čez dobro uro sta dosegla do Dobrjarja, kjer sta spet malo počivala, in sta nato nadaljevala pot proti dolini. Vetrnjak se je čudil dečku, ki je pred vsakim Marijinim znamenjem, ki so stala ob cesti, malo postal in nekaj pobožnega zašepetal. »Janezek, kaj pa delaš?« ga je vprašal; »kaj si tako pobožen?« Na to je deček odvrnil: »Ker nimam na tem svetu več matere, mi je župnik rekel, da je postala moja mati ljuba Mati božja in da je ona najboljša mati; lepo rad jo moram imeti in se ji zaupanja priporočati. Tudi za vas da naj molim, je dejal župnik.« »Tako, tako ... da, da ... je že prav,« je dejal Vetrnjak. »Le moli pridno. Škodila molitev nikakor ne bo. Jaz tudi kaj molim, ko imam čas, to se pravi, molim vsak dan, seveda včasih je molitev malo bolj kratka.« V dolini je moral zaviti čevljar v gostilno in počakati prenočišče, ker je bil deček zelo utrujen. Tako je naročil litra vina in ga spil tri kozarce kar na dušek, silil je tudi fantiča, da naj pije, pa ni poskusil niti kapljice. Tem bolj v slast mu je pa šla dobra večerja, ki jo je oče naročil. Kmalu nato je zapel Vetrnjak za pečjo harmoniko in brž jih je imel v rokah. In začel je prepevati in gostiti. Deček, ki je naslonil glavo na mizo in zaspal, je spravila natakarica v posteljo, on pa je postal po rujni kapljici razigrane volje in ker so mu tudi prisotni gostje vneto ploskali, je še bolj navdušeno prepeval, igral lahkotne poskočnice in zbijal svoje razposajene šale. Šele ob eni ponoči je prišel ves natakan in omajen v sobo, kjer je spal deček, in se ulegel zraven njega v posteljo. Za trenutek je strmel v svetlobo sveče nedolžni obrazček mirno spečega dečka. To ga je minilo in še bolj pa, ko je opazil, da ima fantek ovit okrog vratu rožni venček. Ko je upihnil luč, je skušal deček zmoliti večerno molitev. Ta je bila videti sicer pobožna, pa silno kratka in se je glasila: »O Bog, zamiži na eno oko in me štej med tiste, da kar uležem se v posteljo, kot se zlekne sita krava v štalo.« In že je zaspal. Drugo jutro je vstal Vetrnjak pozno in je potem še vse dopoldne popival. Popoldne pa sta krenila s sinom po stranskih vzporednih cestah čez Kambreško. Pod večer sta se ustavila v obcestni krčmi in čevljar je vprašal po dveh možeh, ki ju je natančno opisal. Tedaj se je krčmar zasmejal in izjavil: »Oh, sta ostala pred dvema urama na Brdu in prenočila tam nekega Vetrnjaka, katerega sta dala lepo pozdraviti.« Brdo je bil kamenit hrib, malo vstran od ceste. Tam so zavili čevljar z dečkom, dasiravno se je začelo že mračiti. Popolna tema pa sploh ni postala: kajti kmalu je vzšla izza goratih hribov polna luna in razlivala svojo blagodejno svetlobo v toplo, mehko julijsko noč. Po cesti sta stopala oče in sin navkreber po prodni poti. Čez kakih dvajset minut sta prišla na jaso, ki je bila obdana od mogočnih bukev. Tu jima je nenadoma zadonel nasproti jasen bariton Škrica, ki je pel navdušeno tja v noč: »Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že.« In že sta stala oba iskana — Brbljač in Škripc — pred Vetrnjakom. Ta je vprašal malo osupel: »Kje sta tukaj?« »Kje pa naj bi bila?« je vprašal Brbljač. »In tam v dvorjeni gostilni vsekakor.« »Tam je nekam pusto ozračje, da zagreni človeku vsako veselje, zato sva se spet vrnila sem.« »In kje naj pa prenočimo?« »Tukaj v čudoviti naravi, v razkošni dvorani drevja, za katerega se zahteva v pesniško zanosa, da se ga zamehča mehki mahoviti ledeni sneg, stoji boljše kot na povaljani prtici v sobi! Bukve in hrasti nas obkrožajo kot neko pravljično sceno, nad nami pa razpenja nebo svoj s bližnjimi zvezdami posuti baldahin in luna, naša dobra zvesta znanka, je našla že nas prižgala svojo srebrno svetilko, da imamo dovolj svetlobe.« »Lepa hvala za stanovanje in razsvetljavo! S tem pa lahko bedno poginemo od lakote in žeje.« »Zoper take nevarnosti smo izbrani zavarovani,« je posegel vmes z nasmehom Brbljač; »tri litre vina so tukaj, par steklenic piva, in še tople, tudi frakeljske butelje brinovčka. Tudi dober prigrizek sva vzela s seboj na Brdo.« Po teh besedah se je obrnil k dečku, ki ga je vse to kar sploh ni videl in se je medtem ni prebudil iz tega mamljajočega sna: »Moj ljubi fantič je tudi tukaj — to me veseli,« se je hlinil. »Vej, Janezek, vsak dan moraš biti kmetavžarju toliko peči.« »Pozdravljen, Kraljiček! Vedno mi je bilo dolg čas po tebi. Zdaj pa smo spet vsi srečno skupaj,« je radostno vzkliknil Škripc. »Sveti Bog, takoj se poslovite, in srce, ki hoče veselo biti, je treba zaliti,« je zakrožil Brbljač. »Kdo je tukaj naš krčmar?« je izjavil Brbljač. »Janez naj plača za vse.« »Kaj je naš krčmar?« »V tem možičke je lastnik po svetlih denarjih.« »To ni res. Teta mi je denar sama vsilila, ker sem jo s pesmijo, ki sem jo zložil njej na čast, razveselil.« »Najprej hočemo vino piti, nato pa pesem čuti.« »Ne, prehitro ima pesem. Poslušajte, kako se glasi: »Oj ti preljuba moja teta, ta pesem zate je zapeta, ljubezen svojo razodevam, srce ti zlato z njo ogrevam. Roke bi rad na prsa ti položil, težave svoje pridno ti potožil; na svetu zapuščen sem sirota, edini up mi tvoja dobrota.« »Imenitno! Sijajno! Edini up mi tvoja je dobrota, ha ha,« je menil za vinom, pivom, žganjem. »Vidva sta zaljubljenca, ki nimata niti pojma o umetnosti in pesniški žilici.« »Teta več pojma pa imava o vinski kapljici. Torej toči zdaj!« Nato so krožili kozarci v kolobarju in v teku največjega časa je bilo par steklenic piva in liter vina do dna izpraznjenih. Večerja, ki je bila iz kruha, slanine in sira, je bil deležen predvsem deček. Ko se je najedel, se je ulegel na travnato ledeno in je zaspal, medtem se je pijače vino naprej vedno stegli z opojno pijačo. Vetrnjak je pri tem in naživljal pred se kak pomenico in brbljal neumorno praznil kozarce. Brbljač je skrbal pijačo v tankih, a dolgih požirkih, koložji vzel v roke in je po vsakem požirku junaško stresel z zaripljo glavo. Škripc pa je postajal vedno bolj duhovit in navdušen. Nenadoma je vstal pokonci, dvignil kozarec proti nebu in rekel: »Spomnite se pač, da napijemo na zdravje tudi svoji zvesti nočni čuvajki, blagorodni gospe Luni, ki nam tako vztrajno sveti s svojo srebrno svetilko pri naši gostiji.« Nato je zapel iz polnih prsi: <center><poem>»Oj mila luna, naša dobra znanka, ki med oblaki hodiš brez prestanka, gotovo moraš močno žejna biti, zato brž nalij pač ne boš piti; izprazni torej čašo polno vina, najboljša to je vedno medicina.«</poem></center> »Pusti vendar ubogo luno pri miru,« je zatrdil Brbljač. »Tu v naših hladnih planinskih krajih se pač ne more dobro počutiti in se zato vedno kislo drži.« »Kje se pa drži luna bolj veselo, a?« je povedoval Škripc. »Ti, Škripc, poslušaj, ti bom nekaj povedal. Naša luna je bledičasta, mršava reva, prava pohlevka. Na Nemškem, Francoskem in posebno v Španiji imajo vse drugačno luno, čvrsto in pošteno, dvajsetkrat večjo kot je ta tukaj.« »Štiriroglate oblike, kajne?« je drezal Vetrnjak. »Ne, veliko bolj okrogla kot naša, tako okrogla kot sodi desetih hektolitrov.« »Ko je polna ali prazna?« »Francoska luna je vedno polna in ima tako vesel, vedno smejoč obraz, da se mora vsa Francija smejati.« »Ti se gotovo nisi smejal, ker nisi bil še nikdar na Francoskem,« ga je dražil Škripc. »Kaj jaz ne? Ne samo na Francoskem, ampak celo v Parizu sem bil deset mesecev.« »In kje, boter, ti razmerja v Franciji z Gorjanskim kotom in Pariz s Trgom, kadar si prodajal kape,« se je smejal Vetrnjak. »Ljudje, ki niso prišli dalje, kot sega kmečka zvona, se najboj širokoustijo,« se je usajal Brbljač. »Videl sem dokaj sveta in lahko ti rečem, da ni za njo dovolj prostora med Gorjanskim in Trgom.« Ženo je spil kozarec do dna in umolknil. Tedaj je zopet povzel besedo Škripc: »Naša dobra luna se lahko s Cesto pred vsem svetom pokaže,« je nadaljeval in izjavil: »kjerkaj teče tam zvezdami mnogo je v najlepši okras, tudi dan od noči in nas svetli pri najlepši sanjah. Brez slavne pesnikov je je ne opevano. Razodeti so ji njene najbolj tajne sreče bridkosti in iskali pri njej utehe in leka. Ali hočete slišati, kako jo toži nek naš pesnik o svoji boli?« »No, kar ne. Se najlepše zahvaljujemo.« »Pač, to morate slišati in sočustvovati. Ta pesem se tako prilega tudi sedanjemu položaju, le poslušajte.« Vrgel je škric svojega fraka nazaj in zapel: <center><poem>»Bledi mesec, tebi tožim svoj na svetu revni stan, k tebi svojo roko prožim, iščem leka svojih ran. Vse na svetu mirno spava, vse na svetu zdaj molči, samo moja solza plava, srce moje, le ječi.«</poem></center> »Srce moje je ječi, ker vina nič več ni,« je obžaloval Vetrnjak. »Pač nekaj brinovčka imamo še, ta pogreje želodec in zaziblje v sladko omamo.« Šla je sedaj steklenica z brinovcem iz roke v roko. Ko je bila izpraznjena, je udarila ura iz dolinjskega zvonika enajst. Tedaj se je legel Vetrnjak na levo stran in je začel tako v enakomernem ritmu smrčati. Brbljač se je obrnil na desno stran in je že zadremal kot medved. Škripc je pa brinovček hudo omamnil. Ubogo pesnika se je valil bridki žalosti. Najprej je ihtel potiho, nato je začel jokati na glas in vmes vzdihoval: »Oj ti mrzel svet, to pusto življenje, huhuhu ... Mirko, ti si najnesrečnejši človek na tej božji zemlji ... Po četrti cestah si že hodil, vse si poskusil, pa vse ti je spodletelo, huhuhu ... Tisoč lepih, dobrih sklepov si že naredil, pa vse je veter odnesel, zvesti si ostal samo vinskemu kozarcu in kitari, huhuhu ... Najraje bi umrl, da bi bilo konec te revščine in sramote ... Če bi bilo dobre tete ne bilo! Ne pa moram prositi same, sirote huhuhuhuhu.« Zaradi glasnega joka se je zbudil deček, ki ga je začelo v hladnem nočnem ozračju tudi malo zebsti, dvignil je glavo in se ozrl začudeno okrog sebe. Škripc je nehal tožiti in je zaklical dečku: »Janezek, nedolžni angel, zakaj ne spiš?« »Slišal sem, da nekdo joka,« je odvrnil deček, »in zebe me tudi.« »Zebe te? — Meni je pa vroče. Tu imaš moj plašč.« Pomagal je dečku, da se je zavil, in nato je dejal: »Sedaj je te zopet zamrzlo in zaspi... Še prej pa ti moram dati nekaj koristnih nasvetov... Varuj se alkohola. Ako je Škripc, ki govori tako lepo, da so in dela iz najbojših ljudi polpijance. Tvoj oče in tvoj boter Brbljač se žal opijata z najbolj črnimi alkoholom, z žganjem. Jaz čvrst alkohol in se ga izogibam, ker ne morem. Jaz pijem samo vino in pivo, ne alkoholom. Mene moraš posnemati ... In še nekaj ti hočem povedati. Tak priden, bister dečko kot si ti, bi zaslužil boljšega očeta, kot ga imaš. Tvoj oče te zlorablja in gleda veliko premalo na tvoj dobrobit in večni blagor ... Saj niti ni sposoben za to. Če bi to treba povedal bi naučiti, če kar name obrni. Jaz sem izkušen mož in pesnik, imam razvedreno glavo in mehko srce. Name se lahko zaneseš v vsaki sili ... Huhuhu, kar srce me zaboli, ko pomislim na tvojo bodočnost. Bridke solze moram pretakati, ker te pomilujem v družbi, v kakršni si zdaj. Tvoj oče in Brbljač in Škripc niso prava družba zate; to okolje ti bo pogubno. Odrtaj se od lakomiselne družbe in se obrni k boljši družbi. Če te ne bom več videl, huhuhu — toda to povem tebi v dobro. Beži pred slabo priložnostjo, hodi svojo potjo in izuči se kakega poštenega rokodelstva.« »Oče me pelje k mojstru v mesto, kjer se bom izučil čevljarstva,« mu je segel v besedo deček, ki je zvesto poslušal. »Čevljarstva? To bi bila tvoja poguba! Čevljarstvo je preveč zjen zan to in vidiš lahko na svojem očetu. Pri čevljarstvu začneš popivati in postopati in postaneš propalica kot nas eden, huhuhu.« »Pri pa že ne bom,« je zagotovljal deček, »in vedno bom priden, to sem trdno sklenil.« »Škripc bo pel in lahko. A življenje je bridko in težko in potisne vstran najmočnejše sklepe, to vem sam najbolje, huhuhu... Sicer te bo pa že oče prepričal, saj nima nobenega namena, da bi te dal učiti kake obrti.« »Saj je vendar rekel prav gotovo.« »Reče se lahko mnogo, dragi pametno malo. Če znaš molčati, ti bom zaupal nekaj razodel. Tvoj oče in Brbljač imata namen vzeti v najem vinotoč s krčmarjem. Da bi pritegnila več gostov, imata namen prirejati vsak dan koncerte, in pri tem bi nam lahko tudi ti izredno pomagal. — Nam trem ne more nič več škoditi, a žal mi je zate pri tej zadevi.« »Mene gostilna nič več ne veseli in tudi gosti na orglice ne znam nič več, sem vse že davno pozabil.« »Za to ni nobene škode. Ostani kar na deželi in preživljaj se pošteno. Poišči si sam kakega mojstra in nauči se poštene obrti, pa ne čevljarstva, ampak kaj boljšega, na primer krojaštva ali slikarstva — to bodi človek, to se pravi, če se poklicu držiš ... Ti neizkušeni angel, ti še ne poznaš sveta. Toda če se boš ravnal po mojih nasvetih, se ti bo lahko na svetu bolje godilo kot meni, ki nisem imel nobenega takega modrega svetovalca. In sedaj lahko zopet zaspim. Jaz bom tudi zaspal. Sedaj mi je veliko lažje, ko sem razodel vse, kar mi je ležalo na srcu. — Lahko noč, Janezek.« Nekaj časa je mrmral Škripc še o tem in onem sam s seboj, potem pa je krepko smrčanje dalo na znanje, da je zaspal. Tudi deček je bil zopet v objemu sladkega spanja, toda njegovo dihanje je bilo tako mirno, da bi ga nobeno uho ne slišalo. Zjutraj je bil Škripc, ki se je sicer zadnji ulegel k počitku, prvi zopet na nogah. Skrtačil si je čevlje, klobuk in počešo frak, da ni ostalo na njem nobene bilke trave ali stelje, nato je šel iskat vode, pa je ni mogel najti. Ko je videl, da se prvi sončni žarki razlivajo po najvišjih gozdnih grebenih, ga je prevzelo tako veselo občutje, da je dal duška svojemu jutranjemu razpoloženju s pesmico: <center>»Sonce čez hribček gre, luna pa za gore; zvezdice presvete se potopé.«</center> Nato je budil tovariše deklamirajoč: <center>»Pokonci, pokonci, zaspanec! Zakati zaspali ste še, pod nebom pojejo škrjanci in sonce visoko je že.«</center> In veselo je zopet zakrožil: <center>»Škrjanček poje, žvrgoli, še bel ga dneva veseli, škrjanček poje v beli dan glasno čez hrib in plan.«</center> »Kaj si prismojen ali pijan?« je zarental Brbljač. »Le kot pred svojim pragom pometa najprej. Vidva sta se včeraj tako temeljito napila, da se še danes ne moreta dvigniti iz pernice, hočem reči iz trave, jaz pa poznam pravo mero; zato sem pa tudi zjutraj zopet čvrst in čil kot srna v gozdu in svež kot riba v vodi in veselo razpoložen kot ptica v grmu.« »Taka sva tudi midva,« je zaklical Vetrnjak, skočil pokonci in s svojim donečim tenorjem ubrali pesem, v kateri sta tako tudi odmevala po gorah. Mogočno je zadonelo po gozdu: <center>»V hribih se dela dan, v hribih žari; bratje, le ven na plan, na vrh planin!« </center> »Deček, ki je bil navajen, da je opravil takoj, ko je vstal, jutranjo molitev, ni nič ugajalo to viharno in lahkomiselno početje in počutil se je vedno bolj neugodno v njih družbi. Ko so se odpravili nato na Kambreško, je pridržal očeta malo zadaj in ga vprašal: »Ali pridemo danes v mesto?« »Kam pa misliš,« se je nasmejal Vetrnjak. »Tako urni pa nismo. Saj se nam pa tudi nikamor ne mudi.« »Toda jaz bi se začel rad brž učiti čevljarstva.« »Haha, za to bo še vedno dovolj zgodaj. Bodi vesel, da si moreš ogledati poprej svet in uživati prostost. Učna leta so mučna leta. — Pred vsega sploh ne vzame Krivec nobenega učenca.« Po teh očetovih besedah je postalo dečku tesno pri srcu in žal mu je bilo, da se dal zavoditi, da je odšel od doma. Na Kambreškem so naročili popotniku obilen zajtrk, ki je bil večidel iz alkoholnih pijač in jih je spravil v živahno razpoloženje. Krčmar je vedel povedati, da bo danes v Strnjenem velika svatba, kjer bo bučna zabava. »Halo, tam pa moramo biti na vsak način zraven,« je zaklical Vetrnjak. »Morda se bo dalo dobiti tudi kak godben instrument. Tedaj bomo pa zaigrali tako vragolave poskočnice, da ne bodo plesalci več vedeli, ali imajo dve ali štiri noge.« »In dobre vinske kapljice gotovo ne bo manjkalo,« je poudaril Brbljač. Škripc je pa živahno zapel: <center>»Danes tukaj, jutri tam, drugi kraj, druga mesta! Če mi več ni tu, drugem urad me popelje cesta.«</center> Hipoma pa se je ustavil sredi petja in gledal prestrašeno proti vratom, skozi katera sta stopila dva orožnika. Medtem ko je obstal eden na vratih, je stopil drugi k mizi in rekel: »Aha, to smo dobili ptiček kar lepo skupaj.« Škripc je v tem mučnem položaju odvrnil: »Žal, da nismo nikar pili, ker sicer bi lahko rekli in bi tam ne bilo treba še bržeti podpore. Na romarski poti smo namreč na Sveto goro in smo se tukaj ustavili, da se malo okrepčamo.« »Te pobožne romarje poznam že dolgo in jih ravno iščem,« je izjavil orožnik, in ko je pokazal na vsakega s prstom, jih je imenoval po vrsti: »Vi ste Mirko Mikuž, vi Lovrenc Kragelj s svojim sinom Janezom, imenovanim Kraljiček, in vi ste Janez Boltar, več dobro poznani daleč na okrog.« »To se ujema, toda mi nismo ničesar zagrešili proti policijskim predpisom,« je zagovorjal Brbljač. »Tega dečka tukaj ste odvedli iz varstva in ste ga protipravno ugrabili njegovemu skrbniku.« »Deček je Kraljev, naju to nič ne briga.« »Fuj, Boltar, je zavpil Škripc, tudi midva se morava brigati za dečka. Ti si njegov boter in meni se nedolžni otrok smili štiri leti je pa že toliko dorasel, da se mu mora dati svoboda. In če dam izučiti svojega sina obrti svojega očeta, je to pravica, ki mi je ne more nihče odrekati.« »Kaj je pravica in kaj krivica, ne bomo mi odločali, midva imava samo nalog, da spraviva gospoda tukaj na gorjansko okrajno sodišče.« »In če se ne pustimo spraviti?« se je upiral Brbljač. »Potem priplavite posledice sami sebi. V isto pridete na vsak način, in tem dalje, čim bolj se upirate.« Trije tovariši so se pomenljivo spogledali in popolnoma umolknili. Deček je bil ves bled in imel solze v očeh; zadrževal je sicer jok, toda tresel se je po vsem telesu. Čez nekaj časa je prišla Škripcu rešilna misel: »Gospod orožnika,« je rekel, »saj vama ne bo težko, če se odrečemo vajinemu spremstvu in vama ne delamo nadlege. Mi bi šli sami na Gorjansko in se javili sodišču.« »Ne, ne, tako nespametna pa nisva, da bi ptičke, ki jih imava v rokah, zopet izpustila. Morate se na vsak način sprijazniti z najinim spremstvom, in sedaj hočemo takoj odriniti.« Tu ni bilo več nobene rešitve. Trije vinski bratje so morali poravnati svoj račun in potem so v varstvu orožnikov odkorakali nazaj v dolino. Med potjo je šel pa tam kateri zagodrnjali s kako besedo, sicer pa so šli molče in klavrno in ne veselo. Prehudo, gneče pred njimi deček, zadaj pa orožnika. Dečku je bilo strašno bridko pri srcu. Doslej je najlepše predstave o očetu, v katero ga je zapeljalo očetovo življenje, da je bila sramota, da ga je že tako mladega že kot kaznjenca in zločinca. Najprej bi se bil jokal, pa ga je bilo sram; tem bolj je grenko je pa molil v srcu k Mariji božji, da bi ga rešila trpljenja in sramote. Škripc je potajilo kar nenadno to razmerje, zato je skušal spraviti družbo v boljšo voljo s primernim humorjem, ko je v kak tuje zapel: <center>»Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, tja že pridemo.«</center> Ker se mu ni pa nič odazval, je še sam zopet umolknil. Po daljšem počivanju so dospeli do sela in zagledali so nasproti od ceste strm breg. Tedaj se je izvrl pred cestnim gozdom. »Gospod orožnika,« je rekel Brbljač in se obrnil, »ali ne bi smelo ravno na krepko zadnjo besedo malo povabiti in žrejo ugasniti?« Proti temu niso orožnika nič ugovarjala, in tako se je počela nova družba okrog cestnega. Deček se je usedel nekoliko vstran zraven brinovca. Ko je šel Brbljač napil požirjajoče tekočine, je začel zopet razposajeno peti: »Kvak — kvak — kvak — kvak — kvak.« Takoj nato je pa zapel Škripc s svojim mehkim baritonom: <center>»Žabe, žabe, svatbo so imele, zbrane iz sosednjih mlak.«</center> Tedaj se tudi Vetrnjak ni mogel več premagovati in zapel je z vsem svojim čistim tenorjem: <center>»Jedel, pil sem in pil, rega, rega, kvak, kvak.«</center> Zabavna pesem je pritegnila tudi oba orožnika in dobro voljo in smehom sta pokala. Ko pa sta dela zamere odšla, sta začudena opazila, da ni več dečka zraven. Orožnik je zavzdihnil in zaklical: »Halo, dečko, semkaj! Mi gremo naprej!« O dečku pa ni bilo ne duha ne sluha. Tedaj je zaklical Vetrnjak z vreščečim glasom: »Janezek, kje si? Pridi hitro! Moramo iti naprej, ne obotavljaj se!« Nič se ni oglasilo. Tedaj ga je šel eden orožnikov iskat. Obrdel je ves gozdiček, prišel pa čez pol ure nazaj, ne da bi kaj našel. Sedaj je postalo vsem jasno, da je deček ušel. Vetrnjak je osuplo gledal, Brbljač se je škodoželjno muzal, Škripc pa se je veselo zasmejal. Orožnikoma je preostajalo nič drugega, kot da sta vsi trije utihnili odšla naprej. ==VI.== Jernej Gabršček, urar na Gorjanskem, je bil osamljen čudak. Bil je v začetku petdesetih let, srednje velike postave in nekoliko upognjen, imel je okroglo glavo, sive, zmršene lase, kot župnik gladko obrit obraz, črne, bodeče oči, koničast nos, šiljasto ustnico, kazal se je vedno čemeren in mrzlega v govorjenju in obnašanju. Doma je vedno nosil vrhno delovno haljo, če pa je kam šel, je imel na sebi črno suknjeno suknjo, tako dolgo kakor bi nosijo duhovniki, in na glavi nizek, trd klobuk. Tristo korakov od gorjanskega trga je imel na samem stoječo, prostorno, še skoraj novo hišo, v kateri je stanoval čisto sam. V pritličju je imel delavnico, zraven še dve sobi, na čigar stenah so visele ali stale na policah od vrha do tal ure vseh vrst — majhne in velike, poceni in dragocene — nazaj je bila še kuhinja in soba, v kateri je stala železna postelja z nebom. Celo zgornje nadstropje je pustil nepopolnoma prazno; a če je vprašal kdo po stanovanju, je vsakogar ročno odpravil. Kot edino živo bitje je imel pri sebi velikega psa, kateremu se ni bilo varno približati; ta mu je bil zelo vdan in ga je zvesto varoval podnevi in ponoči. Dvakrat na dan je prišla iz trga sem starejša ženska, ki je pripravila starju skromen obed in izvršila nujna gospodinjska opravila. K temu je spadalo predvsem popravljanje in snaženje; kajti mojster je gledal zelo na snažo. Menjal se pa na napresta postrežnice v urarjevi hiši. Malo katera je ostala več kot četrt leta. Nekatere so šle same od sebe, drugim je pokazal vrata gospodar sam, zlasti če je opazil, da prezi kakšne zakon z njim. Bil je nezaupljiv do vseh in gospodaren, pri vsem pa tudi zelo varčen. Tako se je zgodilo, da je bil večkrat dalj časa brez vsake postrežnice, ker ni mogla nobena prebiti pri njem vzdržati. Če si je pa moral sam oskrbovati, je bil najrajši dobre volje. Hodil je pač tedaj na hrano v gostilno, toda ni ostal tam niti minuto dalje, kot je bilo potrebno. Malobeseden in molčeč, kot je bil, bi z nikomer posebno veliko občevati, niti z svojima bratoma, pekom Jakobom in Andrejem, bratom na Klancarjevem kmetijo, in s svojo sestro, Sedlajerjevo Katarino, — da, s temi in njihovimi družinami celo najmanj. Ni pa bil Jernej Gabršček vedno tak ljudomrzen. Za kratkega so ga ljudje splošno imeli. Nekdaj je bil še šest let v latinskih šolah in je sploh nameraval postati duhovnik. V sedmem letu študija pa so ga zavabili v nekoliko bolj lahkomiselne tovariše, da je zašel z njimi v neko dijakom prepovedano gostilno in se udeležil tam plesne zabave. Zadeva je prišla kmalu na dan in Jernej in njegov najboljši prijatelj sta bila z gimnazije ter tudi drugi tovariši so bili izključeni iz gimnazije. Ko je prišel sedmi šolski let z odliko v roki domov, je oče, starec peka Blaža, ki je gojil upanje, da bo imel nekega sina duhovnika, tako razočarano, da je navil ušesa že skoraj odraslemu mladeniču in ga nato hotel prisiliti, da se gre brezpogojno učiti čevljarstva. Temu se je mladenič uprl in je v trmasi jezi zopet zapustil domačo hišo. V svetu mu je šlo na trdo. Da bi dalje študiral, ni imel sredstev, in bilo je tudi skoraj nemogoče, da bi ga s črnim madežem v šolah še sprejeli na kako gimnazijo. Njegov prijatelj Stanko je vstopil v samostan. Za to pa ni čutil Jernej nobenega veselja in še manj poklica. Slednjič je moral biti vesel, da ga je vzel urarski mojster Suligoj v mestu kot učenca v svojo hišo. S svojo vestnostjo in pridnostjo ter spretnostjo pri vsakem delu si je pridobil mojstrovo naklonjenost, tako da mu je ta po dveh letih dal napraviti novo obleko in mu vtikal v žep še nekaj denarja za nagrado. Sedaj pa je moral Jernej k vojakom in je služil dve leti pri brambovcih. Tedaj je pisal nekoč očetu pismo in ga prosil za kako denarno pomoč, da bi imel za najnujnejše potrebe, ni pa prejel od starca niti odgovora niti beliča. Ko je minil vojaški rok, se je vrnil Jernej k mojstru Suligoju, dovršil učno dobo in napravil pomočnični izpit. Nato je šel na potovanje in je dobival vedno več veselja do urarske obrti. Iz velikega mesta, kjer je delal v večjem urarskem podjetju, je pisal, da je dobil tudi dokaze za to, da sta brata Jakob in Andrej in sestra Katarina močno vplivali na očeta, ko je delal oporoko. Sedaj je ostal Jernej še prav sam na Gorjanskem, si najel stanovanje in vpeljal majhno urarsko podjetje. Ni šla pa njegova obrt nikakor opomoči. Obrt je šla slabo, deloma so bili temu krivi nekateri nagajivci, ki so po gostilnah zbujali nestrpnost šale na njegov račun, deloma pa je odbijal odjemalce sam s svojo čemernostjo. Tu je potegnil nekoč svojemu staremu prijatelju Stanku, s katerim je bil še vedno v pismeni zvezi, svoje težave. Nekdanji šolski tovariš, ki se je imenoval sedaj pater Serafin in je postal izreden redovnik in ljudski misijonar, je odpisal prijatelju zelo iskreno, tolažilno pismo in je na koncu pristavil na svoj dobrovoljen način: »Le pogum in korajžo, predragi prijatelj. Saj niso še splavali vsi upi po vodi. Morda se oglasi še kaka bogata teta s svojo zapuščino ali pa zadeneš celo velik dobitek v loteriji.« Sedaj je mislil Jernej venomer na veliki žrebni dobitek in ga ni več pustil, dokler ni žare stavili v loterijo. In tedaj je doletela mojstra Jerneja neverjetna sreča, zadel je enega glavnih dobitkov, ki mu je po odbitku vseh stroškov vrgel v naročje celih trideset tisoč goldinarjev. Sedaj je bil mojster na konju. Sezidal si je zunaj trga postavno, lepo hišo in napravil v njej veliko urarsko zalogo in vpeljal obrt v povečanem obsegu. In na čuden način je dobival vedno več naročila od vse strani, ne samo iz Gorjanskega in okolice, ampak tudi iz bolj oddaljenih vasi. Mojster Jernej je izvrševal vedno dobro, solidno delo in je imel v zalogi samo izvrstno blago, zato pa je bila temu primerna cena in nikesar ni dal iz rok brez takojšnjega plačila. Dokler ni bil denar na mizi, ni dal od sebe nobene popravljene ali nove ure. Vkljub temu je imelo podjetje vedno več odjemalcev in mojster si je pridobil polagoma sloves izbornaga urarja. Od druge strani ga je pa vendar preganjala nesreča, ki je potrjevala pregovor: »Sreča v igri, nesreča v ljubezni.« Več kot celo desetletje si je iskal Jernej primerne zakonske polovice, ni pa našel nobenega ženskega bitja, ki bi ugodilo vsem njegovim zahtevam. Nekatere so se izkazale pri natančnejšem ogledu kot lahko blago, druge so zahtevale že vnaprej denar, in zopet druge so hotele celo, da prepiše polovico svojega premoženja nanje. Tako je prišlo, da je bil Jernej Gabršček pri štiridesetih letih še samskega stanu. Tedaj se je dogodilo, kot že večkrat v njegovem življenju, nekaj povsem nenavadnega. Štiridesetletni mladenič se je kar nenadoma do ušes zaljubil v devetnajstletno dekle, lepo Kranjkovo Francko, in ta ljubezen ga je tako prevzela in omamila, da je bil pripravljen sprejeti vsak pogoj ali dekletovo zahtevo, če mu le da roko v zakon. Francka mu je dala besedo in je le samo izgovorila, da se s poroko toliko časa počaka, da mine običajni čas žalovanja po materi. Po privolitvi v zakon je bil urar nad vse srečen in se je popolnoma zanesel na dekle, tako da ni imel najmanjših skrbi, da bi se mu utegnila nevesta kdaj izneveriti. Na nič drugega ni mislil kot na to, kako si svojo hišo čim lepše uredi in stanovanje čim udobneje opremi. Po preteku poldrugega leta je pa prišlo grozno razočaranje. Francka se je poročila kar iznenada, ne da bi urarja o tem kaj obvestila, s čevljarjem Kragljem iz vasi, znanim Vetrnjakom. To je bil najhujši udarec, ki je urarja kdaj zadel, in ga ni več mogel popolnoma preboleti vse življenje. Razen velike srčne bolesti je moral prenašati še zasmeh ljudi, ki so ga na vse načine dražili z nezvesto nevesto. Zagrenjen, užaljen in ogorčen je izgubil vsako dobro mnenje o ljudeh in zaupanje do njih, postal je od leta do leta bolj čemeren, neprijazen in nedostopen in je rad nagajal ljudem, posebno svojim someščanom, malim, zakrnelim človekom. Tako je prihajal po več okolici vedno bolj na slab glas kot ljudomrzec in tako se ga je v zvezi z njegovim imenom Jernejem prijel priimek »Jernej Godrnjavc«. Ta pridevek se je tako udomačil, da niso urarja daleč na okolic sploh drugače imenovali kot Jerneja Godrnjavca. S tem je postalo njegovo razmerje do rojakov še bolj neprijetno. Vendar pa ni zaradi tega njegovo priznano podjetje trpelo nobene škode. Svoje nekdanje neveste Francke ni mogel mojster Jernej vkljub trpki zagrenjenosti vse svoje življenje pozabiti, nikdar ni izrekel žale besede o njej in je čutil prej pomilovanje kot mržnjo do nje. Ko je tako zgoraj umrla, se mu je v dno srca smilila, in ko je prišel kdaj v tisto vas, je krenil pogosto na farno pokopališče, kjer se je dolgo ustavil na Franckinem grobu. Prešlo je med tem nekaj let in Franckina podoba je začela v urarjevem srcu nekoliko bledeti. Tedaj se je dogodilo zopet nekaj nepričakovanega, ki je znova poživil spomin na nekdanjo nevesto. Nekoč je imel delo na volčanskem zvoniku, kjer je bilo treba popraviti cerkveno uro, ki ni šla v redu. Ko je proti večeru prišel z zvonika dol v cerkev, je zaslišal glasen jok in nato proseče klicanje otroškega glasu: »Mati božja, pomagaj! Mati božja, pomagaj!« Urar se je naglo in prestrašeno ozrl po cerkvi in je zagledal dečka, ki je klečal pred stranskim oltarjem Matere božje in z visoko nad glavo sklenjenimi rokami iskreno molil. Toda že je deček zapazil, da je nekdo stopil v cerkev, skočil je pokonci, glasno zavpil in hotel naglo uiti skozi vrata. Mojster Jernej ga je pa lovil za roko in krepko držal ga je že z njim iz cerkve. Zunaj ga je vprašal: »Zakaj tako moliš?« »Odpustite mi, odpustite mi,« je milo prosil deček, tresoč se po vsem telesu in s solznimi očmi gledajoč v moža. Deček je bil svojevrstno lepe zunanjosti. Imel je bistre, kot nebo modre oči in nežne poteze. »Bog, ta poteza! Ali niso to poteze Kraljičkove matere?« Po kratkem premolku je rekel mojster: »Kaj naj ti odpustim? Saj te niti ne poznam in vem ničesar o tebi.« »Ali niste vi vodnik iz Gorjanskega?« »Ne, ta pa ne. Kdo si pa ti?« »Jaz — jaz — jaz,« je obotavljal z odgovorom deček, še vedno trepetajoč po vsem udu. »Vi me radi odvedli pri orožnikih. Potem me bodo zaprli, in vendar nisem nič hudega naredil.« »Nič hudega pa ne zaprejo, si že moral kaj zagrešiti. Zakaj bi te pa sicer tako bali? Povej po pravici.« »Zbežal sem od hiše, pri kateri bi moral biti. Rekli so mi, naj grem nazaj, pa grem z njimi.« »Kdo je tvoj oče?« »Čevljar v vasi. Piše se Lovrenc Kragelj.« »Aha, Vetrnjak, in ti si Kraljiček! Tako torej! Kot je videti, hodiš po stopinjah svojega očeta in nimaš vrline, kot on. Če ne se slišiš, je otrok že rekel urar.« »Ne, ne, ne grem več z očetom,« je zatrjeval deček. »Postati hočem dober, pošten človek in se učiti kakšnega rokodelstva.« Deček je bil urarju všeč. Izpraševal ga je bolj natančno in izvedel ves potek njegovega pobega in kaj se mu je pri tem zgodilo, dokler niso orožniki ulovili malopridnih postopačev z dečkom vred. Ko je fantič orožnikom pobegnil, je skrivaje čez Kožlavec pritekel do Volč in se zatekel v varno zavetje. »In kaj nameravaš sedaj početi?« je vprašal. »Težko ne vem. Ljuba nebeška Mati mi bo pomagala, saj sem toliko k njej molil,« je rekel deček iskreno. »Ali se nočeš vrniti h Gorniku?« »Ne, ne, ne bojim. Gospodar bi me grozno nabil. Morda najdem kakega mojstra, ki bi me vzel.« »Kakšne obrti bi se rad učil?« »Čevljarstva ali pa tudi česa drugega, vse bi mi bilo prav. Priden hočem biti in vse storiti, kar mi bo mojster ukazal; in gotovo bi nikdar več ne šel nazaj.« Mojstru je šinila misel v glavo. Kaj če bi ga vzel v svojo delavnico? Tu se mu ponuja priložnost, da pride zopet bliže svoji mrtvi nekdanji nevesti. Francka tam na onem svetu se bo dobro zadeve in mu bo večno hvaležna, če vzame njenega sina k sebi, ga lepo vzgoji, ga izuči za spretnega urarja in mu tako zagotovi bodočnost. Na vsak način bi bilo to plemenito maščevanje, če ji povrne za njeno zvestobo z velikodušnostjo. Kaj bodo ljudje k temu rekli? Naj rečejo kar hočejo, mojster bo popolnoma vseeno, da celo vsel bo, če ga bodo morda dražili z tem, da se ne bo za njih brigal nič. Tudi deček je povsem pripravljen, da se izroči njegovemu vodstvu. Ali kaj, deček treba zgodaj tako obrezovati in pripogibati, kakršno želimo imeti drevo. Čim dalje se fant razvije, tem težje se bo spremeniti. Sicer pa ravno zdaj potrebuje postrežnico, morda bi mu znal opravljati deček hišne posle enako dobro kot kaka teska ali pa še bolje. Domača dela bi tako imela opravka, saj ni nič posebnega. Pri tem bi pa lahko vedno kaj videl pri urarskem delu. Hrano bi pač prinašal kar iz gostilne. Hitro so šle te misli urarjevi skozi glavo in že je bil njegov sklep dozorel. Obrnil se je na dečka in rekel: »Čevljarstvo ni zate. Postal moraš urar — boljše in bolj umetne obrti ni nobene.« »Urar? O rad, rad!« je zaklical deček. »Toda kdo naj najdem mojstra, ki bi me vzel v učenje? Ali nisem še nikdar slišal o urarju v Gorjanskem?« »O da — pač — o Jerneju Godrnjavcu.« »A, o Jerneju Godrnjavcu? Poglej sem, Jernej Godrnjavec sem jaz, haha,« se je zasmejal mojster Jernej, njegov obraz pa je dobil med smehom osorni izraz kot sicer. Deček se je močno prestrašil in je zajecjal: »Odpustite mi, nisem vas poznal.« »Tu mi treba nič odpuščati. Če si ti zadovoljen s Kraljičkom, moram biti tudi jaz z Godrnjavcem. Urar care je skori prijazen odrat, toda njegove poteze so raztegnile pri tem v čudno krčenje obraza. Toda hitro se je zopet pokazal resnega in je dejal: »Sedaj poslušaj, kar ti povem. Ti greš z menoj, postaneš moj vajenec in ostaneš v moji hiši. Tam boš moral pospravljati in druge manjše posle opravljati, prinašati mi boš tudi razne potrebščine iz obližja. Zato boš imel dovolj jesti pri meni in tudi obleko dobil, jaz te pa izučim urarske umetnosti poleg drugih potrebnih stvari. Če boš priden in ubogljiv in mi dela veselja, se ti bo dobro godilo pri meni. Bati se me ni treba. Tepel te ne bom nikoli; če bom pa kdaj kaj pogodil, ni te kaj pohvarilo, moraš lepo popreti. Pri meni se boš lahko veliko naučil in postal kdaj še urjen mojster.« Deček je poslušal z odprtimi ustmi in očmi, najraje bi zavriskal od veselja. Boljšega in več, kot mu je mož obljubil, bi si ne mogel želeti. Tukaj je očividno pomagala Mati božja. Mož z godrnjavčjo besedo in osornim obrazom je vendarle dober človek. Deček je dobil hitro zaupanje do urarja. Gledal je z vročimi mokrimi očmi zaupno vanj in ga je zaprosil otroško milo: »Ljubim vas, lepo vas prosim, vzemite me v učenje. Prav priden hočem biti in vas ubogati v vsem.« Mojster je zopet čudno skremžil obraz, pri srcu pa mu je postalo toplo. »Je že prav, je prav,« je mrmral; »odslej ti ni več treba biti mož, ampak mojster. No pa stopiva sedaj še malo v cerkev in pomoliva, nato greva domov.« Šla sta v cerkev in tu je mojster lahko opazoval, kako iskreno je deček molil in se očitno zahvaljeval Materi božji. Ko sta odšla nato proti domu, je na cesti deček boječe rekel: »Ljubim mojster, če me orožniki zaslišijo, me bodo zaprli in nato odvedli nazaj h Gorniku.« »Le kar brez skrbi bodi,« ga je pomiril urar; »z gorjanskimi sodnikom se dobro poznava in bova vse lepo uredila, da se ti ne bo moglo nič zgoditi. Tudi tovoje stvari, ki jih imaš pri Gorniku, bom poslal.« Ko sta prišla do Gorjanskega, je peljal mojster dečka v gostilno in mu naročil tako obilno večerjo, da ni mogel nič več pojesti, dasiravno je bil zelo sestradan. Doma je pripravil urarju v sobi zgornjega nadstropja tako nemirno posteljo, kakršne ni še nikdar imel. Čeprav je bil fantič zelo zaspan, vendar je pokleknil zraven postelje, preden se je ulegel k počitku, in opravil svojo večerno molitev. Tudi to je ugajalo mojstru, da se deček zaveda svoje dolžnosti. Ponoči je sanjal fantič o svoji materi. Stopila je okrog vratu, ga poljubila in mu zašepetala na uho, naj le ostane vedno pri urarju. Godrnjavec je dober mož, ki bo bolje pazil nanj kot oče. Ko je zjutraj pripovedoval svoje sanje mojstru, je kazala ta čela na videl hud obraz, stopil pa je k oknu in gledal nekaj časa molče ven, nato pa je zagodrnjal: »Imel bi dobro mater, samo tako bolj razsodno bi morala biti. Pazil bom nate, kakor bi ona.« Urar je imel mlekarico pri svojem bratu, peka in je vsak dan sproti plačeval kakor kak tujec. In že prvo jutro je poslal dečka tja in mu naročil, da naj prinese še enkrat več kot doslej. Pred pekovo hišo je srečal deček visokoraslo, nekoliko štrlečnosrčno deklico, ki je imela zlato lase in ognječe oči. Ta je pozorno gledala prihajajočega fanta in nato zaklicala: »Ti — ti — kaj nisi ti Kraljiček?« »Da,« je rekel deček, strmeč v deklico, »in ti si mi nekoč podarila čevlje, pa tvojega imena ne vem več.« »Majda mi je ime. — Kako pa prideš sem? Saj te iščejo orožniki.« »Nič ni treba orožnikom, da bi me iskali, saj nisem nič hudega naredil. In gorjanski urar jim bo povedal, da me je vzel za vajenca in da pri njem stanujem.« »Kaj? Pri mojem stricu si? Pri Godrnjavcu?« se je deklica na moč začudila. »Ali je urar tvoj stric?« »Da, brat mojega očeta. Toda ti ubogi fant — če mi smiliš. Vedno se ti slabo godi.« »Bo že bolje, če že videl.« »Toda če boš lačen in ti ne bo dal dovolj jesti, le kar pridi k nam na večerjo.« Deklica je peljala dečka v hišo in je na glas oznanila novico, na kar sta dva brata in starejša sestra stopili prav zraven dečka in ga opazovali, deloma iz radovednosti, deloma iz pomilovanja. »Moj Bog, oče je dobil ubogega fanta za sužnja, ker ne ostane nobena ženska pri njem,« je zaklicala starejša sestra. Pek Jakob, dobro rejen mož s sivo brado, ki je kazal nekaj čez petdeset let in je bil bratu Jerneju malo podoben, je nejevoljno zamajal z glavo in rekel: »Nič se ne bojte za paglavca. Ta nima obstanka kot njegov oče in ne bo dolgo vzdržal. Od Vetrnjaka tudi ne moremo nič boljšega pričakovati. Od Jerneja bo še posebno urne odnesel pete.« Janezek, Kraljiček, je postal ves rdeč in je stisnil zobe. Trdovratno je sklenil, da ostane sedaj za prav nalašč pri Godrnjavcu, pa naj mu gre, kakor hoče. Vzel je mleko, izročil denar in hitel nazaj k urarjevi hiši. Tam je urar že pripravil kavo, nalil fantiču skodelico in ga silil, naj si vzame tudi kruha, kolikor poželi. To je slušal deček brez besed in mislil, da Godrnjavec nikakor ni tako slab, za kakršnega ga imajo njegovi sorodniki. Tudi velikega psa se deček ni bal in postala si celo brez zaupanja, kar se je urarju dobro zdelo. Iz tega je sklepal, da ima deček dobro lastnost; kajti kot se je mojster izrazil, se more dati več na naravni nagoni razuma, pa, kot na mnenje in sodbo neizkušenih ljudi. Po zajtrku je peljal urar dečka v delavnico in mu pokazal tudi urarsko zalogo v obeh sosednih sobah. Fant se je vsemu silno čudil. Brezštevilne ure vseh velikosti in oblik, neprestano tik takajoče v enakomernem nihanju lesketajočih nihal raznih oblik in nastavki, vse to je bil čudežen svet, za zavzetega dečka. Ko so pa začele ure še biti, nekatere umetno mehko, druge živahno in zveneče, zopet druge v prijetni melodiji, in ko se je odprl na tej ali oni stenski uri vratca in je skočil ven ptiček, se priklonil z glavo in pel: kukuk, kukuk, je stal deček kot začaran in je le tu pa tam z glasnim vzklikom izražal svoje začudenje. Po dolgem ogledovanju je vprašal: »Mojster, ali ste vse to vi naredili?« »Ne, mnogo tega sem tudi kupil,« je odgovoril urar; »toda znal bi vse tudi sam narediti, in če boš priden, boš znal nekoč tudi ti tako delati.« Dečkove modre oči so se razširile in obraz mu je žarel od veselja, dokler ni dobilo mojstrovo obličje tak izraz, da se ni vedelo, ali se hoče jokati ali smejati. Porinil je pred dečka stol in rekel s svojim običajnim rezkim glasom: »Tu se lahko sedaj usedeš in si vse natančno ogledaš; toda ne dotakni se mi ničesar — Bog ne daj, da bi vzel kaj v roke! Jaz moram sedaj tja na hodnik, bom kmalu nazaj.« S temi besedami je odšel in je zaklenil za seboj vrata k delavnici. Deček je sedel tiho, skoraj pobožno, kot bi bil v cerkvi, in je pozorno gledal in poslušal in se ni naveličal ogledovati te žive, pestre krasote. Vedno nove pozornosti je odkrival, vsaka ura se mu je zdela kot živo bitje, ki hoče z njim govoriti in ga kratkočasiti. Resnično, tu je imel družbe več kot dovolj in nikdar mu ni bilo dolgčas. Še bolj trdno se je sedaj odločil, da ostane pri mojstru in da se na vsak način, da se nauči skrivnosti teh čudovitih stvari in da jih bo znal kdaj v življenju sam napraviti. Čutil je tako srečnega kot še nikdar v svojem življenju in ni niti opazil, da je zaprt v sobi. — Nekako čez četrt ure se je mojster vrnil, je izpustil dečka in mu naročil, naj izvrši nekatera dela v kuhinji in drvarnici. Opoldne sta šla v gostilno, kjer je dobil deček zopet dobro in obilno kosilo. Mojster je govoril nato nekaj z gostilničarjem in nato je deček dejal: »Odslej ne bova več hodila v gostilno, ampak bova vsak dan prinašala hrano od tam.« In tako se je tudi zgodilo. Mojster Jernej je živel sam zase zelo varčno, celo skromno, za dečka pa je skrbel v vsakem oziru, da je imel dobro prehrano. Tudi s potrebno obleko ga je opremil. Nekoliko težav je bila sprva s hišnimi opravili. Toda fant je bil za vse zelo pozoren, spreten in marljiv; po nedolgem času je bil lahko mojster povsem zadovoljen z njegovim delom. Ljudem na Gorjanskem je dal urarjev ukrep zopet dovolj prilike, da so si brusili jezike. Nekateri so obsojali temno ozadje za tem, ker je vzel ravno sina svoje nekdanje neveste k sebi v hišo, drugi so pomilovali dečka in si pripovedovali grozne stvari, kaj vse mora ubogi otrok trpeti pri samovoljnem, muhasteh, čemernem in skopem Godrnjavcu. Toda dečku ni bilo prav nobene sile. Na mojstrovo godrnjajočo zunanjost se je kmalu privadil in hitro mu je to tem znano in všeč, ker je čutil, kako na vsakem oziru zanj skrbi. Pač je gledal ta strogi na red, točnost in marljivost, toda dečka ni nikdar kaznil z krivičnimi očitki, surovim zmerjanjem in renčanjem. Zato pa je bil sedaj tem bolj prijazen, oster in robat nasproti svojim naročnikom in drugim ljudem. Zelo hud nastop je imel Godrnjavec z Vetrnjakom, ki je po prestanem tritedenskem zaporu na okrajnem sodišču, da dokazan od judij, prišel zareč dečka. Še prej je spil v gostilni liter vina, da bi dobil korajžo za oster spopad z Jernejem Godrnjavcem. Z ropotom je vstopil v urarjevo delavnico in zaklical: »Tako, sedaj sem tukaj.« Urar Godrnjavec, ki je sedel za mizo pri nekem popravilu, ga je pogledal z bodečimi očmi in osorno vprašal: »Kdo ti je dovolil, da prideš noter?« »Za to pač ne bo treba prositi nobenega dovoljenja,« je kljubovalno odgovoril Vetrnjak. »Pač ga je treba. Sicer vržem vsakega neljubega gosta skozi vrata.« »Hoho, za metanje skozi vrata bi pa morali biti še drugačni možje, kot ste vi.« Urar je prijel za kljuko vrat na hodnik in zaklical: »Sultan! Tedaj je planil v sobo velik pes grozno renčeč in kazal ostre zobe in je čakal samo na migljaj, da skoči vsiljivcu za vrat. V trenutku je postal Vetrnjak krotak in ponižen. »Za božjo voljo, gospod Gabršček,« je prosil vljudno, »spravite vendar psa proč in dovolite, da spregovorim z vami mirno besedico.« Jernej Godrnjavec je poslal psa zopet ven skozi vrata. »Midva nimava ničesar med seboj govoriti,« je zarečal nato; »kaj pa hočeš?« »Svojega sina hočem imeti, Janezka. Tu pri vas je, kot sem slišal. Toda jaz nikakor ne dopustim, da bi bil v vaši hiši.« »Tebe deček prav nič ne briga.« »Kako da bi se me ne smel brigati zanj. Saj je moj otrok in jaz imam vse očetovske pravice do njega.« »Svoje očetovske pravice si že davno zapravil in zapil. Deček je pod skrbništvom in jaz sem bil pred kratkim postavljen od sodnije za njegovega varuha.« »Moj Bog!« se je Vetrnjak razburil, »to je vendar delo vaše pijače greh, da se vzame očetu njegov otrok.« »In ob peka pijače greh je, če mož ugonablja svojo lastno ženo in otroka.« »Kdo je kaj takega storil?« »Ti! Takemu lopovu, kakršen si ti, bi se sploh ne smelo pustiti poročiti.« »Jaz sem za ženo in otroka vedno skrbel.« »Da, in še kako! Svojo ženo si spravil v prezgodnji grob in svojega otroka si tako lepo vzgajal, da bi prišel kmalu na taka tla, kot je njegov oče.« »Meni se more nihče česa očitati.« »Seveda ne, edino to, da si pijanček, zaniker,« je menil malo tiho časti v sebi. »Tega si ne dovolim reči!« se je zarobnil Vetrnjak. »Mi je prav vseeno, ali si pustim reči ali ne. Lahko ti še tudi javno dokažem.« V tem trenutku je stopil v delavnico deček, ki je prinesel iz gostilne kosilo. Ko je zagledal očeta in zadaj razkačeni obraz mojstrov, se je silno prestrašil. »Oče, vi? Odkod prihajate?« je vprašal boječe. »Iz luknje prihajam, kjer je bil tri tedne zaprt,« je odgovoril Godrnjavec. »Pozdravljen, Janezek,« je rekel Vetrnjak. »Kaj ti gre?« »Dobro se mi godi. Mojster Gabršček me je vzel kot vajenca in me izuči za urarja.« »Toda, Janezek, ti vendar moraš opravljati nekdaj obrt svojega očeta. Saj pač veš, da sem ti tudi mojstra že dobil, kjer bi se izučil čevljarstva.« »Čevljarstvo me ne veseli. Jaz ne postanem čevljar,« je rekel odločno. »Janezek, ali nimaš nič več rad svojega očeta? Ali ne maraš iti z menoj in ostati pri meni?« »Rad vas še imam, oče, in vedno vam želim dobro. Toda z vami ne morem več hoditi, sicer zapravite vse. Postati hočem dober človek in nočem delati mojstru Gabrščku nobene sramote.« Razočaran, skoraj užaljen je skremžil Vetrnjak obraz, na obličju Jerneja Godrnjavca pa se je pokazal hudomušen nasmeh. »Janezek,« je rekel mojster prijazno, kolikor mu je bilo pač mogoče, »sedaj pojdi v kuhinjo in pripravi kosilo. Moram še nekaj s tvojim očetom sam govoriti.« Deček je odšel, ne da bi se še enkrat ozrl. Svojo obsodbo si je slišal sedaj iz ust svojega lastnega otroka, še se je pogorel Jernej Godrnjavec. Vetrnjak je gledal mrko v tla. »Neki predlog ti stavim,« je rekel mojster po kratkem premolku. »Če mi dečka popolnoma prepustiš, bom skušal dopolniti, kar je pri njegovi vzgoji pomanjkljivega, in napraviti iz njega vrlega človeka. Toda moraš mi ga popolnoma odstopiti.« »Kako menite to?« je povzel Vetrnjak radovedno. »Dečka od tebe odkupim.« »Hoho, kaj se prekupčevati s sužnji? To bi bilo vendar grozno, da bi prodal svojega sina kot kako živino.« »O tem ni nikakega govora. Zahtevam le, da se popolnoma umakneš od dečka, dokler ne postane polnoleten. Nikdar se smeš pokažati, da bi ga bodisi videl ali z njim in progovarjanjem spravil v skušnjavo. Nočem, da bi me kdo dečkovi vzgoji kakor koli oviral. Vsako leto enkrat — recimo za božič — ga lahko obiščeš, da se prepričaš, kako se mu godi, in smeš z njim govoriti četrt ure, več pa ne. Brž ko fant polnoleten, bo od moje strani v vsakem oziru prost in bo lahko storil, kar bo hotel.« Vetrnjaku se je v glavi nekaj posvetilo. Sedaj bi bila priložnost, da spravi s svojima tovarišema, Škrcem in Brbljačem toliko denarja skupaj, da lahko vzamejo v najem vinotoč s krčmarjem v mestu. Če se mu posreči, da izvleče od Jerneja Godrnjavca primerno vsoto denarja, potem jim je pomagano. Njegovemu sinu, Janezku, je videti, da ne godi tukaj tako slabo. Sicer bo pa lahko pozneje, če bo treba, svojo besedo zopet preklical in rekel, da jo je dal le zaradi hudega pritiska. Tu mu je zopet udarila na ušesa godrnjajoča beseda urarja: »Ali boš izpolnil pogoje?« »Zastonj ne. Fant je že velik in bi mi lahko kmalu pomagal kaj zaslužiti.« »Dam ti tristo goldinarjev.« Vetrnjak je odprl usta in oči. Tristo goldinarjev — to je bil že velikanski kapital! S tem bi lahko sijajno vpeljali vinotoč in od dobička bi mogel potem vsekakor Godrnjavcu povrniti denar. »Ali si zadovoljen s tem?« je vprašal Jernej Godrnjavec in se je mrdal na smeh. »Naj bo, v božjem imenu,« je odvrnil navidezno nezadovoljni Vetrnjak, ki je imel skomine po denarju. »Tedaj bova to zadevo pisno uredila.« Jernej Godrnjavec je vzel polo belega papirja in napisal izjavo, v kateri Vetrnjak priznava, da je prejel od urarja tristo goldinarjev, in da se zavezuje, da bo izpolnil te in te pogoje. Ko je bil spis končan, ga je pomolil Godrnjavec pred Vetrnjaka in rekel: »Sedaj se pa tukaj podpiši.« »Najprej mi morate izplačati denar,« je zahteval Vetrnjak. »Tako neumen pa nisem. Ptiček bi mi potem lahko ušel. Najprej podpis, potem denar!« Sedaj je prebral Vetrnjak pisavo in je načrtal nato brez premisleka svoje ime spodaj. Ko je imel Jernej Godrnjavec podpisani papir zopet v rokah, je vtaknil v žep in rekel porogljivim zamahom: »Tako je v redu. Sedaj pa si nikar ne domišljaj, da bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi tak vse svoje zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu, Janezu, to se pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime.« »Tako je v redu. Sedaj si pa nikar ne domišljaj, da bom dal denar kar na roko. Ne, bilo bi ga škoda; v par tednih bi tak vse svoje zapil in zapravil. Denarja ne dam tebi, ampak tvojemu sinu Janezu, to se pravi, naložim ga na hranilno knjižico in napišem njegovo ime. Brž ko bo fant polnoleten, bo lahko dvignil iz hranilnice vseh tristo goldinarjev z obrestmi vred. Kapital je njegova lastnina.« »To je krivica, goljufija, nezakonitost,« se je jezil Vetrnjak, tresoč se po vsem telesu od razburjenja. »Kaj?« je zarohnel Jernej Godrnjavec. »Ali si tak potepuh, tak brezvesten oče, da hočeš svojemu lastnemu otroku vzeti njegovo edino lastnino, da jo zapustiš in zavržeš? Fuj, sramuj se, ti nečastni Vetrnjak!« Ko ga je urar tako ošteval, se je zvijal kot črv v skobči, nato je zopet zahrulil: »Nobenih pogojev ne bom držal in povem vsem ljudem, kako ste z mano naredili.« »Živi se samo besedično in prekrši en sam pogoj, tedaj pokažem pisanje in povem povsod, da si prodal svojega otroka. Potem ti opravijo prav vsi dobri ljudje. Opravljali te bodo.« »Strašno je za vse,« je rekel Vetrnjak kislo. »Vzemite ne, pač pa je največja sramota za očeta, da proda svojega otroka, samo da pride do denarja in pijače. Sedaj imam opraviti. Pojdi mi izpred oči, pozberi se! In toda zapomni si tole: imam v rokah. Če storiš kaj proti moji volji, ti lahko onemogočim bivanje v teh krajih.« »Prekleto lažnjivo!« je zarentačil Vetrnjak, ko je prijel Jernej Godrnjavec za kljuko pri vratih in sploh noter šel. Brž je tedaj zginil skozi vrata in jih zopet zaloputnil za seboj. »Znaj se obrani!« »Zalustil se ima tako v krčmah, da se niti rušiti ne morem... O ti vragi in slepar, ti zlodrej!« Niti koraka ni več naredil v Gorjansko, ampak je šel v velikem ovinku okrog trga in je odšel, ne da bi se še kje ustavil, proti Volčam. ==VII.== Za Janeza, Kraljička, so se začela sedaj huda učna leta. Po eni strani je moral opravljati gospodinjska dela — pospravljati, pomivati, pometati, tako da celo v kuharski umetnosti se je moral počasi vaditi in pripravljati vse hrano doma; po drugi strani pa ga je vzel mojster v strogo urarsko šolo. Vetrnjak je zahteval od moči in zmožnosti mladeniča, ta je skoraj preveč. Toda Kraljiček je vse pogumno prenašal, čeprav ga večkrat zvečer niso bolele samo roke in noge, ampak tudi glava. Vendar pa mojster gledal na to, da je imel vajenec dobro obleko in posebno zadostno hrano in počitek, tako da se je fant telesno vedno bolje razvijal. Vzgajal ga je tudi v raznih vednostih, kar se ni poznal, in ta pouk se je vršil na videz tiho bliže in nenapornoma. Večkrat mu je moral fant brati zvečer iz kake knjige, posebno iz dobre zgodovine, in čas mu je deček razumel, mu je mojster na kratko, godrnjaje, a jasno razložil. Dvakrat na teden je moral fant napraviti obračun o svojih dohodkih in izdatkih, pisati pisma dobaviteljem urarskega blaga ali napraviti načrte o ustroju ur, ki jih je mojster neizprosno grajal in popravljal. Kraljiček pa je dobival vkljub temu vedno več veselja do urarstva. Ko mu je dal mojster tu in tam kako zabavno knjigo, da bi jo bral za razvedrilo ob nedeljah popoldne, jo je kmalu odložil na stran in se tem raje zatopil v strokovni urarski list z lepimi slikami. Po preteku dveh let je znal izvršiti Kraljiček že tako izborna dela v urarski stroki, da se je mojster po pravici kar čudil spretnosti in nadarjenosti svojega učenca. Toda Jernej Godrnjavec ni nikdar niti z eno besedo pohvalil ravno tako marljivega kot častoljubnega učenca. To je bil posebni vzgojni način starega čudaka. Če je izvršil vajenec kako delo pomanjkljivo, ga je mojster strogo, a mirno opozoril na napake. Če je pa dovršil fant kako delo brez vsakega pogreška, je urar dal vozlepiti in delal opazke brez konca in kraja. Kraljiček pa se je na to mojstrovo skopost v pohvali in radodarnost v graji kmalu navadil in si je ustvarjal lastne sodbe o svojih delih. Posebno neprijetno je bilo za Kraljička bolestno nezaupanje, s katerim ga je mojster po tihem zasledoval. Nastavljal je pročudnemu mlademu fantu zapeljive pasti, da bi preizkusil njegovo poštenost in značaj. Tako je položil večkrat kam na okensko polico, na kako stojalo ali v kak kot manjše in večje zneske denarja in jih zopet pobral šele čez več dni, ko se je prepričal, da ni nič zmanjkalo. Nekoč je imel veliki pondo skledo jabolk, dobro preštevil jabolk. Tu je prišel nekega večera a skledo z jabolki v delavnico in je ostro nahrulil vajenca: »Ti — ti paglavce, vzel si dve jabolki.« Fant je postal ves zardel in je rekel malo v navalu jeze: »Jaz nisem nobenega vzel. Krasti nisem bil nikdar vajen in ne pustim, da bi me imel kdo za tatu.« »Hoho,« je renčal Godrnjavec in je preštel nato jabolka še enkrat. Ko je spoznal, da res nobeno ne manjka, je porinil skledo pred vajenca in rekel zamolklo: »Tu jih imaš. Vsa so tvoja.« »Nesmaram nobenega,« je odvrnil fant trmasto. »Tako, tako,« je rekel sedaj Godrnjavec, »se trmo povrača s sovjemu mojstru in dobrotniku. Da se mi kaj takega več ne drzneš! Vajenec mora znati tudi kaj potrpeti. To spada tudi k učenju. In sedaj ti hočem še nekaj povedati. Ti imaš dve glavni slabosti, to sta ponos in jeza. Pa zapomni si: ponos in trma sta iz enega grma, in da si trmast vročekrvnež in da svojo jezo tudi dolgo kuhaš, ne moreš utajiti. Jeza je ogenj, ki ga mora kristjan gasiti, sicer mu dušo sežge.« Na vajenčevih ustih se je prikazal porogljiv nasmeh. »Ti paglavče, ti si mislil nekaj slabega o meni,« je zavpil Godrnjavec, motreč fanta z bodečimi pogledi; »kaj si mislil? Povej takoj!« »Saj niste moj spovednik,« je drzno odgovoril vajenec. »Vesel sem, da nisem. Pa ti vendar vidim v dušo. Kar se tiče jeze, si mislil, naj pometa mojster najprej pred svojimi lastnimi vrati. Ali ni tako? Povej po pravici!« »Da, prav tako sem si mislil.« »Vidiš, kako ti gledam v dušo, ničesar mi ne moreš prikriti ... Toda če je mojster Jernej jezen, ima tehten vzrok za to. Njegove jeza je upravičena, tako rekoč sveta jeza. Zapomni si to. Kaj na Kraljička, da bi ga morda zasačil na laži. Nekoč ga je oprezujoče vprašal: »Kaj govorijo tam pri Pekovih o meni, svojem bratu in stricu?« Fant je osupnil, in šele po nekem obotavljanju je odvrnil: »Nimam časa, da bi poslušal, kaj govorijo. Vzamem mleko in grem nato brž zopet domov.« »Ti potuhnjenec, ti se mi izmikaš. Vajenec mora biti odkritosrčen in s svojim mojstrom držati.« »Saj to tudi vedno delam.« »Potem ti ne more biti vseeno, če govorijo o tvojem mojstru slabe reči.« »O tem nič ne vem nič. Jaz sam nisem nikdar o vas kaj slabega govoril.« Godrnjavec je čudno zmrdal z obrazom, nato je zopet vrtal: »Pri Pekovih te hujskajo proti meni.« »Ne, tega ne delajo … Majda je včeraj celo rekla, da je dobro, da sem pri vas, da imate vsaj koga, ki gleda na vas, če bi kaj potrebovali.« »In bi skrbeli zame, če bi zbolel?« »Rad — gotovo. To je moja sveta dolžnost.« »Hm — hm — hm — hm … in če mi Majda nič slabega ne prilepi, je dekle pač boljše kot drugi,« je mrmral Godrnjavec. Deset let je preteklo, ne da bi se kaj posebnega zgodilo. Kraljiček je postal velik, močan mladenič, ki ga je le njegova nežna sramežna hoja in oproščena vojaške službe. Njegova sočutnost, razvita postava, njegov umirjen nastop in zlasti njegove velike modre oči poleg črnih las je dajalo posebno lepoto. Ko je šel po cesti, niso gledala samo dekleta za njim, ampak tudi starejši ljudje so ga občudovali. Že z devetnajstim letom je naredil z odličnim uspehom svojo strokovno preizkušnjo in je postal sedaj izučen urar, tako da ni za svojim mojstrom v izvršnosti prav nič zaostajal, da, v marsičem ga je celo prekašal. Zaradi dolgoletnega občevanja z Godrnjavcem se je pa navzel njegovega resnega obnašanja, toda ne njegovega hudega in osornega značaja. Sicer ni govoril veliko, toda bil je z vsemi ljudmi pri, razen izredno potrpežljiv do odjemalcev. Ko je Godrnjavec zapazil, da je njegov pomočnik pri ljudeh vedno bolj priljubljen, dočim ko do njega mrzi in nezaupni, in zlasti, ko se mu je zdelo, da stavljajo marsikateri naročniki več zaupanja v pomočnikove kot v mojstrove sposobnosti, se je lotila starega čudaka celo majhna zavist. Godrnjaj se je bolj kot prej nad pomočnikovimi izdelki in ga je venomer zbadal z dvomljivimi, pa neprikritimi zlobnimi namigovanji. Ne glede na to, da je izmeril mojster, da je iznašel nov način za popolnoma natančno uro. Tu ga je opozoril pomočnik na načrt, ki ga je on sam izumil in je bil veliko bolj priprav in poraben kot mojstrova iznajdba. Nekaj časa je mojster načrt motril in uvidel, da ima pomočnik prav, pa je vendar pogledal na to mladeniča z mrkim pogledom in ga jezno nahrulil: »Da, da, tak je novi, prevzetni, vražji svet. Jajce boče vedeti več kot kokoš, in mlekozobni mladci si drznejo, dajati nauke odraslim, izkušenim mojstrom.« Ko je pomočnik molčal in mu je igral okrog ust samo rahel nasmeh, je bil stari še bolj razkačen in je rekel: »Ti si domišljaš, da si padel kot venjak v moju hišo, ko sem te vendar jaz potegnil iz blata in s neskončnim trudom pomagal naprej.« »Mojster, dobro se zavedam, da se imam za vse vam zahvaliti,« mu je segel v besedo mladenič. »Potem bi moral drugače ravnati. Komaj da si ga vzel za učenca, pa že hočeš imeti vse besedo in oblast nad njim.« »Na to nič ne mislim. Saj vprašam vedno za dečje mnenje.« »O tem pa nič ne vprašaš, kako bi se imel v šoli. S prizadevanjem in sladkanjem se izbijajo duh in spoštovanje. Nasproti ljudem se je treba kazati trdnega in odločnega, sicer bodo s teboj delali, kakor bodo hoteli.« »To je vam v korist, če sem prijazen do ljudi. Zato pridejo večkrat sem in pustijo več denarja.« Čeprav je bil Jernej Godrnjavec vnet za denar in se je tudi zavedal, da je imel zadnje leto izredno veliko dohodkov, je vendar naprej bentil: »Podjetje ti ni glavna stvar. Tebi gre za to, da si priliznjen in lahkomiseln in privabiš ljudi na svoj račun. Tako je delal tudi tvoj oče, in si pač Vetrnjak sin.« Mladenič je postal bled kot stena in se je tresel od jeze. V žepu je lepo srebrno uro, ki jo je urar ravno v rokah, z vso silo ob steno, da se je razletela na koščke. »To mora postati človek ali norec ali divjak!« je začel zamolklo med zobmi. Nato je planil iz delavnice in se tisti dan ni več prikazal. Jernej Godrnjavec se je urarju mladeničevega pobesnelega izbruha prestrašil in je strmel poparjen proti vratom. Prišel je tedaj sam do spoznanja, da je s svojimi očitki vendarle predaleč šel; toda da bi kazal ukarčenemu mladeniču zadostitev, je menil, da bi bilo pod njegovo čast. Pobral je razbito uro in jo nekaj časa popravljal skupaj in nemočno metal in godrnjal. Potem je predčasno zaprl delavnico in odšel v svojo sobo, ne da bi kaj več delal, ter se vdal zlovoljnim mislim. Po eni strani ga je jezilo, da je premalo obvladal svojega pomočnika, po drugi strani pa se ni mogel braniti nekega spoštovanja do njega. Mladenič je bil drugačen kot njegovi drugi učenci in čut za čast. Polagoma je začel Godrnjavec skrbeti, da bi pomočnik odšel od njega in ga zapustil samega. Saj je Kraljiček urarju prirasel k srcu, čeprav si mojster tega ni hotel priznati. Saj ni še nikdar tako dolgo pri njem vztrajal kot ta krepki, priskrbni mladenič, in čedalje bolj ga je bolela praznota v hiši. Toda, da bi pomočnika prosil, da naj ostane, to ne prišlo Godrnjavcu niti v sanjah na misel. Kmalu pa se je izkazala mojstrova skrb prazna. Ko je namreč prišel drugo jutro v delavnico, je bil pomočnik že tu in je marljivo popravljal uro, ki jo je včeraj zagnal ob steno. Pozdravil je mojstra prijazno, ni se pa nič opravičeval in se je sploh delal tako, kot da bi se nič ne pripetilo. Udaril je Godrnjavec in ni več omenil večerajšnje stvari in je spremenil svoje obnašanje nasproti Kraljičku toliko, da je naslednje dni manj godrnjal. Ob drugem času v letu, namreč o Veliki noči, je odšel mojster Jernej redno iz Gorjanskega in je ostal vsakokrat po en teden zdoma. Ljudje so govorili, da nosi svoj dobiček na velikem denarju, ki ga ima naloženega v mestu. To leto je odšel na prvo potovanje na veliko nočni teden, ko je bil že po četrtek, in sicer bolj viden, ker je visoko vročino in se je moral takoj vrniti v domovino. O kakem zdravniku ni hotel nič slišati, toda pomočnik, ki je bil zelo v skrbeh zanj, je vendarle doktorja in dobil dovoljenje, da pošlje povabljenega. Ta je hitro prišel in je ugotovil pljučnico, ki je pri bolnikov starosti in podnebnih vplivih in drugih okoliščinah je predvsem priporočal absolutno miro. To je bilo pa lahko izvedeti, a se je zgodilo: pomočnik je moral biti čez dan vedno v delavnici in prodajalnici in tudi ni bil vajen streči bolnikom. Bolniških sester ni bilo daleč na okoli in razne starejše ženske, ki bi prišle v poštev, so se doma umile in branile, da bi stregle Godrnjavcu, dekle, ki je bil enkrat in malo odklenil. Vendar pa je bolnik občasno izbral župnika. Ko je stopil župnik v sobo, ga je bolnik sprejel z mrkim pogledom in ogovoril s pikrimi besedami: »O, gospod župnik vi bi me že radi poslali na oni svet; toda lahko pri kraju pa še niste. Sicer pa sem opravil svojo dolžnost prekleto vedno in vestno.« »Ne, ljubi mojster,« je odvrnil župnik prijazno, »jaz sem samo pogledal, kako se počutite. To storim pri vseh svojih faranih, ko zvem o kakem, da je bolan. Kot je videti, ni z vami še tako posebno hudo. Toda varovati se morate in pa dobro postrežbo bi morali imeti.« »Kdo naj mi pa streže?« je zamrmral Godrnjavec. »Menim, da bi se pri vaših najbližjih sorodnikih prav lahko dobila dobra postrežnica. Saj imate dve nečakinji pri Pekovih.« »Ne, ne, gospod župnik, tu trkate na neprava vrata.« »Zakaj pa? Vaši nečakinji sta obe dobri dekleti in tudi spretni.« »Toda nobena ne gre sem k meni. Zame se nič ne zmenita.« »Menim, da bi vam nobena ne odrekla pomoči. Treba bi ju bilo le z besedico poklicati.« Bolnikovo obličje je hipoma spreletel izraz zamere. »Ali je vam moj brat Jakob, sem poslal, da mi to poveste?« je vprašal oprezno. »Ne, nikakor ne. S pekom nisva bila že nekaj tednov skupaj in tudi sicer nisem govoril z nikomer od pekove družine nobene besedice.« »Da, da, že vem, nič jim ni mar zame, vsi me sovražijo.« »Ali bi ne poskusili pri vsaj z njimi, gospod Gabršček? Ali bi smel prositi eno vaših nečakinj, da pride k vam?« »Ne, pokličem ne bom … Če hoče katera priti, nima nič proti temu … to se pravi, morala bi sama malo, Majdo, druge nobene. Če dam bi bila lahko tukaj, večer pa mora hoditi domov. Če bom z njo zadovoljen, ji bom primerno plačeval — vsak dan posebej.« Po kratkem razgovoru je župnik odšel in se podal naravnost k peki, kateremu je sporočil bratovo izjavo, seveda v prirejeni obliki. Pek je naredil sladko-kisel obraz. Nič temu ni več večkrat želel, da bi prišel še k bratovim prijateljem, posebno zato, da bi njegovi otroci ne bili prikrajšani pri dedičini bogatega starega strica. Zato ga je urarjeva želja prav prijetno iznenadila. Po drugi strani pa mu je bilo težko izročiti svojega najmlajšega otroka muhasti samovolji in čemernosti starega čudaka. Morda pa vendar ne bo tako hudo, da se drug vzrok. Majda je gojila Godrnjavcu, bo znala tudi njegova hči par lepih besed. Poklical je hčer v sobo in ji razložil očetovo prošnjo. Brez pomisleka je Majda takoj privolila. Bila je živahno, odločeno, nekoliko ponosno dekle, imela je pa mehko srce in ni v potrebi nikomur odrekla pomoči. Vendar jo je nagnil do tako nagle odločitve drug vzrok. Majda je gojila že davno do Kraljička skrivno, a globoko naklonjenost, ki ga je spretno in previdno skrivala. Pa tudi Kraljiček ni bil do Majde brezčuten. Tudi on je izgubil svoje srce na viktem, zatem dekletu, ki je bilo s svojimi zlatolasi lasmi in črnimi očmi v čudnem nasprotju z njim. Ni pa bila med njima izrečena še nobena besedica o medsebojnih čustvih tajnostih. Kraljiček bi si upal razodeti svojo čustvo samo zato, ker ni mogel priti kot hči premožnega peka zanjo nikakor v poštev. Majdi pa ni dopuščala njena naravna dekliška sramežljivost, da bi izdala molčečemu, resnemu mladeniču svoje nagnenje. Toda nihče od njiju ni mogel prikriti svojega veselja, ko sta se dobila sedaj v urarjevi hiši in bosta smela zdaj dalj časa skupaj prebivati. Nasproti stricu ni izgubila Majda nikdar potrpljenja, pa naj je še tako godrnjal in renčal. S svojo spretno, skrbno postrežbo, ki jo je moral priznati, in s svojim odločnim nastopom si je pridobila tudi spoštovanje v nekakšnih dneh nekako oblast nad starim čemernikom, tako da se je uklonil njeni volji in da bi več zavračal jedi in zdravil, kot mu jih je pripravljala po zdravnikovih navodilih. Kraljiček je bil za življenje svojega mojstra zelo v skrbeh in je prišel vsakega pol dneva po delavnika, zvečer iz delavnice pa v njegovo sobo, da ga je povzdignil, kako se počuti. To se je zdelo Godrnjavcu nadležno in ostro je nahrulil pomočnika: »Ali komaj čakaš, da bi umrl, a? Zato letaš vedno sem vpraševat.« Mladenič je postal bled, odvrnil pa je mirno: »Mojster, sam Bog ve, da si ničesar bolj ne želim, kot da bi kmalu okrevali, in zato tudi molim.« Nato je šel hitro ven. Majda, ki je bila v sobi in slišala govorjenje, se ni mogla več premagovati in je rekla z odločnim, karajočim glasom: »Stric, kar ste sedaj rekli Janezu, ni bilo lepo.« »Kaj? Ti mlekozobno punče hočeš dajati nauke staremu možu,« je vzrojil bolnik. »Tega ne nameravam. Ampak tako se vendar ne postopa z ljudmi, ki vas imajo radi.« »Mene ni imel še noben človek v življenju rad.« »Janez vas ima rad. Sicer pa, če kdo hoče, da bi ga imeli drugi ljudje radi, mora tudi sam tako ravnati, da ga bodo mogli radi imeti.« »To je neumnost.« »Pa stoji tako v katekizmu. Naš Gospod tako zapoveduje.« »Ti vražji klepetec, sedaj imam dovolj. Pusti me v miru.« Obrnil se je proti steni in je mrmral še nekaj časa. Toda dekličine besede so mu šle bolj do srca, kakor je to na zunaj pokazal. Sedem dni je mojstrova bolezen vedno bolj rasla, potem pa je skoraj hipoma upadla mrzlica in zdravnik je izjavil, da je bolnik krizo srečno prestal; mora pa imeti še dalj časa popoln mir in se varovati vsake razburjenosti. Čez osem, deset dni pa, ko je prišel bolnik nekoliko bolj k moči, se je začelo zopet godrnjanje in renčanje. Majda si je prizadevala na vse načine, da bi ga pomirila in potolažila. Čitala mu je lahko knjigo ali časopis, pripovedovala o novicah iz trga, bila je vedno sama vesela in mu je večkrat napravila kak dovtip, samo da bi ga spravila v dobro voljo. Čemerni bolnik pa se je po navadi na vse šale le kislo nasmehnil. Prve dni je dajal Godrnjavec deklici sproti vsak večer, ko je odšla domov, po en srebrn goldinar in je trdovratno vztrajal pri tem, da mora nečakinja denar vzeti. Pozneje je deloma pozabljal plačevati, deloma ni imel moči za to. »Majda, midva morava narediti račun. Koliko sem ti dolžan? Nikakor se več ne spominjam, kdaj sem ti zadnjič plačal.« »Prav nič mi niste dolžni, stric,« je odgovorilo dekle. »To bi ne bilo slabo! Mar meniš, da bom pustil, da mi bo taka punčara, ki nič nima, kaj darovala.« »Jaz tudi ne pustim, da bi mi preleten, siromašen in potreben stric kaj daroval, hihihi.« »Ti, otročaj, ti, se hočeš iz mene še norca delati? Denar si je treba znati pridobiti, pa z njim tudi pametno ravnati.« »Moj oče ima tudi denar in mi da, kolikor potrebujem. Če pa ne bi mogla izhajati, se bom bogato poročila, hihihi.« »Pusti neumnosti in mi povej, koliko ti imam plačati.« »Stric, so stvari, ki se ne dajo poplačati z nobenim denarjem.« »Tako? To mi je pa nekaj novega. In kakšne stvari bi bile to?« »Storiš jih mnogo zaradi Boga ali pa tudi človeku na ljubo.« »Kaj? Ti da bi storila kaj meni na ljubo? Haha. Pusti laskanje. S priliznjenimi besedami ne boš dosegla pri meni nič, najmanj pa kako dediščino.« »In vi, stric, boste s priliznjenimi besedami dosegli od mene še manj, hihihi.« »Ne veljaj! Se nadejam praznim upom, da podeduješ za menoj kako bogastvo. Prav nič ti ne zapustim, ko umrem.« »Stric, ko umrem jaz, vam tudi nič ne zapustim, hihihi.« Godrnjavec je skremžil obraz v nasmeh in je zarenčal: »Ti si zvita lisica.« Nato je segel pod blazino, potegnil izpod nje dvajsetgoldinarski bankovec, ki ga je deklici posilil v roke, in pri tem je mrmralo dejal: »Kar je več, naj bo za nagrado. Še nikdar nisem ostal komu kaj dolžan.« S Kraljičkom je bila Majda samo med obedom sama skupaj, razpletel se je pa med njima le redkokdaj kak pravi pogovor. Majda je pač neprestano klepetala na svoj živahen način, molčeči, resni mladenič pa ji je odgovarjal le na kratko ali na pol. Če je položila deklica predenj kako slaščico ali mu drugače izkazala kako prijaznost, se je ozrl nanjo z globokim pogledom in močno zardel, ni pa našel nobene besede za toplo zahvalo. Nekoč ga je vprašala Majda: »Ti, Janez, zakaj si zmeraj tako odrinjen? Ali ti gre stričeva bolezen tako k srcu?« »Ne, ne — mojster bo kmalu zopet na nogah,« je dejal mladenič; »toda potem, Majda, boš morala ti oditi, in postalo bo strašno pusto in žalostno tu v hiši.« »Potem moraš pa ti večkrat priti k nam in ne vedno tako hitro zopet oditi.« »Tedaj nastanejo takoj take govorice.« »Rada bi vedela, kakšne. Ti si preveč plašljiv zajec.« Kraljiček je močno zardel in se je obrnil vstran od deklice. Ta pa je bila sedaj trdno prepričana, da goji mladenič ljubezen do nje. Česar se je Kraljiček bal, se ni povsem dogodilo. Sicer ni smela Majda več ostajati po cel dan v urarjevi hiši, ko je stric ozdravel in bil nekoliko toliko zopet zmožen za delo, morala pa je prihajati vsak dan po nekaj ur, da je opravila potrebna gospodinjska dela in da je pripravljala kosila in večerjo. Godrnjavec je namreč že davno uvidel, da zna dekle izborno kuhati in da porabi pri tem veliko manj kakor Kraljiček. Odkar je bila Majda v hiši, je bilo tudi vse tako lepo urejeno, vse je bilo čisto in svetlo, kakor nikdar poprej. Poleg tega se je moralo v srcu starega čudaka vendarle vzbuditi nekoliko čustva do sorodstva, posebno pa bi ne mogel več pogrešati raznih udobnosti, na katere ga je razvadila spretna, postrežljiva Majda. Tako je teklo skupno življenje v urarjevi hiši brez velike spremembe. Po preteku nekaj tednov pa se je zdelo nenavadno bistroumnemu mojstru, ki je imel za vse odprte oči, da bi obnašanje med fantom in dekletom povsem v skladu, oziroma, da je v marničnem svetu v skladu. Majda je skrbela za Kraljička z izredno tiho skrbjo in mu je izkazovala več prijaznosti, kakor bi bilo treba. Fant pa je bil zmerom zamišljen in raztresen, včasih tudi očitno razpoložen in je pogosto zardel, ko sta se z dekletom spogledala. Sedaj je odprl stari oči še bolj na široko kot sicer in je strogo pazil na občevanje mladih ljudi. Tu je spoznal vedno bolj jasno, da sta drug v drugega zaljubljena do ušes, vendar ni mogel vkljub vsemu oprezovanju zapaziti nič nedovoljenega ali nesodobnega v njunem obnašanju. Če je odšel Kraljiček v nedeljo popoldne ali zvečer kam pohajat, je gledal urar za njim dolgo časa z daljnogledom, ni pa nikdar zapazil, da bi se kje shajal z dekletom. Fant je šel večkrat na sprehod proti vasi, obiskal nedotaknjeno grob svoje matere, in če mu je čas dopuščal, se je večkrat tudi rad povzpel na vrh Medgorja ter pri te obnavljal spomine na otroška leta. Skrbel pa je, da se je vedno pravočasno vrnil domov. Mojster je po tem prišel do spoznanja, da nimata mlada človeka nobenih tajnih sestankov in nedovoljenih pomenkov ter da ne gojita nikakega ljubljkanja, ampak da sta vedno v primerni nedolžnosti drug do drugega. Če se je dekletu tu in tam malo uklajalo, je fant globoko povesil glavo in ni skoraj nič več govoril. Tudi drugace je opazoval njuno življenje, in tu je lahko videl, da je premalo Majda svojih štirinajst dni svete zakramente. Kraljiček pa vsak mesec. On sam, Godrnjavec, je hodil k svetim zakramentom samo štirikrat na leto — dvakrat doma in dvakrat drugod. Da je deklica nekoliko nagla v sodbah in malo pobosna, ni ostalo stricu prikrito, vendar moral je pa priznati, da ima tudi veliko dobrih lastnosti, ki zelo odtehtajo slabe. Kraljičku ni mogel ničesar očitati, razen da se je dal tu in tam premagati od nagle jeze ter da se je preveč vdajal svojim čustvom. Mladenič ni nikdar vstopil v gostilno, z denarjem, ki ga je dobival od mojstra, je varčeval ali pa si kupil kako kaj najnujnejšega, imel pa veselje do dela in je bil v vsakem oziru zanesljiv. Vkljub vsemu temu pa je mojster vendarle menil, da ne sme več dopustiti, da bi prebivala mlada človeka še nadalje skupaj. Premišljeval je več dni sem in tja, kaj naj bi ukrenil, potem pa je prišel kar nenadoma do drugačnega sklepa. Nekega dne po večerji, preden je odšla Majda domov, je poklical fanta in dekle k sebi v sobo in jima je velel: »Usedita se, imam nekaj ved govoriti z vama.« Oba sta se ustrašila in sta se usedla vsak na en konec mize. Za trenotek je stari pomolčal, nato je začel na kratko: »Vidva se nimata več ostati še nadalje skupaj.« »Midva?« je planila deklica pokonci; »saj tudi doslej nisva bila nikdar skupaj.« »Drži jezik za zobmi, klepetec. Poslušaj najprej, kar povem.« Obrnil se je nato h Kraljičku in izjavil: »Ti, Janez, greš sedaj na potovanje in ostaneš dve leti zdoma. Pri enem samem mojstru se vajenec ne izuči. Ogledati si mora, kako delajo drugod. Tu v Gorjanskem tudi ni dovolj dela za oba.« »Toda za potovanje nimam prav nič pripravljen,« je imel vajenec pomisleke. »Uzal to ni potreba nobenih velikih priprav. Učeno sprejmejo imetak, obleko tudi in panico. Temu dobiš od mene in zraven nekaj denarja.« Torbni jaz bom moral iti domov, kajne, stric?« je rekla deklica ponosno. »Ne, ti ostaneš povsem tukaj in mi boš oskrbovala gospodinjstvo, tako je v modri sobi nad delavnico bolj lahko stanovala.« Pri tem pa se ni smela tudi jaz reči kako besedico. »Nimam govoriti. Saj še itak govorim veliko preveč. Če ti plačam po sedemdeset goldinarjev na leto, bo dovolj, mislim … Sedaj bodi tiho.« Deklica je namrdnila obraz, za kar se pa Godrnjavec ni zmenil. Obrnil se je zopet k vajencu in mu govoril z osornimi besedami: »Dobro se oglej po svetu, pridno delaj, izogibaj se slabe družbe, moli rad in ostani pošten. Po dveh letih pridi domov; tedaj ti bom izročil svojo obrt v roke. Jaz se bom umaknil sem v kamro in se bom ukvarjal samo še s svojimi iznajdbami. Ti postaneš mojster in prevzameš obrt.« Kraljiček je zardel s strmel v starega in ni našel nekaj časa nobene besede. Vekrat si je segel v lase in nato izjavil: »Mojster postati — obrt prevzeti — bi bilo še lepo; toda za to je treba denarja, ki ga pa žal nimam.« »Denarja ne dobiš od mene nobenega. Iz svoje hranilne knjižice, v kateri ti je znano, lahko dvigneš, da bi pa prejel še kak nameček od mene, ne smeš računati. In najemno boš moral torej dobiti. Kdor hoče biti mož, si mora znati pomagati. Sam delati, sam zaslužiti! Kar človek sam zasluži, to bolj ceni in tudi bolj trdno drži. Sploh pa gre podjetje tu dovolj dobro, da boš lahko bogat.« Nastala je daljši premolk. Tedaj je stopil urar dva koraka bliže k mizi in rekel ostro: »Brž ko prevzameš podjetje, se takoj poroči.« Tedaj sta poskočila fant in dekle oba hkrati s svojih sedežev. Pogledala sta drug drugega in sta postala vsa žareča v obraz. »Poročiti se?« je komaj spravil iz sebe Kraljiček. »Seveda poročiti. Če sta dva mlada človeka tako do ušes zaljubljena drug v drugega kot vidva, se pač morata poročiti. Brž ko je mogoče.« »Ljubiti stric, midva pa nisva prav nič zaljubljena drug v drugega,« je zaklicala deklica pol v smehu, pol v joku. »No, sta pa zaljubljena do pet. Če ti je to ljubše. Mar meniš, da sem slep mož in nič ne vidim, kako se vedno spogledujeta kot petelinček in putka? Oče sta tako rekoč drug drugega ukradla.« »Kako menite to, stric?« »Ali si tako neumna gos. On ima tvoje oči in ti njegove. Za njimi pa čaplata potem še srci.« »Mojster … Majda … Jaz … nisva še nič govorila o ženitvi,« je jecljal fant. »Saj tudi ni bilo prav nič treba … Podajta si sedaj roke in povejta, da hočeta vzeti drug drugega.« Kraljiček je dvignil počasi desnico in je drhteč gledal deklico. Ta ga je pa pogledala s črnimi očmi z nasmehom in mu stegnila kar čez mizo svojo roko nasproti. Tedaj jo je vihravo zagrabil z obema rokama in zaklical: »Majda, ali me res maraš?« »Rada, Janez, rada, rada. Če me le tudi ti maraš.« »Majda — ti ljuba Majdica!« je radostno vzkliknil mladenič, držal trdno dekličino desnico z obema rokama in je skoraj ni hotel več izpustiti. Tu je posegel vmes Godrnjavec: »Sedaj je dovolj te ceremonije! … Zadeva je urejena in več ni treba razpravljati.« Le počasi sta oba srečna človeka izpustila roki. Na njunih obrazih je sijal sončni svit najčistejšega veselja. »Sedaj samo vprašam, ali sta pripravljena sprejeti moje odredbe?« je zagodrnjal stari. »Da, rada, mojster,« je zatrdil Kraljiček; »toda morali bomo govoriti tudi z Majdinim očetom, pekom.« »Ah kaj, za to je še čas in ni prav nič potrebno. Jakoba bom že jaz izgnal muhe iz glave, če ima kakšne … Sedaj gre za druge stvari. Torej ti odideš na potovanje in Majda ostane tukaj kot gospodinja. Tako in nič drugače.« Oba sta pritrjevalno pokimala. »To bi bilo eno. Točka druga: Vidva obljubita, da bosta opustila vse ljubljkanje in druge take zaljubljene traparije od danes naprej do tedaj, dokler ne bosta pred Bogom sklenila zakona.« Fant je odločno prikimal in dekle je potrdilo isto z rahlim priklonom glave. »Tretjič: Danes vzameta slovo drug od drugega in se potem ni več ne snideta. Ti, Janez, se podaš jutri zjutraj ob petih, na pot, da prideš do večera vsaj do Logatca.« »Stric, tako hitro pa ne gre,« je zaklicalo dekle, »za Janeza moram še razne stvari pripraviti.« »Figo imaš pripraviti. Kar potrebuje, ima. To vem. Jaz sem tudi mnogo potoval.« Deklica se je namrdnila, ni si pa več upala ugovarjati. »V četrto in zadnje,« je mrmral Godrnjavec, »pa še to: Medtem ko bosta ločena, se ne smeta prav nič dopisovati. Nihče ne sme pisati drugemu kakšnega pisma, niti enega samega ne, niti enega stavka. Sta razumela?« »Mojster, če naj se poročiva, se morava pa o raznih zadevah pomeniti in medsebojno posvetovati,« je skušal ugovarjati fant. »Dokler se ne vrneta, se imata o ničemer meniti in posvetovati. Če bi pa bilo treba kaj urediti, mora iti vse skozi moje roke.« »Stric, to je pa prehuda zahteva,« se je oglasilo dekle. »Janez mora vendar večkrat pisati, ali je zdrav in kako mu gre, sicer mi ne bodo dali skrbi miru.« »Če ti vse žive dni ne bodo prišle hujše skrbi nad glavo kot te, lahko že danes zahvaljuj ljubi Boga. Sicer pa bo Janez tu pa tam meni kaj pisal in poročal, kako je z njim. Tedaj boš od mene zvedela, kar bo potreba.« Tu se ni dalo nič več mestiti in pogajati; fant in dekle sta se morala brezpogojno vdati vsem Godrnjavčevim zahtevam. Ta je pogledal na uro in dejal: »Pozno je že. Sedaj bosta še zmolila, nato vzameta slovo in gremo spat.« Pokleknili so poleg klopi ob steni in so skupno zmolili rožni venec. Toda Majda in Kraljiček sta morala sama pri sebi priznati, da nista še nikdar tako zbrano molila kot ta večer. Po molitvi ju je mojster priganjal: »Sedaj je pa čas, da vzameta slovo. Toda napravita kratko!« Majda je segla Kraljičku v roko in je rekla z nežnim glasom: »Z Bogom, Janez, zbogom! Naj se ti dobro godi, ne pozabi name in ostani zvest.« »Ti podlašica,« je sršel vmes rohlo Godrnjavec, »na zvezo ne treba opominjati Janeza, ampak samo sebe. Nezvestoba pride vedno od ženske strani.« Kraljiček je stisnil dekletovo roko in je dejal skoraj slovesno: »Majda, vedno bom mislil nate, dokler bom živel in še čez. In zvest ti ostanem, pa naj pride kar koli. Bog naj bo s teboj!« Držala sta se nekaj časa za roko. Tedaj pa zarenči Godrnjavec: »Sedaj naj bo konec komedije! Je že dovolj.« Majda se je silila z jokom, pa se ji ni prav posrečilo. Iz njenih črnih oči so ji bliskalo malo hinavščine. Urno se je okrenila in je zaklicala: »Zbogom, Janez! … Lahko noč obema!« Zato je šinila skozi vrata, ne da bi se enkrat ozrla. Zjutraj je zbudil Kraljička mojster že ob pol štirih in mu pomagal opraviti skupaj in povezati njegove stvari. Stisnil mu je v roko tudi trideset goldinarjev in pri tem rekel z robatim glasom: »Varčuj z denarjem in čezi po njem le v skrajni sili. Kdor je pravi rokodelski pomočnik, prinese desetkrat več domov, kakor je vzel s seboj.« Pred zajtrkom je pogledal stari vedno znova na uro, da je dal fantu razumeti, da mora pohiteti. Nato mu je vtaknil v torbo še nekaj prekajenega mesa in kruha, ga pokropil z blagoslovljeno vodo, mu napravil križ na čelo in ga priganjal: »No, sedaj pa pojdi v božjem imenu … Bog naj bo s teboj na vseh tvojih potih … Če boš slišal, da sem umrl, zmoli zame en očenaš.« Kraljiček je stisnil redniku roko in je rekel vidno ganjen: »Ljubi mojster, Bog naj vam povrne za vse, kar ste zame storili! … Če bi se kaj slabega počutil, mi takoj sporočite, da pridem domov. Toda molil bom, da bi ostali vedno zdravi. Še enkrat vam zahvalim iz vsega srca.« »Pusti neumnosti! Nikdar nisem zahteval zahvale in je tudi ne potrebujem.« Tako sta se ločila. Da bi se fant ne srečal več z Majdo, je mojster zahteval, da ne gre skozi trg, ampak po poljski poti do glavne ceste. Sedaj je gledal za odhajajočim več kot četrt ure skozi okno s svojim velikim daljnogledom. Nenadoma mu je nekaj zbodlo pozornost … Tristo vragov, odkud pa prihaja ženska?… Svetlomodro obleko ima na sebi in bel predpasnik … Saj to je vražja punčara… Za kozolcem je morala biti skrita… »Aha, cvetlični šopek ima v rokah, sedaj mu ga izroča. Če bi vedela, da gledam za njima! Ha, sedaj drži svoj bel robec pred obrazom in se smeji neumna koza! Podajata si roko… ne, poljubila se vendar nista… Fant je bolj pameten kot ženska… Zdaj se je odkril in koraka korajžno naprej…« Jernej Godrnjavec je odložil za trenutek daljnogled spred oči, nato je pokukal zopet skozi kukalo: »Fant — tepec — glej, da greš naprej … Kaj se ti treba vedno ozirati? … In celo klobuk je vzel z glave in maha z njim punčari … Ona, trapasta gos, seveda ne jenja, hihihi svojo ruto in miga … Sedaj je mimo, slednjič je vendar komedije konec — nič več ne vidita drug drugega.« Razjarjen se je Godrnjavec zarežal: Dve uri pozneje je prišla Majda v urarjevo hišo in prinesla s seboj v košari razno svoje perilo in obleko. Bila je bleda in neprespana, vendar je prijazno pozdravljala: »Dobro jutro, stric. Ali je Janez že odšel?« »Ti zvita kača, to veš bolje kot jaz,« jo je nahrulil Godrnjavec. »Kako naj bi bolje vedela?« se je zavzelo dekle. »Ali ne poznaš neke mlade ženske, ki je danes navsezgodaj vstala in natrgala rožic ter jih v šopek povila in napravila sprehod tja na glavno cesto, a?« »Kdo? … Kdo? … Stric, kdo vam je to ovadil?« je zavpila deklica, ki je vsa zardela v obraz. »Stene imajo ušesa in okna oči.« Majda se je ozrla po sobi in je zagledala na okenski polici ležeč daljnogled. Tedaj se ji je v glavi posvetilo. »Stric, to ni lepo,« je vzkliknila jezno, »to je nesramno, da zasledujete človeka pri vsakem koraku.« »Drži jezik za zobmi! Nesramno, sramotno je, če kdo kaj obljubi in potem tega ne drži.« »Prinesla sem Janezu samo šopek za pot, to vendar ni nič slabega.« »Včeraj sta mi oba obljubila, da se ne bosta več sešla.« »Tega nisem vzela tako resno in Janez ne more nič za to.« »Da, fant je bolj pameten kot ti, čeprav si za eno leto starejša od njega. Toda zapomni si to: Nedolžnost ne prinese nobene sreče.« »Kaj menite s tem?« »Kdor prelomi besedo enemu, jo prelomi tudi drugemu.« »Ne. Svoje besede ne prelomim — nikdar — ne Janezu in vam tudi ne.« »Bomo videli,« je zagodrnjal stari. Dekle se je usedlo k mizi in se je krčevito razjokalo. ==VIII.== Kraljiček je čvrsto korakal po dolini ob reki. Sicer mu je slovo od ljubljenega dekleta težko sedlo, je vendar čutil v prsih toploto in srečo kot še nikdar v življenju. Vedno znova je iztiskal šopek, ki je bil zložen iz vrtnic, nageljnov, rožmarina in spominčice, na lica in kratek pritisnil vonj z nosom, vedno znova je mislil na ljubeznive, sladke besede, ki mu jih je govorila Majda, in na solze, ki jih je prelila ob slovesu. Ko je po enournem hoji krenil od Modreja po bližnjici proti Blaču, mu je tam zadonelo na ušesa pokanje možnarjev in hrupna muzika. Kaj neki imajo tukaj? Kako poroko? … Zavil je proti hiši kolarja Muznika, kjer je bila povezana sestra njegove rajne matere, Kranikova Polona. Tam je stalo več praznično oblečenih ljudi in tedaj mu je skočil naproti neki mož — čevljar Lovre — njegov oče. »Janez, moj fant, kaj si res ti?« je zaklical iznenadoma Vetrnjak; »pozabili so, da bi te povabili, sedaj pa pridi sam sem, to je lepo.« Mladenič je stisnil očetu roko in vprašal: »Kakšna slavnost je tukaj?« »Pa kaj nisi ne veš Muznikov Martin, tvoj bratranec, se poroča z Brežanovo Malko z Rače; njen oče je brat tvojega krstnega botra, Boltaria. Tako imaš dvojni vzrok, da si zraven, haha.« »Jaz ne ostanem. Moram iti dalje, ker hočem priti danes še daleč naprej.« »Pa zakaj neki si na poti? Ali te morebiti Jernej Godrnjavec spodil ali si mu sam ušel?« »Ne, mojster je bil prav dober z menoj in sedaj me pošilja na potovanje, da se še kaj naučim.« »Na potovanje, a? Torej sem evo gospod. Ali imaš denar? Ti, Janez, bi mi morebiti mogel pa o tem bova govorila pozneje… Danes moraš na vsak način ostati tukaj, zaradi enega dneva ti že sme biti toliko.« In že je zaklical ves glasno: »Janez je tukaj, Kraljiček.« Sorodniki — vse sestrične in bratranci — so stopili k njemu in mu prigovarjali, naj ostane, nazadnje je prišla še teta Polona in ga ni več izpustila. Bila bi sramota, nečast za celo družino, je izjavljala, da bi bil že tukaj in bi odšel o svatbe. Tako je preostalo ubogemu Kraljičku, pa naj mu je bilo še tako neljubo in neprilično, da se je pokazal prijaznega in se udeležil svatbe. Odložil je svoje stvari v Muznikovih hiši, in ko se je odprl po nevesto na njen dom, je šel tudi on med drugimi svati v cerkev. Med svetim opravilom, ki je bilo zelo slovesno, je moral vedno misliti na Majdo; čez dveh letih bo šla tudi on z njo pred oltarjem. Svatovsko kosilo je bilo na nevestinem domu. Preden so se posedli okrog mize, je potegnil Vetrnjak svojega sina v manjšo stransko sobo, kjer sta sedela pri litru vina Brbljač in Škric, ki sta poroko nekoliko zamudila. Oba sta skočila pokonci, prijela vsak za eno roko mladeniča in zaklicala: »Janez, moj kumče! — Zlati fant! — Bodi pozdravljen! Že več kot eno leto se nismo videli. Si vendar srečno ušel iz zmajevih bloga?« Kraljiček je nejevoljno zmajal z glavo. »Janez, zelo si zrasel in lepo si se razvil, da sem kot tvoj boter lahko ponosen nate,« je blebetal Brbljač kar naprej; »nič ne misli, da se ti hinim, če ti rečem, da sem si danes med polno mašo vedno mislil, da nisi v cerkvi tako lepega in brhkega človeka, kot si ti.« »Razumem Brbljača, hehe,« se je zasmejal čevljar. »Hoho — Vetrnjak, kako lep kot si sem pa še vedno — Hvala Bogu, še dobro sem ohranjen in čutim se še vedno mladega. Moja siva glava ni nič kazi mladosti. Češnjevo drevo ima tem bolj belo cvetje, čim mlajše je. V Parizu sem videl bivšega kralja, ki je bil zal in brhek in je vendar imel sedemdeset let.« »Oho, Brbljač, v Švici nimajo nobenega kralja,« mu je segel v besedo Škric. »Kaj, ti puhoglavec? Koliko učenosti imaš ti v glavi, jo imam jaz v mezinci. Jaz sem videl več kraljev, kot imaš ti gumbov na fraku. Kaj veš ti o kraljih? Kvečjemu še poznaš kralja na igralnih kartah ali pri šahu.« »Dejta no, brata, nikar se ne pričkajta, ampak raje pijta,« ju je miril Vetrnjak. »Trčimo na zdravje mojega sina!« »Janez, na tvoje zdravje!« so zaklicali vsi trije hkrati in dvignili kozarce. In že so ubrali veselo napitnico: <center>Kolikor kapljic toliko let Bog nam daj na svet živet! Živio, oj živio na svet! Kdor zdaj čmerno se drži, ta za našo družbo ni! Živio, oj živio na svet!</center> Medtem, ko so peli, je motril Kraljiček tri tovariše. Po vsem svojem obnašanju so bili še vedno bratje in vendar so se precej spremenili. Oče je bil upadel in ubogljal v obraz, imel je le tu pa tam osivele lase in nenavaden blesk v očeh … V gladko obritem, okobelem, rdečem obrazu Brbljačeve je postal nos čisto modrikast, lasje so mu še vedno strelili kot ježja bodica navzgor, bil so pa osivele. Še manjše spremembe je kazal Škric. Sicer se mu je začelo že čelo nekako nagibati, toda drugače je imel še vedno svojo prvotno postavo, kostanjevo kodraste lase in zavihane brke kot nekdaj. Le njegova obleka, čeprav čista, je bila vendar precej oguljena in ponošena. Frak se je sumljivo svetil in skozi se je tu in tam prozorno videlo … Veliko časa pa ni imel mladenič za opazovanje; kajti ravnokar je stopil v sobo nevestin oče in jih povabil k svatovski mizi. Pri gostilni je imel Kraljiček na svoji levi strani Škrca, na njegovi desnici je sedela druga nečakinja, najmlajša nevestina sestra, močno razvita, drzno dekle z zlatorumenimi lasmi in pegastim obrazom. Njima nasproti sta sedela Brbljač in Kraljičkov oče. Vsa dekleta so se dobrikala mlademu urarju in so si prizadevala, da bi pritegnila njegovo pozornost. Najbolj vsiljiva je bila Nežka, njegova soseda pri mizi. Rinila se je čisto do njega, se mu vedno nasmehovala in prizivala na vse načine. Kraljiček pa se je držal hladno in resno, bil je zaprt in malobeseden. Če je kaj več govoril, se je menil s Škrcem na svoji levici. Tu je zaklical Brbljač čez mizo: »Ti, Janez, saj vendar nisi v Škrca zaljubljen. Moraš se bolj za svojo tovarišico, briga. Vidva — ti in Nežka — spadata skupaj, že zaradi mene, ker sem oba boter. Tebe sem imel h krstu in Nežki sem bil tudi za botra. Iz tega pa ne nastane nikak zakonski zadržek, ampak, da vama bom dal za poročno prilo, ko bosta stopila pred oltar. In da se nekoliko porožita, to je gotovo stvar, kajti vidva sta ustvarjena drug za drugega kot — majolka in vinec.« Nežka se je na to primerno bučno zasmejala, dočim je udarila Kraljičku temna rdečica v glavo in je Brbljača jezno pogledala. »Škric, Brbljač, nikar ne mesetariti s snubijo, Janez ima vse boljše nade, kot si ti domišljaš,« ga je opomnil Škric. »Boljšo partijo hočeš reči, a? Take je ni. Dekle sem sicer že našel za, trgovec Janez Boltar — po krivici imenovan Brbljač — bom nekdaj vse svoje premoženje zapustil.« »In svoje dolgove tudi dolgove? Brbljač? Ne, Škric? Ta pa, kdo ima gotovino in denar? Brbljač? Da, Škric? Kaj še. Kdo je potepuh svet po noter do Francije in Pariza in kdo je povsod poznan?« Brbljač Urban je po celem svetu znan, je zapel odgovor Škric, »zdaj pa sem najbrž znan z majolko, z vinom napolnjeno.« In kot na povelje so jo brž vsi trije zvrali: <center>»Majolka bod’ pozdravljena, ker z vinom si pripravljena, majolka, majolka, majolka-majolčica. Od zunaj lepo pisana, od znotraj z vinom strihana, majolka … Ker vinec radi imamo, majolko snimamo, majolka …«</center> S petjem so odvračali pozornost od Kraljička. Gostje so se smejali, jedli in pili in drug drugega so nazdravljali. Škric, ki je že od jutra pil in imel vedno prazen kozarec pred seboj, je vlekel vino polagoma v glavo. Kaj posebno dobrega volje danes sploh ni bil, ker so ga muzikantje po plačilu odrinili, da ni mogel nastopiti s svojo kitaro. Sedaj se ga je lotilo vedno bolj ozko in klavrno razpoloženje. Nastal je žalosten. Kraljičku na ramo in mu je pokrov zašepetal: »Janez, ti zlati človek, ti si mlad in lep. Ti greš ven v svet, življenje ti je odprto in te ne smehlja z najlepšimi upi. Zame je pa vse končano, talent zapravljen, sreča pa ušpih uničen. Kot uboga para sem ti, s praznim možljem, komu, mrzlim srcem, brez družine in brez človeka, ki bi mu bilo mar zame.« »Ali nimate dobre tete, ki vam je naklonjena?« je vprašal Kraljiček. »Teta je žal umrla. — Ali ne veš tega? — Da, ti si bil izven sveta … Teta me je zapustila, jaz sem ubogi sirota na duši in telesu.« Začel je sedaj kar jokati; nato je ustavil svoje solze, dvignil glavo in deklamiral mladeniču polglasno na uho: <center>»Oh teta moja mila, saj sva vedno se ljubila, zakaj tedaj si tako bridko slovo mi storila, ko s svojo smrtjo si napravila mi mnogo joka, ker prav me razodarna je tvoja oporoka.«</center> »Teta vam je vendar zapustila kako lepo dediščino?« je poizvedoval Kraljiček. »Žal, da ne lepo, ampak grdo. Teta je sicer res določila tri tisoč goldinarjev zame, toda od tega dobim le obresti — torej mesečno deset goldinarjev dohodka. Toda kako naj shaja človek s temi borimi desetimi goldinarji na mesec. Porabijo se samo za obleko in hrano, ampak tudi za lek proti žeji … Janez, bodi pameten, varuj se pijače, kajti pijača napravlja človeka iz živega človeka mrtvo stvar … Kaj sem bil na boljšem s temi borimi obrestmi … Le pomisli, po moji smrti ne pripada tri tisoč goldinarjev glavnici meni, ampak v dobrodelne namene. Ali ni to večnopošteno? Teta bi morala razumeti, da bi bilo najbolj dobrodelno nameniti, če bi zapustila svojemu ubogemu nečaku primeren kapital … Janez, svet je trd in mrzel, da ni vredno, da se po njem plaziš, huhuhuhu … Janez, na vsem svetu nimam več nobenega prijatelja razen tebe; toda midva ne ostaneva zvezana, kajne? Če potrebuješ kakšen svet, bo kar k meni prišel. Jaz poznam svet in sem si nabral izkušnje. Ti bodi nekaj tudi moj dedič. Vse, kar bom zapustil ob svoji smrti, je tvoje, huhuhu …« Začel je skoraj na glas jokati, tako da so se svatje začudeno ozrli in so potem s smehom kazali s prstom na Škrca in Kraljička. Mladenič je bil v zadregi in ga je bilo silno sram. Pa že so zaigrali godci veseli valček in takoj se je zavrtelo nekaj parov. Deklica Nežka je zašepetala Kraljičku na uho: »Ti ljubiček, kaj ne, da boš moj plesalec …? Sedaj takoj hočeva zaplesati, pridi, Janez.« Vstal je od mize in hotel oditi ven; tedaj ga je prijela Nežka krepko za roko in ga zavrtela dvakrat navkrog. Zardel od jeze se je iztrgal in je zabrusil predrznemu dekletu ljuto v obraz: »Ti nesramna punčara, s teboj nočem imeti nič opraviti.« Ne da bi še kaj ozrl, je vzel klobuk in hitel skozi vrata. Vetrnjak je stekel za njim in ga ustavil pred hišo: »Janez,« mu je rekel očitajoče, »kaj pa uganjaš?« »Zamudil sem se že itak predolgo. Sedaj grem svojo pot.« »Za božjo voljo, Janez, vendar ne boš vse zlato raztalil?« »Kaj mi je mar zlata?« je kljuboval mladenič. »Moja čast, moje dobro ime mi je stokrat več vredno kot vsa zlata.« »Ostani tu. Danes itak ne prideš več daleč.« »Do tam, kot sem nameraval, žal, res ne pridem več, a skušal bom vsaj priti, dokler bo mogoče.« »Ali imaš kaj denarja za pot?« »Denarja imam dovolj. Nič vam ni treba, da bi mi dajali, oče.« »Prav rad bi ti kaj dal, toda jaz sam nimam več ne goldinarja ne vinarja v žepu, hahaha … Toda ti … Janez … če bi tako dobro založen z denarjem, bi mi pa lahko posodil par goldinarjev.« »Oče, o posojilu sploh ne govoriva, ampak prej o darovanju … Če boste kdaj res v sili in potrebi, bom že izpolnil svojo sinovsko dolžnost in vam pomagal, kolikor bo v moji moči. Danes pa, hvala Bogu, še ni tako daleč.« Razočarani je pogledal Vetrnjak obličje sina; temu je bilo bridko pri srcu od sočutja in bolesti. »Sedaj moram iti,« je rekel s prijaznim glasom; »ostanite z Bogom, oče — oprostite mi.« »Tu ni treba nobenega opravičenja. Ostanes mi pač vedno moj ljubi sin. Piši mi kdaj par vrstic, da bom vedel, kod hodiš. Zbogom, Janez!« Staremu so postale oči vlažne. Podal je fantu roko, ki jo je ta gorko stisnil. Nato je odšel Kraljiček nazaj k Muznikovim, da pobere svoje stvari. Tam je dobil še svojo torbo in palico, toda Majdin šopek, ki ga je bolj cenil kot zaklad, je izginil. Teta Polona je vedela povedati, da je bila tu pred svatovsko gostijo nevesta s svojo sestro Nežko in da sta vzeli šopek, ki jima je izredno ugajal. Kraljiček je zaškripal z zobmi od togote, vendar ni maral zaradi enega šopka cvetlic napraviti kakšnega hrupa. Ko je čez nekaj časa pozneje šel zopet mimo Brežanove hiše in slišal notri bučno muziko, plesni ropot in vreščav smeh, je moral oditi mimo vsega upanja, da bi še dobil svoj šopek. Zamahnul je z roko in odkorakal po cesti naprej. Te nesrečne Bače s klavrno svatbo in vsemi nevšečnostmi, ki so ga pri tem zadele, ne bo tako kmalu pozabil. Pred ovinkom doline se je še enkrat ozrl nazaj. Iz ozadja se je še videl njegov priljubljeni hrib Medgorje. Od popoldanskega sonca ozarjena se je belila na vrhu cerkev Matere božje. Mladi popotnik je privzdignil klobuk in zaklical polglasno: »Ljuba Mati božja, varuj me na vseh mojih potih! Tebi v varstvo pa izročam tudi svojo Majdo. Zbogom, drage Medgorje! Pozdravite mi Majdo, kolikorkrat se ozre na vas. Na svidenje!« ==IX.== Na rokodelskem potovanju je šlo Kraljičku po njegovih željah. Potoval je čez Ljubljano, Celje, Maribor, Gradec in je prišel slednjič do Dunaja. Na vseh krajih je delal po nekaj tednov in mu po denarju, ki ga je prinesel s seboj, ne samo ni bilo treba seči, ampak je zraven še prišel marsikak priložen goldinarček. Videl in se je naučil mnogo novega in je prišel tudi do tega, da so zgrajene iznajdbe, s katerimi se je ukvarjal mojster Jernej že več let, na čisto napačni podlagi. Vendar se je dobro pazil, da ni Godrnjavcu o tem nikdar kaj omenil. Sprva je pisal mojstru vsakih štirinajst dni; ko mu je pa ta na svoj robat način dal razumeti, da je prepogosto pisanje odveč in da napravi nepotrebne stroške, je omejil svoja pisma na vsaka dva meseca. Glavni namen njegovega pogostega pisanja v začetku pa ni bil noben drug kot ta, da je dal pozdraviti Majdo in o njej kaj povprašal. Tu se je pa temeljito uštel. Mojster v svojih pismih ne le ni odgovarjal na njegova vprašanja o Majdi, ampak mu tudi ni nikdar sporočil njenih pozdravov, da, trdovratno se je izogibal, da bi imenoval samo ime dekletovo. To je bilo za Kraljička neznosno. Večkrat je bil v veliki skušnjavi, da bi deklici sam pisal. V teh okolnostih, v katere ju je spravil Godrnjavec, bi to vendar ne bila nobena krivica … Toda ne, mojstru je dal besedo, da bo opustil vsako dopisovanje z Majdo, in svoje besede ne sme na noben način prelomiti — če ne drugega, bi bilo to vsaj neznanje. Podobno kot Kraljičku se je godilo Majdi. Morala je vsak dan prenašati očitke stričeve naročila in dopise, in tu je bila pozorna na vsako pismo, ki ga je pisal njen zaročenec mojstru. Spoznala ga je že po pisavi mladeničevi in razen tega je bil v vsakokrat na zadnji strani ovojnice naslov odpošiljatelja. Ko je Godrnjavec pismo prebral, je vprašala radovedno: »Ljubi stric, povejte, kaj neki piše Janez?« Nato je Godrnjavec zamrmral: »Nič posebnega. Same neumnosti.« »Ali se ima dobro? Je zdrav?« »Nič ni v pismu o tem, da bi se kaj slabo počutil.« »Ali mene nič ne pozdravlja?« »Saj nisi nič bolna.« »Toda, stric, ljubi striček, od mene morate sporočiti Janezu prav lep pozdrav, ko mu pišete — kaj ne, da boste?« je dobrodušno. Tedaj je zarenčal še bolj godrnjavo: »Ti priliznjena mačka! Bom že pisal, kar je potrebno.« Tako in podobno je odpravljal Godrnjavec dekletove vsakokratne, ko ga je povprašala o tem, kaj piše mladenič. Majda pa je bila prava Evina hči, radovedna in zvedava kot prava mati. Opazila je, da vtakne stric Janezovo pismo, ko ga prebere, ponavadi v notranji žep svoje dolge halje. Hlače pa je večkrat pred odhodom odložil in jo obesil na obešalnik nad hodniku. Tam je bilo Majdi prav lahko izmakniti pismo iz žepa, da ga je v kuhinji naglo prebrala in potem previdno zopet vtaknila na svoje mesto. V pismih je sedaj čitala, kako Janez prav toplo o njej povprašuje, kako je v skrbeh zanjo, in med vrsticami je mogla tudi razbrati, kako hrepeni po njej. Na koncu vsakega pisma je stalo: »Prosim, izročite ljubi Majdi prav lep, srčen pozdrav.« Nekoč je potožil mladenič v pismu, da mu ni Majda še nikdar poslala kakega pozdrava. — Tedaj je bila nevoljna nad stricem in se je hotela že vdati skušnjavi, da bi Janezu osebno pisala. Spomnila se je pa, kakšen ravsov je napravil stric tedaj, ko je stekla za Janezom s šopkom rož. Takrat se je trdno in sveto zaklela, da ne bo nikdar več prelomila svoje besede. Če bi pa sedaj vendar kaj storila in bil prišel stric temu na sled, bi utegnilo imeti še hujše posledice… Ne, bolje je, da ga ne tvega! Toda vendarle se vedno bolj prebiranje in zvit kot Adamovi sinovi. In ljubezen stori še ostalo. Tako je našla tudi Majda sredstvo, da stopi z Janezom v zvezo, ne da bi prekršila obljubo, ki jo je dala stricu. Poslala je Kraljičku — za njegov takraten naslov je itak vedela — pismo, ki prav za prav ni bilo pravo pismo, ampak le prazen, s pisemski papir. Nobenega stavka, nobene besede, nobene črke ni napisala nanj; položila je med skupaj zgrnjen list le dve suhi cvetki — spominčico in vrtnico — in vse skrbno zaprla v mokro ovojnico. Da mu to ona pošilja, sprevidi Janez lahko iz naslova z njeno pisavo, katero gotovo pozna. In tako je tudi bilo. Kraljiček, ki je bil v tistem času v Mariboru, se je prestrašil, ko je prejel pismo z naslovom, napisanim z Majdino roko. Naglo je odprl kuverto, potegnil ven pisemski papir, debelo pogledal in zazijal ter osupel strmel v prazen list. Hipoma pa ga je prevzelo silno veselje. Ti ljubo, ti dobro, ti najljubše dekle! je ponavljal in poljubljal kar naprej cvetlici. Majda mu je napravila tako neizmerno veselje, da je menil, da bi ne bilo predrago plačano z enim letom njegovega življenja. Drugo jutro je poslal dekletu pismo, ki ravno tako ni vsebovalo nobene napisane besede in niti najmanjšega pisanega znaka, ampak tri živordeče cvetke, ki jim v domačih krajih sploh pravijo »goreča ljubezen«. Majda je bila nadvse srečna, ko je prejela od Janeza ta o ljubezni govoreči znak. In sedaj so se redno vrstili ti nemi ljubezenski pozdravi, ki so bili sedaj v tej, sedaj v oni cvetlični podobi, med obema zaročencema sem in tja. V srcu mladeniča, ki je imel ravno tako živo domišljijo kot močno čustvo, je silila ljubezen, ki se je upala na zunaj le malo pokazati, tem bolj globoko na znotraj in ga prevzela skoro s čudno nekako. Saj je bila Majda ko beda ljubezni, ki je pokazala do njega, Kraljička, pravo, iskreno, srčno ljubezen. Na svojo mater se je mogel mladenič le še medlo spominjati. Čim daljša je bila razdalja, ki ga je ločila od Majde, tem bolj živa je bila njena podoba v njegovi duši. Z vedno bolj mikavno, krasnejšo in popolnejšo Majdino postavo ga je mamila domišljija in jo je obdajala kar s svetniškim sijem, tako da jo je naravnost oboževal. Delal je še bolj pridno kot kdaj koli in je skušal na vse načine čim več denarja zaslužiti, toda predvsem zaradi Majde, da bi ji mogel nekoč napraviti življenje čim lepše. Vse svoje mišljenje in ravnanje je usmeril nanjo. Svoje venomer do konca izpolnjeval precej zveste kot prej, le da je vedno bolj vzljubljal njeni oči višje smisli in čutov vrhunska divljenja, ker je postala že Majda njegova najvišja dobrina. Če je molil, je samega za to edino in goreče prosil, da naj Bog ohrani Majdo zdravo ter jo obvaruje pred vsako nesrečo. V cerkvi pri nedeljah službi božji je pač bral iz svoje molitvene knjižice, a ležale so tu pa tam pred stranmi no utrinjali cvetke, ki mu jih je Majda poslala. Te je opazoval vedno znova in je obračal svojo pobožnost veliko manj na ljubečega Boga kot na svojo ljubo Majdo. Da tako ravnanje pa ne prinaša blagoslova, da to Kraljiček ni pomislil. Drugo leto svojega bivanja v tujini je preživljal na Dunaju, in tedaj je začel že dneve šteti, kdaj se bo smel vrniti. Toda ura vrnitve ni bila prej, kot jo je pričakoval. ==X.== Mojstru Jerneju je ostalo po nekdanji pljučnici še vedno nekaj posledic. Svoje običajne sprehode je moral večkrat opustiti, ker mu je srce nagajalo, in v drugem poletju so mu začele otekati noge. Toda dolgo časa ni hotel ne sebi ne drugim priznati, da z njegovim zdravjem ni vse v redu. Delal je še bolj marljivo kot prej v delavnici in je trd na ljudi, ki so potoževali o njegovem zdravstvenem stanju, še bolj srdil kot sicer. Dekle Majdi ni mogel prikriti svoje težke sape in postopne oslabelosti. Nekoč ga je prosilo dekle: »Toda, stric, pojdite vendar k zdravniku ali pa ga pokličem k vam; bolje je pregledati kot preskakno.« »Kaj? Zdravnika?« je vzkipel stari. »Zdravniki se razumejo na bolezni vsi skupaj eno figo. In iz starega človeka ne more narediti mladeniča niti najboljši zdravnik.« »Stric, saj vendar hočete še tako stari.« »Samo deset let mi manjka, pa bi bil trikrat starejši od tebe. Sedaj pa izračunaj.« »Če čutite starost, bi se morali bolj varovati in ne toliko delati.« »Od dela živimo. In kdo naj pa opravlja delo namesto mene?« »Pišite Janezu, naj pride domov, da vam pomaga.« »Aha, odtod piha veter! Ne, ne, ti trapasto punče. Fant ostane v svetu, če mi bo tako kazalo, še nekaj let… Sedaj tudi vem, odkod je tvoje umiljenje do mene.« »Stric, mene v resnici skrbi in še bojim za vas,« je zahlikala deklica. Nato je odšla namrnjena skozi vrata. Ker se je pa Godrnjačevo stanje poslabšalo, se je moral slednjič le vdati, da pride zdravnik. Ta je ugotovil, da je pričenja prsna vodenica, priporočil je kolikor mogoče mir in je predpisal zdravilo, ki je bolezen nekoliko olajšalo, toda nikakor odstranilo. Kraljiček je pisal urar se bolj pogosto tedaj nikdar ni omenjal svoje bolezni. Z muko in težavo še je obdržal bolnik se celo poletje pokonci, je delal več ali manj v delavnici in je opravljal svoje običajnega potovanja kot kdaj koli. Svojega običajnega potovanja o Vseh svetih ni mogel več napraviti. Okor je šel više in više po telesu in je dosegel v božiču tako stopnjo, da je spoznal zdravnik za potrebno, da mu odvzame vodo. S tem se je čutil bolnik precej olajšanega, vendar je vedno bolj slabel. Že dolgo ni mogel več v postelji ležati, ampak je moral prebiti noč in dan v naslanjaču. Čim bolj je trpel, tem bolj je bil zadržen, nepotrpežljiv in nataknjen. Majda je bila na hudi preizkušnji v potrpljenju, in to tem bolj, ker ni hotel imeti bolnik razen nje nikogar drugega poleg sebe. Le tu in tam je dovolil, da se je moglo dekle kdaj malo prospati, da jo je nadomestovala pomoč njena starejša sestra Lucija… Dvakrat mu je prinesel župnik sveto obhajilo na dom, toda o svetem poslednjem olju ni hotel stari čudak nič slišati. V sredi postnega časa pa je bil njegovo stanje tako preteče, da mu je moral župnik reči in priporočati, naj sprejme še poslednji zakrament za bolnike. Godrnjačej je bolniku to privoščil. Nato je sam zahteval, naj bi prišli k njemu župan in dva druga občinska moža, češ da ima še nekaj urediti. Ker ni več mogel sam pisati, je naredil pred tremi pričami ustno oporoko in je izročil po njej svoje podjetje in svojo hišo z vso opravo ter tudi vrt svojemu dolgoletnemu pomočniku Janezu Kraljičku. Kraljičku, v popolno last. O naloženem denarju, o kakem drobnem imetju ni nič omenil. Ko ga je župan vprašal, ali ne namerava kaj odrediti tudi o svojem morebitnem denarnem premoženju, je bolnik skremžil obraz v čuden nasmeh in hito zahrdrl: »Vse drugo naj gre svojo pot.« »Zate sem poskrbel. — Janez je vsak primer zagotovljen.« Dekletu se je odvalil kamen od srca. Ko se je hotela zahvaliti, se je Godrnjač obregnil: »Pusti to! — Tvoja plača, ki jo imaš še dobiti, je v spodnjem predalu. Lahko jo vzameš.« V naslednjih dneh so napadale bolnika večkrat srčne slabosti, da se je bilo bati najhujšega. Tedaj je ukazal dekletu: »Piši Janezu na Dunaj, da naj pride nemudoma domov.« Toda ne mešaj v pismo nobenih traparij, ampak piši na jyko, da sem na smrt bolan in hočem še nekaj z njim govoriti, preden umrem. Nato pika in nič več. Pismo mi boš dala potem prebrati.« Majda se je stričevega naročila zelo razveselila in vendar ji je bilo tudi bridko pri srcu. Tako rada bi bila napisala v pismo par ljubezni, prisrčnih besed, toda na to ni smela niti misliti, ker bo stric potem pismo prebral. Tako je sporočila le na kratko o mojstrovi bolezni in o njegovem naročilu, naj pride domov, in je sklenila z besedami: »Srčen pozdrav od strica in od mene, Majda.« Stari je potem prebral pismo, ki mu ga je dala, počasi do konca in bil zadovoljen: »Srčni pozdrav bi bil lahko prihranila. Pozdrav sam bi bil čisto dovolj. Pa naj bo! Oddaj pismo sedaj hitro na pošto.« S temi besedami je sam zalepil ovojnico. Majdino srce je bilo v teh dneh polno hrepenenja in nemira. Skoraj do ure natančno je izračunala čas, kdaj bi moral Janez priti. Danes je ponedeljek. Do jutri zvečer pride pismo gotovo na Dunaj. Pojutrišnjem popoldne lahko Janez že odpotuje in v četrtek popoldne se utegne že pripeljati s pošto. Tolmina in res še ni utešla v svojem računu. Že v četrtek popoldne je oblekla Majda boljšo obleko, česn in Godrnjač z nekoliko nevoljo preziral. Ob štirih, ko je pripeljal poštni voz na Godrnjaško, je stala dolgo časa ob kuhinjskem oknu in gledala proti pošti na trgu. In zares, prikazala se je izmed hiš visoka moška postava v črni obleki, kovčegom v roki in potnim plaščem na drugi roki. Tedaj je z silina Majda skozi vrata in mu stekla naproti. »Janez! Janez! Janez!« je klicala. »Slednjič se spet vidiva. Kako me to veseli! Bodi pozdravljen!« »Majda, moje najdražje na svetu! Pozdravljena!« je zašepetal mladenič, ves prevzet ob pogledu nanjo in ji stisnil z obema rokama njeno desnico. »Janez, kako si lep! — Še mnogo lepši kot tedaj, ko si odšel. In prav nič nisi še ne spraš več,« je radovala. »To je naredil čevljar na Dunaju s svojim umetnim čevljem,« je pojasnil smehljaje. »Ti, Majda, si desetkrat lepša kot jaz; le bleda si videti.« »Moj Bog, prestati sem morala hude čase.« »Kako dolgo je mojster že bolan.« »Eto leto in še več.« »Kako dolgo že? In mi niste o tem nič sporočili.« »On sam ni hotel. Nikakor ne.« »Kako je z njim sedaj?« »Slabo, zelo slabo. Zdravnik pravi, da lahko vsak dan umre.« »Majda, kaj bo potem z vama?« »Napravil je oporoko. In meni je rekel, da si za vsak primer preskrbljena.« Mladenič je olajšano zadihal. »Morava iti, sicer bo nezaupen,« je opomnilo dekle. »Janez, daj mi svoje stvari — jih nesem sedaj jaz.« »Ni treba, saj sva takoj doma.« »Daj mi prtljago. Mi moraš pustiti veselje, da ti storim uslugo.« Skoraj s silo mu je vzela kovčeg in plašč. Ko sta stopila v hišo, mu je zašepetala: »Počakaj za trenutek na hodniku. Mu moram najprej sporočiti, da si prišel.« Dve minuti pozneje je odprla deklica vrata in namignila fantu, da naj vstopi. Ta se je ob prvem pogledu na bolnika kar ustrašil. Kot kupček nesreče je sedel stari mož na blazinah v naslonjaču. Njegova prej tako trdna postava je bila sključena, telo visoko oteklo, ravno tako roke, obraz bled in zabuhlel, brada neobrita in kocinstasta, in srščeče oči pod ščetinobelim obrvmi so se svetile še bolj grozeče kot poprej. Nekoliko obotavljajoče je stopil prišlek k bolniku, rahlo stisnil njegovo roko in rekel z mehkim glasom: »Pozdravljeni, mojster! Kako je z vami?« »Tepec, saj vendar vidiš,« je zahripel starec. »Odtod gremo — odtod — na dolgo potovanje.« »Ne, tako daleč še ni. Vse storimo za vas, kar bo mogoče. Če se boste varovali, boste prišli zopet na noge.« »Da, da… na noge, ki me ponesojo iz hiše.« »Ne tako, mojster. Upati moramo vedno na kaj boljšega.« »Za vaju je moja smrt najboljša, kar moreta upati.« »Ne, ne, ne! Midva oba vam iskreno želiva, da bi še dolgo, dolgo živeli.« »Tepec, ne slepi me s tem. Poznam svet.« Govorjenje je bolnika utrudilo. Nekaj časa je moral loviti sapo, nato je zopet meril mladeniča s prodornimi očmi. Ta je imel na sebi dobro prilegajočo meščansko obleko, njega poln in obrazje je postala bolj bela, vse njegovo vedenje se bolj olikano. Črne brčice so se mu izborno podale. — Po daljšem molku se je bolnik obregnil: »Gospôski si postal!« »Mojster, saj veste, da sem bil pet mesecev na Dunaju,« se je opravičeval fant. »No že prav!… Usedi se tja k mizi in Majda naj ti prinese kaj jesti… Moram malo počivati, potem bomo govorili naprej.« Deklica je odšla ven in je prišla kmalu nazaj s kruhom in prekajenim mesom, od česar je mladenič malo pojedel. Ko je hotela iti deklica zopet ven, je stari zaklical: »Ostani tu. Imam z vama obema nekaj govoriti. Pridita bliže sem!« Storila sta po njegovi želji. Stari se je z Majdino pomočjo malo dvignil in je rekel potem s težavo, obrnjen k mladeniču: »V testamentu sem ti volil svojo hišo in podjetje ter vrt… Ko bom umrl, je vse tvoja last.« »Mojster, mojster, to je preveč,« je vzkliknil fant skoraj osupel. »Svoje žive dni vam bom hvaležen,« je zatrjeval mladenič. »Bog vam plačaj! Tisočkrat še vam zahvalim!« »Rrrrrr,« je mrmral starec, »… Ne potrebujem nobene zahvale, ne maram nobene zahvale… Zahvaliti se je treba samo Bogu… Moliti morate zanj.« Po daljšem, trudnem molkanju je začel znova: »In da vesta — brž ko umrem, ne smeta več ostati tu v hiši skupaj — niti eno uro!« Obljubila sta mu na roko, deklica pa je rekla: »Stric, saj vendar še živite in boste živeli še dolgo.« »Rrrr… Jaz sam vem bolje… Brž ko bom umrl, greš ti takoj domov… in Janez ostane tu… Nikar vama tajil ne. Pride na misel, da bi se me po smrti bala… Saj ne pridem več nazaj… Tudi če bi smel, ne pridem več.« Starček je težko zakašljal in je moral napraviti daljši odmor. Nato je zopet povzel besedo: »Po mojem pogrebu se takoj poročita — tako…! Najkasneje v treh tednih morata imeti poroko.« Mlada človeka sta postala vsa zardela. »Toda, stric,« je zajecljalo dekle, »to bi vendar ne bilo lepo … morala bi se sramovati — bila bi sramota, če…« »Rrrr… poroka ni nobena sramota — pač pa dolgo, nemarno ljubimkanje… To zahtevam … že vem zakaj.« Tu ni nič pomagalo, morala sta obljubiti, da bosta storila po njegovi volji. Bolnik je pa bil sedaj tako slab, da ni mogel dolgo časa nič govoriti. Slednjič je rekel mladeniču: »Še nekaj zelo važnega, zaradi česar sem te dal prav za prav poklicati… Moja knjižica, perpetuum mobile, to se pravi ura, ki bo šla neprenehoma brez navijanja, je končana… Le zadnje načrte je treba natančneje izvršiti… To boš ti napravil in spravil potem stvar v javnost… Toda zapomni si… to je moja iznajdba… Navesti moraš moje ime kot iznajditeljevo.« »Na to, mojster, se lahko brezpogojno zanesete. Iznajdba je vaša lastnina, katere si ne bom nikdar prisvajal. Toliko potem sem že… Toda sedaj morate biti tiho in se ne smete več utruditi z govorjenjem.« Medtem ko je opravljala deklica zunaj gospodinjska dela, je ostal mladenič pri bolniku. Nič nista več govorila. Le tu in tam je padla med njima kaka kratka beseda. Tu je rekel starec: »Tvoja hranilna knjižica je v najspodnejšem predalu… Lahko jo vzameš k sebi… Vloga je narasla na štiri sto petdeset goldinarjev… Tako ti ne bo težko začeti.« »Iskreno se vam zahvaljujem, je odvrnil fant; svojih živih dni ne bom pozabil, kar ste storili zame.« Starec je težko zastokal in zakašljal. Razburjenje ob prihodu mladeniča in daljše, deloma krepko govorjenje ga je zelo utrudilo. Zvečer ga je prišel obiskat župnik in nekoliko pozneje zdravnik. Tedaj je imel bolnik trikrat zaporedoma hude srčne napade, in zdravnik je pri odhodu izjavil, da utegne biti noč nevarna. Zato sta hotela oba mlada človeka ostati ponoči pri bolniku; temu pa je stari odločno ugovarjal. »Ti, Majda, greš v posteljo,« je rekel, »in Janez se lahko uleže tu na zolo. Če bi kaj potreboval, se bom že oglasil.« Tu se ni dalo nič ugovarjati. Majda je pošepetala mladeniču nekaj na uho in je odšla potem v svojo sobo. Ko je stari fantu namignil, naj se uleže, se je ta zleknil na blazinjak in še pogrnil z odejo; toda ni zatisnil očesa in je poslušal vsak dih bolnikov. Ta je spal nekoliko mirneje; toda okrog deseteh se je njegovo dihanje za eno minuto čisto ustavilo, nato pa je začel težko hropeti. Prestrašen je skočil mladenič pokonci, stopil k naslanjaču in vprašal: »Mojster, kako vam je? Ali kaj želite?« Nobenega odgovora. — Bolnikove oči so strmele vanj napol ugasle. Tedaj je planil ven na hodnik in zaklical: »Majda! Majda! — Pridi hitro! — Brž — brž!« V par minutah je bila deklica že tu. »Moj Bog,« je zaklicala, »saj umira… Brž grem po gospoda… Ti pa moli pri njem.« »Tega ne morem,« je odgovoril fant. »Tedaj ostanem jaz tu in greš ti po župnika ali kaplana.« »Ali se ne bojiš biti sama?« »Ne, ne — le pojdi.« Tedaj je odhitel. Majda je pokropila umirajočega z blagoslovljeno vodo in mu je govorila na glas goreče, kratke vzdihljaje. V neverjetno kratkem času je pripeljal Janez mladega duhovnega pomočnika. Ta je prišel še ravno pravočasno, da je podelil umirajočemu odvezo in zmolil nad njim molitve ob smrti. Vedno tiše je starček hropel, in ob polu enajstih je izdihnil. Majda je nekaj jokala, Kraljiček je stal zraven presunjen in nem. Po kratki molitvi, ki jo je opravil kaplan skupno z njima, je odšel ta domov. Oba mlada človeka sta dvignila rajnega na njegovo posteljo in ga pokrila z belo rjuho. Pred križ na mizi sta postavila v kozarcu gorečo lučko, nato sta si sedela dolgo časa more nasproti. Slednjič je rekel fant: »Majda, domov moraš iti.« »Da,« je odvrnilo dekle, »in lahko ti bom poslala sem očeta.« »Ne, ne…! Ne potrebujem nikogar. Hočem ostati sam. Danes se itak ne more nič več narediti. Zjutraj bodo že prišli ljudje, da bodo pomagali dejati mojstra na mrtvaški oder.« »Ali se ni strah, biti sam tu v hiši?« »Pred kom naj bi me bilo strah? Mojster ne pride več nazaj.« »V zeleni sobi imaš postlano posteljo. Ali boš mogel spati?« »Bom že videl… Toda ti, Majda, moraš spati. Zelo si potrebna počitka.« Obrnili so je z ljubečim pogledom na dekle, ogibal pa se je vsakega ljubkovanja. Vzel je samo Majdino voljno ogrinjalo z obešalnika in jo rahlo ovil okrog njenih ramen. Nato je spremiljal deklico skozi trg do njenega doma. — Ko se je vrnil v urarjevo hišo, ni šel v zeleno sobo, ampak v izbo, kjer je ležal mrlič. Tu ga je vendar prevzel majhen strah, ki se ga je pa korajžno branil. Vrgel se je na blazinjak in se vdal razmišljanju… Rajnki je bil kljub svojemu bogastvu ubog, pomilovanja vreden človek. Večkrat je bil rekel, da nima do nikogar kakega sovraštva, pa tudi iskal pri nobenem človeku prijateljstva. In vendar je gojil do njega, Kraljička, in do Majde očividno toplejša čustva, čeprav jih je trdovratno skrival v bodičasti, gorujoči jezi; je tičalo vendar dobro jedro. On, Kraljiček, in Majda, bosta svoji živi dan ohranila v hvaležnem, zvestem spominu velike dobrote, katere jima je izkazal… Mladenič je skušal malo moliti; stopala pa mu je pred oči neprestano Majdina podoba, tako da ni mogel dovršiti nobene prave molitve… Tu se je spomnil na mojstrovo namišljeno iznajdbo in na načrte, o katerih je bilo govoril. Vstal je tedaj in šel iskat načrte. V predalih omare in v izbi jih ni našel, prav tako ne zgoraj v prednji sobi, kjer je starec pogosto rad sam delal. Nazadnje je stopil v delavnico in odprl predal z velikim kupom papirjev. Zares, tu so ležali iskani načrti kar na vrhu. Usedel se je v mojstrov delovni stol, primaknil luč bliže in začel pregledovati list za listom in jih proučevati; toda ni našel nobene jasnosti in prihajal je vedno bolj do prepričanja, da se je dal mojster zavesti po varljivih idejah in napačnih zaključkih. Dolgo računanje in razmišljanje je mladeniča tako zelo utrudilo, da je kar na stolu zaspal in se do jutra ni zbudil. ==XI.== Na cvetno nedeljo zjutraj so mojstra Jerneja Godrnjáča, imenovanega Jernata Godrnjáča, pokopali na gorjanskem pokopališču. Pri tem ni nihče potočil kake solze, tudi je bilo slišati skoraj več pomenkovanja kot molitve. Le Majda in Kraljiček sta stala ob grobu z globoko resnobo. Med precejšnjim številom gostov pri pogrebščini se je našel tudi Vetrnjak, ki je pa imel na sebi tako ponošeno, skoro zanemarjeno obleko, da je bilo njegovega sina nad tem kar sram. Po pogrebščini, pri kateri se je večkrat oglasil Vetrnjakov veseli smeh, je vzel Kraljiček starega urarja s seboj v urarsko hišo. Tam ga je pogledal od vrha do tal in rekel: »Za božjo voljo, oče, kakšni pa ste! Strašno ste shujšali — in ta obleka! Ali nimate boljše?« »Boljše nobene, pač pa slabše in raztrgane čevlje, hahaha,« se je zasmejal stari; »toda sedaj mi ne bo ničesar več manjkalo, ker imam bogatega sina.« »Kdo pravi to?« je vzkliknil mladenič. »Oh, o tem čivčijo že vrabci po vseh strehah, da ti je zapustil Godrnjáč celo svoje imetje.« »O celem imetju ni nikakršnega govora. Samo hišo in obrt mi je izročil, in tu bom šele videl, kako bo šlo podjetje za naprej.« »Za to se ni treba nič bati. — Svojega ubogega, starega očeta pa tudi ne boš pustil v sili in potrebi.« »Ali ste res v tako veliki sili in potrebi?« »Saj vidiš na meni. Rokodelstvo slabo nese, ker je prevelika konkurenca. In to tudi veš, da je zakopana naša hiša v Volčah v hudih dolgovih. Vsak krojač, ki ga zaslužim v potu svojega obraza, gre za visoke obresti. Za obleko in hrano mi nič več ne ostane.« »Za popivanje in veseljačenje že še,« si je mislil Kraljiček, toda rekel ni nobene besede, ampak se je molče globoko zamislil. Čez nekaj časa je rekel resno: »Veste kaj, oče? Dam vam štirideset goldinarjev. S tem si dajte napraviti dve obleki. Toda hitro — do velike noči jih morate imeti. Če hočete, lahko ostanete dva, tri tedne tu pri meni v hiši in mi še scepite nekaj drv ali delali na vrtu. Da bova imela dovolj jesti, za to bom že skrbel. Toda nekaj mi morate obljubiti, da namreč ne boste šli med tem časom v nobeno gostilno.« »Rad, rad!« je zaklical Vetrnjak; »ti si zares moj vrli sin, moj ljubi Janez.« Vsak dan po enkrat je šel Kraljiček za malo časa v trg k Pekovim, samo da je videl svojo nevesto, Majdo. Z njo samo ni mogel nikdar govoriti. Prvi ga je pek Jakob zelo neprijazno sprejel. Ta je bil namreč že od nekdaj nemaklonjen fantu, katerega je malokdaj drugače imenoval kot Vetrnjakovega polha. Odkar pa se je njegova hči brez njegove vednosti in volje, ampak le z Godrnjáčevim privoljenjem, zaročila z urarjevim pomočnikom, je kuhal do njega posebno mržnjo. K tej se je pridružila še tajna nevoščljivost in ogorčenost nad tem, da ni zapustil Jernej hiše z zemljišči njegovi hčeri, ki mu je bila tako požrtvovalna postrežnica, ampak tujemu človeku, Vetrnjakovemu pobu. Že takoj zjutraj po Godrnjáčevi smrti je poslal v urarjevo hišo sodno komisijo, da vsekakor ugotovi, koliko je preostalega denarja in vrednostnih papirjev. Toda kljub vsemu natančnemu iskanju niso mogli nič najti, razen male denarnice, v kateri je bilo trideset goldinarjev, po večini drobiža, in pa hranilne knjižice, ki je bila naslovljena na Kraljičkovo ime. — Nekoliko milejše volje je bil pek, ko je v naslednjih dneh izvedel, da je zapustil njegov brat, mojster Jernej, pred nekaj časom pri očitni oporoki, z izrecnim naročilom, da je ne smejo odpreti pred osmimi tedni po njegovi smrti. Na to oporoko je stavil pek tem večje upanje, ker je njegov brat vendar izjavil Majdi, da je zanjo že poskrbljeno. Kraljičku ni zapustil veliki teden in velikonočni teden to leto nobenih razveseljivih spominov. Vetrnjak je na veliko soboto zvečer odšel, da vzame pri krojaču novi obleki. Vrnil se je šele čez poldrugo uro, nekoliko vinjen, in je prinesel samo eno obleko; druga da bo končana šele prihodnji teden, je rekel, toda plačal da je že ves račun. Na veliko nočjo nedeljo pa je vzel lahkoverec slovo od Sv. Nikolaja; kajti življenje v samotnih hiši, zraven resnega sina, se mu je zdelo veliko predolgočasno. Sedem in dvajset goldinarjev je imel še v žepu. S temi je popival po gostilnah v vasi do mesta. Kakor je sin pozneje zvedel, je naročil očetu pri krojaču samo eno obleko in še za to je dal komaj dvajset goldinarjev na račun. Staremu lahkomišlenežu je bilo nemogoče se pomagati… Težko pot je imel Kraljiček v sredo po veliki noči, tedaj je prišel pozno zvečer k Pekovim in je želel govoriti z hišnim gospodarjem. Ta ga je odsilil le pol prezirljivim, pol strupenim pogledom in ga pehjal v čumnato ob kuhinji, ker mu je velel sesti. »Gospod Gabršček,« je začel nekam slovensko mladenič, »prihajam danes k vam z neko veliko prošnjo. Ne prosim vas za nič manj kot za roko vaše hčere Majde.« »Saj to si že davno vzel, ne da bi mene kaj prosil ali samo vprašal,« je drdral zakipeli pek. »Hotel sem priti k vam že tedaj, ko sva si dala z Majdo besedo. Toda mojster je rekel, da bi bilo to še prezgodaj; da bo že on vse uredil.« »Ti imaš enako glavo kot Jernej. Taki trdoglavci menijo, da mora iti vse po njihovi volji in da se jim ni treba nič brigati za pravice drugih ljudi.« »Ravnal sem še vedno po tem, kar mi je mojster naročil. In da bi komu naredil kako krivico, mi ne more nihče očitati.« »Dekletu, Majdi, bi čisto zmešal glavo, tako da se ni več ne zmeni za besedo svojega očeta. Zaradi mene pa naj dere v nesrečo.« »Gospod Gabršček, obljubim vam, da hočem vse storiti, da bo Majda srečna. Kolikor bo v moji moči, ji bom izpolnil vsako željo… In vam ne bova delala nobene sramote.« »Mhm,« je zamrmral pek, »vidim, da nič ne pomaga nobeno odvračanje. Zaradi mene stori lahko Majda, kar hoče. Toda to ti povem: če boš krepnil po stopinjah svojega očeta, bova oba zarota, da boš pomnil.« Fant je postal ves zardel in je rekel užaljeno: »Ne pijem, ne stopim nikdar v gostilno, ne hodim v družbo, delam in varčujem, to bi pač lahko vedeli.« »Toda v svojih žilah imaš vendarle Vetrnjakovo kri, in kolikor stisnim, je oče pri tebi.« »Odšel je proč. Ne bo ga več nazaj.« »Tako, tako! In kakšne načrte imaš sedaj?« »Z mojstrovim urarskim podjetjem hočem nadaljevati. Dovoljenje za to že imam od sodnije in v kratkem si pridobim mojstrski patent. Na razpolago imam par sto goldinarjev, deloma denar, ki sem ga sam zaslužil.« »S par sto goldinarji boš pač daleč prišel! Le nikar si ne domišljaj, da bo prinesla Majda veliko doto. Od mene ne dobi niti krajcarja. In tudi če dediščino po Jerneju, ki ji morebiti pripade, obdržim zaenkrat še jaz v roki.« »Ne zahtevam od vas nobenega denarja, ampak želim le Majdo.« »Tu se že vidi lahkomiselnost… Toda naj bo, kakor je… Na vsak način ni za poroko nobene sile.« »Gospod Gabršček, midva bi bila rada še ta teden z vopniki zapisat oklice.« »Kaj si prisnojen? Ali te luna trka?« je vzkipel pek. »Majda je še zinala nekaj tako bedastega, toda meni sin, da so to le dekliške muhe… Ne, tako hitro pa to ne gre. Treba je šele videti, kako se bodo stvari razvijale. Čez eno, dve leti bomo govorili o poroki prej.« V tem trenutku so se lahko odprla vrata in smuknila je noter Majda, ki je zunaj prisluškovala. »Oče, oče,« je zajokala, »ne bodite vendar tako trdosrčni z Janezom!« »Kaj iščeš tukaj?« jo je pek ostro nahruil. »Če se razpravlja o moji sreči, mi ne more nihče braniti, da zinem tudi jaz kako besedico.« »Ko možje govorijo, naj žensko molčijo.« »Oče, oče, vi ste me vedno radi imeli — in jaz vas tudi! In sedaj naju hočete napraviti najhujšo bridkost. Saj ste vendar obljubili stricu Jerneju, da nama boste dovolili, da se poročiva.« »Da, ker me je tako nadlegoval. Toda nič nisem rekel, kdaj naj bo poroka.« »Stric nama je strogo ukazal, da se morava takoj po njegovi smrti poročiti. V treh tednih da morava imeti poroko, je rekel.« »Jernej ni imel nič ukazovati. Tvoj oče sem jaz, ne Jernej.« »Toda, stric je bil moder mož in nama je dobro hotel.« »Mojster Jernej ni maral, da bi imela dolgo zmenjanje,« je posegel vmes Kraljiček, »gospod Gabršček, bodite tako dobri in pustite nama se poročiti. Najino potekanje žensko v hišo…« »Vzemi si kako siroto žensko, da ti oskrbuje gospodinjstvo, na primer Hudovernikovo Uršo.« »Kaj? Hudo, krivoglede babo?« »Tako brez napake tudi ti nisi. Saj imaš krajšo nogo.« »Oče,« je vzpila deklica, »grdo je, kar očitate Janezu… Sedaj vam pa hočem nekaj povedati: Janeza imam rada in ga ne pustim. Če boste najino poroko dolgo zavlačevali, ne morem več ostati v Gorjankem. Da bi videla Janeza vsak dan in da bi morala iti vedno tuje mimo njega, tega ne prenesem. Stric Šimen tam doli v Srednjem, kateremu je umrla teta, potrebuje oskrbnico. Sprejme me z odprtimi rokami, če pridem k njemu.« Sedaj se je pek kilo namrdnil. Majda je bila od nekdaj njegova najljubši otrok, kateremu je skoraj preveč popuščal. Da bi jo pustil zdoma v razdoru in daleč pred svojih oči, tega bi ne preneslo mirno njegovo srce. Popraškal se je za ušesi, nagrbančil čelo, in čez nekaj časa je revesnil: »Vidva sta oba enako prismuknjena… Pamet je treba imeti in ne se takoj prenagliti, zlasti ne pri ženitvi…« »Toda stric Jernej je hotel na vsak način, da se hitro poročiva,« mu je segla v besedo deklica. »Jernej je bil svoje žive dni zloben bedak, in zarobil vama je to sročijo na ušesa, da bi nagajal celi fari. Če se sedaj kar nagloma poročita, ko je komaj v grobu, kaj bodo govorili ljudje? To bo lecnjalo brez konca in kraja. Vtih bi se morala umreti od sramote vsi skupaj, več žalibo bi moralo biti sram… Razen tega je to tudi čisto nemogoče.« »Zakaj nemogoče?« je vprašal Kraljiček. »Zakaj? To ti hočem povedati. Prvič nima Majda še prav nikake bale in drugič je v urarjevi hiši, kolikor sem videl, marsikaj obrabljeno, pokvarjeno in zanemarjeno. Saj tudi ni čudno, če se v hiši pet in dvajset let in še več nič ne stori. Stene so zamazane in okajene in bi jih bilo treba nanovo pobeliti, tudi pohištvo in zlasti v kuhinji bi bilo potrebno popravila. Preden pride gospodinja k hiši, je vendar treba ves dom lepo urediti.« »V treh tednih se lahko marsikaj naredi. Sicer pa sploh ni tako pomanjkljivo,« je izjavil fant. »Tu se zopet vidi, da nimaš nobenega preudarka… Za pripravo na poroko je treba ne samo tri tedne, ampak najmanj tri mesece… Če že na vsak način mora biti, se lahko poročita čez tri mesece — torej v četrti tel. Prej niti misliti.« Oba mlada človeka sta se vprašujoče spogledala. Po kratkem odmoru je rekla deklica ljubeče Kraljičku: »Janez, ti si razoden, uvidaven človek. Za par mesecev prej ali pozneje nama tudi ni toliko. Vdaj se za prvo v to, lepo te prosim.« »Rad, rad, Majda,« je zaklical mladenič; »tebi na ljubo storim vse. Lahko zahtevaš, kar hočeš.« Tu se je obrnilo dekle na starega in je izjavilo z odločnim glasom: »Torej, oče, poročiva se v treh mesecih, dalje pa ne bova na noben način odlašala. Ostati morate pri svoji besedi.« »Mhm, se nikdar nisem svoje besede snedel,« je zagodrnjal pek, »… Sicer pa ne gledam nič manj na sposobnost in nravnost kot Jernej. Zato zahtevam, da nimata med tem časom nobenih tajnih sestankov — in tebi, fant, moram povedati, da mi bo ljubo, če ne boš zahajal prepogosto v našo hišo.« Kraljičku je planila temna rdečica v obraz in odvrnil je užaljeno: »Nikdar več ne bom prišel sem, razen ko me boste poklicali. Za Majdino roko se vam zahvaljujem. In sedaj grem domov. Lahko noč!« Rahlo je stisnil dekletu roko in odhitel skozi vrata. Zunaj se je ravnokar prikazala polna luna nad trgom in se Kraljičku poravno smejala v obraz in ga priganjala, da se je še bolj urne podvizal domov. Za zadnjimi hišami je zaslišal nenadoma lahke, nagle korake, ki so mu sledili. Ko se je ustavil, ga je dohitel peko dekle in zašepetalo: »Janez, počakaj, moram za trenutek s teboj govoriti.« »Majda, ti?« se je iznenadil skoraj prestrašeno. »Kaj pa je še?« »Nič, nič… Kaj ne, Janez, jezen si na očeta, ker te je razžalil?« »Ni mi mar za nobenega človeka, razen zate. Če imam tebe, se za vse drugo ne zmenim.« »In jaz imam tebe tako od srca rada, da niti ne morem povedati, kako.« Tedaj je segel v žep svojega telovnika in potegnil ven škatlico, iz katere je vzel nekaj bleščečega. »Majda,« je rekel na lahko, »tu sem ti hotel danes nekaj dati; toda ni bilo mogoče pred očmi tvojega očeta. Prosim te, vzemi sedaj.« Na odprti roki je držal nasproti zlat prstanček, na katerem se je bleščal ob spreminjajočem se luninem siju majhen diamant. Deklica je hlastno segla po prstanu in si ga nataknila na prst. »Janez, Janez,« se je radovala, »poglej, kako izvrstno si pogodnil! Prstanček se prilega mojemu prstu kot ulitjen! Toda predrag, predragocen je zame.« »Zate, Majda, ni nič predragega, ne v nebesih ne na zemlji.« »Kaj naj pa jaz tebi darujem?« »Darovala si mi že najbožje, kar je na vsem svetu — sebe samo.« »In meni si napravil s prstanom neizmerno veselje. Nikdar več ga ne bom dala s prsta. Kolikorkrat ga bom pogledala, se bom spomnila, kako me imaš rad.« »Da, Majda, rad te imam… Če bi se utegnilo zgoditi, da bi kdaj prstan zargla ali mi ga vrnila, tedaj bi bilo zame vse končano — vse upanje, vsa sreča — končano za vedno.« »Janez, kako ti moreš kaj takega samo misliti! Prej kot dam prstanček z roke, naj mi poči srce.« Umolknila sta oba globoko ganjena. Čez nekaj časa je rekla deklica: »Veš, zakaj sem prav za prav pritekla za tabo?… Tega, kar je rekel oče, ne smeš tako resno vzeti. Večkrat moraš priti k nam, če mogoče, vsak dan.« »Ne zahtevaj tega od mene, Majda. Saj veš, da sem nagle jeze, in tvoj oče je malo robat. Kako lahko bi prišlo do kakega spora, pri čemer bi morala ti največ trpeti. To bi mi bilo neznosno… Toda tebe bi nekaj imel. Bodi tako dobra in pridi tu pa tam kdaj mimo urarske hiše. Saj ti ni treba noter stopiti, ampak le mimo iti, samo da te bom mogel videti.« »Da, to bom storila. Bom že tako krenila, da ne bo vzbujalo pozornosti, če bom prišla vsak dan. In prinesla ti bom vsakokrat pozdrav.« Imel je veliko skušnjavo, da bi jo poljubil; toda brž je premagal to misel in rekel: »Majda, sedaj moraš iti domov. Obljubila sva, da se ne bova shajala na nobenih tajnih sestankih.« »Prav imaš. Sedaj sva tako rekoč zaročena. In ta čas do poroke hočeva sveto preživeti. Bog s teboj, Janez.« »Lahko noč, Majda — ljubica!« Odšla je naglo nazaj v trg, on pa je počasi korakal proti samotni urarski hiši. Polna luna nad Kozlovim robom se je premeteno smejala in je zašepetala šegavim zvezdicam, ki so se vrtele okrog nje, na ušesa: »Ljubezen in zvestoba hitro zginja, hitreje kot se moj obraz spreminja.« ==XII.== Nekega naslednjega dne je prisodila sodnija Kraljičku kot postavnemu dediču Godrnjáčevo hišo in podjetje z zemljiščem vred in ta je plačal za to tri sto petdeset goldinarjev prevzemne pristojbine, ki jo je poravnal z dvigom iz svoje hranilne knjižice. Sedaj je bil pravi posestnik lepega imetja in to ga ni navdajalo samo z veseljem, ampak tudi z majhnim ponosom. Njegovi prikritih obenem z ostankom vloge v hranilnici so bili še vedno lepa vsotica, tako da je lahko dobro shajal in si še marsikaj privoščil. Razen tega je šlo tudi podjetje skoro taj bolje kot za časa starega mojstra; kajti ljudje so imeli radi pridnega, postrežljivega mladeniča in so mu tudi privoščili srečno naključje z dediščino. Hišna oprava, stanovanjska in kuhinjska oprema je bilo v prav dobrem stanju in tudi vsega dovolj. Kolikokrat je hodil Kraljiček po hiši in ogledoval posamezne prostore, se mu je srce smejalo zadovoljnosti. Niti sanjalo bi se mu nikdar, da bo mogel kdaj tako krasno hišo in vsem bogato opremljeno imenovati svojo lastnino. Vse njegovo mišljenje in prizadevanje je bilo sedaj usmerjeno na to, da pripravi za Majdo čim bolj prikupen in dostojen dom. Tu se je spomnil skrinj, ki je pač bil po svojem poklicu slikar, in če se je potrudil, je tudi umetel hiše in sobe izvrstno poslikati. Urar ga je dal poklicati in mu je ponudil delo. Z obema rokama je ubogi siromak zagrabil za to, kajti ob tem času ni živel v sijajnih razmerah. Želodce mu je krulil, mršav in jekel je bil popolnoma prazen, njegova obleka sicer čista, toda zelo revna. Namesto prejšnjega starega fraka je imel na sebi sedaj drugega, ki mu je bil nekoliko predolg, se svetlikal v raznih barvah in razodeval duhovniški kroj. Zares je dobil oblačilo od mostarskega župnika v dar. Ubogi mož je smatral Kraljičkovo ponudbo, da ostane več tednov pri njem in mu v tem času vso hišo nekoliko olepša, za resničen iz velike stiske, da, skoraj za srečen loterijski dobitek, in obljubil je, da si bo prizadel z vsemi zmožnostmi, da ustvari posebno umetnino. Kraljičku je bilo na dvojen način ustreženo: prvič bo z majhnimi stroški na novo poslikana hiša, drugič bo imel tovariša v samotnem stanovanju. Ko sta skupno napravila načrt za poslikanje vse hiše, se je Skric takoj lotil dela z očividno vnemo najprej v izbi. Dal je stenam zelo toplo, rumenkasto barvo, jo okrasil z zlatim bleskom in na vrhu je obrobil ploskve s pedenj širokim svetlozelenim pasom, kamor je naslikal čudovito lepe, pisane cvetke, smehljajoče se angelske glavice in razne živalske podobe. Strop je dobil lahko svetlomodro barvo, na sredi je bilo božje oko, od katerega so sijali zlati žarki, in vse naokrog se je lesketalo polno srebrnih zvezdic. Med slikanjem je Skric tudi pesmice skladal, ki jih je potem spletel med slike. Na široki ploskvi nad obema oknoma je napravil z lepo okrašenimi črkami napis: <center>Največja sreča za moža, ki pridno ženko ima doma. Komaj jutro napoči, že iz postelje skoči. Se po hiši vrti, za družino skrbi, kaj dobrega skuha in peče ji kruha, posodo pomiva, ter pere in šiva, možička razvajá, otroke vzgaja. Ko noč se napravi, še dela ne ustavi. Ko vsem drugim postreže, šele sama se uleže.</center> Mladi hišni gospodar je bil za slikarijo ves vnet, toda o napisu ni vedel, kako naj sodi. Zdel se mu je nekam španski, toda zadovoljil se je z njim, ko mu je Skric pojasnil, da so še po imenitnih cerkvah poleg slik tudi primerni napisi. — Nato se je lotil slikar in pesnik kuhinje. To je poslikal z medlo srebrnosivo barvo. Po sredi pa je potegnil pol metra širok bel pas, kjer je upodobil vse mogoče jestvine — maslene kolače, potice, gnjati, vence klobas, pečenke, prhe, sadje — in sicer tako mikavno in naravno, da bi človek kar segel z roko po teh dobrotah in ugriznil vanje. Tudi tukaj ni bilo brez napisa, ki se je glasil: »Mož svojo ženko najraje ima, ker mu kaj dobrega skuhati zna.« Za kuhinjo je prišla na vrsto spalnica. Ta je dobila za podlago nebesno modrino, ki jo je prav na lahko zagrinjala nežna, kot pajčevina prosojna belina. Zgoraj je obkrožil stene zlat trak, kjer je v takoj pritrenjakopravijeno nebo, jasno modro nebo, iz katerega je kukalo veselo bosih glavic. Med okni so stale na smrekovih drevesih, na vejah so čepeli ptički in spali, in polna luna se je ozirala skozi vejevje. Napis nad posteljnim vzglavjem, naslikan s črnimi, zlatobrobljenimi črkami, se je glasil: »Na mehki postelji, če vest ti ne teži, prav sladko se zaspi.« Poslike sobe niso ugajale samo Kraljičku, ampak na moč tudi Majdi, ki je prišla nekoč sem s svojo sestro. Deklica je ploskala z rokami in venomer vzklikala: »To je pa lepo! Oh, je to lepo! To je krasota!… Tukaj bo prijetno prebivati.« »Majda, če bi bilo še desetkrat lepše,« ji je zašepetal Kraljiček na uho, »zate bi še vedno ne bilo dovolj lepo.« Tedaj se mu je deklica razposajeno zasmejala v obraz. Razen tega edinega primera ni Majda nikdar prestopila čez prag urarjeve hiše. Toda prišla je skoraj vsak dan mimo, ko se je vračala iz Zaloga, kamor je nosila kruh ali hodila po zelenjavo. Tedaj je stopila pred delavnico, in če je spoznala, da ni razen Kraljička nikogar notri, je vrhnila potrkala na okno in se skoraj zasmejala, nato pa naglo odbrzela proč, ko je položila na okensko polico cvetlico — danes vrtnico, jutri nagelj, pojutrišnjem lilijo ali višječe rožmarino. Urar je vsakokrat naglo odprl oknico, pomolil ven glavo in mahal z roko za dekletom, čeprav se ni več ozrla. Skric pa Majda ni bila povsem po volji. Prvič je bil malce ljubosumen, ker je bil Kraljiček bolj pozoren na dekle kot nanj, svojega starega prijatelja, in drugič je težko prenesel, da se je Majda rade pohvalila z njim. Že ko ga je videla oblečenega v obledeli in oguljeni popotnikov frak, se ji je zdelo silno smešno, kaj šele, ko je oblekel Skric svoj zasnišil slikarski plašč, ki si ga je sam napravil iz stare hodnične vreče, in se prikazal ob oknu ali kje drugje. Tedaj je bruhnala deklica vedno v glasen smeh. Zelo se je Skric prizadeval, da bi Kraljička v vsakem oziru zadovoljil. Delal je neumorno od jutra do večera, držal se je doma in ni nikamor zahajal in nekaj časa ni prav nič prekršil rednega življenja. Šele četrto soboto, ko mu je urar izplačal lepe denarce, se je izgubil dobri mož zopet v gostilno. Tam je presedel ves ur in je prišel prav jokavem razpoloženju domov. O večerji ni hotel nič slišati, pač pa je spil ves vrček vode, sedel za mizo, si podprl glavo z obema rokama in začel skoraj vzdihovati: »Janez, Janez, odpustiti mi moraš. Najboljši človek ima svoja nagnjenja, katerim se ne more izogniti. Moje srce je plemenito, sklep so dobri, volja je močna, toda meso je slabo… Kaj bi bilo lahko iz mene, če bi ostal vedno na ravni poti? Denarja bi imel polne skrinje, hiše, družino, ugled, slavo. Toda ne bogovi se privosčijo sreče človeški roti… Usoda vsakega človeka je zapisana v zvezdah… Kogar hočejo bogovi uničiti, mu dajo talent, smisel za umetnost in pesniško žilico. Janez, ali poznaš pravega umetnika, velikega pesnika, ki bi si kdaj opomogel? Jaz ne. Za teboj kar dirja sreča, da te le vidi, mene pa preganja nesreča na vseh potih. Toda ne zaničuj ji, sreči; Janez, nikar ji ne zaupaj! Sreča je ženska spola — v slovenskem kakor tudi v latinskem jeziku, toliko še vem iz svojih višjih šol — in vse ženske so nezanesljive.« »Hohoho!« mu je segel v besedo Kraljiček. »Da, da, ostanem pri tem: vse so nezanesljive in goljufive! Dobro poznam ljudi, bil sem iz stidenco znanosti in prepotoval sem svet. Kot izkušen mož ti svetujem, bodi pameten. Ne zidaj gradov na deklet, ki ga imaš rad, ne dobrikaj se preveč svoji izvoljenki, ne obožuj je. Naj se raje ona tebi prilizuje in dobrika, saj si bogatejši in lepši kot ona.« »Mirko, tako ti povem, da ni na svetu lepšega človeka kot je Majda!« je zaklical urar. »Oh, kako hitro zgine lepota in se postara!… Ti imaš lepe, modre, zveste oči. Toda črne oči so goljufive.« Odkašljal se je in začel na pol jokavo peti: <center>»Češnje po rožiče ko ki, višnje zrele so slive, črne dekliške oči so po navadi varljive.«</center> Nato je zajihal: »Huhuhu, smilil bi se mi, Janez, če bi bilo tvoje plemenito srce varano; ne zanašaj se na večno zvezo z dekletom, bubuh. Nikar preveč ne dvori svoji Dulcineji, ne razvajaj je! Dekleta, ki jih razvadiš, postanejo oblastna, hočejo vedno veljaviti svojo voljo in nasilno vladati nad moškim rodom. V naročju usode počivajo jasni in temni dnevi, juhuhu.« »Mirko, dobro bo, če greva nocoj že spat,« je opomnil Kraljiček, saj bo jutri zopet dan.« S tem se je bil slikar zadovoljen, toda na lahko je še vedno jokal, ko je previdno copljal po stopnicah navzgor. Tri dni pozneje je prišla Majda zopet mimo hiše. Tokrat ni odšla hitro proč, ko je potrkala na okno, ampak je počakala, da je Kraljiček odprl oknico. Pomolila mu je nasproti čudovito lep šopek ševdro ali pomladanskega zaspanka in rekla: »Tu sem nekaj našla, kar je še bolj modro kot tvoje oči. Včeraj sem bila tam gori na Medgorju, da naberem zate zaspanka.« »Kaj? Pozdrav z Medgorja?« je radostno vzkliknil. »Medgorje mi je ljubše kot vsi drugi hribi v okolici.« »Nazadnje celo ljubše kot jaz, hihihi.« »Majda, tebe imam ne samo raje kakor Medgorje, ampak skoraj raje ko nebesa.« »Tako ne smeš govoriti, Janez.« Toda sedaj mi moraš prosnjo izpolniti. Pridi zopet kdaj na obisk v našo hišo.« »Zakaj? Čemu? Saj nima pomena. Kar je potrebno, se lahko najbolje tukaj pogovoriva.« »Oče bo nezaupen, če se nikdar ne prikažeš; kaj slabega pač ne misli o tebi.« »Naj si misli, kar hoče. Jaz tudi ne mislim nič dobrega o njem,« je odvrnil trpko mladenič. »Ti, ti, ti — moj oče je, katerega moraš tudi ti spoštovati,« je zaklicala deklica in ga pogledala s črnimi očmi navidezno jezno; »če ti ne prideš k nam, tudi jaz ne bom prišla več sem. In zaspančka mi daj nazaj.« S tem besedami je segla po šopku cvetlic. Kraljiček pa je prijel prestrašeno deklico za roko in prosil poljuhno: »Ne tako, Majda, ne tako! Saj pridem, če nocoj bom prišel.« Bliskovito naglo je pritisnil rahel poljub na konec njenih prstov, je izpustil nato njeno roko in je ves zardel v obraz. Deklica se je veselo zasmejala, se umaknila od okna in rekla nagajivo: »Torej na svidenje potem!« In že je stekla po stezi čez travnik. Ko je zvečer zaprl izložbo, je oblekel Kraljiček nedeljsko obleko in se je podal na obisk ljubljeni očiski v pekovo hišo. Majda ga je peljala v veliko družinsko sobo, kjer so mu iznenadoma delali družbo ona, njena sestra in oba brata; toda stari pek ni prišel noter. Odšel je sedaj eden, sedaj drug bratov in sester ven, očividno zato, da bi poklical očeta, toda ta se je trdovratno umikal. Vedno so drugi ljudje v hiši, s katerimi ima opraviti, je rekla Majdina sestra opravičujoče, »ko se jih znebi, bo že prišel.« Toda pričakovani se ni prikazal. Imela je svoje veselje nad tem, da je imel Kraljiček za znanca. Šla je zopet ven Majda, ostala več časa zunaj, stopila nato zopet v sobo, vsa zardela v obraz in je bila zelo v zadregi. Za Kraljička je bil vedno bolj mučen položaj. Iz zarađi olike ke je zaužil nekaj malega hrane, ki so jo podstavili predenj, pa mu ni šla prav nič v slast. Razgovor se je vedno ustavljal. Po poldrugom vremenu brezuspešnem čakanju se je Kraljiček od Majde in njene sestre in bratov prijazno poslovil in odšel domov. Na vratih je še prosil s sladko-kislim izrazom, naj izročijo očetu lep pozdrav. — Od tega dne ni Majda nikdar več silila svojega ženina, naj pride na obisk na njen dom. Sedaj pa je preteklo osem tednov, po katerih bi se smelo odpreti na sodniji ležeči testament Jernata Godrnjáča. Vpričo peka Jakoba, Sedlarjeve Katarine in Klančarjevega Andreja, sestre in bratov rajnčkega, je odprl sodnik veliko, na štirih vogalih zapečateno ovojnico, na kateri je bilo napisano: »Oporoka urarskega mojstra Jerneja Gabrščeka, in ja potegnil iz nje več papirjev. To so bile tri polo belega pisanega papirja, toda vse tri so bila popolnoma prazne, na nobeni ni bila napisana niti ena beseda.« Se enkrat je pogledal sodnik v ovojnico, toda ni bilo nič več notri. Razgrnil je tri pole večkrat narazen, jih obračal na vse strani, jih držal proti luči, toda bile so in ostale prazne. Spisi, ki jih je označil Godrnjáč kot svojo oporoko, niso vsebovali nobene določbe, ampak so bili prazen papir. Nekaj časa so stali sodnik, pristav in sestra in oba brata kot okameneli, kot bi padli iz oblakov. Toda že je začel pek rentačiti: »Tu se zopet vidi zlobnega bedaka. Celo po smrti hoče imeti ljudi za norca.« »Če ni nobenega testamenta, tedaj gre dediščina na svoji postavni poti,« je pripomnil Klančar, težko sopoč. »Da, da,« je vreščala sestra Katarina, »župan je povedal, da je rekel Jernej, da naj gre njegova imovina zapuščina svojo pot.« »Tedaj se vam pač lahko vsem trem čestita,« je rekel z nasmehom sodnik. Obrazi treh sorodnikov so se zjasnili. To so vsi očitno spoznali, da jim je lahko še v srečo, če ni oporoke. Bilo je le še odprto vprašanje, kje so kapitali. Moralo bi se vendar kje dobiti hranilne knjižice, obligacije ali druge državne vrednostne papirje. Čeprav je že pred pogrebom starega urarja iskala sodnijska komisija po njegovi hiši zapuščeni denar in vzela s seboj vse spise, ki bi utegnili biti kakor koli pomembni, je vendar dal sodnik po naročilu peka in Klančarja znova preiskati vso urarjevo hišo. Te preiskave so se udeležili razen sodnega pristava in pisarja tudi oba Jernejeva brata in sestra. Kraljičku je bil nenadni obisk silno neprijeten, vendar je peljal nepovabljene goste brez obotavljanja po vseh prostorih in jim je sam odpiral skrinje, omare in predale. Na radovedno, očitno zijaško ogledovanje njegove lepo urejene hiše in bleščeče opreme se je ni videl tako malo zmenil, kot se je delal, da se sliši godrnjanja in grajanja obeh bratov in sestre svojega rajnkega mojstra. Zelo mučno mu ni bilo, da niso preiskali samo skrinj in omar, ampak so prevrgli in razmetali tudi vse postelje in perilo. Toda vkljub vsemu iskanju in brskanju niso našli nobene molitvene listine, nobenega računa, nobenega zapiska, sploh ničesar, kar bi moglo kaj pojasniti o njegovem denarju. Nazadnje je staknil Kraljiček v skrajnem kotu nekega predala staro beležnico in jo podal prisotnim. Vanjo ni rajnki mojster nikdar drugega zapisoval kot vreme, ki se je ob gotovih dnevih več let zaporedoma popolnoma enako ponavljalo. Toda med zadnjo stranjo in platnicami knjižice je bil listek, na katerem je bilo nekaj važnega. Tu je bilo napisano: Moja glavnica . . . . . . 36.515 goldinarjev obresti . . . . . . . . . . 1.510 » letni dohodki, čisto . . . 1.023 » Skupaj . . . . . . . . . . 39.050 » Odštevši letne izdatke . . . 712 » Ostane še . . . . . . . . 38.338 goldinarjev Dan in leto, ko je bil ta račun narejen, ni bilo omenjeno. Po dediščini pohlepni sorodniki so se kar tresli od razburjenja. Sedaj so pač mogli precej natančno ugotoviti, koliko denarne imovine je zapustil njih brat Jernej, toda nič ni bilo označeno, kje je denar naložen. Kraljiček tudi ni znal dati nobenega pojasnila o tem, kakor bi rad. Nikdar da ni videl večjega zneska v mojstrovi rokah, je izjavil, in še manj mu je mojster kdaj omenil, kam je spravil svojo imovino. Ne preveč zadovoljni, pa vendar polni veselega upanja so zapustili pek, njegov brat in sestra urarjevo hišo. In sedaj se je pričelo z mrzlično vnemo iskanje in poizvedovanje o denarni zapuščini Jerneja Godrnjáča. Tudi Majda se je živo zanimala za to zadevo. Saj jo je stric izrecno zagotovil, da je zanjo poskrbel. Bržkone je kje kaka hranilna knjižica, ki je naslovljena na njeno ime. Toda kje? Pek Jakob in Klančarjev Andrej nista obletela samo vse okolice, ampak pol dežele in sta popraševala po vseh večjih in manjših hranilnicah, zlasti v mestu, o denarni vlogi svojega brata, dobila sta pa povsod brezupno sporočilo, da ni urar Jernej Gabršček nikdar naložil pri njih kakega denarja. Tudi v davčnih imenikih in spiskih raznih finančnih trdovr ni bilo ne duha ne sluha o Godrnjáčevih kapitalih. Banke, pri katerih je sodnija poizvedovala, so dale vse zanikane odgovore. Sedaj so objavili vprašalni razglas v časopisih, pa tudi ta ukrep je ostal tako brez uspeha kot vsi drugi. Po Tolminu je bilo mnogo smeha na račun »belega testamenta« Jernata Godrnjáča, čigar postavne dediče so povsod dražili. Nevolja in razdraženost pohlepnih sorodnikov je rastla tem bolj, čim bogatejša dediščina jim je migljala pred očmi in čim dalje je izginjalo vse upanje, da bi denar dosegli. Pek in brat in sestra so neprestano rentačili nad okoveščenostjo in zlobnostjo svojega rajnkega brata. V teh okoliščinah ni bilo mogoče niti v sanjah misliti na Kraljičkovo in Majdino poroko, za katero je določeni trimesečni rok že davno pretekel. Pač pa je mladega urarja kar trla nestrpnost; ko mu je pa Majda na svoj priliznjeni in vendar tako odločen način prigovarjala, naj počaka še tako dolgo, da bo zapuščinska zadeva urejena, se je vdal, kot vedno želji ljubljenega in oboževanega dekleta. ==XIII.== V obcestni krčmi na Mostu je bilo zelo živahno. Kakih petdeset sejmarjev, po večini z Gorjanskega, se je vračajoč se s sejma na dan sv. Jakoba ustavilo medpotoma tukaj, posedli so se okrog težkih hrastovih miz, jedli in pili in se vnelo razgovarjali o kupčiji in raznih novicah. Nekaj gorjanskih kmetov, ki so očividno napravili dobro kupčijo in jim je zlezlo vino že precej pod klobuk, se je poskušalo s petjem, pa jim ni šlo nič kaj dobro. — Tedaj pa se je oglasila sem od mize pri peči vesela muzika harmonika, kitara in klarinet, ki so dobro ubrano igrali. Godci pa niso bili nobeni drugi kot vesola in žein prepresna delijeica: Vetrnjak, Brljač in Skric, ki so bili že od zjutraj pri Mostu in so sedaj prihovarjali v gostilniško sobo, da bi zabavali sejmanske goste in seveda zraven tudi pili. Ko so odigrali prvi komad, je zaklical star kmet, ki mu je bila godbam nadležna: »To so zopet vražji muzikanti, ki ovirajo vsak pameten razgovor!… Plačam vam za en liter, če nehate s svojim dudlanjem!« »Kaj pravi tukaj kmetavzar?« je vzrojil Vetrnjak, »mi lahko godemo, kadar in kjer hočemo. Spijte svoje vino sami. Nikar ne menite, da smo prišli zato, da bi nas kdo drugi plačeval za pijačo… Krčmar, prinesi na mizo štiri štefane za sejmarje!« Ko se je gostilničar obotavljal, je vrgel Brbljač bankovec za pet goldinarjev na mizo in zavpil: »Tu je denar! Prinesi svojega najboljšega zelenega, krčmar! In če je gospodom prav, jih vprašamo, za koliko je ves Tolmin naprodaj.« »Brbljač, spravi svoj papir. Bržkone je tvoj zadnji, s katerim moraš shajati do božiča,« ga je zavrnil neki gorjanski tržan. »Hoho,« je zavpil Vetrnjak, »če je Janez moj prijatelj in boter, kdaj brez drobiža, sem vedno še jaz tu. In sedaj plačam ulaš pet štefanov za žejne vodopivce.« »Plačaj raje najprej svoje dolgove,« se je oglasil sem iz kota tenak glas, ki je bil od gorjanskega krojača. »Komu sem dolžan en sam krajcar?« »Krajcarja nobenega, pač pa šest goldinarjev si mi bil vedno dolžan za tvoj prav novo obleko, ki jo imaš na sebi.« »To ti že davno plačal moj sin, urar. On jo je tudi naročil.« »Za Skrica jo naročil frak in ga tudi plačal, zato pa ničesar. Svoj denar bo pač rabil za kaj drugega, kot pa da bi dalje podpiral zanikrnost svojega očeta s prijatelji vred.« Skric, čigar razpoloženje se je danes že večkrat spremenilo iz veselosti v žalost in iz žalosti v veselost, je pri mizi zaspal in ni nič slišal, kar so govorili okrog njega. Zato je pa zahrulil sedaj Brbljač: »Ti, krojaška para, pazi na svoje suhe čeljusti, sicer se bova videla kje drugje… Moj fant, kateremu sem bil za botra, po domače Kraljiček, ima denarja dovolj, da plača ne samo nekaj gumbov za hlače, ampak lahko kupi pol Gorjanskega —« »Dobil je pač lepo dediščino, hišo in podjetje; toda s svojim denarjem pa ne more razsipati. Odkod naj ga tudi ima?« »Odkod ga ima, ne vem; toda da ga ima, to vem. Zakoplje se lahko v denarju.« »Da, da, ima denar, veliko denarja,« je zatrjeval Vetrnjak, »saj sem ga sam videl. Zadnjič mi je vsilil štirideset goldinarjev — da, prav vsilil, ker jih nisem hotel vzeti. In če kdaj kaj potrebujem, je rekel, naj kar k njemu pridem, mi je vedno na razpolago.« »Hahahahaha,« se je zasmejalo več pivcev. Vmes pa se je oglasil zopet Brbljač: »In velik kup denarja ne ostane nikoli sam. Prišel bo zraven še drug kup denarja, ko se Kraljiček oženi.« »Tiko velik kup pač ravno ne bo kup denarja, ki ga prinese Majda za doto, razen če se upošteva dediščino,« je izjavil pek Tolminec. »Dediščina se ji ne upošteva, ta se je kje prestva. Boljši je vrabec v roki kot golob na strehi,« je blebetal Brbljač. »In o Majdi sploh ni govora. Kraljiček se poroči s čisto drugo ki pa z belo gosjo s črnimi mačjimi očmi.« »S katero pa tedaj?« »Z najlepšo in najbogatejšo deklico v vseh gorah. Nekaj ji je ime in je najmanjša hči mogočnega brata, Brežna na Bače — nekačinja trgovca Janeza Boltarja, po domače, a po krivici imenovanega Brbljača.« »Hahaha! Kaj? Pegasto sovo? Take lepotice pač Kraljičku ni bilo treba tako daleč iskati,« se je zasmejalo več gostov. »Ne privoščite mu dekleta,« je odgovoril Kraljiček prav nič ne zmeni. Do ušes je zaljubljen v Nežko že od poroke njene sestre Malke, ko sta skupaj plesala. Tedaj ji je podaril svoj lepi šopek cvetja in je vedno sanjal o njej.« »Da, to sem videl, haha,« je zaklical smejoč se neki fant iz vasi; »toda plesal je kot medved, tako da bi dekle kmalu prevrgel.« »Kar se rado ima, se vedno eno okrog drugega mota. Sedaj leta vsako nedeljo na Bačo, da obišče svojo izvoljenko, mojo milo nečakinjo. Podaril ji je tudi srebrno ovratno verižico. Najkasneje v štirih tednih bosta na priči.« »Lovre, boter, povej, ali je res ali ne?« »Ja ne vem,« je odvrnil Vetrnjak brezbrižno, »za take malenkosti ni je toliko mar kot za lanski sneg.« »Kaj, ti bi se rad izmikal?…« je vzkipel Brbljač, ni pa več mogel dalje govoriti. Z vrata sem, kjer je bilo tudi zasedenih več miz z gosti, se je oglasilo živahno petje. Tedaj je zaklical Vetrnjak: »Zunaj so veseli ljudje. Tja spadamo tudi mi, ne pa med te puste čmeruže tu v sobi.« ==XIV.== Naslednjo nedeljo popoldne je šel Kraljiček na Bačo, da izroči tamkajšnjemu učitelju uro, ki jo je popravil in delj časa preizkušal. Ko se je v mraku vračal, mu je stopila pred Gorjanskim naproti Majda, ki je nenadoma silna iz ur nekega senenega stoga. »Majda, ti?« je zaklical urar prestrašen in vendar veselo iznenaden. »Pozdravljena!« »Odkod prihajaš?« je vprašala deklica strogo, ne da bi odgovorila na njegov pozdrav. »Z Bače. Moral sem nesti učitelju uro, na kar me je že večkrat opomnil.« »Tako, tako? Glavni vzrok poti pa zamolčiš. Za nekim dekletom tam z Bače letaš in si jo danes zopet obiskal.« »Za božjo voljo, Majda, kaj pa govoriš? Kakšno dekle naj bi bilo to?« »Hej nekega Brežna… Nežka ali kako ji je ime.« »Kaj? Predrzna, pegasta punčara? Ta mi je zoprn kot kača.« »Pa vendar letaš za njo in tičiš vedno tam doli.« »Majda, saj si vendar pametno dekle in ne boš verjela vsake čenče. Z Brežnovo trapo sem bil en samkrat skupaj, in sicer v družbi in kar sem z njo govoril, ne znesem trideset besed. Svoj živi dan nisem imel rad drugega dekleta in ga tudi vso večnost ne bom imel kot samo tebe.« Majda je za trenutek obmolknila, nato je svojo pripomnila: »Na neki svatbi si bil z njo.« »Žal da sem moral biti zraven. Bila je poroka mojega bratranca in med svate so se prav prisilili.« »Plesati sploh ne znam. — S silo me je prisilil s… z… Nežko. Nekdo… nekakrat makro… zavrela, tedaj pa sem jo sunil od sebe in odšel proč.« »No potem si ji prijazno izročil šopek, ki sem ti ga izročila ob slovesu.« »Ne, ne. Ukradla mi ga je in ga nisem več mogel nazaj dobiti. Silno mi je bilo žal po njem.« »Torej je vendar vse res, ti sam priznavaš,« je strašno vzkipelo dekle; »isti dan, ko sva se poslovila in ko sem toliko solz za teboj prelila, si bil na veseli svatbi mojega ljubljenca in izdal tujemu dekletu, plesal si z lahkozivno punčaro in ji stisnil v roko moj šopek.« »Majda — tega govorjenja nisem zaslužil od tebe… Tistega dne se je zgodilo vse proti moji volji. Meni je bilo pri tem najbolj hudo, in ves dan nisem mislil na nič drugega kot samo nate.« »Da. In pri tem si bil brezskrbno vesel in si se dobro počutil v družbi vinskih bratcev. Svoje krvi ne moreš zatajiti, sicer bi ne bil Vetrnjakov sin.« »Majda!« je zavpil, in to je bil bolestni krik, ki je prelomil mozeg in kosti; nato je ubito pristavil: »Sedaj si mi napravila bridkost kot še noben človek na svetu.« Deklica se je ob tem groznem srčnem kriku zdrznila. Da bi se opravičila, je rekla sedaj kujavo: »Ali meniš, da je bilo meni prijetno, ko sem morala zvedeti slabe stvari o tebi?« »Kdo — kdo — kdo ti je natvezal na ušesa te čenče, te laži?« »Brbljač je dolgo in široko pripovedoval o vsej zadevi tam doli v Zalogu in sedaj govorijo o tem po vseh gostilnah.« »Brbljač — takoj? Tega pač ne bo noben pameten človek verjel, kar zblebeta in zbrblja Brbljač. Vsakdo vendar ve, da je Brbljač pač brbljač.« »Toda Brbljač je tvoj boter.« »Nič ne morem za to, da nimam boljšega. Vse svoje žive dni sem bil nesrečen človek. Že kot otrok, komaj en dan starega, so me vrgli na tla in od tedaj moram vse življenje šepati s krajšo nogo. Moja mati je odšla od mene brez slovesa, in potem nisem imel nikdar več kaj dobrega, dokler mi nisi ti darovala svoje ljubezni in obljubila svojo roko. Če mi jo gubiš to veliko, to edino srečo, bo to zame, kot bi izgubil svoje življenje.« Globoko sočutje se je zbudilo v dekletovem srcu. Vkljub temu se vedno ni popolnila in je rekla: »Nikar nisi črhnil besedice o oni svatbi in kaj se je pri tem zgodilo. Zakaj si to pred menoj tako skrival?« »Bilo mi je tako zoprn in gabno, da nisem več mogel na to misliti in še manj o tem govoriti. Toda sedaj ti hočem do bičice natančno vse pojasniti.« »Dobro, dobro. Sedaj si mi odvalil kamen s srca. Verjamem ti, da je bilo vse prazno čenčanje.« Ni pa našla nobene besede v opravičilo. Namesto da bi prosila mladeniča oproščenja zaradi ostrega očitka in trdih besed, s katerimi ga je prizadela, jezen nekaj časa samo izjavila: »Vidiš, kako sem ljubosumna nate. Ljubosumnost je pa največja ljubezen.« »Majda, ji je zagotovil, nikdar ti ne bom dal povoda za ljubosumnost.« »Da, ves samo moja moraš biti. Tvoje srce, tvoje misli, tvoja volja, vse mora biti moje, vse.« »Je in ostane tvoje, Majda. Toda moraš mi tudi verjeti, če ti rečem, da more samo smrt razvezati mojo zvestobo.« Deklica je bila ganjena. Bridko je čutila krivico, ki jo je storila ženinu, vendar ji ni dopustila nečimrnost, da bi to priznala. Zelo v zadregi je iskala primernih besed, pa ni mogla najti nobene prave. Po kratkem molku je rekla na svoj odločen način: »Janez, nič nočeva zameriti drug drugemu — ne jaz tebi in ne ti meni. Sedaj pa morava iti domov, tema se že dela. Spremljati me žal ne smeš. Zdravstvuj — lahko noč.« »Zbogom, moja draga!« je zaklical za dekletom, ki je že odhitelo. Nekaj časa je ostal še na mestu kot prikovan, nato je korakal počasi po ovinku čez polje proti svojemu domu… Jel bila to v resnici njegova Majda, ki jo je doslej častil kot angela, na kateri si nikdar zapazil kakega madeža, kake napake? Tega trdega, ostrega vedenja, kot je danes stopila predenj, bi nikdar ne pričakoval od nje. Toda, ne, ne! Dobra, plemenita dekleta se obotavljajo glede tvešče ljubezni. Tega se ne sme grajati, ampak lo smora hvaliti, občudovati. Ravno s svojo ljubosumnostjo mu je Majda pokazala, kako ga ljubi iz vsega srca. Majda je in ostane angel. Nič grdega, nič pomanjkljivega, nič nepopolnega ni na njej. Pokazal mu je, da jo je veliko premalo ljubil in cenil. V naslednjih dneh ni šel Kraljiček nič iz svoje hiše, ker se je bal obrekovanja, o katerem mu je poročala Majda. Bilo mu je tudi prav, da ni prihajalo nič ali prav malo ljudi, ki so dali kaj popraviti ali hoteli kaj kupiti, kajti dobil je v svoji hiši še vedno kaj, kar bi bilo treba olepšati, kake malenkosti zboljšati, in s tem se je najraje bavil. Po hodnikih je razobesil slike v pozlačenih okvirjih, v izbi prekrasno svirajočo uro in v modri sobi veliko, lesketajočo zrcalo, ki ga je naročil nalašč za Majdo. Ko je hodil iz enega prostora v drugega in videl, kako se vse blešči in spreminja v lepih barvah, mu je srce veselo tolklolo od zadovoljstva. Z nobenim gorjanskim tržanom bi ne menjal hiše, njegovega je bila najlepša — to si je vedno pravil ne brez ponosa. Kako lepo bo šele v hiši, ko pride sem njegova ljuba, lepa Majda. — Brez še slutnje se je vdajal sanjam o sreči, medtem ko se je zbirala nad njegovo glavo nesreča kot grozeč, temen oblak, ki napoveduje nevihto. Ko ni bilo mogoče dobiti imovinskega zapuščine rajnkega brata, je Klančarjev Andrej že dolgo slutil, da je Kraljiček denar ali vrednostne papirje izmuzknil in kam skril, kakor tudi, da je vse spise in dokazila odstranil. Sedaj so prihajale tu in tam ove občinske na dan, tako da se je zdela sumja samo vedno bolj verjetna, skoraj potrebna. Kraljiček je nočno hišo popolnoma prenovil in tako sijajno uredil, da so ljudje na splošno trdili, da so pač znasali stroski več kot tisač goldinarjev. Odkod naj je vzel denar? Ljudje tudi bodo v vasi, da je prebil Vetrnjak po Godrnjáčevem pogrebu osem dni pri svojem sinu, nato odšel od njega v novo obleko, dolgo popival po gostilnah, plačeval tujim gostom za pijačo in sploh zelo razsipal z denarjem. Razen tega so sedaj veliko govorili in se smejali nad baharijo, katero sta Brbljač in Vetrnjak raznosila ne samo po Mostu, ampak tudi po nekaj drugih gostilnah v okolici. Sicer so poznali oba kot širokoustneža, posebno Brbljača. Toda da sta vendar in povsod govorila o Kraljičkovem bogastvu — da se lahko v denarju zakoplje, da kupi lahko pol Gorjanskega, da sta sama videla denar in podobno; je vendar dalo povod domnevanju, če le ne tiči za vsem tem zrno resnice. Klančarjev Andrej, ki je vse čenče in gobezdanja hlastno sprejemal, je prihajal vedno bolj do prepričanja, da so s Kraljičkom v zvezi trije vriski brati — Brbljač, Vetrnjak in Skric — in da mu pomagajo razsipati Jernejevo zapuščino. Saj je bilo videti Skrica, ki ga je imel Kraljiček več kot pet tednov pri sebi v hiši, medtem večkrat v družbi drugih dveh tovarišev. Očitno je prenašal sporočila sem in tja. Strašno je bil Klančar razkačen, ko je slišal, da je Brbljač na Mostu čenčal, da se dediščina ni več ne upošteva, ker jo že nekdo varno prestreva. — Posvetoval se je sedaj s svojim bratom Jakobom, pekovskim mojstrom. Ta je sprva zavračal sumničenje, čeprav so se tudi njemu že vzbujale zle slutnje; ko mu je pa Klančar široko razodel vse razloge za upravičen sum, se je vedno bolj vdajal zi sodbi in je slednjič bratu pritrdil, da je treba kaj ukreniti. In nekega dne je šel Klančar k odvetniku, kateremu je predložil vso zadevo. Odvetnik je izjavil, da je že okolnost, da je Vetrnjak Kraljičkov oče in Brbljač njegov boter, zelo obtežilna. Iz pričujočih dejstev in iz ravnanja in izjav sumljivih oseb je pa sklenil z gotovostjo, da je tukaj velika sleparija… Kaj bi bilo tedaj storiti, je vprašal kmet. — Za nobeno bolj gotovo in krajšo pot da ne ve, da bi prišel brž do cilja, je izjavil odvetnik, kot da fanta obtoži goljufije, poneverbe, tatvine in goljufije. Če ni prav posebno prebrisan, premeten cigan, bo sodniji prav lahka stvar, izvabiti iz njega priznanje z natančnim izpraševanjem. On, odvetnik, hoče pri tem po svojih močeh sodelovati. Klančar, ki je bil od pohlepa, jeze in zavisti skoro obseden, je lahko sprejel odvetnikov predlog in ga je pooblastil, da vloži tožbo v njegovem in bratovem imenu. Nekaj dni pozneje je prejel Kraljiček od gorjanske sodnije povabilo, da pride tja določen dan in uro, ne da bi bil naveden vzrok za to. Misleč, da gre samo za kak zunanji predpis ob prevzemu njegove posesti, ni pripisoval zadevi nobene važnosti. Ko se je pa pojavil na sodniji in je zagledal poleg sodnijskih oseb tudi zvitega doktorja, je vendar malo osumil. Sodnik, ki je bil Kraljičku naklonjen in je bil prepričan o njegovi nedolžnosti, je le nerad prejel tožbo in jo je prebral sedaj z očividno nevoljo. Nekaj časa je mislil Kraljiček, da ne sliši prav, nato je postal bled kot stena in je neaceptal z nogo. V divji jezi se mu je postava vzravnala, bledica na obrazu se mu je menjala s čudno temno rdečico, in na sodnikovo vprašanje, kaj more povedati v svoje opravičilo, je spravil iz sebe samo zamolkel glas: »Podlost! Nesramnost!« Toda že mu je zastavil odvetnik celo vrsto zapletenih vprašanj, na katere ni dajal sprva mladenič sploh nobenih, nato pa le kljubovalne, na pol zmedene odgovore, ki se večkrat niso ujemali. To je bilo odvetniku dovolj, da je zahteval, naj spravijo obtoženca v preiskovalni zapor. Kot neradi je sodnik na to pristal, toda slednjič vendar ni preostalo nič drugega, kot da se je vdal odvetnikovemu pritisku in grožnjam. Kraljičku ni pomagal noben ugovor, moral je nastopiti zapor; njegovo hišo je vzela v varstvo sodnija. V začetku je ubogega mladeniča grozna krivica, ki ga je zadela, tako omotila, da ni mogel zbrati nobene jasne misli. Polagoma pa so začeli v njegovi možgani mrzlično delovati… Čut ponižanja in sramote ga je skoro strl… Kako visoko je vedno cenil svoje dobro ime in čast! Koliko si je prizadeval za to, da bi užival spoštovanje in ugled! In sedaj sedi tukaj na vsem s sramotnim znamenjem na čelu. Kdo mu je napravil to strašno krivico? Nihče drugi kot najbližji sorodniki njegove neveste, njen oče, njen stric, njena teta! Ali ve Majda, zakaj? Se li celo strinja s tem? Ne, ne, s tem se ne more strinjati. Bridke solze bo pretakala, iskreno sočutje bo občutila do njega. Toda ali se bo mogla še z njim poročiti? Njegova nedolžnost bo prišla gotovo na dan; toda ali se ga ne bo Majda večno sramovala, ker je sedel v ječi zaradi težke obdolžitve? Očividno so vse to zato napravili, da bi ga ločili od Majde. — Penil se je od togote proti svojim tožilcem. — Tem bo že se zobrusal v obraz njih podlost. — Skoraj nič manj je bil razkačen na svojega očeta in Brbljača. Sodeč po odvetnikovih vprašanjih sta ta dva s svojim neumnim čvekanjem dala povod, da je padel nanj tako težak sum. Njuna obema bo tudi povedal, kar jima gre. — Da bi le mogel govoriti z Majdo! Morebiti pride sem na sodnijo, da povpraša po njem. Ne, ne, na to ne mara niti misliti. Saj bi se morala eden pred drugim sramovati. Njegov zapor itak ne more dolgo trajati. Jutri ali pojutrišnjem bo obravnava, pri kateri se mora izkazati njegova nedolžnost… To je bila bridka prevara. Skoraj tri tedne je ostal ubogi jetnik v sodnijskem poslopju, ne da bi dobil najmanjše obvestilo, kako je z njegovo zadevo. Doktor je potreboval čas, da je zbiral nove dokaze krivde in pridobival za to priče. Jetnika je spravila nestrpnost skoraj do obupa. Nekoč ga je sodnik sam zaslišal, mu razodel razloge sumja in mu nekoliko namignil, kako bi se jih dalo ovreči. Sedaj je imel Kraljiček vsaj predmet, o katerem je mogel po nočeh razmišljati, in na svoj zagovor se je temeljito pripravil. Na dan sv. Jerneja, 24. avgusta, je prišlo slednjič do razprave. Ko je stopil obtoženec bled in prepadel, v sodno dvorano, se je prestrašil pred množico ljudi, ki so vanj strmeli. Razen sodnega osebja in doktorja so bili tu brata Jakob in Andrej in sestra Katarina, gorjanski župan, krojač in štirje drugi tržani, nočni policij, nekaj kmetov iz okolice in prav v ozadju je stala neka ženska oseba — o sveta nebesa, saj to je bila Majda! Ni pa pogledala jetnika, ampak si je tiščala obe roki pred obrazom. — Neposredno za Kraljičkom so privedli še tri jetnike — Brbljača, Vetrnjaka in Skrica — ki so ravno tako že dolgo sedeli v ječi in so bili že večkrat zaslišani, deloma posamič, deloma skupno. Na nepojasnjen način jim je nekdo to jutro po jetniški služabnici vtihotapil v ječo žganje, ki jih je tako razsvetlilo in spravilo v tako dobro voljo, da so se zdeli vsej družbi kot zmešani. — Ko je sodnik obtožence opozoril, da morajo vse odkrito priznati, so izjavili vsi štirje, da nimajo ničesar izjaviti, kar bi bilo nečastno. Tedaj je vprašal sodnik Vetrnjaka: »Kolikokrat vam je dal sin denar in koliko?« »To vam lahko natančno povem, haha,« se je zasmejal klatež; »le en samkrat me je moj ljubi sin z denarjem obsul, namreč na veliko soboto tega leta, in sicer z nič manj kot s štirimi tisoči.« »Hoo, hooo!… Kaj ste pa napravili z denarjem?« »Moj sin mi je strogo naročil, da naj si dam napraviti za to dve novi obleki, da bom mogel iti spodobem med ljudi. Eno sem si dal res napraviti in sem plačal za to dvanajst sto — šest sto sem krojaču tamle še dolžan.« »Ne uganjajte nobenih norčij! Za novo obleko se vendar ne plača niti sto goldinarjev.« »Kdo pa govori kaj o goldinarjih? Tako uboga para kot nas kateri govori vedno le o krajcarjih. — Štiri tisoč krajcarjev mi je moj sin daroval; od teh sem plačal dvanajst sto krajcarjev krojaču in šest sto krajcarjev sem mu še dolžan.« »To se ujema,« je zinil vmes krojač. »Ostalih dva tisoč dve sto krajcarjev sem naložil na obresti pri Fratniku na Mostu, pri Zlatoperju v Modreju, pri Lomljanu v Volčah in pri Podsolarju v Gorjanskem. Žal, da nisem dobil nikakega pisanega potrdila, in zato bo lepi kapital konečno veljavno izgubljen. Izgube je zame tem bolj občutna, ker nimam več v žepu niti petdeset krajcarjev in mi v vsej deželi ne dajo na upanje niti za blačni gumb.« V dvorani je nastal polglasen smeh, ki ga tudi sodnik ni mogel popolnoma zadržati. Večkrat se je odkašljal in je potem poudaril, da se Vetrnjakova izpoved točno ujema z ono, ki jo je podal Kraljiček pri ločenem zaslišanju. Toda že se je oglasil Brbljač: »Midva, moj boter Lovre in jaz,« je zaklical, »bi imela dovolj dohodkov za obstanek, da bi lahko vzdrževala ne samo sama sebe, ampak tudi pol Gorjanskega, če bi le mogla iztirjati prenesete zastanke. Nekaj tisoč goldinarjev ima vsakdo od nas prejeti od dolžnikov — jaz za svoje trgovsko blago in Lovre za svoje čevljarsko delo; toda ljudje dandanes ne plačujejo več in puščajo zaupijive dobavitelje čakati do večerje na sodni dan. Ljudje nimajo nič vesti, najmanj pa bogati denarni bahači. Tu so ljudje, ki hočejo sedaj celo ubogemu fantu tukaj, Lovretovemu sinu, ki sem mu jaz boter, oporekati pravico do pošteno podedovane hiše s podjetjem in bi mu radi s pravdo vzeli njegovo lastnino. Ubogi fant se ne more braniti, ker nima denarja, in mi mu tudi ne moremo pomagati. — Gospod sodnik, vi bi morali čisto druge ljudi zapreti namesto nas. Toda resničen je pregovor, ki pravi: Uboge, poštene ljudi obešajo, velike lopove pa izpuščajo.« »Ti tičle!« je zavpil divje Klančarjev Andrej. »Ti si največji lopov daleč naokoli! Ti si pograbil našo dediščino in jo imaš kje skrito.« »Da, tukaj v žepu svojega suknjiča. Poglej sem!« je zavpil Brbljač s smehom in potegnil podlogo iz suknjičevega žepa. »Ti sam si tam na Mostu odločno trdil, da je dediščina že davno presteta.« »Saj tudi je, ravno tako kot moj denar, ki ga več ne dobim nazaj. Kdor pa je denar preštel, ga je v svoj mošnjiček del in k tebi nikdar več ne bo prišel. Tako je pač na svetu. Se ne da pomagati.« »Ti vražje gobezdalo, nehaj že opletati s svojim jezikom!« je nahrulil odvetnik Brbljača. »Gospod doktor,« mu je vrnil Brbljač, »vi tudi ne mlatite svoje slame z rokami, ampak le z jezikom.« Izbruhnil je grohot, da je bil odvetnik bled in zelen od jeze… Sedaj pa je zaropotal pek Jakob: »Vi trije potepini ste tam na Mostu toliko govorili, da se ne morete izmuzniti. Izjavili ste, da ima mladenič, Vetrnjakov sin, neizmerno bogastvo, da se lahko zakoplje v denar, da lahko kupi Gorjansko itd. Odkod je dobil denar? Saj ste ga sami videli, kot odločeno trdite.« Tedaj je stopil Skric korak naprej in odgovoril: »Gospod Gabršček, to je zelo enostavno, kar vam hočem razložiti. Kar se tiče moje malenkosti, nisem tam sploh nič govoril, ampak le spal. Vetrnjak pa je ubog revež, ki nima nikdar denarja in vedno sanja v denarjih. Če ima nekaj grošev, že sanjari o tisočakih. V povečavalnem steklu postane vsaka mušica slon. — In kar se tiče Brbljača, pa lahko vedno vsi spoštovani gospodje, da je pač brbljač. Dajte mu petdeset krajcarjev, tedaj vam bo že v četrt ure brbljal o sto tisočih goldinarjev. Če pa sedite po njih, imate v roki pisan ništre. Mi vsi, kar nas je tukaj, bi bili bogataši, če bi imeli le tisočeri del denarja, o katerem je že v svojem življenju blebetal.« »Ti salamenski Skric, ali me hočeš razžaliti? S teboj lahko še vedno štejem denar, tudi ob današnjih ponočeh,« je rohnel Brbljač. »To lahko poskusiva, hehe,« se je posmejal Skric in potegnil prazne žepe iz hlač. »Jaz hočem tudi šteti,« je zavpil Vetrnjak, »pri štetju denarja sem vedno zraven.« In že je obrnil svoje žepe iz hlač; ti pa niso bili samo prazni, ampak sta imela oba tudi veliko luknjo. Brbljač pa se je ponosno potolkel po žepu na prsih in zaklical: »Tukaj so vedno bankovci doma; tokrat pa žal nisem mogel vzeti s seboj svojega denarja.« Zopet je nastal smeh, in tudi sodnik se je dobrovoljno muzal. Odvetnik pa, ki mu je zadeva zašla na nežarjeno pot, je srdito zavpil: »Ti tičje so pijan. Kako je to? To je škandal, to je…« »Gospod doktor, ali razumete latinsko?« mu je segel v besedo Skric; »in vino veritas — vino govori resnico.« »Gospod sodnik, napravite komediji konec. Potepine naj se spravijo v ječo,« je zahteval odvetnik. Na sodnikov migljaj so Vetrnjaka, Brbljača in Skrica odvedli. Na vratih pa se je Skric še enkrat obrnil in zaklical z zanosom: »Dobrih največja ni prostost.« Sedaj je prišla vrsta na Kraljička kot glavnega obtoženca. Sodnik je zaslišal priče drugo za drugo in za izpovedjo vsakega posameznega je moral podati izjavo obtoženec. Nekoliko razburjen, toda z zmagoslavnim dostojanstvom nedolžnega je zavračal ta prav naravno in zelo prepričevalno vse obdolžitve, in je dokazal kot nevzdržne, da ničeve vse razloge za sumničenje. Tudi na vsa zvijačna zamotana vprašanja, s katerimi ga je skušal odvetnik ujeti, je odgovarjal popolnoma dosledno, jasno in neizpodbitno. Odvetnik se je tu pa tam grizel v ustnice in je nemirno vlačil za verižno uro. Uvidel je pač, da se vsi njegovi napačni sklepi podirajo kot papirnate hišice. Ko je pa zagledal jasen, hudomušen sodnikov obraz, je jezno zaklical: »Niso še bile zaslišane vse priče. Hči gospoda pekovskega majstra, gospodična tam zadaj, mora tudi podati izjavo.« Majda, ki se je bila usedla na stol in se skrila za beli mož, je začela krčevito jokati. Tu je rekel sodnik: »Gospodična, če se ne motim, ste obtoženčeva nevesta. Kot taka imate pravico, da odklonite vsako izjavo.« »Nič ni njegova nevesta! Nikdar ni bila!« je zarohnel pek Jakob, »ima že drugo nevesto tam v Bači, s kateri zmeraj leta.« Kraljičku je udarila v senca temna, čudna rdečica. V hipnem navalu jeze je izgubil oblast nad samim seboj in je zavpil peka v obraz: »Gospod Gabršček, vi ste lažnik in mož, ki ne drži besede!« »O sveti križ božji!« je vzdihnila Majda. Pek ni dolgo spravil iz sebe nobene druge besede kot: »Kaj! Kaj! Kaj!« in nato je zasopihal: »Lopov! Vetrnjakov pobalín! Svoje besede boš moral še dokazati, še bridko se jih boš kesal.« »Da, dokazal bom,« je vpil fant, še bolj razvnet od jeze. »Vi veste tako dobro kot jaz, da nisem hodil nikdar za kakim drugim dekletom. Dali ste tudi svoje privoljenje, da se poročim z vašo hčerjo. Če bi svoje besede ne prelomili, bi bila ne samo ženini in nevesta, ampak že davno poročena. Mož, ki svoje besede ne drži, je baba — ne, človek brez časti.« Nastal je grozen hrus in zmešnjáva, tako da je imel sodnik opraviti, da bi vzpostavil zopet red in mir. Zvonil je z zvoncem in je zastavil Majdi vprašanje: »Gospodična, kako ste se odločili? Ali hočete podati izjavo ali jo odklanjate?« »Ne, ne odklanjam je,« je zaklicala deklica jezno in stopila pred sodnikovo mizo. »Izprašujte me.« Namesto sodnika pa je stavil vprašanja odvetnik: »Vaš stric, mojster Jernej, vam je izjavil, da vam je po oporoki nekaj izgovoril. Je li to res?« »Da,« je odvrnilo dekle, »rekel je, da je zame poskrbel. Ni pa prišlo ničesar na dan.« Razložila je nato, v kakšni zvezi ji je stric to izjavil. »Majda,« je rekel Kraljiček sedaj z mehkim glasom, »meni je mojster Jernej zapustil hišo in podjetje. Če se poročiš, je za vsak način tudi zate poskrbljeno. Stric je gotovo tako mislil.« Deklica ga je nevoljno ošinila s svojimi črnimi očmi, nato je težko vzdihnila in ni nič več rekla. Tu je vrtal odvetnik znova. »Gospodična, ali ste ostali ono noč, ko je mojster Jernej umrl, do jutra v urarjevi hiši?« »Ne, odšla sem domov.« »Zakaj pač?« »Ker sem hotela iti domov,« je kljubovalo dekle. »Govorite resnico, povejte vse. Mladenič vam je ukazal, da oddidete.« Ko ni dala deklica nobenega odgovora, je pek zarohnel: »Ali boš priznala, Majda! Ta… ta človek te je silil, da pojdi domov, ti si mu pa predlagala, da mu pošlješ tja mene, svojega očeta, da mu ne bo treba biti samemu pri mrliču.« »Da,« je dahnilo dekle. »On je pa tvoj predlog trdovratno odklonil in izjavil, da hoče ostati na vsak način sam. Ni li tako?« »Da… da.« »Tu imamo sedaj stvar jasno na dlani. — Tik ni potreboval nikogar, najmanj pa mene, ker je hotel v kaj poiskati, in je tudi našel, kar je iskal.« Ko je odvetnik poklical kot pričo nočnega policaja, je ta izjavil, da je šel ono noč večkrat mimo hiše Jerneja Godrnjáča; in tu se mu je zdelo več kot čudno, da se je prikazala luč sedaj v tej, sedaj v oni sobi, nazadnje v delavnici, tam je gorela luč do jutra. Kraljiček, ki je še bolj pobledel, je pojasnil, da mu je mojster Jernej pred smrtjo naročil, da naj pregleda njegove načrte za stavbo neke umetne ure in naj jih dovrši. Te načrte je iskal, in ko jih je našel v delavnici, jih je več ur pregledoval. Tožniki so bruhnili v bučen krohot in so vsi vprek hrumeli, da je to prazen, čisto neverjeten izgovor, ki ne more premotiti nobenega trezno mislečega človeka. Zdel se je, da je deželni po zadnjih izjavah priče in po slabotni Kraljičkovi obrambi tudi sodnik omahovati. Odšel je s pristavom in odvetnikom v stransko sobo, kjer so se dolgo, precej dolgo pričkali. Ko so se vrnili v sodno dvorano, je sodnik v zadržanem govoru povzel ves potek razprave in končno izjavil, da ni nobenih pravih dokazov za krivdo obtoženca. Ker je na razpolago so samo možnost, krčevjem verjetnosti, nikakor pa ne jasni, neovrgljivi dokazi; zato mora priznati mladeniča za nekriivega, in s tem izreka nad njim po postavi oprostilno razsodbo. Majda je tiho zajokala, Kraljičkov obraz se je veselo razjasnil, očem so osupili tožilci in mrmrali in na glas ugovarjali. — Odvetnik pa se ni dal gnati. Po kratkem posvetovanju s tožniki je vložil proti sodnikovi razsodbi pritožbo na višje deželno sodišče. — Tu je bilo Kraljičkovo veselje na mah potlačeno, smrtno-bled se je vrnil nazaj pod ključ. Majda se je spustila v krčevit glasen jok. Sedaj je prišel ubogi Kraljiček v mesto, kjer je ostal na deželnem sodišču zopet tri tedne v ječi in se je moral bati, da bo prišel pred poroto sodišče. To so bili strašno hudi dnevi, toda najbolj od vsega ga je trla misel na Majdo. Ni si mogel izbiti iz glave njenega čudnega obnašanja pri obravnavi v Gorjanski krčmi. Kakšna je sedaj do njega? Ga li sovraži kot njen oče in njeni sorodniki? Ali dvomi tudi ona o njegovi nedolžnosti ali ga ima celo za krivega? Ne, ne, to je nemogoče. Zakaj je pa proti njemu pričala, čeprav je bila oproščena pričevanja. Ravno njena izjava je bila vanj najbolj obtežilna. Ta bo tudi tukaj v mestu najbolj odločilna in mu bo najbolj škodila. Če bi se utegnilo zgoditi, da bi bil priznan za krivega, se ima za to predvsem Majdi zahvaliti. Tega bi mu ne bila smela storiti, če ga resnično in odkrito ljubi, tako kot on njo… Pač, pač, ona ga ljubi srčno, iskreno. Zakaj bi pa sicer v Gorjansko pri sodni obravnavi tako bridko jokala? — Podlegla je le pod pritiskom svojega očeta in on jo je prisilil do izjave, deklice so pač slabke… Če pa pride on, Kraljiček, na svobodo, kaj bo potem? Ali sme še na to misliti, da bi se z Majdo poročil, po vsem tem, kar se je zgodilo? Brezpogojno, na vsak način! Mojster Jernej je tako hotel in Majdi mu je prisegla zvestobo. Sedaj je pa preizkušnja, da ga resnično ljubi. Ko bo prost, bo zahteval, da se takoj sklene zakon, in v nobenem primeru se več ne vda. Silno počasi so potekali trije tedni in potem je prišlo do odločitve. Iz uradnih spisov, ki jih je poslal gorjanski sodnik obenem z zelo ugodnim spremnim pismom za obtoženca v mesto, in po zaslišanju mnogih prič je spoznalo višje sodišče obtožbo za popolnoma ničevo in nevzdržno in ne le ni izročilo zadeve porotnikom, ampak je obtoženca končno veljavno oprostilo in ga takoj izpustilo iz ječe. 12. septembra, pozno zvečer, je Kraljiček zopet stopil v svojo hišo. ==XV.== V naslednjih dneh ni naredil mladi urar nobenega koraka iz hiše. Skoraj na skrivaj je šel v nedeljo k zgodnji maši in se je vrnil nato takoj zopet domov. Ni pa mogel zabraniti, da ne bi prihajali ljudje k njemu pogosteje kot kdaj koli. Deloma so ga obiskovali iz radovednosti, deloma iz prijaznosti, toda vsi pod pretvezo, da bi dali kaj popraviti ali bi kaj kupili. Nekateri so pomilovali po nedolžnem preganjanega, drugi so zabavljali čez neopravičljivo postopanje Gabrščekove žlahte. Tu in tudi Kraljiček vedno zamolčal svoje sodbe in usili so mu zlasti proti peki in Klančarjevi taki izrazi, ki ne bili niti ljubeznivi. Od Majde, svoje neveste, je menil, da bi smel pričakovati, da bi prišla kaj sem in se z njim pogovorila o vsem, kar se je pripetilo. Toda nikdar več ni šla mimo njegove hiše, in ko se je zopet prikazal v javnosti, se mu je očividno izogibala. Tedaj ji je napisal naslednje kratko pismice: »Ljuba Majda! Povsod se mi umikaš, da ne moreva priti skupaj. Zakaj pač? Med nama se ni nič spremenilo. Moja ljubezen je ostala, kot je bila, in tako upam, da tudi tvoja. Mene ti ni treba nič bati, povedal ti bom samo ljube stvari. Toda govoriti moram pa v vsak način s teboj; zato Te srčno prosim, priti jutri popoldne okrog štirih na Rodne pod podružnico Sv. Marka, kjer me boš dobila. Medtem Te iskreno pozdravljam in ostajam iz vsega srca Tvoj Janez.« Rodne so zeleno, tu pa tam z grmovjem in drevjem porastlo pobočje, ki se vzpenja nad bistro Tolminko proti prijazni podružnici Sv. Marka, za katero se začenja dvigati bolj strmo pobočje. Od tu je prav lep razgled dol na trg in na vso slikovito gorjansko okolico. Nekoliko nad potjo, ki pelje po bregu od Poluninja proti Zahčam, je bilo na lepi razgledni točki v senci brez počivališče, kjer so stale tri preperele klopi in pred njim majhna, trhla mizica. Tu je sedel Kraljiček že dolgo pred četrto uro naslednjega popoldne in se hrepeneče oziral navzdol po poti, po kateri bi imela priti Majda. Toda »dedlo« se je, da čaka zaman. V farne zvoniku je bila ura štiri, četrt, pol petih, a deklice še vedno ni bilo videti. Že je izgubljal vsako upanje, ko je zaslišal za seboj korake in Majda je stala pred njim. »Pozdravljena, predraga! Odkod pa prihajaš?« je zaklical veselo iznenaden. »Tam iz Poljubinja prihajam,« je odvrnila, »ali si mene čakal?« »Da, že dolgo; toda nič za to — da si le tu! Daj, usedi se.« V dekletovem srcu se je zbudilo toplo sočutje, ko ga je bliže pogledala. Bil je strašno upadel in je imel bolestno bledo barvo na obrazu; samo njegove kot nebo modre oči so sijale še vedno z nekdanjim bleskom. Toda nekoliko v zadregi, nekoliko iz previdnosti je zatajila Majda svoje gorko čustvo in se je le bežno dotaknila njegove roke, katero ji je ponudil. Nato sta sedela nekaj časa molče nasproti na klopeh, vsak na eni strani mizice. Kraljiček je nekajkrat požrl slino, nato je rekel: »Majda, prestal sem hude čase.« »Jaz nič lažje,« je odvrnila. »Ti? Kako neki? Ali se ti je kaj pripetilo?« »Mar meniš, da imam srce iz kamna? Nečast, sramota zaradi tebe, strah, silni dvomi — to je pač dovolj.« »Kaj? Ti si dvomila o moji nedolžnosti?« je vzkliknil, »tudi ti, Majda?« »Ne, razumí me prav. Dvomila sem, če boš oproščen — strašno sem se bala.« »Zakaj si pa potem proti meni pričala? Tvoja izpoved je bila najbolj nevarna zame. To me je bridko zadelo.« Deklica je močno zardela in ni našla kaj časa nobenega pravega odgovora. Nato je pa kljubovalno odvrnila: »Zakaj si mojega očeta tako hudo razžalil in ga sramotil z grdimi psovkami?« »Majda, meni, da so me tvoj oče in tvoji sorodniki še veliko huje razžalili in me najgrše sramotili.« »Oče je strašno jezen nate.« »Jaz nič manj nanj — in bolj upravičeno, kot on name.« »Oče ne mara o najini poroki nič več slišati.« »In ti, Majda?… Ti?… Ali me hočeš tudi ti zapustiti?« je zaklical, trešoč se po vsem telesu. »Ne, Janez, jaz ti ostanem zvesta… Toda morava počakati.« »Čakati, čakati! Kako dolgo pa še?« »Dokler ne pride imovinska zapuščina strica Jerneja na dan.« »Ta ne pride več na dan. Na to lahko čakaš kava sto let.« »Tako? Tako? — To veš torej čisto gotovo!« »Majda! — Sedaj zopet dvomiš nad menoj. Če nimaš nobenega zaupanja do mene, je konec moje sreče.« »Saj ti zaupam… Toda odkod moreš vedeti, da se zadeva več ne razjasni?« »Tako brez konca in kraja so že povsod povpraševali, pisarji in iskali — uradi in tvoji sorodniki — da ni več najmanjšega upanja, da bi prišlo še kaj na dan.« »In vendar pride na dan. O tem sem prepričana. Počakati moramo.« »Vsako čakanje je v nesrečo. Če bi ne bila tako dolgo čakala, bi nama bilo prihranjeno mnogo gorja.« »Vendar ne boš resno zahteval, da se sedaj, ko je komaj pravda končana, takoj poročiva?« »Da, to zahtevam. Nobenega tedna nočeva več odlašati. Moram to zahtevati.« »Ali si ob pamet? To bi zbudilo silno pozornost. In bilo bi osramočenje za mojega očeta in sorodnike.« »Tvoji sorodniki se tudi niso nič pomišljali, ko so me pahnili v veliko sramoto. Moja čast ni nič manj vredna kot njihova. Ravno s poroko mi lahko pripomoreš do časti. In to upam od tebe.« Majda je gledala nekaj časa mračno v tla, nato je rekla: »Ne gre za tvojo čast, ampak tudi za mojo. Midva sva bila ono noč, ko je stric Jernej umrl, dolgo časa sama v hiši. To vedo ljudje. Če se sedaj poročiva, bodo s prsti kazali name in govorili, da sem ti ono noč pomagala spraviti v kraj stričevo zapuščino, in sedaj da ne morem več čakati, da se usedem v bogato gnezdo.« »Tega ne bo nihče govoril razen tvojih sorodnikov… Toda ti, ti, Majda, me sumnjiš sedaj znova, že potol? že vedno ne verjameš v mojo nedolžnost.« »Pač, v tvojo nedolžnost verujem; toda ne sme se pripustiti niti slabega videza.« »Kjer ni nič slabega, ni tudi slabega videza… kvečjemu pri zavistnih ljudeh. Ti pa moraš z menoj držati, Majda, popolnoma ž menoj.« »Gotovo da… Samo… samo… Brez ozira na vse drugo, je najina poroka za sedaj nemogoča. Moj oče tega ne privoli.« »Ti tudi ne bo nikdar privolil, pa čakaj, dokler hočeš… Toda ti si že nekaj prej rekla, da hočeš iti k bratu svoje matere Boštjanu v Srednje in tam ostati. Naredi to. Tam bi se lahko zglasila za oklice in potem bi se kje na primer na Sveti gori, na tihem poročila.« Deklica se je globoko zamislila; čez nekaj časa pa je rekla: »Ne, to ne gre, nikakor ne gre. Oče bi me preklel.« »Tega ne stori, ker te ima preveč rad. In če bi to tudi storil, ne prinese krivična kletev nobene škode.« Sedaj se je delalo dekle na videz, kot da hoče jokati; pa ji ni šlo zares na jok, česar tudi Kraljiček ni prezrl. Kmalu pa se je zopet umirila in nevoljno zaklicala: »Zakaj bi pač morala s poroko tako hiteti? Ali je taka sila?« »Zato, ker te imam rad in ker zahteva to moja čast. Samo ti mi moreš zopet popolnoma pridobiti mojo čast, če se z menoj poročiš. Tudi nima čakanje nobenega smisla. Nihče ne ve, če in kdaj pride zapuščina mojstra Jerneja na dan. Lahko traja deset let in še več. Medtem so že postarana.« »Tedaj počakajva vsaj eno, dve leti, da bo zrasla trava čez vso zadevo.« »S tem ne bo nič pomagano, da se reši moja čast. In dve leti je dolga doba, med katero se lahko marsikaj zgodi in spravi mojo srečo zopet v nevarnost. Ne pridem prej do miru, dokler ne bom imel svoje srce pod streho — in moja sreča si ti.« »Če se pa nočem sedaj poročiti — kaj potem?« je kljubovalno dejalo dekle. Kraljiček se je zdrznil in povesil glavo. Po kratkem času je rekel zamolklo: »Potem, Majda… potem vem, da ne maraš več zame in da bi se me rada iznebila.« »O tem ni govora,« je zaklicala deklica; »jaz srce te ljubim, bolj kot ti mene.« V resnici je imela Majda še vedno nekdanje, globoko ljubezen do mladega urarja; toda da bi se hitro z njim poročila, o tem sploh ni hotela nič slišati. Ne preveč hudo, pa vendar nekoliko se je tudi bala razgrajanja svojega očeta, toda glavni vzrok njenega odotavljanja in zavlačevanja je bil njen ponos. Nikakor se ni mogla odločiti, da bi stopila pred oltar s človekom, ki je ravnokar prišel iz ječe, kot ji je tepla v glavo. Po drugi strani pa je bila naklonjena v skrbeh zaradi Kraljičkovega obnašanja. Nič več ni bil stari, dobrodušni Janez, ki jo je oboževal in se ji je pustil, da bi ga lahko okrog prsta ovila. Očividno je postal zaradi dolgega zapora in razburljive pravde trdnejši in odločnejsi… Toda ona, Majda, mora zopet dobiti oblast nad njim, ukloniti njegovo samovoljo — če ne gre z laskanjem, pa z odločnostjo in krepko voljo. In že je dvignila glavo in rekla, kot da je važnejna: »Janez, če bi me imel zares rad, bi ne govoril pred vsemi ljudmi slabega o meni in mojih.« Kraljiček je pobledel, za trenutek pomolčal in se nato zagovarjal: »Majda, o tebi nisem nikdar govoril kaj drugega kot dobro, in o tvojem očetu sem povedal veliko manj, kot je res.« »Pa si vendar kriv, da čenčajo ljudje toliko čez našo hišo. V takih okolnostih je nemogoče, da bi se poročila. Vsi ljudje bi zmajevali z glavo.« »Nihče, razen tvojih sorodnikov, mi ne zavida sreče, da bi te mogel kot svojo ljubo ženko pripeljati na svoj dom.« »Tako, kot je sedaj položaj, bi ne mogla biti srečna… Janez, bodi tako dober, če me je laskala, spoznaj za pametno, da za zdaj še počakaš — srčno te prosim.« »In jaz, Majda, te iskreno prosim, ne zadržuj mi še nadalje sreče, časti, da bi te mogel imenovati popolnoma svojo. Tvoj oče in tvoji sorodniki ne hočejo ločiti od mene. Tem dalje čakaš, tem bolj bova narazen.« »Prej si mi večkrat rekel, da bi meni na ljubo vse naredil — zame da ti ni nobena žrtev prevelika. In sedaj mi ne izpolniš več niti najmanjše prošnje, toliko ljubezni nimaš, se je namrdnila.« »Majda,« je vzkliknil, ravno zato, ker te neizmerno — nadvse ljubim, te prosim tako iskreno, da poroke zopet ne odložiš. Grozno se bojim, da bi te izgubil… Potem bi imelo življenje zame nobene vrednosti več.« Obraz pekove hčere je spreletel zmagoslaven izraz. Spoznala je pač iz njegove strastnih izjav, da je še popolnoma v njeni oblasti, in ni več dvomila o tem, da se bo vdal njeni volji. Sedaj pa je hotela z zadevo hitro končati. Prišel se je pravi boj med obema. Dekle je zopet reklo s kujavim glasom: »S silo nočeš privoliti name. To me žali… In če bova že poročila nekoč, toda sedaj ne — pozneje. Sedaj so najbolj neugodne razmere. Saj ljudje bi gledali na naju in po vsej okolici bi bilo dovolj čenčanja in čvekanja.« »Majda, jasno vidim, da se me sramuješ,« je potožil. »Tvoji ljudje so me tako očrnili.« »Zopet me žališ! Sedaj imam dovolj. Grem domov.« »Ostani tukaj!« je zaklical pol proseče, pol zapovedujoče. »Na gotovem moram biti.« »Saj si že. Povedala sem ti vendar, da se na sedaj ne poročim.« »Torej se od mene poslavljaš. Bodi odkrita!« »O poslavljanju ni govora. Samo počakati moraš.« »Čakati ne morem več.« »Kaj pa hočeš potem storiti?« »Jaz? Jaz?… Majda… ti… svojo besedo moraš držati.« »Nikdar ti nisem dala besede, da se bom od danes do jutri poročila.« »Toda stric Jerneju si sveto obljubila, da boš imela tri tedne po njegovi smrti poroko z menoj. Ta čas je pa že davno pretekel.« »Ravno zaradi tega ni veliko na tem, če se nekaj časa počakava.« »Meni je veliko na tem. Gre za mojo čast, mojo srečo, moje vse.« »Moja čast je tudi nekaj vredna. Če me imaš rad, moraš počakati.« »Čakal ne bom več.« »Ali je to tvoja zadnja beseda?« »Da, moja zadnja. Od tega več ne odstopim.« Majdine črne oči pod bujnimi zlatimi lasmi so se jezno zabliskale. V svojem ponosu, v vroči želji, da zmaga nad njim, se ni več ustršila niti pred skrajnimi sredstvi. Počasi je zasukala zaročni prstan, katerega ji je dal pred pol letom, ga snela s prsta, ga pomirila po mizici proti mladeniču in rekla z ledenim glasom: »Tu imaš svoj prstan. Le daj ga kateri drugi.« Kraljičkove oči so se strašno razširile, obraz mu je postal bled kot sveča. Z osuplimi pogledi je strmel v prstan, kot bi videl nekaj groznega, kot bi ga tresla mrzlica, je drgetal po vsem telesu, iz njegovih ust pa ni prišel niti najmanjši glas. Majda, ki je za svojo upalo, da se bo uklonil in vdal njeni volji, je čakala minuto dolgo. Ko je pa sedel nem in odrevenel in je neprestano strmel v prstan, je skočila naglo pokonci in odšla po klancu navzdol. Še vedno je upala, da bo prišel za njo, jo poklical in jo vroče zopet prosil za ljubezen. Čisto se je večkrat ustavila in se ozrla nazaj. On pa se ni ganil in se ni oglasil. Tedaj jo je prevzela bojazen. Da bi le ne napravil kake neumnosti! Zmožen bi že bil za to, da bi se dal v svoji jezi zavesti do prenagljenih korakov. Toda moral je vendar videti, da s svojim ravnanjem ni mislila tako resno. Vsekakor je nastopila preveč ostro. Na zadnje je s svojim početjem še pretrgala vso vez med njima. Ne, da bi se ločil od nje, da bi ji čisto izneveril, tega ne more. Preradi jo ima. Umiril se bo in vso zadevo trezno premislil in še zvečer ji bo napisal pismo; potem bo lahko zopet obnovila zvezo… Toda kdo ve, če se še kdaj ozre nanjo? Pri moških se ne da presoditi njih misli, njen ja in sklepov. Ali bi se ne vrnila nazaj. Šla še enkrat gor in poskusila spraviti zadevo zopet v pravi tir? Tu bi se pa morala sama sebe obtožiti in ga osramočena prositi za prstan. Ne, tega ponižanja ne prenese. Prvi korak za spravo mora narediti on. In tako silno pa ta stvar tudi ni nujna. Jutri ga lahko lahko zopet mimo urarjeve hiše, prijazno pozdravi — delavnico se malo z njim posladi, da je vzel zadevo tako resno, in vse bo zopet v redu… Sedaj je hitela z urnimi koraki proti domu, ne da bi se še kaj ozrla nazaj. Medtem je sedel Kraljiček še vedno gori na Rodnah, smrtno bled, ne da bi se ganil, kot bi bil kamenit kip. Roke in noge so mu bile ledeno mrzle, pogled skrep, misli zmedene. Sploh ni mogel priti do druge zavesti kot: Moja sreča je strta in uničena. Vsega je konec. Zdaj pa zdaj se mu je streslo telo, kot bi ga kdo zabodel z nožem v meso… Preteklo je pol ure, zopet druge pol, in še vedno je sedel gori in čemel topo in blodno predse. Hipoma pa so se mu od čudno razsvetlile. Potegnil si je z roko preko čela, stresel z glavo in se zopet začel zamisliti. Težko dihanje mu je dvignilo prsi. Nenadoma je vstal in zahropel: »Naj govorijo o meni, kar hočejo. Ne potrebujem nič več in ne maram nič več v Tolminu.« Segel je po prstanu, pa je naglo odskočil nazaj kot pred gadom. Ne, nesrečni prstan naj bo, kjer je — pekel bi ga kot ognjaj v roko… Če se je pričelo vračati. Sedaj se ni hotel nesrečni mladenič nič več obotavljati. V velikih skokih je tekel dol v trg, kjer je poiskal trgovino in kupil vroč petroleja. S tem je hitel v urarsko hišo in se je tam zaprl za nekaj časa. Vzel je svoj potni kovček, spravil vanj nekaj obleke in perila in spravil v žep nekaj malega denarja, kar ga je bilo. Nato je napravil po posameznih hišnih prostorih z same. Ostružkov, lubja in trske kupčke in jih polil s petrolejem. Se čakat je pogledal v vsako sobo, vzdihnil in zastokal. Ne, tu se ni dalo več pomisliti… Prižgal je kupčke suhljadi naglo druga za drugim, odprl več oken, hitel k hovečjemu vrečo, zaklenil zadnja hišna vrata za seboj od znotraj, stopil skozi prednja vrata ven na prosto in jih zaprl s ključem od zunaj. Ključ je zagnal daleč od sebe v travo in je nato odšel z naglimi in velikimi koraki s kovčegom v roki zopet gor proti Rodnam. Ko je prišel čez vodo in se vzpel v klanec, se je ozrl nazaj. Tu se je dvignil mogočen črn oblak dima nad streho njegove hiše, in skozi okna so švigali rdeči plameni. Po trgu se je zaslišalo grozno vpitje, rezek signal s trobento zažganel po okolici, in že so tulila trobila požarne brambe, z zvonika je bilo slišati plat zvona. Tu je nastal silen hrus in trušč, vpitje se je razlegalo vse vprek, vozovi so z ropotom drdrali po cestah. Toda se preden je mogla požarna bramba posreči vmes, je že silni skozi streho goreče hiše silovito ujel proti večernemu nebu in je vrgel svetlečo čez trg, dolino in hribe. Sedaj je videl Kraljiček, ki se je usedel na parobek, kako je tam spodaj kar mrgolelo ljudi, kako so poskušali se vdreti v hišo, slišal je hreščanje vrat, ki so jih s silo razbili, pri tem pa je grozno prasketal, pokal in sikal ogenj. Hipoma se mu je zazdelo, da sliši iz hrupa presunljiv krik neke ženske, toda v strahoviti zmedi ni mogel razločno spoznati glasu. Videl je samo to, kako njegovo lepo hišo, s katero je imel tako veliko veselje, ki jo je tako ljubil, uničuje nenasitni požar. Kar naprej je strmel v ogenj, oči so ga bolele, ustnice so podrhtavale, mrzel pot mu je tekel po obrazu in vratu. — In tedaj so planili po bregu navzdol kmetje s svojimi posli — pred vsemi Andrej Klančar. Ko je ta zagledal Kraljička, kako sedi tu sam na parobku, je zavpil nad njim: »Človek božji, kaj pa delaš tukaj? Ali ne vidiš, da ti gori hiša!« »To vem že dolgo,« je odvrnil urar topo, »saj sem jo sam zažgal.« »Kaj? Sam si zažgal svojo hišo? Ali si ob pamet?« »Ne. Pač pa nočem ničesar več imeti, kar rabi od Gabrščekove žlahte. Vzeli ste mi vse, čast in dobro ime in še več. Sedaj naj še hišo ognj vzame.« »Fant, požar te bo drago stal.« »Hiša je moja last; postavno sem jo prevzel in tudi vse pristojbine plačal. S svojo lastnino lahko storim, kar hočem. — Zavarovana tudi ni.« Pretreseni so stali kmetje okrog njega. Tedaj je zahropel: »Pustite me v miru! Pojdite domov — tam spodaj se ne da nič več dobiti.« Hiteli so pa vendar tja k pogorišču, kjer so gasilne brizgalke v vso silo delovale. Toda če se je streslo seme hreščeče zrušilo in na milijone isker je švigalo v žarečem vrtincu proti nebu. V notranjščini hiše so se podile ognjene kače divje sem ter tja. Tu se ni dalo nič več rešiti. Ni se moglo ničesar drugega ukreniti, kot pustiti, da zgori stavba do tal. Za okolico ni bilo nobene nevarnosti, ker je bila urarjeva hiša nekaj sto korakov oddaljena od trga in je bilo vreme popolnoma brez vetra. Gori na Rodnah je še vedno sedel Kraljiček in je mračno strmel na svojo pogorelo domačijo. Štrlele so le še razvaline zidovja navzkrž, kjer so se kot iz mrtvaške lobanje grozno svetila okna… Mladenič je vstal, da bi šel naprej. Tedaj ga je prevzela taka bridkost, da bi najrajši umrl. Krčevit jok mu je pretresal telo, solze, ki so mu tekle po licih, niso bile gorke, ampak ledenomrzle. Po daljšem času šele se je po sili malo umiril, vzel svoj kovčeg v roko in krenil po poti čez Poljubinj in Ljubinj na drugo stran proti Melcam. Od tu pa je kar vso noč nadaljeval svojo pot čez cerkljanske in loške hribe in je dospel naslednji dan popoldne do Ljubljane. ==XVI.== Leto se je nagibalo h koncu. Gorjanske planine je pokrila bližajoča se zima že z belo, do nižin segajoče kapo, nižje hribovje je bilo golo in sivorjavo in vsa pokrajina je dremala v somraku pozne jeseni. Le tu pa tam kdaj je posijalo sonce po pobočjih, da je frfotajoč čelo kak zakasnel metulj v toplem, mehkém ozračju in iskal redke jesenske cvetlice. Nekega takega jesenskega dne — tam med sv. Martinom in sv. Katarino — se je pojavil pri dekanu v Gorjanskem frančiškanski pater, ki je bil koščene postave, plešasto teme mu je obkrožal venec sivih las, iz podolgovatega, izrazitega obličja pa so mu sijale celo prijazne oči. »Pozdravljeni, gospod dekan! Menda me ne poznate več,« je rekel, ko je stopil v župnijsko sobo. »No vem, kdo bi bili, in vendar se mi zidite znani,« je odvrnil dekan, ki je moral biti nekako iste starosti z redovnikom; »zdi se mi, kot bi vas kdaj že videl.« »Pater Serafin s Kostanjevice. Pred desetimi leti sem bil nekdaj tukaj na obisku pri svojemu prijatelju iz dijaških let Jerneju Gabrščku.« »Oh, sedaj se pač spomnim! Pozdravljeni, pater Serafin!… Prosim, izvolite sesti. Danes morate biti moj gost, vaš prijatelj žal ni več živ.« »Da, ubogi Jernej. Bog se usmili njegove duše! — Le zaradi njega prihajam danes k vam.« »Po njegovi smrti se je zgodilo mnogo žalostnega. — Saj morda že veste?« »Samo nekaj vem od vsega. Bil sem od božiča do srede oktobra vedno po misijonih. Dvakrat sem pisal od tam prijatelju Jerneju, nisem pa prejel nobenega odgovora; sicer je imel navado vedno odgovarjati na moja pisma, ki sem mu jih pa pisal največ po dve na leto. Brž ko sem se vrnil domov, nekako pred tremi tedni, sem mu zopet pisal, tedaj pa je prišlo moje pismo nazaj z opombo: Naslovljenec umrl. Te dni je pripovedoval neki sobrat pri mizi o čudnih dogodkih tukaj, toda kaj prav gotovega ni vedel. Tedaj se mi je nudilo, da pridem sem in sam poizvem o vsem. Lahko si mislite, kako sem se prestrašil, ko sem zagledal razvaline pogorele hiše in slišal od ljudi o tako neverjetnih stvareh. Sedaj bi pa prosil vas, gospod dekan, da bi mi o tem bolj natančno poročali.« »Nesreče so krive čudaške navade gospoda Jerneja, ki se jih je držal do svoje smrti,« je izjavil dekan. »Kako neki? Saj vendar ni zakrivil kake krivice?« »Krivice ravno ne; toda s svojimi sorodniki je vendar uganjal zvijačno igro. Le poslušajte.« In sedaj je pripovedoval dekan podrobno o poteku vsega, kako je mojster v svoji zadnji bolezni določil za ustno oporoko svojega pomočnika, Kraljička, kot dediča hiše in podjetja; kako se je potem večkrat dvomno izražal v kakšem niru je našel nato, ko se je izkazal na sodniji spravljeni pismeni testament kot samo nekaj pol praznega papirja, ne da bi bilo z vrstico označeno, komu voli svojo imovino; kako je govorilo več znakov za to, da je zapustil precejšnje denarno premoženje, o čemer je niso mogli najti nikjer niti sledu; kako so Kraljička zaradi tega sumili, ga zaprli v mučno pravdo in kako je bil slednjič oproščen; nato pa kako je vsled užaljene časti, zamere in jeze zažgal hišo. Ko je dekan končal svoje poročilo, je sedel pater nekaj časa molče, ves pretresen. Potem je vprašal: »Ali ni bil pomočnik pošten človek?« »Videl sem fanta pred desetimi leti, in tedaj je napravil name najboljši vtis.« »Kot dušni pastir morem o njem dati le najboljše spričevalo,« je odgovoril dekan. »Bil je veren, ravno popolnoma nepokvarjen in pošten in zelo prijazen v občevanju. Že to, da je dvanajst let dolgo junaško vzdržal pri čudakskem, silnem gospodu Jerneju in da se ni nikdar pritrojeval čenčam, govori več kot ugodno v njegov prid.« »S fantom moram na vsak način govoriti. Kje bi ga pa dobil?« »Tega ne ve nihče. Po prizoru se ga videli, da je krenil tja gor proti Melcam. Kam se je potem obrnil, ni znano nikomur. Ljudje pravijo, da je v Ljubljani. Pa ne vem, ali je res.« »Po kratkem molku je rekel duhovnik: »Še vedno mi je nerazumljivo, zakaj je fant hišo zažgal, potem ko je bil oproščen vsake krivde in je bila njegova čast zopet zadobljena. Morebiti pa je požar vendarle slučajno nastal.« »Ne, ne, fant je vpričo mnogih mož izjavil, da je sam zažgal. Ko so mu vzeli Gabrščkovi dobro ime in glas in vse, da noče sploh ničesar več, kar izhaja od njih žlahte. Dal je veliko na čast, neizmerno veliko. Sramota, da je moral skoraj sedem tednov sedeti v ječi, in sumnje, ki ga je še vedno čutil od nekaterih ljudi, mu ni šlo iz glave. Tu je hotel s prav izrednim dejanjem potrditi svojo nedolžnost… In morda, morda je pripomoglo do tega še neki drugi vzrok.« »Kakšen? Prosim, gospod dekan, povejte mi vse.« »Mladenič je bil zaročen, in sicer s hčerjo peka Gabrščka, brata mojstra Jerneja. Imela bi se v kratkem poročiti. Tu pa je moralo priti med obema nekaj neljubega vmes.« »Ali veste kaj gotovega o tem?« »Gotovega ne, samo nekaj, kar vzbuja pozornost. Ko je bila hiša že v plamenih, je planila tja Majda — tako se imenuje dekle — in je vekala in tulila in se vedla kot zmešana. Menila je, da je mladenič še vedno v hiši, in ni hotela po vsej sili noter, da ga reši. Res se ji je posrečilo, da se je iztrgala ženskam, ki so jo držale, in skočila v ogenj. K sreči se je brž zagnalo nekaj srečnih mož za njo in jo potegnilo ven. Toda zadobila je grozne opekline — po obrazu, po rokah — tudi obleka je bila na pol ožgana, bujni, lepi lasje pa skoraj popolnoma. Ko so pa ljudje spoznali novico, da je mladi urar sam zažgal hišo in da cepi sedaj gori na Rodnah, je prišlo dekle čisto iz uma. Vpila je kar naprej: Jaz sem kriva! On ne. Jaz sem kriva! Jaz sem kriva! Jaz sem ga do tega pripravila! — S težavo so spravili dekle domov, kjer je več tednov visela med življenjem in smrtjo. Prav čudež je, da je sploh še ostala pri življenju. Sedaj so se rane že toliko zacelile, da se ni treba več bati hudega. Toda deklica joka kar neprestano in ne mara imeti nobenega človeka poleg sebe.« »In kako se obnašajo dekletovi domači?« je vprašal pater. »Ti se ne dajo spreobrniti. Še vedno govorijo okrog, da ima Kraljiček denar v rokah in da je šel z njim v tujino samo da bi zvrnil sum nase, da je hišo zažgal.« Frančiškan je krepko zmajal z glavo in težko zasopel. Boreč se s poslednjim pomislekom, je rekel polglasno, kot samemu sebi: »Ne pomaga nič. Moram govoriti, čeprav sem Jerneju obljubil, da ohranim tajno. Nasproti obljubi stoji višja dolžnost, ki jo je treba izvršiti.« »Kaj vam je, pater Serafin? Kaj neki šepetate?« je bil dekan radoveden. Za trenutek redovnik se je pomolčal, nato je rekel odločno: »Gospod dekan, hočem vam nekaj razodeti — najprej samo vam. Zapuščena imovina Jernejeva je v mojih rokah, to se pravi, je le še nekaj tisoč goldinarjev, veliko večji delež je že porabljen.« »O sveti Bog!« je zaklical dekan na vso moč iznenaden. »Kako je pa to mogoče?« »Zelo enostavno. Prijatelj Jernej je odločil vso svojo imovino kot drzno poganske misijone.« »To je pa čudovito. Kaj takega bi nikakor ne pričakoval od moža, ki je bil razvit kot skopuh.« »Tudi jaz ne. In popolnoma sem od sebe je prišel na to misel, ne da bi ga kdaj koli prosil ali samo namignil na to. Ko mi je razodel svojo namero, sem ga nasprotno celo opozoril na to, da ne sme prezreti svojih sorodnikov. Tedaj se je razjezil in je izjavil, da njegova brata in sestra prav nič ne podedujejo, saj da so že prej pograbili očetno dediščino in da so krivi, da je moral pustiti svoj življenski poklic.« »Svoja brata in sestro je torej s prazno oporoko samo povlekel za nos. To je pa tudi res, da so vsi zelo premotivi in da ne potrebujejo dediščine. — Dovolite mi drzno vprašanje, pater Serafin, koliko je znašalo darilo gospoda Jerneja.« »O, to lahko izveste. Vsega skupaj je bilo ena in štirideset tisoč goldinarjev… Darovani denar sem poslal deloma našim redovnim misijonarjem, deloma drugim potrebnim misijonom, in ker je v misijonskih pokrajinah veliko pomankanje, je bil denar še davno potrošen. Le ostanek v znesku štiri tisoč goldinarjev je še naložen pod tujim imenom v neki mestni hranilnici.« »Tako, tako… Nerazumljivo mi je, kako je mojster vse uredil, da se ni mogla odkriti niti najmanjša sled o denarju.« »Glavnica je bila naložena v državnih papirjih, ki jih je prijatelj Jernej ogenj za drugim vnovčil in mi izročil gotovino. Nekaj časa samo imel znesek v mestni hranilnici, kot rečeno, pod tujim imenom. Jernej mi je strogo zabičal, da moram po vesti ohraniti vso zadevo tajno. O darovanju nisem smel nikomur česa izdati, razen svojemu predstojniku, in le tem sem moral dovoljevati dne tamolati. Sedaj pa smatram za svojo dolžnost, da razodenem skrivnost, ker je treba pripomoči do veljave dobremu imenu po nedolžnem osumljenega človeka.« »Da, pater Serafin, to je tudi moja mnenje, da je ta dolžnost večja kot vaša dana beseda.« Imate pa gotovo tudi kaj pisanega v roki, darilno pismo ali kako dokazilo?« »Ne imam, razen treh pisem, ki mi jih je bil moj prijatelj svoje dni pisal in ki se deloma nanašajo na daritev.« Potegnil je iz svojega habita snopom misijček, iz katerega je vzel več listov. »Prvo pismo je iz dobe neposredno po mojem obisku pred desetimi leti,« je dejal, »in pozaduje vrstice se glasijo: Ljubi Stanko!…« Ko je dekan začudeno pogledal, je frančiškan pojasnil: »Moj prijatelj Jernej me je namreč vedno — kot nekdaj v dijaških letih — nagovarjal z mojim krstnim imenom; toda prosim, gospod dekan, preberite sami.« Dekan je vzel v roko omenjeni list, takoj spoznal pisavo mojstra Jerneja in bral naslednje: »Ljubi Stanko! Odkar si bil tukaj, moram neprestano misliti na pretaklost, in moje duševno razpoloženje je slabše kot kdaj koli. Svoj poklic sem zgrešil, to se pravi, moje življenje je brez smisla in brezplodno. Ko so me vrgli iz gimnazije, sem zgubil trud in pravi cilj in nafratam sedaj po vseh kot kdaj brez krmila. Ti si bil bolj pameten in zisel kot jaz in si se priboril do svojega visokega cilja, ker moreš tako veliko storiti za razširjanje kraljestva božjega. Seveda za redovni stan, kot Ti, bi ne imel nikdar poklica, toda čutil sem poklic za svetnega duhovnika. Nekoč sem sanjaril celo o tem, da bi šel za misijonarja med pogane. Sanjaril sem še o marsičem drugem, zlasti o eni ženski, ki je še do danes ne morem pozabiti. Da ni prišlo do poroke, ni moja krivda. Toda tudi v tem spoznavam božji migljaj, da sem bil že od začetka poklican za duhovski stan. To je šlo sedaj vse mimo. In vendar bi rad tudi v svojem zgrešenem poklicu storil kaj koristnega za božje kraljestvo, da ne pridem popolnoma gol in prazen na drugi bregi sveta. S pridnostjo in varčnostjo sem si pridobil precejšnje imetje. Podlaga vsemu je seveda veliki dobitek, za katerga se imam Tebi zahvaliti, ker sem le na Tvojo pobudo stavil v loterijo. Te svete dobrine, nad svojim življenjskem delam, bi torej rad obrnil za kak višji namen, in prosim Te za svet, kako bi mogel to najbolje storiti. Imam že nekakšen načrt, ki Ti ga bom razodel pri tvojem prihodnjem obisku — čez osem tednov — in zanašam se pri izvedbi tega sklepa na Tvojo pomoč… Obljubi še eno besedo, da ne boš imel napak o tega mnenja o mojem sotrajnem razpoloženju.« »Če tudi nisem prav zadovoljen, pa vendar nisem v svojem sedanjem stanju popolnoma nesrečen. Delo me veseli in ravno tako uspehi; pri tem se večkrat znebim težkih misli. Lepo Te pozdravljam Tvoj stari prijatelj Jernej Gabršček.« Ko je dekan pismo prebral, mu je podal frančiškan drugo, ki je bilo napisano pol drugo leto pozneje, in je pokazal s prstom na vrstice, ki pridejo v poštev. Te so se glasile: »Pisal si, da je vseh dvajset tisoč goldinarjev, ki sem Ti jih jeseni izročil, že odtlej med svet in da niso samo veliko pomagali misijonom, ampak olajšali tudi ubogo bridke bede in lakote. To je veselje in tudi tolažba zame. Sedaj si vsaj lahko rečem, da ni bilo moje delo v življenju popolnoma brezplodno in odveč. — Od Vseh svetih prinesem nov znesek…« V tretjem pismu — štiri leta pozneje — je pisal mojster Jernej: »… Z desetimi tisoči goldinarjev, ki sem Ti jih zadnjič poslal, je moja imovina izčrpana. Le zaradi previdnosti odtegnem naslednje: Pet tisoč goldinarjev lahko takoj obrneš v prid misijonom, drugih pet tisoč goldinarjev pa mora ostati v hranilnici do moje smrti. Dokler morem delati, mi dohodki mojega podjetja popolnoma zadostujejo za potrebe. Za primer pa, da bi postal za delo nezmožen ali da bi delil čas ležal bolan ali da bi imel kakršne koli večje izdatke, ki bi utegnile več kriti, si pridržujem pravico, da smem dvigniti toliko iz glavnine, kolikor bi vsakokrat potreboval. Kar preostane po moji smrti od zadnjih petih tisočev, gre brezpogojno za misijonske namene…« Majaje z glavo je izročil dekan pisma nazaj. »Ali so vas prepričali papirji ali še dvomite?« je vprašal redovnik. »Niti najmanj ne dvomim,« je zatrdil dekan; »dokazila so tako jasna in nedvoumna, da ne bo mogla imeti niti sodnija proti temu kakih pomislekov.« »Sodnija? S sodnijo nima ta zadeva nič opraviti.« »Pač, pač, pater Serafin. Zadeva mora vendar priti na dan. In to je predvsem potrebno, da podaste svojo izpoved pred sodnijo na zapisnik, predložite svoja dokazila in uradno dokažete resničnost podaritve.« »Svoj živ dan še nisem bil na sodniji… Če je že potrebno, da grem tja, bi vas lepo prosil, gospod dekan, da bi šli z menoj.« »Kajpak, rad. Lahko greva takoj tja.« Četrt ure pozneje sta se že javila frančiškan in dekan pri domačemu sodniku in mu predložila zadevo. Sodnik se je ravno tako vzel kot vzveselil, da je sedaj vendar prišlo na jasno, kako je z zagneteno imovinsko zapuščino mojstra Jerneja. Vpričo pristava je dal takoj na zapisnik izjave brata Serafina, priložil zraven pisma, ki mu jih je moral frančiškan prepustiti, in je potem izjavil, da se sedaj vsa zadeva končno veljavno pojasnjena in da so odstranjeni vsi dvomi o tem. Od sodnika takoj pa podal dekan in frančiškan k peka Jakobu, kateremu sta na kratko sporočila, kako je z Jernejevo zapuščino, da ga ga pustila v dvomu, da se je vse to pravilno izvršilo in da je sodnija to tudi priznala. Pek, ki je hipoma prebledel, se je delal, kot bi ga zadeva prav nič ne brigala, pa vendar ni mogel prikriti svoje nevolje in bridkosti razočaranja. Ko so stopili v sobo njegove otroci, ki so postali na obisk obeh duhovnih gospodov zelo pozorni, jih je pek pobito nahrulil, da niso tukaj nič izgubili in da naj se poberejo. Pater Serafin pa je ukazal mladini (judem, da naj ostanejo in jim je sporočil o stvarnem stanu. Ni pa bilo videti, da bi napravilo to razodetje kak močan vtis nanje. Samo deklica Majda, ki je imela glavo še vedno vso obvezano, je začela krčevito jokati. Vmes pa je večkrat zaklicala: »Hvala Bogu! Hvala Bogu!« Pater je vprašal, če je treba poravnati še kake stroške za boleznijo in pogrebom mojstra Jerneja, na kar je pek ponosno odgovoril, da je vse poplačano. Dekana je na poti domov frančiškan povedal, da ni njegov prijatelj Jernej niti krajcarja dvignil od petih tisočev goldinarjev, ki so še naloženi v posojilnici, čeprav bi lahko to storil po kaki osebi. Še isti dan se je vrnil pater Serafin nazaj v samostan, ne da bi pripisoval ljudje njegove obisku in dekanom v pekovi hiši kak poseben pomen. Tem bolj pa so bili pozorni, ko je dekan v nedeljo po pridigi v sv. Jakobu glede zapuščine urarja Jerneja Gabrščka javno razjasnil in obenem izjavil, da čuti kot dušni pastir dolžnost, da to razodene, ker je treba čast nedolžnih ljudi popolnoma oprati. In sedaj so imeli klevetavi jeziki po Gorjanskem za cel teden dovolj gradiva, da so ga pridno obdelovali. Ubogi Kraljiček, ki je izginil kdo ve kam po svetu, pa se je vsem smilil. ==XVII.== Pet let je minilo. Celo prvo leto je hodil Kraljiček brez obstanka iz enega kraja v drugega, ne da bi mogel kje najti pokoja svoji notranji razrvanosti. V Ljubljani je služil v službo pri nekem urarskem podjetju, kjer je že prej delal, pa vzdržal več kot tri tedne. Delal je potem zaporedoma — povsod le po malo časa — v Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu in se je vrnil slednjič v Ljubljano, kjer je dobil službo v neki drugi urarnici. Nekoč je slučajno bral v nekem časopisu med drugim obvestilo, ki je bilo očividno zanj namenjeno, da je namreč prišla zapuščina mojstra Jerneja Gabrščka iz Gorjanskega na dan in da je zdaj vsa zadeva o dediščini vsestransko pojasnjena. Po tej važni povesti pa je ostal Kraljiček popolnoma hladen. Saj pač nima v Gorjanskem in sploh v gorah ničesar več iskati, in kaj se tam godi ali kaj mislijo, ga prav nič več ne zadeva. Nesrečni mladenič je bil sprt z ljudmi, s samim seboj in celo z Bogom. Pač je še hodil ob nedeljah in praznikih k službi božji, toda le iz nekake bojazni, da ne bi zanemarjal stare, privzgojene potrebne navade. Molitvi se je skoraj čisto odtujil. Namesto da bi molil, je bil skregan z Bogom, ki mu pošilja same nesreče, kot si je vtepel v glavo. Tu je bil nekoč slučajno pri neki pridigi v ljubljanski stolnici, kjer je goreč jezuitski ljudski misijonar tako toplo in prepričevalno govoril, da je vrl tudi Bogu odtujenim dušam svetlobe, tolažbe in poguma. Ta dan je govoril znameniti pridigar o »Domotožju po Bogu.« — Naše srce je nemirno, negotovo, nestanovitno, brez pokoja, dokler ne najde miru v Bogu. — Nimamo tukaj stalnega bivališča, ampak iščemo prihodnjega. — Prave domovine ne najdemo na tem svetu, ampak le pri Bogu, neskončno veličastnem, lepem, dobrem in ljubečem, ki noče nič drugega, kot da bi nas storil resnično in večno srečne. — Kdor greši Boga, najvišji in edino pravi smoter, ostane brez domovine za večno, in biti večno brez domovine, je največja nesreča, ki more človeka zadeti. — Te misli, prepletene s primernimi zgledi in nazornimi prilikami, je razvil vešči poznavalec duš prav duhovito in je končal z opominom, da je treba pokazati hrepenenje po Bogu z vestnim izpolnjevanjem verskih dolžnosti, in predvsem opraviti poti proti večni domovini vse ovire z odkritosrčnostjo, možno spovedjo, ki ni nikaka mučilnica — ampak blagodejna, osvežujoča dušna kopel. — Kraljička ni pridiga samo ganila, ampak tudi globoko v srce presunila. Misel o večnem brezdomovinstvu mu ni več dala iz glave, ta misel ga je preganjala noč in dan. Slednjič ni več mogel vzdržati, in šel je k onemu patru jezuitu, kateremu si razodel samo vse svoje duševne revščine, ampak mu je povedal, tudi svojo življenjsko usodo od začetka do zdaj. Pater, kateremu je mladenič iskreno razkril, ga je s svojimi iskrenimi, prijaznimi očmi smehljajoče pogledal in rekel nato dobrotljivo, milo in vendar resno in odločno, kot kak očetovski zdravnik: »Ljubi prijatelj, vas so zadele hude preizkušnje in prav iskreno vas pomilujem. Toda naredili ste tudi veliko napako, ki je pač glavni vzrok vse vaše nesreče. Svojo nevesto ste že odtlej preveč po malikovalsko oboževali. Najvišje, izključne ljubezni in češčenja, ki gre samo Bogu, se ne sme nikdar izkazovati ustvarjenemu bitju, pa naj bo še tako lepo in prikupno. Če se to zgodi, mora poseči vmes ljubi Bog z ostrimi in včasih zelo bolečimi sredstvi, da potegne človeka s krive poti nazaj in ga usmeri spet na življenjsko stezo, po kateri bo dospel do svojega pravega smotra. Uredite svoje zadeve z Bogom, vrnite se z zaupanjem nazaj k njemu, in postalo bo lahko spet vse dobro.« »Dobro ne bo postalo nikdar več, to je izključeno, prečastiti,« je vzdihnil mladenič in zmajal z glavo. »Vi ste iz Gorjanskega. O Gorjancih pa pravijo, da so možati in hrabri. Tudi vi ne izgubite poguma. Z dobro odkritosrčno spovedjo dobite spet vsaj mir svojega srca, pa skoraj gotovo tudi novo srečo. Še bolj globoko, ki ne bo nič zaostajala za vašo nekdanjo dozdevno srečo. Ali bi ne poskusila tega takoj? Pomagal vam bom. Večidel že vem iz vašega pripovedovanja.« Brez nadaljnjih pomišlekov je namignil mladeniču, naj poklekne na klečalnik, in se je usedel zraven njega. Kraljiček ni nič prikrival in je opravil s pomočjo prijaznega patra prav dobro spoved. Nato je bil videti izredno vedér in se je zahvalil: »Bog vam povrni, prečastiti. Zdaj mi je postalo mnogo laže.« »Vidite, treba je imeti le malo zaupanja,« ga je vzpodbujal jezuit. »Držite se zvesto ljubega Boga, in vse drugo bo prišlo samo od sebe v svoj tir. Če imate kdaj kake težave, sem vam vedno na razpologo.« To ponudbo je Kraljiček rad uporabil in je še večkrat obiskal prijaznega patra. Z njegovo pomočjo si je znova utrdil svoje težko življenje, in po nedolgem času je spet dosegel na zunaj in na znotraj popoln mir. Le lahka bolest mu je še ostala zaradi izgubljene neveste, ki jo je skušal s silo pozabiti, pa ni mogel. Na svojem skrbnem mestu je delal vestno, pridno kot kdaj prej in spravil v naslednjih štirih letih spet lepo vsotico prihranjenega denarja skupaj. Med vsem tem časom mu ni prišel noben človek iz domačih krajev pred oči in tudi ni nič več slišal od domovine. — Tudi ni hotel nič slišati in vendar ga je mučilo vedno silneje neutešno hrepenenje po domovini, zlasti po gorjanskih hribih. Njegovi tovariši pri delu so vzeli v lepih poletnih mesecih drug za drugim dopust in so odrinili v planine. Ali bi ne šel tudi on in naredil vsaj kratek obisk v domovini? Ne, ne in stokrat ne! Saj bi se moral tla vdreti od sramote, če bi ljudje s prstom kazali nanj in ga označili kot požigalca. Najbrž mu do pa bi mu bilo, če bi se srečal z Majdo, ki mora biti že davno poročena in je vesela, da ga več ne vidi. Pa naj niti ni treba, da bi obiskal domovino, dovolj je, če bi šel na kak drug hrib, od koder bi se mogel vsaj od daleč ozreti na tolminske planine. Še lepše pa bi bilo, če bi napravil obenem izletom na hrib, da bi romal na kako božjo pot. To oboje bi se dalo izvršiti na pr. na Sveto goro, hkrati pa bi s tem obiskal znane mu kraje… Premišljeval je in nazadnje le sklenil, da je sel mesec julij že h koncu. Tedaj pa ga je zgrabilo s silo, vzel si je naglo dopust in je odpotoval prve dni avgusta. Krenil je navkreber čez slednji proti Sveti gori. Začelo je polagoma deževati, tako da ni bilo dobro videti lepe okolice. Toda tisti, sveži zrak in predvsem čustvo, da je spet blizu domovini, je na Kraljička tako ugodno vplivalo, da ga je parkrat mikalo, da bi zavriskal. Po dveh dneh potovanja je dospel pozno zvečer do svojega cilja, napravil je v takek obisk v romarski cerkvi in stopil nato v gostilno, kjer so ga prijazno sprejeli in z vsem postregli, kar si je želel. Ponoči je spal tako dobro, kot dolgo ne tako, toda zjutraj ga je zbudil zgodaj svetal dan. Močna sapica severa je obrisala nebo, da se je razpenjalo kristalnočisto nad hribovjem. Ko si je romar pomel oči, je zagledal skozi okno proti severu mogočne vrhove domačih planin, ki jih je ožarjalo jutranje sonce, skozi drugo okno pa je bilo videti navzdol v dolino, nad katero je pa ležala še gosta megla, iz katere se je prikazovalo polje proti jugu mesto in kaka, ki se je lepo vilila po širni ravnini. Z enim skokom je bil Kraljiček iz postelje, se brž oblekel in občudoval nato pri odprtem oknu, skozi katerega je vel naproti mehek, hladen jutranji zrak, veličastne planine. Z gorskih grebenov je šlo sončna svetloba navzdol, počasi, tiho, slovesno, vedno niže in niže. Tu se je zableščalo od vzhoda in že so usipali prvi sončni žarki na Sveto goro, katero je brž oblila čarobna luč. V posojilo čistem ozračju je sluhovito megalo, se lesketalo in svetlikalo, česar se ne more v nižinah nikdar videti. Vse je dobilo barvo in obliko. Vsak grm in drevo se je po pobočju jasno razločeval in vzpen med travo in skalovjem se je zdel, da žari. Spodaj v globini pa je vstajala iz megle bistra reka, ljuba znanka ki mu je prinašala z gora pozdrave… Dolgo časa je stal Kraljiček ob oknu in užival krasno naravno podobo. Reka pa mu ni prinašala samo pozdravov iz domovine, ampak mu je obujala tudi spomine na domače kraje, vesele in trpke. Zato ni opazoval naravnih krasot s popolnoma nekaljenim veseljem, ampak tudi z grenko bolestjo. Opoldne pa je doživel Kraljiček veliko presenečenje: Stopil je v romarsko svetišče, in čeprav ni bilo nobenega človeka notri, je vendar posikal popolnoma miren kraj v najslajnejšem kotu, da bi mogel nemoteno moliti. Ni pa minilo četrt ure, ko je prišel nekam bolj glasen romar, in ta ni bil nihče drug kot Škric. Mož je imel v eni roki svojo kitaro in v drugi nekemu cilindru podoben klobuk. Njegov sumljivo se svetlikajoči frak je spoznal Kraljiček takoj za ravno tistega, katerega mu je dal napraviti pred petimi leti. Oprezno je pokukal prislek okrog po cerkvi, videl pa se je, da tihega molilca v ozadju ni opazil ali pa da se zanj sploh ni zmenil. Namenil je korake pred glavni altar z milostno podobo Matere božje, se globoko priklonil, glasili svojo kitaro in pokleknil sredi tlak na obe koleni. Klečal je pa klečanje pol minute dolgo, nato je vstal in začel igrati celo vrsto znanih Marijinih pesmi na svojo kitaro. »Bodi nam pozdravljena, o nebes Kraljica, — Lepa si, lepa si, roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina.« »Veš, o Marija, moje veselje? Veš moje želje? Ljubil bi te!« »Do Marije, do Marije meni v prsih srce bije.« »O Marija, naša Mati, tebe ljubi celi svet, — Marija, Mati ljubljena, češčena bodi ti!« Pri tem je imel uprte oči neprestano navzgor priloženi Marijini podobi… Kraljičku se je zdelo češčenje Matere božje na ta način več ko novo. Vsekako mora biti dobrodušni Škric znalec natrkan. Toda potem bi ne mogel tako pravilno in lahkotno in s takim občutjem igrati. Prav malo je morda že pogledal v kozarec, toda ne toliko, da bi mu šlo vino v glavo… In zdaj je zaigral muzikanti tonar s posebnim zanosom pesem: »Marija, skozi življenje vodi srečno nas.« Hipoma pa je prešel in si, potegnil pač dečekrat z rokavom preko oči. Nato je spet ubral strune in oglasila se je pesem: »Češčena bodi, o Kraljica nebes in zemlje!« Gospe in z globokim občutkom odigral odpev: <center>»Marija, k tebi uboge rovo mi zapuščeni vpijemo; objokani otroci Eve v dolini solz zdihujemo.«</center> Spet si je obrisal oči, nato se globoko priklonil in capljal naglo proti cerkvenim vratom. Kraljiček je hitel za njim in je zunaj zaklical: »Mirko Mikuž! — Mirko Mikuž!« Bliskovito naglo se je poklicani okrenil in prišel nekaj korakov bliže, ne da bi spoznal mladega moža, ki je nosil na kratko pristriženo črno brado. »Kaj si slep ali sem se jaz tako zelo spremenil, da ne poznaš več svojega starega prijatelja?« je rekel Kraljiček z nasmehom. »Glej ga no, Janez!« je zaklical Škric. »Po tvojem glasu sem te pač spoznal; toda ruska brada ti je čisto spremenila obraz. Odkod pa prihajaš? Kaj delaš tukaj?« »Isto kot ti — na božjo pot sem malo prišel… Toda kje imaš svoja tovariša, mojega očeta in brata?« »Kakšno vprašanje pa je to? Ali prihajaš z drugega sveta? Mar res nič ne veš?… Tvoj oče, ljubi Lovre, je že pred dvema letoma umrl.« »Moj Bog, umrl?« je vzkliknil Kraljiček v nenadnem strahu. »Kje pa? Kako pa?« »V svoji hiši v Volčah, in sicer mirne smrti, pravočasno previden s poslednjimi svetimi zakramenti. Bolehal je že pol leta na jetrih, ležal pa v postelji samo tri tedne. Nazadnje je precej trpel, pa ni nikdar nad tem tožil, ampak se je še šalil… Kdor veselo živi in blaženo umre, enese vragu peté. — Hiša in premoženje je šlo po njegovi smrti na dražbo, in tu je ostalo tržno še toliko, da so se pokrili stroški ob bolezni in pogrebu.« Kraljiček, ki se je usedel na klop pred cerkvijo, je naslonil komolec na kolena in si zakril obraz z rokami. Pol minute dolgo je molčal tudi Škric, nato je prav na lahko ubral strune na kitari: <center>»Tovariša sem jaz imel, da boljšega pač ne dobiš; pa proč od mene je odšel tja gor v večni paradiž.«</center> Čez nekaj časa je vprašal Kraljiček: »In moj boter — Janez Brbljač — ali je ta tudi umrl?« »Ne, ne. Brbljač še živi, toda ravno dobro se mu tudi ne godi,« je odvrnil Škric; »večkrat sem mu rekel: Janez, ljubčkaj se alkoholu! Žal da se je zmenil za mojo besedo kot za lanski sneg in ni bil vdan čez mero samo alkoholu, ampak tudi vinu in pivu. Zdaj mora desetati mož pokoro; kajti hudo ga muči protin. Roke in noge niso nič več vredne, glava tudi ne toliko, samo jezik mu še dobro teče; toda ribi ga samo še za to, da zabavlja čez občino. Dali so mu namreč užitek v ubožni hiši na Mostu.« Daljši premolk, ki je nastal, je prekinil Škric, ko je rekel: »Ti, Janez! Veliko žalost si mi napravil. Največjo umetnino, kar sem jih kdaj ustvaril, prekrasno slikarijo, si s svojo hišo vred uničil. Toda kajenda, da niti ni res, kar ljudje govorijo, da si sam zažgal svojo hišo?« »Pač. Res je tako,« je odvrnil Kraljiček z zamolklim glasom. »Hiša ni imela zame nobene vrednosti več.« »Da, da, te razumem, da, da. Torej bo vendar vse resnica, kar ljudje govorijo. Tvoja nevesta, Majda, se je bajé s teboj nekaj sprla in potem si napravil iz nevolje to gorostasno neumnost.« Ne da bi na to kaj odgovoril, je Kraljiček naglo vprašal: »Majda je že davno poročena, kajneda?« »Kaj še! — Ali res nič ne veš? Kaj si s tele danes padel z neba? Pa kaj nisi prav ničesar več slišal?« »Štiri leta, odkar sem zdoma, nisem zvedel niti besede.« »Od tedaj se je marsikaj zgodilo; toda poročila se Majda ni. Ravno nasprotno.« »Nasprotno? Kaj se to pravi?« »V samostan je šla! Sveti Bog!« je zavpil Kraljiček in skočil pokonci. Nato se je zopet usedel, postal je smrtno bled in se je močno tresel. Po daljšem molku je ubito vprašal: »Kako je prišla do tega, da je šla v samostan?« »Verjetno jo je pripravila do tega bridkost… Pa to boš vendar vedel, kaj se je zgodilo ob požaru tvoje hiše?« »Ničesar ne vem — saj sem ti že povedal.« »Potem tudi ne veš, da je prišla dediščina Jerneja Godrnjča na dan?« »Pač, to sem bral v časopisu.« »Stari lisjak je bil zapustil vse misijonom.« »Tako, tako… Toda to mi ni mar. Povej, kaj se je zgodilo pri požaru? Govori, govori!« »Samo za las je manjkalo, da ni Majda zgorela. Menila je, da si v goreči hiši in je hotela po vsej sili noter k tebi. Ko so ji ljudje povedali, da bila to njena smrt, je zavpila: Vseeno mi je, samo Janez se ne sme zgoreti, moram ga spraviti ven. Iztrgala se je ženskam, ki so jo držale, in je skočila z groznim krikom: Janez, Janez! v sredo ognja. Par hlapcev, ki so imeli usnjena pokrivala čez glavo, je planilo za njo in so jo potegnili na ognjeno ven.« »Moj Bog! Moj Bog!« je zastokal Kraljiček. »Ležala je potem na smrt bolna,« je pripovedoval Škric dalje, »in parkrat so celo govorili, da je že umrla. Nazadnje je le zmagala njena krepka narava. Toda kakšna je bila — ti moj ljubi Bog! Pri pogrebu tvojega očeta sem jo zopet videl in bi je skoraj ne spoznal. Pesnik pravi: Odločeni so roži kratki dnevi; kar včeraj je rasla, čez noč so ospele; a ali še meni po njem, o deklet!« »In potem? In potem? In potem?« je silil vanj Kraljiček. »Potem ni več veliko povedati. Dolgo časa si Majda ni upala s svojim odžganim obrazom med ljudi; da in menda zmeraj jokala. Sploh da je od požara sem ni več videti drugačne kot žalostno, pravijo ljudje. Nekateri fatalisti so ji dali ime Kraljička, kar ji je zelo bridko storilo.« »Salamenski lopovi!« je zarobantil mladenič. »V samostan je hotela iti že dolgo, toda njen oče, pek, ji je vedno branil. Preteklo leto je pek umrl — črdi se mi, da za pljučnico — in potem se Majda ni več dala odvrniti od samostana.« »Kdaj je vstopila noter?« »Kolikor vem, tam lansko jesen.« »V kateri samostan?« »To moral pa koga bolj veščega vprašati… Morebiti k usmiljenim sestram ali h kameličankam ali k uršulinkam — kaj jaz vem.« Kraljiček si je zopet podprl glavo z rokami in strmel dolgo časa mrko pred se. Hipoma je rekel: »Ti, Mirko, prosil bi te za veliko uslugo. Saj ti ne bo težba storiti zastonj.« »Janez, zate storim vse zastonj. Le kar povej, kaj želiš.« »Pojdi tja gor na Gorjansko in poizvej, v katerem samostanu je Majda. Pridi potem zopet sem in mi prinesi sporočilo. Toda poročilo mora biti popolnoma gotovo.« »To se lahko stori.« »Tu imaš denar za pot in vožnjo. Toda ne zamujaj se — ne ostanem dolgo časa tukaj.« »Ne, ne,« se je zasmejal Škric in hladno vzel po bankovec, ki mu ga je Kraljiček ponujal; vzel je dobro namazan, tekel kot blisk. Na okorišjevidenje!« Ko mu je Kraljiček še naročil, da naj o njegovem bivanju tukaj nikjer niti besedice ne omeni, je Škric takoj odrinil na pot. Lahkotno se je spuščal v tek po hribu navzdol, da so mu krilci zadaj kar frčali. Kraljiček pa je odkoračal počasi na pobočje za cerkev, kjer se je usedel na drevesni štor in venomer tuhtal sam pri sebi… Kaj je vendar z Majdo zgodilo? Vsaj eno vedenje mu je branilo. Najprej mu odpove svojo ljubezen, nato pa skoči zopet iz ljubezni do njega v ogenj in tvega svoje življenje s smrtno nevarnostjo. Kako se to ujema? Da se ga je potem, ko je tako dolgo sedel v ječi, sramovala in da se ni hotela več z njim poročiti, to mu je še danes jasno. Toda vkijub temu je bilo njeno srce, vsa njena mostna ljubezen še njegova. Če bi bil to slutil! Najbolj bridko ga peče, da je moral doba ljubo dekle prestati toliko trpljenja zaradi njega. Gotovo je tla Majda tudi samo zaradi njega v samostan, ker je odšel proč od nje in za vedno obrnil hrbet. Samo za eno leto prej bi bil moral priti, pa bi ubogo dekle morebiti naredilo tega zadnjega, nepreklicnega koraka. Sedaj je žal vse prepozno. Nesreča ga preganja od zibeli do groba, in nesreča zadene tudi vse one, ki pridejo njim v dotik. To je in ostane pač tako. Toda nekaj vendar vendar doseže! Majda mora videti le enkrat — pa tudi če bi ne mogel spregovoriti z njo nobene besede, enmkrat jo hoče še videti, tega si ne pusti vzeti! — Ves pobit se je vrnil mladenič v gostilno. Tako žalosten kot danes je bil samo enkrat v svojem življenju, namreč oni večer, ko mu je Majda vrgla prstan nazaj. ==XVIII.== Med potjo na Sveto goro je bilo več kapel, zidanih v skalnati breg. Tu so imeli romarji navado počivati na kamnitih sedežih ali lesenih klopeh in se pri tem krepčah s jedili in pijačami, ki so jih s seboj prinesli; mladina pa, ki je prišla pešce na božjo pot, je odlagala v kapele lesene križe v spomin, odrasli pa so nosili svoje lastne križe Mariji na goro in iskali pri njeni pomoči in tolažbe. Naslednji dan popoldne ni bilo mimo več nobenih romarjev. Le Kraljiček je sedel pri zadnji kapeli povrhu na koncu klopi in gledal zamišljeno navzdol v dolino… Kdaj že bo vrnil Škric? Danes gotovo še ne. Saj je šele včeraj popoldne odšel in je dospel kvečem do Mostu, kjer mu je moral prenočiti. Četudi je bil celo uren in je pridel danes s poštnim vozom do Tolmina ter se potem zopet kmalu odpravil nazaj, je vendar malo verjetno, da bi se vrnil še danes na Sveto goro. Morebiti pride jutri dopoldne. Toda prav posebno mu ni bilo iti k ne. Žejen mož, ki ima denar v žepu, rad obsedi pri gostilniški mizi. Tako se lahko zgodi, da pride šele pojutrišnjem ali še pozneje. In on, Kraljiček, je od nestrpnega pričakovanja skoraj bolan… Ko je bil mladenec tako zatopljen v svoje misli, niti ni zapazil, da je prišla po kamniti poti počasi neka ženska in se usedla na drugi konec dolge klopi. Ko je na lahko zakašljala, se je zdrznil in se ozrl na romarico od strani. Imela je mladosten obraz, oblečena je bila v črno in na glavi je imela temnomodro ruto, izpod katere je sililo nekaj blondplavih kodrov. Kraljiček je privzdignil klobuk in rekel na kratko: »Dober dan!« Nato je obrnil oči zopet proti dolini. Čez nekaj časa pa zaslišal pridušeno ihtenje in opazil, kako drži tujka bel robec pred očmi… To mora biti pač kaka trpeča romarica, si je prinesla Materi božji na Sveto goro nove zaski križ. A vprašati je ne sme — to bi bilo neblagano, vsiljivo… Nenadoma je začela tujka tiho jokati. Tedaj je vstal, stopil nekaj korakov bliže in vprašal sočutno: »Uboga žena, kaj vam pa je? Ali bi vam mogel kaj pomagati?« Zmajala je z glavo, ki jo je oblivala utrna, in v vso silo je skušala ustaviti jok. Ko se ji je to slednjič posrečilo, je pogledala proseče, plašno v pogledi… Sveti Bog, te ognjenočrne oči Take ima samo Majda. Tudi nežno oblikovane poteze so podobne njenim, samo čudne rdečine je na licih, se ne ujemajo… »Ko jo je tako debelo gledal, je zaklicala tiho s tožnim glasom: »Ne poznaš me več! Kajne da, kako strašno grda sem postala?« »Majda!« je vzkliknil, ko je spoznal njen glas; »o, ti si — Ljuba Majda!« Viharno je segel po njenih rokah, ki so bile ledenomrzle, in jih pritisnil na svoja usta. »Janez,« je hlipala, »ali si res tako dober, da mi moreš odpustiti?« »Ti imaš meni veliko veliko več odpustiti kot jaz tebi,« je odgovoril. Nato sta se usedla poleg nje na klop in nekaj časa sta molčala oba, ker sta bila preveč ganjena, da bi mogla govoriti. Po presledku je vprašal Kraljiček: »Majda, kako prideš sem? Skrbno je povedal, da si šla v samostan.« »Seveda tudi šla,« je odvrnila, »toda poslali so me ven pred štirinajstim dnevi, ker nisem imela redovnega poklica.« »Bogu bodi hvala! Če bi bila ostala v samostanu, bi moral vse svoje življenje dni za teboj žalovati.« »Janez! Janez! Ali me imaš zares še nekoliko rad, vsaj majčkeno še? Poglej, kako grda sem postala.« Vzela je s tresočimi rokami ruta z glave. Njeni lasje niso bili več tako bujni in zlato lesketajoči, ampak veliko krajši in redkejši in so imeli rdečkast odsev, nedeljno obrito. Marsikdo opazil ne bi po vratu in rokah niso toliko poznale, toda na licih so bili že precej kazali nekdaj tako cvetoči in svež obraz. »Majda, ti si še vedno najlepša na vsej božji zemlji,« je rekel mladenič, »te majhne brazgotine si zaradi mene pretrpela in zato te imam sedaj še enkrat tako rad kot prej. Toda moraš mi tudi ti povedati, če me imaš še malo rada.« Tedaj je zajela in nato prisrčno zaprosila: »Ti ljubi Janez, bodi tako dober, daj mi nazaj prstan, ki sem ti ga na Rodnah vrnila.« »Dal ti bom novega, lepšega. Starega sem pustil na Rodnah. Srce mi ni dalo, da bi ga dotaknil.« Zajokala je in ga nato rekla: »Moj Bog, to je bil strašen dan takrat… Grozno sem se kesala, že pred pol uro, in sem še hotela vrniti k tebi in te prositi odpuščanja, toda moje neumno ponos je je temu uprl, oh, kako!« Tu je prijel njeno roko in je rekel mirno, mehko: »Majda, bodi tiho in ne muči se več s težkimi mislimi. Jaz imam najmanj toliko krivde kot ti… Tako sem te ljubil, da sem te kar oboževal. Taka malikovalna ljubezen je pa strašno sebična in sumljiva in brezbožna. Niče noče prenesti in teče čez kraj po volji, obupa… Sedaj sva postala oba starejša in tudi pametnejša, po trpljenju je postala naša ljubezen bolj strpna in plemenita. Majda, ljubim te danes bolj kot kdaj koli; toda ljubim te kot angelka, ki je najprej božji in potem šele moja.« »Janez, boljšega in ljubeznivejšega človeka od tebe še nisem srečala!« »Najboljši je pa vedno Gospod Bog. Vanje bodi vsa zahvala, kar on stori, vse prav stori.« Zaklala je še eno besedo od njega. Ko je ni izgovoril, je vprašala plaho: »Je li da me greš sedaj več od mene? Kajne, Janez, da ostaneva odslej vedno skupaj?« »To bo le mogoče, če boš povrnila,« je odvrnil. »In za sedaj nimam tali sredstva, da bi ustanovil svoje gospodinjstvo. Nimam drugega kot štiri sto goldinarjev, ki sem jih prihranil v zadnjih letih.« »O, tu se pa motiš. Tvoje posest je veliko večja… Najprej je zemljišče poleg tvoje bivše hiše v Gorjanskem vredno najmanj osem sto goldinarjev; če ga daš na dražbo, bo zneslo še več. Najemnina na zemljišču, ki ga je prevzela občina, tudi nekaj nese. In potem imaš še Franckino hišico, ki je spravljena na sodniji in vsebuje sedem tisoč goldinarjev.« »Za božjo voljo, Majda, ali si ob pameti?« je zaklical. »Odkod naj bi imel hranilno knjižico s tolikšnim denarjem? Jaz ne vem za nobenega.« »Pa vem jaz zanj. Videla sem ga v njegovih lastnih očeh.« »Prevaril te je kdo.« »Nikakor ne. Sodnik ti bo pokazal, da je vse res.« »Kdo nas bi mi pa dal tako ogromno darilo? Je vendarle od mojstra Jerneja?« »Ne, od njega sicer. Toda hranilna knjižica pa je. In če vse skupaj sešteješ, imaš denarja več kot dovolj, da si lahko kupiš hišo ali si daš sezidati novo in preseliš obrt.« »Majda, ti mi ne delaš zakrivde. Prosim te, bodi odkrita in razodeni mi, odkod je veliko darilo.« »To ni nikako darilo, ampak odškodnina za požar tvoje hiše, ki so ga drugi ljudje zakrivili.« »Nihče, noben drug človek nima pri požaru krivde. Jaz sam sem storil to dejanje. To je bil velik greh, to vem že davno; prav nisem tega tako jasno spoznal.« »Jaz sem najbolj kriva, da se je zgodila nesreča, in zato smatram za strogo dolžnost, da popravim škodo. Popolnoma brez krivde tudi moj oče ni bil.« »Kako? Kako? Ali je mogoče? Tvoj oče da bi bil bil naklonil denar?« »Ne on — in vendar je denar od njega… Sedaj ti pa še moram vse povedati. Moj oče me je imel zelo rad, bolj kot druge otroke, čeprav bil tudi z menoj tu pa tam robat in strog. Ko me je zadelo veliko trpljenje in sem usihala kot bolno drevesce, mu je bilo to strašno hudo. Moral se je pa tudi sam čutiti malo krivega. Od moje bolezni po požaru je bil vedno dober in prijazen z menoj in mi je izkazoval samo ljubezen in sočutje in prav posebno je poskrbel zame v svoji oporoki. Določil mi je deset tisoč goldinarjev, dvakrat toliko kot sestri in bratom. Ker sem bila oslabela, da grem v samostan, sem obdržala zase tri tisoč goldinarjev kot doto za sprejem v red; drugih sedem tisoč goldinarjev sem po tvojem imenu naložila v hranilnico in izročila našega sodnika sem pooblastila, da ti izroči hranilno knjižico, brž ko bi se zvedelo za tvoje bivališče ali če bi morebiti sam prišel zopet v Gorjansko. Naj bi imel vsaj nekaj od mene, čeprav bi se več ne videla.« »Majda!« je vzkliknil ganjeno. »To ljubezni ti nikdar ne pozabim, dokler bom živel. Toda denarja ne vzamem na noben način. To je tvoja lastnina.« »Moja lastnina ni več, odkar sem ga prepisala nate. Če me imaš rad in če naj bom tvoja, moraš vzeti vse — mene samo in kar prihaja od mene.« »Dobro. Na ta način vzamem. Brž ko bova popolnoma pripadala eden drugemu, je itak zopet vse tvoje.« Molčala sta nekaj časa. Nato je rekla Majda jokajoče: »Ti — Janez — če ti je prav — bi hitro ustanova nov dom toplo domačijo… Oprosti mi, da danes jaz k temu silim.« »Veseli me, če siliš,« je odgovoril. »Kje hočeš, da bi ustanovila svoj novi dom? V Gorjanskem bi se ne počutil več prav dobro.« »Jaz se manj… Poiskala bi lahko kje drugje kak lep prostorček — pri Mostu ali v Srednjem — kjer pač ti hočeš.« »A potem bi morala svoj domači kraj zapustiti in to bi ti bilo težko. Jaz nisem imel nikdar domovine.« »In jaz tudi nimam nobene več. V Gorjansko pa se sploh nikdar več ne vrnila. Zadnjič sva tedaj, odkar sem morala oditi iz samostana, sem bila pri svojem stricu Boltarju v Srednjem. Tam se je davi dobil Skrie in mi je povedal, da me iščeš.« »O, ti cigani navihani!« je zaklical vedro Kraljiček. »Bal sem se že, da se je kje izgubila.« »Do postaje se je pripeljal z menoj. Potem je pa rekel, da navkreber ne more moliti in da bi rad med božjo potjo pač gotovo rada molila. Zato da naj počakam, da bo te prišel za mano.« »Uboga para! In vendar je dober človek. Dolžan sva mu veliko hvale; brez njega bi se ne bila tako hitro ali pa morebiti sploh nikdar.« »Dala sem siromaku tri goldinarje.« »Ooo, veliko preveč,« je rekel. »Bojim se, da ga danes sploh ne bo gore.« »Potem ga pa dobiva jutri v … Če ti je prav, Janez, greva jutri k stricu Boltarju v Srednje in ga prosiva za svet. Nemara ve za kako šilo, ki bi na prodaj.« »Da, rajši bi katero kupil kot zidati. Če bi jo morala šele zidati, bi bilo to veliko ceneje, bi trajalo bi najmanj eno leto, da bi mogla iti v njo stanovat.« »O, to bi trajalo veliko predolgo in morala bi kopet ločiti… Gotovo ve stric Boštjan za kako lepo, primerno hišo za naju. To kupiva in potem kar poročiva. Urediva lahko dom tudi po poroki. In napravila bi bom v njem tako prijetno stanovanje, da boš imel zares domovino.« »Majda, moja domovina si edino ti!« je zaklical prisrčno mladenič. »O, da bi le mogla biti,« je rekla; »kar mi moreš ti povedati, kako te imam rada.« Z nežnim pogledom eden na drugega sta si stisnila roki. Tu je pa nenadno že prikradal Skrie navzgor po poti. Imel ga je za malo pod klobukom, a šel prav urno; ko ni ne jokal, ampak rad pevmičakal. Ko sta mu stopila mlada človeka naproti, ju je najprej pozorno motril, nato se je postavil ravno kot večna pred njiju in je deklama s navdušenim zanosom, z obema rokama mahajoč: <center>»Dve srci sveto se ljubeti, smrti nas ne moreta ločiti; pa zopet sta se odzdraveli, v ljubezni in boli vzplameti, in gori bo v srcu plamen sedaj in na vekomaj, Amen.«</center> Ko je končal s priklonom, se je Kraljiček nasmehnil in rekel: »Izvrstno, Mirko! Lepo si napravil — in midva ti tudi sicer dolžna veliko zahvalo.« »Da, Skrie, izkazal si nama največjo uslugo,« je vzkliknila Majda. »Milostljiva gospočina, jaz nisem Skrie, ampak Mirko Mikuž,« je izjavil ta dostojanstveno. »Mirko je glavna stvar, trak na škric je postranska stvar.« »Napraviti pa si bod dal na naju račun nov frak in celo novo obleko, da se boš kot priča pri najini poroki lahko imenitno postavil,« je napovedal Kraljiček. »Hvala za visoko čast. Torej je vendar res. Blagovolite sprejeti moje najvdanejše čestitke. — Toda sedaj ne cincajta in ne pregovarjajta predolgo, ker pride zopet kaj vmes! Pregovor pravi: Kar lahko danes storiš, ne odlašaj za jutri.« »Tako hitro ravno ne gre. — Žal nimava še kam iti, sva še brez doma, kamor bi se mogla poročiti.« »Kada bi si kupila hišo, toda ne v Gorjansko,« je pripomnila Majda. »Tu bi pa imel dober nasvet,« je izjavil Skrie. »Revno pred kratkim sem slišal, da je na Mostu na prodaj hiša, oziroma vila, fajnega upokojenega profesorja Valentina Preglja. Seveda zahteva za njo pet tisoč goldinarjev, pa za par sto bi se dala mogoče cena še zbiti. Hišica je lepa, v precej dobrem stanju, za vas dovolj velika in ima lepo lego. Z majhnimi stroški bi se dala krasno urediti.« »Ti, Janez, to bi bilo nekaj za naju!« je zaklicala Majda vneto. »Ali bi ne šla takoj jutri na Most in si ogledala?« »Skrie — oprosti, Mirko Mikuž — naj gre tudi z nama.« Takoj sta pritrdila dekletovi prošnji. Nato so stopili v gostilno, kjer je naročila Majda dobro večerjo in ukazala prinesti najboljše vino. Po večerji so šli v romarsko svetišče in so molili tam dalje kot eno uro. Najbolj pobožen je bil videti Skrie, kajti štel je kar naprej, večkrat skoraj na glas. ==XIX.== Bilo je dve leti pozneje. Nad dolino je sijal jesenski, lepo avgustovski dan. Slikovita vas na Mostu, eno uro oddaljena od Gorjanskega ima poseben hiše med globoko zajednima bregovi dveh rek, ki se tukaj stekata, po pobočju hriba pa se gnetejo proti farni cerkvi pod Svetim Mavrom na ostro kot piščeta pod kokljo. Blizu cerkve je stala stara hišica, bivši dom upokojenega profesorja. Toda sedaj ni bila videti več stara, ampak je bila vsa prenovljena na zunaj in znotraj. Ljudje so jo sedaj na splošno imenovali »Kraljičkovo gnezdo«, in stanovalca niti nista merala odšli nazaj imenovati. Po obsegu je bila manjša kot nekdanja vaška hiša v Gorjanskem, bila pa je »Kraljičkovo gnezdo« lepše in udobnejše. Skrie je prizadeval z vso svojo umetnostjo, da bi dal hišici zunaj in znotraj prikupno, pestro podobo. Veže in sobe so bile ravno tako lepo poslikane in z istimi čudovitimi zarezi popisane kot nekdanja urarska hiša. Zunanjim stenam je dal umetnik večbarvno barvo, toplo, lepo vtrih, kristalno čistih oken je naslikal široke, svetlomodre okvirje in okrog teh pisane cvetlične vence. Nad hišnimi vrati je bila še slabo naslikana podoba Marije Pomočnice. In dobri mož se ni mogel pregajati, da ne bi podobi notranje z glavnimi vrati tudi svoje lastne podobe v fraku in s cilindrom, zraven pa je stal lepo okrašen napis: »To je pesnik in slikar na zemlji ga Gospod nikar!« V ednem, prikupnem domu sta živela že skoro dve leti Kraljiček in njegovo Majda v najsrečnejšem zakonu, in nekaj več kot eno leto je bil noter tudi čudovit deček, angelček z zlatimi kodrčki in modrimi očmi, ki mu je bilo Janezek ime, kot je hotela Majda. Le Kraljičku se je zdelo, da ima skoraj malo preveč prednosti, ker mu je hiša in sinka njegovo ime; želel bi, da bi se tudi po Majdi imenovala. Zato je rekel: »Prosim ljubega Boga, da nama pošlje kaj kmalu še hčerčico, ki bo prav morala biti Majdica.« Urarsko delavnico je prevzel dobro založeno trgovino in se je uredil Kraljiček v pritličju; in podjetje je šlo tako dobro, da ne se boje, kot v Gorjanskem. Sonce, tih nedeljski popoldan v avgustu sta sedela mlada para in njegova visokošolarka, lepa žena v prikupni družinski izbi. Na eni strani je bilo videti skozi lesketajoče okno naravnost na Medgorje, ki se je vzpenjalo v jasno nebesno modrino. Kakor je bil Kraljiček dovzeten za naravne lepote, se je vendar danes komaj zmenil zanje, marveč je obrnil vso pozornost na ženo in otroka, ki ju je imela v naročju. Majda je bila videti na novo pomlajena. Njeni lasje, ki so postali bujnejši, so se zopet bleščali kot zlato, sledovi opeklin so skoraj popolnoma izginili in njene črne oči so se zopet tako živahno in nagajivo svetile kot nekdaj. V svetlozelenkasti obleki z doprsnim predpasnikom, z zlato verižico okrog vratu in s skrbnimi fantičem v naročju je bila čudovita kot kdaj koli. Kraljička je delala srednje dolga črna brada nekoliko starejšega kot je bil v resnici, dajala pa je njegovemu lepemu obrazu plemenit, resen izraz. »Ti, Janez, se je dobrička lena, ozirajoč se tja med doline, sedaj na otroka, fantič je čisto izrezan iz tebe.« »Nasprotno, popolnoma tvoj obraz ima in zato mi je dvakrat tako ljub,« je odvrnil mož. »Prav tvoje lepe, modre oči ima.« »In tvoje plave lase.« »Predvsem pa je vendar prav Kraljiček — kajne, ljubeček, da si tatov?« »Tata, tata!« je blebetal fantič in stezal ročice proti očetu. Bilo je prvič, da je poklical očeta. Ta je vzel v svoje naročje prekrasnega veselja otroka k sebi, ga pritisnil na srce in vzkliknil: »Moj ljubeček! Moj ljubeček!« in ga venomer poljubljal ter ga dal šele čez nekaj časa materi nazaj. V njenih očeh so se lesketale solze. »Janez, najina sreča je skoro prevelika,« je rekla rahlo; »večkrat me muči misel, da toliko sreče ne more trajati dolgo.« Nato je odvrnil z zaupljivim glasom: »Majda, morava sva prejeti sreče veliko trpljenja. Pa če dajemo prisluh v srcu Bogu, mu je ljubše. Vse dobro prav iz srca zahteva, vsaka dana in vsako uro, tedaj prejemamo njemu srečo kot trajno izkazovanje čestitka.« Stopil je k velikemu križu na steni in jo poljubil Zveličarjevo nogo. Nato je pristopil k ženi, jo poljubil na čelo in zašepetal: »Bog pa te ohrani, predraga!« Pritisnila mu je prisrčen poljub na lice, poljubila nato noge Križanega in jih dala poljubiti tudi fantku, ko je poglasno rekel: »Bog, tebi naj bo čast in hvala vekomaj! Amen!« nixous4ut0muo95jlverwacqmj4rg8v Uporabniški pogovor:Spela.spr 3 41743 223852 2026-04-21T12:52:42Z Janezdrilc 61 /* Številčenje poglavij */ nov razdelek 223852 wikitext text/x-wiki == Številčenje poglavij == Živijo. Vidim, da je v kazalu 17 poglavij številčenih do 19. Manjkata pa poglavji IV in XI. Če lahko samo to preveriš. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 21. april 2026 (CEST) 2yhflgqna3tlqrcmqi3eha9rc2rjalz 223853 223852 2026-04-21T12:54:01Z Janezdrilc 61 pp 223853 wikitext text/x-wiki == Številčenje poglavij == Živijo. Vidim, da je v članku [[Kraljiček]] v kazalu 17 poglavij, ki so številčena do 19. Manjkata pa poglavji IV in XI. Če lahko samo to preveriš. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 21. april 2026 (CEST) eye2fp8ve09q0ghbi2hp4qldkikfx9y 223855 223853 2026-04-21T13:27:52Z Spela.spr 10555 /* Številčenje poglavij */ odgovor 223855 wikitext text/x-wiki == Številčenje poglavij == Živijo. Vidim, da je v članku [[Kraljiček]] v kazalu 17 poglavij, ki so številčena do 19. Manjkata pa poglavji IV in XI. Če lahko samo to preveriš. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 21. april 2026 (CEST) :Živijo, XI sem pozabila označiti. IV sem šla pa ponovno preverit, med 2. in 4. številko Domoljuba oznake IV ne zasledim. [[Uporabnik:Spela.spr|Spela.spr]] ([[Uporabniški pogovor:Spela.spr|pogovor]]) 15:27, 21. april 2026 (CEST) 8bkr4o21ybgcd69hewazeatnq3yh9zf 223857 223855 2026-04-21T13:34:08Z Spela.spr 10555 /* Številčenje poglavij */ odgovor 223857 wikitext text/x-wiki == Številčenje poglavij == Živijo. Vidim, da je v članku [[Kraljiček]] v kazalu 17 poglavij, ki so številčena do 19. Manjkata pa poglavji IV in XI. Če lahko samo to preveriš. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 21. april 2026 (CEST) :Živijo, XI sem pozabila označiti. IV sem šla pa ponovno preverit, med 2. in 4. številko Domoljuba oznake IV ne zasledim. [[Uporabnik:Spela.spr|Spela.spr]] ([[Uporabniški pogovor:Spela.spr|pogovor]]) 15:27, 21. april 2026 (CEST) :Imam še eno opombo, na seznamu del za urejanje je narobe imenovana stran "Stanko in veverica odkrivata nov svet", pravilno je "Stanko in Verica odkrivata svet". Sama nisem našla načina kako popraviti ime strani pri urejanju. [[Uporabnik:Spela.spr|Spela.spr]] ([[Uporabniški pogovor:Spela.spr|pogovor]]) 15:34, 21. april 2026 (CEST) obo9ibaqrd6ftqz72psj0ehww4d39zz 223859 223857 2026-04-21T13:44:28Z Janezdrilc 61 /* Številčenje poglavij */ 223859 wikitext text/x-wiki == Številčenje poglavij == Živijo. Vidim, da je v članku [[Kraljiček]] v kazalu 17 poglavij, ki so številčena do 19. Manjkata pa poglavji IV in XI. Če lahko samo to preveriš. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 21. april 2026 (CEST) :Živijo, XI sem pozabila označiti. IV sem šla pa ponovno preverit, med 2. in 4. številko Domoljuba oznake IV ne zasledim. [[Uporabnik:Spela.spr|Spela.spr]] ([[Uporabniški pogovor:Spela.spr|pogovor]]) 15:27, 21. april 2026 (CEST) :Imam še eno opombo, na seznamu del za urejanje je narobe imenovana stran "Stanko in veverica odkrivata nov svet", pravilno je "Stanko in Verica odkrivata svet". Sama nisem našla načina kako popraviti ime strani pri urejanju. [[Uporabnik:Spela.spr|Spela.spr]] ([[Uporabniški pogovor:Spela.spr|pogovor]]) 15:34, 21. april 2026 (CEST) Najbolje je, če v glavi članka v parametru ''opombe'' navedeš, da IV. poglavje na dLibu manjka oziroma manjka 3. številka Domoljuba (če prav razumem). Naslov strani pa preimenuješ takole: na vrhu strani je na desni zavihek ''Več''. Ko ga klikneš, se ti med drugim pokaže tudi povezava ''Prestavi''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:44, 21. april 2026 (CEST) gwcl0fqffjds5bg5hd70tyudg32z2i5 223865 223859 2026-04-21T14:50:28Z Spela.spr 10555 /* Številčenje poglavij */ odgovor 223865 wikitext text/x-wiki == Številčenje poglavij == Živijo. Vidim, da je v članku [[Kraljiček]] v kazalu 17 poglavij, ki so številčena do 19. Manjkata pa poglavji IV in XI. Če lahko samo to preveriš. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 21. april 2026 (CEST) :Živijo, XI sem pozabila označiti. IV sem šla pa ponovno preverit, med 2. in 4. številko Domoljuba oznake IV ne zasledim. [[Uporabnik:Spela.spr|Spela.spr]] ([[Uporabniški pogovor:Spela.spr|pogovor]]) 15:27, 21. april 2026 (CEST) :Imam še eno opombo, na seznamu del za urejanje je narobe imenovana stran "Stanko in veverica odkrivata nov svet", pravilno je "Stanko in Verica odkrivata svet". Sama nisem našla načina kako popraviti ime strani pri urejanju. [[Uporabnik:Spela.spr|Spela.spr]] ([[Uporabniški pogovor:Spela.spr|pogovor]]) 15:34, 21. april 2026 (CEST) Najbolje je, če v glavi članka v parametru ''opombe'' navedeš, da IV. poglavje na dLibu manjka oziroma manjka 3. številka Domoljuba (če prav razumem). Naslov strani pa preimenuješ takole: na vrhu strani je na desni zavihek ''Več''. Ko ga klikneš, se ti med drugim pokaže tudi povezava ''Prestavi''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:44, 21. april 2026 (CEST) :Hvala. [[Uporabnik:Spela.spr|Spela.spr]] ([[Uporabniški pogovor:Spela.spr|pogovor]]) 16:50, 21. april 2026 (CEST) 2gxe5mz44ww4n3wzezrn5bhmezl54ph Oglarji 0 41744 223860 2026-04-21T14:33:31Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: » Gustav Strniša: Ogljarji Prvi del. ==1.== Krepek oglar Janez Jeriša stoji v hosti pred svojo hišo in strmi zamišljeno v visoko, na pol dokončano kopo oglja. Nič kaj dobro voljo ni videti njegov mrki obraz je ves resen. V koči črče otroci in se krega žena Agata. On jih skoro ne čuje. Večkrat, tudi danes mu misli uhajajo daleč v tujino, ki jo je prehodil, ko je bil na vojni, in je ni mogel takoj pozabiti, a tudi kasneje so se mu misli rade vračale...« 223860 wikitext text/x-wiki Gustav Strniša: Ogljarji Prvi del. ==1.== Krepek oglar Janez Jeriša stoji v hosti pred svojo hišo in strmi zamišljeno v visoko, na pol dokončano kopo oglja. Nič kaj dobro voljo ni videti njegov mrki obraz je ves resen. V koči črče otroci in se krega žena Agata. On jih skoro ne čuje. Večkrat, tudi danes mu misli uhajajo daleč v tujino, ki jo je prehodil, ko je bil na vojni, in je ni mogel takoj pozabiti, a tudi kasneje so se mu misli rade vračale v tiste čase. Mnogo je trpel, kakor vsi vojaki, morda je bilo prav v tem trpljenju nekaj privlačnega, nekaj posebnega, spojenega s pestnimi doživljaji, povezanimi z bolečinami, lakoto in strahom pred smrtjo, ki so je rezala iz vseh kotov, ki je bila čisto blizu in vendar je ubežal in se ji je skušal izogniti, čeprav je marsikdo z napačnim korakom, hotel se ji izmuzniti, šele tedaj padel v njen objem in se zgrudil mrtev na tla, zadet od sovražne granate ali krogle. In Janez premišljuje, povešeni sivkasti brki mu nemirno trepetajo, trde globoke poteze ob močnem, široki zgornji ustnici, se vidno globijo, zazrte do roba slabo obrite počrnele brade. Visoka postava drži pred kopo, roke počasi delajo. Ozre se in oči se zazrejo v hribovite hoste okoli redke breze v dolino, kjer se vije bela cesta, vodena v poljano, krivudajoča se za grmovjem van vijugasta, vzpenjajoča se in padajoča kakor bi oživljena v drznen zalet hotela zakriti v preobla. Jeriša premišljuje, kako je vozil tod še kot komaj dozorel mladenič polne vozove črnega oglja in se ženil v dolini pri svoji Agati, ki je bila krčmarjeva dekla, močna in silna v plečih, otroškega obraza in napol zaskrbljena. In že se spomni svojega siromaštva in svoje borbe za obstanek, za kos trdega kruha, ki ga mora zaslužiti za družino s težkim delom. Kako veselo bi se trudil, če bi ne ždela v duši skrb in ga dušila, mu pretila in ga trpinčila z gladom, saj je sam čestokrat moral še stradati, da je prislužil za druge in vendar je vedno delal, samo delal. V duši mu je vedno huje. Da, nekdaj je menil, da bo vse drugače, čisto drugače! Kako so oglarji zaslužili! Vsak je veselo delal in gradil kopo, saj je vedel, da mu bo črnuka vrgla lepe denarce, da bi to lahko marsikaj privoščil in še družino oskrbel, da ne bo lačna in strgana. Toda zdaj? Če je količkaj kopa, ki bi mu morala vreči kaj denarja, jo mora delati skoraj dva tedna, pa dobi zanjo dva stotaka, a gospodar že misli, da mu da preveč, saj gospodar mora tudi svoje zaslužiti. Pa če bi bilo potem, ko je postavljena, delo končano, ko začne zažgati, mora paziti nanjo in jo čuvati, da mu vrag ne puhne vanjo svojega dima in mu je ne skvari, kajti če bi izbruhnil ogenj na plan, je kopa uničena. Iz kope mora pa vstajati samo gost dim, siv in mračen, a če postane modrikast, je že nevarnost, da nima vrag vmes svojih krempljev, kajti tedaj so rad posveti plameni, ki kopo izžge. Janez premišljuje, zamišljeno kima in kopa, ki mu je bila včasih v veselje, se mu vidi kakor kup nesreče, ki se dviga pred njim večji in večji, višji, nekam pod oblake in ga hoče zgrušiti pod seboj, da zaključi trenutek nesobodo. »Janez, kaša je skuhana!« Trd in hripav ženjin glas se zaleti med drevje in oglarja vzdrami, da dvigne glavo in pokima. In prav ta hip ga zvok tega glasu spet znova opozori na vso revščino, ki je njegova vsakdanja spremljevalka. Kako hripav je ženjin glas! Ni čudno! V koči ni ognjišča ne kuhinje. Na tleh gori ogenj, nad njim je obešen kotliček, v katerem se kuha kaša ali kar že. Če se zaleti v hrib burja, zanaša dim po koči, da otroci kašljajo in žena hrka, ko se vsa zasolzena od dima muči okoli ognja. Včasih si je marsikateri oglar omislil poleg svoje koče, kjer je preždel kuhinjsko oglje, tudi še drugi dom za svojo družinico, marsikdo je imel skromno hišico, v katero je prihajal na oddih k svojim dragim, kakor v svetišče, ves srečen in praznično vesel. Zdaj ni več tega, zdaj se vsi mučijo in prebivajo skupaj v eni oglarski baraki. Jeriša se počasi prestopi proti domu. Če bi kdo gledal kočo od daleč, bi bil prepričan, da je večja pasja koča. Šele od blizu se opazi, da je od ene strani zakrita s hribom in pri enem koncu nizka in popolnoma nezračna, dokler je ni na drugem koncu toliko višja, da se more vanjo. Mesto vhodnih vrat vise tam stare, raztrgane, črne vreče in to čez noč zasloni gospodar vhod z dvema deskama, da ga za silo zavaruje proti vetru in stricu volku, ki se je že nekajkrat oglasil sredi hude zime. Koča je zgrajena iz lesenih kolov in desk, zamazana z ilovico in pokrita z vejami, deskami, cunjami in naposled po vrhu s suhim listjem, da mora gospodar vedno trepetati pred rdečim petelinom, če si kdaj leže v njej prižgati pipico slabega tobaka, ki mu je edini priboljšek, saj je raje včasih kak dan brez kruha kakor brez te svoje svete spremljevalke, ki ga ni zapustila še nikoli. Oglar počasi vstopi. Mali Francek, kobilar, črn kodrolasec, ves podoben svoji materi, se takoj zaleti vanj in veselo zakriči, kakor bi ga ne videl ves dan. Oče ima posebno rad, saj mu večkrat pripoveduje pravljice, čeprav nerad in skoro nejevoljen, kajti pravljičen ga druži, ker opisuje lepši in boljši svet ter boljše ljudi. Da, v pravljici si oglar niti najhujšega čarovnika in zlobneža ne more slikati za tako hudobnega kakor so danes živi ljudje. In zato vedno bolj mrzi pravljice, čemu bolj spoznava resnično življenje. In še mu delujejo pravljice lepa laž, na katero biti misli več ne mara, ker se ne more uresničiti. Jeriša se usede na posteljo. Kakšna ležišča so to? V tla zabiti koli, na nje pritrjene stare deske, na deskah cape in raztrgana ponjava, ki jo je imel nekdaj, ko je še prevažal oglje. Na teh deskah pa leži vsako noč sedem otrok, sedem malih živahnih črvičev in med njimi še najstarejša petnajstletna Vera ter on in žena, ki počivata na deskah, ločenih z ozkim presledkom. In na teh deskah sta uživala že toliko ljubezni in sta bila že zelo srečna, vedno upajoča na boljše čase, boreča se z usodo. Medtem nista sama opazila, kako je čas bežal, kako so se množili otroci in kako je bilo vedno teže odpravljati lakoto, ki se je vsiljevala in hotela med nje, na ta ozka, skromna ležišča, da bi se razšopirila med njimi in jih trpinčila, česar se je oglar bal in se zato krčevito z njo boril in rval ter delal! Često kar dan in noč, samo da jo je začasno odgnal. Jeriša pogladi Franceka po laseh, da se jame smehljati, saj mu tako lasko otrokova ljubezen. Da, oče, če je doma, se sploh rad smehlja, saj je sicer dobričina, čeprav navidezno mrk. Najbolj zadovoljno se smehlja, če pride iz mesta in je nekoliko v rožah. Toda mož ne pije za svojo dobro! Ne, ne! Ogljarja često kdo povabi na merico, saj vedno gleda bedo svojih dragih pred seboj, saj mož ni neumen in ne omejen, čeprav živi največ v hosti. Ej, nekdaj so ga smatrali nekateri znanci še za dobrega politika, toda tisti časi so že minili. Tedaj je bil Jeriša še mlad, komaj oženjen, zasuženjen že in pogled je videl pred seboj kipeče življenje. Hm, takrat da, takrat se mu je tudi ljubilo več misliti in stikati tudi preko plota ter gledati v svet in brskati in poizvedovati, kako ta svet živi in kako misli in dela. Takrat je tudi žiral časopis in se zanimal za marsikaj, celo literatura mu ni bila povsem neznana. Zdaj ne čita več časopisov in se ne briga za politična prepričanja. Še misli na svet in ljudi, toda le na tisti svet, v katerem je nekdaj živel, ne pa na svet, ki zdaj obstaja in je zanj umrl v brigi za vsakdanji kruhek. Zanj žive samo še njegovi otroci in žena in on živi zanje! To je vse njegovo življenje! Delo in skrbi! »Ali ni Jeriči še nič odleglo?« Počasi se okrene v kot, kjer leži v cunje zavito majhno, komaj dve leti staro dete, ter strmi v potnečo z velikimi, žarečimi očmi. Žena se zdrzne in skomigne z rameni: »Vročina pritiska. Težko bo kaj, Janez! Bojim se najhujšega. Kako škoda bi je bilo!« »Pa bi stopil po zdravnika, saj ni slab človek in morda pride zastonj. Rad hodi po hribih, pa bi kar mimogrede…« Agata se krčevito zasmeje: »Zapodi te bo. Morda bi prišel, toda tri zlatake bi bilo treba vsekakor pouditi že vnaprej! Kje hočem vzeti denar? Sam veš, da smo popolnoma na koncu. Kaj naj storiva?« »Izposodim si pri gospodarjevih. Morda bo prišel brez denarja. Včasih so takile ljudje čudovito dobri! Kar prime ga, se obrne in namesto okornega skoporitnika stoji pred teboj dobričina, ki ga niti ne poznaš več. Ves se spremeni in vse ti naredi, kar želiš! Da, še sem to doživel! Sicer pa grem do gospodarjev.« Mož se nagne k otroku in mu položi na čelo raskavo desnico. Kratko jo podrži, odkimava in obrne se mu zresni. Dete ostane nepremično, samo oči se zasrme v očeta in ga gledajo mirne in vročične, kakor bi ga vpraševale in prosile pomoči, ki mu je nocoj ne more dati. Oče poljubi otroka po obrazu, vzdihne in se zravna. Tedaj se začuje zunaj koče krik in vesel živžav. Ogljar stopi na prag, že se vsuje okoli njega vseh pet otrok, ki so prišli iz šole. »Tiho! Jerica je vedno slabša!« Kakor bi odrezal, umolknejo otroci in so žalostno zazro na ležišče, kjer počiva njih mala sestrica, ki so jo tako neradi pestovali in se jezili, ker jim je v počitnicah vzela toliko prostosti. Zdaj so pa vsi boje zanjo in si skrivaj priznajo, da jo imajo zelo radi. »K mizici, ukorčo umiti.« Začujejo se glasna molitev v tesnem prostoru. Ko otroci domolijo, pograbijo svoje žlice in živahni vsak svojo skledo in hitreje poženejo kašo iz velikih počrnih lončene sklede, stoječe na tesni vegasti mizi, ki ima eno nogo podprto s kamnom, da obdrži na sebi skledo. Otroci veselo zajemajo, dokler mati sega počasi v skledo, a oče še počasi. Oba se bojita, da bi jedli na zamajkani, čeprav je skleda velika, da bi komaj skočili čez njo. No, danes je vendar dosti kaše, saj otroci drug za drugim odlagajo žlice in naposled se nasitita tudi starša, ko mati naposled postrže dno. Ogljar še še enkrat ozre po Jerici, opozori otroke, naj bodo tiho in naj gredo takoj v gozd, in že hiti iz kolibe. Bolečino nezadovoljstvo ga obide, zatohlost mu leže na srce in kar trudnega se čuti, ko misli na malo bolnico. »Vendar bi šel po zdravnika?« vpraša še enkrat Agato, ki stoji pred kočo in nekaj pere. »Menim, da ni nevarnosti, vsaj tako hudo še ni, da bi se mudilo. Če ne bo odjenjalo, pa stopiš jutri.« Lesene sani, s katerimi vozi poleti in pozimi drva po hosti, zaropotajo na polomljeni stezi in Janez odhaja globlje v gozd po les za kopo. Sonce sili skozi vejevje, da ožive sence, ki se nemirno premikajo, ko se oglar zadeva ob veje in sili dalje. Breza zablešči in sijejo kakor živo vse prijazne in bele kot bi se premikale in hotele za njim v gozd. Dvanajstletni sin Tomažek se je pridružil očetu. Ko stopata počasi, se deček nenadoma ustavi, pogleda vprašujoče očeta, zardi in stisne slovo iz sebe: »Oče! Gospod učitelj zahteva, da moram kupiti zvezke. Za tri dinarje jih moram prinesti. Včeraj sem bil zaprt, ker sem prišel v šolo brez zvezkov. Tako hudo mi je bilo, saj so se drugi norčevali iz mene!« Jeriša obstane, popolgovrti obraz se mu zoži, oči se skoraj zasolzijo. Nekaj se v njem zganja. Utrnejo se jezi in spoznanje, da mora trpeti ta mali otrok no nedolžnem, in trpko odgovori: »Tudi jutri ne boš prinesel zvezkov, ker jih ne moreš prinesti. Ali si povedal učitelju?« »Ne, bilo me je sram!« Oče povesi glavo, a jo takoj spet dvigne in se otožno nasmehne: »Nikdar se ne sramuj revščine, če si pošten! Vidiš, deček moj, dan in noč delam, pa ne zaslužim niti toliko, da bi dostojno živeli; večkrat niti deset dinarjev na dan ne! Preračunaj, naj hodijo v šolo! Deset nas je vseh, kako naj živimo?« Kakor bi prešel lastnega sina, naj se ne jezi nad njim, ker mora z njim vred prenašati siromaštvo, se še milo ozri vanj in komaj slišno vzdihnil. Prišla sta na jaso. Snop žarkov se jima je vrgel v obraz ter ju obsijal, da sta zažarela. Kakor bi bliskot pregnal Jeriši mračino iz duše, mu je obraz veselo zardel. Nekaj toplega ga je trenilo ob srci in rad bi govoril, rad bi kaj govoril o trenutkih, ki jih doživlja v svoji samoti, skrit med zelenjem tihega gozda, ko se mu porajajo misli, sproščene in radostne kakor lahne ptice, čeprav jih spremlja senca njegove tegobe in skrbi. Potem mu je, da nekaj mora nekomu povedati, zaupati temu svojemu otroku, ki ga gleda, a ne razume. Se potreplja Tomažka po rami in zaupljivo kakor otrok mu pripoveduje: »Veš, sin moj, zakaj je tako hudo na svetu? Zato, ker se ljudje sovražijo, ker ne poznajo več prave sloge. Brat ubije brata za pest praznega zlata in vendar je življenje največja naša dragocenost! Nikjer ni resnične medsebojne ljubezni! Vsak hoče vse zase, vsak je sebi Bog! Toda, kaj ti pripovedujem, kaj čvekam, saj me ne razumeš in daleč je še čas, ko boš to razumel. Vendarle je vse tako preprosto in resnično, da prav zato tisti nočejo razumeti, ki bi morali.« Premolknil je in se ozrl pred križem, ki je stal na ozki stezi konce jase: »Ta je razumel in ta je bil res Bog, kajti vse je odpuščal in nikogar ni obsojal, ker je vse ljubil! V ljubezni ni treba vojske, ne drugih nadlog! V ljubezni so si ljudje bratje in v ljubezni je odrešenje!« Deček ga je zamišljeno gledal, ko se je pokrižal, nekaj zamrmral, in že sta vtonila v senco bukovega gozda, ki je vstajal pred njima vedno gostejši. ==2.== Tiste dni se je oglasil v koči zdravnik iz mesta, majhen, zategnjen gospod, ves kakor okrogljen, prijaznega, okroglega, skoraj otroškega obraza, nemirnih rjavih oči in širokega grbastega nosu, kot bi si ga sam umetno posadil nad svoja krepka, rdeča usta. Ko je prišel, spočetka sploh ni mogel do besede, umetno takega siromaštva še ni videl. In to sredi prirode, v gozdni samoti, kjer je še vse posebno čudno vplivalo nanj. Nekaj časa je stal upognjen pred vhodom kot bi se bal vstopiti v strahu, da se vse skupaj ne zruši nanj. Naposled je glasno vprašal: »Kako, da me niste prej klicali? Menda ste v bolniški blagajni? Pa če tudi bi ne bili!« Šele gospodar mu je povedal o svojem bolnem otroku. Ljudje so čudni, nerazumljivi, saj zdravnik vendar ni kaka pijavka, ki hoče samo denar in denar! Agata je molčala in plašno strmela v moža, ki je takoj pričel mrmrati nekaj o denarju, ki ga nimajo, o bogatih ljudeh, ki jih vsak upošteva, o zdravilih, ki so predraga za siromake, naravnost vendar ni upal izbesediti na dan. Zdravnik je pregledal deklico, nervozno kimkal, stokel in hitel v zakajeni sopari, si brisal oči in trzal obraz. Naposled je vendar glasno zarohnel, naj vrže kdo tiste cunje izpred vhoda, ki ga zakrivajo, da bo videl vsaj korak pred seboj in mogel vdihavati čisti zrak, ki si ga vendar silno privoščiti. Če napravi tako pot visoko v hribe. Janez že je namuznil in odtrgal raztrgano juto izpred vhoda. Zdravnik je pokimal in spet pričel ogledovati borno domovanje: »To je torej oglarska koča? Tak je torej ogljarjev dom? Kako drugače odmeva v srcu pesem o revnem ogljarju, ki ima devet otrok in mu je to za srečni rok in kako spet stiskajo na človeka resnica porazno in strahotno!« Vsi so molčali. Zunaj je divjala burja in so zašumljala v drevje, ki je ječalo in pelo šepetajočo pesem. V bližini je zacvrlikal ptič in zletel mimo kot bi se prestrašil lastnega glasu. Ogljarjeva se je nekam opravičevala: »V kočo ne pride dež, dobro smo zavarovani pred njim. A hujšega sovražnika imamo, burjo! Da, ta vražica stika toliko časa okoli oglov, da najde pot k nam, prej ne neha! Zato še danes vsi kašljamo, čeprav je že pomlad.« Zdravnik jo je bežno pogledal in se zamišljeno nasmehnil. Njene velike črne oči so se z globokim pogledom radovedno zavrtele v njegov obraz in iskale odgovora na svoje nemo vprašanje. A doktorjev obraz je ostal zagoneten, kakor živi maska se je pred znojili in kropljal in se spet sklanjal nad Jerico, glava je kimala, jezik škripal in mrmral. Vse na zdravniku je delovalo, kakor bi imel v sebi nebroj vzmetí, ki bi se naenkrat sprostili. Naposled je vstal, si jel z obema rokama čistiti obleko in boječe kakor po sebi sneti ter stikali, če je kaj umazano od oglarskega prahu. Kakor bi se splašil sam pred seboj, je zavpil: »Otrok ima pljučnico. Ne vem, če ga bomo mogli rešiti. Zakaj se vendar niste oglasili prej?« »Zato, ker nimamo denarja, ker vemo, kako je, če potrka siromak na vaša vrata,« je trdo odjeknilo iz Jeriše. Doktor ga je začudeno pogledal: »Ne bom se opravičeval, ker se mi ni treba! Toda motite se, prijatelj! Vidim, da me še niste nikoli potrebovali. Svojo metodo imam in po njej se ravnam! Bogatim rad računam dvojno, če imajo res dovolj, se ne branim tudi trojne takse, kar je res je pa res, toda revežem delam vedno zastonj!« »Sicer se pa repenčite nad menoj, še preden sva se dodobra spoznala in to ni pravi! Naj me poprej sprejmi vas dečka, da dobi zdravnika!« »Nimamo denarja,« je mrko odjeknilo iz ogljarja. »Nisem vas vprašal zanj!« Zdravnik dr. Bregnar je bil že nekoliko nejevoljen. Podal je Agati roko in začutila je v njej otlak. Hotela se je zahvaliti, a pogledal jo je ostro, da jo je umolknila. Janeza je kot za kazen preziril in že je stopal po ozki stezi med brezami. »Morda vendarle ni tako napačen ta padar,« je grčnil Jeriša in zapodil desetletnega sina Tinčka, naj gre za gospodom doktorjem in naj se obnaša lepo in dostojno, kot se je naučil v šoli. Ko mu je pa Agata pokazala stotak, je drobno zažvižgal in komaj slišno dejal: »No, kakšen človek je vendarle še dober na svetu!« Tinček je prinesel mali Jerici zdravila. Mati jih je vlivala v mala zgrbljena usteča, ji govorila ljubeznive besede, gladila znojni drobni obrazek in šepetala sebi besede tolažbe, upajoča do konca. Otroče pa ni okrevalo. Zgodnja pomlad se je spet prevrgla v zimo. Dež se je vrnil in po tem sneg, ki je hitel kot bi ga Bog sipal z vedrico. Burja je divje tulila in rohneča. V nižavi, kjer je na ravnini domoval Jerišev gospodar, lesni trgovec Drmolja, je burja napravila izdatno škodo. Več hiš je razmajala, a na Drmoljevem je kar odnesla s seboj streho in se šele potem pomirila. Tudi v hribih je tisti dan, ko je Jerica umrla, posebno divjala in lomila šibko drevje. Tiste noči pa le ni imela kot na ravnem in se je morala naposled umakniti. Umirajoči otroček je ves čas ležal mirno in gledal predse ter kakor zamišljeno prisluhoval borbi prirode tam zunaj. Mati Agata je držala ob njem lušarsko rdečo svečko. Često je že menila, da je Jerica zaspala, pa jo je spet globoko vzdihnila in povlekla zdravilo, ki ji ga je ponudila mati, zatiskala trdno oči ter se spet zazrla predse. Naposled je mati vendar spoznala, da otroško življenje res ugaša. Poklicala je druge in spet prižgala svečko, jo držala pred umirajočo in ji delala križe na čelo. Otroček je zavil oči, nekaj zašepetal in že ga ni bilo več. Vsi ogljarjevi so zajokali, mati se je vrgla na drobno truplo in ihtela, oče se je sesedel na ležišče, si zakril obraz z rokama in obtežal nepremično in mrk, kakor bi bilo umrlo vse okrog njega. Čutil je smrt iz njen dih. V ozki koči mu je bilo, da sedi tudi poleg njega in ga tišči, sili vanj, naj se umakne in mu da prostor, da ga je bolno čustvo trenutoma obvladalo in se je zgrozil tudi sam. Najstarejša hčerka, Vera, je obstala molče poleg mrtviča. Tiho si je brisala solze in strmela v bledi obrazek svoje mrtve sestrice, ki jo je ljubila, kakor jo ljubijo vse svoje drage z veliko, globoko, res požrtvovalno ljubeznijo. Da, ona je bila najbolj nežna in najrajši je imela svoje brate in sestre. Za vsakega je trepetala in se bala, če mu je pretila najmanjša nevarnost ali nesreča. Če je opazila, da je primanjkovalo jedi, se ni nikoli očitala ter je kar odhitela od sklede, da je ni preveč izkušala in ni zajemala preveč. Smatrala je za svojo dolžnost, da potrpi več kot drugi, ker je bila starejša in rada se je odpovedala vsemu. Oče jo je ljubil bolj kot druge otroke, a sam se tega ni zavedal. V vsem njenem ponašanju je bilo nekaj privlačnega, nežnega. Ko jo je Vera opazila, kako mali ptah in drugi jokajo in trpe, jo je takoj predramilo materino srce. Da, revica mama je bila vsa zbegana in potrta. Zdaj je deklica takoj zatirala lastno bolečino in skušala potolažiti mater. Potem je pomirila svoje mlajše bratce in sestrice, jim pripovedovala o Jerici, da je angelček, ki z zlatimi perutmi leta po nebu in se sprehaja pod zvezdami ter jo bodo lahko videli kot drobno iskrico, bleščečo se na Rimah cestah, kamor hodijo božji krilati gledat na zemljo. Da bi materi olajšala delo, je odhitela sama v mesto naročit krsto za otroka. Oglasila se je tudi v župnišču zaradi pogreba, kjer je zvedela, da pride duhovnik do krieža ob glavni cesti, a do tja da naj kar prinese mrtličko, saj jih bo tam že čakal. Nato je morala še k sosednjemu oglarju Jakobu, da je otroka nesel. Jakob je bil suh in visok kakor drog. Prišel je drugi dan že na vse jutro pražnje oblečen in umit, kakršnega še ni videla nikoli in so vsi Jeriševi mislili, da je ta človek vedno čist, saj se je umil komaj vsake kvartne. Jakob je bil glasen in živahen. Domneval je, da s svojimi hrupnim govorjenjem in robantenjem dela dobro voljo. Gospodinji je govoril o lepem vremenu, jo tolažil z drugimi otroki, ki jih ima, češ da jo že tebe na pretek, lagal otrokom, da mu je hotel pozimi volk odgrizniti nos, ko je pogledal iz koče. Otroci so mu verjeli. Opisoval jim je živo, mahal z rokami, se penil in kazal, kako je pomolčal razmahnil vojaš mečina, praskal po steni in kako mu je Jakob odtrli. »Pa jo kar pahnul vanje, jaz pa zadnji hip sunem vrata nazaj in se zaprem. Šele tedaj sem opazil, da sem mu pršči pripel rep, saj se je drl kakor otrok, če je tepen s palico, in skakal okoli kolibe. Pa sem vzel svoj pipce in rep odrezal. Ha, za spomin sem ga odrezal. In potem je puhni in zatulilo, volka pa ni bilo več.« »Kje imate zdaj tisti rep?« je vprašal Tomažek. »Vidiš ga, Tomaž, neumnaš! Ali meniš, da ga s seboj nosim? Doma ga imam za spomin. Pa kdo pomisli, si mislim, naj je velik in kožnat, bolj kot od lisice. Kaj se ve, če ni bil to sam bogasvaril? Pa sem ga prikvašil za rep. Ha, ha, hi! Kajne otroci, da sem tiček!« Otroci so ga gledali kakor kako čudo. Spoštovanje je raslo v njih srcih in oči so se jim kar iskrile, da so trenutno še pozabili na svojo mrtvo Jerico. Potem je Jakob šel z očetom žganico, trzal spet obrz, govoril o žganju, ki je strup in ki ga nikdar ne sme piti, da ga sam sploh ne pokusi, a če človek nosi mrliča, ga mora za korajžo, sicer mu je preveč hudo pri srcu. Trdil je, da mu je tedaj, ko nese kakšnega mrtveca, kakor bi nesel tudi sebe k pogrebu in se te misli ne more otresti, dokler ni truplo zakopano v zemlji. Počasi in slovesno je vzel žeblje in pričel zabijati krsto, vmes pa je ves čas govoril, kakor bi delal nekaj vsakdanjega, godrnjal, ko je opazil, da spet vsi jokajo in se jezi sam nad seboj, prepričan, da ni dovolj zgovoren in spreten, saj bi jih sicer pripravil do tega, da bi na otroka kar pozabili. Ko pa je hotel krsto zabiti, so se mu široke, goste obrvi namršile, a globoke rjave oči so bile kar vlažne. Trdil je, da je bila žganica tako močna, da ga je kar zasolzila, si brisal visoke brke in se skrivaj jezil, da ne more skriti svoje mehkobe. Ko se je pa naposled obrnil k njemu Jeriša in mu dejal, da Jerice ne bo več videl, da ne bo več tega malega otročka, ki je tudi njega ljubilo in ga vleklo za lase ter se mu smejalo, kadar je prišel na obisk, se je komaj še obvladal. »Nisem mislil, da si taka žleht!« je zavpil nad jokajočim se Jerico in trdo stopil iz koče, se ozrl po vremenu, se obrnil in hripavo omenil, da bo treba oditi. Vsi so se še enkrat poslovili od rajnega otročka, ga prekrižali, pobožali in poljubili. Vera je položila Jerico v krsto na prsi lepo podobico Matere božje, a mati ji je ovila okoli rok skromen lesen rožni venec. Zdaj je postal Jakob nestrpen. Glasno je vse odrinil in kladivo se je votlo oglasilo. Jakob je gledal vedno bolj grdo. Hripavo je ukazal, naj se pripravijo za odhod, dvignil je rakev kakor lahko peresce, pokimal in že je odnesel krsto v naročju. Kakor bi bil pozabil, da pojdejo za njim domači, se je kar podal po hribu. »Kam vendar drvite? Ali pozabljate, da gremo za pogrebom?« je zakričal Jeriša. Jakob je pokimal in pričel stopati počasneje. Za krsto je šla vsa družina in pobožno molila. Pred znamenjem na glavni cesti jih je čakal duhovnik, kjer je dal blagoslov. Počasi se je potem sprevod pomikal dalje. Tu in tam se je še kdo pridružil, dokler niso dospeli na pokopališče med hribi. Tenko je zazvonilo in drobna krsta je bela in v soncu lesketajoča se utopila v črni prsti. Zvonček pa je brnel in domačim je bilo, da jim mala Jerica še enkrat z drobnim, umirajočim glasom kliče v slovo. Počasi so se vračali. Jakob je postal prešeren in zgovoren, hotel jih je tolažiti, pa je opazil, da se zaman trudi. Umolknil je in zaostal. Naenkrat je čutil težo svojih štiriinštiridesetih let in postal je nejevoljen in betežen. Ko se je Janez Jeriša vračal s pogreba, mu je bilo tako prazno pri srcu. Misel na mrtvega otroka ga je bolela še bolj ko prej. Ozrl se je skrivaj na svojo ženo in opazil, da je bleda in zaprepadena. Da, še sedem sta jih imela, toda vedela sta, da jima je bila Jerica prav tako kakor vsak teh otrok draga, kakor vsi skupaj, in da bi za vsakim plaknil z vsem svojim srcem, prav kot bi z vsakim izmed njih vsakič znova umrl. Ko so se zaganjali v hrib, je pričel izza grmovja pihati veter, ki se jim je zaletaval v obraze in jih zbadal. Otroci so pričeli jokati. Bili so trudni in lačni. Vera je dvema podala roko in jima pomagala, a Jakob je enega zadil na ramo, a drugega vzel v naročje. Zdaj, ko je imel breme, je spet pozabil na betežnost. Globoko je sopihal v breg, toda oči so mu zadovoljno bleščale. Janez je bil ves resast in kakor trd in zmrznjen. Agata je tiho, pridušeno jokala. Ko so dospeli v kočo, sta se vsedla vsak na eno stran ležišča, se zastrmela predse in molčala. »Pa še večerja,« je zaklical Jakob. Iz nekega žepa je privlekel na dan limone in sladkor. Vera je poiskala lipovec in že je vrelo v kotličku. Otroci so dolgo jadikovali, zeblo jih je. Ko je zaplapolal ogenj, so se kmalu potolažili, a ko so pili čaj, so vsi čutili praznik. Najbolj srečen je bil med njimi Jakob. Zavedal se je, da jim je le on pripravil ta večer, saj bi sicer reveži prezebli in trepetajoč od mraza legli počivat. Ko je bil čaj skuhan, je privlekel Jakob od nekod velik krajec kruha in ga razrezal. Kmalu nato je odhajal v svojo kočo. Gospodinja se mu je nekaj zahvaljevala, pa ga je bilo kar sram in prosil jo je, naj vendar molči, saj vse, kar je bilo, ni bilo vredno niti besede. Ko pa je legel v svoji koči počivat, je vedel, da bo prihodnji dan brez kosila, ker je izdal zadnje dinarje, čeprav ne veliko. Toda nič mu ni bilo žal. Zadovoljen se je zvalil na svoje ležišče in kmalu sladko zaspal. ==3.== Tisto pomlad je planinsko društvo zgradilo visoko v hribih svojo kočo. Pot je peljala samo za streljaj oddaljeno mimo Jeriševega doma. Janez se je takoj oglasil pri graditelju, ki mu je rad dal delo v hribu. In oglar je pomagal graditi cesto, a ponoči je nadzoroval kope, ki sta jih zdaj gradila mati in Vera. Počival je zvečer le kako štiri ali pet ur, a bil je vesel, ker je več zaslužil. Škoda, da je ta gradnja trajala le malo časa, saj je bila cesta že poleti zgrajena in Janez se je spet umaknil v svojo oglarsko kočo ter pričel sam žgati oglje. Leto je potekalo, a vzrok, ki jo je napravila smrt male Jerice, je oglar še vedno čutil. Spočetka je ostal napram ženi star, dobri mož, a potem je postal nekam silen, dokler ni spet pričel z njo ljubimkati in se ji dobrikati. Agata ga je ljubila. Bala se je novega trpljenja matere, videla je pred seboj vso bedo in trepetala je pred gladom, a možu je bila vdana in utrjevala se mu je. In tako se je leto po smrti male hčerke mati Agata kar nekam pomladila, da jo je bil Janez vesel. Ko pa je sedela včasih sama v gozdni senci in krpala obleko za otroke, se je prestrašila žalostnih misli, ki so jo nadaljevale bolj in bolj. Slutila je, da se v njej spet nekaj spreminja in strah jo je bilo, saj je bila tako slabna in zavedala se je posledic svoje ljubezni do moža. Potem pa je spet še bolj delala. V delu je našla mnogo tolažbe in v zaupanju na Boga. Nekega dne pa je Jeriši povedala, da se spet čuti mater. Nasmehnil se ji je in bil je vesel. Ko mu je povedala, da se boji, da ima neko temno slutnjo pred nesrečo, jo je miril in tolažil, da bo vse dobro in lepo, da bodo že živeli, saj so vajeni trpljenja. Kakor je Agata spočetka kar zacvetela, je kasneje jela kar vidno hirati, da je moža zaskrbelo. Nekega dne pa ji je naravnost ukazal: »Zdaj moraš takoj v dolino k zdravniku! Odlašati ne smeš niti uro več! Bojim se zate in zanj, ki ga nosiš pod srcem!« Agata, ki ni imela posebnega zaupanja v zdravnike, ne v zdravilo, pa je rada kuhala domače čaje, se je nekaj časa branila. Ker pa Janez ni odnehal, je naposled vendarle pristala in se napotila k doktorju Bregarju, ki jo je pregledal in najprej očital, da so ogljarji hujši od vračev, saj vedno delajo vse po svoje in hočejo vedeti več kot padarji, šele potem prihajajo k zdravniku, ki naj jih leči potem, ko jih smrt že vleče za peto v grob. Nato ji je povedal, da je jetična in da jo bo skušal lečiti, toda le, če ga bo slušala, sicer bo težko kaj, saj je ilka zakopala. Ko se je Agata vrnila domov, ni spočetka hotela možu povedati, kaj ji je rekel zdravnik, saj tudi sama ni mogla verjeti, da bi bila res tako hudo bolna. Ker jo je pa le izpraševal in hotel vedeti vse potankosti, mu je omenila, kaj ji je rekel doktor in takoj pristavila, da tega niti sama ne verjame. Janez se je zahaljal in jo potrepljal po rami: »Ti si pa že jetična ti, taka krepka ženska!« Ona mu je zamolkla, da jo včasih res zbada v prsih, saj temu ni dala take važnosti. Šele kasneje je včasih zaslutila, da je morda res bolj bolna, saj je jela suho pokašljevati. Ko pa jo neke noči nenadoma pljunila precej krvi, se je resno prestrašila. Zdaj je šla skrivaj k zdravniku, ki ji je dal tudi zdravila in ji svetoval, naj nič ne dela, naj se preseli kam drugam iz tiste pasje koče, naj ima v hiši dosti zraka, to pa že mora biti v koči, naj bo v njej samo ponoči, sicer naj se je izogiba kakor kuge. Ko mu je nekaj ugovarjala, češ, da je vendar koča sredi gozda, se je razhudil in zarentačil, da je kar pobegnila. Pa še nekaj ji je svetoval doktor. Ukazal ji je, da si mora privoščiti dobro hrano, da mora večkrat jesti dobro juho in si sploh kaj dobrega skuhati. Janezovim očem nič ni ušlo. Kmalu je opazil, da je žena mnogo slabša kakor se dela. Ker je imel še ves denar, ki si ga je prislužil pri zgradbi ceste, ji je takoj dejal, da mora skrbeti zase in paziti, da naposled resno ne zboli. Prinesel ji je mesa in skuhala sta juho, ki je vsem dobro teknila. Skromna Agata se je kar bala takega izdatka in hudo ji je bilo: »Ali si mar pozabil, da si nameraval postaviti hišico na hribu?« Mož je zamahnil z roko: »Da, da, bi že bilo, vse bi se dalo narediti, če bi gradnja ceste trajala nekaj dlje. Toda zdaj imamo premalo denarja prihranjenega. Tudi gospodar bi mi lahko odstopil tisto ped sveta in mi podaril les, kar bi ga potreboval, toda saj veš, da bi ne šlo nič zastonj. Tudi tesar in zidar bi mi nekaj odnesla. Pa porabimo denar za tvojo bolezen! Boljša zdrava žena brez hišice, kakor hišica brez gospodinje!« In Agata je imela slednji dan kak priboljšek, tudi otroci so nekaj dobili, saj jih ni mogla gledati, ko so ji vsako jed sproti požirali z očmi. Prav jetična pa menda res ni bila, saj je hitro opomogla. V koči je neslej nastajala povod sreče, da se je vonj zelenja mešal z dušljivim duhom dima. Ogljarjeva je začutila v sebi novo življenje. Rada je posedala sama v gozdu. Včasih je vzela s seboj kakšnega otroka, živali pod smreko in sanjarila nekam v brezkončnost. Začutila je v sebi spet blagor materinstva, skrivnostno tajno, ki ji je prevzemala telo in jo često uspavala v sladko utrujenost. V njeni dobri duši se je porajalo nekaj ganljivega in jasnega. Čutila je veliko ljubezen do vsega stvarstva in do človeštva sploh. Često je mislila kar dolgo uro skupaj na otroka, njene misli so se z njim poigravale, njene roke so ga v duhu pestovale in negovale. Ko se je vračala v kočo, je bila čudno nežna in mehka. Gospodinjstvo je prevzela za tisti čas Vera, ki je skrbno pazila na skromni beraški dom in ga skušala napraviti vsaj nekoliko človeškega. Pred vhodom je obesila kos ponjave, ki ga je obrobila, tla je dnevno pometa in ležišča skušala za silo postlati. Poletje je bilo vroče in sonce je vsako jutro pozdravilo redko vitko brezo okoli ogljarjevine. Žarki so se spletali med zelenje, se mešali z dimom, ki se je vil iz koče in pronical globlje in globlje, le skozi nizki vhod niso mogli, previsoko so domovali in zaman so se skušali ponižati in se poigrati v mraku ogljarjevega doma. V bližini se je uselil škorc. Dan na dan je drobil svojo pesem, ki je odmevala okoli, se lovila med vejami in se sproščala. Ogljarjeva je gledala v vsem življenju prirode nekaj posebno lepega, nenasiljivega, polnega koprnenja in čara. Škorca je poslušala, kot bi ga še nikoli slišala. Njegov glas ji je bil zdaj popolnoma drugačen kakor včasih, veselina se ji je globlje v notranjosti in ji budil sama blaga in nežna čustva. Otroci so bili zdravi in veseli. Vriskajoč so odhajali v šolo in se vračali. Znojni in trudni so čutili željo za počitkom, prekinjevali so se pred kočo, se podili po hosti in nosili domov drva ter jih nalagali na breg, kjer je imela zrasla visoka grmada. Še bolj zadovoljni so pa prišli s sprehodov. Šola je bila končana, čas velikih počitnic so je namočnih in začutili so prostost neomejeno in brezskrbno, naj se čez! Vili čas dveh mesecev dolga, dolga doba, dočim starejšemu človeku mine kakor blisk. Agata je postajala bolj in bolj zamišljena in v njene vesele misli se je jela plaziti senca skrbi. Da, otrokom je treba hrane, obleke, a Janez je zaslužil slabo kakor prej. Počasi je jela pripravljati za novorojenca tudi obleke. Pripovedovala jim je, da je zagledala štorkljo, ki je neko jutro letela čisto nizko nad hišo z otročkom v dolgem kljunu in komaj, komaj, da jo je prepodila, sicer bi ji pustila dete. »Zakaj, mati, zakaj je niste pustili k nam?« so se oglasili otroci in jo prosili, naj vendar sproži tisto štorkljo, kadar jo bo videla. Pa da bo prišla potem v hišo tudi kaka dobra botra so se priporočali, saj so vedeli, da z botro pride v kočo veselje in celo kako kurjo bedrico, ki je nepoznano slastnega česar najmanj še niso poznali in so si želeli kot čudovito dobro sladico s nepopisnim okusom. In v takih slučajih se jih mati ni mogla odreči. Kar vsi so silili vanjo, jo izpraševali in ji niso pustili do besede. Oče se jim je režal, a ko mu je bilo zadosti, jih je jel poditi od matere kakor odležne vrabce: »Baaaaa! Poberite se tja, ker vas podite, le venkaj v hosto, tam je dovolj prostora! Pustite že mater naj se revica oddahne! Ta deca je odvrla v gozd, kjer je nabirala borovnice, se lovila in skrivala med drevjem, ali tekla gob, ki so se dobro počutile v dolinah.« Pred Vero je bilo Agato kar pekam sram. Dekle je gledalo mater resno in vprašujoče, a nikoli si ni upalo kaj reči. Materi pa je bilo vendar nerodno, saj je bila Vera že v šestnajstem letu in Agata je slutila, da hčerka vendarle že vse ve. Vera pa je živela tudi kje ob mater svoja posebna življenja. Spominjala se vedno jasneje, da je mati res mučenica in zazdelo se ji je, da so pač vse matere delavcev in siromašnih kmetov same trpinčene, naj ne uživajo nikoli ničesar dobrega! In smilila se ji je dobra mama, ki je bila pred njo kar nekam v zadregi. Nekaj nepojasnjenega in skoraj mučnega je ostalo med njima. Nekega dne pod mrak pa, ko sta bili slučajno sami v koči, je mladenka kar pohitela k njej in jo ljubeče objela: »Mama, mama, kako rada te imam!« Agata se je stresla in odrevenela. Začutila je v sebi nekaj toplega in sončnega. Bilo ji je, da gleda nekam drugam, ne v vsakdanje življenje, začutila je, da strmi globoko v dušo svoje prirasle hčere, ki jo razumeva brez besed, naj ji šepne, tako njeno! In solza ji je zdrsnila po obrazu in se dotaknila Verinega obličja. Hčerka jo je poljubila in se nasmehnila. Tudi ona je bila vsa vznesena. In tako sta se našli in brez besed spoznali, da ni med njima nič prekrivenega. Jeriša pa je prav tiste dni opazoval hčerko in kmalu jel misliti na njeno bodočnost in dejal je materi: »Kakor hitro pride štorklja in nam prinese novega otročka, bo treba za Vero kaj poskrbeti. Službe ji ne bo škodilo, ali bo vsaj opomogla in se oblekla. Čvrsta je in pridna, bi lahko poštenim ljudem bo morala, da si bo sama služila kruh.« Mati mu je pokimala. Da, tudi sama je že večkrat na to mislila in že pred letom bi bila morala hčer poslati za kruhom. Ni marala moža razodevati svojih čustev, saj se ji je trgalo srce, ko je slutila, da se bo morala kmalu posloviti od svojega prvega otroka in ga pustiti v svet. Materina zamišljenost je prešla v mrkost. Čutila se je vedno bolj trudna. Tako zapuščena in bedna se je zazrla sama vase. Ko je poležavala po gozdu, ji je prišlo, da je čisto sama na svetu. Sedeča na kakem štoru se je zjokala od same zapuščenosti. Ko je prisluhovala udarjanju sekir, ki so se oglašale v dolini, ji je bilo, da nekdo težko po njenem srcu, da ji črevo v notranjosti veže življenje in da ji srce polagoma krvavi ranjeno in ubito. Ko je čula padec težkega drevesa, se je vsa stresla in boleče občutila, da pada sama nekam v temo, v prepad, iz katerega ni več rešitve, in kar pobegnila je domov, kamor je dospela preplašena in tako trudna, da je kar padla na svoje trdo ležišče. Včasih je poiskala moža, ki je gradil kope. Tiho, da je ni čul, se je približala, se vsedla v resje in ga opazovala. Skoro vsega ga je gledala Janeza, ki se je trudil in delal. In spet je trla v njem nekaj svojstvenega, nekaj samega njegovega, kar jo je priklepalo, da ga je ljubila, čeprav je bilo vse sama preprostost in skromnost. Jeriša ni vedel, da sedi v bližini njegova žena in opazuje vsako njegovo kretnjo. Skrbno je polagal kolice, gradil kopo in puščal ob strani ozke lumje za odvajanje dima. Kopa je rasla in rasla ter počasi vstajala v višino. Ko jo je že dogradil, jo je vso pokril z mastiljem in zamrežil ter sem in tja položil. Toda koliko časa je poteklo, preden je bila kopa dograjena. Kar po več dni ga je opazovala pri delu. Ko je naposled vrgel skozi odprtino na vrhu nekaj lopat žive žerjavice in nanjo kratko leseno svečo, je vzdihnil in žalostno čakal, da se je vžgala. Lesenih količkov je nametal polno do vrha in skrbno oprezal, kdaj bo kopa pričela pri dnu goreti. Ko ga je Agata opazovala, ji je postalo nekam lažje pri srcu. Kako pridno je hodil okoli svoje skromne kope, kako se je trudil! Često si je z raztrganim rokavom obrisal z obraza znoj in s polzaprtimi očmi dremal v lesen kup pred seboj kakor tatovnik, ki hoče iz nezanesljive mrtve tvari priklicati življenje. Ko je kopa pričela goreti, je zadovoljno pokimal in tiho veselje mu je razsvetlilo obraz. Bil je pač oglar iz veselja in poklica. Že njegovi dedi so ogljarili kakor on, že oni so prebivali globoko v hosti in trpeli revščino, toda vendar se jim je bolje godilo. Ogljarski poklic je ostal v rodu in tudi Jerišev Tomažek je bil že določen, da postane oglar kot njegov oče. In Agata je vedela, da je Janez vedno, kadar je zagorela kopa in se je vlekel poleg nje na tla ter si prižgal svojo pipico tobaka, da je tedaj vedno pozabil na svoje tegobe. Če sta bila tak čas kdaj sama, ji je pravil, da čuti tiho ugodje in rad je gledal za hipno zadremal. Če je usnul z glavo v njeni senci, je zbuden vedno trdil, da je videl svoje dede, ki so prihajali drug za drugim, si ogledovali kopo in jo ocenjevali ter naposled zadovoljno kimajoč izginili. Trdil je, da mu tako sanje prinašajo posebno srečo in vesel je bil. ==4.== Ko je nekega dne Agata sedela sama v hosti in skozi drevje opazovala svojega moža, ki je pravkar dovršil novo kopo, se je hotela oglasiti. Toda komaj je vstala, se je spustila nazaj in obstala nepremična. Iz hoste na nasprotni strani je stopil nenavadno visok in suh cigan, potepuh, oglarja po ramenu in se mu zasmejal: »No, Jeriša, dober dan, dober dan! Kako pa kaj ti? Ali se oglje nič ne prime? He, he, he!« Janez je namrščil obrvi in se jezno obrnil od cigana, ne da bi mu sploh privoščil besedo, a tudi pustil do besede. Oče se jim je režal, a ko mu je bilo zadosti, jih je jel poditi od matere kakor odležne vrabce. Cigan pa je vsiljivo nadaljeval: »Čemu se nekaj jeziš, bratec? Saj sva vendar prijatelja, ali ne? Kaj se boš jezil nad ciganom, ki je prav tak siromak kakor ti sam!« Jeriša ga je nejevoljno zavrnil: »Zakaj me vendar ogovarjaš, saj veš, da se te bojim kakor garjevega psa? Sam veš, da te ne maram, odkar sem te videl, ko si s kolom ubil brezdomnega lovskega čuvaja, ki ti je iztrgal srno, ko si že mislil, da je tvoja!« Cigan je zarenčal: »Molči! Prisegel si, da boš molčal!« »Pretiš mi, ker si mi zaslužil smrt!« Cigan se je sključil kakor zver, ki se pripravlja, da skoči na svoj plen. Pridušeno je bruhnil z sikajočim glasom: »Boj se me! Saj veš, da cigana Vrba ne pozna šale! Če me ujamejo, bom poskrbel, da si mi branec po materi, ki je bila sestra tvoje matere, in se je zapletla s ciganom. Sam veš, da z menoj ni dobro češenj zobati!« Divje je zamahnil po zraku s pestjo, krvne oči so se mu sovražno zableščale. Agata je začudeno poslušala. Cigana je dobro poznala. Pred leti se ji je večkrat približal, ko je bila sama v koči, da ga je morala enkrat napoditi kar s sekiro. Moža ni hotela vznemirjati zaradi tega cigana, ki se ga je pač sama znala otresti, čeprav je bil tak divjak. Zdaj pa je hipoma slutila, da je možev sorodnik. Res je enkrat Janez nekaj pravil o neki svoji teti, ki je služila nekje na jugu in se je spoprijateljila s ciganom, a več ni vedela. Zdaj pa ve, da je ta cigan njegov sorodnik in morda lovecnega čuvaja Pege. In spomnila se je na divjega lovca Tomaža, ki je včasih zahajal tudi v njih kočo, ko je bežal po hostah pred zasledovalci. Da, kako buren je preživljal svoje življenje! Kar odločila se je, da bo možu vse povedala in da nikoli drugič ni umoril Pege. Češ, da so ga ljudje tiste dni videli, ko je potoval tam okoli po planinah, kjer je bil lovec ubit. In krepki živahni Tomaž se ni sam javil in skušal dokazati, da je nedolžen. Tudi očetov ni čakal, da bi ga zajeli in odpeljali ter ga odvedli pred sodnike, kjer naj bi se zagovarjal. Vzel je svojo puško ter odšel v planine, kjer se je poslej skrival kakor divja zver in s tem dejanjem še bolj potrdil sum, da je res kriv in da je prav on tisti zločinec, ki se boji pravice. Le redkokdaj se je vračal domov k materi, ki ga je ljubila in vedela za njegovo nedolžnost ter trepetala za njegovo življenje. Uradniki so povpraševali tudi pri njej, stikati okrog, pa našli samo njegove cape, ki jih je starka skrivala in pripravljala perilo in brisače, da se je okrepčal in preoblekel, kadar je prišel domov ves utrujen in zamazan. Seveda je vedno prej nastavil koga pred hišo, da je oprezal okoli in ga takoj opozoril, da je lahko zbežal, saj je oko postave pazilo budno nanj. Pa dober človek je bil Tomaž in še kako dober! Dokler ni bil osumljen, je skrbel za mater in ji pomagal. Zdaj je moral skrivati samo skrb zase in za sanje. Če je prišel k ogljarjevim otrokom, jim je vedno prinesel kako malenkost. Sicer je bil krepki mladenič vedno žalosten. Tako lep in vitek fant je bil in še mlad, pa je imel tako skvarjeno življenje brez svoje lastne krivde. Jeriša se je Tomaža smilil in najrajši bi mu vse povedal, pa ga je vezala prisega. Zato je skrbel in trpel in čutil s fantom, a sam mu ni mogel pomagati. Vrbe pa tudi ni smel izdati, saj se ga je bal, ker je vedel, da bi cigan lahko vse podnetil s samovoljnikom in še komu izmed njih uplenil življenje. Agata je vedela dovolj. Ko je cigan hahljajoč se potegnil iz žepa steklenico žganice in oglarju napil, je ona malone odšla proč domov. Zdaj se je spomnila, kako je bil Jeriša vedno zamišljen, če je kdo omenil cigana ali Tomaža, razumela je njegov molk in kar zabolelo jo je, da mož ni smel z besedo na dan. Ko se je približala koči, je začula pred vhodom tiho govorjenje. Opazila je Vero, ki je sedela pred kočo in se pomenkovala s Tomažem, ki ji je pripovedoval o življenju, kjer se je udomačil in se potika kakor divja zver ter se skriva, ker ga dolže umora. »Nedolžen sem, veruj mi, deklica!« je dejal in se plašno ozrl v Vero, ki ga je prijazno gledala. »Lepo je tam gori, toda tudi strašno, zlasti kadar zahrujejo viharji in zadivjajo bliski in strele.« Ona pa je zamahnila čez pobočje, kjer je padlo sonce čez daljne griče: »Povsod tod je lepo. Vendarle bi rada na sončna ravnina med zlato klasjem in bilje. Prijetno je tam, kjer se vrste razkošni vrtovi in prijazne hišice med drevjem. Zdi se mi, da sonce prežene vsa siromaštvo, ki ga tu gledam in trpim noč na dan! Da, tam je toliko bleščav, vse več kot pri nas, ki je vsa prepletena z gozdnimi sencami in tišino, ki je vsa zagonetna in globoka, a včasih tudi strašljiva, če se človek zamisli vanjo sredi temne noči in prižiga v gluho temo.« »Pa je lepo na teh ravninah v teh hišah in ljudje so morda boljši kot kar tam dole, je ugovarjal mladenč.« »Ali meniš? Vendar mora biti tam vse drugače! Tam je vsega dovolj in ni takega uboštva, ki nam seka kri in mozge, da trepemo pod njim kot pred silnim bremenom! A ljudje, kako naj bodo slabši? Prepričana sem, da so veseli in dobri, saj ni med njimi morilcev, ne takih, ki bi morili in obdolžili druge.« Kamenal je se ji je: »Ljudje so pač povsod samo ljudje! Morilec je bil v planinah samo eden, ta nesrečni, kdo je bil? Enkrat bova obračunala in tedaj se boji, da bi se ne spozabil. Vem, srečal ga bom in odgovarjal mi bo, pa če mu v klavrnih trgih odgovor z jezik!« Njegovo lepo obličje se je pomračilo, oči so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spreletela obraz. Njegov lahko zakrivljeni nos se je kar zavil in črte ob ustih so se zaostrile. Ko ga je mladenka pogledala, se ji je videl še posebno lep in prikupen. Tedaj je pristopila mati in zdrznil se je. Vljudno jo je pozdravil in hotel oditi. »Kam se ti mudi?« ga je ustavila Agata in ga povabila, naj še posedi in kaj pove. Toda Tomaž je zdaj kar zamolklo besed. Že je hotela Agata vse povedati, kar je zvedela, pa se je premislila. Ne, bolje, da počaka, da malo preudarji sama in mu šele potem pove vse, kar je res. »Pridi jutri ta čas k nam! Nekaj važnega ti imam povedati!« je dejala mladenču in odšla v kočo. Vera je bila radovedna, a Tomaž je samo pokimal in se poslovil. ==5.== V Jeriševo hišo se je naselila veselost. Tomažek je bil nekaj dni pri gospodarjevih na počitnicah. Stari, sivi gospodar Založkar je sedel pred hišo, držal pred seboj sklenjeni roki in vrtel palec ob palcu. Kadar je to počel, so vsi vedeli, da je mož dobre volje. Sicer je bil mali debeluh ves zamaknjen v svoje delo in trgovino z lesom in ogljem. Ogljarjev Tomažek se je pred hišo igral z njegovim Mirkom. Opazoval je oba otroka in videl, kako je bil Tomažek vesel orglic, ki jih je imel Mirko. Starec je držal svoj tolsti obraz, mežikal in stiskal ustnice ter se hipoma spomnil, da bi temu beračku napravil kako veselje. Nadeveden, kaj si bo deček izbral, če ga vpraša, kaj si želi. Poklical ga je: »Tomažek, nekaj bi ti kupil, ker si prikupen deček. Morda bi rad novo obleko? Če rečeš, dobil Tomažek, ki je sedel pred njo na trhlem štoru in izvabljal iz orglic poskočne glasove. Drugi otroci so sedeli okoli njega z odprtimi ustmi, vsi kar zamaknjeni v poskočne zvoke. In ko je videl še Agato, ki je stala v bližini in se držala na smeh, in Vero, ki je zadovoljno kimala in dvigala roko, kot bi delala z njo takt, je postal tudi sam vesel. Ko pa je prišel pod večer Tomaž, so ga hrupno sprejeli. Jeriša je moral pogledati h kopam, a Tomaž in mati Agata sta ostala nekaj časa pred hišo sama, otroci so se porazgubili, le Vera je pospravljala in nosila nekaj po koči. In ogljarjeva je omenila fantu: »Ali bi prosil mater, naj pridete prihodnji teden malo k nam pogledat?« Pri tem je bila zadregnjena in vsa je zardela kakor dvajsetletnica. »Kaj pa naj dela naša mati pri vas?« se je začudil mladenč. »No, saj poznaš njen poklic. Ona je dobra babica in skromna žena, najrajši bi jo imela.« Zdaj se je Tomaž zasramoval, ker je gospodinja pravila v zadregi in osramočen je hitel pritrjevati, da bo znal kaj priti, čeprav ne bodi več po tem opravku, ker je že stara. Ko sta prišla za strelišče od hiše, se je Agata ustavila: »Fant si, ki zna molčati. In dober človek si, saj imaš rad otroke in tudi namiriš si že naredil marsikako skromno veselje, ki ti je šlo iz srca. Menda ti lahko zaupam?« »Brez skrbi, matiče.« Agata se je resno zazrla v zaskrbljeno obličje mladenča, ki je bil vse preveč resen za svoja leta. Potem ga je skoraj glasno vprašala: »Povej mi odkrito, ali veš, kdo je ubil brezdomnega čuvaja?« Začudeno jo je pogledal: »Saj vendar veste, da jaz! Zakaj se šalita?« »Dobro veš, da ga nisi in tudi mi vsi vemo, mi bo, pa če mu v klavrnih trgih odgovor z jezik!« Njegovo lepo obličje se je pomračilo, oči so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spreletela obraz. Njegov lahko zakrivljeni nos se je kar zožil in črte ob ustih so se zaostrile. »Zakaj postajaš malodušen in obupan, če se o tem govori?« »Saj ne morem drugače! Kako naj rešim to obtožbo? Kako zagonetna je strašna in resnična, a nerazumljiva!« Agata je mirno nadaljevala: »Poslušaj in molči! Danes sem slučajno čula pogovor mojega moža in cigana Vrbe, ki se ga vsi ogljarji boje, saj je pravi strašni človek. Dinača in se zna maščevati, če treba. Nikjer ni nikoli se umaknil. Izdali, da ni on tisti zvedel. Vem, da je morilec Vrba in nihče drug! Moj mož mu je to zabrisal v obraz. Žal je, da je Janez vezan in mora molčati!« »Vrba? Vrba? O, ko bi ga mogel prisiliti, da bi se kar sam izdal!« »Morda se še vse kako preobrne, saj človek sam ne ve? Včasih se najbolj zamotana reč tako preokrene in obrne na dobro, da si niti misliti ne upaš! Toda poguma se ne sme izgubiti! Bodi močan in vztrajen, saj si vendar še tako mlad!« Ogljarjeva se je obrnila in se napotila nazaj proti koči. Tomaž je ostal sredi poti in se ves zamislil. Vrba! Vrba! In že je videl pred seboj krepnega dedca s šapastimi rokami in okroglim obrazom ter majhnimi zlobnimi očmi brez trepalnic. Če bi ga mogel dobiti v roke in ga pestiti, da bi priznal? Toda kaj, če prizna njemu? Pred pričami bi moral izpovedati svoj zločin! Vse bi moral povedati pred zanesljivimi ljudmi, ki bi ga v to prisilili! Toda kako? Bolj in bolj se je pogrezal v premišljevanje, da je skoro pozabil na pot in se je šele predramil, ko je bil že na robu gozda. Hitro se je okrenil in se napotil proti koči v samotno dolino, kjer je živela v zapuščeni grapi njegova stara mati in ga pričakovala vsak dan polna hrepenenja, saj je bila ona bolj kot vsak drug prepričana o sinovi nedolžnosti. Okoli ogljarjeve koče so pa veselo pele orglice. Glasovi so se razlegali med belimi brezami in vabljivi, so se spajali s šelestenjem drevja in se vračali in dosegali uho ogljarja, ki je kuril svojo kopo. Nebote se je jel veselo obračati po taktu in se naposled smejati samemu sebi. ==6.== Ogljar Jernej Hudnik je v sosednjem hribu, za dve uri oddaljenem od Jeriševe koče, sedel na starem panju in se kar tresel od razburjenja. Nekdo mu je ponoči razmetel že tretjo kopo. Kadar jo je pazil in oprezal, ni bilo nikogar, a kakor hitro je pustil kopo v nemar, jo je našel zjutraj razrito. »Sam hudič mi kopo razmetava!« se je jezil, a vendarle ni mogel verjeti samemu sebi, da bi bile take tajne sile vmes, čeprav ni po več dni videl človeka. Premišljeval je in iskal svojih sovražnikov, pa v spominu ni mogel izslediti drugega, kakor cigana Vrbe. Da, Vrba si morda maščuje! To je njega kar sovražilo, saj je poznal ogljarjevo prenašanje in telesno moč ter se vedno jezil nanj. Kolikokrat je cigan upal na dobro zajetje plenika, nastavil zanko zajcem in srnam ter se veselil plena. Pa je moral požirati večkrat same sline, kajti ko je prišel po svojo žetev, je našel vedno prazne krvave sledove. Vedel je, da je bila žival ujeta, pa mu je nek nepridiprav odnesel plen z zamkami vred. Jernej se je vznemirjeno videl, kako cigan zavoja divjega lova: »Kaj naj ga vlečem pred sodnike in potem še sam pričam o njem?« je dejal, saj se je bal, da bi naposled bil tudi sam osumljen, da stika za zankami in odnaša plen, namesto da bi že vse skupaj razkril. Da, naposled naj se njega obdolži tatvine divjačine, saj se kakršna zaječa res ni branil. Hm, koko drob, samo malo žlico nastavim, pa imam slastno zajčjo pečenko! Kdo naj bi jo zametaval? A poleg vsega bi si nakopal še hujše sovraštvo cigana Vrbe. Če se ga sicer v odkrito borbo ni bal, toda poznal ga je in vedel, da bi mu lahko zahrbtno kaj storil. Krepki Jernej, ki je bil silen in močan, da bi zmagal bika, se je raje izogibal ciganu. Le ko ga je nekega dne ležeč za grmovjem opazoval, kako se je priklatil in nastavil zajcem, mu pečenke ni privoščil, češ da tak razbojnik niti oka ni vreden, ne pa poštenega zajčjega mesa. In tako je poslej Jernej večkrat jedel zajčje in srnino meso, čeprav se ni sam nič trudil zanj. To je pač poskrbel Vrba, ki je pridno nastavljal zanke, klel, kadar ni ničesar našel, in vendar vztrajal. In tako je bil zdaj Hudnik do dobra prepričan, da mu drug ne more kop razdirati kakor cigan. Pošteno se je razhudil. »Jaz njemu razdiram zanke, a on meni kope! Toda velika razlika je, bratec moj mili! Tvoje zanke so hitro nastavljene, a moje kope gradim in gradim, da sem ves črn! Sicer pa mreža nastavljena vendar ne more kar zagotovo misliti, da mu jaz hodim v njo, saj me zasačili še nikoli niso!« Jernej pa je bil vsega tega kar naenkrat dovolj. Bil je mož dejanja, in kadar ga je zgrabila njegova prava jeza, ni prav nič več okleval, pa četudi mu je šlo za glavo. Ko se je zmracilo, je pograbil svoj korobač, si nataknil pipo in jo počasi vtaknil proti kopi, ki jo je tiste dni zgradil. »Tako moram storiti, kot bi se sploh ne nameraval strašiti! Mreža pač pazi kje in opreza name! Danes ga pa moram prestrašiti! Ampak revež bo, ubožec, če pokusi mojo gorjačo, se je jel hahljati.« Iz ogromnega temnega kupa je vstajal siv dim in že od daleč pozdravljal ogljarja, ki je zadovoljno kimal. Trikrat je obšel kopo, si jo pazljivo ogledal in pokimal ter kar glasno dejal: »Dobra si, kar domov jo mahnimo! Vraga, menda vendar še znam graditi kope, da bi mi jih veter ne podrl. To je že kar otročje!« Počasi se je napotil nazaj v goščo, toda napravil je samo kakih petdeset korakov in se ustavil v gostem grmovju, se še enkrat pazljivo ogledal in se vlegel na tla, kjer je mirno obležal. Počasi je vzhajal mesec. Mehka bleščava se je razlivala čez pobočje, zavalovala vise in objela strmino ter poljubila zamaknjene breze, ki so skrivnostno šepetale v jasno noč. Jernej je pred leti kot dvajsetletni mladenec zelo rad sanjaril v prirodi. Bil je zaljubljen v lepo Malko, ogljarjevo hčer iz sosednjih hribov, ki jo je premožni gospodar in jo pustil v sramoti, da je zaradi pomanjkanja umrla. Zdaj mu je bilo štirideset let. Značaj se je poslej ogibal in mnogo je delal in sameval. Postal je nekam čudaški. Tovariši so ga zelo spoštovali, saj so vsi poznali njegovo silno telesno moč, ki je na preproste ogljarje močno vplivala. Sicer ga pa sploh ni mogel človek sovražiti, saj je bil res dober in miroljuben. Le razsrditi se Jernej ni smel. Tedaj je bil pravi Gorenjec. V svoji besnosti ni poznal nikogar in često se je potem kesal, če je kaj napačnega storil. Njegova sreča, da se slepa ni razljutil in je ostal hladnokrven in miren, ko so že vsi vzkipeli. Zdaj je slonel v mahu, premišljeval in kimal predse. Spomnil se je, kako so ga tudi sam kot petnajstletni fant čakrat šle petkrat s cigani, ki so ga zvabili s seboj, ga hoteli naučiti krasti in mu vsiljevali nevesto. Pa se jim je smejal in neke noči pobegnil od njih. Kasneje se je zagledal v svojo Malko. Ko mu je umrla, je šel k vojakom in v vojsko. Ni se ogibal krogla, a niso ga marali. Zdrav se je vrnil v svoje hribe. In bilo mu je, da vidi v mesečini vse slike svojega trpljenja in tudi svoje sreče. Vedno jasnejši so vstajali spomini in rasli v jasnini nad njim. V svetlavi se je bližala Malka, ki je ni nikoli pozabil in ji je vse odpustil. V drevju je zašepetalo, kakor bi se pritaje oglasila in zaznalo je njeno prosojno obličje. Ogljar se je blaženo nasmehnil in stegnil roko ter se predramil iz svojih sanjarij in obstal negiben, saj je prav tedaj švignila mimo njega senca. Ko je prihajajoč dospel do kope, je bil Jernej že za njim. V mesečini je takoj spoznal cigana Vrbo. Vrba je obstal pred kopo in se zarežal: »To boš še klel, ko boš videl svoje delo uničeno!« »Morda pa ne bom!« Že je začutil klešče, ki so ga zgrabile za vrat. Hotel se je otresti, a ogljarjeve roke so ga še bolj stisnile in začel je njegov sikajoči glas: »Ti capin nemarni, mi noč delaš tako škodo! Priznal sem ti, a zdaj ti ne bom več, kajti bojim se te! Če te pa enkrat zlomim, ti polomim brez usmiljenja rebra, da veš!« Vrba se je zasukal in se obrnil spretno kakor mačka in zgrabila sta se kakor dva medveda in se pričela metati. Jernej je dobro vedel, da cigana divjak nadkriljuje, vendar ga ni hotel takoj vreči, temveč ga je pustil, da se je na vse kriplje trudil, da bi ga treščil ob tla. Vrbi so nabreknile na vratu žile, kri mu je udarila v obraz, oči so mu zakrvavele. Tedaj se je Jernej glasno zakrohotal: »Ti revež se boš metal z menoj!« In njegove lopataste roke so spet stisnile Vrbo kakor primež, da je trenutno zakolebal in potem odletel v mah. »Naj ti bo! Rekel sem, da te ne bom tepel, čeprav sem prinesel gorjačo s seboj za tistega, ki mi podira kope. Da si tako zloben, si kar nisem mogel misliti!« Cigan je vstal, škripal z zobmi in odšepal v hosto. »I, kaj se vendar jeziš?« se je tedaj oglasil Tomaž, ki je prisopel po stezi od druge plati. »Ta capin ciganski mi je že tri kope razmetal!« »Pokažem mu!« je zarentčil Jernej. Tomaž se je namuznil in potrepljal očaka po plečih: »Meni je šele naredil škodo. Takega vraga mi je zagodel, da ga imam za zmerom dovolj!« Jernej ga je vprašaje pogledal. Tomaž je prijazno nadaljeval: »Niti zaupati se ne smem nikomur in se z njim posvetovati. Tebi bi že povedal, saj si molčeč in pošten. In ti si morda tudi res edini, ki bi mi lahko pomagal.« »Kako naj ti vendar pomagam jaz samotar?« se je začudil ogljar. Tomaž mu je vse povedal o umoru. Jernej se je praskal po glavi in kimal, premišljeval je in napenjal možgane, a takoj mu ni padla nobena pametna na um: »Vedel sem, da ga ti nisi! Zdaj bi bilo dobro tega vraga prisiliti, da bi priznal, seveda bi bilo dobro, pa še kako! Toda na kak način naj zločinca prisiliva?« Tomaž se mu je poklonil: »Moder si in močan, da bi ga lahko zmlel v prah. Svetuj mi vendar in pomagaj!« Jernej je šel in še kimal, se drgnil po debelem, močno zapečenem nosu, skrčil dolge resaste obrvi in kranil zarjaveli obraz. Naposled je stisnil iz sebe: »Zdaj še ne vem ničesar, nobenega izhoda ne najdem! Toda čakaj, da se prespim! Morda se vendar spomnim kaj pametnega; saj velikrat pride misel sama od sebe, pa se oglasi! Počasi pa ne bom, kajti tudi meni je ta cigan gorak! Pa ti morim večje človeka, a drugi naj trpi zavoljo njega. Jaz bi tako ljudi kar brez sodbe pobesil! Potem bi se vsi vasi premislili in bi ne morili!« ==7.== Stari lesni trgovec Založkar je umrl ravno pravi čas. Na srečo je bil življenjsko visoko zavarovan, da sta bila sin in žena preskrbljena. Prav tisti dan, ko je prišel eksekutor, da bi mu prodal, ga je že dopoldne zadela mrtvica. Vse njegovo veliko posestvo je odkupil trgovec Mešiček, ki je bil moder, mlad in podjeten človek. Imel je že prej v bližini Založkarjeve svoje ogromne hoste, a zdaj je še Založkarjeve prikupil. Takoj prve tedne je svetoval svojim uslužbencem, naj priredijo svojo veselico. In drvarji in ogljarji so se res zedinili, ker je gospodar silil, naj se odločijo: »Le brez skrbi naredite rajanje! Založil bom denar jaz, a potem mi vrnete! Dobiček bo pa ves vaš, jaz ne maram ničesar!« Mešiček, ki za delavce ni bil slab gospodar, si je od veselice obetal posebno spremembo. Upal je, da bo lahko svoje mestne prijatelje, ki so bili pač nami razvajeni, kar presenetil. Tudi svojo sestro Minko in njene prijateljice je pregovoril, da so se začele zanimati za prireditev in so hotele pomagati kolikor mogoče. Mešiček sam je pa koval načrte in premišljeval, kaj in kako bi vse uredil, da bi bilo več zanimivosti in privlačnosti. V široki dolini med hribi so se pričele priprave. Minka in njene tovarišice so prihajale sledeči dan z vozom na trato, pregledovale dol, svetovale in ukazovale ter privabile s seboj jed za delavce. Vsi, zlasti ogljarji, so bili veseli, saj se jim tako še nikoli ni godilo. Drvarji so postavili iz debel visoko zračno lopo, podobno staroveški gradiščni. Vse je bilo preprosto in čvrsto izdelano, saj je nadzoroval delo bistroumni mladi inženir Slivnik, ki je nekega dne omenil tudi Jeriši: »Tako zanimivi ste ogljarji. Dajte se no že vi postaviti in naredite kaj svojstvenega!« In Jeriša se je spomnil, da bi napravili v kotu visoko kopo, ki bi jo zažgali na veselici, a poleg nje bi postavili beraško oglarsko kočo. In Jeriša je to dejal tovarišem, ki so bili takoj zadovoljni. Lotili so se posla in zgradili kopo, ki je imela skoraj deset metrov v premeru. Težko so jo gradili in potruditi so se morali, napravili so zanjo poseben oder. Naposled je stala tam popolna in lepo okrogla. Zamašali so jo z ilovico in jo potem pokrili s travnato rušo, da je bila videti kakor hribček. Dan veselice se je bližal. Vsi so ga željno pričakovali, a najbolj Mešiček sam, saj je povabil mnogo odličnikov. Veselični prostor je bil popolnoma spremenjen. Razni paviljoni so se smehljali med drevjem, zastavice so štrlele, povsod je sijalo cvetje in umetno zgrajeni grad je vabil s svojo senco in blagom in dobro založenimi shrambami. Preden se je tisto nedeljo pričelo slavje, je hotel Jeriša odvesti ženo in otroke v oglarsko kočo na veselici: »Naj si gospod ogledajo, kako je vse v resnici! V koči boste tu sprejemali boste še bogate, da bodo vsaj videli naše pravo siromaštvo, ki ga pač poznajo menda iz knjig, ali še to ne!« Pa se je uprla žena in tudi Vera. Naposled je Jeriša odvedel samo svoje najmlajše. Pa se je med potjo spomnil na gospodarje. Tako skrben je bil in dober ta gospod Mešiček, morda mu ne bo prav, da privede s seboj te zanemarjene otroke? Ko je prišel na veselični prostor, je našel vse še bolj spremenjeno kot doslej in vse praznično in veselo. Mladenke so šele zadnji dan okrasile svoje stojnice z vencem in vso uredile. In ko je stopical okoli in videl same srečne obraze, mu je postalo kar nekam nerodno. Tedaj se je oglasila gospodarjeva Minka, ki je prihitela od nekod in se naenkrat znašla smehljajoča se pred ogljarjem: »Janez! Veste kaj! Otroke bi bili pa lahko doma pustili in prišli z ženo in Vero, ki je prikupna in lepo dekle! Ali jim ne privoščite trohice veselja? Pa tudi svoj delež boste dobili, nikar ne mislite, da je bil vaš trud zastonj.« Jeriša je zadregnjeno molčal in nekaj cincal, a povedati ni mogel nič pametnega. Minka ga sploh ni poslušala. Povabila je otroke s seboj in napotila ogljarja, da mora nazaj v hrib po ženo in hčerko. Minka je dala deco v oskrbo neki znani kmetici, ki je prišla radovedna na veselo rajanje ter je bila zadovoljna, ko ji je gospodarica stisnila v roko nekaj drobiža in za otroka pečene štruklje. Minka je takoj zaposlila tudi Vero, ki je bila še dokaj lepo oblečena, a mati je dobila nazaj svoje otroke in se kmalu znašla med drugimi svojimi znankami, ki so jim določili poseben prostor, kjer so jim postregli brezplačno. Zasmrdela je podoba, temna krajinska zgradba je zasijala. Črna kopa je bruhala dim, a najprej so začele žvižgati iz nje kušaste rakete. Gospoda se je čudila, ogledovala neobičajno stavbo in kopo, postajala pred oglarsko kočo, a vanjo ni stopil nihče, kajti ni se jim videlo umestno kvariti si veselja s pogledom na bedo, ki je itak povsod na svetu dovolj. Jernej je pomagal pri oglarski kuhi. Oblekli so ga v bele halje in kuhal je v velikem kotlu roženko, tovariši drvarji so kuhali guljaž, a nadzoroval jih je strogi kuhar iz mesta, ki je z visoko belo kapo na glavi ves rdeč in gladek slišil prikazen Miklavža, ki si je za večerjo dal obriti brado. Temu Bineču pa, ki je služil že v hrvaških šumah in je znal peči tudi peščenke na ražnju, je ves vrtil velik raženj in kar požiral vonj debele pečenke. Ljudje so se izvrstno zabavali. Mešiček se je pokazal umirjenega. Ukazal je dati vsem delavcem jedače in tudi piti, da se je povsod razvila dobra volja. Veselica se je obnesla in gospodar sam res ni maral dobička. Odračunal je stroške, a ostanek je razdelil delavcem in tudi Janez je dobil kar dva stotaka, ki sta ga tako osrečila, da ju je nekaj časa držal pred seboj in strmel v gospodarja, ki je že menil, da mu je dal premalo in mu je pridajal še enega, češ da bo zato za nameček nekaj napravil, ker delavci morajo vsekakor dobiti kak dinar več. Ko se je hotel Jeriša zahvaliti, je Mešiček že odšel dalje, a zatrdil mu je, da je to pač samo povrni račun, da pa vsekakor dobi še kakega kovanca, ko bodo vse natančno preračunali, kar pa zdaj na veselici ni mogoče. Hotel se je pač tudi v tem pokazati gostom, ki so opazili vsako njegovo kretnjo in ga hvalili. Ker so bili nekateri njegovi boljši odjemalci, jim je to dobro delo in v tej njegovi kretnji so videli nekaj praktičnega in obenem tudi res človečoljubnega. Še dolgo v mrak so se ljudje veselili, a godba je zvonila in jim vabljena na trdni smrekovi oder, ki so ga postavili tišči nalašč za plesalce in vsega okrasili z zelenjem in zastavicami. Gostje so se razšli šele proti jutru, vsi veseli in židane volje. * Med tem ko so se ogljarji in drvarji zabavali, ko je doneča poskočna melodija veselih polk z gore in dol ter se zaletavala v hribe, od koder je spet odmevala nazaj, je cigan Vrba čepel v hosti pod staro bukvijo in poslušal. Nekaj besa ga je sijalo v očeh in divje je stiskal pesti in zobe. Grizli sta ga zavist in jeza. Kako so srečni nekateri ljudje! Še ti bedni ogljarji so danes počaščeni in imajo svoj veseli dan. Pri polnih mizah sede, se vesele in še plešejo povrhu. Postavili so si svojo veliko kopo, ki so jo pod vrhom okrasili s pisanimi papirnimi trakovi, da je videti kakor mogočna zelena pogača. On pa sameva in trpi. Še tiste zajčke, kar jih nalovi, mu pred nosom odnese Jernej, ta hudobni dedec, da bi ga strela! E, mu bo že pokazal, da, pošteno mu je že zagodel, saj cigan ne bo pozabil, kako ga je zadnjič treščil ob tla kakor mlado ščene! Da, kaj takega se ne pozabi, preden se človek do maščuje! Hipoma se je spomnil, da ta večer Jernej pač ne bo doma in da bo prišel zelo kasno, če sploh pride. Kmalu prične pred seboj kovati načrt. Potem se počasi dvigne in gre proti Jernejevi koči, ki leži v hribu tiha in mrtva, slično mrki krti. Nekaj časa čaka, a potem se opogumi in že je pri vhodu ter skuša vstopiti. Stara iz neobdelanih desk zbita vrata so pritrdna s kavljem. »Ni ga doma!« ugotovi Vrba in zadovoljno pokima. Potem počaka, da se popolnoma zmrači in prične nato s svojim delom. Kočo hoče podreti, pa mu ne gre od rok. Jernejevo delo je pač trdno. Pa je uvidel, da bo kočo kar zruval, odbil deske in zmetal vse na kup, podložil dračje in zažgal. Zdaj se spomni, da ima Jernej v koči vsaj nekaj, kar je kaj vredno. Upre se v vrata. Kavelj znotraj odjenja, cigan ga zunaj zasuče in skoro telebne v kočo. Brž se jame ogledovati. Jernejeva suknja visi tam. Stara je in kar zdelana, menda jo je podedoval še od deda, a dobra bo. »Le kje ima ta vrag puško? Mora jo imeti!« roji ciganu po glavi in stiká okoli, pa je ne najde. Neutrpen postane, vzame količek za kuhanje polente in nekaj posode ter z vsem odhiti v grmovje, kjer posodo zakoplje, a plašč si kar obleče. Vrne se in prinese kup dračja in listja, naloži vse na Jernejevo ležišče in se reži: »Nocoj bo pa mesto tebe tu počival rdeči petelinček, ki te pač ne bo preveč razveselil! Toda, kaj hočeš, brate moj ljubi, se boš pa nekaj tednov potepal po hostah in prenočeval na prostem, boš vsaj spoznal kakšen revež je Vrba!« Že je prižgal bakljo in zanetil. Ko je videl, da ogenj prijema, je odšel iz koče in jo skrbno spet za seboj zaprl in zaklenil. Dokaj daleč proč se je vrgel in počakal, da je videl, kako je plamen švignil kvišku. Zdaj so se mu oči zasvetile od veselja, z divjim užitkom se je njegovo življenje vpijalo v plamen in najrajši bi vriskal, ko je gledal uničenje uboge koče. Ogenj je zalival z vso silo in obsvetlil tudi cigana, ki se je zdajle spomnil, da bi lahko zadel goreči ves rod in bi naposled v ognjenih plamenih že lahko izgubil on sam. Takoj je vzel pot pod noge in tekel kakor mlada srna po stezi vedno dalje in dalje. Res se je vnelo tudi nekaj grmičevja v bližini koče, ker pa ni bilo vetra, je ogenj pričel pešati in je naposled izplahnel. Jernejevo kočo pa je izginila v njegovem objemu in ostal je za njo samo kup pepela. * Ljudje na veselici niso opazili ognja, saj je koča stala na nasprotni strani hriba. Kvečjemu je kdo opazil dim, a vsak si je pač mislil, da gori kaka kopa, saj hujšega ognja ni bilo videti. Ko so se ogljarji pozno ponoči vračali domov, razen Jeriše, ki je pač moral zaradi otrok že prej v svojo kočo, jim je prihitel nasproti Tomaž, ki je zasopljen Jerneja ustavil: »Prekmalu sem prišel nocoj k tvoji koči! Ali veš, kaj se je zgodilo?« Jernej se je takoj zavedel, da mora biti nekaj posebnega, saj bi sicer divji lovec, ki se je ljudi zelo ogibal in se tudi bal, da ga zgrabijo orožniki, pač ne prišel tako daleč v dolino. Radovedno je pogledal prišleka: »Povej no! Ali je ta ciganski zlodej imel kremplje vmes?« Tomaž je pokimal: »Da, Vrba! Kočo ti je zažgal. Dobro je moral zanetiti, da je pogorela do tal.« »Huditič!« je zaklel ogljar proti svoji navadi in se prijel za glavo. Spomnil se je na svoje prihranke. »Nisem bogat človek, toda samec sem in nekaj malega sem si prištedil. Menda mi ni hudobec upepelil tudi mojega denarja?« »Če ga je našel v koči, ga je pač sam vzel, sicer je gotovo zgorel, če si ga imel nezavarovanega.« Jernej ni odgovoril. Oba sta se podvizala vkreber. Žalostno pogorišče ju je sprejelo. Še se je vil iznad njega dim, a koče ni bilo nikjer. Jernej je prostor preiskal in pogovoril, kjer so je koča, začela. Od vhoda je naštel pet korakov. »Tule v kotu je bil kamen v tleh. Morda ga ni premaknil?« Z vejami sta pometla tla in dospela res do kamna pod pepelom. Odomila sta debelo vejo ter ga skušala dvigniti, kar se je močne mu ogljarju kmalu posrečilo. Pod kamnom je ležala umazana stara cunja, ki jo je Jernej odvili in se zasmejal: »Denarja vendar ni dobil, pa tudi upepelil ga ni! Zdaj bo že šlo … Čakaj! Ali nisi rekel, da si ga videl takoj potem, ko je ogenj zaplapolal?« »Seveda! Saj sem ga celo opazoval, ko se je še enkrat vrnil, vrgel v ogenj jelševo vejo in zakričal: »Le vse pogori koliba črnega vraga!« »Naznanim ga!« je zakričal ogljar, a potem se je gromko zasmejal in poudaril: »Da, vidiš! Sicer ti ne boš mogel za pričo, ker bi te takoj zgrabili. Toda če povem, da imam priče, ga bodo orožniki pač sami poiskali, ko jim povem kar naravnost, da je samo on požigalec! In tedaj, ko ga primejo, lahko povem tudi, da je prav on morilec brezdomnega čuvaja Pega. Ko bo v rokah pravice, pač ne bo nevaren in se ne bo mogel zanašati nad Jerišo, ki ni kriv, da se bo vse razvedelo.« »Prav imaš! Toda orožnikom moraš vendar reči, naj mu ne povedo, da si ga ti naznačil,« je omenil Tomaž. »Zakaj pa ne? Ali se ga tako bojiš? Meni je svoje pač naredil in več mi ne more!« »Ne, ne bojim se ga! Ampak meni se kar dozdeva, da ni popolnoma pri zdravi pameti, naj bi sicer pač ne ravnal tako!« Jernej se je zarežal: »Če je norec, naj ga zapro med norce. Če je pa hudodelec, naj bo obsojen, kakor je zaslužil!« Tomaž mu je smehljaje pritrjeval. Potem ga je vprašal, kje namerava prenočiti. Jernej je brezbrižno zamahnil z roko: »Hosta je moj dom in tu lahko prenočujem, dokler ni mraza. Potem, preden pritisne burja, si bom že kaj postavil. Ponoči mi bo lažje pomagati graditi, kadar bo jasna noč, saj tedaj ne bodo menda orožniki stikali okoli.« »Pa bi šel nocoj z menoj?« ga je povabil Tomaž. »Pa grem, saj sem radoveden na tvoj dom,« je odvrnil Jernej in se okrenil. Počasi sta odšla čez hrib v drugega in čez drugega v planino, ki je visoka in ponekod sijala v mesečini. Zaiskrile so se pred njima poševne strmine, sive in sovražne so strmele z vilave kakor skrivnostni obrazi okamenelih velikanov, vstajajočih iz nedavne davnine. Visoko med skalami se je Tomaž ustavil. Skozi ozko razpoko sta se splazila globlje med skalami. Razpoko je divji lovec spretno zamaskiral z majhnimi kamni, ki so tvorili navidez nekako celoto. Nekaj časa sta se plazila med skalami, dokler nista prišla do nizke police, zlezla nanjo in se potem spustila globlje ter se znašla v ozkem koritu, iz katerega sta potem prišla še niže v dokaj prostorno dolino. »Doma sva,« je dejal Tomaž. Jernej se je ozrl. Pred seboj je zagledal skromno ležišče in na dveh kamnih desko, ki je pač služila samotarju za klop. »Torej tukaj se moraš skrivati po nedolžnem?« Tomaž pa je pomolil Jerneju desnico in mu nekam svečano dejal: »Pozdravljen ti prvi v mojem domu, kjer razen mene ni bilo še nikogar!« Usedla sta se. Lovec je iz nekega kota prinesel trdo zaprto leseno skrinjo, iz katere je vzel kos slanine in kruh, a iz deske je izkopal steklenico jabolčnika. »Pokrepčajva se! Moja zaloga je skromna, saj veš, mati je siromašna, krasti pa ne maram! No, počasi bo že boljše, samo da bi našel spet nekaj ljudi.« Tomaž je povabil Jerneja naj bliže. Tudi sam se je ulegel na trdo ležišče in kmalu sta zaspala trdno kakor ubita. ==8.== Cigan Vrba je ostal predrzen kakor vedno. Ker je bil za svojo osebo prepričan, da ga nihče ni videl, ko je zažigal, se tudi ničesar ni bal. Orožnikom se je sicer vedno izmikal, toda bežal ni nikoli pred njimi, saj je vedel, da mu zaenkrat ne morejo do živega. Nekega dne pa je srečal Jerneževo Vero na gozdni jasi. Kar obstal je. Šestnajstletnica ga je ravno očarala, kakor bi jo ne bil prej sploh opazil. Prišel je z njo kramljat, a ona mu ni niti odgovarjala. Vera, ki se ga je zbala, je hitela domov, a vsiljivi Vrba jo je kar spremljal in ji govoril razne neumnosti, ki jih ni niti razumela. Ko sta prišla do prve kope, se je oddahnila. Zagledala je pred njo svojega očeta. Jeriša ni cigana niti pogledal, rekel je ukazal hčerki, naj počaka pri njem, da gresta skupaj domov. Vrba se za Janeza ni dosti menil. Ker pa Vera ni hotela sama naprej domov in je obstala, je pričel govoriti Jeriši o njej, češ da sam ni vedel, kdaj je dorasla, da je postala prava lepotica, da je res še dozorela in se je on zagledal vanjo. Pošteni Jeriša je pred predrznostjo zbledel in najraje bi ga udaril, pa se je premagal, ker je poznal cigansko maščevalnost. Odgovoril mu pa sploh ni, temveč ga je samo jezno ošinil z očmi: »No, no, kaj se tako jeziš? Mar ni prav, da pohvalim hčerko? Vendar bodi in se skrivaj jo v svojo umazano kožo! Tako deklico mora med svet, da se kaj nauči in da kaj vidi! Z mano bi šla družit! Spet bi se lotil svojih citer in povedel bi te okoli! Ali bi ne bilo lepo in prijetno?« »Glej, da zgineš!« je tedaj kar zarjul ogljar in dvignil debelo poleno. Mladenka se je stisnila za očeta in sama se je zazrla cigana mirno in resno: »Zakaj me ne pustite pri miru? Kaj vam je padlo v glavo, da ste se danes vsilili, saj ste mi dali večni mir?« »Ker sem šele danes opazil, kako zlata punica si,« se je sladkal cigan. Oče jo kar pustil delo in šel s hčerko domov. Preveč razburjen je bil in bal se je, da bi res ne skočil v cigana, ki bi ga pač premagal in se naposled še znesel na njem. Ko sta prišla domov, je Vera kar zajokala, a oče je divje renčal in se jezil, da pred tem ciganskim zlikovcem ni nikjer miru. Hči je potolažila mater in ji vse povedala, kako je cigan silil vanjo. Agata se je prestrašila, da se je kar prijela za glavo. Jeriša pa je trdo dejal: »Hčerko sem že, da mora dekla od doma in služiti. Zdaj je zadnji čas, da ji dobim košček kruha. Na cigana ne bom pazil, pa četudi opreza za njim, mi naposled iz maščevalnosti zapali bajto kakor jo je Jerneju.« Še tiste dni so jo zmenili z gospodarjem Mežičkom, ki je bil takoj pripravljen sprejeti Vero k otrokom. Dogovorila sta se, da bo s prvim že nastopila svojo službo. Cigan pa je zdaj vedno pogosteje oprezal okoli Jeriševe hiše in vedno upal, da bo Vero dobil kje samo in ji prišel zopet vsiljevati svojo ljubezen. Vsi so to opazili in omenili tudi Jerišu, ki je želel tiste dni naznaniti cigana zaradi požiga. Jernej je bil tega obvestila vesel. Zadovoljno je pokimal in zabrundal: »Dobro, da ste me opozorili! Zdaj vsaj vem, kje lahko dobimo tega lopova!« »Gospodje orožniki! Mojo ogljarno kočo je zažgal tisti nepridiprav, tisti pridani cigan Vrba! Še lastni bratje so ga vrgli iz svoje družbe, čeprav ciganska sodrga ni kaj prida! Le vprašajte prvega cigana, ki ga boste srečali, kdo je Vrba, pa vam bo prav povedal, kakšen pohoten hudodelec je to! Čudno, da ga tako dolgo pustite, da hodi okoli in plaši poštene ljudi!« Tako nekako je tožil Jernej cigana, stal v orožniški pisarni, se prestopal in mencal z nogami kakor bi ga vse tiščalo. Poveljujoč, velik štiridesetletni resen mož, ga je strogo ošvrknil z očmi in se zadrl: »Kaj govoriš zoper njegove ljudi, sam nisi mož! Zakaj ga nisi pustil, da hodi svobodno okoli, vam nič mar! Če vam je rep vžgal kočo, je pa to druga stvar! Sedaj pa lepo povej vse, kako je bilo! Mi bomo natančno zapisali in preiskali!« Jernej ni držal jezika. Povedal je, kako se cigan klati po hostah, da se ga vsi ogljarji bojijo, ker je nevaren, da ni še nikomur nič dobrega storil, a slabega že mnogo, saj postavlja tudi divjačini, a zdaj je še njemu zanetil kočo. »Stvarno! Stvarno! Čemu toliko besedičenja?« se je jezil poveljnik. »Ali ne veste, da nam vaše modrovanje in ugibanje nič ne koristi? Mi moramo vedeti samo, kar ste pa zgodilo! Torej divji lovec je tudi? Hm! Zakaj sam pa niste tega že prej naznanili, saj ni zažgal koče prav tedaj, ko je nastavljal zanke divjačini?« Povelnikov glas je bil še bolj rezak. Ogljar se je popraskal po nosu kot večkrat, kadar je bil v zadregi, se prijazno nasmehnil in odvrnil: »Veste, gospodje! Povedal sem vam že, da so ga vsi preveč bojevali. No, tudi jaz sem se ga do zadnjega malo izogibal, ker ga poznam. Res pa je, da marsikomu ne bo dobra priča, če bo izvedel, da je naznanjen in bo gotovo hudoben dobil na gostu. Zato upamo in vsi prosimo, da bi ga zgrabili takoj in brez odlašanja. Veste, ta hudič je zakrivil tudi tisti umor knezniškega čuvaja. Prič pa zdaj nimam; a dobilo se bodo, boste videli, da se bodo!« Poveljujoč je skočil kakor bi ga pičila osa: »Kaj? Kaj? Vi trdite, da si kriv uboja tisti divji lovec Tomaž, tisti zviti vrag, ki nama vedno izgine kakor kafra in se skrije v skalah, da ga ne moremo nikoli izslediti?« »Da, da, gospod, to trdim.« Poveljujoč se je spet usedel, a Jernej je hitel: »Gospod! Ali vam smem nekaj svetovati?« »Kaj vi mi boste svetovali? Vi, ki se razumevate na vašo oglje in hoste!« Potem se je vendarle pomiril, pogledal Jerneja in se nasmejal: »No, pa z besedo na plan!« Ogljar se je sklonil kakor bi mu hotel nekaj zašepetati: »Vzemite Vrbo in vrag naj me vzame, če se ne bo vse pojasnilo!« »A kje naj ga dobimo?« Jernej je pomišljal: »Zvečer opreza mrčina okoli Jeriševe koče. Vsako noč lazi tam okoli, menda se mu je Verica hudo posrečila, zavrtela v možganih. Norce stare, še sem tam misli!« Orožnik se je zahahljal: »Mladost prenaša slast, a vi tega najbrž ne razumete, čeprav se najlaže razume, kajti vsak hrepeni za svojo mladostjo, le da pri mladosti v podobi mlade lepote navadno pusti na cedilu.« Umolknili so in se zamislili. Potem je nenadoma vprašal Jernej: »Kaj pa, če bi vam dal dva orožnika s seboj, da bi jima kar vi pokazali pot?« »Ne bo nič! Prvič, bo vsak, kdor me bo videl, dejal: Vidiš ga postreščka Jerneja, pa je že zavil na stranpota, drugič, bo slabo zame, če me cigan zagleda. Ušel bo in mi spet škodoval, pa vi ga potem sploh ne boste več dobili, ker so vedni, kakšen veter piha.« Potem se je ogljar nenadoma spomnil: »A, dekleti rečem, Veri! Ne more ga trpeti. Svetujem ji, naj mu reče, da se je premislila in ga ima zdaj rajši, naj pride čez dva dni o mraku, ko bo sama doma, da se pomenita zaradi bega. Ampak, če ji bo cigan verjel. Neizkušena je še in ne bo znala lagati. No, poskusimo, morda le pojde. Jo bom že jaz naučil, da bo govorila in povedala resnico vendarle tako, da bo cigana premotila njena beseda.« In domenili so se, da pojdeta drugi dan dva orožnika v planine, kot bi hotela za divjim lovcem Tomažem, ki bo ga večkrat zasledovali. Od druge strani se potem vrneta. Jernej ju bo čakal in jima pokazal pot, po kateri navadno cigan hodi, ko prihaja k Jeriševi slikat za dekletom. Poveljujoč je bil naposled zadovoljen in je za slovo stisnil ogljarju roko: »No, pa smo se vendarle lepo domenili. Če je cigan morilec, naj se le pripravi, zavoljo njega smo imeli že toliko potov, da nam prav iz srca želim, da bi že naposled videli.« Jernej se je prijazno smehljal: »Ne da bi želel komu slabo, ampak Vrbe se želi vsak pošten človek znebiti, kar je res je pa res!« Ogljar je tisto popoldne skoraj zaplesal, ko je prišel že kmalu po večer do Jeriševih, kjer je povedal, kako je opravil in naučil Vero, naj reče ciganu, da bi rada odšla, da ni bolj boljšega kruha, kamor je vrenski odšel. Če ji bo cigan obetal boljšo bodočnost, naj kar molči in ne reče ne tako, ne tako, ker se pač boji lagati. Reče naj mu pa, naj pride jutri, da se bosta kaj več pomenila, ko bo o mraku sama. Vera spočetka sploh ni hotela o tem nič slišati, ker se ni niti marala pogovarjati s ciganom in je vedno pobegnila, kadar ga je videla laziti okoli koče. Naposled je obljubila, da mu reče, naj pride drugi dan. * Vrba je sam ležal na jasi in premišljeval. Bil je že krepak dedec, niti pet križev še ni imel. Njegove misli so begale okoli Vere. Kako nepričakovano se je zagledal v dekletu. Ali je to res ljubezen? Sam sebi se je smejal pri tej misli, a priznal si je vendarle, da se mu misel vedno spet vrača k mladenki. Morda jo je premotil, kakor je včasih marsikatere. Da, kako je igral na citre in nosil! Marsikatera mestna krasotica je pogledala za njim. On pa je velik in mlad in krepak hodil od mesta do mesta in igral ter si služil denarce. Da, to je bilo včasih. Spet so mu misli zablodile k Veri. In zdaj se vrne nazaj v mesto, zdaj bo znova začel. Le večnih je zavil, a zdi se mu, da njegove roke niso več tako prožne, da mu je srce omrtvelo. Ne! Ljubezen ga bo spet vzdignila in zavrtinčila mu bo kri po žilah. Spet bo videl življenje v drugih očeh in igral, igral in ljubil mlado, čarobno ogljarjevo hčerko! Kako prijazen je bil prejšnji večer. Sama ga je povabila, naj se nocoj oglasi. Ali niso ženske čudne? Še pred dnevi se ga je izogibala, a zdaj je mahoma druga. Da, žensko srce ostane pa zagonetno, ki ga on ne bo reševal. Odvedel bo Vero in zaživel. Spet bo igral in se veselil življenja in sreče. Zakaj ni ostal med ljudmi, zakaj ga je premotila njegova ciganska kri, da se je vrnil nazaj v naravo, ki mu ni naklonjena, saj je tu užil tako malo sreče? Med tem sta prihajala po glavni cesti dva orožnika, oborožena do zob. Navidezno sta bila namenjena v planine slikat za Tomažem. V resnici sta pa na stezi med hribi ubrala drugo pot, kjer jima je prihitel naproti Jernej, ki ju je že nestrpno pričakoval. Pri studencu so zavili globlje v hosto in se približali Jeriševi koči. Od druge strani je prihitel cigan, se ozrl okoli in izginil k ogljarjem, ne da bi opazil orožnike, ki so bili skriti za gostim grmovjem, od koder so gledali, zakaj prihaja. Zarja je krvavela nad gorami, zlati pasovi so se oklenili grebenov kakor veliki bleščeči prstani, postajajoči vedno manjši so se zazrli ozko na nebu, dokler niso izginili. V koči pa je planila sedela Vera in se skušala otroški objemati divjega Vrbe, ki jo je takoj jel siliti vanjo. Ko jo je stisnil z rokama, je zakričala na pomoč. Tedaj je nekdo ostro kriknil: »V imenu zakona roke kvišku!« Cigan je odrevenel, pogledal jezno okoli sebe kakor ujeta zver, zaškripal z zobmi in dvignil roke: »Zdaj pa z rokama v zraku sem! Najmanjši gib je tvoja smrt,« je rekel orožnik, medtem ko je njegov tovariš pripravil oklepnice. Vrba se je vdal in se ni mogel približati. Naslednji hip je že imel verige na rokah. Oči so se zazrle v Vero. Stala je tam vsa razburjena in zardela, ter povešenih oči čakala, kaj se bo zgodilo. »Izdajalka!« je zarjovel cigan, a že ga je orožnik lopnil po ustih, da se je opotekel. Vera sama ni vedela, kaj se bo zgodilo. Le to je vedela, da jo bodo osvobodili tega človeka, ki ji ni dal miru in ji je delal skrbi, saj ni mogla niti koraka napraviti več v gozd. Da ga bodo zgrabili orožniki, se ji Jernej ni upal povedati, ker se je bal, da si bo v svoji lahkomiselnosti še kaj očitala. Mislila je pač, da ga bodo morda pregnali ogljarji sami. »Pomagalo si lahko, da si nam pomagala dobiti tega človeka, ki je umoril hmeljniškega čuvaja in zavoljo katerega je preganjan ubogi Tomaž,« je poudaril Jernej in ji pogledal globoko v oči. Kakor bi jo nekaj prešinilo, je dvignila glavo in zardela ter se nasmehnila. Da zavoljo Tomaža je to pač rada storila. ==9.== Vrba je stal pred preiskovalnim sodnikom, ki je nervozno hodil po sobi, se majhen in neznačen pred njim ustavljal, sukal svoj ozki kratki obrazek, trzál z velikimi svetlimi očmi in šobil ustnice. Njegov okrogel, rdeč, zdrav obraz je razodeval nekaj radovednega in veselega. Spočetka si ga sodnik samo ogledoval, s sklonjeno glavo hodil okoli njega in se včasih komaj zaznavno nasmehnil. Ciganu je bilo za enkrat vseeno, a že čez minuto je v duhu pošiljal sodnika k vragu in postal nestrpen. Kakor je vendar hodil ta človek okoli njega, kakor pajek se mu je videl, ki prede nevidno mrežo in ga hoče zadaviti in uničiti še preden se bo utegnil prav braniti. Potem se je sodnik nenadoma ustavil, dvignil glavo, se zazrl prijazno v cigana in ga vprašal mirno in komaj slišno: »Vi ste cigan Jovo Vrba?« »Da, ta sem!« Sodnik je spet umolknil. Oglasila se je strojevodska, mala debeluška z velikimi rjavimi očali na krepakem židovskem nosu, rdečih las in oči. Izpraševala ga je, kje je rojen, kje domuje, kako so se pisali starši, kako žena in če je bil kaznovan. Ko ga je vprašala, če ima kaj premoženja, se je moral zasmejati: »Cigani smo reveži, gospoščina.« Med tem se je sodnik vračal, zrl nekaj časa ovadbo in potem spet zvedavo opazoval cigana. »Svetujem vam govoriti resnico. Če boste lagali, boste puš pljuvali v lastno skledo, to vam povem! Ne mislite, da mi boste izmuznili! Meni nič! Premalo vas še, čeprav ste, kakor vidim, precejšen tiček, ki se mu ne more zlepa do živega!« Sodnikov glas je postal nekoliko močnejši, a hladen in trd in Vrba je čutil, da spoštuje tega človeka, ne, da se ga le malo boji. To spoznanje ga je jezilo, da bi najraje kar udaril. Namršil je obrvi in nekaj zagodrnjal. »Zakaj se jezite name, jezite se na sebe in na svoje zločine, saj bi brez teh ne bili tukaj in meni bi prihranili neprijetno delo, ki sem ga pa vendarle vesel. Da, cigan Vrba, bomo videli, kdo bo zmagal!« Mala sodnikova postava se je vzravnala, pogled se je zapel v Vrbo, ki je nehote čutil, da bo najbrž klonil. In vendar ni maral, ni hotel. Zmagati je hotel, saj ga nihče ni videl, si je mislil, in zato mu nihče ne more do kože. Sodnik mu je hotel spočetka kar zadati silen udarec ter mu vse povedati, kar dokazuje njegovo krivdo. Mislil si je, da ga bo to zmedlo in omehčalo. Ko pa je Vrbo natančneje opazoval, je spoznal, da bi bila to napačna taktika, kajti cigan bi se takoj oborožil in odbil vse, kar ga obtežuje. Zato je bilo bolje samo izpraševati ga. »Toženi ste umora hmeljniškega čuvaja, požiga Jernejeve koče in divjega lova. Zagovarjajte se!« je mirno dejal sodnik. Vrba je pričel lagati, da se je vse kadilo. Sodnik ga ni ustavljal. Vse, kar je cigan povedal, je ukazal zapisati v zapisnik. Sam je ostal miren in tih, kakor bi ga sploh ne bilo poleg. Že ga je imel na laži, a molčal je, prepričan, da se cigan sam zaplete v protislovja. Vrba je tajil glede ciganskih, češ da ne ve, kje taborijo in da ni res, da bi ga bili izključili iz svoje družbe. Sum je šel, ker je bil vroč človek, a oni so bili takšni. Glede čuvaja se je jel pritoževati, kako mu morajo zdaj to krivdo obesiti, saj je vendar Tomaž krivec, kar že čivkajo vrabci na strehah. Tudi koče ogljarja Jerneja on ni zapalil. Kako neki, če je bil tedaj v drugih hribih in sam ni vedel, kdaj je prav za prav pogorela. Ko je nehal, mu je stražnik vse prečital, a podpisati oziroma potrditi se cigan ni hotel. Sodnik ga ni silil: »Gospodična, zapišite, da noče potrditi in podpisati zapisnika!« Potem je še nekaj časa Vrbo pridržal in ga ogledoval. Naposled je ukazal pazniku, naj ga odvede v preiskovalni zapor. In tako je Vrba romal kar trikrat pred preiskovalnega sodnika, ki se ni prav nič naveličal izpraševanja, vzel vsakič nov zapisnik, primerjal izpovedano s staro izpovedjo in se včasih zasmehnil. Ko pa je ukazal četrtič privesti cigana, je prišel namesto njega preplašeni ječar, ki je povedal, da je cigan ušel čez 5 metrov visoki zid, ki okroža jetniški vrt, da so bile v zidu plitve udrtine, ki jih je cigan sam naredil, ko se je znesel iz ječe tako, da je iz svoje železne postelje izdrtil železni drog, z njim odtrgal mrežo na oknu ter se rešil. Sodnik je takoj javil slučaj orožnikom, a Vrba je bil tedaj že na varnem. * Da je prišel cigan pod ključ, se je najbolj razveselil Tomaž, ki je bil prepričan, da se bo zdaj kmalu izkazala njegova nedolžnost in bo spet lahko hodil brezskrbno okoli ter šel med ljudi, ki se jih je moral doslej izogibati. Da, enkrat je že bilo slišati, da bi ga hmeljniški graščak, ki je ljubil pogumne in drzne fante, morda vzel še za čuvaja, če bi se res izkazala njegova nedolžnost. In pri spominu na vse to so vstajale v Tomaževi duši same lepe slike, saj jo bil vendar mlad in nič še ni imel od življenja. Spomnil se je da Jerihove Vere, ki je zdaj služila v dolini pri gospodarjevih. Kadar je bila sončna nedelja, je rada pohitela popoldne na hrib k staršem, saj jih je tako rada imela. In tudi mlajšim bratom in sestricam je prinesla kako malenkost, ki si jo je pritegnila od ust. Da, res dobro dekle je bila. Spomnil se je, kako jo je nekega nedeljskega popoldne počakal, samo da je spet lahko govoril z njo. In videl jo je spet, kako je stala pred domačo kočo vsa obžarjena od sonca, mlada in mila, da mu je zaigralo srce v prsih in bi jo najrajši objel ter jo dvignil in zavriskal, da bi se razleglo čez dol in plan. In takrat je šele dobro spoznal, da nosi do nje v sebi tajno čustvo ljubezni, ki si ga doslej ni hotel priznati, pa se je kar nepričakovano v hipu utrnilo vanj. In že ni več v svoji lahkomiselnosti očital, da bi ne smel misliti na njo, da mora takoj pozabiti na njen ljubeči obraz, saj je samo bedni divji lovec, ki nima kam glavo nasloniti. Pa mu je zablestela v spominu podoba cigana Vrbe. Da, saj je vendar samo ta kriv vse njegove nesreče in Vrba je zdaj v ječi. Pogum mora imeti, lahko da se zdaj vse pojasni. Upati mora do kraja. Morda res dokažejo njegovo nedolžnost in svoboden bo, ker bo skušal dobiti službo lovskega čuvaja in ne pogoreti. Kakor je tedaj preveč pospremil mladenko. Hotel ji je povedati, da mu je všeč, a spomnil se je, da je vse to prehitro, da si lahko s tem vse pokvari. Bal se je, da bi jo užalil, če bi se ji nenadoma razodel. Tomaž pač ni vedel, da se je tudi Vera zagledala vanj, saj se ji je vedno bolj vsiljevala njegova podoba, ki se je je spočetka bala, saj so ji bili zadnji spomini na nekega bežnega krivolovca. Skušala je divjega lovca izbrisati iz svojih misli, toda čim bolj se je trudila, tem jasnejšo sliko si je sama ustvarjala o njem, kakor bi brisala papirnate odlepke, ki nam šele potem, ko jih brišemo, pokažejo resnično podobo. In ko je bil z njo Tomaž, je bila celo srečna. A znala je skrivati svoja čustva, čeprav je bila še neizkušena. Bila je pač ženska, ki ji je marsikaj, kar moški smatrajo za izkušnjo, že prirojeno. Pod hribom, kjer sta se morala posloviti, je deklica pod grmom našla nekaj vijolic in jih vesela otrgala. Rade bi jih dala fantu, pa si skoraj ni upala. Pa jo je Tomaž sam opazil in jo ljubeče zaprosil: »Ali ne boš meni žrtvovala nobene cvetice? Tako rad bi imel spomin od tebe, spomin na to lepo nedeljo, ko sem s teboj sam v tej hosti prebil.« Zardela je in mu zataknila v gumbnico tri vijolice: »Ali veš, kaj pomenijo?« »Ne, ne vem,« odvrne lovec. »Vero v samega sebe, upanje v uspeh in boljšo bodočnost in ljubezen do Boga in do bližnjega,« je dihajo iz deklice, ki se je nato zasukala na petah in hotela hitro oditi, da bi skrila svojo zadrego. »Ha, ha, ha!« se je tedaj začul hripav glas. Oba sta se prestrašena ozrla. Izza gostega grmičja je stopil Vrba ves raztrgan in zanemarjen. Režal se je: »Laž, da, ljubezen zaznamujejo tiste tvoje vijolice, saj vem, da me imaš rada!« Tomaž je prebledel kakor zid. Skočil je v cigana. Vedel je, da je bil Vrba močan, tudi on je iz dneva v dan postajal silnejši. Priroda ga je utrdila in zavedal se je svoje sile. Pograbil je Vrbo, ki je bil vsled stradanja oslabljen in ga tresnil ob tla. Hotel ga je pretepti. Ko pa se je ozrl v njegove zlobne oči, ga je kar zaskrbelo. Smilil se je, da se je prevrnil in ga pustil, ter samo zarentačil nad njim: »Torej si se spet umaknil roki pravice in spet bom nosil še dalje tvoj greh na svojih ramenih, čeprav sem nedolžen? Ubil bi te!« »Le, kakor si ubil čuvaja!« je cigan nesramno zakričal in hotel pobegniti. Tomaž je zaškripal z zobmi. Pograbil ga je besno. Zaletej se je v cigana in ga podrl ter jel udrihati po njem. Priskočila je Vera: »Nehaj, voli ga boš!« Vstal je, postavil cigana na noge in ga brcnil: »Pojdi! Glej pa, da mi ne prideš pred oči, sicer ti bo slaba predla. Kadar povod ne bo nje, da bi te branila.« Cigan je odšepal v les. Tomaž je ostal z Vero sam. Spet mu je dvignilo v srce in trpko je dejal: »Moje upanje je znova pokopano!« Mladenka ga je tolažila: »Ne smeš obupati! Čula sem, da je tedaj, ko je človek najbolj nesrečen, pomoč najbližja. Potolaži se in ostani močan, pa boš videl, da bo enkrat bolje tudi zate.« Ko sta se poslovila, je čutil, da ji je roka lahko trepetala in da so ji blestele solze v očeh. Kako hvaležen ji je bil za njeno sočutje in koliko ljubezni je bralo v tem otožnem, silnem pogledu. Vera je odšla sama v dolino, a on se je napotil spet više v svoje planine. Kar zaželel si je, da bi še enkrat naletel na Vrbo, ki se bo zdaj pač tudi sam skrival pred pravico. Potem ga je kar obšla predrzna misel: »Čemu čakati na orožnike in sodnišče? Vrbo poiščem sam in ga tiram pred sodnike. Naj zapro tudi mene, če hočejo, a tedaj se bo z menoj in nedolžnost se bo dokazala!« Ko je šel dalje v hrib, mu je ta misel vzela spet mir. Zatrdo je sklenil, da izvede ta svoj sklep. =II. DEL= ==1.== Kake štiri ure oddaljeno od Jeriševe koče je živel v zapuščeni kolibi med pustim skalovjem star možiček, ki so ga ljudje klicali za puščavnika Jošta. Možiček je bil čudak. Nekateri so trdili, da je učen človek, ker zna prerokovati in ljudem povedati vse, kar se bo z njimi zgodilo. Drugi so ga smatrali za norca. Tretji so trdili, da je v zvezi s samim rogatim, da je študiral in so potem zvezali z vragom in mu zapisali dušo, da zdaj navidezno samotar v hribih, a v resnici se vozi na Klek s čarovnicami, ki prihajajo k njemu. Le nekateri so trdili, da je mož naveličan življenja in njegove borbe ter je zato prišel v to samoto, kjer moli in se posti visoko dvignjeno glavo je stopil pred Vrbo, vsa njegova sila se je zbrala trenutno v njegovih očeh, ki so kar zasijale. Prijel je cigana za roko in nezaupljivo odkimaval. »Pričini že zlodaj stvari! Kaj me držiš kakor na razsodi? Prišel sem, da mi poveš kaj lepega, kaj poveš o veseli bodočnosti!« Jošt je hladno dejal: »Tisti si, ki sem te že čakal dolge dneve in noči. Krivico si storil svoji ženi. Vrane vidim, ki se spreletavajo nad samotnim grobom. Divja pojava leži tam mrtva in sovražna. Ob reki je gomila in v njej leži tvoja umorjena starka.« »Zakaj je bila tako ljubosumna, vrane stari?« »Vsaka ljubezen je ljubosumna, čeprav je včasih tudi smešna kakor je bila ljubezen tvoje stare. Bedna sirota pač ni znala ločiti v sebi čustva, kaj bi ti bila lahko mati in te ljubila kot sina, pa ti je hotela biti žena in se je sama upostila. Toda ubiti je nisi imel pravice, ljubila te je. In če bi te tudi sovražila! Niti nad svojim življenjem nimaš pravice, še manj pa nad tujim! Drugi je, ki sodi in bo sodil, a mi ne smemo nikomur niti lasu skriviti, saj se krivica desetero maščuje.« »Ne omenjaj babe! Da bi te bes! Zavoljo nje me je celo vest pekla, čeprav mi je bila v nadlego, saj je bila vedno za menoj kakor senca in če sem se le premaknil, sem moral poslušati njeno jadikovanje in čečkanje.« »Morilec!« Starec je vrgel besedo. Majhen in neznaten je stal pred njim, a oči so mu kar žarele. Vrba se je po mačje sključil in stegnil roke, hoteč zgrabiti samotarja za vrat. Sivec je obstal nepremično. Kakor bi hotel preizkusiti svojo notranjo silo, se ni niti ganil in je le strmel v ciganove oči. Roke, ki so kakor grabljivi kremplji segale po njem, je prezrl in ni niti trenil z očesom, ko se je žilava desnica že skoraj dotaknila njegovega vratu. Vrba je odnehal. Jošt se je spet mirno nasmehnil. Vrba je divje udaril s pestjo po mizi: »In vendar boš povedal vse, kar veš! Vem, da veš vse, zato pripoveduj, govori mi o moji bodočnosti, ker vem, da bo lepša kot preteklost in sedanjost.« Starec je zamrmral: »Preko preteklosti gre prva pot v sedanjost, a iz sedanjosti vodi šele v neznano bodočnost! Bodočnost se pač odkrije šele počasi v zrcalu preteklosti in v živi sedanjosti, kajti bodočnost je mrtva sedanjost in preteklost, ki sta most do naše lastne bodočnosti. To menda vendar razumeš?« Vrba je molčal. Sivec je spet pričel: »Zakaj si umoril svojo ženo?« Vrba je zdaj samo skomignil z ramama, a Jošt je neusmiljeno nadaljeval: »Vidim lepega, čvrstega mladega kodrolasca, vitkega kot jelka pomladi, zarjavelega obraza, rdečenosrčavih oči, ki veselo zro v svet in so polne upanja in življenja. Skozi jelkov gozd gre s puško na rami in žvižga poskočno popevko. Daleč pred njim vidim v hosti pod zeleno strmino ciganski tabor. V taboru zrem ciganko Katarino, mlado temnolasko, ki sanja o njem, igra na svojo harfo in je vsa zamišljena in žalostna. Samo enkrat je videla mladeniča, pa ga je vzljubila. In on jo je srečal samo enkrat, pa se je zagledal vanjo. Sklenil jo je poročiti. Pregovoril jo je, da je bila pripravljena oditi k njegovi materi, ki bi jo oskrbela z vsem potrebnim ter jo spremenila v dostojno meščansko dekle. Pa si ti lazil za njo, čeprav si vedel, da te ne mara. Neke noči si jo napadel na samem kakor zver. Vpila je, ugriznila in te tolkla, kolikor te je le mogla. Zato si se sklenil maščevati nad njenim ljubljencem.« »To ti je nekdo natvezel, tega ne veš ti sam!« Cigan je divje zakričal v starca, ki je prebledel, saj ni hotel lagati, zato je molčal. Nato je spet zbran v svojih mislih nadaljeval: »Vidim ga, ko gre skozi gozd proti ciganskemu taboru, a ti hitiš za njim. Hladnokrvno kakor zver ga zahrbtno ubiješ z gorjačo.« Katarina čuje njegov zadnji klic, njeno srce ga sliši, saj srce sliši več kot uho, ker vidi in čuti vse naenkrat! Že hiti po stezi. A ti zbežiš, ti Kajn, ti sin zlobne samote!« Zadrhtal je, da je zadavil besede, ko je nadaljeval: »Mladenka je skoraj ob pamet. Le počasi se pomiri. Ti pa sam raznosiš vest, da si opazil Tomaža v bližini, da si dobro videl, kako je lopnil po čuvaju in ga ubil, češ, da je bil nanj jezen, ker ga je vedno zasledoval zavoljo nastavljene zanke. In tako si ubil mladeniču njegovo srečo, njegovo svobodo, njegovo mladost!« Vrba si maha usta, obraz mu bledi, znoj se mu čelo ko križi. »Nehaj huditi stvari, to je več ko preveč!« Starec pa nadaljuje. Kakor bi užival v tem trganju ran mu je, oči so mu žarele, čeprav kar žare: »In zdaj zažgeš kočo in se zabavaš v svoji zlobi, uživaš, ker si zanetil zlo siromaku oglarju. Ha, ha, ha! A zakaj bodočnost, da tvojo bodočnost?« Jošt je trenotno umolknil. Celo se mu je nagubalo obraz in dobil nekaj mrtvaško belega, stisnjenega. Potem je počasi začel: »Kam pa, kam, ti ciganski junak? Mlad fant te žene na vrh, hm, menda je prav tisti, ki si ga po nedolžnem obsodil. Toda ne vidim mu obraza. Kakor vola te žene in še ti smeješ. Ti stopaš z njim med ljudi, ki te obsojajo. Zdaj vidim malo, ozko celico, ječa bo. Kaj, da si naenkrat ves mehak in dober? Ljudem se skušaš izpovedati. Jaz ti ne verjamem in bi ti tudi tedaj ne verjel, ker te poznam! A zdaj? Zakaj?« Obrisal si je znojno čelo in umolknil. »Povej dalje, poštenjak!« je ukazal cigan. »Ne smem, ne smem! Ni mi dovoljeno predaleč segati v usodo.« »Govori, sicer te ubijem!« »Čemu mi pretiš, saj vendar veš, da se te ne bojim, kakor se ne bojim nikogar, sicer bi ne živel v tej samotni lopi.« Vrba je odvrnil. Hotel je starca prisiliti, da mu vse pove. Zač je dvignil pest. »Pusti stare ljudi, pusti jih in poslušaj jim, če moreš!« je začul tedaj za hrbtom zvonki glas. Preden se je ozrl, je stal za njim divji lovec in se mu hahljal. Vrba je spustil sivca, ki ga je že zgrabil, da je strahé odletel v kot. Zalotel se je besen proti Tomažu, da bi ga podrl na tla, toda zbežal. Zmotil se je že ga je Tomaž zgrabil in stresel: »Zdaj se boš še nad tem starcem znašal. Jošt, ali ste mu kaj preveč povedali o njegovi slavni bodočnosti?« Cigan je mahal okoli sebe, a divji lovec je bil pripravljen: »Ne boš mi ušel, da veš! Moje pesti so silnejše kakor tisto rešetje pri sodniku, kjer si se izmuznil! Ne, ne pojdeš! Pa če me tudi zapre, ti boš vendar sedel!« Cigan je zaletel in se sklonil ter hotel nepričakovano z glavo suniti nasprotnika. »Kakor nalašč!« je kriknil Tomaž, ujel ciganovo glavo med noge in ga jel udrihati po riti, da so je kar kadilo. Naložil mu jih je kakor otročaju, čeprav se je Vrba branil. Roke si je oprl na vrv, ki jo je nosil s seboj, in ga krepko povezal, da z rokama niti ganiti ni več mogel: »Takole, vidiš! Zdaj si preskrbljen, kakor otrok v zibeli. Veruj, da bom pazil na te kakor mati na svojega edinčka!« »Pusti me, bedak!« je zahrulil cigan. »Seveda sem bedak, pa še kakšen! Mesto, da bi šel za zadevo na sodnijo in izpovedal, kako in kaj, ter naznanil tudi tebe, sem se šel drl po hosti in trepetal za svoje življenje, ki je bilo vredno več kot življenje ubogega moža! Zdaj pa kar na lepem priznam vsega tega velikega moža, da si res ubil čuvaja! Vse hudiče ti ne bodo več prav nič pomagali!« »Pred menoj mu pač ti moraš priznati,« mu je vrgel njegov greh v obraz in ni ga zatajil, ker ga ni upal tajiti — je omenil Jošt. »Da, ubijal sem, a ti me ne boš nikoli sodil!« je renčal Vrba. »Vidiš, kako je! Soditi te ne bom, a priznal si, morda se boš kasneje še kesal, ker si prehitro rekel! Zdaj boste tudi vi lahko pričali za mene pred sodnijo in povedali, da je cigan sam tudi pred vami priznal svoj zločin.« »Seveda lahko to pričam, če bo tedaj še živ,« je mirno odvrnil sivček. »Kaj bi ne bil živ!« je ugovarjal mladenič. Jošt je samo zmigal z rameni. Vrba se je ves čas zaničljivo režal: »O pričah govorita, o sodniji in pravici! V hosti smo in sodnija je še zelo daleč, če ne motim, menda najmanj tri ure hoda. Če si domišljata, da me bosta privedla, se debelo motita, da veš, kajti prej se vržem sredi poti in se ne ganem, kakor da bi me gnal kot vola v mesnice!« »To bomo pa še videli. Vidiš, žilavko imam s seboj in kadar se boš obotavljal, bom udaril! Verjemi mi, da mi je prav vseeno, kam zadene, pa četudi te lopnem po glavi in ti skodram možgane, tedaj ne bom šel s teboj, kot si ti z drugimi! Zdaj pa na pot!« Divji lovec je pokimal Joštu in sunil cigana v hrbet: »Počasi stopaj in ne skušaj niti! Žilavka je kakor kača, kar švigne, in boš kmalu bog ve kje!« »Ne bodi neusmiljen!« je zaprosil starec, ki se mu je cigan takoj zasmilil. Tomaž je samo pomolčal, saj so bile vse njegove besede pač le besede in bi se nerad lotil žilavke cigana, tudi če bi mu hotel pobegniti. Sivček ju je še zadrževal: »Počakaj mladenič, da ti kaj povem! Dobra bodočnost te čaka in srečen boš!« »Hvala vam! Rad bi, da bi mi kaj prerokovali, toda bolje, da ne vem ničesar! Preteklost je minila, sedanjosti se ne bojim, čeprav je videti dokaj žalostna, a za bodočnost pa raje nočem vedeti. Če je slaba in tegobna, bom nezadovoljen in nemiren, če pa je dobra, je bom še bolj vesel, ko pride nepričakovano in zasije nenadoma, kakor mavrica na temnih oblakih mojega mladega življenja!« »Pameten fant si! Bog te spremljaj in sreča naj bo s teboj, prava stanovita sreča, ki jo je tako malo na svetu!« Tomaž je še enkrat starčka pozdravil, a cigana ga ni niti pogledal. Sivec je še obstal pred kočico in zrél še dolgo za odhajajočima, dokler nista izginila med visokimi borovci in se skrila v hosti. Šele potem je tudi sam počasi odšel v kočo, zaprl za seboj vrata in pokleknil na skromni klečalnik pred svojim ležiščem, kjer je pričel vedno moliti in se križati. »Povej ti pa, da bom vse tajil do zadnjega, pa četudi bom šel že pod vislice,« je hripavo trdil cigan. Tomaž je zamahnil z roko: »Kriv si in kaznovan moraš biti ter tudi boš, da veš! Če kaznujejo tudi mene, pa naj me, samo ne vem zakaj?« Cigan se je nekoliko obrnil na mahu in se zamislil: »Je že tako! Malokdaj govorim, kar je res, a zdaj ti bom povedal samo resnico! Pri ciganih sem imel tovariša, ki je vse, kar se je slabega zgodilo, padlo navadno nanj. Če je kdo ne vem kaj zagrešil, on je bil obdolžen in on je bil kriv. Vsake tatvine, vsake goljufije, sploh vsega je pravica obdolžila najrajši njega in tudi tovariši sami so radi pričali proti njemu, čeprav je bil na kilometre oddaljen od zločina. To je bil nekak sirotovec, kamor je najrajši treščilo.« Premolknil je nekoliko in nato nadaljeval: »Tudi pri vojakih smo imeli takega tiča. Vse kazni je že on prenašal in molče trpel. Čudno, da so te vrste ljudje tako jekleni kakor neobčutljivi, čeprav so morda boljši kot stotine drugih. Toda pač morajo biti tudi taki nesrečniki.« »Kaj mi zdaj to čvekaš?« se je začudil Tomaž, »saj pač ne misliš, da si ti kaznjen tak revež?« »Kako naj to mislim? Ampak s teboj je nekaj takega, vsaj meni se zdi, da si tiste vrste človek, ki lahko po nedolžnem mnogo prenese. Da, to ste posebni ljudje, ki morate trpeti za druge, morda zato, ker imate v sebi posebno silo in moč.« »Hvala ti za tako silo! Hajdi, pojdiva naprej!« Spet sta se vrnila na stezo in se okrenila proti glavni cesti. Ko sta se že bližala mestu, je Tomaž na parobku mosta zagledal orožnika. Kakor je nameraval sam k sodniji in se pustiti zapreti, tako ga je zdaj nenadoma popadel kes. Kaj če mu sodnik ne bo verjel, če ne bo hotel zaslišati samotarja in ga bo lopov Vrba pretehtal s svojo zgovornostjo? Res sodnik pozna ljudi, toda zmotljiv je, saj je samo človek. In divji lovec je sklenil pobegniti. Da, nenadoma mu je bila njegova svoboda, ki jo je užival, dragocena in mila. Hipoma je začutil, da bi moral v ječi brez nje zblazneti. Spustil je vrv, s katero je bil cigan privezan, in stekel je nazaj proti hosti. Vrba je vedel, da se sam ne bo mogel odpeti, ker je zvezan na rokah in orožnika sta bila že blizu. Zloben, kakor je bil, ni privoščil Tomažu, da bi pobegnil. Zato je na orožnika glasno zakričal, da je odjeknilo čez plan: »Zgrabite ga, morilca divjega lovca!« Orožnika sta pritekla, eden je takoj spoznal Vrbo in ga prijel, drugi je odhitel v gozd za Tomažem. Začul se je pok in nato lomastenje vej. Šele čez čas se je drugi orožnik vrnil sam. Povedal je, da je streljal in da je najbrž divjega lovca ranil. Ko so orožniki privedli v zapor zvezanega Vrbo, je ječar Hlodec kar tlesknil z jezikom. Ko je balasti mali možek debelega mozoljastega obraza in ribjih mrtvih oči, si je od veselja mel roke, ko ga je zagledal pred seboj: »Pa so te vendar privedli nazaj, tiček moj! Vidiš, vsak hudodelec se vrača rad ali nerad sem, kjer se deli pravica!« Od samega veselja se je tisto noč napil, saj ga je vedno peklo, da mu je cigan v preiskavi pobegnil in je potem zaman prišel v disciplinsko preiskavo ter se moral zaradi njega zagovarjati. Zato je zdaj za Vrbo dobro poskrbel in ga prikoval z verigo k tlem, da je mogel cigan samo v postelji in nič dlje. Ponoči, ko je ječar prikolovratil pijan domov, je vzel ključe in ga prišel obiskat. Cigan je spal. Starec ga je ogledoval in kimal: »Počasi se boš tudi ti unesel kakor vsak! Zdaj sem brez skrbi za te, le mirno počivaj!« Drugo jutro pa je ječarjeva žena svojega moža nisi prebuditi ni mogla, saj se ga je preveč nalil. Ker se še ni in ni hotel predramiti, čeprav je bil že čas razprav blizu, so je poslužila zadnjega uspešnega sredstva in možička polila z vodo. Hlodec je nekaj časa brcal v postelji in se penil kakor lačna žival. Napotil se je razljučen pogled in besedilo in hotel svojo ženo pretepti. Polagoma se je umiril in ko mu je povedala, da je skrajni čas, da gre v službo, je postal mahoma ves voljan in dober, izpil je kavo stoje in se popravil, pa ni nič čutil ter je kar stekel v pisarno. Sodnik je spet zasliševal Vrbo. Isti preiskovalni sodnik ga je mrščil kakor pri prvem zaslišanju in ciganu je bilo, da se trpinčenje, ki se je za nekaj časa prekinilo, kar nadaljuje iz preteklosti v nedogled. Spremni sodnik je prečital ciganu ta ali oni zapisnik in ga lovil. Vrba je nenadoma spoznal, kako ga je polomil, ker je govoril nekdaj preveč zvesto. Zdaj je nenadoma utihnil in ni hotel izpovedati ničesar. »Pa molči, mrha! Se boš že naveličal!« je momljal ječar, ko ga je spet zaprl v celico. Vrba je pričel z grozno stavo. Stari ječar se je režal: »Gospod cigan, ste postali moder, kajne? Ne bo nič, tiček moj! Tvoje vtrpenje ti bo malo hasnil! Sicer bi moral takoj zvedeti sodniku, pa čemu naj mu delam še skrbi, naj ostanejo kar na mojih in tvojih ramenih, kajne! Kadar boš dovolj lačen, boš rad jedel, samo če boš sploh še kaj dobil! Ne misli, da bo zato svet na glavo skočil, če ti ne ješ! Morda si ne domišljaš, da ti bo takale neumna stavka odprla vrata tvoje ječe! Kdor noče jesti, naj kar pogine!« Vrba se ni menil za njegove besede. Tako je potekel prvi dan. Ko tudi drugi dan ni hotel jesti, ga je ječar spet dražil: »Pa bo vendar kaj kuhano? No, ta je pa pošteno trd! Čakaj, bo kmalu bolje! Še sam ne boš prosil, naj ti kaj prinesem.« Ko pa cigan tudi tretji dan ni ničesar zaužil, je Hlebec klel opoldne doma pri kosilu kakor star Tolminec, zvijal svoje sive prišpičene brke in vrtel velike sive oči kakor dve kolesci: Naj za rogate vzame! Bom pa le moral javiti sodniku, ki me bo spet pohvalil, ker sem toliko časa molčal. Napósled pridemo še enkrat v preiskavo zavoljo tega ciganskega capina! Četrti dan pa, ko je ječar nameraval sodniku javiti ciganovo gladovno stavko, je možakar pričel jesti. Pa kako lačen je bil, kar vse je pogoltnil kakor sestradan volk. Ječar se je oddahnil. Za kazen pa, da bi si cigan drugič kaj takega dobro premislil, mu je dajal prav majhne porcije, češ da sestradanemu človeku vedno škoduje, če se naenkrat preveč naje. ==2.== Agata je imela svojo najmlajšo deklico Milko zelo rada. Ker se je vedno bala, da umre, ko bo dala tej drobni stvari življenje, je zdaj čutila nekaj časa še posebno veselje nad življenjem. Spočetka so je tudi čutila zdravo, kar prenovljeno, kakor bi se z otrokovim rojstvom vse telo prenovilo. Zato je lahko pogrešala Vero, ki je služila pri Mešičkovi. Pa so prišle spet druge zapreke. Gospod Mešiček je imel sina Filipa, ki je delal staršem vedno preglavice. Delavci so radi imeli gospodarja in gospodinjo, a sina ni nihče maral. Bil je zelo viharn in divji ter včasih krut. Hotel je, da bi povsod veljala njegova beseda, sicer je bil takoj užaljen. Nekega jutra je po zajtrku, ko sta bila z ženo sama, Mešiček obsedel za mizo. Opazoval je svojo Franca, majhno in živahno ženico ter z levim kazalcem drgnil babičino spodnjo ustnico. Okrogli obraz z rdečo mlahavo kožo je bil ves znojen, drobne blažne oči so mu nemirno tripale kakor bi mu pogled pojemal. Vzdihnil je in dejal svoji boljši polovici: »Ti, stara, ali si že kaj opazila?« Žena, ki je prav tedaj mesila kruh, ki ga je vedno delala sama in se je globoko nad testo sklonjena, takoj vzravnala. Temnomodre žametne oči so ji prijazno zasijale, ko je njen ozki gladki obraz, s katerim je dobro skrivala svoje petdeseto leto, nekoliko trznil in je hlasno vprašala: »Ali je spet Filip kaj zagrešil? Ta otrok me bo spravil v zemljo! Kaj se je vendar zgodilo?« »Ne razburjaj se tako hitro!« Spet se je sklonila nad testo in ga jela gnesti, medtem ko je mož trenutek molčal in potem počasi dejal: »Ta naš teleban se vrti okoli Vere. Lepotica je. Odkàr je v naši hiši se je res zelo popravila in nočna je, da jo kar občudujem. Kako ji gre vsako delo od rok! Toda, saj veš, beraška je in kaj hočeš s tako ženško? Mi potrebujemo denarja. Lesna trgovina je vedno v nevarnosti. Tudi meni se lahko pripeti, da pridem na boben, čeprav sem danes trden kot malo kdo!« Franca je obtičala, trenutno odprla usta, da so se ji pokazali veliki beli zobje, jih trdo zaprla kakor bi nekaj pregriznila in odvrnila: »Nisem vedela!« »No, morda misli fant tako ... tako, na kakšno igranje.« Tedaj je žena skočila, se vzravnala in stala pred njim kot vojak na straži, dvignila kazalec in že se je vsula na moža ploha: »No, več kaj preljubi, take besede bi si lahko prihranil, saj si dovolj star in menda tudi že enkrat pameten! S poštenim dekletom se ta naš potepuh ne bo igral! Da bi vsaj bolj delal! A tako samo lena lenuh in ima pred očmi le neumnosti po glavi! Če bi se pehal za kruhom kot se morava midva in pa ona, Vera? Misliš, da bi ga morala takole preganjati? Ha, kako se motiš! Meni se zdi, da je spečena iz boljšega testa kot ta naš vabunec, če tudi to imel denar, ki ga je zaslužil pač njegov oče, a ne on sam! Seveda tudi fant ne misli resno! Poznam ga kot sem njegova mati!« Neradno pustim Vero, takega dekleta! Vendar ne bo za enkrat drugače mogoče. Plačaj ji kar za tri mesece! Mati se je bo sicer potrastila za, pa bo že šlo! Bolje, da se vrne prezgodaj poštena hči kot prekasno izpridena! Naš pojde kmalu za leto dni v Italijo, da ne priuči jezika in se seznani z lesno trgovino v inozemstvu. Tedaj se deklica lahko vrne.« »Prav, prav, pa dobro!« je pritrdil mož in se zazrl v mladenko, ki je vstopila s škafom vode na glavi. »Vidiš ga dedca, kako to zijaš v Vero!« se je zdrznila Franca, ki je bila dobra ženica, le preveč ljubosumna, čeprav je bil njen ded grd ko strašilo v prosi in pošten kot zlato. Vera je postavila škaf na klop in se gospej prijazno nasmehnila. Franca ji je ukazala, naj za trenutek sede: »Vera, naš Filip menda nekaj slina okoli tebe?« »Eh, gospa, marsikaj se mora v življenju potrpeti, mi je dejala moja mati, a poštenje je treba braniti! Ko sem pravkar nesla vodo, je bil gospod Filip precej siten. Postavila sem škaf na tla in ga zgrabila ter mu pomočila glavo v vodo, da se je spametoval.« Gospodinja se je hahljala, a Mešiček se je zresnil: »Da si upaš kaj takega storiti bodočemu gospodarju in lesenemu industrialcu!« »Predrzno je bil! Če pa je sleva, naj da mir!« Tedaj so se odprla vrata in Filip je vstopil. Bil je preoblečen in lepo počesan. Bled in majhni mladenč kozjastega obraza je sovražno pogledal Vero in zabrundal: »Ta dekliša mora iz hiše!« »O, ne bojte se, rada grem, čeprav mi ni hudega!« se je takoj oglasila Vera. »Pravkar sva se tudi midva z očetom o tem pomenkovala,« je pripomnila Franca in hitela k sinu. »Poznam te, nepridiprav! Ti ženskam ne boš dal nikoli miru! Vera! Bolje za tebe, da greš. Kasneje, ko ga ne bo več doma, ti bom že sporočila, naj rada vidim, da se vrneš! Zdaj ti plačam za tri mesece naprej, da ne boš trpela škode.« »Pa grem kar takoj, samo, da se še preoblečem,« je odvrnila dekla. Zasukala se je na peti in odšla. Oče je nekaj zagodrnjal, sin je tiho odšel ven, a mati je vzdihnila: »Škoda, da človek ne more imeti pri hiši pridne in res poštene ženke!« * Orožnik, ki je streljal za Tomažem, ga je res zadel v ramo. Divji lovec je kljub temu bežal dalje in vedno hitreje, kjer se je skril globoko v hosti, kamor orožnik ni več mogel, ker se je zmračilo. Mladenič je dospel truden in krvaveč do Jernejeve koče, kjer je našel Jerneja in Vero, ki sta sedela na sivem štoru in se prijazno pomenkovala. »Ali si danes doma?« se je začudil Tomaž. »Da, in za nekaj časa tudi ostanem, ker sem se zamerila gospodu Filipu, listemu zelenemu prismojencu, ki ga sploh ne morem trpeti, pa si je domišljal, da bi bila lahko srečna, če bi govoril z mano. No, hvala Bogu, da pojde kmalu z doma!« Mladenič je bil kar nekam v zadregi, ko ga je Jernej pozdravil. Pred krepnim oglarjem ga je obšel občutek ljubosumnosti, ki ga je pa hitro pregnal. Vera je šele tedaj opazila, kako je bled in da mu curlja iz rokava kri: »Kaj se ti je zgodilo? Ali si ranjen? Kdo te je vendar obstrelil? Menda ne orožniki?« »Da, orožnik je streljal za menoj in me je tudi zadel v ramo. Ne vem, kako, da sem se vrnil in nisem šel naprej? Če bi me ne srečali, bi bil pač šel do sodišča in se pustil zapreti, toda prostovoljno. Tako me je pa hipoma obšlo nezaupanje do pravice in ljubezen do svobode, ki jo uživam in želel sem ...« Vera ga je prisluhnila, da je šel z njo k potoku, kjer sta mu z Jernejem izprala rano. Mladenka je prinesla čisto platneno krpo in ga je obvezala. Fant je hvaležno pogledal dekle in se ji komaj slišno zahvalil. Čutil je vrtoglavico in postalo mu je slabo, saj je izgubil preveč krvi. Toda takoj je zmagala njegova močna volja in ni se onesvestil. Posedel je nekoliko pri vodi in se nasrkal hladne studenčnice. Vera in oglar ga nista hotela pustiti samega. Popremila sta ga v njegovo skrivališče v planinah. »Bomo že skrbeli za te, le nikar ne hodi takoj okoli, kajti vročina se te bo zdaj prijela in lahko se zgodi, da zdrkneš v kak prepad! Ti kar lepo leži in čakaj brez skrbi, da bi prišel do tvojega skrivališča kak nepovabljenec!« ga je hrabril Jernej. Vera pa mu je zadržgnena obljubila, da ga ne bo pozabila in se bo često oglasila ter mu postregla kakor bo treba. ==3.== Planine so sijale v jutranji zarji. Visoki vršaci so svetli in kakor umiti veljali in se kot živi bližali očem opazovalcev. Čudovita svežost in jasnost jih je prinesla človeku tako pred oči, da je stegnil kar roko, menec, da jih doseže in objame. V skalovju je vse tajinstveno molčalo. Le planinski orel se je nekje dvigal in njegove krepke peruti so plahutale v vetru kakor mogočna vesla v čisti sinjavi. Drugje v nižavi je sijalo v tisočerih barvah, okrašeno z mlado robó. Steze in ceste so se bleščale med zelenjem, hišice so mežikale z bleščečimi okni, a nad njimi so vstajali drobni, ozki zvoniki, kakor živi bliski globoko v dolino. Iz daljave je komaj slišno pozvanjanje. Glasovi so bili zvečerci ubrani in bilo je, da tenko, komaj slišno pozvanjajo vsa priroda, prebujena in vesela, spajajoč se v pesem mladega jutra. Na zeleni planici je sedela Vera, a poleg nje Tomaž. Oba sta bila zagledana v dolino, obsijano od sonca, smehljajoča se in vesela. Obraz divjega lovca je bil shujšan, oči so mu zažarele: »Vera, tvoje dobrote ne bom nikoli pozabil! Tu, v tej samoti bi bil moral poginiti, če bi ne bilo Jerneja in tebe, ki sta mi tako požrtvovalno stregla. In mati? Kaj bi počela, če bi slišala zvedela, da umiram v planinah zapuščen in brez pomoči.« Vera ga je ljubeče pogledala: »Mati so zdaj tako veseli in zadovoljni, pa radi me imajo, tako radi, da sem kar srečna. Vedno govoré samo o tebi, a meni prigovarjajo, naj ostanem pri njih, češ da je dosti prostora za dve, a naša oglarska koča, da je tako tesna.« Obraz divjega lovca se je zresnil: »Saj res lahko ostaneš. Škoda, da se jaz ne morem s teboj tja dol! Kako lepo bi zaživela! A tako ne morem, ker počiva na meni prekletstvo zločina!« »Izkazalo se bo, da si nedolžen in vse bo dobro!« »Vera! Čas beži! Te dni sem se moral mnogo boriti v sebi! Napósled je vendar zmagala ljubezen nad pametjo. Ne morem pomagati, nisem kriv, saj sem se dovolj mučil, a srce nisem mogel! Ljubim te deklica mila. Čeprav vem, da je moja ljubezen nekaj brezumnega, nepotrebnega!« Mladenka je zardela, ko jo je objel. Ni se branila. Lahno ga je poljubila in potem nežno odrinila od sebe: »Tudi jaz te ljubim in te nikoli ne pozabim! Zaupajva v srečo in pazi, da okrevaš popolnoma!« Če boš zdrav in silen, boš laže vse prenesel in pogumnejši boš! Iz daljave je zasijal rdeči trak vzhajajočega sonca, ki je objel mežnik nad njim kakor sijoč ognjeni prstan beli prst. Oba sta se zamaknila vanj. Lovec je ljubeče, prijazno izvoljenki v daljavo: »Poglej, zlati krog obroči, ki oklepa snežnik in se niža. Tudi naju je oklenil v svoj objem. Morda nama bo res usoda še naklonjena! Morda naju ne bo zavrnila in bova še srečna!« »Da, morava biti! Niti dvomiti ne smeva in gotovo bova zmagala usodo, ki se včasih nenadoma spremeni v samo najino srečo!« mu je odvrnila deklica. Počasi in prijazno si šepetajoč sta odšla niže proti Jernejevi koči. ==4.== Kakor je mati Agata po otrokovem rojstvu zbolela, tako je nepričakovano spet jela hirati. Otroček ji je umrl in z njegovo smrtjo je spet popustilo njeno zdravje. V njej je ostalo nekaj turobnega, kar jo je vedno bolj tiščalo in mučilo. Bilo ji je, da ji je ostalo za otrokom nekaj bridkega, ne samo žalost, temveč tudi neka teža, kakor je ležala na njej kakor mora in jo trpinčila, da je še v sanjah večkrat vzdihovala in se bala nečesa neznanega. Janez je vse opazil in skrbel za je vedno bolj. Bolezen žene mu je postala novo breme, saj je pogrešal Agatino živahnost. Mrzlim v oglarski koči je postajalo vedno gosteje. Agata je obležala … Vera, ki je stregla prej Tomažu, je zdaj jela skrbno streči materi. Ker jim je gospodar dovolil, da so vzeli nekaj njegovih desk, je Jernejeva koča podaljšana in zgradili so skromno kamrico. V njej je zdaj ležala mati, pri kateri se je naselila tudi Vera, da jo je imela vedno pri rokah. Jernejeva pa se je hčerki samo nasmihala, ko je videla njeno zaskrbljenost. Ni ji bilo za potrebo, prosila jo je samo Vero, naj skrbi za druge otroke in jim kuha. Sama je prečepela vse ure v postelji in molčala. Teža, ki je legala nanjo, ji je bila vedno neznosnejša. Le včasih je pritajeno vzdihnila. Za obema mlajšima, ki ju je izgubila v zadnjih letih, je silno žalovala. Če je prilezla na nosečico in je zrla v zarjo, jo je še to bolelo. Kadar je gledala oblake, ji je bilo spet hudo. Vse v prirodi ji je bilo kakor breme. Večkrat se je spominjala na svoje žive otroke in si očitala, da kot mati vseh teh bitij ne sme kloniti, da mora živeti za nje. Včasih jo je v jasnih dneh Vera spremljala globlje v gozd. In ko je oglarica ležala na mehkem mahu, ji je postalo mahoma vse čudno genljivo. Vse kar je videla, je poznala, a šele potem, ko je po več ur strmela v stvari, si je priznala, da jih prav za prav nič ne pozna, da je v njih druga oblika, da so ji še vedno nove in zagonetne. In takega spoznanja se je razveselila. Drevje okoli nje je šelestelo in ji šepetalo pesem prirode, skrivnostne, nedoumljive matere, ki neskončno ljubi, ker vse daje, a tudi jemlje ter ne pozna razlike, saj ne ve v njej prevlaga in laginja. In ko je tako poležavala, je često prišel k njej Janez, se ji ljubeče nasmehnil ter ji povedal kaj vsakdanjega, nepomembnega, kar je bilo nji vendar važno in novo. Začutila je, da je s svojo boleznijo prestopila neki krog, da zdaj živi v drugem svetu kot ti zdravi in krepki ljudje okoli nje, ki jo ljubijo in z njo čutvujejo ter ji hočejo ostreči. Ni več ni skrivala svoje slabosti, ki jo je čutila vedno bolj. Le bolelo jo je, da bi se morala posloviti od vsega, ker je bilo okoli nje, saj se ji je življenje dozdevalo s slednjim dnem lepše in privlačnejše, čeprav je imela od njega samo trpljenje in zatajevanje. Kadar so se zbrali ob nedeljah njeni otroci in prišli k njej, je čutila posebno slast. Bilo ji je, da so vse kar je v nji sploh kdaj bilo vzvišenega. Zabolelo jo je, kadar se je spomnila, da bo treba vse te svoje otroke zapustiti, da mora morda kmalu nastopiti pot v večnost. Ni se bala za sebe, ampak za otroke se je bala, kajti vse njeno življenje je žrtvovala deci in možu. Najbolj se je bala za mater Vero. Slutila je, da bo kmalu prišel čas slovesa in ni si mogla predstavljati tiste praznine, tiste vrzeli, ki jo bo napravila njena smrt. Mladenka se je zdaj kar bala govoriti na samem z njo, vedno je slutila, da se bo mati od nje še posebno poslovila in jo izročila v varstvo druge najstarejše. In tega trenutka se je Vera bala, čeprav je vedela, da mora priti, saj je mati že kar vidno vedno bolj pešala. ==5.== Dekla Tekla je bila velika, krepka ženščina, ki jo je gospa Mešičkova vzela namesto Vere v službo. Mladenka je imela na sebi v vsem svojem ponašanju nekaj kmečkega, čeprav je bila sicer lepega, zarjavelega, pravilnega obraza in živih modrozelenih oči, ki so znale ljubeče pogledati. In Mešičkovemu Filipu je bila všeč. Obnašal ji je zakon in dekleta, ki je bilo nekoliko omameno, mu je vse verjelo in se vedno bolj vleklo za njim. Tako se je kmalu gospodinil na Mešičkovem domu. Pa je usoda nanesla, da je prišel k Mešičkovim Jernej. Nekega dne je namreč taval po gozdu nekoliko pijan. V svoji samoti se je čutil nesrečnega in divje koprnenje, ki je bilo v njem, mu ni dalo miru. Bežal je okoli in vlekel s seboj svoje težke sani. Ker je bil nepazljiv, je padel čez skalo in si pretresel možgane. Zjutraj ga je našel divji lovec in ga spravil v posteljo. Jernej je kmalu okreval in delal spet kakor prej. Gospodar je opazil, da je vedno bolj mrk. Zato ga je skoraj prisilil, da je za nekaj časa prevzel mesto voznika in vozil oglje in drva, kajti Mešiček se je bal, da mu najboljši delavec ne zboli še enkrat in mu ne odpove razum. In Jernej se je zagledal v Teklo, česar ji pa ni nikoli priznal. Pridno je hlapčeval in vozil ter delal tudi na polju in pomagal pri živini, saj brez dela ni mogel biti. Rad bi Tekli omenil, da mu je všeč, a njegov jezik je bil preveč okoren in kar ni mogel z besedo na dan, tudi se je Jernej čutil v svojih 40 letih že prestarnega zanjo. Filip je bil pač umejšejši. Gospodinja, ki je imela bistre oči, je že hotela tudi Teklo obelotiti, pa je nekega dne dozvela razočaranje. Dekla je namreč vstopila v hišo pred gospodarjem in gospodinjo ter jima stražljivo omenila, da jo mladi gospod ljubi in naj ona dva povesta, kdaj jo bo zasnubil, kajti čas je že, saj ji je neštetokrat prisegal pri mesečini, da jo vzame in samo njo ter nobene druge ne, pa če se tudi ves svet poruši. In ona mu je pač verjela in mu je dala verjame, saj je Filip tako lep in dober mladenič, na katerega jih ni pod božjim soncem. Mešiček je zaklel, da se je kar zakadilo in se je mati pokrižala, prepričana, da se mora res prikazati sam bogosavnarij, ker se oče tako grdo priduša. Pri tem je bila vsa preplašena strmela v Teklo in ni vedela kaj bi. Gospodar si je opomogel in skril svoje presenečenje, vstal, stopil pred dekle in jo premeril s pogledom od vrha do tal ter zmajal z glavo: »Ti, dekle neumno, ali sploh znaš pametno misliti?« »O, seveda znam, gospod, pa kaj bi ne znala? In prav zato ker znam pametno misliti, sem prišla k vama, kajti poznam vaju in dobro vem, da sta poštena. Zato sem prepričana, da je tudi Filip pošten in me bo poročil, kakor mi je obljubil. Ker je pa njemu nerodno kot mi je sam rekel, sem pa prišla jaz k vama, da vama povem. Oh, ta fant, saj je kakor otrok!« »Trapasta neumna! Koliko fantov je že dekletom obetalo zakon, a obljube niso držale!« »Že mogoče, gospod! Ampak to niso bili Mešičkovi, niti v rodu vam niso bili! Kajti Mešičkovi ljudje so druga lava, poznani vsi! Vaša dekla sem in zanašam se na vaju bolj kot na samo sebe, zato tudi vem, da postanem kmalu Filipova nevesta, kajne mati, da bo tudi res tako?« Gospodinja jo je molče pogledala in samo skomignila z rameni. Dekla je mirno pripomnila: »Prosim torej ne pozabita misliti na to stvar in pa, da ne bosta preveč zavlekla, kajti če Bog da, bova kupovala in štorklja ima že nekaj pripravljenega. To bo veselje v hiši, tudi vidva bosta rada imela otroka, saj vama gre pač za potomec! Seveda bo treba nekoga, ki bo enkrat gospodar, saj Filip je šibek fant! No pa pozdravljena in kmalu se me spomnita!« Tekla se je zasukala na petah, pokimala z glavo in hitro odšla na dvorišče, odkoder se je kmalu čul njen zadovoljni glas. Ko pa je bila dekla zvečer sama med svojo živino in je o vsem premišljevala, je vendarle prvič nekaj zdvomila nad Filipom. Kaj pa če bi je vendarle ne poročil? To vprašanje jo je begalo dolgo v noč, preden je zaspala. Sklenila pa je, da pojde tudi v hosto vprašat starega vedeževalca, kaj bo z njo. Mešiček in žena sta pa strmela drug v drugega kakor zadeta od strele in iskala rešitve, a je nista takoj našla. Zdaj dekletu niti zapoditi nista upala, saj sta jo poznala in sramota bi bila tako velika. Sklenila sta pa, da mora potem dobiti Tekla svojo malo sobico v zgornjici, kamor Filip brez njune vednosti sploh ne more. Ko je Tekla kasneje govorila o svojem zakonu s Filipom, ji ni upal reči, da jo je samo nategal, temveč jo je omerjal, zakaj prenaša njuno skrivnost staršem, češ da bosta vendar vse napravila sama in skrivaj, saj ima on denar in bo kar po svoje uredil svatbo, kakršne še ni bilo. Lahkomiselno dekle mu je spet verjelo in se takoj spet polastilo. * Jernej je sam hodil po hosti. Svojega vozaštva se je že naveličal. Vztrajal je le še zavoljo Tekle. In potem je prišlo spoznanje. Njegov videz se ni izpremenil, a je čepel, toda močno je Tekli omenil, da bi jo poročil, a tudi kasneje ne, da je napravila napak, ker je ljubila Filipa, ki je bil navadni zapeljivec. Bilo je nedeljsko popoldne. Jernej je prišel do svoje koče in poležal nekoliko na trdem ležišču. Tu potem mu je prišlo, da je tu vse lepše in boljše, da on sploh ni za tisto vrhvanje in vrenje med ljudmi. Da, le si je še zdravanj priznal, kmalu potem, ko je prišel k Mešičkovim, a tajil si je. Vse je delal iz ljubezni do dekleta. Zdaj si ne more več tajiti. In potem je začutil v sebi težek žal. Hudo mu je bilo za Teklo. Ni je obsojal, niti Filipa ne, saj ni bilo tega v njem. Človek z zlatim obzorjem je bil, pa je vse gledal kakor ljudje, ki poznajo življenje in ne sodijo nikogar, ker vedo, kako je včasih človek šibek in da največji često prej pade kot najmanjši. To je bilo v njem, ne da bi želel moral dočeti z izkustvom življenja. Vendarle se je v njem borila misel, ali naj bi vse prezrl in Tekli kar rekel, naj postane njegova žena in postane preprosta oglarica, ali naj jo pusti, saj ga itak ne bo nikoli res rada imela kot Filipa. In med tem ko bi se drugi boril z čustvom in skušal mladenki njen greh odpustiti, Jernej nanj niti mislil ni. Kmalu je spet odšel iz koče. Ni mu dalo miru. Nekaj časa je spet stikal okoli kot bi nečesa iskal. Potem se je napotil k Jernejevini, ki so ga bili zelo veseli. Sonce se je spustilo nad hosto. Sijoče ploskve so pokrivale hrib in ga spreminjale v žarečo gmoto, ki se je vsa lomila v prosojnih barvah. Jernej je bilo, da tava nekam v brezbrežnost, nekam, kjer ni konca ne kraja, kjer se vse spreminja v novih barvah in novem doživetju, v barvah, ki se čudežno prelivajo, da človek sam ne ve, kje blodí in ne tipajo samo oči, temveč tudi duša, med tem ko tavajoče telo blodí in so misli prepojene z mehkim, uspavajočim žarenjem. In človek gre in gre ter mu je, da bo hodil tako večno, na pol bled, ves zaznan v blaženju in koprnenju dalje in dalje. In Jerneja je zanašalo kakor na valovih, niti ni gledal, kje hodi, vedel je samo, da stika za nečem, ki je daleč od njega in da mu je pri vsakem temu vedno bolje v duši, da se je srce pomirilo in da čuti ugodje. Kar legel bi, pa ga je vendar gnalo naprej in šel je kakor na tajni ukaz, ki se mu ne more upogniti. Tedaj je prisopihal do pol razpadle koče. Polagoma se je vzdramil in spoznal, da je hodil dokaj dolgo. Pred seboj je videl skalovje in kolibo, o kateri je že tolikokrat čul, a se mu ni zdelo umestno hoditi na to stran, čeprav je že bil samo za streljaj od nje. Zdaj ga je pot sama prinesla sem. Noge so same hitele in prisopihal je h koči starega vedeževalca. Sam ni vedel, zakaj je vstopil, toda bilo mu je, naj le gre in si ogleda kočo in človeka v njej, kajti trenutno ga je izgubljalo hrepenenje in želja videti pred seboj živo bitje in govoriti, čeprav samo nekaj besed. Potem, ko je že vstopil, se mu je nahoma zdelo vse smešno in otročje. Kaj ve ta starec? To pač ni kak prerok ali prerok! Kmetje ga hvalijo in pripovedujejo. Toda ne ve. Mnogi ga preklinjajo. In zakaj pripoveduje ljudem o drugih ljudeh? Če ima dar prerokovanja in če je svet razdelil, bi moral o napakah drugih molčati in jih razodeti samo tistim, ki se jih tičejo! Morda pa je samo jasnovidec, ki se ne ozira ne na desno, ne na levo, ter pove vsakemu kar mu gre, kar ve, da mora povedati. In zato tudi brezobzirno pripoveduje o napakah drugih, kakor bi čital iz knjig. Torej mar naposled človek ni niti bitje po Bogu ustvarjeno? Menda gleda ljudi kakor lesene lutke, kakor nekaj, kar je enako živim ali mrtvim stvarem, saj govori o njih kot bi ne živeli tudi z dušo. Tedaj je že začul puščavčev glas: »Le bliže, človek božji, le bliže! Vesel sem, da te vidim, boš vsaj kaj povedal! Tako sam sem zadnje dni, prav zdaj, ko sem oslabljen. Prav nič dobro se ne počutim!« Jernej je sivec prijazno pozdravil. Jošt je sedel pri mizici in si podpiral glavo z rokama. Bil je zelo bled, toda njegove oči so gledale jasno vedro, njegova notranja sila je pač obdržala moč nad telesom, ki je že vidno pešalo in samo čakalo, da ugasne življenje v njem. »Pa sedi malo k meni! Tamle je stol, kar primakni ga, se bova kar pomenila! No, tebe pač ni prinesla želja, da bi ti kaj povedal o bodočnosti?« »Res ne, slučaj me je vrgel v to kočo,« je odkrito priznal Jernej in se ozrl po tesnem prostoru. »Pa je morda vendarle prav, da si prišel. Se in še bi rad povedal kaj novega in pogledal v prihodnost človeka!« »Jaz tako malo verjamem v vse to,« je omenil Jernej in se nasmehnil. »Torej ne veruješ v prerokovanje?« »Tisto že, ampak v vaše prerokovanje ne morem verjeti.« »Kakor hočeš. Če verjameš, prav, če ne, pa tudi mora biti prav. Jaz te pač ne morem prisiliti, da bi mi verjel. Veruj mi pa, da je božja volja, da mora kmalu umreti, saj danes niti do cerkve več nisem mogel, seveda je daleč, toda zame je bila ta pot vedno samo izprehod.« Počakal je nekoliko in potem dejal: »Zdaj bom pa tudi tebi nekaj povedal, čeprav ne verjameš; nekaj ti povem, kar ti ne bo škodovalo v bodočnosti!« »I pa povejte! Škodovati pač človeku ne more, če kaj sliši,« je pritrdil Jernej in prijazno pokimal. Jošt je odprl knjigo pred seboj, nekaj časa čital in potem pogledal Jerneja in dejal: »So ljudje, ki menijo, da jemljem dar prerokovanja iz teh bukev. A ta knjiga je sveto pismo, ki me krepi, saj je v njem večna lepota. Res sem jasnovidec, v sebi imam magnetično silo, da marsikaj uganem, kar je ljudem skritega. Vidim, da si bil nesrečen. Toda tvoja roka je krepka, pest silna. Močan si in nikogar se ne bojiš. Lahko boš še dobil dobro ženo, čeprav nisi več mlad, seve še to ne bo preveč begala njena nezgoda. Sicer pa ne obupajmo, da ne bomo sami svojci!« »In potem?« Starec se je zazrl skozi okno in skoraj šepetal: »Bojim se pa, da te ne bo premotilo hrepenenje za tvojo svobodo, kajti spet dobivaš večjo moč in prekinil si sebe iz prejšnjih dni. Vidim te, kako hodiš po planinah. Več ne vem.« Jernej je starcu zamišljeno pokimal in se od njega poslovil. »Če te zanese pot mimo vaškega župnišča, prosi gospoda župnika, če more malo k meni!« je dejal starec in mu podal roko. »Dobro se imej, pa spomni se me včasih! Eden izmed tistih ljudi si, ki ostanejo vedno dobri in pošteni, pa če bi jih postavil v vulkan smede in propasti ali pa v najtišjo samoto. In takih je vedno manj. Samo taki pa tudi vzdrže svet, da ne zdrkne s svojih tečajev! Pa pozdravljen!« Jernej se je vračal po poti, še ustavljal in skušal misliti o tem, kar sliša starecem govoriti. Pa so mu misli spet zahajale v prihodnost in se zamotale z besedami Jošta, ki so še zvenele v njegovih ušesih. Ko je stopil v vas, se je spomnil na župnika in pozvonil je v farovžu ter naročil, kar ga je prosil samotar. Ko se je vrnil k Mežičkovim, je bil zamišljen, toda miren. Prosil je gospodarja, naj ga pusti nazaj v njegove hribe, ker je spet zdrav in ne more več vztrajati brez svojih kop, kajti čas je, da spet prične pošteno oglariti in koča mu bo kar razpadla, če jo bo pustil. Drugo jutro je odhajal. Od nikogar se ni poslovil. ==6.== Cigan Vrba je sedel že dve leti v ječi. Obsojen je bil na štiri leta zavoljo umora svoje žene. Sodnija je imela težko nalogo, da je zaslišala vse cigane njegove tolpe. Orožniki so jih pridno iskali, a cigani so se jih povsod preplašeni izogibali in šele ko se je zvedelo, da se vrši razprava proti Vrbi, so prihajali počasi drug za drugim. Napósled so vendarle bili vsi zaslišani, toda sodnija jih ni več hotela izpustiti izpred oči in zato jih je stalno zavarovala, saj so morali vsi izpovedati še na glavni razpravi, ko je bil Vrba obsojen. Pri tisti razpravi so se gledalci izvrstno zabavali na račun ciganov, pa četudi se je tikalo take žalostne in resne stvari kot je umor. Vsi cigani so Vrbo sovražili, eden bolj kot drugi, toda vsak je omenil, da je bila njegova starka silna ljubosumna babura ter divja do skrajnosti, češ da bi ji vsakdo izmed njih kar pobegnil, a Vrba, ki je pač brez žene, si jo raje vzel življenje ter jo ubil kakor zverino. Naposled je cigan za ciganom potrdil, da Vrba ne pozna usmiljenja in da so se kar oddahnili, ko so čuli, da ga je sodnija naposled vendar spravila pod ključ. Ker je cigan tudi zažgal, mu je sodnija primaknila še pol leta in je torej moral odsedeti skupaj štiri leta in pol, kar je za vsakega človeka že kos življenja, a za Vrbo, ki je bil vajen same prostosti, je bila ta doba že cela večnost! Med tem je Tomaž še vedno begal in se skrival ter se le včasih sestal z Vero. Oglarjeva mati pa je vedno bolehala in Jerneju ji je enkrat dejal, da je ne bi užalostil: »Vidiš žena, saj še nista tako zelo stara, vendarle se starata! Ne vem, ali naju res že kliče mati zemlja? Da bi bili vsaj otroci že pod vrhom.« »Ne bodi no smešen,« ga je žena zavrnila, »vedno bolj korenjaški si in svoja leta skrivaš kot kakšen mladenič.« Le Vera in ona sama sta vedeli, da je mati kar pri koncu. Vendarle je Agata hčerko večkrat podila, naj gre v službo, kajti da jim manjka kruha, česar pa dekle ni hotelo slišati in je raje delala doma in stradala, le da je postregla tudi materi. Na svojega izvoljenca se je pa skrivaj kar jezila, ker je bil tako neodločen in si ni znal na noben način pomagati ter so rešitve umora zdaj, ko je bil cigan na varnem. Sicer je pa Tomaž poskušal, da bi kaj dosegel, in ker sam ni mogel na sodnijo, je prosil Vero, da bi enkrat šla k sodniku in mu vse razložila. Vera je res šla na okrajno sodišče v trg in vse povedala ter omenila, da lahko sodnik zasliši čudakega Jošta, kateremu je cigan sam priznal, da je res umoril hmeljskega čuvaja. Sodnik je pazljivo poslušal njeno izpoved, si molzel svojo dolgo brado, kimal in se smehljal. Naenkrat pa, ko je mladenka prenehala, je skoraj kriknil: »Kje pa je zdaj tisti Tomaž? Zakaj pa ni sam prišel, če je tako čist kot oprana bela srajca?« Vera se je hudo prestrašila. Kar hipoma vpraša sodnik zanj. Morda ima celo slab namen in ga hoče aretirati zdaj, ko je fant najmanj pripravljen na kaj takega? In zbegala se je ter nekaj zajecljala. Sodnik se ji je nasmehnil in jo pomiril: »No, no! Zaslišati bi ga bilo pač vsekakor treba! Toda, hm! Povedal bi bil skoraj! Seveda, osumljen je in to je tista zapreka. Zdaj pa vem, da ne boš povedala, kje tiči zajec, da ne pride za tisti grm lovec in ga nazajka. Kajne? No, da ne boš rekla, kakšen sem! Doma pa zasliši tistega Jošta, menda bo ta samotar res kaj pojasnil. Zdaj pa le pojdi in vprašaj čez kak teden! Morda je Tomaž res nedolžen, saj sem že slišal večkrat nekaj takega zvoniti. No, le pojdite!« Vera je nekoliko potolažena odšla. Upala je, da bo kmalu dokazano, da ni divji lovec ničesar kriv in kar hitela je v svoje hribe. Ker je bil sodni sluga bolan, je moral ječar Hlebec tiste dni sam dostavljati samotarju poziv, kar mu pač ni preveč dišalo, čeprav je vedel, da bo prejel za to še nekaj dinarjev kot dostavnino. In tako je neko jasnega popoldneva mrmljal možakar sam v hribe, hrkal in mrmral, da mora človek na stara leta tako daleč in še službeno, kar človeku najbolj smrdi, saj je to kar prisiljeno, kakor bi ga kdo poganjal z bičem. Hlebec, ki nikoli ni posebno rad hodil peš, se je zdaj vso pot ustavljal, si brisal znoj in mislil na tisoče stvari. Morda kar je menil, da bo vse narobe, ko se vrne, da bo sodnija stala obrnjena na streho in da ga bo vse pogrešalo. Pri tem se je kar smejal, ko se je spomnil, kako bo vse po njem povprašalo in tarnalo, da ga ni doma. Seveda ni bilo prav nič hudega in nihče ni vprašal za ječarja. Žena je prala pred hišo, a pred hišami je sedel občinski policaj z bridko sabljo v roki, ki ni bila že nabrušena najmanj pet let. Toda sedel je tam in se grdo držal kakor bi že tri dni ničesar ne vzil, čeprav se je že vse jutro nalokal žganjice in je zdaj ždel na stolu kakor prilepljen. Torej policaj Bužar je nadomeščal starega Hlebca, držal v roki ključe zaporov in resno čakal. Ko je nek arestant v celici zazvižgal, ga je kar vrglo kvišku. Stopil je k linici in mu zagrozil s sabljo, češ, da je on novi ječar in da bo zdaj vse strožje ter da mu ne bo peljal lahko uro, če ne bo mahal s svojo pošteno korenčico, naj se je treba obnašati dostojno. Če človek dela pokorno in naj nori šele potem, ko bo spet prost! Ječnik ga je začudeno pogledal. Bil je mlad fant, ki je pijan polomil neko ograjo. Zavrtil je prst na čelu in žvižgal dalje, kar je Bašarja tako razljutilo, da mu je zažugal, da ga bo privezal k zidu tako visoko, da bo stal na samih palcih. Ječnik se mu je zarežal: »Ti policaj neumni, samo bliže mi pridi, pa ti zmeljem kosti, da te bo sama kaša!« Bašarja je naenkrat ves pogum zlezel v pete. Mirno se je vjedel in pričel dremati. Ta čas je stari Hlebec čezal proti puščavnikovi koči. Pod skalo je bil studenec, kjer si je samotar postavil klop. In na to klop se je ječar zdaj vsedel in si privoščil iz studenca požirek vode ter se kar oddahnil: »I kako je voda vendar nekaj dobrega! Tega do danes nisem vedel, pa sem že star dedec! Kar čudil sem se, tako ga je osvežila, saj je jo malokrat pil in je kar pozabil na njene dobrote, dočim je raje stikal po krčmah za znanci, ki so ga napajali, ko si je želel utolažiti žejo. Da, da, alkohol je bil pač zanj vse kaj drugega. A zdaj se je nenadoma ves vnel za čisto studenčnico in najrajši bi ta trenutek postal popoln abstinent. In ko je tako sedel v samoti, se je nenadoma spomnil, da je on sam prav za prav velik norec ker se takole peha po svetu, preživlja in prenaša svojo slabo staro in skrbi za sina, ki se uči že pri tretjem mojstru za čevljarja ter mu dela preglavice, da je že ves siv: »Moj Bog tu pa tak mir in tišina! Voda pred nosom, samo skloniti se, pa si že ugasil žejo! Pa se begaš po svetu in trpiš za prazen nič. Tu je življenje! Tale puščavnik je pravi življenski modrijan! Hm! Tukajle se bo kmalu domislil kar navzeti, saj prav veliko itak noben človek ne ve. Česar pa ne veš, se zlažeš, saj laž v sili ni grešna! Torej se zlažeš, pa ti kmetje naneso vsega, da ti ni treba stradati in se pehati z uživimi vagabundi in drugo sodrgo ter jo zapirati! Kar za puščavnika bi bilo najbolje iti in živeti v tej samoti!« Mahoma je jel obžalovati, da se je oženil, da ni ostal sam, da je sploh kdaj pokusil alkoholno pijačo! Potem je počasi vstal, vzdihnil in jo mahnil proti koči, ki je stala v višini vsa siva in tiha. Ko je Hlebec dospel do kolibe, je lahko potrkal. Nihče se mu ni odzval. Potrkal je močneje, ker pa ni dobil odgovora, je pritisnil na kljuko in skušal odpreti. Vrata so se vdala, a nekaj je branilo, da ni mogel takoj noter. Uprl se je in že se je znašel v kolibi in zastrmel: Na tleh je ležal puščavnik bled in tih s široko zaprtimi očmi, v desnici je držal leseno razpelo, a v levici svinčnik, kakor bi hotel zadnjo minuto nekaj zapisati. Ječar se je nagnil nad njim in takoj spoznal, da mora biti puščavnik že gotovo več ur mrtev, saj je bil popolnoma trd. Ječar se je ozrl po koči. Kaj če je v njej kako premoženje, kakšno skrito bogastvo, saj je mnogo ljudi skrivaj in očitno prihajalo k njemu in vsak mu je kaj prinesel. Tedaj se je Hlebec spomnil na puščavnikovo tajno moč in že ga je prijelo, da bi jo kar odkril. Pa mu je pogled slučajno obtičal na stolu, kjer je stala trebušasta polna zelenka. In stari ječar, ki je še pred nekaj minutami obžaloval, da je kdaj sploh pokusil kapljico vina, je mahoma oživel: »Vino, kaj če je v zelenki vino?« in že je na vse drugo pozabil, še na strah. Odprl je steklenico in poduhal. Obraz mu je kar zasijal samega blaženstva, pohlepno je obrnil rob steklenice in jo nagel ter globoko goltnil. »Blagoslovljen bodi sveti starček,« so mu šepnile ustnice, ko se je trenutno oddahnil in spet nagnil zelenko. Ko je bila že prazna, se je naposled vsedel k mizi, vzel iz žepa kos papirja in svinčnik ter zapisal: Zapisnik ki sem ga sestavil na licu mesta v koči čudakega samotarja Jošta, na hribu Hrastovici, dne 5. junija letos. Priče ni nobene navzoče razen mene samega, ki to pišem in sem zapriseženi državni organ ter imam kot tak zato tudi postavno pravico. Ko sem danes popoldne prišel v Hrastovico, sem se nekaj minut zamudil pri studencu, ki teče kakih deset metrov globlje pod kočo. Posledil sem, da sem se oddahnil od težke, naporne hoje, nakar sem vstopil okrepčan s čisto studenčnico. Trhla smrekova vrata so se le nerada vdala. Takoj sem ugotovil, da mi je zapiral vstop samotar sam s svojima lastnima nogama, saj je ležal mrtev sredi izbe in tiščal vrata. Puščavnik Jošt je klican na pričo na sodnijo. Zdaj ugotavljam, da se to ne more zgoditi, ker je prvič mrtev, a drugič mu kot mrtvemu sploh ne morem dostaviti vabila in mu dopovedati, da mora na sodišče. Po svoji vesti in vednosti uradno potrjujem, da sem ga tudi pregledal, a da nisem našel na njem nobenega znaka kakšne sile, ter je najbrž umrl zadet od kapi. Ko sem pregledal njegovo kolibo, želeč najti kakšne vredne predmete, da bi jih izročil sodišču v hrambo, izjavljam, da sem našel le dve krpi, skromno siromašno posteljo s slamico, mizo in dva stola ter prazno zelenko, s katero si je mož najbrž nosil vodo iz studenca. Pisano na Hrastovici, dne 5. junija 1935. Ježa Hlebec, lastnoročno, zapriseženi sodni organ. ==7.== Na Hmeljniku je služil za lovskega čuvaja Andrej, ki je bil dvojček ubitega Bernarda Peča. Tudi on je zvedel, da je brata umoril Tomaž, a nikoli ni mogel naleteti nanj. Divji lovec se ga je pač izogibal kakor gada, saj je vedel, da mu s samo besedo pač ne more dokazati, da ni krivec. Andrej je često vprašal tega ali onega po njem, pa so mu ga le tajili, a nekateri, ki so bili prepričani o njegovi nedolžnosti, so se kar očitno zavzeli zanj. Poteklo je že nekaj let po Bernardovi smrti. Brat Andrej, ki je bil spočetka prepričan, da bo rano prebolel, je začuden spoznal, da svojega brata ne more pozabiti. Pogrešal ga je kakor prve dni po smrti, kar ni bilo čudno, saj ni nista bila samo brata telesno tudi najboljša prijatelja. Poleg tega sta si bila dvojčka in sta bila še posebno navezana drug na drugega. Ko je Bernard umrl, je Andrej očitno žaloval. Bilo mu je tako hudo, da je kar opešal in zbolel. Kasneje, ko je nekoliko okreval, je sicer za kak dan utajil lastno bolečino, ki pa je potem tem izraziteje in silneje udarila na dan ter ga strpila, saj mu je bilo, da je umrl del njega samega in bolj mu je še in še razjedala srce. Potem se je večkrat spomnil, da bi poiskal morilca in ga ubil kakor je on Bernarda. Zavedel se je, da bi bil potem zaprt in ob službo. Spomnil se je na svojo ubogo mater, ki bi bila zblaznela, da bi se ne njemu kaj hudega pripetilo. In premagal se je, čeprav si je vedno mislil, da bi laže trpel, če bi se maščeval nad ubijalcem svojega brata. Ko pa je vedno in vedno slišal, da je Tomaž nedolžen, da se hoče dotakniti človeka in da se ni hotel dotakniti človeka in da se je tudi sam nekoliko podvomil toda samo včasih. Kadar se ni mogel več brzdati, je zaškripal zobmi in zažugal v zrak: »Vendar ga poiščem in se znesem nad njim!« Pa je spet zagledal pred njim obraz bledne matere in spet je opustil maščevalne misli. Vedel pa je in tega se je bal, da bo segel po orožju, če mu pomaga gol slučaj in mu privede Tomaža pred oči. Postal je vedno bolj samoten in žalosten. Vrši je svoje dolžnosti, a ob enem je jel bolj in bolj poizvedovati za Tomažem. »Če ne drugega, naj izprašam ga. Morda res ni sam kriv in ima sokrivce. Toda, kdo naj ubije brata če ne on, ki je divji lovec?« In tako se je boril z mislijo na umor, z mislijo na svojo sivo staro mater in z lastnimi predsodki in vestjo, ki mu je vedno branila, naj ne ubija. Nekega dne je prišel blizu oglarjeve koče, kjer je stari Jeriša zakopal novo kopo. Čuvaj je zagledal pred seboj Vero. Kako krasna je bila in kako ji je prilegla! Takoj je začutil do nje tiho naklonjenost. Poleg nje je stal mlad krepak junak, s katerim je mladenka zaupno kramljala. »Saj me menda poznate? Hmeljniški čuvaj Andrej sem,« se je predstavil oglarju in ga takoj hudomušno vprašal, kdo je mladenič, ki govori z Vero, ki je menda njegova hči. »Da, da gospod, to je moja hči Vera, a oni korenjak je…« Oglar je umolknil. Spomnil se je, da ne sme izdati Tomaža, saj je vendar čuvaj umorjenega Bernarda. Toda bilo je prepozno. Čuvaj je takoj spoznal starečevo zadrego in spreletelo ga je divje veselje in strašen srd. V hipnem navalu razburjenja je pozabil na milo obličje svoje matere. Pograbil je oglarja za rame in zakričal: »To je tisti Tomaž, kajne, kar priznajte!« Lovec ga je čul in sam odgovoril: »Da, da, jaz sem Tomaž, kaj je novega gospod?« Čuvaj je nameril puško hitro kakor blisk in ustrelil vanj. Toda isti hip je priskočil tudi oglar in mu puško zbil, da je strel zletel visoko v zrak: »Ali ste ob pamet,« se je zadrl Jeriša, medtem ko je strel še odmeval po gozdu. »Čemu streljate v nedolžnega človeka? Zdaj šele vem, da ga res smrtno umora. Bodite vendar pametni!« »Ubil mi je brata!« »Seveda, prav kakor jaz! Pravega ubijalca imate vendar v ječi, kakor vsi govorite! Vrba je krivec, saj je bil tudi svojega ženo!« Tomaž je obstal na mestu miren in bled. Roki je držal prekrižani na prsih, ko se mu je čuvaj približal. Ni se premaknil, le njegovo oko je dobilo jedek blesk, punčice so se zaostrile, dokler ni bil že levim komolcem naslonjen na puško in je čakal. Čuvaj je zakričal: »Puško semke!« Tomaž je malomarno odvrnil: »Nikomer ne škodujem z njo. Toda ta ni je edino orodje, zato je vam pač ne morem dati.« »Aretiram vas!« Tomaž se ni premaknil in je komaj slišno nadaljeval: »Ne bom se z vami prepiral ne pretepal, saj vem, da govori iz vas mržnja in sovraštvo, ker ne verujete v mojo nedolžnost. Povejte sodniku, naj dovoli nekoliko peči ciganu Vrbi, pa vam bo kmalu povedal, kdo je morilec. To nesramnik je ubil lastno ženo, zanetil Jernejevo kočo in ubil vašega brata. Zdaj bi rad ta umor navesil meni, ker se boji, da bi nazadnje ne zabingljal.« »Če si nedolžen, se javi sodnikom! Kaj pa potopaš tod okoli in slepariš?« Tomaž je zardel in se proseče ozrl v Vero, skomignil z rameni, vrgel puško preko ramena, rekel komaj slišno »Zbogom« in že je izginil med drevjem. »Zakaj ga nisem ubil?« je hripavo kriknil Andrej. »Veseli bodite in Boga zahvalite, da niste umorili nedolžnega,« je spet povzel Jeriša. Vera je bila bleda. Tiho je gledala za odhajajočim, kakor bi si ga želela nazaj. Čestokrat in tudi zdaj, jo je obšla žalostna misel, da je izvoljenca zapuščala in ga ne bo nikoli več videla, saj je bil v vedni nevarnosti. In ta misel ji je delala skrbi in nemir, da niti spati ni več mogla kakor prej. »Vidva se pa nekam dobro razumeta?« je dejal nenadoma Andrej Veri, ki je kar zardela in se obrnila proč. Potem je hotel v kočo, pa ga je ustavil oče: »Ostani nekoliko, da ne bo rekel gospod kakšni rovtarji smo, da ga pustimo kar samega.« Mladenka je otožno pogledala čuvaja. Njene oči so govorile naj si so usta molčala. In te oči so ga izpraševale in se čudile, kako je mogel tako nenadoma priti in streljati na njenega izvoljenca in kako jo more zdaj tako brezobzirno izpraševati. Andrej je takoj spoznal, da je ustrelil kozla in je tudi sam rahlo zardel. Spustil se je na klop pred kočo in si obrisal znojni obraz ter se nekam opravičeval: »Ni čudno, če je človek razburjen. Bratove smrti ne morem in ne morem pozabiti ter je ne bom nikoli pozabil! Preveč brat mi je bil, da bi kdaj mogel preko tega.« Mladenki se je zdaj lovec skoraj zasmilil. Res je streljal na Tomaža, toda bil je prepričan, da je on morilec. Kar vesela je bila, tudi zavoljo Andreja, da ni zadel njenega fanta. Tedaj se je oglasila iz koče Jernejeva mati, ki ji je oglar povedal, kdo je zunaj: »Eh, gospod čisti morilec je pod ključem! Dajte no vi sami tisto stvar pobrskati! Morda bo le priznal, da bo vsaj ta bedni mladenec rešen težke sumnje.« Zakašljala je in utihnila. Lovski čuvaj se je zahahljal: »Ali ste tako vsi prepričani, da je tako nedolžen?« »Da vsi smo prepričani, ker tudi dobro vemo, da je nedolžen,« sta odvrnili mati in hči hkrati. Mladenič se je zazrl v ljubko obličje Vere in tesno mu je postalo pri srcu. Prvič jo je videl, pa mu je bila že všeč in kar čutil je, kako mu je draga. Rad bi pričel z njo daljši pogovor, pa ni mogel najti ničesar, o čemer bi govoril. Kadar se je ozrl, je videl pred seboj nekaj zaprtega, molčečega, da ni mogel najti besede, za katero je stikal. Zaman se je trudil in si dopovedoval, da je to pač samo preprosta oglarjeva hčerka, da mu ni treba iskati izrazov, ne gledati na besede. Tudi najpreprostejšega izraza mu je hipoma zmanjkalo, da se je potihoma jezil sam s seboj, a pomagati si vendarle ni mogel. Vera je odšla z očetom h kopi, lovec je obsedel in pričel govoriti z Agato, ki je počasi in stokajoča pripovedovala iz postelje, da Tomaž res rad vidi Vero, da pa pač ni upanja za kako ljubezen in bi bilo od Vere neumno misliti nanj, saj nima niti kam položiti glavo, niti kosa kruha nima, s katerim bi lahko razpolagal in živel družino. Nekaj časa je še posedel, a potem se je dvignil in Agato pozdravil. Počasi je sama prilezla iz koče, da si ogleda prijaznega gospoda. Bil ji je všeč in povabila ga je, naj se še spet kmalu oglasi kaj pri njih. ==8.== »Danes je bil spet tukaj hmeljniški čuvaj!« blati je izrekla te besede in se ozrla v Vero, ki je pravkar prisopihala iz doline. Oče je puhal goste oblake dima in molčal pred se ter čakal, kaj bo hčerka odvrnila. Mladenka pa je molčala. Mati je nadaljevala: »Hčerka moja, sama veš, kakšni reveži smo. Hmeljniški lovec nam bo rad pomagal, samo če ti hočeš. Poroči ga! Gospa postaneš. Pa še za nas bo dobro poskrbljeno. Obljubil nam je službo v gradu. Češ da bo govoril za očeta, da ga sprejmejo pri graščini za čuvaja na žagi, kjer bomo imeli v gospodarski hiši lepo stanovanje in se nam bo bolje godilo. Ker je ta mladi Andrej tudi za nekakšnega oskrbnika, sem prepričana, da lahko to stori.« Tedaj se je oglasil oče: »Saj nič ne rečem! Rad imam Tomaža, toda povej mi vendar, kaj bo z njim? Njegova zadeva se vleče kakor jara kača, nikjer ni konca! Še vedno je osumljen umora in osumljen bo do svoje smrti, kajti jaz ne smem nastopiti, ker mi je cigan zavezal jezik z besedo, le misli mojo, da jo slučajno izlašal. Tomaž je revež, meni se smili, toda na zakon z njim pač ne moreš misliti. Čudim se pa, da je mogel on, ki je uvideven in pameten človek sploh pričeti ljubimkanje s teboj!« »Oče, pošten je in dostojen! Ljubezen pa ne vpraša, kako se bo dalo živeti, čeprav bi morda morala. Sama ne vem, kako je do tega prišlo, toda rada se imava in nikoli na Boga zapustila drug drugega, nikoli ne!« Oče je nejevoljno zakašljal: »Vsi bomo preskrbljeni, če se odločiš za tvoja. Prikupit in priden človek je ter povsod priljubljen. Bodi vendar pametna in premisli si!« Mladenka se je zazrla čez plan v zahajajoče sonce. Zahajajoča zarja in se razlivala okoli ter potopila v svojo rdečico nizko oglarško kočo. Mati je vzdihnila: »Vem, da ne bom dolgo, dobro čutim. Rada bi pa imela zadnje dni lepše, brezskrbneje! Kako bi se veselo oddahnila, če bi bila vedela, da se otroci ne boste tako pobijali in stradali kot sva midva. Drugi so zdaj v vasi, Tomažek se uči za čevljarja, Tone je pri krojaču, najmlajši trije pa bodo še vedno očetu na ramah.« Ali bi ne bilo prijetno, če bi se tudi oče nekoliko otresel svojih skrbi? Mladenka je tiho vstala vsa bleda v obraz. Počasi je odšla po stezi svojemu dragemu nasproti. Ko je prisopel po stezi Tomaž in našel Vero vso razburjeno in žalostno, jo je zaskrbljen vprašal, kaj ji je. Odločno ga je pogledala in potem hipoma izbruhnila v jok. »Povedi se vendar, duša moja, in povej, kaj te je zgodilo!« jo je milo in z ljubečim pogledom vabil. Dekle se ni več zadrževala. Vse mu je povedala, kako se mora že sedaj česa vsega bati, ker jo straši bodoči čas hmeljniškega čuvaja. Češ da z njim, s Tomažem, tako ali tako nikoli ne bo šlo skupaj, da nima ničesar, da sta skupaj, saj se ne bosta mogla poročiti, če tudi se odkrije, da je on nedolžen. Mladenič se je hripavo zasmejal: »Rad te imam in prepričan sem, da bom danes ali jutri prost in sposoben za nadaljnje! Siliti se ne smem in ne morem, da me čakaš. Ljubezen mora pač biti iz prostega srca požrtvovalna in silna, če je resnična. Če pa ni tako globoka, potem je za naju oba bolje, da se vse prej konča!« »Ne, ne! Nikoli te ne zapustim! Raje postanem oglarica, bova že živela, kakor so živeli drugi, sicer se ti morda posreči, da dobiš kako drugo službo, saj si vajen vsakega dela!« Pogledal jo je po kostanjevih laseh in ji ljubeče odvrnil: »Dobro! Potem storim, kar sem že neštetokrat nameraval. Misel na te mi bo dala moč! Jutri se javim sodniku, da me zapre. Takoj hočem, da se vse razčisti! Zagovarjati se hočem in mora se izkazati, da nisem kriv!« »Nikdar, mila moja, potem te ne bom lepo videla!« je zaprosila Vera in mu stisnila roko. »Ne, ne! Dovolj dolgo sem okleval. Samemu sebi se že dozdevam slaboten. Moram si priboriti svobodo in tebe, ki si moja sreča in ljubezen! Obišči včasih mojo mater in potolaži jo. Kadar pa moreš, pridi v mesto in vprašaj na sodniji, kako je z menoj. Pa pridi mi! Če me bodo vlekli v Ljubljano, pridi tja za menoj, saj bom tam najbrž čakal na sodbo. Če enkrat prideš, te morda puste, da me obiščeš, saj sodniki niso slabi ljudje. Tudi pisal ti bom!« Počasi sta odšla skupaj v hrib proti skalam. Kamnite stene so se odbijale gladke in svetle kakor velikansko zrcalo stopališče. In bilo jima je, da je to stopnišče pot njunega življenja, po kateri bosta strmo počasi vedno više in više, dokler ne dosežeta sončne svetlobe in prihodnosti, da zaživita veliko resnično ljubezen. ==9.== Okrajni sodnik je začudeno gledal, ko mu je ječar Hlebec sporočil, da je tisti večer prišel v sodnijo mlad krepak fant s hribov in vprašal zanj. Ker ga je on zavrnil, češ da tak čas gospoda sodnika pač ni v uradu, se je mladenec starcu potožil, da je zaprt, češ da on ni nihče drug kakor zloglasni Tomaž, ki je že zdavnaj osumljen, da je umoril hmeljniškega čuvaja, da pa zdaj hoče, da se stvar enkrat razčisti in se dokaže njegova nedolžnost. Ječar je to sodniku počasi pripovedoval, nekoliko in se hotel pohvaliti, kako spretno je potem takoj zgrabil ubežnika, da bi si človek ne premislil in ne pobegnil spet nazaj v prostost. Sodnik je zamahnil z roko: »Preljubi moj Hlebec, o vašem junaštvu raje molčite, saj ga vendar poznamo! Tudi o tem fantu sem že slišal. No, prepričan sem, da so se vam pred njim hlače tresle, ko ste zvedeli, kdo je, seveda ste ga zaprli, toda ne, ker vas je sam silil, da ga zaprete, saj bi sicer ne prišel.« Ječar je zdrsnil z brki in napihoval lica, kot bi hotel odpihniti z obraza nadležno muho. Ugovarjati si pa med ni upal, kajti svojega predstojnika je gledal kakor boga in zelo ga je čislal. Sodnik je pogledal na mizo, kjer je ležal kup pisem in druga pošta ter dejal: »Potrpte nekoliko, da pregledam današnjo pošto! Potem mi pa kar takoj mladeniča privedite, kajti sam sem radoveden nanj!« Ječar se je ponižno poklonil in čakal. Sodnik se je ves zamaknil v pošto pred seboj. Ko je prečital dve svoji zasebni pismi, se je zagledal v pisanje, ki ga je prejel z deželnega sodišča. Oči so se mu kar vesele v črke, ko je čital, in lahen dobrodošel nasmeh mu je spreletel obraz. Potem je pogledal Hlebca in mu veselo zaklical: »Zdaj pa kar sem z vašim razbojnikom! Ušesa jih mu bomo pošteno kožo, če jo sploh še kaj ima, saj se je dovolj dolgo potepal po planinah, in čudno, da ni šel že po zlu, ko so ga orožniki lovili bolj kot lovci planinskega jelena!« Stari služabnik je začudeno pogledal svojega višjega. Kako je nenadoma postal vesel! Pa ja ne namerava spet koga oprostiti? E, ta sodnik je bil predober, mnogo predober po njegovem mnenju, saj je tako rad izrekel oprostilno sodbo. Da, če bi bil on Hlebec sodnik, bi bilo pač vse drugače in vsako opoldne, kadar je bil kateri oproščen, se je jezil napram svoji starki: »Danes smo spet enega oprostili! No, če bi bilo po moje, bi bil fant sedel, da bi bil kar trpel! Ampak sodniki! Saj se ne moreš z njim pomeniti in zediniti!« Starka se mu je smejala, saj je imel navado, da je govoril v prvi osebi množine, prav kot bi bil tudi on sodnik in bi imel besedo pri vsaki sodbi. Da, da! Bog ve, kaj roji zdajle sodniku po glavi, ker se tako dobrohotno smeje? Menda vendar ne bo tega divjaka s hribov izpustil? E, to ne, saj je pač vesel, da ga je tako lahko dobil na sodnijo. No, če bo kmalu videlo kaj in kako! In staro se je zasukal strumno na peti in hotel oditi po Tomaža, pa se je že premislil, ker se je komaj prestopil. Obrnil se je, skremžil obraz in boječe omenil: »Da, da, tega razbojnika hočete, kajne gospod sodnik, saj sem pa varen pred njim?« Sodnik se je zahahljal, da se mu je stresel obraz, a potem je ječarja kar nahrulil: »Zakaj pa imate tako službo, če se bojite? Pravkar se je nekaj repenčil in se hvalil, kakšen junak da ste in kako ste hitro spravili tega rokomavha pod ključ, zdaj se pa nekaj otepate in se ga menda res bojite?« Ječar se je spet okrenil in s kislim obrazom odkorakal proti vratom. Sodniku se je možakar hipoma zasmilil in ustavil ga je ter dejal: »Le nič se bat, ne bojte! Sam je prišel in pač ne bo nikomur storil žalega! Sami lahko sklepate, da ni nevaren, sicer bi se pač ne bil oglasil prostovoljno na sodišču.« Hlebec je pokimal in že je odbrzel s ključi po stopnicah v pritličje, kjer so bile ječe. Najprej je pogledal pri Tomažu skozi linico in pozvignil z brki, a potem se je oglasil, še preden je odklenil vrata: »Gospod sodnik je zelo dober in tebi naklonjen! Poslej takoj pa bo zaslišal. Dejal bi, da je danes posebno dobre volje in to ni slabo zate. Le glej, da se izkažeš!« Potem je zaropotil ključ v vratih in Hlebec je že stal pred mladenčem, ki je skočil isti hip pokonci, da ga je kar vse strah in je ječar plašno pogledal okoli sebe. Počasi sta odkorakala po stopnicah in kmalu se je Tomaž znašel pred sodnikom. Ko je sodnik zagledal mladega osumljenca, je takoj vstal, mu prijazno odzdravil ter začel nemirno tekati po sobi in govoriti: »Kaj človek božji, kaj vendar počenjate? Koliko dela smo imeli zavoljo tebe, koliko potem in dopisovanja in vendar je bilo vse skupaj popolnoma nepotrebno! Zakaj se vendar nisi sam oglasil že prej?« »Po pravici povedano, neumno se mi je zdelo hoditi na sodnijo, ker sem nedolžen in pa bal sem se za svojo prostost,« je odvrnil fant in se zagledal v prijazni sodnikov obraz. »Seveda, vse je res. Morda bi ti res ne koristilo preveč, če bi bil prej prišel, kajti vsi dokazi so bili proti tebi. Ampak zdaj, zdaj je vse drugače! Da ti po pravici povem, mislil si kdo bi se bil z menoj domenil, da prideš še kaj malega!« »Kako to mislite, gospod sodnik?« V mladenčevih očeh je sijalo upanje in strah. Sodnik se je mirno vsedel in pričel osumljencu razlagati, da je pravkar prispelo iz Ljubljane zanimivo pisanje. Vrba se je namreč sam razvil v ječi obvestiti. Menda ga je pekla vest ali kaj, da je pred svojim pobegom samomorom priznal sodnikom, da je bil hmeljniškega čuvaja, katerega je udaril s kolom po glavi, da se je takoj onesvestil, a nato ga je še tolikokrat, dokler ni obležal mrtev. Ko je to izpovedal, je omenil sodniku, da mu je v ječi preveč dolgač, da pogreša svojo svobodo in da čuti v sebi kaj jetnike, kakor kakšnega zraka, ki ga je vajen in prostosti. Ker se je sodniku zdelo vse njegovo obnašanje nekako sumljivo, je naročil paznikom, da ga ne smejo spustiti izpred oči. In cigana si je res na mah spomnil raztrgati okove pesove, jih zvezal in se nanje obesil. Pa ga je paznik pravočasno rešil in zdaj čaka spet na svojo novo razpravo in na sodbo, ki bo kmalu. Tomaž se je medtem vse bolj veselil in se vedno bolj utrjeval pri svoji trditvi, da je res nedolžen. Obupal je nad lastnim življenjem, ker kot prost, naj ga brž sodijo in obsodijo, pa četudi na vešala, saj v ječi ne more več strpeti. Sodnik je umolknil in se ozrl v mladenča pred seboj. Tomaž je stal tam miren in nekoliko zardel v obraz. V njegovih očeh je sijalo veselje. Sodnik je dokončal: »No vidiš, da si res nedolžen! Zdaj te bomo pa kmalu morali zaslišati na priči. Pa zaradi divjega lova bo tudi malo trdo šlo. No, preživljati si se moral z delom, to je še tudi res. Najbolje, da se čez kak teden sam oglasiš, da te zaslišimo.« Tomaž je še vedno stal nepremično. »Zdaj pa kar lahko greš, prost si!« je omenil sodnik. Fant se je zganil: »Prav lepa vam hvala, gospod sodnik. Toda, kaj pa orožniki? Če me srečajo, mi pač ne bodo verjeli, da sem bil pri vas in ste me kar lepo poslali domov. Spet me pripeljejo k vam ali bodo pa streljali za menoj. Če me vidijo.« »Jaz jim bom takoj pisal, kako in kaj. No, čakaj, da boš brez skrbi! Potrdilo ti dam, da si prost, da nisi več osumljen umora in da naj te pustijo v miru, pa ga pokaži orožnikom, če te bodo slučajno ustavljali.« In že je dobil list papirja s sodnim pečatom in sodnikovim podpisom ter zadovoljno odšel. Na stopnicah je naletel na starega Hlebca, ki so je kislo zapelil, ko ga je zagledal: »I saj sem vedel, da mi boš ušel, pa bi te vendarle rad malo prebutal!« »I zakaj pa?« je hrknil mladenec in mu pogledal prav pod nos. A je starcu takoj izginil ves pogum v hlače, ker je kar plašno odhitel. Tomaž se je zahahljal za njim. Fant se je smejal vso dolgo pot skozi mesto. Ko je prišel v polje, je veselo zavriskal, a preden se je napotil v hrib, je zavriskal, da je odjeknilo daleč naokoli. Ko je prišel tja v hrib, ga je nenadoma zagnalo, da se je kar pognal vkreber k nji, k Veri ga je sililo, samo da ji čimprej pove, da je rešen svojega večletnega bremena in da zdaj prosto diha in upa na bodočnost. Ko se je približal Jeriševi koči, je začul na klopi pred njo glasno govorjenje. Obstal je med drevjem in opazoval ljudi, ki so tam sedeli. Takoj je spoznal hmeljniškega čuvaja in še nekega njegovega tovariša, ki sta v novih lovskih glavično obudla svojega izvoljenca. Zabolelo ga je pri srcu. Visavnika je stala proti koči na stopnicah in molčala. Oče in mati sta ji nagovarjala in jokala tiho, a srce se ji je vse bolj trdno vezalo k voljenemu sinu. »Torej se je vrnil v kočo, ti Andrej pravi,« je dejal oče in pokazal na drevje. »Pa je spet našel v njem svoj mir in upanje?« »In zakaj je to prišel, ta lovec odkrito,« je vprašala mati in se z njima pogovarjala še naprej. »Ali se je hotel vrniti v življenje in začeti znova?« A zdaj se je že vse vrtelo in ga je zaneslo. Za hip ga je obšla tiha sreča, da se je vrnil in zbližal z njimi. Potem se je takoj zgrudil na tla. »Ali so morda to znaki, pa nič ne morem? Kaj pomenijo vse pripovedovanja in slutnje?« Ko sta se znova zbrala, je Tomaž prestopil prag in jih vprašal, kako da govorijo pri njegovi odsotnosti. »Kaj naj rečem,« mu je šepnila mati, »Andreja so že ujeli in ga privedli, govori, da si ti kriv.« »Oče, moja jeza je branila se Tomaža,« »Ostani,« je dejal oče. »Ali si prišel pošteno domov z namenom?« »Drugi so mi to svetovali.« Mladenec se je obrnil. Dejal je: »Danes mi je to pokazala tudi sodnija. Spoznali so, da sem nedolžen in da je pravi krivec Vrba.« Materina žalost se je umirila, oči so se ji zasvetile. »Kaj je vendar s teboj?« »Pomiri se, ljubljenka moja! Vse je dobro! Na sodniji sem lepo opravil. Prav ta del je Vrba sam priznal uboj čuvaja, a hmeljniški Andrej mi je že pred petimi minutami obljubil, da dobim službo.« »Ali je mogoče? Potem bo vse dobro!« Nato pa je zakrila obraz z rokama in krčevito zahlipala. »In zakaj vendar jokaš?« Zdaj mu je šele povedala, kako je bil oče hud, ker ni hotela dati Andreju besede. Zapodil jo je z doma, češ naj gre kar spet služit, saj je uničila svojo in vso srečo. »Pa pojdeš za ta čas k moji materi,« In odšla sta nazaj v dolino. Tomaževa mati je bila mladenke vesela. Ko ji je sin vse povedal, je bila ganjena, da sploh ni mogla govoriti. Potem so sklenili, da pojde mladenec v službo k sosedovim, a Vera ostane pri materi, dokler se ne poročita. ==10.== Potovka Mreča je šla počasi skozi vas. Njeno dolgo življenje nosi je njeno telo po zraku, drobne sive oči so komaj gledale izza gub, zgubano obličje je podrhtevalo, ko je s kosom belega kruha v roki stopala vsa majhna ter na eno nogo šepala počasi dalje. Njene oči so iskale in klicale. Naposled je vendarle srečala kajžarico Rezo, ji pokimala ter se ustavila: »Dolgo časa nisem videla, ej, koliko jih je!« Reza, zajetna visoka kmetica, se je ustavila, dvignila z jezikom, pokazala svoje brezzobe čeljusti, si pogladila z roko svoj široki, tesni obraz in vprašala: »I kaj pa je vendar novega, Mreča? Boš povedala, saj, veš, da rada slišim!« Mreča je najprej hotela pohvaliti samo sebe, nato je s pogledom pogladila kos belega kruha, ki ga je držala v roki in omenila: »Poglej, kakšen lep beli kruhek imam. Da, pri nas je vse drugače, kot doma! Ne manjka se ga! Iz Amerike mi pošilja sestra ali koliko jih sama zasluži, ko nosi ljudem drobnarije in pisma na pošto ter jih prinaša v vas. Da, če pri nas je res dobro življenje, da malokje tako!« Reza je postala nestrpna: »Prideš, Mreča, naj vem, da si na konju! Toda ne vstajaj se na visokem nosu! Menda si mi slika povedati nekaj drugega? Na, le brž s besedo na dan!« »Nepokorščnost, nepokorščnost! Čakaj, da se oddahnem in vse povem, saj menda ne greš vodit Tisto Vero, veš, tista oglarjeva s hriba, saj veš, tista črna uboga!« »I, saj ima še čas!« »No, pusti me do izgovoriti! Veš, Vero sta starša zapodila od doma. Pri Jerihu, no, saj veš, da tista črna koča kot brlog stoji, tam pri Jerihu so jo hranili tisti čuvaj s Hmeljnikom, pa ga potem nenadoma ni več. Ampak nazadnje je pa le imela prav, da je ostala zvesta svojemu Tomažu, saj je fant že skoraj prišel prav. Samo nezgode so se mu nakopičile in bo še kar nekaj časa moral trpeti.« »Kaj ne poveš, Mreča? To je pa res velika novica. In, da si sama bila tam in videla in bi lahko povedala kakšno dobro delo, naj bo ali slabost!« Mreča je hitro stopila naprej in nadaljevala: »Zdaj lahko naš gospod hmeljniški človek vidi in konec, da se ne more več razdirati po svetu in misliti, da mu bo vse po volji.« »No, no, se bo že še izboljšalo, saj se ji bolezen vleče in menda se ji bo še. Tomaž bo zdaj bliže popravil in podaljšal. Na Jerihovem bo pa tudi vse spremenjeno. Tomažek je že pod vrhom in namerava tisto ogljarsko bajto podreti in si sezidati res dom, da bo tudi na starost prostor. Ta fant se je tako priučil gospodarjenja, da ga je vesel za premetana kova in mu dobro plačuje. Vidiš, vse se izpreminja! In zdaj bo Vera gospa, ne pa hlapčevka. Pravijo, da je mladi graščak tako vešč, da jo hoče za prijateljico.« »Daj, bodi! Mreča! To je pa bosa!« »I, pa ne! Prodam kot kupim in amen! Pa zbogom!« Mreča je bila takoj užaljena, a Rezi se je mudilo novico raznesti po vasi. Ko je bila potovka že zunaj vasi, je beli kruh skrbno zavila v ruto ter ga spravila v cekar, iz katerega je vzela kos ajdovega. Ki ga je pričela drobiti kakor za stavo: »Da, da, takole se človek zatajuje in se kaže pred ljudmi bogatejšega, samo da ga bolj spoštujejo! Beli kruhek imam tu, da ga kažem, saj je že suh in trd, da boli, a črnega pa uživam in še vesela sem, da ga imam!« Krenila je in hitela počasi v hrib. Mreča ni vedela, da sta jo že zdavnaj prehitela Tomaž in Vera, ki sta jo po bližnici mahala k Jerihovim. Ko sta prišla do koče, sta se oba prestrašila. V koči je stal stari Jerih in držal v roki svečo. Agata je umirala. Ko je zagledala hčer in njenega ženina, se je nasmehnila: »Jaz vaju vedno ljubila. Res sem omagala, da bi se pobrigala za vaju. Andreja, tvoja Tomaža sem imela rada. Na, zdaj sem srečna, ko je umrla! Samo da sta prišla.« Trenutek je presvetlila in globoko segla po sapo. »Nisem vedela, da me bo voščnica uničila, pa me bo vendarle. Zdaj ste vsi končno dobili, poskrbljeni in jaz lahko grem. Morda sem bila pa dotlej še vsem potrebna, kajti mati drži družino skupaj. Zdaj bo drugače. Bodite srečni in radi se imejte kot sem jaz vas imela. In ti božji divji lovec, ki si begal dan in noč okrog. Tudi ti bodi srečen. Zdaj se spočij v življenju, a jaz se bom v smrti. Verim, da se boš oddahnil, ker si rešen težavnih skrbi in slabih imen kakor pravijo. Novo življenje vaju čaka in Bog naj vaju blagoslovi!« Starka je s pogledom objela svojega moža. Sveča v roki se mu je tresla, debele solze so mu kapljale v sivkasto brado. Trudoma se mu je nasmehnila: »Janez, moj Janez, misli na me in kadar boš užival košček sreče, se spomni tudi na mene. Revna sva bila vse življenje in vendarle tudi srečna, saj nama je v tej koči oglarški koti cvetela ljubezen, ki je najlepše, kar sem more življenje dati! Janez, moj Janez, zbogom!« Dvignila se je nekoliko in ko je padla mrtva na ležišče. Ogljar je medtem se stisnil svečo v roke, tekel in objel svojo Agato ter jo še enkrat poljubil na ohlajene ustnice. Ko jo je spustil, je bila mrtva. ==KONEC== Cigan Vrba je umrl v jetniški bolnišnici. Dobro je hitro jetiško in pokopali so ga kar doma. Hmeljniški čuvaj Andrej je našel kmalu svojo izvoljenko. Poročil je Mežičkovo hčerko Mišo. Ker je Mežiček rad prirejal veselice na vasi, je napravil sam za svoje stražnike. Miša in Verin svatba sta bila kar skupaj, saj njen Andrej ni mogel prehvaliti svojega junaškega tovariša Tomaža. Med svati je bil tudi Jernej. Bil je vedno mrk in resen. Vsi so upali, da bo poročil krepko dekle Teklo, pa se ni nič menil za njo. Tudi je prav imel, kaj se je naenkrat pričel bolj brigati za mladenka mladi Mešičkov Filip sam. Ko je prišel iz Italije, je postal resnejši in materi je dejal, da bo dekle kar poročil. Oče se sicer gostilna, ko pa je videl, da je sin ugnan, se je dal. Ogljar Jernej je naposled ostal sam v svoji koči, saj so se Jeriševci vsi preselili v dolino k Tomaževi materi, a stari Jaka je prav tisto leto dogorel za vedno. In tako je Jernej kuhal oglje tostran gore sam. Čas ga je zasulo tudi na planine, kjer je pohajal kar več ur in premišljeval. Vesel je bil samote in vedno bolj čudno je postajal. V dolino je malokdaj zašel. Kadar pa je obiskal svoje prijatelje, se je z njimi res poveselil in se rad pogovarjal. Šele tedaj je postal zgovoren in je kaj povedal. To je bilo pa redko, komaj dvakrat na leto. In tedaj je pripovedoval o svojih samotnih urah v gozdu in na planinah, o lepoti in skrivnosti prirode, ki jo je vedno bolj ljubil in čutil v njo vedno bliže globlje. Njegova duša je bila pač vedno bliže naravi, brez katere sploh ni več mogel živeti. Vedno bolj se tali zglede v njene čare in duša mu je postajala vedno bolj svobodna in sproščena kakor mogočna planinska ptica, ki čuti v naravi vso silo svoje prostosti in moči. Kakor so bili drugi srečni ker so se poročili, tako je njemu ni bilo nič manj. Da je ostal sam, skromen kakor je bil, je imel tako slabe potrebe, da je v sebi v objemu prirode lahko zatrl še tiste drobne potrebe po družbi. V svoji samoti, v lepih planinah in tihih nočeh je našel silo novega, bogatega življenja! h46g6fc3di3cz86z1c7v85asws6k2q9 223861 223860 2026-04-21T14:40:56Z Spela.spr 10555 223861 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Oglarji | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1937, 1938}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|WWT54CW6|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|GOPD8RRB|s=?|46}}, dLib {{fc|dlib|OLRW27DV|s=?|47}}, dLib {{fc|dlib|KXEIKU55|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|ZI7880GS|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|J4NFIO21|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|KI5W7OKK|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|1NVYJ9T1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|RDZRT0BU|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|YSHH7MG|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|U665UVQH|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|FDIORXBL|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|SEF2SPND|s=?|5}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} =I. del= ==1.== Krepek oglar Janez Jeriša stoji v hosti pred svojo hišo in strmi zamišljeno v visoko, na pol dokončano kopo oglja. Nič kaj dobro voljo ni videti njegov mrki obraz je ves resen. V koči črče otroci in se krega žena Agata. On jih skoro ne čuje. Večkrat, tudi danes mu misli uhajajo daleč v tujino, ki jo je prehodil, ko je bil na vojni, in je ni mogel takoj pozabiti, a tudi kasneje so se mu misli rade vračale v tiste čase. Mnogo je trpel, kakor vsi vojaki, morda je bilo prav v tem trpljenju nekaj privlačnega, nekaj posebnega, spojenega s pestnimi doživljaji, povezanimi z bolečinami, lakoto in strahom pred smrtjo, ki so je rezala iz vseh kotov, ki je bila čisto blizu in vendar je ubežal in se ji je skušal izogniti, čeprav je marsikdo z napačnim korakom, hotel se ji izmuzniti, šele tedaj padel v njen objem in se zgrudil mrtev na tla, zadet od sovražne granate ali krogle. In Janez premišljuje, povešeni sivkasti brki mu nemirno trepetajo, trde globoke poteze ob močnem, široki zgornji ustnici, se vidno globijo, zazrte do roba slabo obrite počrnele brade. Visoka postava drži pred kopo, roke počasi delajo. Ozre se in oči se zazrejo v hribovite hoste okoli redke breze v dolino, kjer se vije bela cesta, vodena v poljano, krivudajoča se za grmovjem van vijugasta, vzpenjajoča se in padajoča kakor bi oživljena v drznen zalet hotela zakriti v preobla. Jeriša premišljuje, kako je vozil tod še kot komaj dozorel mladenič polne vozove črnega oglja in se ženil v dolini pri svoji Agati, ki je bila krčmarjeva dekla, močna in silna v plečih, otroškega obraza in napol zaskrbljena. In že se spomni svojega siromaštva in svoje borbe za obstanek, za kos trdega kruha, ki ga mora zaslužiti za družino s težkim delom. Kako veselo bi se trudil, če bi ne ždela v duši skrb in ga dušila, mu pretila in ga trpinčila z gladom, saj je sam čestokrat moral še stradati, da je prislužil za druge in vendar je vedno delal, samo delal. V duši mu je vedno huje. Da, nekdaj je menil, da bo vse drugače, čisto drugače! Kako so oglarji zaslužili! Vsak je veselo delal in gradil kopo, saj je vedel, da mu bo črnuka vrgla lepe denarce, da bi to lahko marsikaj privoščil in še družino oskrbel, da ne bo lačna in strgana. Toda zdaj? Če je količkaj kopa, ki bi mu morala vreči kaj denarja, jo mora delati skoraj dva tedna, pa dobi zanjo dva stotaka, a gospodar že misli, da mu da preveč, saj gospodar mora tudi svoje zaslužiti. Pa če bi bilo potem, ko je postavljena, delo končano, ko začne zažgati, mora paziti nanjo in jo čuvati, da mu vrag ne puhne vanjo svojega dima in mu je ne skvari, kajti če bi izbruhnil ogenj na plan, je kopa uničena. Iz kope mora pa vstajati samo gost dim, siv in mračen, a če postane modrikast, je že nevarnost, da nima vrag vmes svojih krempljev, kajti tedaj so rad posveti plameni, ki kopo izžge. Janez premišljuje, zamišljeno kima in kopa, ki mu je bila včasih v veselje, se mu vidi kakor kup nesreče, ki se dviga pred njim večji in večji, višji, nekam pod oblake in ga hoče zgrušiti pod seboj, da zaključi trenutek nesobodo. »Janez, kaša je skuhana!« Trd in hripav ženjin glas se zaleti med drevje in oglarja vzdrami, da dvigne glavo in pokima. In prav ta hip ga zvok tega glasu spet znova opozori na vso revščino, ki je njegova vsakdanja spremljevalka. Kako hripav je ženjin glas! Ni čudno! V koči ni ognjišča ne kuhinje. Na tleh gori ogenj, nad njim je obešen kotliček, v katerem se kuha kaša ali kar že. Če se zaleti v hrib burja, zanaša dim po koči, da otroci kašljajo in žena hrka, ko se vsa zasolzena od dima muči okoli ognja. Včasih si je marsikateri oglar omislil poleg svoje koče, kjer je preždel kuhinjsko oglje, tudi še drugi dom za svojo družinico, marsikdo je imel skromno hišico, v katero je prihajal na oddih k svojim dragim, kakor v svetišče, ves srečen in praznično vesel. Zdaj ni več tega, zdaj se vsi mučijo in prebivajo skupaj v eni oglarski baraki. Jeriša se počasi prestopi proti domu. Če bi kdo gledal kočo od daleč, bi bil prepričan, da je večja pasja koča. Šele od blizu se opazi, da je od ene strani zakrita s hribom in pri enem koncu nizka in popolnoma nezračna, dokler je ni na drugem koncu toliko višja, da se more vanjo. Mesto vhodnih vrat vise tam stare, raztrgane, črne vreče in to čez noč zasloni gospodar vhod z dvema deskama, da ga za silo zavaruje proti vetru in stricu volku, ki se je že nekajkrat oglasil sredi hude zime. Koča je zgrajena iz lesenih kolov in desk, zamazana z ilovico in pokrita z vejami, deskami, cunjami in naposled po vrhu s suhim listjem, da mora gospodar vedno trepetati pred rdečim petelinom, če si kdaj leže v njej prižgati pipico slabega tobaka, ki mu je edini priboljšek, saj je raje včasih kak dan brez kruha kakor brez te svoje svete spremljevalke, ki ga ni zapustila še nikoli. Oglar počasi vstopi. Mali Francek, kobilar, črn kodrolasec, ves podoben svoji materi, se takoj zaleti vanj in veselo zakriči, kakor bi ga ne videl ves dan. Oče ima posebno rad, saj mu večkrat pripoveduje pravljice, čeprav nerad in skoro nejevoljen, kajti pravljičen ga druži, ker opisuje lepši in boljši svet ter boljše ljudi. Da, v pravljici si oglar niti najhujšega čarovnika in zlobneža ne more slikati za tako hudobnega kakor so danes živi ljudje. In zato vedno bolj mrzi pravljice, čemu bolj spoznava resnično življenje. In še mu delujejo pravljice lepa laž, na katero biti misli več ne mara, ker se ne more uresničiti. Jeriša se usede na posteljo. Kakšna ležišča so to? V tla zabiti koli, na nje pritrjene stare deske, na deskah cape in raztrgana ponjava, ki jo je imel nekdaj, ko je še prevažal oglje. Na teh deskah pa leži vsako noč sedem otrok, sedem malih živahnih črvičev in med njimi še najstarejša petnajstletna Vera ter on in žena, ki počivata na deskah, ločenih z ozkim presledkom. In na teh deskah sta uživala že toliko ljubezni in sta bila že zelo srečna, vedno upajoča na boljše čase, boreča se z usodo. Medtem nista sama opazila, kako je čas bežal, kako so se množili otroci in kako je bilo vedno teže odpravljati lakoto, ki se je vsiljevala in hotela med nje, na ta ozka, skromna ležišča, da bi se razšopirila med njimi in jih trpinčila, česar se je oglar bal in se zato krčevito z njo boril in rval ter delal! Često kar dan in noč, samo da jo je začasno odgnal. Jeriša pogladi Franceka po laseh, da se jame smehljati, saj mu tako lasko otrokova ljubezen. Da, oče, če je doma, se sploh rad smehlja, saj je sicer dobričina, čeprav navidezno mrk. Najbolj zadovoljno se smehlja, če pride iz mesta in je nekoliko v rožah. Toda mož ne pije za svojo dobro! Ne, ne! Ogljarja često kdo povabi na merico, saj vedno gleda bedo svojih dragih pred seboj, saj mož ni neumen in ne omejen, čeprav živi največ v hosti. Ej, nekdaj so ga smatrali nekateri znanci še za dobrega politika, toda tisti časi so že minili. Tedaj je bil Jeriša še mlad, komaj oženjen, zasuženjen že in pogled je videl pred seboj kipeče življenje. Hm, takrat da, takrat se mu je tudi ljubilo več misliti in stikati tudi preko plota ter gledati v svet in brskati in poizvedovati, kako ta svet živi in kako misli in dela. Takrat je tudi žiral časopis in se zanimal za marsikaj, celo literatura mu ni bila povsem neznana. Zdaj ne čita več časopisov in se ne briga za politična prepričanja. Še misli na svet in ljudi, toda le na tisti svet, v katerem je nekdaj živel, ne pa na svet, ki zdaj obstaja in je zanj umrl v brigi za vsakdanji kruhek. Zanj žive samo še njegovi otroci in žena in on živi zanje! To je vse njegovo življenje! Delo in skrbi! »Ali ni Jeriči še nič odleglo?« Počasi se okrene v kot, kjer leži v cunje zavito majhno, komaj dve leti staro dete, ter strmi v potnečo z velikimi, žarečimi očmi. Žena se zdrzne in skomigne z rameni: »Vročina pritiska. Težko bo kaj, Janez! Bojim se najhujšega. Kako škoda bi je bilo!« »Pa bi stopil po zdravnika, saj ni slab človek in morda pride zastonj. Rad hodi po hribih, pa bi kar mimogrede…« Agata se krčevito zasmeje: »Zapodi te bo. Morda bi prišel, toda tri zlatake bi bilo treba vsekakor pouditi že vnaprej! Kje hočem vzeti denar? Sam veš, da smo popolnoma na koncu. Kaj naj storiva?« »Izposodim si pri gospodarjevih. Morda bo prišel brez denarja. Včasih so takile ljudje čudovito dobri! Kar prime ga, se obrne in namesto okornega skoporitnika stoji pred teboj dobričina, ki ga niti ne poznaš več. Ves se spremeni in vse ti naredi, kar želiš! Da, še sem to doživel! Sicer pa grem do gospodarjev.« Mož se nagne k otroku in mu položi na čelo raskavo desnico. Kratko jo podrži, odkimava in obrne se mu zresni. Dete ostane nepremično, samo oči se zasrme v očeta in ga gledajo mirne in vročične, kakor bi ga vpraševale in prosile pomoči, ki mu je nocoj ne more dati. Oče poljubi otroka po obrazu, vzdihne in se zravna. Tedaj se začuje zunaj koče krik in vesel živžav. Ogljar stopi na prag, že se vsuje okoli njega vseh pet otrok, ki so prišli iz šole. »Tiho! Jerica je vedno slabša!« Kakor bi odrezal, umolknejo otroci in so žalostno zazro na ležišče, kjer počiva njih mala sestrica, ki so jo tako neradi pestovali in se jezili, ker jim je v počitnicah vzela toliko prostosti. Zdaj so pa vsi boje zanjo in si skrivaj priznajo, da jo imajo zelo radi. »K mizici, ukorčo umiti.« Začujejo se glasna molitev v tesnem prostoru. Ko otroci domolijo, pograbijo svoje žlice in živahni vsak svojo skledo in hitreje poženejo kašo iz velikih počrnih lončene sklede, stoječe na tesni vegasti mizi, ki ima eno nogo podprto s kamnom, da obdrži na sebi skledo. Otroci veselo zajemajo, dokler mati sega počasi v skledo, a oče še počasi. Oba se bojita, da bi jedli na zamajkani, čeprav je skleda velika, da bi komaj skočili čez njo. No, danes je vendar dosti kaše, saj otroci drug za drugim odlagajo žlice in naposled se nasitita tudi starša, ko mati naposled postrže dno. Ogljar še še enkrat ozre po Jerici, opozori otroke, naj bodo tiho in naj gredo takoj v gozd, in že hiti iz kolibe. Bolečino nezadovoljstvo ga obide, zatohlost mu leže na srce in kar trudnega se čuti, ko misli na malo bolnico. »Vendar bi šel po zdravnika?« vpraša še enkrat Agato, ki stoji pred kočo in nekaj pere. »Menim, da ni nevarnosti, vsaj tako hudo še ni, da bi se mudilo. Če ne bo odjenjalo, pa stopiš jutri.« Lesene sani, s katerimi vozi poleti in pozimi drva po hosti, zaropotajo na polomljeni stezi in Janez odhaja globlje v gozd po les za kopo. Sonce sili skozi vejevje, da ožive sence, ki se nemirno premikajo, ko se oglar zadeva ob veje in sili dalje. Breza zablešči in sijejo kakor živo vse prijazne in bele kot bi se premikale in hotele za njim v gozd. Dvanajstletni sin Tomažek se je pridružil očetu. Ko stopata počasi, se deček nenadoma ustavi, pogleda vprašujoče očeta, zardi in stisne slovo iz sebe: »Oče! Gospod učitelj zahteva, da moram kupiti zvezke. Za tri dinarje jih moram prinesti. Včeraj sem bil zaprt, ker sem prišel v šolo brez zvezkov. Tako hudo mi je bilo, saj so se drugi norčevali iz mene!« Jeriša obstane, popolgovrti obraz se mu zoži, oči se skoraj zasolzijo. Nekaj se v njem zganja. Utrnejo se jezi in spoznanje, da mora trpeti ta mali otrok no nedolžnem, in trpko odgovori: »Tudi jutri ne boš prinesel zvezkov, ker jih ne moreš prinesti. Ali si povedal učitelju?« »Ne, bilo me je sram!« Oče povesi glavo, a jo takoj spet dvigne in se otožno nasmehne: »Nikdar se ne sramuj revščine, če si pošten! Vidiš, deček moj, dan in noč delam, pa ne zaslužim niti toliko, da bi dostojno živeli; večkrat niti deset dinarjev na dan ne! Preračunaj, naj hodijo v šolo! Deset nas je vseh, kako naj živimo?« Kakor bi prešel lastnega sina, naj se ne jezi nad njim, ker mora z njim vred prenašati siromaštvo, se še milo ozri vanj in komaj slišno vzdihnil. Prišla sta na jaso. Snop žarkov se jima je vrgel v obraz ter ju obsijal, da sta zažarela. Kakor bi bliskot pregnal Jeriši mračino iz duše, mu je obraz veselo zardel. Nekaj toplega ga je trenilo ob srci in rad bi govoril, rad bi kaj govoril o trenutkih, ki jih doživlja v svoji samoti, skrit med zelenjem tihega gozda, ko se mu porajajo misli, sproščene in radostne kakor lahne ptice, čeprav jih spremlja senca njegove tegobe in skrbi. Potem mu je, da nekaj mora nekomu povedati, zaupati temu svojemu otroku, ki ga gleda, a ne razume. Se potreplja Tomažka po rami in zaupljivo kakor otrok mu pripoveduje: »Veš, sin moj, zakaj je tako hudo na svetu? Zato, ker se ljudje sovražijo, ker ne poznajo več prave sloge. Brat ubije brata za pest praznega zlata in vendar je življenje največja naša dragocenost! Nikjer ni resnične medsebojne ljubezni! Vsak hoče vse zase, vsak je sebi Bog! Toda, kaj ti pripovedujem, kaj čvekam, saj me ne razumeš in daleč je še čas, ko boš to razumel. Vendarle je vse tako preprosto in resnično, da prav zato tisti nočejo razumeti, ki bi morali.« Premolknil je in se ozrl pred križem, ki je stal na ozki stezi konce jase: »Ta je razumel in ta je bil res Bog, kajti vse je odpuščal in nikogar ni obsojal, ker je vse ljubil! V ljubezni ni treba vojske, ne drugih nadlog! V ljubezni so si ljudje bratje in v ljubezni je odrešenje!« Deček ga je zamišljeno gledal, ko se je pokrižal, nekaj zamrmral, in že sta vtonila v senco bukovega gozda, ki je vstajal pred njima vedno gostejši. ==2.== Tiste dni se je oglasil v koči zdravnik iz mesta, majhen, zategnjen gospod, ves kakor okrogljen, prijaznega, okroglega, skoraj otroškega obraza, nemirnih rjavih oči in širokega grbastega nosu, kot bi si ga sam umetno posadil nad svoja krepka, rdeča usta. Ko je prišel, spočetka sploh ni mogel do besede, umetno takega siromaštva še ni videl. In to sredi prirode, v gozdni samoti, kjer je še vse posebno čudno vplivalo nanj. Nekaj časa je stal upognjen pred vhodom kot bi se bal vstopiti v strahu, da se vse skupaj ne zruši nanj. Naposled je glasno vprašal: »Kako, da me niste prej klicali? Menda ste v bolniški blagajni? Pa če tudi bi ne bili!« Šele gospodar mu je povedal o svojem bolnem otroku. Ljudje so čudni, nerazumljivi, saj zdravnik vendar ni kaka pijavka, ki hoče samo denar in denar! Agata je molčala in plašno strmela v moža, ki je takoj pričel mrmrati nekaj o denarju, ki ga nimajo, o bogatih ljudeh, ki jih vsak upošteva, o zdravilih, ki so predraga za siromake, naravnost vendar ni upal izbesediti na dan. Zdravnik je pregledal deklico, nervozno kimkal, stokel in hitel v zakajeni sopari, si brisal oči in trzal obraz. Naposled je vendar glasno zarohnel, naj vrže kdo tiste cunje izpred vhoda, ki ga zakrivajo, da bo videl vsaj korak pred seboj in mogel vdihavati čisti zrak, ki si ga vendar silno privoščiti. Če napravi tako pot visoko v hribe. Janez že je namuznil in odtrgal raztrgano juto izpred vhoda. Zdravnik je pokimal in spet pričel ogledovati borno domovanje: »To je torej oglarska koča? Tak je torej ogljarjev dom? Kako drugače odmeva v srcu pesem o revnem ogljarju, ki ima devet otrok in mu je to za srečni rok in kako spet stiskajo na človeka resnica porazno in strahotno!« Vsi so molčali. Zunaj je divjala burja in so zašumljala v drevje, ki je ječalo in pelo šepetajočo pesem. V bližini je zacvrlikal ptič in zletel mimo kot bi se prestrašil lastnega glasu. Ogljarjeva se je nekam opravičevala: »V kočo ne pride dež, dobro smo zavarovani pred njim. A hujšega sovražnika imamo, burjo! Da, ta vražica stika toliko časa okoli oglov, da najde pot k nam, prej ne neha! Zato še danes vsi kašljamo, čeprav je že pomlad.« Zdravnik jo je bežno pogledal in se zamišljeno nasmehnil. Njene velike črne oči so se z globokim pogledom radovedno zavrtele v njegov obraz in iskale odgovora na svoje nemo vprašanje. A doktorjev obraz je ostal zagoneten, kakor živi maska se je pred znojili in kropljal in se spet sklanjal nad Jerico, glava je kimala, jezik škripal in mrmral. Vse na zdravniku je delovalo, kakor bi imel v sebi nebroj vzmetí, ki bi se naenkrat sprostili. Naposled je vstal, si jel z obema rokama čistiti obleko in boječe kakor po sebi sneti ter stikali, če je kaj umazano od oglarskega prahu. Kakor bi se splašil sam pred seboj, je zavpil: »Otrok ima pljučnico. Ne vem, če ga bomo mogli rešiti. Zakaj se vendar niste oglasili prej?« »Zato, ker nimamo denarja, ker vemo, kako je, če potrka siromak na vaša vrata,« je trdo odjeknilo iz Jeriše. Doktor ga je začudeno pogledal: »Ne bom se opravičeval, ker se mi ni treba! Toda motite se, prijatelj! Vidim, da me še niste nikoli potrebovali. Svojo metodo imam in po njej se ravnam! Bogatim rad računam dvojno, če imajo res dovolj, se ne branim tudi trojne takse, kar je res je pa res, toda revežem delam vedno zastonj!« »Sicer se pa repenčite nad menoj, še preden sva se dodobra spoznala in to ni pravi! Naj me poprej sprejmi vas dečka, da dobi zdravnika!« »Nimamo denarja,« je mrko odjeknilo iz ogljarja. »Nisem vas vprašal zanj!« Zdravnik dr. Bregnar je bil že nekoliko nejevoljen. Podal je Agati roko in začutila je v njej otlak. Hotela se je zahvaliti, a pogledal jo je ostro, da jo je umolknila. Janeza je kot za kazen preziril in že je stopal po ozki stezi med brezami. »Morda vendarle ni tako napačen ta padar,« je grčnil Jeriša in zapodil desetletnega sina Tinčka, naj gre za gospodom doktorjem in naj se obnaša lepo in dostojno, kot se je naučil v šoli. Ko mu je pa Agata pokazala stotak, je drobno zažvižgal in komaj slišno dejal: »No, kakšen človek je vendarle še dober na svetu!« Tinček je prinesel mali Jerici zdravila. Mati jih je vlivala v mala zgrbljena usteča, ji govorila ljubeznive besede, gladila znojni drobni obrazek in šepetala sebi besede tolažbe, upajoča do konca. Otroče pa ni okrevalo. Zgodnja pomlad se je spet prevrgla v zimo. Dež se je vrnil in po tem sneg, ki je hitel kot bi ga Bog sipal z vedrico. Burja je divje tulila in rohneča. V nižavi, kjer je na ravnini domoval Jerišev gospodar, lesni trgovec Drmolja, je burja napravila izdatno škodo. Več hiš je razmajala, a na Drmoljevem je kar odnesla s seboj streho in se šele potem pomirila. Tudi v hribih je tisti dan, ko je Jerica umrla, posebno divjala in lomila šibko drevje. Tiste noči pa le ni imela kot na ravnem in se je morala naposled umakniti. Umirajoči otroček je ves čas ležal mirno in gledal predse ter kakor zamišljeno prisluhoval borbi prirode tam zunaj. Mati Agata je držala ob njem lušarsko rdečo svečko. Često je že menila, da je Jerica zaspala, pa jo je spet globoko vzdihnila in povlekla zdravilo, ki ji ga je ponudila mati, zatiskala trdno oči ter se spet zazrla predse. Naposled je mati vendar spoznala, da otroško življenje res ugaša. Poklicala je druge in spet prižgala svečko, jo držala pred umirajočo in ji delala križe na čelo. Otroček je zavil oči, nekaj zašepetal in že ga ni bilo več. Vsi ogljarjevi so zajokali, mati se je vrgla na drobno truplo in ihtela, oče se je sesedel na ležišče, si zakril obraz z rokama in obtežal nepremično in mrk, kakor bi bilo umrlo vse okrog njega. Čutil je smrt iz njen dih. V ozki koči mu je bilo, da sedi tudi poleg njega in ga tišči, sili vanj, naj se umakne in mu da prostor, da ga je bolno čustvo trenutoma obvladalo in se je zgrozil tudi sam. Najstarejša hčerka, Vera, je obstala molče poleg mrtviča. Tiho si je brisala solze in strmela v bledi obrazek svoje mrtve sestrice, ki jo je ljubila, kakor jo ljubijo vse svoje drage z veliko, globoko, res požrtvovalno ljubeznijo. Da, ona je bila najbolj nežna in najrajši je imela svoje brate in sestre. Za vsakega je trepetala in se bala, če mu je pretila najmanjša nevarnost ali nesreča. Če je opazila, da je primanjkovalo jedi, se ni nikoli očitala ter je kar odhitela od sklede, da je ni preveč izkušala in ni zajemala preveč. Smatrala je za svojo dolžnost, da potrpi več kot drugi, ker je bila starejša in rada se je odpovedala vsemu. Oče jo je ljubil bolj kot druge otroke, a sam se tega ni zavedal. V vsem njenem ponašanju je bilo nekaj privlačnega, nežnega. Ko jo je Vera opazila, kako mali ptah in drugi jokajo in trpe, jo je takoj predramilo materino srce. Da, revica mama je bila vsa zbegana in potrta. Zdaj je deklica takoj zatirala lastno bolečino in skušala potolažiti mater. Potem je pomirila svoje mlajše bratce in sestrice, jim pripovedovala o Jerici, da je angelček, ki z zlatimi perutmi leta po nebu in se sprehaja pod zvezdami ter jo bodo lahko videli kot drobno iskrico, bleščečo se na Rimah cestah, kamor hodijo božji krilati gledat na zemljo. Da bi materi olajšala delo, je odhitela sama v mesto naročit krsto za otroka. Oglasila se je tudi v župnišču zaradi pogreba, kjer je zvedela, da pride duhovnik do krieža ob glavni cesti, a do tja da naj kar prinese mrtličko, saj jih bo tam že čakal. Nato je morala še k sosednjemu oglarju Jakobu, da je otroka nesel. Jakob je bil suh in visok kakor drog. Prišel je drugi dan že na vse jutro pražnje oblečen in umit, kakršnega še ni videla nikoli in so vsi Jeriševi mislili, da je ta človek vedno čist, saj se je umil komaj vsake kvartne. Jakob je bil glasen in živahen. Domneval je, da s svojimi hrupnim govorjenjem in robantenjem dela dobro voljo. Gospodinji je govoril o lepem vremenu, jo tolažil z drugimi otroki, ki jih ima, češ da jo že tebe na pretek, lagal otrokom, da mu je hotel pozimi volk odgrizniti nos, ko je pogledal iz koče. Otroci so mu verjeli. Opisoval jim je živo, mahal z rokami, se penil in kazal, kako je pomolčal razmahnil vojaš mečina, praskal po steni in kako mu je Jakob odtrli. »Pa jo kar pahnul vanje, jaz pa zadnji hip sunem vrata nazaj in se zaprem. Šele tedaj sem opazil, da sem mu pršči pripel rep, saj se je drl kakor otrok, če je tepen s palico, in skakal okoli kolibe. Pa sem vzel svoj pipce in rep odrezal. Ha, za spomin sem ga odrezal. In potem je puhni in zatulilo, volka pa ni bilo več.« »Kje imate zdaj tisti rep?« je vprašal Tomažek. »Vidiš ga, Tomaž, neumnaš! Ali meniš, da ga s seboj nosim? Doma ga imam za spomin. Pa kdo pomisli, si mislim, naj je velik in kožnat, bolj kot od lisice. Kaj se ve, če ni bil to sam bogasvaril? Pa sem ga prikvašil za rep. Ha, ha, hi! Kajne otroci, da sem tiček!« Otroci so ga gledali kakor kako čudo. Spoštovanje je raslo v njih srcih in oči so se jim kar iskrile, da so trenutno še pozabili na svojo mrtvo Jerico. Potem je Jakob šel z očetom žganico, trzal spet obrz, govoril o žganju, ki je strup in ki ga nikdar ne sme piti, da ga sam sploh ne pokusi, a če človek nosi mrliča, ga mora za korajžo, sicer mu je preveč hudo pri srcu. Trdil je, da mu je tedaj, ko nese kakšnega mrtveca, kakor bi nesel tudi sebe k pogrebu in se te misli ne more otresti, dokler ni truplo zakopano v zemlji. Počasi in slovesno je vzel žeblje in pričel zabijati krsto, vmes pa je ves čas govoril, kakor bi delal nekaj vsakdanjega, godrnjal, ko je opazil, da spet vsi jokajo in se jezi sam nad seboj, prepričan, da ni dovolj zgovoren in spreten, saj bi jih sicer pripravil do tega, da bi na otroka kar pozabili. Ko pa je hotel krsto zabiti, so se mu široke, goste obrvi namršile, a globoke rjave oči so bile kar vlažne. Trdil je, da je bila žganica tako močna, da ga je kar zasolzila, si brisal visoke brke in se skrivaj jezil, da ne more skriti svoje mehkobe. Ko se je pa naposled obrnil k njemu Jeriša in mu dejal, da Jerice ne bo več videl, da ne bo več tega malega otročka, ki je tudi njega ljubilo in ga vleklo za lase ter se mu smejalo, kadar je prišel na obisk, se je komaj še obvladal. »Nisem mislil, da si taka žleht!« je zavpil nad jokajočim se Jerico in trdo stopil iz koče, se ozrl po vremenu, se obrnil in hripavo omenil, da bo treba oditi. Vsi so se še enkrat poslovili od rajnega otročka, ga prekrižali, pobožali in poljubili. Vera je položila Jerico v krsto na prsi lepo podobico Matere božje, a mati ji je ovila okoli rok skromen lesen rožni venec. Zdaj je postal Jakob nestrpen. Glasno je vse odrinil in kladivo se je votlo oglasilo. Jakob je gledal vedno bolj grdo. Hripavo je ukazal, naj se pripravijo za odhod, dvignil je rakev kakor lahko peresce, pokimal in že je odnesel krsto v naročju. Kakor bi bil pozabil, da pojdejo za njim domači, se je kar podal po hribu. »Kam vendar drvite? Ali pozabljate, da gremo za pogrebom?« je zakričal Jeriša. Jakob je pokimal in pričel stopati počasneje. Za krsto je šla vsa družina in pobožno molila. Pred znamenjem na glavni cesti jih je čakal duhovnik, kjer je dal blagoslov. Počasi se je potem sprevod pomikal dalje. Tu in tam se je še kdo pridružil, dokler niso dospeli na pokopališče med hribi. Tenko je zazvonilo in drobna krsta je bela in v soncu lesketajoča se utopila v črni prsti. Zvonček pa je brnel in domačim je bilo, da jim mala Jerica še enkrat z drobnim, umirajočim glasom kliče v slovo. Počasi so se vračali. Jakob je postal prešeren in zgovoren, hotel jih je tolažiti, pa je opazil, da se zaman trudi. Umolknil je in zaostal. Naenkrat je čutil težo svojih štiriinštiridesetih let in postal je nejevoljen in betežen. Ko se je Janez Jeriša vračal s pogreba, mu je bilo tako prazno pri srcu. Misel na mrtvega otroka ga je bolela še bolj ko prej. Ozrl se je skrivaj na svojo ženo in opazil, da je bleda in zaprepadena. Da, še sedem sta jih imela, toda vedela sta, da jima je bila Jerica prav tako kakor vsak teh otrok draga, kakor vsi skupaj, in da bi za vsakim plaknil z vsem svojim srcem, prav kot bi z vsakim izmed njih vsakič znova umrl. Ko so se zaganjali v hrib, je pričel izza grmovja pihati veter, ki se jim je zaletaval v obraze in jih zbadal. Otroci so pričeli jokati. Bili so trudni in lačni. Vera je dvema podala roko in jima pomagala, a Jakob je enega zadil na ramo, a drugega vzel v naročje. Zdaj, ko je imel breme, je spet pozabil na betežnost. Globoko je sopihal v breg, toda oči so mu zadovoljno bleščale. Janez je bil ves resast in kakor trd in zmrznjen. Agata je tiho, pridušeno jokala. Ko so dospeli v kočo, sta se vsedla vsak na eno stran ležišča, se zastrmela predse in molčala. »Pa še večerja,« je zaklical Jakob. Iz nekega žepa je privlekel na dan limone in sladkor. Vera je poiskala lipovec in že je vrelo v kotličku. Otroci so dolgo jadikovali, zeblo jih je. Ko je zaplapolal ogenj, so se kmalu potolažili, a ko so pili čaj, so vsi čutili praznik. Najbolj srečen je bil med njimi Jakob. Zavedal se je, da jim je le on pripravil ta večer, saj bi sicer reveži prezebli in trepetajoč od mraza legli počivat. Ko je bil čaj skuhan, je privlekel Jakob od nekod velik krajec kruha in ga razrezal. Kmalu nato je odhajal v svojo kočo. Gospodinja se mu je nekaj zahvaljevala, pa ga je bilo kar sram in prosil jo je, naj vendar molči, saj vse, kar je bilo, ni bilo vredno niti besede. Ko pa je legel v svoji koči počivat, je vedel, da bo prihodnji dan brez kosila, ker je izdal zadnje dinarje, čeprav ne veliko. Toda nič mu ni bilo žal. Zadovoljen se je zvalil na svoje ležišče in kmalu sladko zaspal. ==3.== Tisto pomlad je planinsko društvo zgradilo visoko v hribih svojo kočo. Pot je peljala samo za streljaj oddaljeno mimo Jeriševega doma. Janez se je takoj oglasil pri graditelju, ki mu je rad dal delo v hribu. In oglar je pomagal graditi cesto, a ponoči je nadzoroval kope, ki sta jih zdaj gradila mati in Vera. Počival je zvečer le kako štiri ali pet ur, a bil je vesel, ker je več zaslužil. Škoda, da je ta gradnja trajala le malo časa, saj je bila cesta že poleti zgrajena in Janez se je spet umaknil v svojo oglarsko kočo ter pričel sam žgati oglje. Leto je potekalo, a vzrok, ki jo je napravila smrt male Jerice, je oglar še vedno čutil. Spočetka je ostal napram ženi star, dobri mož, a potem je postal nekam silen, dokler ni spet pričel z njo ljubimkati in se ji dobrikati. Agata ga je ljubila. Bala se je novega trpljenja matere, videla je pred seboj vso bedo in trepetala je pred gladom, a možu je bila vdana in utrjevala se mu je. In tako se je leto po smrti male hčerke mati Agata kar nekam pomladila, da jo je bil Janez vesel. Ko pa je sedela včasih sama v gozdni senci in krpala obleko za otroke, se je prestrašila žalostnih misli, ki so jo nadaljevale bolj in bolj. Slutila je, da se v njej spet nekaj spreminja in strah jo je bilo, saj je bila tako slabna in zavedala se je posledic svoje ljubezni do moža. Potem pa je spet še bolj delala. V delu je našla mnogo tolažbe in v zaupanju na Boga. Nekega dne pa je Jeriši povedala, da se spet čuti mater. Nasmehnil se ji je in bil je vesel. Ko mu je povedala, da se boji, da ima neko temno slutnjo pred nesrečo, jo je miril in tolažil, da bo vse dobro in lepo, da bodo že živeli, saj so vajeni trpljenja. Kakor je Agata spočetka kar zacvetela, je kasneje jela kar vidno hirati, da je moža zaskrbelo. Nekega dne pa ji je naravnost ukazal: »Zdaj moraš takoj v dolino k zdravniku! Odlašati ne smeš niti uro več! Bojim se zate in zanj, ki ga nosiš pod srcem!« Agata, ki ni imela posebnega zaupanja v zdravnike, ne v zdravilo, pa je rada kuhala domače čaje, se je nekaj časa branila. Ker pa Janez ni odnehal, je naposled vendarle pristala in se napotila k doktorju Bregarju, ki jo je pregledal in najprej očital, da so ogljarji hujši od vračev, saj vedno delajo vse po svoje in hočejo vedeti več kot padarji, šele potem prihajajo k zdravniku, ki naj jih leči potem, ko jih smrt že vleče za peto v grob. Nato ji je povedal, da je jetična in da jo bo skušal lečiti, toda le, če ga bo slušala, sicer bo težko kaj, saj je ilka zakopala. Ko se je Agata vrnila domov, ni spočetka hotela možu povedati, kaj ji je rekel zdravnik, saj tudi sama ni mogla verjeti, da bi bila res tako hudo bolna. Ker jo je pa le izpraševal in hotel vedeti vse potankosti, mu je omenila, kaj ji je rekel doktor in takoj pristavila, da tega niti sama ne verjame. Janez se je zahaljal in jo potrepljal po rami: »Ti si pa že jetična ti, taka krepka ženska!« Ona mu je zamolkla, da jo včasih res zbada v prsih, saj temu ni dala take važnosti. Šele kasneje je včasih zaslutila, da je morda res bolj bolna, saj je jela suho pokašljevati. Ko pa jo neke noči nenadoma pljunila precej krvi, se je resno prestrašila. Zdaj je šla skrivaj k zdravniku, ki ji je dal tudi zdravila in ji svetoval, naj nič ne dela, naj se preseli kam drugam iz tiste pasje koče, naj ima v hiši dosti zraka, to pa že mora biti v koči, naj bo v njej samo ponoči, sicer naj se je izogiba kakor kuge. Ko mu je nekaj ugovarjala, češ, da je vendar koča sredi gozda, se je razhudil in zarentačil, da je kar pobegnila. Pa še nekaj ji je svetoval doktor. Ukazal ji je, da si mora privoščiti dobro hrano, da mora večkrat jesti dobro juho in si sploh kaj dobrega skuhati. Janezovim očem nič ni ušlo. Kmalu je opazil, da je žena mnogo slabša kakor se dela. Ker je imel še ves denar, ki si ga je prislužil pri zgradbi ceste, ji je takoj dejal, da mora skrbeti zase in paziti, da naposled resno ne zboli. Prinesel ji je mesa in skuhala sta juho, ki je vsem dobro teknila. Skromna Agata se je kar bala takega izdatka in hudo ji je bilo: »Ali si mar pozabil, da si nameraval postaviti hišico na hribu?« Mož je zamahnil z roko: »Da, da, bi že bilo, vse bi se dalo narediti, če bi gradnja ceste trajala nekaj dlje. Toda zdaj imamo premalo denarja prihranjenega. Tudi gospodar bi mi lahko odstopil tisto ped sveta in mi podaril les, kar bi ga potreboval, toda saj veš, da bi ne šlo nič zastonj. Tudi tesar in zidar bi mi nekaj odnesla. Pa porabimo denar za tvojo bolezen! Boljša zdrava žena brez hišice, kakor hišica brez gospodinje!« In Agata je imela slednji dan kak priboljšek, tudi otroci so nekaj dobili, saj jih ni mogla gledati, ko so ji vsako jed sproti požirali z očmi. Prav jetična pa menda res ni bila, saj je hitro opomogla. V koči je neslej nastajala povod sreče, da se je vonj zelenja mešal z dušljivim duhom dima. Ogljarjeva je začutila v sebi novo življenje. Rada je posedala sama v gozdu. Včasih je vzela s seboj kakšnega otroka, živali pod smreko in sanjarila nekam v brezkončnost. Začutila je v sebi spet blagor materinstva, skrivnostno tajno, ki ji je prevzemala telo in jo često uspavala v sladko utrujenost. V njeni dobri duši se je porajalo nekaj ganljivega in jasnega. Čutila je veliko ljubezen do vsega stvarstva in do človeštva sploh. Često je mislila kar dolgo uro skupaj na otroka, njene misli so se z njim poigravale, njene roke so ga v duhu pestovale in negovale. Ko se je vračala v kočo, je bila čudno nežna in mehka. Gospodinjstvo je prevzela za tisti čas Vera, ki je skrbno pazila na skromni beraški dom in ga skušala napraviti vsaj nekoliko človeškega. Pred vhodom je obesila kos ponjave, ki ga je obrobila, tla je dnevno pometa in ležišča skušala za silo postlati. Poletje je bilo vroče in sonce je vsako jutro pozdravilo redko vitko brezo okoli ogljarjevine. Žarki so se spletali med zelenje, se mešali z dimom, ki se je vil iz koče in pronical globlje in globlje, le skozi nizki vhod niso mogli, previsoko so domovali in zaman so se skušali ponižati in se poigrati v mraku ogljarjevega doma. V bližini se je uselil škorc. Dan na dan je drobil svojo pesem, ki je odmevala okoli, se lovila med vejami in se sproščala. Ogljarjeva je gledala v vsem življenju prirode nekaj posebno lepega, nenasiljivega, polnega koprnenja in čara. Škorca je poslušala, kot bi ga še nikoli slišala. Njegov glas ji je bil zdaj popolnoma drugačen kakor včasih, veselina se ji je globlje v notranjosti in ji budil sama blaga in nežna čustva. Otroci so bili zdravi in veseli. Vriskajoč so odhajali v šolo in se vračali. Znojni in trudni so čutili željo za počitkom, prekinjevali so se pred kočo, se podili po hosti in nosili domov drva ter jih nalagali na breg, kjer je imela zrasla visoka grmada. Še bolj zadovoljni so pa prišli s sprehodov. Šola je bila končana, čas velikih počitnic so je namočnih in začutili so prostost neomejeno in brezskrbno, naj se čez! Vili čas dveh mesecev dolga, dolga doba, dočim starejšemu človeku mine kakor blisk. Agata je postajala bolj in bolj zamišljena in v njene vesele misli se je jela plaziti senca skrbi. Da, otrokom je treba hrane, obleke, a Janez je zaslužil slabo kakor prej. Počasi je jela pripravljati za novorojenca tudi obleke. Pripovedovala jim je, da je zagledala štorkljo, ki je neko jutro letela čisto nizko nad hišo z otročkom v dolgem kljunu in komaj, komaj, da jo je prepodila, sicer bi ji pustila dete. »Zakaj, mati, zakaj je niste pustili k nam?« so se oglasili otroci in jo prosili, naj vendar sproži tisto štorkljo, kadar jo bo videla. Pa da bo prišla potem v hišo tudi kaka dobra botra so se priporočali, saj so vedeli, da z botro pride v kočo veselje in celo kako kurjo bedrico, ki je nepoznano slastnega česar najmanj še niso poznali in so si želeli kot čudovito dobro sladico s nepopisnim okusom. In v takih slučajih se jih mati ni mogla odreči. Kar vsi so silili vanjo, jo izpraševali in ji niso pustili do besede. Oče se jim je režal, a ko mu je bilo zadosti, jih je jel poditi od matere kakor odležne vrabce: »Baaaaa! Poberite se tja, ker vas podite, le venkaj v hosto, tam je dovolj prostora! Pustite že mater naj se revica oddahne! Ta deca je odvrla v gozd, kjer je nabirala borovnice, se lovila in skrivala med drevjem, ali tekla gob, ki so se dobro počutile v dolinah.« Pred Vero je bilo Agato kar pekam sram. Dekle je gledalo mater resno in vprašujoče, a nikoli si ni upalo kaj reči. Materi pa je bilo vendar nerodno, saj je bila Vera že v šestnajstem letu in Agata je slutila, da hčerka vendarle že vse ve. Vera pa je živela tudi kje ob mater svoja posebna življenja. Spominjala se vedno jasneje, da je mati res mučenica in zazdelo se ji je, da so pač vse matere delavcev in siromašnih kmetov same trpinčene, naj ne uživajo nikoli ničesar dobrega! In smilila se ji je dobra mama, ki je bila pred njo kar nekam v zadregi. Nekaj nepojasnjenega in skoraj mučnega je ostalo med njima. Nekega dne pod mrak pa, ko sta bili slučajno sami v koči, je mladenka kar pohitela k njej in jo ljubeče objela: »Mama, mama, kako rada te imam!« Agata se je stresla in odrevenela. Začutila je v sebi nekaj toplega in sončnega. Bilo ji je, da gleda nekam drugam, ne v vsakdanje življenje, začutila je, da strmi globoko v dušo svoje prirasle hčere, ki jo razumeva brez besed, naj ji šepne, tako njeno! In solza ji je zdrsnila po obrazu in se dotaknila Verinega obličja. Hčerka jo je poljubila in se nasmehnila. Tudi ona je bila vsa vznesena. In tako sta se našli in brez besed spoznali, da ni med njima nič prekrivenega. Jeriša pa je prav tiste dni opazoval hčerko in kmalu jel misliti na njeno bodočnost in dejal je materi: »Kakor hitro pride štorklja in nam prinese novega otročka, bo treba za Vero kaj poskrbeti. Službe ji ne bo škodilo, ali bo vsaj opomogla in se oblekla. Čvrsta je in pridna, bi lahko poštenim ljudem bo morala, da si bo sama služila kruh.« Mati mu je pokimala. Da, tudi sama je že večkrat na to mislila in že pred letom bi bila morala hčer poslati za kruhom. Ni marala moža razodevati svojih čustev, saj se ji je trgalo srce, ko je slutila, da se bo morala kmalu posloviti od svojega prvega otroka in ga pustiti v svet. Materina zamišljenost je prešla v mrkost. Čutila se je vedno bolj trudna. Tako zapuščena in bedna se je zazrla sama vase. Ko je poležavala po gozdu, ji je prišlo, da je čisto sama na svetu. Sedeča na kakem štoru se je zjokala od same zapuščenosti. Ko je prisluhovala udarjanju sekir, ki so se oglašale v dolini, ji je bilo, da nekdo težko po njenem srcu, da ji črevo v notranjosti veže življenje in da ji srce polagoma krvavi ranjeno in ubito. Ko je čula padec težkega drevesa, se je vsa stresla in boleče občutila, da pada sama nekam v temo, v prepad, iz katerega ni več rešitve, in kar pobegnila je domov, kamor je dospela preplašena in tako trudna, da je kar padla na svoje trdo ležišče. Včasih je poiskala moža, ki je gradil kope. Tiho, da je ni čul, se je približala, se vsedla v resje in ga opazovala. Skoro vsega ga je gledala Janeza, ki se je trudil in delal. In spet je trla v njem nekaj svojstvenega, nekaj samega njegovega, kar jo je priklepalo, da ga je ljubila, čeprav je bilo vse sama preprostost in skromnost. Jeriša ni vedel, da sedi v bližini njegova žena in opazuje vsako njegovo kretnjo. Skrbno je polagal kolice, gradil kopo in puščal ob strani ozke lumje za odvajanje dima. Kopa je rasla in rasla ter počasi vstajala v višino. Ko jo je že dogradil, jo je vso pokril z mastiljem in zamrežil ter sem in tja položil. Toda koliko časa je poteklo, preden je bila kopa dograjena. Kar po več dni ga je opazovala pri delu. Ko je naposled vrgel skozi odprtino na vrhu nekaj lopat žive žerjavice in nanjo kratko leseno svečo, je vzdihnil in žalostno čakal, da se je vžgala. Lesenih količkov je nametal polno do vrha in skrbno oprezal, kdaj bo kopa pričela pri dnu goreti. Ko ga je Agata opazovala, ji je postalo nekam lažje pri srcu. Kako pridno je hodil okoli svoje skromne kope, kako se je trudil! Često si je z raztrganim rokavom obrisal z obraza znoj in s polzaprtimi očmi dremal v lesen kup pred seboj kakor tatovnik, ki hoče iz nezanesljive mrtve tvari priklicati življenje. Ko je kopa pričela goreti, je zadovoljno pokimal in tiho veselje mu je razsvetlilo obraz. Bil je pač oglar iz veselja in poklica. Že njegovi dedi so ogljarili kakor on, že oni so prebivali globoko v hosti in trpeli revščino, toda vendar se jim je bolje godilo. Ogljarski poklic je ostal v rodu in tudi Jerišev Tomažek je bil že določen, da postane oglar kot njegov oče. In Agata je vedela, da je Janez vedno, kadar je zagorela kopa in se je vlekel poleg nje na tla ter si prižgal svojo pipico tobaka, da je tedaj vedno pozabil na svoje tegobe. Če sta bila tak čas kdaj sama, ji je pravil, da čuti tiho ugodje in rad je gledal za hipno zadremal. Če je usnul z glavo v njeni senci, je zbuden vedno trdil, da je videl svoje dede, ki so prihajali drug za drugim, si ogledovali kopo in jo ocenjevali ter naposled zadovoljno kimajoč izginili. Trdil je, da mu tako sanje prinašajo posebno srečo in vesel je bil. ==4.== Ko je nekega dne Agata sedela sama v hosti in skozi drevje opazovala svojega moža, ki je pravkar dovršil novo kopo, se je hotela oglasiti. Toda komaj je vstala, se je spustila nazaj in obstala nepremična. Iz hoste na nasprotni strani je stopil nenavadno visok in suh cigan, potepuh, oglarja po ramenu in se mu zasmejal: »No, Jeriša, dober dan, dober dan! Kako pa kaj ti? Ali se oglje nič ne prime? He, he, he!« Janez je namrščil obrvi in se jezno obrnil od cigana, ne da bi mu sploh privoščil besedo, a tudi pustil do besede. Oče se jim je režal, a ko mu je bilo zadosti, jih je jel poditi od matere kakor odležne vrabce. Cigan pa je vsiljivo nadaljeval: »Čemu se nekaj jeziš, bratec? Saj sva vendar prijatelja, ali ne? Kaj se boš jezil nad ciganom, ki je prav tak siromak kakor ti sam!« Jeriša ga je nejevoljno zavrnil: »Zakaj me vendar ogovarjaš, saj veš, da se te bojim kakor garjevega psa? Sam veš, da te ne maram, odkar sem te videl, ko si s kolom ubil brezdomnega lovskega čuvaja, ki ti je iztrgal srno, ko si že mislil, da je tvoja!« Cigan je zarenčal: »Molči! Prisegel si, da boš molčal!« »Pretiš mi, ker si mi zaslužil smrt!« Cigan se je sključil kakor zver, ki se pripravlja, da skoči na svoj plen. Pridušeno je bruhnil z sikajočim glasom: »Boj se me! Saj veš, da cigana Vrba ne pozna šale! Če me ujamejo, bom poskrbel, da si mi branec po materi, ki je bila sestra tvoje matere, in se je zapletla s ciganom. Sam veš, da z menoj ni dobro češenj zobati!« Divje je zamahnil po zraku s pestjo, krvne oči so se mu sovražno zableščale. Agata je začudeno poslušala. Cigana je dobro poznala. Pred leti se ji je večkrat približal, ko je bila sama v koči, da ga je morala enkrat napoditi kar s sekiro. Moža ni hotela vznemirjati zaradi tega cigana, ki se ga je pač sama znala otresti, čeprav je bil tak divjak. Zdaj pa je hipoma slutila, da je možev sorodnik. Res je enkrat Janez nekaj pravil o neki svoji teti, ki je služila nekje na jugu in se je spoprijateljila s ciganom, a več ni vedela. Zdaj pa ve, da je ta cigan njegov sorodnik in morda lovecnega čuvaja Pege. In spomnila se je na divjega lovca Tomaža, ki je včasih zahajal tudi v njih kočo, ko je bežal po hostah pred zasledovalci. Da, kako buren je preživljal svoje življenje! Kar odločila se je, da bo možu vse povedala in da nikoli drugič ni umoril Pege. Češ, da so ga ljudje tiste dni videli, ko je potoval tam okoli po planinah, kjer je bil lovec ubit. In krepki živahni Tomaž se ni sam javil in skušal dokazati, da je nedolžen. Tudi očetov ni čakal, da bi ga zajeli in odpeljali ter ga odvedli pred sodnike, kjer naj bi se zagovarjal. Vzel je svojo puško ter odšel v planine, kjer se je poslej skrival kakor divja zver in s tem dejanjem še bolj potrdil sum, da je res kriv in da je prav on tisti zločinec, ki se boji pravice. Le redkokdaj se je vračal domov k materi, ki ga je ljubila in vedela za njegovo nedolžnost ter trepetala za njegovo življenje. Uradniki so povpraševali tudi pri njej, stikati okrog, pa našli samo njegove cape, ki jih je starka skrivala in pripravljala perilo in brisače, da se je okrepčal in preoblekel, kadar je prišel domov ves utrujen in zamazan. Seveda je vedno prej nastavil koga pred hišo, da je oprezal okoli in ga takoj opozoril, da je lahko zbežal, saj je oko postave pazilo budno nanj. Pa dober človek je bil Tomaž in še kako dober! Dokler ni bil osumljen, je skrbel za mater in ji pomagal. Zdaj je moral skrivati samo skrb zase in za sanje. Če je prišel k ogljarjevim otrokom, jim je vedno prinesel kako malenkost. Sicer je bil krepki mladenič vedno žalosten. Tako lep in vitek fant je bil in še mlad, pa je imel tako skvarjeno življenje brez svoje lastne krivde. Jeriša se je Tomaža smilil in najrajši bi mu vse povedal, pa ga je vezala prisega. Zato je skrbel in trpel in čutil s fantom, a sam mu ni mogel pomagati. Vrbe pa tudi ni smel izdati, saj se ga je bal, ker je vedel, da bi cigan lahko vse podnetil s samovoljnikom in še komu izmed njih uplenil življenje. Agata je vedela dovolj. Ko je cigan hahljajoč se potegnil iz žepa steklenico žganice in oglarju napil, je ona malone odšla proč domov. Zdaj se je spomnila, kako je bil Jeriša vedno zamišljen, če je kdo omenil cigana ali Tomaža, razumela je njegov molk in kar zabolelo jo je, da mož ni smel z besedo na dan. Ko se je približala koči, je začula pred vhodom tiho govorjenje. Opazila je Vero, ki je sedela pred kočo in se pomenkovala s Tomažem, ki ji je pripovedoval o življenju, kjer se je udomačil in se potika kakor divja zver ter se skriva, ker ga dolže umora. »Nedolžen sem, veruj mi, deklica!« je dejal in se plašno ozrl v Vero, ki ga je prijazno gledala. »Lepo je tam gori, toda tudi strašno, zlasti kadar zahrujejo viharji in zadivjajo bliski in strele.« Ona pa je zamahnila čez pobočje, kjer je padlo sonce čez daljne griče: »Povsod tod je lepo. Vendarle bi rada na sončna ravnina med zlato klasjem in bilje. Prijetno je tam, kjer se vrste razkošni vrtovi in prijazne hišice med drevjem. Zdi se mi, da sonce prežene vsa siromaštvo, ki ga tu gledam in trpim noč na dan! Da, tam je toliko bleščav, vse več kot pri nas, ki je vsa prepletena z gozdnimi sencami in tišino, ki je vsa zagonetna in globoka, a včasih tudi strašljiva, če se človek zamisli vanjo sredi temne noči in prižiga v gluho temo.« »Pa je lepo na teh ravninah v teh hišah in ljudje so morda boljši kot kar tam dole, je ugovarjal mladenč.« »Ali meniš? Vendar mora biti tam vse drugače! Tam je vsega dovolj in ni takega uboštva, ki nam seka kri in mozge, da trepemo pod njim kot pred silnim bremenom! A ljudje, kako naj bodo slabši? Prepričana sem, da so veseli in dobri, saj ni med njimi morilcev, ne takih, ki bi morili in obdolžili druge.« Kamenal je se ji je: »Ljudje so pač povsod samo ljudje! Morilec je bil v planinah samo eden, ta nesrečni, kdo je bil? Enkrat bova obračunala in tedaj se boji, da bi se ne spozabil. Vem, srečal ga bom in odgovarjal mi bo, pa če mu v klavrnih trgih odgovor z jezik!« Njegovo lepo obličje se je pomračilo, oči so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spreletela obraz. Njegov lahko zakrivljeni nos se je kar zavil in črte ob ustih so se zaostrile. Ko ga je mladenka pogledala, se ji je videl še posebno lep in prikupen. Tedaj je pristopila mati in zdrznil se je. Vljudno jo je pozdravil in hotel oditi. »Kam se ti mudi?« ga je ustavila Agata in ga povabila, naj še posedi in kaj pove. Toda Tomaž je zdaj kar zamolklo besed. Že je hotela Agata vse povedati, kar je zvedela, pa se je premislila. Ne, bolje, da počaka, da malo preudarji sama in mu šele potem pove vse, kar je res. »Pridi jutri ta čas k nam! Nekaj važnega ti imam povedati!« je dejala mladenču in odšla v kočo. Vera je bila radovedna, a Tomaž je samo pokimal in se poslovil. ==5.== V Jeriševo hišo se je naselila veselost. Tomažek je bil nekaj dni pri gospodarjevih na počitnicah. Stari, sivi gospodar Založkar je sedel pred hišo, držal pred seboj sklenjeni roki in vrtel palec ob palcu. Kadar je to počel, so vsi vedeli, da je mož dobre volje. Sicer je bil mali debeluh ves zamaknjen v svoje delo in trgovino z lesom in ogljem. Ogljarjev Tomažek se je pred hišo igral z njegovim Mirkom. Opazoval je oba otroka in videl, kako je bil Tomažek vesel orglic, ki jih je imel Mirko. Starec je držal svoj tolsti obraz, mežikal in stiskal ustnice ter se hipoma spomnil, da bi temu beračku napravil kako veselje. Nadeveden, kaj si bo deček izbral, če ga vpraša, kaj si želi. Poklical ga je: »Tomažek, nekaj bi ti kupil, ker si prikupen deček. Morda bi rad novo obleko? Če rečeš, dobil Tomažek, ki je sedel pred njo na trhlem štoru in izvabljal iz orglic poskočne glasove. Drugi otroci so sedeli okoli njega z odprtimi ustmi, vsi kar zamaknjeni v poskočne zvoke. In ko je videl še Agato, ki je stala v bližini in se držala na smeh, in Vero, ki je zadovoljno kimala in dvigala roko, kot bi delala z njo takt, je postal tudi sam vesel. Ko pa je prišel pod večer Tomaž, so ga hrupno sprejeli. Jeriša je moral pogledati h kopam, a Tomaž in mati Agata sta ostala nekaj časa pred hišo sama, otroci so se porazgubili, le Vera je pospravljala in nosila nekaj po koči. In ogljarjeva je omenila fantu: »Ali bi prosil mater, naj pridete prihodnji teden malo k nam pogledat?« Pri tem je bila zadregnjena in vsa je zardela kakor dvajsetletnica. »Kaj pa naj dela naša mati pri vas?« se je začudil mladenč. »No, saj poznaš njen poklic. Ona je dobra babica in skromna žena, najrajši bi jo imela.« Zdaj se je Tomaž zasramoval, ker je gospodinja pravila v zadregi in osramočen je hitel pritrjevati, da bo znal kaj priti, čeprav ne bodi več po tem opravku, ker je že stara. Ko sta prišla za strelišče od hiše, se je Agata ustavila: »Fant si, ki zna molčati. In dober človek si, saj imaš rad otroke in tudi namiriš si že naredil marsikako skromno veselje, ki ti je šlo iz srca. Menda ti lahko zaupam?« »Brez skrbi, matiče.« Agata se je resno zazrla v zaskrbljeno obličje mladenča, ki je bil vse preveč resen za svoja leta. Potem ga je skoraj glasno vprašala: »Povej mi odkrito, ali veš, kdo je ubil brezdomnega čuvaja?« Začudeno jo je pogledal: »Saj vendar veste, da jaz! Zakaj se šalita?« »Dobro veš, da ga nisi in tudi mi vsi vemo, mi bo, pa če mu v klavrnih trgih odgovor z jezik!« Njegovo lepo obličje se je pomračilo, oči so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spreletela obraz. Njegov lahko zakrivljeni nos se je kar zožil in črte ob ustih so se zaostrile. »Zakaj postajaš malodušen in obupan, če se o tem govori?« »Saj ne morem drugače! Kako naj rešim to obtožbo? Kako zagonetna je strašna in resnična, a nerazumljiva!« Agata je mirno nadaljevala: »Poslušaj in molči! Danes sem slučajno čula pogovor mojega moža in cigana Vrbe, ki se ga vsi ogljarji boje, saj je pravi strašni človek. Dinača in se zna maščevati, če treba. Nikjer ni nikoli se umaknil. Izdali, da ni on tisti zvedel. Vem, da je morilec Vrba in nihče drug! Moj mož mu je to zabrisal v obraz. Žal je, da je Janez vezan in mora molčati!« »Vrba? Vrba? O, ko bi ga mogel prisiliti, da bi se kar sam izdal!« »Morda se še vse kako preobrne, saj človek sam ne ve? Včasih se najbolj zamotana reč tako preokrene in obrne na dobro, da si niti misliti ne upaš! Toda poguma se ne sme izgubiti! Bodi močan in vztrajen, saj si vendar še tako mlad!« Ogljarjeva se je obrnila in se napotila nazaj proti koči. Tomaž je ostal sredi poti in se ves zamislil. Vrba! Vrba! In že je videl pred seboj krepnega dedca s šapastimi rokami in okroglim obrazom ter majhnimi zlobnimi očmi brez trepalnic. Če bi ga mogel dobiti v roke in ga pestiti, da bi priznal? Toda kaj, če prizna njemu? Pred pričami bi moral izpovedati svoj zločin! Vse bi moral povedati pred zanesljivimi ljudmi, ki bi ga v to prisilili! Toda kako? Bolj in bolj se je pogrezal v premišljevanje, da je skoro pozabil na pot in se je šele predramil, ko je bil že na robu gozda. Hitro se je okrenil in se napotil proti koči v samotno dolino, kjer je živela v zapuščeni grapi njegova stara mati in ga pričakovala vsak dan polna hrepenenja, saj je bila ona bolj kot vsak drug prepričana o sinovi nedolžnosti. Okoli ogljarjeve koče so pa veselo pele orglice. Glasovi so se razlegali med belimi brezami in vabljivi, so se spajali s šelestenjem drevja in se vračali in dosegali uho ogljarja, ki je kuril svojo kopo. Nebote se je jel veselo obračati po taktu in se naposled smejati samemu sebi. ==6.== Ogljar Jernej Hudnik je v sosednjem hribu, za dve uri oddaljenem od Jeriševe koče, sedel na starem panju in se kar tresel od razburjenja. Nekdo mu je ponoči razmetel že tretjo kopo. Kadar jo je pazil in oprezal, ni bilo nikogar, a kakor hitro je pustil kopo v nemar, jo je našel zjutraj razrito. »Sam hudič mi kopo razmetava!« se je jezil, a vendarle ni mogel verjeti samemu sebi, da bi bile take tajne sile vmes, čeprav ni po več dni videl človeka. Premišljeval je in iskal svojih sovražnikov, pa v spominu ni mogel izslediti drugega, kakor cigana Vrbe. Da, Vrba si morda maščuje! To je njega kar sovražilo, saj je poznal ogljarjevo prenašanje in telesno moč ter se vedno jezil nanj. Kolikokrat je cigan upal na dobro zajetje plenika, nastavil zanko zajcem in srnam ter se veselil plena. Pa je moral požirati večkrat same sline, kajti ko je prišel po svojo žetev, je našel vedno prazne krvave sledove. Vedel je, da je bila žival ujeta, pa mu je nek nepridiprav odnesel plen z zamkami vred. Jernej se je vznemirjeno videl, kako cigan zavoja divjega lova: »Kaj naj ga vlečem pred sodnike in potem še sam pričam o njem?« je dejal, saj se je bal, da bi naposled bil tudi sam osumljen, da stika za zankami in odnaša plen, namesto da bi že vse skupaj razkril. Da, naposled naj se njega obdolži tatvine divjačine, saj se kakršna zaječa res ni branil. Hm, koko drob, samo malo žlico nastavim, pa imam slastno zajčjo pečenko! Kdo naj bi jo zametaval? A poleg vsega bi si nakopal še hujše sovraštvo cigana Vrbe. Če se ga sicer v odkrito borbo ni bal, toda poznal ga je in vedel, da bi mu lahko zahrbtno kaj storil. Krepki Jernej, ki je bil silen in močan, da bi zmagal bika, se je raje izogibal ciganu. Le ko ga je nekega dne ležeč za grmovjem opazoval, kako se je priklatil in nastavil zajcem, mu pečenke ni privoščil, češ da tak razbojnik niti oka ni vreden, ne pa poštenega zajčjega mesa. In tako je poslej Jernej večkrat jedel zajčje in srnino meso, čeprav se ni sam nič trudil zanj. To je pač poskrbel Vrba, ki je pridno nastavljal zanke, klel, kadar ni ničesar našel, in vendar vztrajal. In tako je bil zdaj Hudnik do dobra prepričan, da mu drug ne more kop razdirati kakor cigan. Pošteno se je razhudil. »Jaz njemu razdiram zanke, a on meni kope! Toda velika razlika je, bratec moj mili! Tvoje zanke so hitro nastavljene, a moje kope gradim in gradim, da sem ves črn! Sicer pa mreža nastavljena vendar ne more kar zagotovo misliti, da mu jaz hodim v njo, saj me zasačili še nikoli niso!« Jernej pa je bil vsega tega kar naenkrat dovolj. Bil je mož dejanja, in kadar ga je zgrabila njegova prava jeza, ni prav nič več okleval, pa četudi mu je šlo za glavo. Ko se je zmracilo, je pograbil svoj korobač, si nataknil pipo in jo počasi vtaknil proti kopi, ki jo je tiste dni zgradil. »Tako moram storiti, kot bi se sploh ne nameraval strašiti! Mreža pač pazi kje in opreza name! Danes ga pa moram prestrašiti! Ampak revež bo, ubožec, če pokusi mojo gorjačo, se je jel hahljati.« Iz ogromnega temnega kupa je vstajal siv dim in že od daleč pozdravljal ogljarja, ki je zadovoljno kimal. Trikrat je obšel kopo, si jo pazljivo ogledal in pokimal ter kar glasno dejal: »Dobra si, kar domov jo mahnimo! Vraga, menda vendar še znam graditi kope, da bi mi jih veter ne podrl. To je že kar otročje!« Počasi se je napotil nazaj v goščo, toda napravil je samo kakih petdeset korakov in se ustavil v gostem grmovju, se še enkrat pazljivo ogledal in se vlegel na tla, kjer je mirno obležal. Počasi je vzhajal mesec. Mehka bleščava se je razlivala čez pobočje, zavalovala vise in objela strmino ter poljubila zamaknjene breze, ki so skrivnostno šepetale v jasno noč. Jernej je pred leti kot dvajsetletni mladenec zelo rad sanjaril v prirodi. Bil je zaljubljen v lepo Malko, ogljarjevo hčer iz sosednjih hribov, ki jo je premožni gospodar in jo pustil v sramoti, da je zaradi pomanjkanja umrla. Zdaj mu je bilo štirideset let. Značaj se je poslej ogibal in mnogo je delal in sameval. Postal je nekam čudaški. Tovariši so ga zelo spoštovali, saj so vsi poznali njegovo silno telesno moč, ki je na preproste ogljarje močno vplivala. Sicer ga pa sploh ni mogel človek sovražiti, saj je bil res dober in miroljuben. Le razsrditi se Jernej ni smel. Tedaj je bil pravi Gorenjec. V svoji besnosti ni poznal nikogar in često se je potem kesal, če je kaj napačnega storil. Njegova sreča, da se slepa ni razljutil in je ostal hladnokrven in miren, ko so že vsi vzkipeli. Zdaj je slonel v mahu, premišljeval in kimal predse. Spomnil se je, kako so ga tudi sam kot petnajstletni fant čakrat šle petkrat s cigani, ki so ga zvabili s seboj, ga hoteli naučiti krasti in mu vsiljevali nevesto. Pa se jim je smejal in neke noči pobegnil od njih. Kasneje se je zagledal v svojo Malko. Ko mu je umrla, je šel k vojakom in v vojsko. Ni se ogibal krogla, a niso ga marali. Zdrav se je vrnil v svoje hribe. In bilo mu je, da vidi v mesečini vse slike svojega trpljenja in tudi svoje sreče. Vedno jasnejši so vstajali spomini in rasli v jasnini nad njim. V svetlavi se je bližala Malka, ki je ni nikoli pozabil in ji je vse odpustil. V drevju je zašepetalo, kakor bi se pritaje oglasila in zaznalo je njeno prosojno obličje. Ogljar se je blaženo nasmehnil in stegnil roko ter se predramil iz svojih sanjarij in obstal negiben, saj je prav tedaj švignila mimo njega senca. Ko je prihajajoč dospel do kope, je bil Jernej že za njim. V mesečini je takoj spoznal cigana Vrbo. Vrba je obstal pred kopo in se zarežal: »To boš še klel, ko boš videl svoje delo uničeno!« »Morda pa ne bom!« Že je začutil klešče, ki so ga zgrabile za vrat. Hotel se je otresti, a ogljarjeve roke so ga še bolj stisnile in začel je njegov sikajoči glas: »Ti capin nemarni, mi noč delaš tako škodo! Priznal sem ti, a zdaj ti ne bom več, kajti bojim se te! Če te pa enkrat zlomim, ti polomim brez usmiljenja rebra, da veš!« Vrba se je zasukal in se obrnil spretno kakor mačka in zgrabila sta se kakor dva medveda in se pričela metati. Jernej je dobro vedel, da cigana divjak nadkriljuje, vendar ga ni hotel takoj vreči, temveč ga je pustil, da se je na vse kriplje trudil, da bi ga treščil ob tla. Vrbi so nabreknile na vratu žile, kri mu je udarila v obraz, oči so mu zakrvavele. Tedaj se je Jernej glasno zakrohotal: »Ti revež se boš metal z menoj!« In njegove lopataste roke so spet stisnile Vrbo kakor primež, da je trenutno zakolebal in potem odletel v mah. »Naj ti bo! Rekel sem, da te ne bom tepel, čeprav sem prinesel gorjačo s seboj za tistega, ki mi podira kope. Da si tako zloben, si kar nisem mogel misliti!« Cigan je vstal, škripal z zobmi in odšepal v hosto. »I, kaj se vendar jeziš?« se je tedaj oglasil Tomaž, ki je prisopel po stezi od druge plati. »Ta capin ciganski mi je že tri kope razmetal!« »Pokažem mu!« je zarentčil Jernej. Tomaž se je namuznil in potrepljal očaka po plečih: »Meni je šele naredil škodo. Takega vraga mi je zagodel, da ga imam za zmerom dovolj!« Jernej ga je vprašaje pogledal. Tomaž je prijazno nadaljeval: »Niti zaupati se ne smem nikomur in se z njim posvetovati. Tebi bi že povedal, saj si molčeč in pošten. In ti si morda tudi res edini, ki bi mi lahko pomagal.« »Kako naj ti vendar pomagam jaz samotar?« se je začudil ogljar. Tomaž mu je vse povedal o umoru. Jernej se je praskal po glavi in kimal, premišljeval je in napenjal možgane, a takoj mu ni padla nobena pametna na um: »Vedel sem, da ga ti nisi! Zdaj bi bilo dobro tega vraga prisiliti, da bi priznal, seveda bi bilo dobro, pa še kako! Toda na kak način naj zločinca prisiliva?« Tomaž se mu je poklonil: »Moder si in močan, da bi ga lahko zmlel v prah. Svetuj mi vendar in pomagaj!« Jernej je šel in še kimal, se drgnil po debelem, močno zapečenem nosu, skrčil dolge resaste obrvi in kranil zarjaveli obraz. Naposled je stisnil iz sebe: »Zdaj še ne vem ničesar, nobenega izhoda ne najdem! Toda čakaj, da se prespim! Morda se vendar spomnim kaj pametnega; saj velikrat pride misel sama od sebe, pa se oglasi! Počasi pa ne bom, kajti tudi meni je ta cigan gorak! Pa ti morim večje človeka, a drugi naj trpi zavoljo njega. Jaz bi tako ljudi kar brez sodbe pobesil! Potem bi se vsi vasi premislili in bi ne morili!« ==7.== Stari lesni trgovec Založkar je umrl ravno pravi čas. Na srečo je bil življenjsko visoko zavarovan, da sta bila sin in žena preskrbljena. Prav tisti dan, ko je prišel eksekutor, da bi mu prodal, ga je že dopoldne zadela mrtvica. Vse njegovo veliko posestvo je odkupil trgovec Mešiček, ki je bil moder, mlad in podjeten človek. Imel je že prej v bližini Založkarjeve svoje ogromne hoste, a zdaj je še Založkarjeve prikupil. Takoj prve tedne je svetoval svojim uslužbencem, naj priredijo svojo veselico. In drvarji in ogljarji so se res zedinili, ker je gospodar silil, naj se odločijo: »Le brez skrbi naredite rajanje! Založil bom denar jaz, a potem mi vrnete! Dobiček bo pa ves vaš, jaz ne maram ničesar!« Mešiček, ki za delavce ni bil slab gospodar, si je od veselice obetal posebno spremembo. Upal je, da bo lahko svoje mestne prijatelje, ki so bili pač nami razvajeni, kar presenetil. Tudi svojo sestro Minko in njene prijateljice je pregovoril, da so se začele zanimati za prireditev in so hotele pomagati kolikor mogoče. Mešiček sam je pa koval načrte in premišljeval, kaj in kako bi vse uredil, da bi bilo več zanimivosti in privlačnosti. V široki dolini med hribi so se pričele priprave. Minka in njene tovarišice so prihajale sledeči dan z vozom na trato, pregledovale dol, svetovale in ukazovale ter privabile s seboj jed za delavce. Vsi, zlasti ogljarji, so bili veseli, saj se jim tako še nikoli ni godilo. Drvarji so postavili iz debel visoko zračno lopo, podobno staroveški gradiščni. Vse je bilo preprosto in čvrsto izdelano, saj je nadzoroval delo bistroumni mladi inženir Slivnik, ki je nekega dne omenil tudi Jeriši: »Tako zanimivi ste ogljarji. Dajte se no že vi postaviti in naredite kaj svojstvenega!« In Jeriša se je spomnil, da bi napravili v kotu visoko kopo, ki bi jo zažgali na veselici, a poleg nje bi postavili beraško oglarsko kočo. In Jeriša je to dejal tovarišem, ki so bili takoj zadovoljni. Lotili so se posla in zgradili kopo, ki je imela skoraj deset metrov v premeru. Težko so jo gradili in potruditi so se morali, napravili so zanjo poseben oder. Naposled je stala tam popolna in lepo okrogla. Zamašali so jo z ilovico in jo potem pokrili s travnato rušo, da je bila videti kakor hribček. Dan veselice se je bližal. Vsi so ga željno pričakovali, a najbolj Mešiček sam, saj je povabil mnogo odličnikov. Veselični prostor je bil popolnoma spremenjen. Razni paviljoni so se smehljali med drevjem, zastavice so štrlele, povsod je sijalo cvetje in umetno zgrajeni grad je vabil s svojo senco in blagom in dobro založenimi shrambami. Preden se je tisto nedeljo pričelo slavje, je hotel Jeriša odvesti ženo in otroke v oglarsko kočo na veselici: »Naj si gospod ogledajo, kako je vse v resnici! V koči boste tu sprejemali boste še bogate, da bodo vsaj videli naše pravo siromaštvo, ki ga pač poznajo menda iz knjig, ali še to ne!« Pa se je uprla žena in tudi Vera. Naposled je Jeriša odvedel samo svoje najmlajše. Pa se je med potjo spomnil na gospodarje. Tako skrben je bil in dober ta gospod Mešiček, morda mu ne bo prav, da privede s seboj te zanemarjene otroke? Ko je prišel na veselični prostor, je našel vse še bolj spremenjeno kot doslej in vse praznično in veselo. Mladenke so šele zadnji dan okrasile svoje stojnice z vencem in vso uredile. In ko je stopical okoli in videl same srečne obraze, mu je postalo kar nekam nerodno. Tedaj se je oglasila gospodarjeva Minka, ki je prihitela od nekod in se naenkrat znašla smehljajoča se pred ogljarjem: »Janez! Veste kaj! Otroke bi bili pa lahko doma pustili in prišli z ženo in Vero, ki je prikupna in lepo dekle! Ali jim ne privoščite trohice veselja? Pa tudi svoj delež boste dobili, nikar ne mislite, da je bil vaš trud zastonj.« Jeriša je zadregnjeno molčal in nekaj cincal, a povedati ni mogel nič pametnega. Minka ga sploh ni poslušala. Povabila je otroke s seboj in napotila ogljarja, da mora nazaj v hrib po ženo in hčerko. Minka je dala deco v oskrbo neki znani kmetici, ki je prišla radovedna na veselo rajanje ter je bila zadovoljna, ko ji je gospodarica stisnila v roko nekaj drobiža in za otroka pečene štruklje. Minka je takoj zaposlila tudi Vero, ki je bila še dokaj lepo oblečena, a mati je dobila nazaj svoje otroke in se kmalu znašla med drugimi svojimi znankami, ki so jim določili poseben prostor, kjer so jim postregli brezplačno. Zasmrdela je podoba, temna krajinska zgradba je zasijala. Črna kopa je bruhala dim, a najprej so začele žvižgati iz nje kušaste rakete. Gospoda se je čudila, ogledovala neobičajno stavbo in kopo, postajala pred oglarsko kočo, a vanjo ni stopil nihče, kajti ni se jim videlo umestno kvariti si veselja s pogledom na bedo, ki je itak povsod na svetu dovolj. Jernej je pomagal pri oglarski kuhi. Oblekli so ga v bele halje in kuhal je v velikem kotlu roženko, tovariši drvarji so kuhali guljaž, a nadzoroval jih je strogi kuhar iz mesta, ki je z visoko belo kapo na glavi ves rdeč in gladek slišil prikazen Miklavža, ki si je za večerjo dal obriti brado. Temu Bineču pa, ki je služil že v hrvaških šumah in je znal peči tudi peščenke na ražnju, je ves vrtil velik raženj in kar požiral vonj debele pečenke. Ljudje so se izvrstno zabavali. Mešiček se je pokazal umirjenega. Ukazal je dati vsem delavcem jedače in tudi piti, da se je povsod razvila dobra volja. Veselica se je obnesla in gospodar sam res ni maral dobička. Odračunal je stroške, a ostanek je razdelil delavcem in tudi Janez je dobil kar dva stotaka, ki sta ga tako osrečila, da ju je nekaj časa držal pred seboj in strmel v gospodarja, ki je že menil, da mu je dal premalo in mu je pridajal še enega, češ da bo zato za nameček nekaj napravil, ker delavci morajo vsekakor dobiti kak dinar več. Ko se je hotel Jeriša zahvaliti, je Mešiček že odšel dalje, a zatrdil mu je, da je to pač samo povrni račun, da pa vsekakor dobi še kakega kovanca, ko bodo vse natančno preračunali, kar pa zdaj na veselici ni mogoče. Hotel se je pač tudi v tem pokazati gostom, ki so opazili vsako njegovo kretnjo in ga hvalili. Ker so bili nekateri njegovi boljši odjemalci, jim je to dobro delo in v tej njegovi kretnji so videli nekaj praktičnega in obenem tudi res človečoljubnega. Še dolgo v mrak so se ljudje veselili, a godba je zvonila in jim vabljena na trdni smrekovi oder, ki so ga postavili tišči nalašč za plesalce in vsega okrasili z zelenjem in zastavicami. Gostje so se razšli šele proti jutru, vsi veseli in židane volje. * Med tem ko so se ogljarji in drvarji zabavali, ko je doneča poskočna melodija veselih polk z gore in dol ter se zaletavala v hribe, od koder je spet odmevala nazaj, je cigan Vrba čepel v hosti pod staro bukvijo in poslušal. Nekaj besa ga je sijalo v očeh in divje je stiskal pesti in zobe. Grizli sta ga zavist in jeza. Kako so srečni nekateri ljudje! Še ti bedni ogljarji so danes počaščeni in imajo svoj veseli dan. Pri polnih mizah sede, se vesele in še plešejo povrhu. Postavili so si svojo veliko kopo, ki so jo pod vrhom okrasili s pisanimi papirnimi trakovi, da je videti kakor mogočna zelena pogača. On pa sameva in trpi. Še tiste zajčke, kar jih nalovi, mu pred nosom odnese Jernej, ta hudobni dedec, da bi ga strela! E, mu bo že pokazal, da, pošteno mu je že zagodel, saj cigan ne bo pozabil, kako ga je zadnjič treščil ob tla kakor mlado ščene! Da, kaj takega se ne pozabi, preden se človek do maščuje! Hipoma se je spomnil, da ta večer Jernej pač ne bo doma in da bo prišel zelo kasno, če sploh pride. Kmalu prične pred seboj kovati načrt. Potem se počasi dvigne in gre proti Jernejevi koči, ki leži v hribu tiha in mrtva, slično mrki krti. Nekaj časa čaka, a potem se opogumi in že je pri vhodu ter skuša vstopiti. Stara iz neobdelanih desk zbita vrata so pritrdna s kavljem. »Ni ga doma!« ugotovi Vrba in zadovoljno pokima. Potem počaka, da se popolnoma zmrači in prične nato s svojim delom. Kočo hoče podreti, pa mu ne gre od rok. Jernejevo delo je pač trdno. Pa je uvidel, da bo kočo kar zruval, odbil deske in zmetal vse na kup, podložil dračje in zažgal. Zdaj se spomni, da ima Jernej v koči vsaj nekaj, kar je kaj vredno. Upre se v vrata. Kavelj znotraj odjenja, cigan ga zunaj zasuče in skoro telebne v kočo. Brž se jame ogledovati. Jernejeva suknja visi tam. Stara je in kar zdelana, menda jo je podedoval še od deda, a dobra bo. »Le kje ima ta vrag puško? Mora jo imeti!« roji ciganu po glavi in stiká okoli, pa je ne najde. Neutrpen postane, vzame količek za kuhanje polente in nekaj posode ter z vsem odhiti v grmovje, kjer posodo zakoplje, a plašč si kar obleče. Vrne se in prinese kup dračja in listja, naloži vse na Jernejevo ležišče in se reži: »Nocoj bo pa mesto tebe tu počival rdeči petelinček, ki te pač ne bo preveč razveselil! Toda, kaj hočeš, brate moj ljubi, se boš pa nekaj tednov potepal po hostah in prenočeval na prostem, boš vsaj spoznal kakšen revež je Vrba!« Že je prižgal bakljo in zanetil. Ko je videl, da ogenj prijema, je odšel iz koče in jo skrbno spet za seboj zaprl in zaklenil. Dokaj daleč proč se je vrgel in počakal, da je videl, kako je plamen švignil kvišku. Zdaj so se mu oči zasvetile od veselja, z divjim užitkom se je njegovo življenje vpijalo v plamen in najrajši bi vriskal, ko je gledal uničenje uboge koče. Ogenj je zalival z vso silo in obsvetlil tudi cigana, ki se je zdajle spomnil, da bi lahko zadel goreči ves rod in bi naposled v ognjenih plamenih že lahko izgubil on sam. Takoj je vzel pot pod noge in tekel kakor mlada srna po stezi vedno dalje in dalje. Res se je vnelo tudi nekaj grmičevja v bližini koče, ker pa ni bilo vetra, je ogenj pričel pešati in je naposled izplahnel. Jernejevo kočo pa je izginila v njegovem objemu in ostal je za njo samo kup pepela. * Ljudje na veselici niso opazili ognja, saj je koča stala na nasprotni strani hriba. Kvečjemu je kdo opazil dim, a vsak si je pač mislil, da gori kaka kopa, saj hujšega ognja ni bilo videti. Ko so se ogljarji pozno ponoči vračali domov, razen Jeriše, ki je pač moral zaradi otrok že prej v svojo kočo, jim je prihitel nasproti Tomaž, ki je zasopljen Jerneja ustavil: »Prekmalu sem prišel nocoj k tvoji koči! Ali veš, kaj se je zgodilo?« Jernej se je takoj zavedel, da mora biti nekaj posebnega, saj bi sicer divji lovec, ki se je ljudi zelo ogibal in se tudi bal, da ga zgrabijo orožniki, pač ne prišel tako daleč v dolino. Radovedno je pogledal prišleka: »Povej no! Ali je ta ciganski zlodej imel kremplje vmes?« Tomaž je pokimal: »Da, Vrba! Kočo ti je zažgal. Dobro je moral zanetiti, da je pogorela do tal.« »Huditič!« je zaklel ogljar proti svoji navadi in se prijel za glavo. Spomnil se je na svoje prihranke. »Nisem bogat človek, toda samec sem in nekaj malega sem si prištedil. Menda mi ni hudobec upepelil tudi mojega denarja?« »Če ga je našel v koči, ga je pač sam vzel, sicer je gotovo zgorel, če si ga imel nezavarovanega.« Jernej ni odgovoril. Oba sta se podvizala vkreber. Žalostno pogorišče ju je sprejelo. Še se je vil iznad njega dim, a koče ni bilo nikjer. Jernej je prostor preiskal in pogovoril, kjer so je koča, začela. Od vhoda je naštel pet korakov. »Tule v kotu je bil kamen v tleh. Morda ga ni premaknil?« Z vejami sta pometla tla in dospela res do kamna pod pepelom. Odomila sta debelo vejo ter ga skušala dvigniti, kar se je močne mu ogljarju kmalu posrečilo. Pod kamnom je ležala umazana stara cunja, ki jo je Jernej odvili in se zasmejal: »Denarja vendar ni dobil, pa tudi upepelil ga ni! Zdaj bo že šlo … Čakaj! Ali nisi rekel, da si ga videl takoj potem, ko je ogenj zaplapolal?« »Seveda! Saj sem ga celo opazoval, ko se je še enkrat vrnil, vrgel v ogenj jelševo vejo in zakričal: »Le vse pogori koliba črnega vraga!« »Naznanim ga!« je zakričal ogljar, a potem se je gromko zasmejal in poudaril: »Da, vidiš! Sicer ti ne boš mogel za pričo, ker bi te takoj zgrabili. Toda če povem, da imam priče, ga bodo orožniki pač sami poiskali, ko jim povem kar naravnost, da je samo on požigalec! In tedaj, ko ga primejo, lahko povem tudi, da je prav on morilec brezdomnega čuvaja Pega. Ko bo v rokah pravice, pač ne bo nevaren in se ne bo mogel zanašati nad Jerišo, ki ni kriv, da se bo vse razvedelo.« »Prav imaš! Toda orožnikom moraš vendar reči, naj mu ne povedo, da si ga ti naznačil,« je omenil Tomaž. »Zakaj pa ne? Ali se ga tako bojiš? Meni je svoje pač naredil in več mi ne more!« »Ne, ne bojim se ga! Ampak meni se kar dozdeva, da ni popolnoma pri zdravi pameti, naj bi sicer pač ne ravnal tako!« Jernej se je zarežal: »Če je norec, naj ga zapro med norce. Če je pa hudodelec, naj bo obsojen, kakor je zaslužil!« Tomaž mu je smehljaje pritrjeval. Potem ga je vprašal, kje namerava prenočiti. Jernej je brezbrižno zamahnil z roko: »Hosta je moj dom in tu lahko prenočujem, dokler ni mraza. Potem, preden pritisne burja, si bom že kaj postavil. Ponoči mi bo lažje pomagati graditi, kadar bo jasna noč, saj tedaj ne bodo menda orožniki stikali okoli.« »Pa bi šel nocoj z menoj?« ga je povabil Tomaž. »Pa grem, saj sem radoveden na tvoj dom,« je odvrnil Jernej in se okrenil. Počasi sta odšla čez hrib v drugega in čez drugega v planino, ki je visoka in ponekod sijala v mesečini. Zaiskrile so se pred njima poševne strmine, sive in sovražne so strmele z vilave kakor skrivnostni obrazi okamenelih velikanov, vstajajočih iz nedavne davnine. Visoko med skalami se je Tomaž ustavil. Skozi ozko razpoko sta se splazila globlje med skalami. Razpoko je divji lovec spretno zamaskiral z majhnimi kamni, ki so tvorili navidez nekako celoto. Nekaj časa sta se plazila med skalami, dokler nista prišla do nizke police, zlezla nanjo in se potem spustila globlje ter se znašla v ozkem koritu, iz katerega sta potem prišla še niže v dokaj prostorno dolino. »Doma sva,« je dejal Tomaž. Jernej se je ozrl. Pred seboj je zagledal skromno ležišče in na dveh kamnih desko, ki je pač služila samotarju za klop. »Torej tukaj se moraš skrivati po nedolžnem?« Tomaž pa je pomolil Jerneju desnico in mu nekam svečano dejal: »Pozdravljen ti prvi v mojem domu, kjer razen mene ni bilo še nikogar!« Usedla sta se. Lovec je iz nekega kota prinesel trdo zaprto leseno skrinjo, iz katere je vzel kos slanine in kruh, a iz deske je izkopal steklenico jabolčnika. »Pokrepčajva se! Moja zaloga je skromna, saj veš, mati je siromašna, krasti pa ne maram! No, počasi bo že boljše, samo da bi našel spet nekaj ljudi.« Tomaž je povabil Jerneja naj bliže. Tudi sam se je ulegel na trdo ležišče in kmalu sta zaspala trdno kakor ubita. ==8.== Cigan Vrba je ostal predrzen kakor vedno. Ker je bil za svojo osebo prepričan, da ga nihče ni videl, ko je zažigal, se tudi ničesar ni bal. Orožnikom se je sicer vedno izmikal, toda bežal ni nikoli pred njimi, saj je vedel, da mu zaenkrat ne morejo do živega. Nekega dne pa je srečal Jerneževo Vero na gozdni jasi. Kar obstal je. Šestnajstletnica ga je ravno očarala, kakor bi jo ne bil prej sploh opazil. Prišel je z njo kramljat, a ona mu ni niti odgovarjala. Vera, ki se ga je zbala, je hitela domov, a vsiljivi Vrba jo je kar spremljal in ji govoril razne neumnosti, ki jih ni niti razumela. Ko sta prišla do prve kope, se je oddahnila. Zagledala je pred njo svojega očeta. Jeriša ni cigana niti pogledal, rekel je ukazal hčerki, naj počaka pri njem, da gresta skupaj domov. Vrba se za Janeza ni dosti menil. Ker pa Vera ni hotela sama naprej domov in je obstala, je pričel govoriti Jeriši o njej, češ da sam ni vedel, kdaj je dorasla, da je postala prava lepotica, da je res še dozorela in se je on zagledal vanjo. Pošteni Jeriša je pred predrznostjo zbledel in najraje bi ga udaril, pa se je premagal, ker je poznal cigansko maščevalnost. Odgovoril mu pa sploh ni, temveč ga je samo jezno ošinil z očmi: »No, no, kaj se tako jeziš? Mar ni prav, da pohvalim hčerko? Vendar bodi in se skrivaj jo v svojo umazano kožo! Tako deklico mora med svet, da se kaj nauči in da kaj vidi! Z mano bi šla družit! Spet bi se lotil svojih citer in povedel bi te okoli! Ali bi ne bilo lepo in prijetno?« »Glej, da zgineš!« je tedaj kar zarjul ogljar in dvignil debelo poleno. Mladenka se je stisnila za očeta in sama se je zazrla cigana mirno in resno: »Zakaj me ne pustite pri miru? Kaj vam je padlo v glavo, da ste se danes vsilili, saj ste mi dali večni mir?« »Ker sem šele danes opazil, kako zlata punica si,« se je sladkal cigan. Oče jo kar pustil delo in šel s hčerko domov. Preveč razburjen je bil in bal se je, da bi res ne skočil v cigana, ki bi ga pač premagal in se naposled še znesel na njem. Ko sta prišla domov, je Vera kar zajokala, a oče je divje renčal in se jezil, da pred tem ciganskim zlikovcem ni nikjer miru. Hči je potolažila mater in ji vse povedala, kako je cigan silil vanjo. Agata se je prestrašila, da se je kar prijela za glavo. Jeriša pa je trdo dejal: »Hčerko sem že, da mora dekla od doma in služiti. Zdaj je zadnji čas, da ji dobim košček kruha. Na cigana ne bom pazil, pa četudi opreza za njim, mi naposled iz maščevalnosti zapali bajto kakor jo je Jerneju.« Še tiste dni so jo zmenili z gospodarjem Mežičkom, ki je bil takoj pripravljen sprejeti Vero k otrokom. Dogovorila sta se, da bo s prvim že nastopila svojo službo. Cigan pa je zdaj vedno pogosteje oprezal okoli Jeriševe hiše in vedno upal, da bo Vero dobil kje samo in ji prišel zopet vsiljevati svojo ljubezen. Vsi so to opazili in omenili tudi Jerišu, ki je želel tiste dni naznaniti cigana zaradi požiga. Jernej je bil tega obvestila vesel. Zadovoljno je pokimal in zabrundal: »Dobro, da ste me opozorili! Zdaj vsaj vem, kje lahko dobimo tega lopova!« »Gospodje orožniki! Mojo ogljarno kočo je zažgal tisti nepridiprav, tisti pridani cigan Vrba! Še lastni bratje so ga vrgli iz svoje družbe, čeprav ciganska sodrga ni kaj prida! Le vprašajte prvega cigana, ki ga boste srečali, kdo je Vrba, pa vam bo prav povedal, kakšen pohoten hudodelec je to! Čudno, da ga tako dolgo pustite, da hodi okoli in plaši poštene ljudi!« Tako nekako je tožil Jernej cigana, stal v orožniški pisarni, se prestopal in mencal z nogami kakor bi ga vse tiščalo. Poveljujoč, velik štiridesetletni resen mož, ga je strogo ošvrknil z očmi in se zadrl: »Kaj govoriš zoper njegove ljudi, sam nisi mož! Zakaj ga nisi pustil, da hodi svobodno okoli, vam nič mar! Če vam je rep vžgal kočo, je pa to druga stvar! Sedaj pa lepo povej vse, kako je bilo! Mi bomo natančno zapisali in preiskali!« Jernej ni držal jezika. Povedal je, kako se cigan klati po hostah, da se ga vsi ogljarji bojijo, ker je nevaren, da ni še nikomur nič dobrega storil, a slabega že mnogo, saj postavlja tudi divjačini, a zdaj je še njemu zanetil kočo. »Stvarno! Stvarno! Čemu toliko besedičenja?« se je jezil poveljnik. »Ali ne veste, da nam vaše modrovanje in ugibanje nič ne koristi? Mi moramo vedeti samo, kar ste pa zgodilo! Torej divji lovec je tudi? Hm! Zakaj sam pa niste tega že prej naznanili, saj ni zažgal koče prav tedaj, ko je nastavljal zanke divjačini?« Povelnikov glas je bil še bolj rezak. Ogljar se je popraskal po nosu kot večkrat, kadar je bil v zadregi, se prijazno nasmehnil in odvrnil: »Veste, gospodje! Povedal sem vam že, da so ga vsi preveč bojevali. No, tudi jaz sem se ga do zadnjega malo izogibal, ker ga poznam. Res pa je, da marsikomu ne bo dobra priča, če bo izvedel, da je naznanjen in bo gotovo hudoben dobil na gostu. Zato upamo in vsi prosimo, da bi ga zgrabili takoj in brez odlašanja. Veste, ta hudič je zakrivil tudi tisti umor knezniškega čuvaja. Prič pa zdaj nimam; a dobilo se bodo, boste videli, da se bodo!« Poveljujoč je skočil kakor bi ga pičila osa: »Kaj? Kaj? Vi trdite, da si kriv uboja tisti divji lovec Tomaž, tisti zviti vrag, ki nama vedno izgine kakor kafra in se skrije v skalah, da ga ne moremo nikoli izslediti?« »Da, da, gospod, to trdim.« Poveljujoč se je spet usedel, a Jernej je hitel: »Gospod! Ali vam smem nekaj svetovati?« »Kaj vi mi boste svetovali? Vi, ki se razumevate na vašo oglje in hoste!« Potem se je vendarle pomiril, pogledal Jerneja in se nasmejal: »No, pa z besedo na plan!« Ogljar se je sklonil kakor bi mu hotel nekaj zašepetati: »Vzemite Vrbo in vrag naj me vzame, če se ne bo vse pojasnilo!« »A kje naj ga dobimo?« Jernej je pomišljal: »Zvečer opreza mrčina okoli Jeriševe koče. Vsako noč lazi tam okoli, menda se mu je Verica hudo posrečila, zavrtela v možganih. Norce stare, še sem tam misli!« Orožnik se je zahahljal: »Mladost prenaša slast, a vi tega najbrž ne razumete, čeprav se najlaže razume, kajti vsak hrepeni za svojo mladostjo, le da pri mladosti v podobi mlade lepote navadno pusti na cedilu.« Umolknili so in se zamislili. Potem je nenadoma vprašal Jernej: »Kaj pa, če bi vam dal dva orožnika s seboj, da bi jima kar vi pokazali pot?« »Ne bo nič! Prvič, bo vsak, kdor me bo videl, dejal: Vidiš ga postreščka Jerneja, pa je že zavil na stranpota, drugič, bo slabo zame, če me cigan zagleda. Ušel bo in mi spet škodoval, pa vi ga potem sploh ne boste več dobili, ker so vedni, kakšen veter piha.« Potem se je ogljar nenadoma spomnil: »A, dekleti rečem, Veri! Ne more ga trpeti. Svetujem ji, naj mu reče, da se je premislila in ga ima zdaj rajši, naj pride čez dva dni o mraku, ko bo sama doma, da se pomenita zaradi bega. Ampak, če ji bo cigan verjel. Neizkušena je še in ne bo znala lagati. No, poskusimo, morda le pojde. Jo bom že jaz naučil, da bo govorila in povedala resnico vendarle tako, da bo cigana premotila njena beseda.« In domenili so se, da pojdeta drugi dan dva orožnika v planine, kot bi hotela za divjim lovcem Tomažem, ki bo ga večkrat zasledovali. Od druge strani se potem vrneta. Jernej ju bo čakal in jima pokazal pot, po kateri navadno cigan hodi, ko prihaja k Jeriševi slikat za dekletom. Poveljujoč je bil naposled zadovoljen in je za slovo stisnil ogljarju roko: »No, pa smo se vendarle lepo domenili. Če je cigan morilec, naj se le pripravi, zavoljo njega smo imeli že toliko potov, da nam prav iz srca želim, da bi že naposled videli.« Jernej se je prijazno smehljal: »Ne da bi želel komu slabo, ampak Vrbe se želi vsak pošten človek znebiti, kar je res je pa res!« Ogljar je tisto popoldne skoraj zaplesal, ko je prišel že kmalu po večer do Jeriševih, kjer je povedal, kako je opravil in naučil Vero, naj reče ciganu, da bi rada odšla, da ni bolj boljšega kruha, kamor je vrenski odšel. Če ji bo cigan obetal boljšo bodočnost, naj kar molči in ne reče ne tako, ne tako, ker se pač boji lagati. Reče naj mu pa, naj pride jutri, da se bosta kaj več pomenila, ko bo o mraku sama. Vera spočetka sploh ni hotela o tem nič slišati, ker se ni niti marala pogovarjati s ciganom in je vedno pobegnila, kadar ga je videla laziti okoli koče. Naposled je obljubila, da mu reče, naj pride drugi dan. * Vrba je sam ležal na jasi in premišljeval. Bil je že krepak dedec, niti pet križev še ni imel. Njegove misli so begale okoli Vere. Kako nepričakovano se je zagledal v dekletu. Ali je to res ljubezen? Sam sebi se je smejal pri tej misli, a priznal si je vendarle, da se mu misel vedno spet vrača k mladenki. Morda jo je premotil, kakor je včasih marsikatere. Da, kako je igral na citre in nosil! Marsikatera mestna krasotica je pogledala za njim. On pa je velik in mlad in krepak hodil od mesta do mesta in igral ter si služil denarce. Da, to je bilo včasih. Spet so mu misli zablodile k Veri. In zdaj se vrne nazaj v mesto, zdaj bo znova začel. Le večnih je zavil, a zdi se mu, da njegove roke niso več tako prožne, da mu je srce omrtvelo. Ne! Ljubezen ga bo spet vzdignila in zavrtinčila mu bo kri po žilah. Spet bo videl življenje v drugih očeh in igral, igral in ljubil mlado, čarobno ogljarjevo hčerko! Kako prijazen je bil prejšnji večer. Sama ga je povabila, naj se nocoj oglasi. Ali niso ženske čudne? Še pred dnevi se ga je izogibala, a zdaj je mahoma druga. Da, žensko srce ostane pa zagonetno, ki ga on ne bo reševal. Odvedel bo Vero in zaživel. Spet bo igral in se veselil življenja in sreče. Zakaj ni ostal med ljudmi, zakaj ga je premotila njegova ciganska kri, da se je vrnil nazaj v naravo, ki mu ni naklonjena, saj je tu užil tako malo sreče? Med tem sta prihajala po glavni cesti dva orožnika, oborožena do zob. Navidezno sta bila namenjena v planine slikat za Tomažem. V resnici sta pa na stezi med hribi ubrala drugo pot, kjer jima je prihitel naproti Jernej, ki ju je že nestrpno pričakoval. Pri studencu so zavili globlje v hosto in se približali Jeriševi koči. Od druge strani je prihitel cigan, se ozrl okoli in izginil k ogljarjem, ne da bi opazil orožnike, ki so bili skriti za gostim grmovjem, od koder so gledali, zakaj prihaja. Zarja je krvavela nad gorami, zlati pasovi so se oklenili grebenov kakor veliki bleščeči prstani, postajajoči vedno manjši so se zazrli ozko na nebu, dokler niso izginili. V koči pa je planila sedela Vera in se skušala otroški objemati divjega Vrbe, ki jo je takoj jel siliti vanjo. Ko jo je stisnil z rokama, je zakričala na pomoč. Tedaj je nekdo ostro kriknil: »V imenu zakona roke kvišku!« Cigan je odrevenel, pogledal jezno okoli sebe kakor ujeta zver, zaškripal z zobmi in dvignil roke: »Zdaj pa z rokama v zraku sem! Najmanjši gib je tvoja smrt,« je rekel orožnik, medtem ko je njegov tovariš pripravil oklepnice. Vrba se je vdal in se ni mogel približati. Naslednji hip je že imel verige na rokah. Oči so se zazrle v Vero. Stala je tam vsa razburjena in zardela, ter povešenih oči čakala, kaj se bo zgodilo. »Izdajalka!« je zarjovel cigan, a že ga je orožnik lopnil po ustih, da se je opotekel. Vera sama ni vedela, kaj se bo zgodilo. Le to je vedela, da jo bodo osvobodili tega človeka, ki ji ni dal miru in ji je delal skrbi, saj ni mogla niti koraka napraviti več v gozd. Da ga bodo zgrabili orožniki, se ji Jernej ni upal povedati, ker se je bal, da si bo v svoji lahkomiselnosti še kaj očitala. Mislila je pač, da ga bodo morda pregnali ogljarji sami. »Pomagalo si lahko, da si nam pomagala dobiti tega človeka, ki je umoril hmeljniškega čuvaja in zavoljo katerega je preganjan ubogi Tomaž,« je poudaril Jernej in ji pogledal globoko v oči. Kakor bi jo nekaj prešinilo, je dvignila glavo in zardela ter se nasmehnila. Da zavoljo Tomaža je to pač rada storila. ==9.== Vrba je stal pred preiskovalnim sodnikom, ki je nervozno hodil po sobi, se majhen in neznačen pred njim ustavljal, sukal svoj ozki kratki obrazek, trzál z velikimi svetlimi očmi in šobil ustnice. Njegov okrogel, rdeč, zdrav obraz je razodeval nekaj radovednega in veselega. Spočetka si ga sodnik samo ogledoval, s sklonjeno glavo hodil okoli njega in se včasih komaj zaznavno nasmehnil. Ciganu je bilo za enkrat vseeno, a že čez minuto je v duhu pošiljal sodnika k vragu in postal nestrpen. Kakor je vendar hodil ta človek okoli njega, kakor pajek se mu je videl, ki prede nevidno mrežo in ga hoče zadaviti in uničiti še preden se bo utegnil prav braniti. Potem se je sodnik nenadoma ustavil, dvignil glavo, se zazrl prijazno v cigana in ga vprašal mirno in komaj slišno: »Vi ste cigan Jovo Vrba?« »Da, ta sem!« Sodnik je spet umolknil. Oglasila se je strojevodska, mala debeluška z velikimi rjavimi očali na krepakem židovskem nosu, rdečih las in oči. Izpraševala ga je, kje je rojen, kje domuje, kako so se pisali starši, kako žena in če je bil kaznovan. Ko ga je vprašala, če ima kaj premoženja, se je moral zasmejati: »Cigani smo reveži, gospoščina.« Med tem se je sodnik vračal, zrl nekaj časa ovadbo in potem spet zvedavo opazoval cigana. »Svetujem vam govoriti resnico. Če boste lagali, boste puš pljuvali v lastno skledo, to vam povem! Ne mislite, da mi boste izmuznili! Meni nič! Premalo vas še, čeprav ste, kakor vidim, precejšen tiček, ki se mu ne more zlepa do živega!« Sodnikov glas je postal nekoliko močnejši, a hladen in trd in Vrba je čutil, da spoštuje tega človeka, ne, da se ga le malo boji. To spoznanje ga je jezilo, da bi najraje kar udaril. Namršil je obrvi in nekaj zagodrnjal. »Zakaj se jezite name, jezite se na sebe in na svoje zločine, saj bi brez teh ne bili tukaj in meni bi prihranili neprijetno delo, ki sem ga pa vendarle vesel. Da, cigan Vrba, bomo videli, kdo bo zmagal!« Mala sodnikova postava se je vzravnala, pogled se je zapel v Vrbo, ki je nehote čutil, da bo najbrž klonil. In vendar ni maral, ni hotel. Zmagati je hotel, saj ga nihče ni videl, si je mislil, in zato mu nihče ne more do kože. Sodnik mu je hotel spočetka kar zadati silen udarec ter mu vse povedati, kar dokazuje njegovo krivdo. Mislil si je, da ga bo to zmedlo in omehčalo. Ko pa je Vrbo natančneje opazoval, je spoznal, da bi bila to napačna taktika, kajti cigan bi se takoj oborožil in odbil vse, kar ga obtežuje. Zato je bilo bolje samo izpraševati ga. »Toženi ste umora hmeljniškega čuvaja, požiga Jernejeve koče in divjega lova. Zagovarjajte se!« je mirno dejal sodnik. Vrba je pričel lagati, da se je vse kadilo. Sodnik ga ni ustavljal. Vse, kar je cigan povedal, je ukazal zapisati v zapisnik. Sam je ostal miren in tih, kakor bi ga sploh ne bilo poleg. Že ga je imel na laži, a molčal je, prepričan, da se cigan sam zaplete v protislovja. Vrba je tajil glede ciganskih, češ da ne ve, kje taborijo in da ni res, da bi ga bili izključili iz svoje družbe. Sum je šel, ker je bil vroč človek, a oni so bili takšni. Glede čuvaja se je jel pritoževati, kako mu morajo zdaj to krivdo obesiti, saj je vendar Tomaž krivec, kar že čivkajo vrabci na strehah. Tudi koče ogljarja Jerneja on ni zapalil. Kako neki, če je bil tedaj v drugih hribih in sam ni vedel, kdaj je prav za prav pogorela. Ko je nehal, mu je stražnik vse prečital, a podpisati oziroma potrditi se cigan ni hotel. Sodnik ga ni silil: »Gospodična, zapišite, da noče potrditi in podpisati zapisnika!« Potem je še nekaj časa Vrbo pridržal in ga ogledoval. Naposled je ukazal pazniku, naj ga odvede v preiskovalni zapor. In tako je Vrba romal kar trikrat pred preiskovalnega sodnika, ki se ni prav nič naveličal izpraševanja, vzel vsakič nov zapisnik, primerjal izpovedano s staro izpovedjo in se včasih zasmehnil. Ko pa je ukazal četrtič privesti cigana, je prišel namesto njega preplašeni ječar, ki je povedal, da je cigan ušel čez 5 metrov visoki zid, ki okroža jetniški vrt, da so bile v zidu plitve udrtine, ki jih je cigan sam naredil, ko se je znesel iz ječe tako, da je iz svoje železne postelje izdrtil železni drog, z njim odtrgal mrežo na oknu ter se rešil. Sodnik je takoj javil slučaj orožnikom, a Vrba je bil tedaj že na varnem. * Da je prišel cigan pod ključ, se je najbolj razveselil Tomaž, ki je bil prepričan, da se bo zdaj kmalu izkazala njegova nedolžnost in bo spet lahko hodil brezskrbno okoli ter šel med ljudi, ki se jih je moral doslej izogibati. Da, enkrat je že bilo slišati, da bi ga hmeljniški graščak, ki je ljubil pogumne in drzne fante, morda vzel še za čuvaja, če bi se res izkazala njegova nedolžnost. In pri spominu na vse to so vstajale v Tomaževi duši same lepe slike, saj jo bil vendar mlad in nič še ni imel od življenja. Spomnil se je da Jerihove Vere, ki je zdaj služila v dolini pri gospodarjevih. Kadar je bila sončna nedelja, je rada pohitela popoldne na hrib k staršem, saj jih je tako rada imela. In tudi mlajšim bratom in sestricam je prinesla kako malenkost, ki si jo je pritegnila od ust. Da, res dobro dekle je bila. Spomnil se je, kako jo je nekega nedeljskega popoldne počakal, samo da je spet lahko govoril z njo. In videl jo je spet, kako je stala pred domačo kočo vsa obžarjena od sonca, mlada in mila, da mu je zaigralo srce v prsih in bi jo najrajši objel ter jo dvignil in zavriskal, da bi se razleglo čez dol in plan. In takrat je šele dobro spoznal, da nosi do nje v sebi tajno čustvo ljubezni, ki si ga doslej ni hotel priznati, pa se je kar nepričakovano v hipu utrnilo vanj. In že ni več v svoji lahkomiselnosti očital, da bi ne smel misliti na njo, da mora takoj pozabiti na njen ljubeči obraz, saj je samo bedni divji lovec, ki nima kam glavo nasloniti. Pa mu je zablestela v spominu podoba cigana Vrbe. Da, saj je vendar samo ta kriv vse njegove nesreče in Vrba je zdaj v ječi. Pogum mora imeti, lahko da se zdaj vse pojasni. Upati mora do kraja. Morda res dokažejo njegovo nedolžnost in svoboden bo, ker bo skušal dobiti službo lovskega čuvaja in ne pogoreti. Kakor je tedaj preveč pospremil mladenko. Hotel ji je povedati, da mu je všeč, a spomnil se je, da je vse to prehitro, da si lahko s tem vse pokvari. Bal se je, da bi jo užalil, če bi se ji nenadoma razodel. Tomaž pač ni vedel, da se je tudi Vera zagledala vanj, saj se ji je vedno bolj vsiljevala njegova podoba, ki se je je spočetka bala, saj so ji bili zadnji spomini na nekega bežnega krivolovca. Skušala je divjega lovca izbrisati iz svojih misli, toda čim bolj se je trudila, tem jasnejšo sliko si je sama ustvarjala o njem, kakor bi brisala papirnate odlepke, ki nam šele potem, ko jih brišemo, pokažejo resnično podobo. In ko je bil z njo Tomaž, je bila celo srečna. A znala je skrivati svoja čustva, čeprav je bila še neizkušena. Bila je pač ženska, ki ji je marsikaj, kar moški smatrajo za izkušnjo, že prirojeno. Pod hribom, kjer sta se morala posloviti, je deklica pod grmom našla nekaj vijolic in jih vesela otrgala. Rade bi jih dala fantu, pa si skoraj ni upala. Pa jo je Tomaž sam opazil in jo ljubeče zaprosil: »Ali ne boš meni žrtvovala nobene cvetice? Tako rad bi imel spomin od tebe, spomin na to lepo nedeljo, ko sem s teboj sam v tej hosti prebil.« Zardela je in mu zataknila v gumbnico tri vijolice: »Ali veš, kaj pomenijo?« »Ne, ne vem,« odvrne lovec. »Vero v samega sebe, upanje v uspeh in boljšo bodočnost in ljubezen do Boga in do bližnjega,« je dihajo iz deklice, ki se je nato zasukala na petah in hotela hitro oditi, da bi skrila svojo zadrego. »Ha, ha, ha!« se je tedaj začul hripav glas. Oba sta se prestrašena ozrla. Izza gostega grmičja je stopil Vrba ves raztrgan in zanemarjen. Režal se je: »Laž, da, ljubezen zaznamujejo tiste tvoje vijolice, saj vem, da me imaš rada!« Tomaž je prebledel kakor zid. Skočil je v cigana. Vedel je, da je bil Vrba močan, tudi on je iz dneva v dan postajal silnejši. Priroda ga je utrdila in zavedal se je svoje sile. Pograbil je Vrbo, ki je bil vsled stradanja oslabljen in ga tresnil ob tla. Hotel ga je pretepti. Ko pa se je ozrl v njegove zlobne oči, ga je kar zaskrbelo. Smilil se je, da se je prevrnil in ga pustil, ter samo zarentačil nad njim: »Torej si se spet umaknil roki pravice in spet bom nosil še dalje tvoj greh na svojih ramenih, čeprav sem nedolžen? Ubil bi te!« »Le, kakor si ubil čuvaja!« je cigan nesramno zakričal in hotel pobegniti. Tomaž je zaškripal z zobmi. Pograbil ga je besno. Zaletej se je v cigana in ga podrl ter jel udrihati po njem. Priskočila je Vera: »Nehaj, voli ga boš!« Vstal je, postavil cigana na noge in ga brcnil: »Pojdi! Glej pa, da mi ne prideš pred oči, sicer ti bo slaba predla. Kadar povod ne bo nje, da bi te branila.« Cigan je odšepal v les. Tomaž je ostal z Vero sam. Spet mu je dvignilo v srce in trpko je dejal: »Moje upanje je znova pokopano!« Mladenka ga je tolažila: »Ne smeš obupati! Čula sem, da je tedaj, ko je človek najbolj nesrečen, pomoč najbližja. Potolaži se in ostani močan, pa boš videl, da bo enkrat bolje tudi zate.« Ko sta se poslovila, je čutil, da ji je roka lahko trepetala in da so ji blestele solze v očeh. Kako hvaležen ji je bil za njeno sočutje in koliko ljubezni je bralo v tem otožnem, silnem pogledu. Vera je odšla sama v dolino, a on se je napotil spet više v svoje planine. Kar zaželel si je, da bi še enkrat naletel na Vrbo, ki se bo zdaj pač tudi sam skrival pred pravico. Potem ga je kar obšla predrzna misel: »Čemu čakati na orožnike in sodnišče? Vrbo poiščem sam in ga tiram pred sodnike. Naj zapro tudi mene, če hočejo, a tedaj se bo z menoj in nedolžnost se bo dokazala!« Ko je šel dalje v hrib, mu je ta misel vzela spet mir. Zatrdo je sklenil, da izvede ta svoj sklep. =II. DEL= ==1.== Kake štiri ure oddaljeno od Jeriševe koče je živel v zapuščeni kolibi med pustim skalovjem star možiček, ki so ga ljudje klicali za puščavnika Jošta. Možiček je bil čudak. Nekateri so trdili, da je učen človek, ker zna prerokovati in ljudem povedati vse, kar se bo z njimi zgodilo. Drugi so ga smatrali za norca. Tretji so trdili, da je v zvezi s samim rogatim, da je študiral in so potem zvezali z vragom in mu zapisali dušo, da zdaj navidezno samotar v hribih, a v resnici se vozi na Klek s čarovnicami, ki prihajajo k njemu. Le nekateri so trdili, da je mož naveličan življenja in njegove borbe ter je zato prišel v to samoto, kjer moli in se posti visoko dvignjeno glavo je stopil pred Vrbo, vsa njegova sila se je zbrala trenutno v njegovih očeh, ki so kar zasijale. Prijel je cigana za roko in nezaupljivo odkimaval. »Pričini že zlodaj stvari! Kaj me držiš kakor na razsodi? Prišel sem, da mi poveš kaj lepega, kaj poveš o veseli bodočnosti!« Jošt je hladno dejal: »Tisti si, ki sem te že čakal dolge dneve in noči. Krivico si storil svoji ženi. Vrane vidim, ki se spreletavajo nad samotnim grobom. Divja pojava leži tam mrtva in sovražna. Ob reki je gomila in v njej leži tvoja umorjena starka.« »Zakaj je bila tako ljubosumna, vrane stari?« »Vsaka ljubezen je ljubosumna, čeprav je včasih tudi smešna kakor je bila ljubezen tvoje stare. Bedna sirota pač ni znala ločiti v sebi čustva, kaj bi ti bila lahko mati in te ljubila kot sina, pa ti je hotela biti žena in se je sama upostila. Toda ubiti je nisi imel pravice, ljubila te je. In če bi te tudi sovražila! Niti nad svojim življenjem nimaš pravice, še manj pa nad tujim! Drugi je, ki sodi in bo sodil, a mi ne smemo nikomur niti lasu skriviti, saj se krivica desetero maščuje.« »Ne omenjaj babe! Da bi te bes! Zavoljo nje me je celo vest pekla, čeprav mi je bila v nadlego, saj je bila vedno za menoj kakor senca in če sem se le premaknil, sem moral poslušati njeno jadikovanje in čečkanje.« »Morilec!« Starec je vrgel besedo. Majhen in neznaten je stal pred njim, a oči so mu kar žarele. Vrba se je po mačje sključil in stegnil roke, hoteč zgrabiti samotarja za vrat. Sivec je obstal nepremično. Kakor bi hotel preizkusiti svojo notranjo silo, se ni niti ganil in je le strmel v ciganove oči. Roke, ki so kakor grabljivi kremplji segale po njem, je prezrl in ni niti trenil z očesom, ko se je žilava desnica že skoraj dotaknila njegovega vratu. Vrba je odnehal. Jošt se je spet mirno nasmehnil. Vrba je divje udaril s pestjo po mizi: »In vendar boš povedal vse, kar veš! Vem, da veš vse, zato pripoveduj, govori mi o moji bodočnosti, ker vem, da bo lepša kot preteklost in sedanjost.« Starec je zamrmral: »Preko preteklosti gre prva pot v sedanjost, a iz sedanjosti vodi šele v neznano bodočnost! Bodočnost se pač odkrije šele počasi v zrcalu preteklosti in v živi sedanjosti, kajti bodočnost je mrtva sedanjost in preteklost, ki sta most do naše lastne bodočnosti. To menda vendar razumeš?« Vrba je molčal. Sivec je spet pričel: »Zakaj si umoril svojo ženo?« Vrba je zdaj samo skomignil z ramama, a Jošt je neusmiljeno nadaljeval: »Vidim lepega, čvrstega mladega kodrolasca, vitkega kot jelka pomladi, zarjavelega obraza, rdečenosrčavih oči, ki veselo zro v svet in so polne upanja in življenja. Skozi jelkov gozd gre s puško na rami in žvižga poskočno popevko. Daleč pred njim vidim v hosti pod zeleno strmino ciganski tabor. V taboru zrem ciganko Katarino, mlado temnolasko, ki sanja o njem, igra na svojo harfo in je vsa zamišljena in žalostna. Samo enkrat je videla mladeniča, pa ga je vzljubila. In on jo je srečal samo enkrat, pa se je zagledal vanjo. Sklenil jo je poročiti. Pregovoril jo je, da je bila pripravljena oditi k njegovi materi, ki bi jo oskrbela z vsem potrebnim ter jo spremenila v dostojno meščansko dekle. Pa si ti lazil za njo, čeprav si vedel, da te ne mara. Neke noči si jo napadel na samem kakor zver. Vpila je, ugriznila in te tolkla, kolikor te je le mogla. Zato si se sklenil maščevati nad njenim ljubljencem.« »To ti je nekdo natvezel, tega ne veš ti sam!« Cigan je divje zakričal v starca, ki je prebledel, saj ni hotel lagati, zato je molčal. Nato je spet zbran v svojih mislih nadaljeval: »Vidim ga, ko gre skozi gozd proti ciganskemu taboru, a ti hitiš za njim. Hladnokrvno kakor zver ga zahrbtno ubiješ z gorjačo.« Katarina čuje njegov zadnji klic, njeno srce ga sliši, saj srce sliši več kot uho, ker vidi in čuti vse naenkrat! Že hiti po stezi. A ti zbežiš, ti Kajn, ti sin zlobne samote!« Zadrhtal je, da je zadavil besede, ko je nadaljeval: »Mladenka je skoraj ob pamet. Le počasi se pomiri. Ti pa sam raznosiš vest, da si opazil Tomaža v bližini, da si dobro videl, kako je lopnil po čuvaju in ga ubil, češ, da je bil nanj jezen, ker ga je vedno zasledoval zavoljo nastavljene zanke. In tako si ubil mladeniču njegovo srečo, njegovo svobodo, njegovo mladost!« Vrba si maha usta, obraz mu bledi, znoj se mu čelo ko križi. »Nehaj huditi stvari, to je več ko preveč!« Starec pa nadaljuje. Kakor bi užival v tem trganju ran mu je, oči so mu žarele, čeprav kar žare: »In zdaj zažgeš kočo in se zabavaš v svoji zlobi, uživaš, ker si zanetil zlo siromaku oglarju. Ha, ha, ha! A zakaj bodočnost, da tvojo bodočnost?« Jošt je trenotno umolknil. Celo se mu je nagubalo obraz in dobil nekaj mrtvaško belega, stisnjenega. Potem je počasi začel: »Kam pa, kam, ti ciganski junak? Mlad fant te žene na vrh, hm, menda je prav tisti, ki si ga po nedolžnem obsodil. Toda ne vidim mu obraza. Kakor vola te žene in še ti smeješ. Ti stopaš z njim med ljudi, ki te obsojajo. Zdaj vidim malo, ozko celico, ječa bo. Kaj, da si naenkrat ves mehak in dober? Ljudem se skušaš izpovedati. Jaz ti ne verjamem in bi ti tudi tedaj ne verjel, ker te poznam! A zdaj? Zakaj?« Obrisal si je znojno čelo in umolknil. »Povej dalje, poštenjak!« je ukazal cigan. »Ne smem, ne smem! Ni mi dovoljeno predaleč segati v usodo.« »Govori, sicer te ubijem!« »Čemu mi pretiš, saj vendar veš, da se te ne bojim, kakor se ne bojim nikogar, sicer bi ne živel v tej samotni lopi.« Vrba je odvrnil. Hotel je starca prisiliti, da mu vse pove. Zač je dvignil pest. »Pusti stare ljudi, pusti jih in poslušaj jim, če moreš!« je začul tedaj za hrbtom zvonki glas. Preden se je ozrl, je stal za njim divji lovec in se mu hahljal. Vrba je spustil sivca, ki ga je že zgrabil, da je strahé odletel v kot. Zalotel se je besen proti Tomažu, da bi ga podrl na tla, toda zbežal. Zmotil se je že ga je Tomaž zgrabil in stresel: »Zdaj se boš še nad tem starcem znašal. Jošt, ali ste mu kaj preveč povedali o njegovi slavni bodočnosti?« Cigan je mahal okoli sebe, a divji lovec je bil pripravljen: »Ne boš mi ušel, da veš! Moje pesti so silnejše kakor tisto rešetje pri sodniku, kjer si se izmuznil! Ne, ne pojdeš! Pa če me tudi zapre, ti boš vendar sedel!« Cigan je zaletel in se sklonil ter hotel nepričakovano z glavo suniti nasprotnika. »Kakor nalašč!« je kriknil Tomaž, ujel ciganovo glavo med noge in ga jel udrihati po riti, da so je kar kadilo. Naložil mu jih je kakor otročaju, čeprav se je Vrba branil. Roke si je oprl na vrv, ki jo je nosil s seboj, in ga krepko povezal, da z rokama niti ganiti ni več mogel: »Takole, vidiš! Zdaj si preskrbljen, kakor otrok v zibeli. Veruj, da bom pazil na te kakor mati na svojega edinčka!« »Pusti me, bedak!« je zahrulil cigan. »Seveda sem bedak, pa še kakšen! Mesto, da bi šel za zadevo na sodnijo in izpovedal, kako in kaj, ter naznanil tudi tebe, sem se šel drl po hosti in trepetal za svoje življenje, ki je bilo vredno več kot življenje ubogega moža! Zdaj pa kar na lepem priznam vsega tega velikega moža, da si res ubil čuvaja! Vse hudiče ti ne bodo več prav nič pomagali!« »Pred menoj mu pač ti moraš priznati,« mu je vrgel njegov greh v obraz in ni ga zatajil, ker ga ni upal tajiti — je omenil Jošt. »Da, ubijal sem, a ti me ne boš nikoli sodil!« je renčal Vrba. »Vidiš, kako je! Soditi te ne bom, a priznal si, morda se boš kasneje še kesal, ker si prehitro rekel! Zdaj boste tudi vi lahko pričali za mene pred sodnijo in povedali, da je cigan sam tudi pred vami priznal svoj zločin.« »Seveda lahko to pričam, če bo tedaj še živ,« je mirno odvrnil sivček. »Kaj bi ne bil živ!« je ugovarjal mladenič. Jošt je samo zmigal z rameni. Vrba se je ves čas zaničljivo režal: »O pričah govorita, o sodniji in pravici! V hosti smo in sodnija je še zelo daleč, če ne motim, menda najmanj tri ure hoda. Če si domišljata, da me bosta privedla, se debelo motita, da veš, kajti prej se vržem sredi poti in se ne ganem, kakor da bi me gnal kot vola v mesnice!« »To bomo pa še videli. Vidiš, žilavko imam s seboj in kadar se boš obotavljal, bom udaril! Verjemi mi, da mi je prav vseeno, kam zadene, pa četudi te lopnem po glavi in ti skodram možgane, tedaj ne bom šel s teboj, kot si ti z drugimi! Zdaj pa na pot!« Divji lovec je pokimal Joštu in sunil cigana v hrbet: »Počasi stopaj in ne skušaj niti! Žilavka je kakor kača, kar švigne, in boš kmalu bog ve kje!« »Ne bodi neusmiljen!« je zaprosil starec, ki se mu je cigan takoj zasmilil. Tomaž je samo pomolčal, saj so bile vse njegove besede pač le besede in bi se nerad lotil žilavke cigana, tudi če bi mu hotel pobegniti. Sivček ju je še zadrževal: »Počakaj mladenič, da ti kaj povem! Dobra bodočnost te čaka in srečen boš!« »Hvala vam! Rad bi, da bi mi kaj prerokovali, toda bolje, da ne vem ničesar! Preteklost je minila, sedanjosti se ne bojim, čeprav je videti dokaj žalostna, a za bodočnost pa raje nočem vedeti. Če je slaba in tegobna, bom nezadovoljen in nemiren, če pa je dobra, je bom še bolj vesel, ko pride nepričakovano in zasije nenadoma, kakor mavrica na temnih oblakih mojega mladega življenja!« »Pameten fant si! Bog te spremljaj in sreča naj bo s teboj, prava stanovita sreča, ki jo je tako malo na svetu!« Tomaž je še enkrat starčka pozdravil, a cigana ga ni niti pogledal. Sivec je še obstal pred kočico in zrél še dolgo za odhajajočima, dokler nista izginila med visokimi borovci in se skrila v hosti. Šele potem je tudi sam počasi odšel v kočo, zaprl za seboj vrata in pokleknil na skromni klečalnik pred svojim ležiščem, kjer je pričel vedno moliti in se križati. »Povej ti pa, da bom vse tajil do zadnjega, pa četudi bom šel že pod vislice,« je hripavo trdil cigan. Tomaž je zamahnil z roko: »Kriv si in kaznovan moraš biti ter tudi boš, da veš! Če kaznujejo tudi mene, pa naj me, samo ne vem zakaj?« Cigan se je nekoliko obrnil na mahu in se zamislil: »Je že tako! Malokdaj govorim, kar je res, a zdaj ti bom povedal samo resnico! Pri ciganih sem imel tovariša, ki je vse, kar se je slabega zgodilo, padlo navadno nanj. Če je kdo ne vem kaj zagrešil, on je bil obdolžen in on je bil kriv. Vsake tatvine, vsake goljufije, sploh vsega je pravica obdolžila najrajši njega in tudi tovariši sami so radi pričali proti njemu, čeprav je bil na kilometre oddaljen od zločina. To je bil nekak sirotovec, kamor je najrajši treščilo.« Premolknil je nekoliko in nato nadaljeval: »Tudi pri vojakih smo imeli takega tiča. Vse kazni je že on prenašal in molče trpel. Čudno, da so te vrste ljudje tako jekleni kakor neobčutljivi, čeprav so morda boljši kot stotine drugih. Toda pač morajo biti tudi taki nesrečniki.« »Kaj mi zdaj to čvekaš?« se je začudil Tomaž, »saj pač ne misliš, da si ti kaznjen tak revež?« »Kako naj to mislim? Ampak s teboj je nekaj takega, vsaj meni se zdi, da si tiste vrste človek, ki lahko po nedolžnem mnogo prenese. Da, to ste posebni ljudje, ki morate trpeti za druge, morda zato, ker imate v sebi posebno silo in moč.« »Hvala ti za tako silo! Hajdi, pojdiva naprej!« Spet sta se vrnila na stezo in se okrenila proti glavni cesti. Ko sta se že bližala mestu, je Tomaž na parobku mosta zagledal orožnika. Kakor je nameraval sam k sodniji in se pustiti zapreti, tako ga je zdaj nenadoma popadel kes. Kaj če mu sodnik ne bo verjel, če ne bo hotel zaslišati samotarja in ga bo lopov Vrba pretehtal s svojo zgovornostjo? Res sodnik pozna ljudi, toda zmotljiv je, saj je samo človek. In divji lovec je sklenil pobegniti. Da, nenadoma mu je bila njegova svoboda, ki jo je užival, dragocena in mila. Hipoma je začutil, da bi moral v ječi brez nje zblazneti. Spustil je vrv, s katero je bil cigan privezan, in stekel je nazaj proti hosti. Vrba je vedel, da se sam ne bo mogel odpeti, ker je zvezan na rokah in orožnika sta bila že blizu. Zloben, kakor je bil, ni privoščil Tomažu, da bi pobegnil. Zato je na orožnika glasno zakričal, da je odjeknilo čez plan: »Zgrabite ga, morilca divjega lovca!« Orožnika sta pritekla, eden je takoj spoznal Vrbo in ga prijel, drugi je odhitel v gozd za Tomažem. Začul se je pok in nato lomastenje vej. Šele čez čas se je drugi orožnik vrnil sam. Povedal je, da je streljal in da je najbrž divjega lovca ranil. Ko so orožniki privedli v zapor zvezanega Vrbo, je ječar Hlodec kar tlesknil z jezikom. Ko je balasti mali možek debelega mozoljastega obraza in ribjih mrtvih oči, si je od veselja mel roke, ko ga je zagledal pred seboj: »Pa so te vendar privedli nazaj, tiček moj! Vidiš, vsak hudodelec se vrača rad ali nerad sem, kjer se deli pravica!« Od samega veselja se je tisto noč napil, saj ga je vedno peklo, da mu je cigan v preiskavi pobegnil in je potem zaman prišel v disciplinsko preiskavo ter se moral zaradi njega zagovarjati. Zato je zdaj za Vrbo dobro poskrbel in ga prikoval z verigo k tlem, da je mogel cigan samo v postelji in nič dlje. Ponoči, ko je ječar prikolovratil pijan domov, je vzel ključe in ga prišel obiskat. Cigan je spal. Starec ga je ogledoval in kimal: »Počasi se boš tudi ti unesel kakor vsak! Zdaj sem brez skrbi za te, le mirno počivaj!« Drugo jutro pa je ječarjeva žena svojega moža nisi prebuditi ni mogla, saj se ga je preveč nalil. Ker se še ni in ni hotel predramiti, čeprav je bil že čas razprav blizu, so je poslužila zadnjega uspešnega sredstva in možička polila z vodo. Hlodec je nekaj časa brcal v postelji in se penil kakor lačna žival. Napotil se je razljučen pogled in besedilo in hotel svojo ženo pretepti. Polagoma se je umiril in ko mu je povedala, da je skrajni čas, da gre v službo, je postal mahoma ves voljan in dober, izpil je kavo stoje in se popravil, pa ni nič čutil ter je kar stekel v pisarno. Sodnik je spet zasliševal Vrbo. Isti preiskovalni sodnik ga je mrščil kakor pri prvem zaslišanju in ciganu je bilo, da se trpinčenje, ki se je za nekaj časa prekinilo, kar nadaljuje iz preteklosti v nedogled. Spremni sodnik je prečital ciganu ta ali oni zapisnik in ga lovil. Vrba je nenadoma spoznal, kako ga je polomil, ker je govoril nekdaj preveč zvesto. Zdaj je nenadoma utihnil in ni hotel izpovedati ničesar. »Pa molči, mrha! Se boš že naveličal!« je momljal ječar, ko ga je spet zaprl v celico. Vrba je pričel z grozno stavo. Stari ječar se je režal: »Gospod cigan, ste postali moder, kajne? Ne bo nič, tiček moj! Tvoje vtrpenje ti bo malo hasnil! Sicer bi moral takoj zvedeti sodniku, pa čemu naj mu delam še skrbi, naj ostanejo kar na mojih in tvojih ramenih, kajne! Kadar boš dovolj lačen, boš rad jedel, samo če boš sploh še kaj dobil! Ne misli, da bo zato svet na glavo skočil, če ti ne ješ! Morda si ne domišljaš, da ti bo takale neumna stavka odprla vrata tvoje ječe! Kdor noče jesti, naj kar pogine!« Vrba se ni menil za njegove besede. Tako je potekel prvi dan. Ko tudi drugi dan ni hotel jesti, ga je ječar spet dražil: »Pa bo vendar kaj kuhano? No, ta je pa pošteno trd! Čakaj, bo kmalu bolje! Še sam ne boš prosil, naj ti kaj prinesem.« Ko pa cigan tudi tretji dan ni ničesar zaužil, je Hlebec klel opoldne doma pri kosilu kakor star Tolminec, zvijal svoje sive prišpičene brke in vrtel velike sive oči kakor dve kolesci: Naj za rogate vzame! Bom pa le moral javiti sodniku, ki me bo spet pohvalil, ker sem toliko časa molčal. Napósled pridemo še enkrat v preiskavo zavoljo tega ciganskega capina! Četrti dan pa, ko je ječar nameraval sodniku javiti ciganovo gladovno stavko, je možakar pričel jesti. Pa kako lačen je bil, kar vse je pogoltnil kakor sestradan volk. Ječar se je oddahnil. Za kazen pa, da bi si cigan drugič kaj takega dobro premislil, mu je dajal prav majhne porcije, češ da sestradanemu človeku vedno škoduje, če se naenkrat preveč naje. ==2.== Agata je imela svojo najmlajšo deklico Milko zelo rada. Ker se je vedno bala, da umre, ko bo dala tej drobni stvari življenje, je zdaj čutila nekaj časa še posebno veselje nad življenjem. Spočetka so je tudi čutila zdravo, kar prenovljeno, kakor bi se z otrokovim rojstvom vse telo prenovilo. Zato je lahko pogrešala Vero, ki je služila pri Mešičkovi. Pa so prišle spet druge zapreke. Gospod Mešiček je imel sina Filipa, ki je delal staršem vedno preglavice. Delavci so radi imeli gospodarja in gospodinjo, a sina ni nihče maral. Bil je zelo viharn in divji ter včasih krut. Hotel je, da bi povsod veljala njegova beseda, sicer je bil takoj užaljen. Nekega jutra je po zajtrku, ko sta bila z ženo sama, Mešiček obsedel za mizo. Opazoval je svojo Franca, majhno in živahno ženico ter z levim kazalcem drgnil babičino spodnjo ustnico. Okrogli obraz z rdečo mlahavo kožo je bil ves znojen, drobne blažne oči so mu nemirno tripale kakor bi mu pogled pojemal. Vzdihnil je in dejal svoji boljši polovici: »Ti, stara, ali si že kaj opazila?« Žena, ki je prav tedaj mesila kruh, ki ga je vedno delala sama in se je globoko nad testo sklonjena, takoj vzravnala. Temnomodre žametne oči so ji prijazno zasijale, ko je njen ozki gladki obraz, s katerim je dobro skrivala svoje petdeseto leto, nekoliko trznil in je hlasno vprašala: »Ali je spet Filip kaj zagrešil? Ta otrok me bo spravil v zemljo! Kaj se je vendar zgodilo?« »Ne razburjaj se tako hitro!« Spet se je sklonila nad testo in ga jela gnesti, medtem ko je mož trenutek molčal in potem počasi dejal: »Ta naš teleban se vrti okoli Vere. Lepotica je. Odkàr je v naši hiši se je res zelo popravila in nočna je, da jo kar občudujem. Kako ji gre vsako delo od rok! Toda, saj veš, beraška je in kaj hočeš s tako ženško? Mi potrebujemo denarja. Lesna trgovina je vedno v nevarnosti. Tudi meni se lahko pripeti, da pridem na boben, čeprav sem danes trden kot malo kdo!« Franca je obtičala, trenutno odprla usta, da so se ji pokazali veliki beli zobje, jih trdo zaprla kakor bi nekaj pregriznila in odvrnila: »Nisem vedela!« »No, morda misli fant tako ... tako, na kakšno igranje.« Tedaj je žena skočila, se vzravnala in stala pred njim kot vojak na straži, dvignila kazalec in že se je vsula na moža ploha: »No, več kaj preljubi, take besede bi si lahko prihranil, saj si dovolj star in menda tudi že enkrat pameten! S poštenim dekletom se ta naš potepuh ne bo igral! Da bi vsaj bolj delal! A tako samo lena lenuh in ima pred očmi le neumnosti po glavi! Če bi se pehal za kruhom kot se morava midva in pa ona, Vera? Misliš, da bi ga morala takole preganjati? Ha, kako se motiš! Meni se zdi, da je spečena iz boljšega testa kot ta naš vabunec, če tudi to imel denar, ki ga je zaslužil pač njegov oče, a ne on sam! Seveda tudi fant ne misli resno! Poznam ga kot sem njegova mati!« Neradno pustim Vero, takega dekleta! Vendar ne bo za enkrat drugače mogoče. Plačaj ji kar za tri mesece! Mati se je bo sicer potrastila za, pa bo že šlo! Bolje, da se vrne prezgodaj poštena hči kot prekasno izpridena! Naš pojde kmalu za leto dni v Italijo, da ne priuči jezika in se seznani z lesno trgovino v inozemstvu. Tedaj se deklica lahko vrne.« »Prav, prav, pa dobro!« je pritrdil mož in se zazrl v mladenko, ki je vstopila s škafom vode na glavi. »Vidiš ga dedca, kako to zijaš v Vero!« se je zdrznila Franca, ki je bila dobra ženica, le preveč ljubosumna, čeprav je bil njen ded grd ko strašilo v prosi in pošten kot zlato. Vera je postavila škaf na klop in se gospej prijazno nasmehnila. Franca ji je ukazala, naj za trenutek sede: »Vera, naš Filip menda nekaj slina okoli tebe?« »Eh, gospa, marsikaj se mora v življenju potrpeti, mi je dejala moja mati, a poštenje je treba braniti! Ko sem pravkar nesla vodo, je bil gospod Filip precej siten. Postavila sem škaf na tla in ga zgrabila ter mu pomočila glavo v vodo, da se je spametoval.« Gospodinja se je hahljala, a Mešiček se je zresnil: »Da si upaš kaj takega storiti bodočemu gospodarju in lesenemu industrialcu!« »Predrzno je bil! Če pa je sleva, naj da mir!« Tedaj so se odprla vrata in Filip je vstopil. Bil je preoblečen in lepo počesan. Bled in majhni mladenč kozjastega obraza je sovražno pogledal Vero in zabrundal: »Ta dekliša mora iz hiše!« »O, ne bojte se, rada grem, čeprav mi ni hudega!« se je takoj oglasila Vera. »Pravkar sva se tudi midva z očetom o tem pomenkovala,« je pripomnila Franca in hitela k sinu. »Poznam te, nepridiprav! Ti ženskam ne boš dal nikoli miru! Vera! Bolje za tebe, da greš. Kasneje, ko ga ne bo več doma, ti bom že sporočila, naj rada vidim, da se vrneš! Zdaj ti plačam za tri mesece naprej, da ne boš trpela škode.« »Pa grem kar takoj, samo, da se še preoblečem,« je odvrnila dekla. Zasukala se je na peti in odšla. Oče je nekaj zagodrnjal, sin je tiho odšel ven, a mati je vzdihnila: »Škoda, da človek ne more imeti pri hiši pridne in res poštene ženke!« * Orožnik, ki je streljal za Tomažem, ga je res zadel v ramo. Divji lovec je kljub temu bežal dalje in vedno hitreje, kjer se je skril globoko v hosti, kamor orožnik ni več mogel, ker se je zmračilo. Mladenič je dospel truden in krvaveč do Jernejeve koče, kjer je našel Jerneja in Vero, ki sta sedela na sivem štoru in se prijazno pomenkovala. »Ali si danes doma?« se je začudil Tomaž. »Da, in za nekaj časa tudi ostanem, ker sem se zamerila gospodu Filipu, listemu zelenemu prismojencu, ki ga sploh ne morem trpeti, pa si je domišljal, da bi bila lahko srečna, če bi govoril z mano. No, hvala Bogu, da pojde kmalu z doma!« Mladenič je bil kar nekam v zadregi, ko ga je Jernej pozdravil. Pred krepnim oglarjem ga je obšel občutek ljubosumnosti, ki ga je pa hitro pregnal. Vera je šele tedaj opazila, kako je bled in da mu curlja iz rokava kri: »Kaj se ti je zgodilo? Ali si ranjen? Kdo te je vendar obstrelil? Menda ne orožniki?« »Da, orožnik je streljal za menoj in me je tudi zadel v ramo. Ne vem, kako, da sem se vrnil in nisem šel naprej? Če bi me ne srečali, bi bil pač šel do sodišča in se pustil zapreti, toda prostovoljno. Tako me je pa hipoma obšlo nezaupanje do pravice in ljubezen do svobode, ki jo uživam in želel sem ...« Vera ga je prisluhnila, da je šel z njo k potoku, kjer sta mu z Jernejem izprala rano. Mladenka je prinesla čisto platneno krpo in ga je obvezala. Fant je hvaležno pogledal dekle in se ji komaj slišno zahvalil. Čutil je vrtoglavico in postalo mu je slabo, saj je izgubil preveč krvi. Toda takoj je zmagala njegova močna volja in ni se onesvestil. Posedel je nekoliko pri vodi in se nasrkal hladne studenčnice. Vera in oglar ga nista hotela pustiti samega. Popremila sta ga v njegovo skrivališče v planinah. »Bomo že skrbeli za te, le nikar ne hodi takoj okoli, kajti vročina se te bo zdaj prijela in lahko se zgodi, da zdrkneš v kak prepad! Ti kar lepo leži in čakaj brez skrbi, da bi prišel do tvojega skrivališča kak nepovabljenec!« ga je hrabril Jernej. Vera pa mu je zadržgnena obljubila, da ga ne bo pozabila in se bo često oglasila ter mu postregla kakor bo treba. ==3.== Planine so sijale v jutranji zarji. Visoki vršaci so svetli in kakor umiti veljali in se kot živi bližali očem opazovalcev. Čudovita svežost in jasnost jih je prinesla človeku tako pred oči, da je stegnil kar roko, menec, da jih doseže in objame. V skalovju je vse tajinstveno molčalo. Le planinski orel se je nekje dvigal in njegove krepke peruti so plahutale v vetru kakor mogočna vesla v čisti sinjavi. Drugje v nižavi je sijalo v tisočerih barvah, okrašeno z mlado robó. Steze in ceste so se bleščale med zelenjem, hišice so mežikale z bleščečimi okni, a nad njimi so vstajali drobni, ozki zvoniki, kakor živi bliski globoko v dolino. Iz daljave je komaj slišno pozvanjanje. Glasovi so bili zvečerci ubrani in bilo je, da tenko, komaj slišno pozvanjajo vsa priroda, prebujena in vesela, spajajoč se v pesem mladega jutra. Na zeleni planici je sedela Vera, a poleg nje Tomaž. Oba sta bila zagledana v dolino, obsijano od sonca, smehljajoča se in vesela. Obraz divjega lovca je bil shujšan, oči so mu zažarele: »Vera, tvoje dobrote ne bom nikoli pozabil! Tu, v tej samoti bi bil moral poginiti, če bi ne bilo Jerneja in tebe, ki sta mi tako požrtvovalno stregla. In mati? Kaj bi počela, če bi slišala zvedela, da umiram v planinah zapuščen in brez pomoči.« Vera ga je ljubeče pogledala: »Mati so zdaj tako veseli in zadovoljni, pa radi me imajo, tako radi, da sem kar srečna. Vedno govoré samo o tebi, a meni prigovarjajo, naj ostanem pri njih, češ da je dosti prostora za dve, a naša oglarska koča, da je tako tesna.« Obraz divjega lovca se je zresnil: »Saj res lahko ostaneš. Škoda, da se jaz ne morem s teboj tja dol! Kako lepo bi zaživela! A tako ne morem, ker počiva na meni prekletstvo zločina!« »Izkazalo se bo, da si nedolžen in vse bo dobro!« »Vera! Čas beži! Te dni sem se moral mnogo boriti v sebi! Napósled je vendar zmagala ljubezen nad pametjo. Ne morem pomagati, nisem kriv, saj sem se dovolj mučil, a srce nisem mogel! Ljubim te deklica mila. Čeprav vem, da je moja ljubezen nekaj brezumnega, nepotrebnega!« Mladenka je zardela, ko jo je objel. Ni se branila. Lahno ga je poljubila in potem nežno odrinila od sebe: »Tudi jaz te ljubim in te nikoli ne pozabim! Zaupajva v srečo in pazi, da okrevaš popolnoma!« Če boš zdrav in silen, boš laže vse prenesel in pogumnejši boš! Iz daljave je zasijal rdeči trak vzhajajočega sonca, ki je objel mežnik nad njim kakor sijoč ognjeni prstan beli prst. Oba sta se zamaknila vanj. Lovec je ljubeče, prijazno izvoljenki v daljavo: »Poglej, zlati krog obroči, ki oklepa snežnik in se niža. Tudi naju je oklenil v svoj objem. Morda nama bo res usoda še naklonjena! Morda naju ne bo zavrnila in bova še srečna!« »Da, morava biti! Niti dvomiti ne smeva in gotovo bova zmagala usodo, ki se včasih nenadoma spremeni v samo najino srečo!« mu je odvrnila deklica. Počasi in prijazno si šepetajoč sta odšla niže proti Jernejevi koči. ==4.== Kakor je mati Agata po otrokovem rojstvu zbolela, tako je nepričakovano spet jela hirati. Otroček ji je umrl in z njegovo smrtjo je spet popustilo njeno zdravje. V njej je ostalo nekaj turobnega, kar jo je vedno bolj tiščalo in mučilo. Bilo ji je, da ji je ostalo za otrokom nekaj bridkega, ne samo žalost, temveč tudi neka teža, kakor je ležala na njej kakor mora in jo trpinčila, da je še v sanjah večkrat vzdihovala in se bala nečesa neznanega. Janez je vse opazil in skrbel za je vedno bolj. Bolezen žene mu je postala novo breme, saj je pogrešal Agatino živahnost. Mrzlim v oglarski koči je postajalo vedno gosteje. Agata je obležala … Vera, ki je stregla prej Tomažu, je zdaj jela skrbno streči materi. Ker jim je gospodar dovolil, da so vzeli nekaj njegovih desk, je Jernejeva koča podaljšana in zgradili so skromno kamrico. V njej je zdaj ležala mati, pri kateri se je naselila tudi Vera, da jo je imela vedno pri rokah. Jernejeva pa se je hčerki samo nasmihala, ko je videla njeno zaskrbljenost. Ni ji bilo za potrebo, prosila jo je samo Vero, naj skrbi za druge otroke in jim kuha. Sama je prečepela vse ure v postelji in molčala. Teža, ki je legala nanjo, ji je bila vedno neznosnejša. Le včasih je pritajeno vzdihnila. Za obema mlajšima, ki ju je izgubila v zadnjih letih, je silno žalovala. Če je prilezla na nosečico in je zrla v zarjo, jo je še to bolelo. Kadar je gledala oblake, ji je bilo spet hudo. Vse v prirodi ji je bilo kakor breme. Večkrat se je spominjala na svoje žive otroke in si očitala, da kot mati vseh teh bitij ne sme kloniti, da mora živeti za nje. Včasih jo je v jasnih dneh Vera spremljala globlje v gozd. In ko je oglarica ležala na mehkem mahu, ji je postalo mahoma vse čudno genljivo. Vse kar je videla, je poznala, a šele potem, ko je po več ur strmela v stvari, si je priznala, da jih prav za prav nič ne pozna, da je v njih druga oblika, da so ji še vedno nove in zagonetne. In takega spoznanja se je razveselila. Drevje okoli nje je šelestelo in ji šepetalo pesem prirode, skrivnostne, nedoumljive matere, ki neskončno ljubi, ker vse daje, a tudi jemlje ter ne pozna razlike, saj ne ve v njej prevlaga in laginja. In ko je tako poležavala, je često prišel k njej Janez, se ji ljubeče nasmehnil ter ji povedal kaj vsakdanjega, nepomembnega, kar je bilo nji vendar važno in novo. Začutila je, da je s svojo boleznijo prestopila neki krog, da zdaj živi v drugem svetu kot ti zdravi in krepki ljudje okoli nje, ki jo ljubijo in z njo čutvujejo ter ji hočejo ostreči. Ni več ni skrivala svoje slabosti, ki jo je čutila vedno bolj. Le bolelo jo je, da bi se morala posloviti od vsega, ker je bilo okoli nje, saj se ji je življenje dozdevalo s slednjim dnem lepše in privlačnejše, čeprav je imela od njega samo trpljenje in zatajevanje. Kadar so se zbrali ob nedeljah njeni otroci in prišli k njej, je čutila posebno slast. Bilo ji je, da so vse kar je v nji sploh kdaj bilo vzvišenega. Zabolelo jo je, kadar se je spomnila, da bo treba vse te svoje otroke zapustiti, da mora morda kmalu nastopiti pot v večnost. Ni se bala za sebe, ampak za otroke se je bala, kajti vse njeno življenje je žrtvovala deci in možu. Najbolj se je bala za mater Vero. Slutila je, da bo kmalu prišel čas slovesa in ni si mogla predstavljati tiste praznine, tiste vrzeli, ki jo bo napravila njena smrt. Mladenka se je zdaj kar bala govoriti na samem z njo, vedno je slutila, da se bo mati od nje še posebno poslovila in jo izročila v varstvo druge najstarejše. In tega trenutka se je Vera bala, čeprav je vedela, da mora priti, saj je mati že kar vidno vedno bolj pešala. ==5.== Dekla Tekla je bila velika, krepka ženščina, ki jo je gospa Mešičkova vzela namesto Vere v službo. Mladenka je imela na sebi v vsem svojem ponašanju nekaj kmečkega, čeprav je bila sicer lepega, zarjavelega, pravilnega obraza in živih modrozelenih oči, ki so znale ljubeče pogledati. In Mešičkovemu Filipu je bila všeč. Obnašal ji je zakon in dekleta, ki je bilo nekoliko omameno, mu je vse verjelo in se vedno bolj vleklo za njim. Tako se je kmalu gospodinil na Mešičkovem domu. Pa je usoda nanesla, da je prišel k Mešičkovim Jernej. Nekega dne je namreč taval po gozdu nekoliko pijan. V svoji samoti se je čutil nesrečnega in divje koprnenje, ki je bilo v njem, mu ni dalo miru. Bežal je okoli in vlekel s seboj svoje težke sani. Ker je bil nepazljiv, je padel čez skalo in si pretresel možgane. Zjutraj ga je našel divji lovec in ga spravil v posteljo. Jernej je kmalu okreval in delal spet kakor prej. Gospodar je opazil, da je vedno bolj mrk. Zato ga je skoraj prisilil, da je za nekaj časa prevzel mesto voznika in vozil oglje in drva, kajti Mešiček se je bal, da mu najboljši delavec ne zboli še enkrat in mu ne odpove razum. In Jernej se je zagledal v Teklo, česar ji pa ni nikoli priznal. Pridno je hlapčeval in vozil ter delal tudi na polju in pomagal pri živini, saj brez dela ni mogel biti. Rad bi Tekli omenil, da mu je všeč, a njegov jezik je bil preveč okoren in kar ni mogel z besedo na dan, tudi se je Jernej čutil v svojih 40 letih že prestarnega zanjo. Filip je bil pač umejšejši. Gospodinja, ki je imela bistre oči, je že hotela tudi Teklo obelotiti, pa je nekega dne dozvela razočaranje. Dekla je namreč vstopila v hišo pred gospodarjem in gospodinjo ter jima stražljivo omenila, da jo mladi gospod ljubi in naj ona dva povesta, kdaj jo bo zasnubil, kajti čas je že, saj ji je neštetokrat prisegal pri mesečini, da jo vzame in samo njo ter nobene druge ne, pa če se tudi ves svet poruši. In ona mu je pač verjela in mu je dala verjame, saj je Filip tako lep in dober mladenič, na katerega jih ni pod božjim soncem. Mešiček je zaklel, da se je kar zakadilo in se je mati pokrižala, prepričana, da se mora res prikazati sam bogosavnarij, ker se oče tako grdo priduša. Pri tem je bila vsa preplašena strmela v Teklo in ni vedela kaj bi. Gospodar si je opomogel in skril svoje presenečenje, vstal, stopil pred dekle in jo premeril s pogledom od vrha do tal ter zmajal z glavo: »Ti, dekle neumno, ali sploh znaš pametno misliti?« »O, seveda znam, gospod, pa kaj bi ne znala? In prav zato ker znam pametno misliti, sem prišla k vama, kajti poznam vaju in dobro vem, da sta poštena. Zato sem prepričana, da je tudi Filip pošten in me bo poročil, kakor mi je obljubil. Ker je pa njemu nerodno kot mi je sam rekel, sem pa prišla jaz k vama, da vama povem. Oh, ta fant, saj je kakor otrok!« »Trapasta neumna! Koliko fantov je že dekletom obetalo zakon, a obljube niso držale!« »Že mogoče, gospod! Ampak to niso bili Mešičkovi, niti v rodu vam niso bili! Kajti Mešičkovi ljudje so druga lava, poznani vsi! Vaša dekla sem in zanašam se na vaju bolj kot na samo sebe, zato tudi vem, da postanem kmalu Filipova nevesta, kajne mati, da bo tudi res tako?« Gospodinja jo je molče pogledala in samo skomignila z rameni. Dekla je mirno pripomnila: »Prosim torej ne pozabita misliti na to stvar in pa, da ne bosta preveč zavlekla, kajti če Bog da, bova kupovala in štorklja ima že nekaj pripravljenega. To bo veselje v hiši, tudi vidva bosta rada imela otroka, saj vama gre pač za potomec! Seveda bo treba nekoga, ki bo enkrat gospodar, saj Filip je šibek fant! No pa pozdravljena in kmalu se me spomnita!« Tekla se je zasukala na petah, pokimala z glavo in hitro odšla na dvorišče, odkoder se je kmalu čul njen zadovoljni glas. Ko pa je bila dekla zvečer sama med svojo živino in je o vsem premišljevala, je vendarle prvič nekaj zdvomila nad Filipom. Kaj pa če bi je vendarle ne poročil? To vprašanje jo je begalo dolgo v noč, preden je zaspala. Sklenila pa je, da pojde tudi v hosto vprašat starega vedeževalca, kaj bo z njo. Mešiček in žena sta pa strmela drug v drugega kakor zadeta od strele in iskala rešitve, a je nista takoj našla. Zdaj dekletu niti zapoditi nista upala, saj sta jo poznala in sramota bi bila tako velika. Sklenila sta pa, da mora potem dobiti Tekla svojo malo sobico v zgornjici, kamor Filip brez njune vednosti sploh ne more. Ko je Tekla kasneje govorila o svojem zakonu s Filipom, ji ni upal reči, da jo je samo nategal, temveč jo je omerjal, zakaj prenaša njuno skrivnost staršem, češ da bosta vendar vse napravila sama in skrivaj, saj ima on denar in bo kar po svoje uredil svatbo, kakršne še ni bilo. Lahkomiselno dekle mu je spet verjelo in se takoj spet polastilo. * Jernej je sam hodil po hosti. Svojega vozaštva se je že naveličal. Vztrajal je le še zavoljo Tekle. In potem je prišlo spoznanje. Njegov videz se ni izpremenil, a je čepel, toda močno je Tekli omenil, da bi jo poročil, a tudi kasneje ne, da je napravila napak, ker je ljubila Filipa, ki je bil navadni zapeljivec. Bilo je nedeljsko popoldne. Jernej je prišel do svoje koče in poležal nekoliko na trdem ležišču. Tu potem mu je prišlo, da je tu vse lepše in boljše, da on sploh ni za tisto vrhvanje in vrenje med ljudmi. Da, le si je še zdravanj priznal, kmalu potem, ko je prišel k Mešičkovim, a tajil si je. Vse je delal iz ljubezni do dekleta. Zdaj si ne more več tajiti. In potem je začutil v sebi težek žal. Hudo mu je bilo za Teklo. Ni je obsojal, niti Filipa ne, saj ni bilo tega v njem. Človek z zlatim obzorjem je bil, pa je vse gledal kakor ljudje, ki poznajo življenje in ne sodijo nikogar, ker vedo, kako je včasih človek šibek in da največji često prej pade kot najmanjši. To je bilo v njem, ne da bi želel moral dočeti z izkustvom življenja. Vendarle se je v njem borila misel, ali naj bi vse prezrl in Tekli kar rekel, naj postane njegova žena in postane preprosta oglarica, ali naj jo pusti, saj ga itak ne bo nikoli res rada imela kot Filipa. In med tem ko bi se drugi boril z čustvom in skušal mladenki njen greh odpustiti, Jernej nanj niti mislil ni. Kmalu je spet odšel iz koče. Ni mu dalo miru. Nekaj časa je spet stikal okoli kot bi nečesa iskal. Potem se je napotil k Jernejevini, ki so ga bili zelo veseli. Sonce se je spustilo nad hosto. Sijoče ploskve so pokrivale hrib in ga spreminjale v žarečo gmoto, ki se je vsa lomila v prosojnih barvah. Jernej je bilo, da tava nekam v brezbrežnost, nekam, kjer ni konca ne kraja, kjer se vse spreminja v novih barvah in novem doživetju, v barvah, ki se čudežno prelivajo, da človek sam ne ve, kje blodí in ne tipajo samo oči, temveč tudi duša, med tem ko tavajoče telo blodí in so misli prepojene z mehkim, uspavajočim žarenjem. In človek gre in gre ter mu je, da bo hodil tako večno, na pol bled, ves zaznan v blaženju in koprnenju dalje in dalje. In Jerneja je zanašalo kakor na valovih, niti ni gledal, kje hodi, vedel je samo, da stika za nečem, ki je daleč od njega in da mu je pri vsakem temu vedno bolje v duši, da se je srce pomirilo in da čuti ugodje. Kar legel bi, pa ga je vendar gnalo naprej in šel je kakor na tajni ukaz, ki se mu ne more upogniti. Tedaj je prisopihal do pol razpadle koče. Polagoma se je vzdramil in spoznal, da je hodil dokaj dolgo. Pred seboj je videl skalovje in kolibo, o kateri je že tolikokrat čul, a se mu ni zdelo umestno hoditi na to stran, čeprav je že bil samo za streljaj od nje. Zdaj ga je pot sama prinesla sem. Noge so same hitele in prisopihal je h koči starega vedeževalca. Sam ni vedel, zakaj je vstopil, toda bilo mu je, naj le gre in si ogleda kočo in človeka v njej, kajti trenutno ga je izgubljalo hrepenenje in želja videti pred seboj živo bitje in govoriti, čeprav samo nekaj besed. Potem, ko je že vstopil, se mu je nahoma zdelo vse smešno in otročje. Kaj ve ta starec? To pač ni kak prerok ali prerok! Kmetje ga hvalijo in pripovedujejo. Toda ne ve. Mnogi ga preklinjajo. In zakaj pripoveduje ljudem o drugih ljudeh? Če ima dar prerokovanja in če je svet razdelil, bi moral o napakah drugih molčati in jih razodeti samo tistim, ki se jih tičejo! Morda pa je samo jasnovidec, ki se ne ozira ne na desno, ne na levo, ter pove vsakemu kar mu gre, kar ve, da mora povedati. In zato tudi brezobzirno pripoveduje o napakah drugih, kakor bi čital iz knjig. Torej mar naposled človek ni niti bitje po Bogu ustvarjeno? Menda gleda ljudi kakor lesene lutke, kakor nekaj, kar je enako živim ali mrtvim stvarem, saj govori o njih kot bi ne živeli tudi z dušo. Tedaj je že začul puščavčev glas: »Le bliže, človek božji, le bliže! Vesel sem, da te vidim, boš vsaj kaj povedal! Tako sam sem zadnje dni, prav zdaj, ko sem oslabljen. Prav nič dobro se ne počutim!« Jernej je sivec prijazno pozdravil. Jošt je sedel pri mizici in si podpiral glavo z rokama. Bil je zelo bled, toda njegove oči so gledale jasno vedro, njegova notranja sila je pač obdržala moč nad telesom, ki je že vidno pešalo in samo čakalo, da ugasne življenje v njem. »Pa sedi malo k meni! Tamle je stol, kar primakni ga, se bova kar pomenila! No, tebe pač ni prinesla želja, da bi ti kaj povedal o bodočnosti?« »Res ne, slučaj me je vrgel v to kočo,« je odkrito priznal Jernej in se ozrl po tesnem prostoru. »Pa je morda vendarle prav, da si prišel. Se in še bi rad povedal kaj novega in pogledal v prihodnost človeka!« »Jaz tako malo verjamem v vse to,« je omenil Jernej in se nasmehnil. »Torej ne veruješ v prerokovanje?« »Tisto že, ampak v vaše prerokovanje ne morem verjeti.« »Kakor hočeš. Če verjameš, prav, če ne, pa tudi mora biti prav. Jaz te pač ne morem prisiliti, da bi mi verjel. Veruj mi pa, da je božja volja, da mora kmalu umreti, saj danes niti do cerkve več nisem mogel, seveda je daleč, toda zame je bila ta pot vedno samo izprehod.« Počakal je nekoliko in potem dejal: »Zdaj bom pa tudi tebi nekaj povedal, čeprav ne verjameš; nekaj ti povem, kar ti ne bo škodovalo v bodočnosti!« »I pa povejte! Škodovati pač človeku ne more, če kaj sliši,« je pritrdil Jernej in prijazno pokimal. Jošt je odprl knjigo pred seboj, nekaj časa čital in potem pogledal Jerneja in dejal: »So ljudje, ki menijo, da jemljem dar prerokovanja iz teh bukev. A ta knjiga je sveto pismo, ki me krepi, saj je v njem večna lepota. Res sem jasnovidec, v sebi imam magnetično silo, da marsikaj uganem, kar je ljudem skritega. Vidim, da si bil nesrečen. Toda tvoja roka je krepka, pest silna. Močan si in nikogar se ne bojiš. Lahko boš še dobil dobro ženo, čeprav nisi več mlad, seve še to ne bo preveč begala njena nezgoda. Sicer pa ne obupajmo, da ne bomo sami svojci!« »In potem?« Starec se je zazrl skozi okno in skoraj šepetal: »Bojim se pa, da te ne bo premotilo hrepenenje za tvojo svobodo, kajti spet dobivaš večjo moč in prekinil si sebe iz prejšnjih dni. Vidim te, kako hodiš po planinah. Več ne vem.« Jernej je starcu zamišljeno pokimal in se od njega poslovil. »Če te zanese pot mimo vaškega župnišča, prosi gospoda župnika, če more malo k meni!« je dejal starec in mu podal roko. »Dobro se imej, pa spomni se me včasih! Eden izmed tistih ljudi si, ki ostanejo vedno dobri in pošteni, pa če bi jih postavil v vulkan smede in propasti ali pa v najtišjo samoto. In takih je vedno manj. Samo taki pa tudi vzdrže svet, da ne zdrkne s svojih tečajev! Pa pozdravljen!« Jernej se je vračal po poti, še ustavljal in skušal misliti o tem, kar sliša starecem govoriti. Pa so mu misli spet zahajale v prihodnost in se zamotale z besedami Jošta, ki so še zvenele v njegovih ušesih. Ko je stopil v vas, se je spomnil na župnika in pozvonil je v farovžu ter naročil, kar ga je prosil samotar. Ko se je vrnil k Mežičkovim, je bil zamišljen, toda miren. Prosil je gospodarja, naj ga pusti nazaj v njegove hribe, ker je spet zdrav in ne more več vztrajati brez svojih kop, kajti čas je, da spet prične pošteno oglariti in koča mu bo kar razpadla, če jo bo pustil. Drugo jutro je odhajal. Od nikogar se ni poslovil. ==6.== Cigan Vrba je sedel že dve leti v ječi. Obsojen je bil na štiri leta zavoljo umora svoje žene. Sodnija je imela težko nalogo, da je zaslišala vse cigane njegove tolpe. Orožniki so jih pridno iskali, a cigani so se jih povsod preplašeni izogibali in šele ko se je zvedelo, da se vrši razprava proti Vrbi, so prihajali počasi drug za drugim. Napósled so vendarle bili vsi zaslišani, toda sodnija jih ni več hotela izpustiti izpred oči in zato jih je stalno zavarovala, saj so morali vsi izpovedati še na glavni razpravi, ko je bil Vrba obsojen. Pri tisti razpravi so se gledalci izvrstno zabavali na račun ciganov, pa četudi se je tikalo take žalostne in resne stvari kot je umor. Vsi cigani so Vrbo sovražili, eden bolj kot drugi, toda vsak je omenil, da je bila njegova starka silna ljubosumna babura ter divja do skrajnosti, češ da bi ji vsakdo izmed njih kar pobegnil, a Vrba, ki je pač brez žene, si jo raje vzel življenje ter jo ubil kakor zverino. Naposled je cigan za ciganom potrdil, da Vrba ne pozna usmiljenja in da so se kar oddahnili, ko so čuli, da ga je sodnija naposled vendar spravila pod ključ. Ker je cigan tudi zažgal, mu je sodnija primaknila še pol leta in je torej moral odsedeti skupaj štiri leta in pol, kar je za vsakega človeka že kos življenja, a za Vrbo, ki je bil vajen same prostosti, je bila ta doba že cela večnost! Med tem je Tomaž še vedno begal in se skrival ter se le včasih sestal z Vero. Oglarjeva mati pa je vedno bolehala in Jerneju ji je enkrat dejal, da je ne bi užalostil: »Vidiš žena, saj še nista tako zelo stara, vendarle se starata! Ne vem, ali naju res že kliče mati zemlja? Da bi bili vsaj otroci že pod vrhom.« »Ne bodi no smešen,« ga je žena zavrnila, »vedno bolj korenjaški si in svoja leta skrivaš kot kakšen mladenič.« Le Vera in ona sama sta vedeli, da je mati kar pri koncu. Vendarle je Agata hčerko večkrat podila, naj gre v službo, kajti da jim manjka kruha, česar pa dekle ni hotelo slišati in je raje delala doma in stradala, le da je postregla tudi materi. Na svojega izvoljenca se je pa skrivaj kar jezila, ker je bil tako neodločen in si ni znal na noben način pomagati ter so rešitve umora zdaj, ko je bil cigan na varnem. Sicer je pa Tomaž poskušal, da bi kaj dosegel, in ker sam ni mogel na sodnijo, je prosil Vero, da bi enkrat šla k sodniku in mu vse razložila. Vera je res šla na okrajno sodišče v trg in vse povedala ter omenila, da lahko sodnik zasliši čudakega Jošta, kateremu je cigan sam priznal, da je res umoril hmeljskega čuvaja. Sodnik je pazljivo poslušal njeno izpoved, si molzel svojo dolgo brado, kimal in se smehljal. Naenkrat pa, ko je mladenka prenehala, je skoraj kriknil: »Kje pa je zdaj tisti Tomaž? Zakaj pa ni sam prišel, če je tako čist kot oprana bela srajca?« Vera se je hudo prestrašila. Kar hipoma vpraša sodnik zanj. Morda ima celo slab namen in ga hoče aretirati zdaj, ko je fant najmanj pripravljen na kaj takega? In zbegala se je ter nekaj zajecljala. Sodnik se ji je nasmehnil in jo pomiril: »No, no! Zaslišati bi ga bilo pač vsekakor treba! Toda, hm! Povedal bi bil skoraj! Seveda, osumljen je in to je tista zapreka. Zdaj pa vem, da ne boš povedala, kje tiči zajec, da ne pride za tisti grm lovec in ga nazajka. Kajne? No, da ne boš rekla, kakšen sem! Doma pa zasliši tistega Jošta, menda bo ta samotar res kaj pojasnil. Zdaj pa le pojdi in vprašaj čez kak teden! Morda je Tomaž res nedolžen, saj sem že slišal večkrat nekaj takega zvoniti. No, le pojdite!« Vera je nekoliko potolažena odšla. Upala je, da bo kmalu dokazano, da ni divji lovec ničesar kriv in kar hitela je v svoje hribe. Ker je bil sodni sluga bolan, je moral ječar Hlebec tiste dni sam dostavljati samotarju poziv, kar mu pač ni preveč dišalo, čeprav je vedel, da bo prejel za to še nekaj dinarjev kot dostavnino. In tako je neko jasnega popoldneva mrmljal možakar sam v hribe, hrkal in mrmral, da mora človek na stara leta tako daleč in še službeno, kar človeku najbolj smrdi, saj je to kar prisiljeno, kakor bi ga kdo poganjal z bičem. Hlebec, ki nikoli ni posebno rad hodil peš, se je zdaj vso pot ustavljal, si brisal znoj in mislil na tisoče stvari. Morda kar je menil, da bo vse narobe, ko se vrne, da bo sodnija stala obrnjena na streho in da ga bo vse pogrešalo. Pri tem se je kar smejal, ko se je spomnil, kako bo vse po njem povprašalo in tarnalo, da ga ni doma. Seveda ni bilo prav nič hudega in nihče ni vprašal za ječarja. Žena je prala pred hišo, a pred hišami je sedel občinski policaj z bridko sabljo v roki, ki ni bila že nabrušena najmanj pet let. Toda sedel je tam in se grdo držal kakor bi že tri dni ničesar ne vzil, čeprav se je že vse jutro nalokal žganjice in je zdaj ždel na stolu kakor prilepljen. Torej policaj Bužar je nadomeščal starega Hlebca, držal v roki ključe zaporov in resno čakal. Ko je nek arestant v celici zazvižgal, ga je kar vrglo kvišku. Stopil je k linici in mu zagrozil s sabljo, češ, da je on novi ječar in da bo zdaj vse strožje ter da mu ne bo peljal lahko uro, če ne bo mahal s svojo pošteno korenčico, naj se je treba obnašati dostojno. Če človek dela pokorno in naj nori šele potem, ko bo spet prost! Ječnik ga je začudeno pogledal. Bil je mlad fant, ki je pijan polomil neko ograjo. Zavrtil je prst na čelu in žvižgal dalje, kar je Bašarja tako razljutilo, da mu je zažugal, da ga bo privezal k zidu tako visoko, da bo stal na samih palcih. Ječnik se mu je zarežal: »Ti policaj neumni, samo bliže mi pridi, pa ti zmeljem kosti, da te bo sama kaša!« Bašarja je naenkrat ves pogum zlezel v pete. Mirno se je vjedel in pričel dremati. Ta čas je stari Hlebec čezal proti puščavnikovi koči. Pod skalo je bil studenec, kjer si je samotar postavil klop. In na to klop se je ječar zdaj vsedel in si privoščil iz studenca požirek vode ter se kar oddahnil: »I kako je voda vendar nekaj dobrega! Tega do danes nisem vedel, pa sem že star dedec! Kar čudil sem se, tako ga je osvežila, saj je jo malokrat pil in je kar pozabil na njene dobrote, dočim je raje stikal po krčmah za znanci, ki so ga napajali, ko si je želel utolažiti žejo. Da, da, alkohol je bil pač zanj vse kaj drugega. A zdaj se je nenadoma ves vnel za čisto studenčnico in najrajši bi ta trenutek postal popoln abstinent. In ko je tako sedel v samoti, se je nenadoma spomnil, da je on sam prav za prav velik norec ker se takole peha po svetu, preživlja in prenaša svojo slabo staro in skrbi za sina, ki se uči že pri tretjem mojstru za čevljarja ter mu dela preglavice, da je že ves siv: »Moj Bog tu pa tak mir in tišina! Voda pred nosom, samo skloniti se, pa si že ugasil žejo! Pa se begaš po svetu in trpiš za prazen nič. Tu je življenje! Tale puščavnik je pravi življenski modrijan! Hm! Tukajle se bo kmalu domislil kar navzeti, saj prav veliko itak noben človek ne ve. Česar pa ne veš, se zlažeš, saj laž v sili ni grešna! Torej se zlažeš, pa ti kmetje naneso vsega, da ti ni treba stradati in se pehati z uživimi vagabundi in drugo sodrgo ter jo zapirati! Kar za puščavnika bi bilo najbolje iti in živeti v tej samoti!« Mahoma je jel obžalovati, da se je oženil, da ni ostal sam, da je sploh kdaj pokusil alkoholno pijačo! Potem je počasi vstal, vzdihnil in jo mahnil proti koči, ki je stala v višini vsa siva in tiha. Ko je Hlebec dospel do kolibe, je lahko potrkal. Nihče se mu ni odzval. Potrkal je močneje, ker pa ni dobil odgovora, je pritisnil na kljuko in skušal odpreti. Vrata so se vdala, a nekaj je branilo, da ni mogel takoj noter. Uprl se je in že se je znašel v kolibi in zastrmel: Na tleh je ležal puščavnik bled in tih s široko zaprtimi očmi, v desnici je držal leseno razpelo, a v levici svinčnik, kakor bi hotel zadnjo minuto nekaj zapisati. Ječar se je nagnil nad njim in takoj spoznal, da mora biti puščavnik že gotovo več ur mrtev, saj je bil popolnoma trd. Ječar se je ozrl po koči. Kaj če je v njej kako premoženje, kakšno skrito bogastvo, saj je mnogo ljudi skrivaj in očitno prihajalo k njemu in vsak mu je kaj prinesel. Tedaj se je Hlebec spomnil na puščavnikovo tajno moč in že ga je prijelo, da bi jo kar odkril. Pa mu je pogled slučajno obtičal na stolu, kjer je stala trebušasta polna zelenka. In stari ječar, ki je še pred nekaj minutami obžaloval, da je kdaj sploh pokusil kapljico vina, je mahoma oživel: »Vino, kaj če je v zelenki vino?« in že je na vse drugo pozabil, še na strah. Odprl je steklenico in poduhal. Obraz mu je kar zasijal samega blaženstva, pohlepno je obrnil rob steklenice in jo nagel ter globoko goltnil. »Blagoslovljen bodi sveti starček,« so mu šepnile ustnice, ko se je trenutno oddahnil in spet nagnil zelenko. Ko je bila že prazna, se je naposled vsedel k mizi, vzel iz žepa kos papirja in svinčnik ter zapisal: Zapisnik ki sem ga sestavil na licu mesta v koči čudakega samotarja Jošta, na hribu Hrastovici, dne 5. junija letos. Priče ni nobene navzoče razen mene samega, ki to pišem in sem zapriseženi državni organ ter imam kot tak zato tudi postavno pravico. Ko sem danes popoldne prišel v Hrastovico, sem se nekaj minut zamudil pri studencu, ki teče kakih deset metrov globlje pod kočo. Posledil sem, da sem se oddahnil od težke, naporne hoje, nakar sem vstopil okrepčan s čisto studenčnico. Trhla smrekova vrata so se le nerada vdala. Takoj sem ugotovil, da mi je zapiral vstop samotar sam s svojima lastnima nogama, saj je ležal mrtev sredi izbe in tiščal vrata. Puščavnik Jošt je klican na pričo na sodnijo. Zdaj ugotavljam, da se to ne more zgoditi, ker je prvič mrtev, a drugič mu kot mrtvemu sploh ne morem dostaviti vabila in mu dopovedati, da mora na sodišče. Po svoji vesti in vednosti uradno potrjujem, da sem ga tudi pregledal, a da nisem našel na njem nobenega znaka kakšne sile, ter je najbrž umrl zadet od kapi. Ko sem pregledal njegovo kolibo, želeč najti kakšne vredne predmete, da bi jih izročil sodišču v hrambo, izjavljam, da sem našel le dve krpi, skromno siromašno posteljo s slamico, mizo in dva stola ter prazno zelenko, s katero si je mož najbrž nosil vodo iz studenca. Pisano na Hrastovici, dne 5. junija 1935. Ježa Hlebec, lastnoročno, zapriseženi sodni organ. ==7.== Na Hmeljniku je služil za lovskega čuvaja Andrej, ki je bil dvojček ubitega Bernarda Peča. Tudi on je zvedel, da je brata umoril Tomaž, a nikoli ni mogel naleteti nanj. Divji lovec se ga je pač izogibal kakor gada, saj je vedel, da mu s samo besedo pač ne more dokazati, da ni krivec. Andrej je često vprašal tega ali onega po njem, pa so mu ga le tajili, a nekateri, ki so bili prepričani o njegovi nedolžnosti, so se kar očitno zavzeli zanj. Poteklo je že nekaj let po Bernardovi smrti. Brat Andrej, ki je bil spočetka prepričan, da bo rano prebolel, je začuden spoznal, da svojega brata ne more pozabiti. Pogrešal ga je kakor prve dni po smrti, kar ni bilo čudno, saj ni nista bila samo brata telesno tudi najboljša prijatelja. Poleg tega sta si bila dvojčka in sta bila še posebno navezana drug na drugega. Ko je Bernard umrl, je Andrej očitno žaloval. Bilo mu je tako hudo, da je kar opešal in zbolel. Kasneje, ko je nekoliko okreval, je sicer za kak dan utajil lastno bolečino, ki pa je potem tem izraziteje in silneje udarila na dan ter ga strpila, saj mu je bilo, da je umrl del njega samega in bolj mu je še in še razjedala srce. Potem se je večkrat spomnil, da bi poiskal morilca in ga ubil kakor je on Bernarda. Zavedel se je, da bi bil potem zaprt in ob službo. Spomnil se je na svojo ubogo mater, ki bi bila zblaznela, da bi se ne njemu kaj hudega pripetilo. In premagal se je, čeprav si je vedno mislil, da bi laže trpel, če bi se maščeval nad ubijalcem svojega brata. Ko pa je vedno in vedno slišal, da je Tomaž nedolžen, da se hoče dotakniti človeka in da se ni hotel dotakniti človeka in da se je tudi sam nekoliko podvomil toda samo včasih. Kadar se ni mogel več brzdati, je zaškripal zobmi in zažugal v zrak: »Vendar ga poiščem in se znesem nad njim!« Pa je spet zagledal pred njim obraz bledne matere in spet je opustil maščevalne misli. Vedel pa je in tega se je bal, da bo segel po orožju, če mu pomaga gol slučaj in mu privede Tomaža pred oči. Postal je vedno bolj samoten in žalosten. Vrši je svoje dolžnosti, a ob enem je jel bolj in bolj poizvedovati za Tomažem. »Če ne drugega, naj izprašam ga. Morda res ni sam kriv in ima sokrivce. Toda, kdo naj ubije brata če ne on, ki je divji lovec?« In tako se je boril z mislijo na umor, z mislijo na svojo sivo staro mater in z lastnimi predsodki in vestjo, ki mu je vedno branila, naj ne ubija. Nekega dne je prišel blizu oglarjeve koče, kjer je stari Jeriša zakopal novo kopo. Čuvaj je zagledal pred seboj Vero. Kako krasna je bila in kako ji je prilegla! Takoj je začutil do nje tiho naklonjenost. Poleg nje je stal mlad krepak junak, s katerim je mladenka zaupno kramljala. »Saj me menda poznate? Hmeljniški čuvaj Andrej sem,« se je predstavil oglarju in ga takoj hudomušno vprašal, kdo je mladenič, ki govori z Vero, ki je menda njegova hči. »Da, da gospod, to je moja hči Vera, a oni korenjak je…« Oglar je umolknil. Spomnil se je, da ne sme izdati Tomaža, saj je vendar čuvaj umorjenega Bernarda. Toda bilo je prepozno. Čuvaj je takoj spoznal starečevo zadrego in spreletelo ga je divje veselje in strašen srd. V hipnem navalu razburjenja je pozabil na milo obličje svoje matere. Pograbil je oglarja za rame in zakričal: »To je tisti Tomaž, kajne, kar priznajte!« Lovec ga je čul in sam odgovoril: »Da, da, jaz sem Tomaž, kaj je novega gospod?« Čuvaj je nameril puško hitro kakor blisk in ustrelil vanj. Toda isti hip je priskočil tudi oglar in mu puško zbil, da je strel zletel visoko v zrak: »Ali ste ob pamet,« se je zadrl Jeriša, medtem ko je strel še odmeval po gozdu. »Čemu streljate v nedolžnega človeka? Zdaj šele vem, da ga res smrtno umora. Bodite vendar pametni!« »Ubil mi je brata!« »Seveda, prav kakor jaz! Pravega ubijalca imate vendar v ječi, kakor vsi govorite! Vrba je krivec, saj je bil tudi svojega ženo!« Tomaž je obstal na mestu miren in bled. Roki je držal prekrižani na prsih, ko se mu je čuvaj približal. Ni se premaknil, le njegovo oko je dobilo jedek blesk, punčice so se zaostrile, dokler ni bil že levim komolcem naslonjen na puško in je čakal. Čuvaj je zakričal: »Puško semke!« Tomaž je malomarno odvrnil: »Nikomer ne škodujem z njo. Toda ta ni je edino orodje, zato je vam pač ne morem dati.« »Aretiram vas!« Tomaž se ni premaknil in je komaj slišno nadaljeval: »Ne bom se z vami prepiral ne pretepal, saj vem, da govori iz vas mržnja in sovraštvo, ker ne verujete v mojo nedolžnost. Povejte sodniku, naj dovoli nekoliko peči ciganu Vrbi, pa vam bo kmalu povedal, kdo je morilec. To nesramnik je ubil lastno ženo, zanetil Jernejevo kočo in ubil vašega brata. Zdaj bi rad ta umor navesil meni, ker se boji, da bi nazadnje ne zabingljal.« »Če si nedolžen, se javi sodnikom! Kaj pa potopaš tod okoli in slepariš?« Tomaž je zardel in se proseče ozrl v Vero, skomignil z rameni, vrgel puško preko ramena, rekel komaj slišno »Zbogom« in že je izginil med drevjem. »Zakaj ga nisem ubil?« je hripavo kriknil Andrej. »Veseli bodite in Boga zahvalite, da niste umorili nedolžnega,« je spet povzel Jeriša. Vera je bila bleda. Tiho je gledala za odhajajočim, kakor bi si ga želela nazaj. Čestokrat in tudi zdaj, jo je obšla žalostna misel, da je izvoljenca zapuščala in ga ne bo nikoli več videla, saj je bil v vedni nevarnosti. In ta misel ji je delala skrbi in nemir, da niti spati ni več mogla kakor prej. »Vidva se pa nekam dobro razumeta?« je dejal nenadoma Andrej Veri, ki je kar zardela in se obrnila proč. Potem je hotel v kočo, pa ga je ustavil oče: »Ostani nekoliko, da ne bo rekel gospod kakšni rovtarji smo, da ga pustimo kar samega.« Mladenka je otožno pogledala čuvaja. Njene oči so govorile naj si so usta molčala. In te oči so ga izpraševale in se čudile, kako je mogel tako nenadoma priti in streljati na njenega izvoljenca in kako jo more zdaj tako brezobzirno izpraševati. Andrej je takoj spoznal, da je ustrelil kozla in je tudi sam rahlo zardel. Spustil se je na klop pred kočo in si obrisal znojni obraz ter se nekam opravičeval: »Ni čudno, če je človek razburjen. Bratove smrti ne morem in ne morem pozabiti ter je ne bom nikoli pozabil! Preveč brat mi je bil, da bi kdaj mogel preko tega.« Mladenki se je zdaj lovec skoraj zasmilil. Res je streljal na Tomaža, toda bil je prepričan, da je on morilec. Kar vesela je bila, tudi zavoljo Andreja, da ni zadel njenega fanta. Tedaj se je oglasila iz koče Jernejeva mati, ki ji je oglar povedal, kdo je zunaj: »Eh, gospod čisti morilec je pod ključem! Dajte no vi sami tisto stvar pobrskati! Morda bo le priznal, da bo vsaj ta bedni mladenec rešen težke sumnje.« Zakašljala je in utihnila. Lovski čuvaj se je zahahljal: »Ali ste tako vsi prepričani, da je tako nedolžen?« »Da vsi smo prepričani, ker tudi dobro vemo, da je nedolžen,« sta odvrnili mati in hči hkrati. Mladenič se je zazrl v ljubko obličje Vere in tesno mu je postalo pri srcu. Prvič jo je videl, pa mu je bila že všeč in kar čutil je, kako mu je draga. Rad bi pričel z njo daljši pogovor, pa ni mogel najti ničesar, o čemer bi govoril. Kadar se je ozrl, je videl pred seboj nekaj zaprtega, molčečega, da ni mogel najti besede, za katero je stikal. Zaman se je trudil in si dopovedoval, da je to pač samo preprosta oglarjeva hčerka, da mu ni treba iskati izrazov, ne gledati na besede. Tudi najpreprostejšega izraza mu je hipoma zmanjkalo, da se je potihoma jezil sam s seboj, a pomagati si vendarle ni mogel. Vera je odšla z očetom h kopi, lovec je obsedel in pričel govoriti z Agato, ki je počasi in stokajoča pripovedovala iz postelje, da Tomaž res rad vidi Vero, da pa pač ni upanja za kako ljubezen in bi bilo od Vere neumno misliti nanj, saj nima niti kam položiti glavo, niti kosa kruha nima, s katerim bi lahko razpolagal in živel družino. Nekaj časa je še posedel, a potem se je dvignil in Agato pozdravil. Počasi je sama prilezla iz koče, da si ogleda prijaznega gospoda. Bil ji je všeč in povabila ga je, naj se še spet kmalu oglasi kaj pri njih. ==8.== »Danes je bil spet tukaj hmeljniški čuvaj!« blati je izrekla te besede in se ozrla v Vero, ki je pravkar prisopihala iz doline. Oče je puhal goste oblake dima in molčal pred se ter čakal, kaj bo hčerka odvrnila. Mladenka pa je molčala. Mati je nadaljevala: »Hčerka moja, sama veš, kakšni reveži smo. Hmeljniški lovec nam bo rad pomagal, samo če ti hočeš. Poroči ga! Gospa postaneš. Pa še za nas bo dobro poskrbljeno. Obljubil nam je službo v gradu. Češ da bo govoril za očeta, da ga sprejmejo pri graščini za čuvaja na žagi, kjer bomo imeli v gospodarski hiši lepo stanovanje in se nam bo bolje godilo. Ker je ta mladi Andrej tudi za nekakšnega oskrbnika, sem prepričana, da lahko to stori.« Tedaj se je oglasil oče: »Saj nič ne rečem! Rad imam Tomaža, toda povej mi vendar, kaj bo z njim? Njegova zadeva se vleče kakor jara kača, nikjer ni konca! Še vedno je osumljen umora in osumljen bo do svoje smrti, kajti jaz ne smem nastopiti, ker mi je cigan zavezal jezik z besedo, le misli mojo, da jo slučajno izlašal. Tomaž je revež, meni se smili, toda na zakon z njim pač ne moreš misliti. Čudim se pa, da je mogel on, ki je uvideven in pameten človek sploh pričeti ljubimkanje s teboj!« »Oče, pošten je in dostojen! Ljubezen pa ne vpraša, kako se bo dalo živeti, čeprav bi morda morala. Sama ne vem, kako je do tega prišlo, toda rada se imava in nikoli na Boga zapustila drug drugega, nikoli ne!« Oče je nejevoljno zakašljal: »Vsi bomo preskrbljeni, če se odločiš za tvoja. Prikupit in priden človek je ter povsod priljubljen. Bodi vendar pametna in premisli si!« Mladenka se je zazrla čez plan v zahajajoče sonce. Zahajajoča zarja in se razlivala okoli ter potopila v svojo rdečico nizko oglarško kočo. Mati je vzdihnila: »Vem, da ne bom dolgo, dobro čutim. Rada bi pa imela zadnje dni lepše, brezskrbneje! Kako bi se veselo oddahnila, če bi bila vedela, da se otroci ne boste tako pobijali in stradali kot sva midva. Drugi so zdaj v vasi, Tomažek se uči za čevljarja, Tone je pri krojaču, najmlajši trije pa bodo še vedno očetu na ramah.« Ali bi ne bilo prijetno, če bi se tudi oče nekoliko otresel svojih skrbi? Mladenka je tiho vstala vsa bleda v obraz. Počasi je odšla po stezi svojemu dragemu nasproti. Ko je prisopel po stezi Tomaž in našel Vero vso razburjeno in žalostno, jo je zaskrbljen vprašal, kaj ji je. Odločno ga je pogledala in potem hipoma izbruhnila v jok. »Povedi se vendar, duša moja, in povej, kaj te je zgodilo!« jo je milo in z ljubečim pogledom vabil. Dekle se ni več zadrževala. Vse mu je povedala, kako se mora že sedaj česa vsega bati, ker jo straši bodoči čas hmeljniškega čuvaja. Češ da z njim, s Tomažem, tako ali tako nikoli ne bo šlo skupaj, da nima ničesar, da sta skupaj, saj se ne bosta mogla poročiti, če tudi se odkrije, da je on nedolžen. Mladenič se je hripavo zasmejal: »Rad te imam in prepričan sem, da bom danes ali jutri prost in sposoben za nadaljnje! Siliti se ne smem in ne morem, da me čakaš. Ljubezen mora pač biti iz prostega srca požrtvovalna in silna, če je resnična. Če pa ni tako globoka, potem je za naju oba bolje, da se vse prej konča!« »Ne, ne! Nikoli te ne zapustim! Raje postanem oglarica, bova že živela, kakor so živeli drugi, sicer se ti morda posreči, da dobiš kako drugo službo, saj si vajen vsakega dela!« Pogledal jo je po kostanjevih laseh in ji ljubeče odvrnil: »Dobro! Potem storim, kar sem že neštetokrat nameraval. Misel na te mi bo dala moč! Jutri se javim sodniku, da me zapre. Takoj hočem, da se vse razčisti! Zagovarjati se hočem in mora se izkazati, da nisem kriv!« »Nikdar, mila moja, potem te ne bom lepo videla!« je zaprosila Vera in mu stisnila roko. »Ne, ne! Dovolj dolgo sem okleval. Samemu sebi se že dozdevam slaboten. Moram si priboriti svobodo in tebe, ki si moja sreča in ljubezen! Obišči včasih mojo mater in potolaži jo. Kadar pa moreš, pridi v mesto in vprašaj na sodniji, kako je z menoj. Pa pridi mi! Če me bodo vlekli v Ljubljano, pridi tja za menoj, saj bom tam najbrž čakal na sodbo. Če enkrat prideš, te morda puste, da me obiščeš, saj sodniki niso slabi ljudje. Tudi pisal ti bom!« Počasi sta odšla skupaj v hrib proti skalam. Kamnite stene so se odbijale gladke in svetle kakor velikansko zrcalo stopališče. In bilo jima je, da je to stopnišče pot njunega življenja, po kateri bosta strmo počasi vedno više in više, dokler ne dosežeta sončne svetlobe in prihodnosti, da zaživita veliko resnično ljubezen. ==9.== Okrajni sodnik je začudeno gledal, ko mu je ječar Hlebec sporočil, da je tisti večer prišel v sodnijo mlad krepak fant s hribov in vprašal zanj. Ker ga je on zavrnil, češ da tak čas gospoda sodnika pač ni v uradu, se je mladenec starcu potožil, da je zaprt, češ da on ni nihče drug kakor zloglasni Tomaž, ki je že zdavnaj osumljen, da je umoril hmeljniškega čuvaja, da pa zdaj hoče, da se stvar enkrat razčisti in se dokaže njegova nedolžnost. Ječar je to sodniku počasi pripovedoval, nekoliko in se hotel pohvaliti, kako spretno je potem takoj zgrabil ubežnika, da bi si človek ne premislil in ne pobegnil spet nazaj v prostost. Sodnik je zamahnil z roko: »Preljubi moj Hlebec, o vašem junaštvu raje molčite, saj ga vendar poznamo! Tudi o tem fantu sem že slišal. No, prepričan sem, da so se vam pred njim hlače tresle, ko ste zvedeli, kdo je, seveda ste ga zaprli, toda ne, ker vas je sam silil, da ga zaprete, saj bi sicer ne prišel.« Ječar je zdrsnil z brki in napihoval lica, kot bi hotel odpihniti z obraza nadležno muho. Ugovarjati si pa med ni upal, kajti svojega predstojnika je gledal kakor boga in zelo ga je čislal. Sodnik je pogledal na mizo, kjer je ležal kup pisem in druga pošta ter dejal: »Potrpte nekoliko, da pregledam današnjo pošto! Potem mi pa kar takoj mladeniča privedite, kajti sam sem radoveden nanj!« Ječar se je ponižno poklonil in čakal. Sodnik se je ves zamaknil v pošto pred seboj. Ko je prečital dve svoji zasebni pismi, se je zagledal v pisanje, ki ga je prejel z deželnega sodišča. Oči so se mu kar vesele v črke, ko je čital, in lahen dobrodošel nasmeh mu je spreletel obraz. Potem je pogledal Hlebca in mu veselo zaklical: »Zdaj pa kar sem z vašim razbojnikom! Ušesa jih mu bomo pošteno kožo, če jo sploh še kaj ima, saj se je dovolj dolgo potepal po planinah, in čudno, da ni šel že po zlu, ko so ga orožniki lovili bolj kot lovci planinskega jelena!« Stari služabnik je začudeno pogledal svojega višjega. Kako je nenadoma postal vesel! Pa ja ne namerava spet koga oprostiti? E, ta sodnik je bil predober, mnogo predober po njegovem mnenju, saj je tako rad izrekel oprostilno sodbo. Da, če bi bil on Hlebec sodnik, bi bilo pač vse drugače in vsako opoldne, kadar je bil kateri oproščen, se je jezil napram svoji starki: »Danes smo spet enega oprostili! No, če bi bilo po moje, bi bil fant sedel, da bi bil kar trpel! Ampak sodniki! Saj se ne moreš z njim pomeniti in zediniti!« Starka se mu je smejala, saj je imel navado, da je govoril v prvi osebi množine, prav kot bi bil tudi on sodnik in bi imel besedo pri vsaki sodbi. Da, da! Bog ve, kaj roji zdajle sodniku po glavi, ker se tako dobrohotno smeje? Menda vendar ne bo tega divjaka s hribov izpustil? E, to ne, saj je pač vesel, da ga je tako lahko dobil na sodnijo. No, če bo kmalu videlo kaj in kako! In staro se je zasukal strumno na peti in hotel oditi po Tomaža, pa se je že premislil, ker se je komaj prestopil. Obrnil se je, skremžil obraz in boječe omenil: »Da, da, tega razbojnika hočete, kajne gospod sodnik, saj sem pa varen pred njim?« Sodnik se je zahahljal, da se mu je stresel obraz, a potem je ječarja kar nahrulil: »Zakaj pa imate tako službo, če se bojite? Pravkar se je nekaj repenčil in se hvalil, kakšen junak da ste in kako ste hitro spravili tega rokomavha pod ključ, zdaj se pa nekaj otepate in se ga menda res bojite?« Ječar se je spet okrenil in s kislim obrazom odkorakal proti vratom. Sodniku se je možakar hipoma zasmilil in ustavil ga je ter dejal: »Le nič se bat, ne bojte! Sam je prišel in pač ne bo nikomur storil žalega! Sami lahko sklepate, da ni nevaren, sicer bi se pač ne bil oglasil prostovoljno na sodišču.« Hlebec je pokimal in že je odbrzel s ključi po stopnicah v pritličje, kjer so bile ječe. Najprej je pogledal pri Tomažu skozi linico in pozvignil z brki, a potem se je oglasil, še preden je odklenil vrata: »Gospod sodnik je zelo dober in tebi naklonjen! Poslej takoj pa bo zaslišal. Dejal bi, da je danes posebno dobre volje in to ni slabo zate. Le glej, da se izkažeš!« Potem je zaropotil ključ v vratih in Hlebec je že stal pred mladenčem, ki je skočil isti hip pokonci, da ga je kar vse strah in je ječar plašno pogledal okoli sebe. Počasi sta odkorakala po stopnicah in kmalu se je Tomaž znašel pred sodnikom. Ko je sodnik zagledal mladega osumljenca, je takoj vstal, mu prijazno odzdravil ter začel nemirno tekati po sobi in govoriti: »Kaj človek božji, kaj vendar počenjate? Koliko dela smo imeli zavoljo tebe, koliko potem in dopisovanja in vendar je bilo vse skupaj popolnoma nepotrebno! Zakaj se vendar nisi sam oglasil že prej?« »Po pravici povedano, neumno se mi je zdelo hoditi na sodnijo, ker sem nedolžen in pa bal sem se za svojo prostost,« je odvrnil fant in se zagledal v prijazni sodnikov obraz. »Seveda, vse je res. Morda bi ti res ne koristilo preveč, če bi bil prej prišel, kajti vsi dokazi so bili proti tebi. Ampak zdaj, zdaj je vse drugače! Da ti po pravici povem, mislil si kdo bi se bil z menoj domenil, da prideš še kaj malega!« »Kako to mislite, gospod sodnik?« V mladenčevih očeh je sijalo upanje in strah. Sodnik se je mirno vsedel in pričel osumljencu razlagati, da je pravkar prispelo iz Ljubljane zanimivo pisanje. Vrba se je namreč sam razvil v ječi obvestiti. Menda ga je pekla vest ali kaj, da je pred svojim pobegom samomorom priznal sodnikom, da je bil hmeljniškega čuvaja, katerega je udaril s kolom po glavi, da se je takoj onesvestil, a nato ga je še tolikokrat, dokler ni obležal mrtev. Ko je to izpovedal, je omenil sodniku, da mu je v ječi preveč dolgač, da pogreša svojo svobodo in da čuti v sebi kaj jetnike, kakor kakšnega zraka, ki ga je vajen in prostosti. Ker se je sodniku zdelo vse njegovo obnašanje nekako sumljivo, je naročil paznikom, da ga ne smejo spustiti izpred oči. In cigana si je res na mah spomnil raztrgati okove pesove, jih zvezal in se nanje obesil. Pa ga je paznik pravočasno rešil in zdaj čaka spet na svojo novo razpravo in na sodbo, ki bo kmalu. Tomaž se je medtem vse bolj veselil in se vedno bolj utrjeval pri svoji trditvi, da je res nedolžen. Obupal je nad lastnim življenjem, ker kot prost, naj ga brž sodijo in obsodijo, pa četudi na vešala, saj v ječi ne more več strpeti. Sodnik je umolknil in se ozrl v mladenča pred seboj. Tomaž je stal tam miren in nekoliko zardel v obraz. V njegovih očeh je sijalo veselje. Sodnik je dokončal: »No vidiš, da si res nedolžen! Zdaj te bomo pa kmalu morali zaslišati na priči. Pa zaradi divjega lova bo tudi malo trdo šlo. No, preživljati si se moral z delom, to je še tudi res. Najbolje, da se čez kak teden sam oglasiš, da te zaslišimo.« Tomaž je še vedno stal nepremično. »Zdaj pa kar lahko greš, prost si!« je omenil sodnik. Fant se je zganil: »Prav lepa vam hvala, gospod sodnik. Toda, kaj pa orožniki? Če me srečajo, mi pač ne bodo verjeli, da sem bil pri vas in ste me kar lepo poslali domov. Spet me pripeljejo k vam ali bodo pa streljali za menoj. Če me vidijo.« »Jaz jim bom takoj pisal, kako in kaj. No, čakaj, da boš brez skrbi! Potrdilo ti dam, da si prost, da nisi več osumljen umora in da naj te pustijo v miru, pa ga pokaži orožnikom, če te bodo slučajno ustavljali.« In že je dobil list papirja s sodnim pečatom in sodnikovim podpisom ter zadovoljno odšel. Na stopnicah je naletel na starega Hlebca, ki so je kislo zapelil, ko ga je zagledal: »I saj sem vedel, da mi boš ušel, pa bi te vendarle rad malo prebutal!« »I zakaj pa?« je hrknil mladenec in mu pogledal prav pod nos. A je starcu takoj izginil ves pogum v hlače, ker je kar plašno odhitel. Tomaž se je zahahljal za njim. Fant se je smejal vso dolgo pot skozi mesto. Ko je prišel v polje, je veselo zavriskal, a preden se je napotil v hrib, je zavriskal, da je odjeknilo daleč naokoli. Ko je prišel tja v hrib, ga je nenadoma zagnalo, da se je kar pognal vkreber k nji, k Veri ga je sililo, samo da ji čimprej pove, da je rešen svojega večletnega bremena in da zdaj prosto diha in upa na bodočnost. Ko se je približal Jeriševi koči, je začul na klopi pred njo glasno govorjenje. Obstal je med drevjem in opazoval ljudi, ki so tam sedeli. Takoj je spoznal hmeljniškega čuvaja in še nekega njegovega tovariša, ki sta v novih lovskih glavično obudla svojega izvoljenca. Zabolelo ga je pri srcu. Visavnika je stala proti koči na stopnicah in molčala. Oče in mati sta ji nagovarjala in jokala tiho, a srce se ji je vse bolj trdno vezalo k voljenemu sinu. »Torej se je vrnil v kočo, ti Andrej pravi,« je dejal oče in pokazal na drevje. »Pa je spet našel v njem svoj mir in upanje?« »In zakaj je to prišel, ta lovec odkrito,« je vprašala mati in se z njima pogovarjala še naprej. »Ali se je hotel vrniti v življenje in začeti znova?« A zdaj se je že vse vrtelo in ga je zaneslo. Za hip ga je obšla tiha sreča, da se je vrnil in zbližal z njimi. Potem se je takoj zgrudil na tla. »Ali so morda to znaki, pa nič ne morem? Kaj pomenijo vse pripovedovanja in slutnje?« Ko sta se znova zbrala, je Tomaž prestopil prag in jih vprašal, kako da govorijo pri njegovi odsotnosti. »Kaj naj rečem,« mu je šepnila mati, »Andreja so že ujeli in ga privedli, govori, da si ti kriv.« »Oče, moja jeza je branila se Tomaža,« »Ostani,« je dejal oče. »Ali si prišel pošteno domov z namenom?« »Drugi so mi to svetovali.« Mladenec se je obrnil. Dejal je: »Danes mi je to pokazala tudi sodnija. Spoznali so, da sem nedolžen in da je pravi krivec Vrba.« Materina žalost se je umirila, oči so se ji zasvetile. »Kaj je vendar s teboj?« »Pomiri se, ljubljenka moja! Vse je dobro! Na sodniji sem lepo opravil. Prav ta del je Vrba sam priznal uboj čuvaja, a hmeljniški Andrej mi je že pred petimi minutami obljubil, da dobim službo.« »Ali je mogoče? Potem bo vse dobro!« Nato pa je zakrila obraz z rokama in krčevito zahlipala. »In zakaj vendar jokaš?« Zdaj mu je šele povedala, kako je bil oče hud, ker ni hotela dati Andreju besede. Zapodil jo je z doma, češ naj gre kar spet služit, saj je uničila svojo in vso srečo. »Pa pojdeš za ta čas k moji materi,« In odšla sta nazaj v dolino. Tomaževa mati je bila mladenke vesela. Ko ji je sin vse povedal, je bila ganjena, da sploh ni mogla govoriti. Potem so sklenili, da pojde mladenec v službo k sosedovim, a Vera ostane pri materi, dokler se ne poročita. ==10.== Potovka Mreča je šla počasi skozi vas. Njeno dolgo življenje nosi je njeno telo po zraku, drobne sive oči so komaj gledale izza gub, zgubano obličje je podrhtevalo, ko je s kosom belega kruha v roki stopala vsa majhna ter na eno nogo šepala počasi dalje. Njene oči so iskale in klicale. Naposled je vendarle srečala kajžarico Rezo, ji pokimala ter se ustavila: »Dolgo časa nisem videla, ej, koliko jih je!« Reza, zajetna visoka kmetica, se je ustavila, dvignila z jezikom, pokazala svoje brezzobe čeljusti, si pogladila z roko svoj široki, tesni obraz in vprašala: »I kaj pa je vendar novega, Mreča? Boš povedala, saj, veš, da rada slišim!« Mreča je najprej hotela pohvaliti samo sebe, nato je s pogledom pogladila kos belega kruha, ki ga je držala v roki in omenila: »Poglej, kakšen lep beli kruhek imam. Da, pri nas je vse drugače, kot doma! Ne manjka se ga! Iz Amerike mi pošilja sestra ali koliko jih sama zasluži, ko nosi ljudem drobnarije in pisma na pošto ter jih prinaša v vas. Da, če pri nas je res dobro življenje, da malokje tako!« Reza je postala nestrpna: »Prideš, Mreča, naj vem, da si na konju! Toda ne vstajaj se na visokem nosu! Menda si mi slika povedati nekaj drugega? Na, le brž s besedo na dan!« »Nepokorščnost, nepokorščnost! Čakaj, da se oddahnem in vse povem, saj menda ne greš vodit Tisto Vero, veš, tista oglarjeva s hriba, saj veš, tista črna uboga!« »I, saj ima še čas!« »No, pusti me do izgovoriti! Veš, Vero sta starša zapodila od doma. Pri Jerihu, no, saj veš, da tista črna koča kot brlog stoji, tam pri Jerihu so jo hranili tisti čuvaj s Hmeljnikom, pa ga potem nenadoma ni več. Ampak nazadnje je pa le imela prav, da je ostala zvesta svojemu Tomažu, saj je fant že skoraj prišel prav. Samo nezgode so se mu nakopičile in bo še kar nekaj časa moral trpeti.« »Kaj ne poveš, Mreča? To je pa res velika novica. In, da si sama bila tam in videla in bi lahko povedala kakšno dobro delo, naj bo ali slabost!« Mreča je hitro stopila naprej in nadaljevala: »Zdaj lahko naš gospod hmeljniški človek vidi in konec, da se ne more več razdirati po svetu in misliti, da mu bo vse po volji.« »No, no, se bo že še izboljšalo, saj se ji bolezen vleče in menda se ji bo še. Tomaž bo zdaj bliže popravil in podaljšal. Na Jerihovem bo pa tudi vse spremenjeno. Tomažek je že pod vrhom in namerava tisto ogljarsko bajto podreti in si sezidati res dom, da bo tudi na starost prostor. Ta fant se je tako priučil gospodarjenja, da ga je vesel za premetana kova in mu dobro plačuje. Vidiš, vse se izpreminja! In zdaj bo Vera gospa, ne pa hlapčevka. Pravijo, da je mladi graščak tako vešč, da jo hoče za prijateljico.« »Daj, bodi! Mreča! To je pa bosa!« »I, pa ne! Prodam kot kupim in amen! Pa zbogom!« Mreča je bila takoj užaljena, a Rezi se je mudilo novico raznesti po vasi. Ko je bila potovka že zunaj vasi, je beli kruh skrbno zavila v ruto ter ga spravila v cekar, iz katerega je vzela kos ajdovega. Ki ga je pričela drobiti kakor za stavo: »Da, da, takole se človek zatajuje in se kaže pred ljudmi bogatejšega, samo da ga bolj spoštujejo! Beli kruhek imam tu, da ga kažem, saj je že suh in trd, da boli, a črnega pa uživam in še vesela sem, da ga imam!« Krenila je in hitela počasi v hrib. Mreča ni vedela, da sta jo že zdavnaj prehitela Tomaž in Vera, ki sta jo po bližnici mahala k Jerihovim. Ko sta prišla do koče, sta se oba prestrašila. V koči je stal stari Jerih in držal v roki svečo. Agata je umirala. Ko je zagledala hčer in njenega ženina, se je nasmehnila: »Jaz vaju vedno ljubila. Res sem omagala, da bi se pobrigala za vaju. Andreja, tvoja Tomaža sem imela rada. Na, zdaj sem srečna, ko je umrla! Samo da sta prišla.« Trenutek je presvetlila in globoko segla po sapo. »Nisem vedela, da me bo voščnica uničila, pa me bo vendarle. Zdaj ste vsi končno dobili, poskrbljeni in jaz lahko grem. Morda sem bila pa dotlej še vsem potrebna, kajti mati drži družino skupaj. Zdaj bo drugače. Bodite srečni in radi se imejte kot sem jaz vas imela. In ti božji divji lovec, ki si begal dan in noč okrog. Tudi ti bodi srečen. Zdaj se spočij v življenju, a jaz se bom v smrti. Verim, da se boš oddahnil, ker si rešen težavnih skrbi in slabih imen kakor pravijo. Novo življenje vaju čaka in Bog naj vaju blagoslovi!« Starka je s pogledom objela svojega moža. Sveča v roki se mu je tresla, debele solze so mu kapljale v sivkasto brado. Trudoma se mu je nasmehnila: »Janez, moj Janez, misli na me in kadar boš užival košček sreče, se spomni tudi na mene. Revna sva bila vse življenje in vendarle tudi srečna, saj nama je v tej koči oglarški koti cvetela ljubezen, ki je najlepše, kar sem more življenje dati! Janez, moj Janez, zbogom!« Dvignila se je nekoliko in ko je padla mrtva na ležišče. Ogljar je medtem se stisnil svečo v roke, tekel in objel svojo Agato ter jo še enkrat poljubil na ohlajene ustnice. Ko jo je spustil, je bila mrtva. ==KONEC== Cigan Vrba je umrl v jetniški bolnišnici. Dobro je hitro jetiško in pokopali so ga kar doma. Hmeljniški čuvaj Andrej je našel kmalu svojo izvoljenko. Poročil je Mežičkovo hčerko Mišo. Ker je Mežiček rad prirejal veselice na vasi, je napravil sam za svoje stražnike. Miša in Verin svatba sta bila kar skupaj, saj njen Andrej ni mogel prehvaliti svojega junaškega tovariša Tomaža. Med svati je bil tudi Jernej. Bil je vedno mrk in resen. Vsi so upali, da bo poročil krepko dekle Teklo, pa se ni nič menil za njo. Tudi je prav imel, kaj se je naenkrat pričel bolj brigati za mladenka mladi Mešičkov Filip sam. Ko je prišel iz Italije, je postal resnejši in materi je dejal, da bo dekle kar poročil. Oče se sicer gostilna, ko pa je videl, da je sin ugnan, se je dal. Ogljar Jernej je naposled ostal sam v svoji koči, saj so se Jeriševci vsi preselili v dolino k Tomaževi materi, a stari Jaka je prav tisto leto dogorel za vedno. In tako je Jernej kuhal oglje tostran gore sam. Čas ga je zasulo tudi na planine, kjer je pohajal kar več ur in premišljeval. Vesel je bil samote in vedno bolj čudno je postajal. V dolino je malokdaj zašel. Kadar pa je obiskal svoje prijatelje, se je z njimi res poveselil in se rad pogovarjal. Šele tedaj je postal zgovoren in je kaj povedal. To je bilo pa redko, komaj dvakrat na leto. In tedaj je pripovedoval o svojih samotnih urah v gozdu in na planinah, o lepoti in skrivnosti prirode, ki jo je vedno bolj ljubil in čutil v njo vedno bliže globlje. Njegova duša je bila pač vedno bliže naravi, brez katere sploh ni več mogel živeti. Vedno bolj se tali zglede v njene čare in duša mu je postajala vedno bolj svobodna in sproščena kakor mogočna planinska ptica, ki čuti v naravi vso silo svoje prostosti in moči. Kakor so bili drugi srečni ker so se poročili, tako je njemu ni bilo nič manj. Da je ostal sam, skromen kakor je bil, je imel tako slabe potrebe, da je v sebi v objemu prirode lahko zatrl še tiste drobne potrebe po družbi. V svoji samoti, v lepih planinah in tihih nočeh je našel silo novega, bogatega življenja! ntq91tvng4etb6xkrs5k0e9se6vxlku 223862 223861 2026-04-21T14:41:49Z Spela.spr 10555 223862 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Oglarji | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1937, 1938}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|WWT54CW6|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|GOPD8RRB|s=?|46}}, dLib {{fc|dlib|OLRW27DV|s=?|47}}, dLib {{fc|dlib|KXEIKU55|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|ZI7880GS|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|J4NFIO21|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|KI5W7OKK|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|1NVYJ9T1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|RDZRT0BU|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|YSHH7MG|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|U665UVQH|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|FDIORXBL|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|SEF2SPND|s=?|5}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} =I. DEL= ==1.== Krepek oglar Janez Jeriša stoji v hosti pred svojo hišo in strmi zamišljeno v visoko, na pol dokončano kopo oglja. Nič kaj dobro voljo ni videti njegov mrki obraz je ves resen. V koči črče otroci in se krega žena Agata. On jih skoro ne čuje. Večkrat, tudi danes mu misli uhajajo daleč v tujino, ki jo je prehodil, ko je bil na vojni, in je ni mogel takoj pozabiti, a tudi kasneje so se mu misli rade vračale v tiste čase. Mnogo je trpel, kakor vsi vojaki, morda je bilo prav v tem trpljenju nekaj privlačnega, nekaj posebnega, spojenega s pestnimi doživljaji, povezanimi z bolečinami, lakoto in strahom pred smrtjo, ki so je rezala iz vseh kotov, ki je bila čisto blizu in vendar je ubežal in se ji je skušal izogniti, čeprav je marsikdo z napačnim korakom, hotel se ji izmuzniti, šele tedaj padel v njen objem in se zgrudil mrtev na tla, zadet od sovražne granate ali krogle. In Janez premišljuje, povešeni sivkasti brki mu nemirno trepetajo, trde globoke poteze ob močnem, široki zgornji ustnici, se vidno globijo, zazrte do roba slabo obrite počrnele brade. Visoka postava drži pred kopo, roke počasi delajo. Ozre se in oči se zazrejo v hribovite hoste okoli redke breze v dolino, kjer se vije bela cesta, vodena v poljano, krivudajoča se za grmovjem van vijugasta, vzpenjajoča se in padajoča kakor bi oživljena v drznen zalet hotela zakriti v preobla. Jeriša premišljuje, kako je vozil tod še kot komaj dozorel mladenič polne vozove črnega oglja in se ženil v dolini pri svoji Agati, ki je bila krčmarjeva dekla, močna in silna v plečih, otroškega obraza in napol zaskrbljena. In že se spomni svojega siromaštva in svoje borbe za obstanek, za kos trdega kruha, ki ga mora zaslužiti za družino s težkim delom. Kako veselo bi se trudil, če bi ne ždela v duši skrb in ga dušila, mu pretila in ga trpinčila z gladom, saj je sam čestokrat moral še stradati, da je prislužil za druge in vendar je vedno delal, samo delal. V duši mu je vedno huje. Da, nekdaj je menil, da bo vse drugače, čisto drugače! Kako so oglarji zaslužili! Vsak je veselo delal in gradil kopo, saj je vedel, da mu bo črnuka vrgla lepe denarce, da bi to lahko marsikaj privoščil in še družino oskrbel, da ne bo lačna in strgana. Toda zdaj? Če je količkaj kopa, ki bi mu morala vreči kaj denarja, jo mora delati skoraj dva tedna, pa dobi zanjo dva stotaka, a gospodar že misli, da mu da preveč, saj gospodar mora tudi svoje zaslužiti. Pa če bi bilo potem, ko je postavljena, delo končano, ko začne zažgati, mora paziti nanjo in jo čuvati, da mu vrag ne puhne vanjo svojega dima in mu je ne skvari, kajti če bi izbruhnil ogenj na plan, je kopa uničena. Iz kope mora pa vstajati samo gost dim, siv in mračen, a če postane modrikast, je že nevarnost, da nima vrag vmes svojih krempljev, kajti tedaj so rad posveti plameni, ki kopo izžge. Janez premišljuje, zamišljeno kima in kopa, ki mu je bila včasih v veselje, se mu vidi kakor kup nesreče, ki se dviga pred njim večji in večji, višji, nekam pod oblake in ga hoče zgrušiti pod seboj, da zaključi trenutek nesobodo. »Janez, kaša je skuhana!« Trd in hripav ženjin glas se zaleti med drevje in oglarja vzdrami, da dvigne glavo in pokima. In prav ta hip ga zvok tega glasu spet znova opozori na vso revščino, ki je njegova vsakdanja spremljevalka. Kako hripav je ženjin glas! Ni čudno! V koči ni ognjišča ne kuhinje. Na tleh gori ogenj, nad njim je obešen kotliček, v katerem se kuha kaša ali kar že. Če se zaleti v hrib burja, zanaša dim po koči, da otroci kašljajo in žena hrka, ko se vsa zasolzena od dima muči okoli ognja. Včasih si je marsikateri oglar omislil poleg svoje koče, kjer je preždel kuhinjsko oglje, tudi še drugi dom za svojo družinico, marsikdo je imel skromno hišico, v katero je prihajal na oddih k svojim dragim, kakor v svetišče, ves srečen in praznično vesel. Zdaj ni več tega, zdaj se vsi mučijo in prebivajo skupaj v eni oglarski baraki. Jeriša se počasi prestopi proti domu. Če bi kdo gledal kočo od daleč, bi bil prepričan, da je večja pasja koča. Šele od blizu se opazi, da je od ene strani zakrita s hribom in pri enem koncu nizka in popolnoma nezračna, dokler je ni na drugem koncu toliko višja, da se more vanjo. Mesto vhodnih vrat vise tam stare, raztrgane, črne vreče in to čez noč zasloni gospodar vhod z dvema deskama, da ga za silo zavaruje proti vetru in stricu volku, ki se je že nekajkrat oglasil sredi hude zime. Koča je zgrajena iz lesenih kolov in desk, zamazana z ilovico in pokrita z vejami, deskami, cunjami in naposled po vrhu s suhim listjem, da mora gospodar vedno trepetati pred rdečim petelinom, če si kdaj leže v njej prižgati pipico slabega tobaka, ki mu je edini priboljšek, saj je raje včasih kak dan brez kruha kakor brez te svoje svete spremljevalke, ki ga ni zapustila še nikoli. Oglar počasi vstopi. Mali Francek, kobilar, črn kodrolasec, ves podoben svoji materi, se takoj zaleti vanj in veselo zakriči, kakor bi ga ne videl ves dan. Oče ima posebno rad, saj mu večkrat pripoveduje pravljice, čeprav nerad in skoro nejevoljen, kajti pravljičen ga druži, ker opisuje lepši in boljši svet ter boljše ljudi. Da, v pravljici si oglar niti najhujšega čarovnika in zlobneža ne more slikati za tako hudobnega kakor so danes živi ljudje. In zato vedno bolj mrzi pravljice, čemu bolj spoznava resnično življenje. In še mu delujejo pravljice lepa laž, na katero biti misli več ne mara, ker se ne more uresničiti. Jeriša se usede na posteljo. Kakšna ležišča so to? V tla zabiti koli, na nje pritrjene stare deske, na deskah cape in raztrgana ponjava, ki jo je imel nekdaj, ko je še prevažal oglje. Na teh deskah pa leži vsako noč sedem otrok, sedem malih živahnih črvičev in med njimi še najstarejša petnajstletna Vera ter on in žena, ki počivata na deskah, ločenih z ozkim presledkom. In na teh deskah sta uživala že toliko ljubezni in sta bila že zelo srečna, vedno upajoča na boljše čase, boreča se z usodo. Medtem nista sama opazila, kako je čas bežal, kako so se množili otroci in kako je bilo vedno teže odpravljati lakoto, ki se je vsiljevala in hotela med nje, na ta ozka, skromna ležišča, da bi se razšopirila med njimi in jih trpinčila, česar se je oglar bal in se zato krčevito z njo boril in rval ter delal! Često kar dan in noč, samo da jo je začasno odgnal. Jeriša pogladi Franceka po laseh, da se jame smehljati, saj mu tako lasko otrokova ljubezen. Da, oče, če je doma, se sploh rad smehlja, saj je sicer dobričina, čeprav navidezno mrk. Najbolj zadovoljno se smehlja, če pride iz mesta in je nekoliko v rožah. Toda mož ne pije za svojo dobro! Ne, ne! Ogljarja često kdo povabi na merico, saj vedno gleda bedo svojih dragih pred seboj, saj mož ni neumen in ne omejen, čeprav živi največ v hosti. Ej, nekdaj so ga smatrali nekateri znanci še za dobrega politika, toda tisti časi so že minili. Tedaj je bil Jeriša še mlad, komaj oženjen, zasuženjen že in pogled je videl pred seboj kipeče življenje. Hm, takrat da, takrat se mu je tudi ljubilo več misliti in stikati tudi preko plota ter gledati v svet in brskati in poizvedovati, kako ta svet živi in kako misli in dela. Takrat je tudi žiral časopis in se zanimal za marsikaj, celo literatura mu ni bila povsem neznana. Zdaj ne čita več časopisov in se ne briga za politična prepričanja. Še misli na svet in ljudi, toda le na tisti svet, v katerem je nekdaj živel, ne pa na svet, ki zdaj obstaja in je zanj umrl v brigi za vsakdanji kruhek. Zanj žive samo še njegovi otroci in žena in on živi zanje! To je vse njegovo življenje! Delo in skrbi! »Ali ni Jeriči še nič odleglo?« Počasi se okrene v kot, kjer leži v cunje zavito majhno, komaj dve leti staro dete, ter strmi v potnečo z velikimi, žarečimi očmi. Žena se zdrzne in skomigne z rameni: »Vročina pritiska. Težko bo kaj, Janez! Bojim se najhujšega. Kako škoda bi je bilo!« »Pa bi stopil po zdravnika, saj ni slab človek in morda pride zastonj. Rad hodi po hribih, pa bi kar mimogrede…« Agata se krčevito zasmeje: »Zapodi te bo. Morda bi prišel, toda tri zlatake bi bilo treba vsekakor pouditi že vnaprej! Kje hočem vzeti denar? Sam veš, da smo popolnoma na koncu. Kaj naj storiva?« »Izposodim si pri gospodarjevih. Morda bo prišel brez denarja. Včasih so takile ljudje čudovito dobri! Kar prime ga, se obrne in namesto okornega skoporitnika stoji pred teboj dobričina, ki ga niti ne poznaš več. Ves se spremeni in vse ti naredi, kar želiš! Da, še sem to doživel! Sicer pa grem do gospodarjev.« Mož se nagne k otroku in mu položi na čelo raskavo desnico. Kratko jo podrži, odkimava in obrne se mu zresni. Dete ostane nepremično, samo oči se zasrme v očeta in ga gledajo mirne in vročične, kakor bi ga vpraševale in prosile pomoči, ki mu je nocoj ne more dati. Oče poljubi otroka po obrazu, vzdihne in se zravna. Tedaj se začuje zunaj koče krik in vesel živžav. Ogljar stopi na prag, že se vsuje okoli njega vseh pet otrok, ki so prišli iz šole. »Tiho! Jerica je vedno slabša!« Kakor bi odrezal, umolknejo otroci in so žalostno zazro na ležišče, kjer počiva njih mala sestrica, ki so jo tako neradi pestovali in se jezili, ker jim je v počitnicah vzela toliko prostosti. Zdaj so pa vsi boje zanjo in si skrivaj priznajo, da jo imajo zelo radi. »K mizici, ukorčo umiti.« Začujejo se glasna molitev v tesnem prostoru. Ko otroci domolijo, pograbijo svoje žlice in živahni vsak svojo skledo in hitreje poženejo kašo iz velikih počrnih lončene sklede, stoječe na tesni vegasti mizi, ki ima eno nogo podprto s kamnom, da obdrži na sebi skledo. Otroci veselo zajemajo, dokler mati sega počasi v skledo, a oče še počasi. Oba se bojita, da bi jedli na zamajkani, čeprav je skleda velika, da bi komaj skočili čez njo. No, danes je vendar dosti kaše, saj otroci drug za drugim odlagajo žlice in naposled se nasitita tudi starša, ko mati naposled postrže dno. Ogljar še še enkrat ozre po Jerici, opozori otroke, naj bodo tiho in naj gredo takoj v gozd, in že hiti iz kolibe. Bolečino nezadovoljstvo ga obide, zatohlost mu leže na srce in kar trudnega se čuti, ko misli na malo bolnico. »Vendar bi šel po zdravnika?« vpraša še enkrat Agato, ki stoji pred kočo in nekaj pere. »Menim, da ni nevarnosti, vsaj tako hudo še ni, da bi se mudilo. Če ne bo odjenjalo, pa stopiš jutri.« Lesene sani, s katerimi vozi poleti in pozimi drva po hosti, zaropotajo na polomljeni stezi in Janez odhaja globlje v gozd po les za kopo. Sonce sili skozi vejevje, da ožive sence, ki se nemirno premikajo, ko se oglar zadeva ob veje in sili dalje. Breza zablešči in sijejo kakor živo vse prijazne in bele kot bi se premikale in hotele za njim v gozd. Dvanajstletni sin Tomažek se je pridružil očetu. Ko stopata počasi, se deček nenadoma ustavi, pogleda vprašujoče očeta, zardi in stisne slovo iz sebe: »Oče! Gospod učitelj zahteva, da moram kupiti zvezke. Za tri dinarje jih moram prinesti. Včeraj sem bil zaprt, ker sem prišel v šolo brez zvezkov. Tako hudo mi je bilo, saj so se drugi norčevali iz mene!« Jeriša obstane, popolgovrti obraz se mu zoži, oči se skoraj zasolzijo. Nekaj se v njem zganja. Utrnejo se jezi in spoznanje, da mora trpeti ta mali otrok no nedolžnem, in trpko odgovori: »Tudi jutri ne boš prinesel zvezkov, ker jih ne moreš prinesti. Ali si povedal učitelju?« »Ne, bilo me je sram!« Oče povesi glavo, a jo takoj spet dvigne in se otožno nasmehne: »Nikdar se ne sramuj revščine, če si pošten! Vidiš, deček moj, dan in noč delam, pa ne zaslužim niti toliko, da bi dostojno živeli; večkrat niti deset dinarjev na dan ne! Preračunaj, naj hodijo v šolo! Deset nas je vseh, kako naj živimo?« Kakor bi prešel lastnega sina, naj se ne jezi nad njim, ker mora z njim vred prenašati siromaštvo, se še milo ozri vanj in komaj slišno vzdihnil. Prišla sta na jaso. Snop žarkov se jima je vrgel v obraz ter ju obsijal, da sta zažarela. Kakor bi bliskot pregnal Jeriši mračino iz duše, mu je obraz veselo zardel. Nekaj toplega ga je trenilo ob srci in rad bi govoril, rad bi kaj govoril o trenutkih, ki jih doživlja v svoji samoti, skrit med zelenjem tihega gozda, ko se mu porajajo misli, sproščene in radostne kakor lahne ptice, čeprav jih spremlja senca njegove tegobe in skrbi. Potem mu je, da nekaj mora nekomu povedati, zaupati temu svojemu otroku, ki ga gleda, a ne razume. Se potreplja Tomažka po rami in zaupljivo kakor otrok mu pripoveduje: »Veš, sin moj, zakaj je tako hudo na svetu? Zato, ker se ljudje sovražijo, ker ne poznajo več prave sloge. Brat ubije brata za pest praznega zlata in vendar je življenje največja naša dragocenost! Nikjer ni resnične medsebojne ljubezni! Vsak hoče vse zase, vsak je sebi Bog! Toda, kaj ti pripovedujem, kaj čvekam, saj me ne razumeš in daleč je še čas, ko boš to razumel. Vendarle je vse tako preprosto in resnično, da prav zato tisti nočejo razumeti, ki bi morali.« Premolknil je in se ozrl pred križem, ki je stal na ozki stezi konce jase: »Ta je razumel in ta je bil res Bog, kajti vse je odpuščal in nikogar ni obsojal, ker je vse ljubil! V ljubezni ni treba vojske, ne drugih nadlog! V ljubezni so si ljudje bratje in v ljubezni je odrešenje!« Deček ga je zamišljeno gledal, ko se je pokrižal, nekaj zamrmral, in že sta vtonila v senco bukovega gozda, ki je vstajal pred njima vedno gostejši. ==2.== Tiste dni se je oglasil v koči zdravnik iz mesta, majhen, zategnjen gospod, ves kakor okrogljen, prijaznega, okroglega, skoraj otroškega obraza, nemirnih rjavih oči in širokega grbastega nosu, kot bi si ga sam umetno posadil nad svoja krepka, rdeča usta. Ko je prišel, spočetka sploh ni mogel do besede, umetno takega siromaštva še ni videl. In to sredi prirode, v gozdni samoti, kjer je še vse posebno čudno vplivalo nanj. Nekaj časa je stal upognjen pred vhodom kot bi se bal vstopiti v strahu, da se vse skupaj ne zruši nanj. Naposled je glasno vprašal: »Kako, da me niste prej klicali? Menda ste v bolniški blagajni? Pa če tudi bi ne bili!« Šele gospodar mu je povedal o svojem bolnem otroku. Ljudje so čudni, nerazumljivi, saj zdravnik vendar ni kaka pijavka, ki hoče samo denar in denar! Agata je molčala in plašno strmela v moža, ki je takoj pričel mrmrati nekaj o denarju, ki ga nimajo, o bogatih ljudeh, ki jih vsak upošteva, o zdravilih, ki so predraga za siromake, naravnost vendar ni upal izbesediti na dan. Zdravnik je pregledal deklico, nervozno kimkal, stokel in hitel v zakajeni sopari, si brisal oči in trzal obraz. Naposled je vendar glasno zarohnel, naj vrže kdo tiste cunje izpred vhoda, ki ga zakrivajo, da bo videl vsaj korak pred seboj in mogel vdihavati čisti zrak, ki si ga vendar silno privoščiti. Če napravi tako pot visoko v hribe. Janez že je namuznil in odtrgal raztrgano juto izpred vhoda. Zdravnik je pokimal in spet pričel ogledovati borno domovanje: »To je torej oglarska koča? Tak je torej ogljarjev dom? Kako drugače odmeva v srcu pesem o revnem ogljarju, ki ima devet otrok in mu je to za srečni rok in kako spet stiskajo na človeka resnica porazno in strahotno!« Vsi so molčali. Zunaj je divjala burja in so zašumljala v drevje, ki je ječalo in pelo šepetajočo pesem. V bližini je zacvrlikal ptič in zletel mimo kot bi se prestrašil lastnega glasu. Ogljarjeva se je nekam opravičevala: »V kočo ne pride dež, dobro smo zavarovani pred njim. A hujšega sovražnika imamo, burjo! Da, ta vražica stika toliko časa okoli oglov, da najde pot k nam, prej ne neha! Zato še danes vsi kašljamo, čeprav je že pomlad.« Zdravnik jo je bežno pogledal in se zamišljeno nasmehnil. Njene velike črne oči so se z globokim pogledom radovedno zavrtele v njegov obraz in iskale odgovora na svoje nemo vprašanje. A doktorjev obraz je ostal zagoneten, kakor živi maska se je pred znojili in kropljal in se spet sklanjal nad Jerico, glava je kimala, jezik škripal in mrmral. Vse na zdravniku je delovalo, kakor bi imel v sebi nebroj vzmetí, ki bi se naenkrat sprostili. Naposled je vstal, si jel z obema rokama čistiti obleko in boječe kakor po sebi sneti ter stikali, če je kaj umazano od oglarskega prahu. Kakor bi se splašil sam pred seboj, je zavpil: »Otrok ima pljučnico. Ne vem, če ga bomo mogli rešiti. Zakaj se vendar niste oglasili prej?« »Zato, ker nimamo denarja, ker vemo, kako je, če potrka siromak na vaša vrata,« je trdo odjeknilo iz Jeriše. Doktor ga je začudeno pogledal: »Ne bom se opravičeval, ker se mi ni treba! Toda motite se, prijatelj! Vidim, da me še niste nikoli potrebovali. Svojo metodo imam in po njej se ravnam! Bogatim rad računam dvojno, če imajo res dovolj, se ne branim tudi trojne takse, kar je res je pa res, toda revežem delam vedno zastonj!« »Sicer se pa repenčite nad menoj, še preden sva se dodobra spoznala in to ni pravi! Naj me poprej sprejmi vas dečka, da dobi zdravnika!« »Nimamo denarja,« je mrko odjeknilo iz ogljarja. »Nisem vas vprašal zanj!« Zdravnik dr. Bregnar je bil že nekoliko nejevoljen. Podal je Agati roko in začutila je v njej otlak. Hotela se je zahvaliti, a pogledal jo je ostro, da jo je umolknila. Janeza je kot za kazen preziril in že je stopal po ozki stezi med brezami. »Morda vendarle ni tako napačen ta padar,« je grčnil Jeriša in zapodil desetletnega sina Tinčka, naj gre za gospodom doktorjem in naj se obnaša lepo in dostojno, kot se je naučil v šoli. Ko mu je pa Agata pokazala stotak, je drobno zažvižgal in komaj slišno dejal: »No, kakšen človek je vendarle še dober na svetu!« Tinček je prinesel mali Jerici zdravila. Mati jih je vlivala v mala zgrbljena usteča, ji govorila ljubeznive besede, gladila znojni drobni obrazek in šepetala sebi besede tolažbe, upajoča do konca. Otroče pa ni okrevalo. Zgodnja pomlad se je spet prevrgla v zimo. Dež se je vrnil in po tem sneg, ki je hitel kot bi ga Bog sipal z vedrico. Burja je divje tulila in rohneča. V nižavi, kjer je na ravnini domoval Jerišev gospodar, lesni trgovec Drmolja, je burja napravila izdatno škodo. Več hiš je razmajala, a na Drmoljevem je kar odnesla s seboj streho in se šele potem pomirila. Tudi v hribih je tisti dan, ko je Jerica umrla, posebno divjala in lomila šibko drevje. Tiste noči pa le ni imela kot na ravnem in se je morala naposled umakniti. Umirajoči otroček je ves čas ležal mirno in gledal predse ter kakor zamišljeno prisluhoval borbi prirode tam zunaj. Mati Agata je držala ob njem lušarsko rdečo svečko. Često je že menila, da je Jerica zaspala, pa jo je spet globoko vzdihnila in povlekla zdravilo, ki ji ga je ponudila mati, zatiskala trdno oči ter se spet zazrla predse. Naposled je mati vendar spoznala, da otroško življenje res ugaša. Poklicala je druge in spet prižgala svečko, jo držala pred umirajočo in ji delala križe na čelo. Otroček je zavil oči, nekaj zašepetal in že ga ni bilo več. Vsi ogljarjevi so zajokali, mati se je vrgla na drobno truplo in ihtela, oče se je sesedel na ležišče, si zakril obraz z rokama in obtežal nepremično in mrk, kakor bi bilo umrlo vse okrog njega. Čutil je smrt iz njen dih. V ozki koči mu je bilo, da sedi tudi poleg njega in ga tišči, sili vanj, naj se umakne in mu da prostor, da ga je bolno čustvo trenutoma obvladalo in se je zgrozil tudi sam. Najstarejša hčerka, Vera, je obstala molče poleg mrtviča. Tiho si je brisala solze in strmela v bledi obrazek svoje mrtve sestrice, ki jo je ljubila, kakor jo ljubijo vse svoje drage z veliko, globoko, res požrtvovalno ljubeznijo. Da, ona je bila najbolj nežna in najrajši je imela svoje brate in sestre. Za vsakega je trepetala in se bala, če mu je pretila najmanjša nevarnost ali nesreča. Če je opazila, da je primanjkovalo jedi, se ni nikoli očitala ter je kar odhitela od sklede, da je ni preveč izkušala in ni zajemala preveč. Smatrala je za svojo dolžnost, da potrpi več kot drugi, ker je bila starejša in rada se je odpovedala vsemu. Oče jo je ljubil bolj kot druge otroke, a sam se tega ni zavedal. V vsem njenem ponašanju je bilo nekaj privlačnega, nežnega. Ko jo je Vera opazila, kako mali ptah in drugi jokajo in trpe, jo je takoj predramilo materino srce. Da, revica mama je bila vsa zbegana in potrta. Zdaj je deklica takoj zatirala lastno bolečino in skušala potolažiti mater. Potem je pomirila svoje mlajše bratce in sestrice, jim pripovedovala o Jerici, da je angelček, ki z zlatimi perutmi leta po nebu in se sprehaja pod zvezdami ter jo bodo lahko videli kot drobno iskrico, bleščečo se na Rimah cestah, kamor hodijo božji krilati gledat na zemljo. Da bi materi olajšala delo, je odhitela sama v mesto naročit krsto za otroka. Oglasila se je tudi v župnišču zaradi pogreba, kjer je zvedela, da pride duhovnik do krieža ob glavni cesti, a do tja da naj kar prinese mrtličko, saj jih bo tam že čakal. Nato je morala še k sosednjemu oglarju Jakobu, da je otroka nesel. Jakob je bil suh in visok kakor drog. Prišel je drugi dan že na vse jutro pražnje oblečen in umit, kakršnega še ni videla nikoli in so vsi Jeriševi mislili, da je ta človek vedno čist, saj se je umil komaj vsake kvartne. Jakob je bil glasen in živahen. Domneval je, da s svojimi hrupnim govorjenjem in robantenjem dela dobro voljo. Gospodinji je govoril o lepem vremenu, jo tolažil z drugimi otroki, ki jih ima, češ da jo že tebe na pretek, lagal otrokom, da mu je hotel pozimi volk odgrizniti nos, ko je pogledal iz koče. Otroci so mu verjeli. Opisoval jim je živo, mahal z rokami, se penil in kazal, kako je pomolčal razmahnil vojaš mečina, praskal po steni in kako mu je Jakob odtrli. »Pa jo kar pahnul vanje, jaz pa zadnji hip sunem vrata nazaj in se zaprem. Šele tedaj sem opazil, da sem mu pršči pripel rep, saj se je drl kakor otrok, če je tepen s palico, in skakal okoli kolibe. Pa sem vzel svoj pipce in rep odrezal. Ha, za spomin sem ga odrezal. In potem je puhni in zatulilo, volka pa ni bilo več.« »Kje imate zdaj tisti rep?« je vprašal Tomažek. »Vidiš ga, Tomaž, neumnaš! Ali meniš, da ga s seboj nosim? Doma ga imam za spomin. Pa kdo pomisli, si mislim, naj je velik in kožnat, bolj kot od lisice. Kaj se ve, če ni bil to sam bogasvaril? Pa sem ga prikvašil za rep. Ha, ha, hi! Kajne otroci, da sem tiček!« Otroci so ga gledali kakor kako čudo. Spoštovanje je raslo v njih srcih in oči so se jim kar iskrile, da so trenutno še pozabili na svojo mrtvo Jerico. Potem je Jakob šel z očetom žganico, trzal spet obrz, govoril o žganju, ki je strup in ki ga nikdar ne sme piti, da ga sam sploh ne pokusi, a če človek nosi mrliča, ga mora za korajžo, sicer mu je preveč hudo pri srcu. Trdil je, da mu je tedaj, ko nese kakšnega mrtveca, kakor bi nesel tudi sebe k pogrebu in se te misli ne more otresti, dokler ni truplo zakopano v zemlji. Počasi in slovesno je vzel žeblje in pričel zabijati krsto, vmes pa je ves čas govoril, kakor bi delal nekaj vsakdanjega, godrnjal, ko je opazil, da spet vsi jokajo in se jezi sam nad seboj, prepričan, da ni dovolj zgovoren in spreten, saj bi jih sicer pripravil do tega, da bi na otroka kar pozabili. Ko pa je hotel krsto zabiti, so se mu široke, goste obrvi namršile, a globoke rjave oči so bile kar vlažne. Trdil je, da je bila žganica tako močna, da ga je kar zasolzila, si brisal visoke brke in se skrivaj jezil, da ne more skriti svoje mehkobe. Ko se je pa naposled obrnil k njemu Jeriša in mu dejal, da Jerice ne bo več videl, da ne bo več tega malega otročka, ki je tudi njega ljubilo in ga vleklo za lase ter se mu smejalo, kadar je prišel na obisk, se je komaj še obvladal. »Nisem mislil, da si taka žleht!« je zavpil nad jokajočim se Jerico in trdo stopil iz koče, se ozrl po vremenu, se obrnil in hripavo omenil, da bo treba oditi. Vsi so se še enkrat poslovili od rajnega otročka, ga prekrižali, pobožali in poljubili. Vera je položila Jerico v krsto na prsi lepo podobico Matere božje, a mati ji je ovila okoli rok skromen lesen rožni venec. Zdaj je postal Jakob nestrpen. Glasno je vse odrinil in kladivo se je votlo oglasilo. Jakob je gledal vedno bolj grdo. Hripavo je ukazal, naj se pripravijo za odhod, dvignil je rakev kakor lahko peresce, pokimal in že je odnesel krsto v naročju. Kakor bi bil pozabil, da pojdejo za njim domači, se je kar podal po hribu. »Kam vendar drvite? Ali pozabljate, da gremo za pogrebom?« je zakričal Jeriša. Jakob je pokimal in pričel stopati počasneje. Za krsto je šla vsa družina in pobožno molila. Pred znamenjem na glavni cesti jih je čakal duhovnik, kjer je dal blagoslov. Počasi se je potem sprevod pomikal dalje. Tu in tam se je še kdo pridružil, dokler niso dospeli na pokopališče med hribi. Tenko je zazvonilo in drobna krsta je bela in v soncu lesketajoča se utopila v črni prsti. Zvonček pa je brnel in domačim je bilo, da jim mala Jerica še enkrat z drobnim, umirajočim glasom kliče v slovo. Počasi so se vračali. Jakob je postal prešeren in zgovoren, hotel jih je tolažiti, pa je opazil, da se zaman trudi. Umolknil je in zaostal. Naenkrat je čutil težo svojih štiriinštiridesetih let in postal je nejevoljen in betežen. Ko se je Janez Jeriša vračal s pogreba, mu je bilo tako prazno pri srcu. Misel na mrtvega otroka ga je bolela še bolj ko prej. Ozrl se je skrivaj na svojo ženo in opazil, da je bleda in zaprepadena. Da, še sedem sta jih imela, toda vedela sta, da jima je bila Jerica prav tako kakor vsak teh otrok draga, kakor vsi skupaj, in da bi za vsakim plaknil z vsem svojim srcem, prav kot bi z vsakim izmed njih vsakič znova umrl. Ko so se zaganjali v hrib, je pričel izza grmovja pihati veter, ki se jim je zaletaval v obraze in jih zbadal. Otroci so pričeli jokati. Bili so trudni in lačni. Vera je dvema podala roko in jima pomagala, a Jakob je enega zadil na ramo, a drugega vzel v naročje. Zdaj, ko je imel breme, je spet pozabil na betežnost. Globoko je sopihal v breg, toda oči so mu zadovoljno bleščale. Janez je bil ves resast in kakor trd in zmrznjen. Agata je tiho, pridušeno jokala. Ko so dospeli v kočo, sta se vsedla vsak na eno stran ležišča, se zastrmela predse in molčala. »Pa še večerja,« je zaklical Jakob. Iz nekega žepa je privlekel na dan limone in sladkor. Vera je poiskala lipovec in že je vrelo v kotličku. Otroci so dolgo jadikovali, zeblo jih je. Ko je zaplapolal ogenj, so se kmalu potolažili, a ko so pili čaj, so vsi čutili praznik. Najbolj srečen je bil med njimi Jakob. Zavedal se je, da jim je le on pripravil ta večer, saj bi sicer reveži prezebli in trepetajoč od mraza legli počivat. Ko je bil čaj skuhan, je privlekel Jakob od nekod velik krajec kruha in ga razrezal. Kmalu nato je odhajal v svojo kočo. Gospodinja se mu je nekaj zahvaljevala, pa ga je bilo kar sram in prosil jo je, naj vendar molči, saj vse, kar je bilo, ni bilo vredno niti besede. Ko pa je legel v svoji koči počivat, je vedel, da bo prihodnji dan brez kosila, ker je izdal zadnje dinarje, čeprav ne veliko. Toda nič mu ni bilo žal. Zadovoljen se je zvalil na svoje ležišče in kmalu sladko zaspal. ==3.== Tisto pomlad je planinsko društvo zgradilo visoko v hribih svojo kočo. Pot je peljala samo za streljaj oddaljeno mimo Jeriševega doma. Janez se je takoj oglasil pri graditelju, ki mu je rad dal delo v hribu. In oglar je pomagal graditi cesto, a ponoči je nadzoroval kope, ki sta jih zdaj gradila mati in Vera. Počival je zvečer le kako štiri ali pet ur, a bil je vesel, ker je več zaslužil. Škoda, da je ta gradnja trajala le malo časa, saj je bila cesta že poleti zgrajena in Janez se je spet umaknil v svojo oglarsko kočo ter pričel sam žgati oglje. Leto je potekalo, a vzrok, ki jo je napravila smrt male Jerice, je oglar še vedno čutil. Spočetka je ostal napram ženi star, dobri mož, a potem je postal nekam silen, dokler ni spet pričel z njo ljubimkati in se ji dobrikati. Agata ga je ljubila. Bala se je novega trpljenja matere, videla je pred seboj vso bedo in trepetala je pred gladom, a možu je bila vdana in utrjevala se mu je. In tako se je leto po smrti male hčerke mati Agata kar nekam pomladila, da jo je bil Janez vesel. Ko pa je sedela včasih sama v gozdni senci in krpala obleko za otroke, se je prestrašila žalostnih misli, ki so jo nadaljevale bolj in bolj. Slutila je, da se v njej spet nekaj spreminja in strah jo je bilo, saj je bila tako slabna in zavedala se je posledic svoje ljubezni do moža. Potem pa je spet še bolj delala. V delu je našla mnogo tolažbe in v zaupanju na Boga. Nekega dne pa je Jeriši povedala, da se spet čuti mater. Nasmehnil se ji je in bil je vesel. Ko mu je povedala, da se boji, da ima neko temno slutnjo pred nesrečo, jo je miril in tolažil, da bo vse dobro in lepo, da bodo že živeli, saj so vajeni trpljenja. Kakor je Agata spočetka kar zacvetela, je kasneje jela kar vidno hirati, da je moža zaskrbelo. Nekega dne pa ji je naravnost ukazal: »Zdaj moraš takoj v dolino k zdravniku! Odlašati ne smeš niti uro več! Bojim se zate in zanj, ki ga nosiš pod srcem!« Agata, ki ni imela posebnega zaupanja v zdravnike, ne v zdravilo, pa je rada kuhala domače čaje, se je nekaj časa branila. Ker pa Janez ni odnehal, je naposled vendarle pristala in se napotila k doktorju Bregarju, ki jo je pregledal in najprej očital, da so ogljarji hujši od vračev, saj vedno delajo vse po svoje in hočejo vedeti več kot padarji, šele potem prihajajo k zdravniku, ki naj jih leči potem, ko jih smrt že vleče za peto v grob. Nato ji je povedal, da je jetična in da jo bo skušal lečiti, toda le, če ga bo slušala, sicer bo težko kaj, saj je ilka zakopala. Ko se je Agata vrnila domov, ni spočetka hotela možu povedati, kaj ji je rekel zdravnik, saj tudi sama ni mogla verjeti, da bi bila res tako hudo bolna. Ker jo je pa le izpraševal in hotel vedeti vse potankosti, mu je omenila, kaj ji je rekel doktor in takoj pristavila, da tega niti sama ne verjame. Janez se je zahaljal in jo potrepljal po rami: »Ti si pa že jetična ti, taka krepka ženska!« Ona mu je zamolkla, da jo včasih res zbada v prsih, saj temu ni dala take važnosti. Šele kasneje je včasih zaslutila, da je morda res bolj bolna, saj je jela suho pokašljevati. Ko pa jo neke noči nenadoma pljunila precej krvi, se je resno prestrašila. Zdaj je šla skrivaj k zdravniku, ki ji je dal tudi zdravila in ji svetoval, naj nič ne dela, naj se preseli kam drugam iz tiste pasje koče, naj ima v hiši dosti zraka, to pa že mora biti v koči, naj bo v njej samo ponoči, sicer naj se je izogiba kakor kuge. Ko mu je nekaj ugovarjala, češ, da je vendar koča sredi gozda, se je razhudil in zarentačil, da je kar pobegnila. Pa še nekaj ji je svetoval doktor. Ukazal ji je, da si mora privoščiti dobro hrano, da mora večkrat jesti dobro juho in si sploh kaj dobrega skuhati. Janezovim očem nič ni ušlo. Kmalu je opazil, da je žena mnogo slabša kakor se dela. Ker je imel še ves denar, ki si ga je prislužil pri zgradbi ceste, ji je takoj dejal, da mora skrbeti zase in paziti, da naposled resno ne zboli. Prinesel ji je mesa in skuhala sta juho, ki je vsem dobro teknila. Skromna Agata se je kar bala takega izdatka in hudo ji je bilo: »Ali si mar pozabil, da si nameraval postaviti hišico na hribu?« Mož je zamahnil z roko: »Da, da, bi že bilo, vse bi se dalo narediti, če bi gradnja ceste trajala nekaj dlje. Toda zdaj imamo premalo denarja prihranjenega. Tudi gospodar bi mi lahko odstopil tisto ped sveta in mi podaril les, kar bi ga potreboval, toda saj veš, da bi ne šlo nič zastonj. Tudi tesar in zidar bi mi nekaj odnesla. Pa porabimo denar za tvojo bolezen! Boljša zdrava žena brez hišice, kakor hišica brez gospodinje!« In Agata je imela slednji dan kak priboljšek, tudi otroci so nekaj dobili, saj jih ni mogla gledati, ko so ji vsako jed sproti požirali z očmi. Prav jetična pa menda res ni bila, saj je hitro opomogla. V koči je neslej nastajala povod sreče, da se je vonj zelenja mešal z dušljivim duhom dima. Ogljarjeva je začutila v sebi novo življenje. Rada je posedala sama v gozdu. Včasih je vzela s seboj kakšnega otroka, živali pod smreko in sanjarila nekam v brezkončnost. Začutila je v sebi spet blagor materinstva, skrivnostno tajno, ki ji je prevzemala telo in jo često uspavala v sladko utrujenost. V njeni dobri duši se je porajalo nekaj ganljivega in jasnega. Čutila je veliko ljubezen do vsega stvarstva in do človeštva sploh. Često je mislila kar dolgo uro skupaj na otroka, njene misli so se z njim poigravale, njene roke so ga v duhu pestovale in negovale. Ko se je vračala v kočo, je bila čudno nežna in mehka. Gospodinjstvo je prevzela za tisti čas Vera, ki je skrbno pazila na skromni beraški dom in ga skušala napraviti vsaj nekoliko človeškega. Pred vhodom je obesila kos ponjave, ki ga je obrobila, tla je dnevno pometa in ležišča skušala za silo postlati. Poletje je bilo vroče in sonce je vsako jutro pozdravilo redko vitko brezo okoli ogljarjevine. Žarki so se spletali med zelenje, se mešali z dimom, ki se je vil iz koče in pronical globlje in globlje, le skozi nizki vhod niso mogli, previsoko so domovali in zaman so se skušali ponižati in se poigrati v mraku ogljarjevega doma. V bližini se je uselil škorc. Dan na dan je drobil svojo pesem, ki je odmevala okoli, se lovila med vejami in se sproščala. Ogljarjeva je gledala v vsem življenju prirode nekaj posebno lepega, nenasiljivega, polnega koprnenja in čara. Škorca je poslušala, kot bi ga še nikoli slišala. Njegov glas ji je bil zdaj popolnoma drugačen kakor včasih, veselina se ji je globlje v notranjosti in ji budil sama blaga in nežna čustva. Otroci so bili zdravi in veseli. Vriskajoč so odhajali v šolo in se vračali. Znojni in trudni so čutili željo za počitkom, prekinjevali so se pred kočo, se podili po hosti in nosili domov drva ter jih nalagali na breg, kjer je imela zrasla visoka grmada. Še bolj zadovoljni so pa prišli s sprehodov. Šola je bila končana, čas velikih počitnic so je namočnih in začutili so prostost neomejeno in brezskrbno, naj se čez! Vili čas dveh mesecev dolga, dolga doba, dočim starejšemu človeku mine kakor blisk. Agata je postajala bolj in bolj zamišljena in v njene vesele misli se je jela plaziti senca skrbi. Da, otrokom je treba hrane, obleke, a Janez je zaslužil slabo kakor prej. Počasi je jela pripravljati za novorojenca tudi obleke. Pripovedovala jim je, da je zagledala štorkljo, ki je neko jutro letela čisto nizko nad hišo z otročkom v dolgem kljunu in komaj, komaj, da jo je prepodila, sicer bi ji pustila dete. »Zakaj, mati, zakaj je niste pustili k nam?« so se oglasili otroci in jo prosili, naj vendar sproži tisto štorkljo, kadar jo bo videla. Pa da bo prišla potem v hišo tudi kaka dobra botra so se priporočali, saj so vedeli, da z botro pride v kočo veselje in celo kako kurjo bedrico, ki je nepoznano slastnega česar najmanj še niso poznali in so si želeli kot čudovito dobro sladico s nepopisnim okusom. In v takih slučajih se jih mati ni mogla odreči. Kar vsi so silili vanjo, jo izpraševali in ji niso pustili do besede. Oče se jim je režal, a ko mu je bilo zadosti, jih je jel poditi od matere kakor odležne vrabce: »Baaaaa! Poberite se tja, ker vas podite, le venkaj v hosto, tam je dovolj prostora! Pustite že mater naj se revica oddahne! Ta deca je odvrla v gozd, kjer je nabirala borovnice, se lovila in skrivala med drevjem, ali tekla gob, ki so se dobro počutile v dolinah.« Pred Vero je bilo Agato kar pekam sram. Dekle je gledalo mater resno in vprašujoče, a nikoli si ni upalo kaj reči. Materi pa je bilo vendar nerodno, saj je bila Vera že v šestnajstem letu in Agata je slutila, da hčerka vendarle že vse ve. Vera pa je živela tudi kje ob mater svoja posebna življenja. Spominjala se vedno jasneje, da je mati res mučenica in zazdelo se ji je, da so pač vse matere delavcev in siromašnih kmetov same trpinčene, naj ne uživajo nikoli ničesar dobrega! In smilila se ji je dobra mama, ki je bila pred njo kar nekam v zadregi. Nekaj nepojasnjenega in skoraj mučnega je ostalo med njima. Nekega dne pod mrak pa, ko sta bili slučajno sami v koči, je mladenka kar pohitela k njej in jo ljubeče objela: »Mama, mama, kako rada te imam!« Agata se je stresla in odrevenela. Začutila je v sebi nekaj toplega in sončnega. Bilo ji je, da gleda nekam drugam, ne v vsakdanje življenje, začutila je, da strmi globoko v dušo svoje prirasle hčere, ki jo razumeva brez besed, naj ji šepne, tako njeno! In solza ji je zdrsnila po obrazu in se dotaknila Verinega obličja. Hčerka jo je poljubila in se nasmehnila. Tudi ona je bila vsa vznesena. In tako sta se našli in brez besed spoznali, da ni med njima nič prekrivenega. Jeriša pa je prav tiste dni opazoval hčerko in kmalu jel misliti na njeno bodočnost in dejal je materi: »Kakor hitro pride štorklja in nam prinese novega otročka, bo treba za Vero kaj poskrbeti. Službe ji ne bo škodilo, ali bo vsaj opomogla in se oblekla. Čvrsta je in pridna, bi lahko poštenim ljudem bo morala, da si bo sama služila kruh.« Mati mu je pokimala. Da, tudi sama je že večkrat na to mislila in že pred letom bi bila morala hčer poslati za kruhom. Ni marala moža razodevati svojih čustev, saj se ji je trgalo srce, ko je slutila, da se bo morala kmalu posloviti od svojega prvega otroka in ga pustiti v svet. Materina zamišljenost je prešla v mrkost. Čutila se je vedno bolj trudna. Tako zapuščena in bedna se je zazrla sama vase. Ko je poležavala po gozdu, ji je prišlo, da je čisto sama na svetu. Sedeča na kakem štoru se je zjokala od same zapuščenosti. Ko je prisluhovala udarjanju sekir, ki so se oglašale v dolini, ji je bilo, da nekdo težko po njenem srcu, da ji črevo v notranjosti veže življenje in da ji srce polagoma krvavi ranjeno in ubito. Ko je čula padec težkega drevesa, se je vsa stresla in boleče občutila, da pada sama nekam v temo, v prepad, iz katerega ni več rešitve, in kar pobegnila je domov, kamor je dospela preplašena in tako trudna, da je kar padla na svoje trdo ležišče. Včasih je poiskala moža, ki je gradil kope. Tiho, da je ni čul, se je približala, se vsedla v resje in ga opazovala. Skoro vsega ga je gledala Janeza, ki se je trudil in delal. In spet je trla v njem nekaj svojstvenega, nekaj samega njegovega, kar jo je priklepalo, da ga je ljubila, čeprav je bilo vse sama preprostost in skromnost. Jeriša ni vedel, da sedi v bližini njegova žena in opazuje vsako njegovo kretnjo. Skrbno je polagal kolice, gradil kopo in puščal ob strani ozke lumje za odvajanje dima. Kopa je rasla in rasla ter počasi vstajala v višino. Ko jo je že dogradil, jo je vso pokril z mastiljem in zamrežil ter sem in tja položil. Toda koliko časa je poteklo, preden je bila kopa dograjena. Kar po več dni ga je opazovala pri delu. Ko je naposled vrgel skozi odprtino na vrhu nekaj lopat žive žerjavice in nanjo kratko leseno svečo, je vzdihnil in žalostno čakal, da se je vžgala. Lesenih količkov je nametal polno do vrha in skrbno oprezal, kdaj bo kopa pričela pri dnu goreti. Ko ga je Agata opazovala, ji je postalo nekam lažje pri srcu. Kako pridno je hodil okoli svoje skromne kope, kako se je trudil! Često si je z raztrganim rokavom obrisal z obraza znoj in s polzaprtimi očmi dremal v lesen kup pred seboj kakor tatovnik, ki hoče iz nezanesljive mrtve tvari priklicati življenje. Ko je kopa pričela goreti, je zadovoljno pokimal in tiho veselje mu je razsvetlilo obraz. Bil je pač oglar iz veselja in poklica. Že njegovi dedi so ogljarili kakor on, že oni so prebivali globoko v hosti in trpeli revščino, toda vendar se jim je bolje godilo. Ogljarski poklic je ostal v rodu in tudi Jerišev Tomažek je bil že določen, da postane oglar kot njegov oče. In Agata je vedela, da je Janez vedno, kadar je zagorela kopa in se je vlekel poleg nje na tla ter si prižgal svojo pipico tobaka, da je tedaj vedno pozabil na svoje tegobe. Če sta bila tak čas kdaj sama, ji je pravil, da čuti tiho ugodje in rad je gledal za hipno zadremal. Če je usnul z glavo v njeni senci, je zbuden vedno trdil, da je videl svoje dede, ki so prihajali drug za drugim, si ogledovali kopo in jo ocenjevali ter naposled zadovoljno kimajoč izginili. Trdil je, da mu tako sanje prinašajo posebno srečo in vesel je bil. ==4.== Ko je nekega dne Agata sedela sama v hosti in skozi drevje opazovala svojega moža, ki je pravkar dovršil novo kopo, se je hotela oglasiti. Toda komaj je vstala, se je spustila nazaj in obstala nepremična. Iz hoste na nasprotni strani je stopil nenavadno visok in suh cigan, potepuh, oglarja po ramenu in se mu zasmejal: »No, Jeriša, dober dan, dober dan! Kako pa kaj ti? Ali se oglje nič ne prime? He, he, he!« Janez je namrščil obrvi in se jezno obrnil od cigana, ne da bi mu sploh privoščil besedo, a tudi pustil do besede. Oče se jim je režal, a ko mu je bilo zadosti, jih je jel poditi od matere kakor odležne vrabce. Cigan pa je vsiljivo nadaljeval: »Čemu se nekaj jeziš, bratec? Saj sva vendar prijatelja, ali ne? Kaj se boš jezil nad ciganom, ki je prav tak siromak kakor ti sam!« Jeriša ga je nejevoljno zavrnil: »Zakaj me vendar ogovarjaš, saj veš, da se te bojim kakor garjevega psa? Sam veš, da te ne maram, odkar sem te videl, ko si s kolom ubil brezdomnega lovskega čuvaja, ki ti je iztrgal srno, ko si že mislil, da je tvoja!« Cigan je zarenčal: »Molči! Prisegel si, da boš molčal!« »Pretiš mi, ker si mi zaslužil smrt!« Cigan se je sključil kakor zver, ki se pripravlja, da skoči na svoj plen. Pridušeno je bruhnil z sikajočim glasom: »Boj se me! Saj veš, da cigana Vrba ne pozna šale! Če me ujamejo, bom poskrbel, da si mi branec po materi, ki je bila sestra tvoje matere, in se je zapletla s ciganom. Sam veš, da z menoj ni dobro češenj zobati!« Divje je zamahnil po zraku s pestjo, krvne oči so se mu sovražno zableščale. Agata je začudeno poslušala. Cigana je dobro poznala. Pred leti se ji je večkrat približal, ko je bila sama v koči, da ga je morala enkrat napoditi kar s sekiro. Moža ni hotela vznemirjati zaradi tega cigana, ki se ga je pač sama znala otresti, čeprav je bil tak divjak. Zdaj pa je hipoma slutila, da je možev sorodnik. Res je enkrat Janez nekaj pravil o neki svoji teti, ki je služila nekje na jugu in se je spoprijateljila s ciganom, a več ni vedela. Zdaj pa ve, da je ta cigan njegov sorodnik in morda lovecnega čuvaja Pege. In spomnila se je na divjega lovca Tomaža, ki je včasih zahajal tudi v njih kočo, ko je bežal po hostah pred zasledovalci. Da, kako buren je preživljal svoje življenje! Kar odločila se je, da bo možu vse povedala in da nikoli drugič ni umoril Pege. Češ, da so ga ljudje tiste dni videli, ko je potoval tam okoli po planinah, kjer je bil lovec ubit. In krepki živahni Tomaž se ni sam javil in skušal dokazati, da je nedolžen. Tudi očetov ni čakal, da bi ga zajeli in odpeljali ter ga odvedli pred sodnike, kjer naj bi se zagovarjal. Vzel je svojo puško ter odšel v planine, kjer se je poslej skrival kakor divja zver in s tem dejanjem še bolj potrdil sum, da je res kriv in da je prav on tisti zločinec, ki se boji pravice. Le redkokdaj se je vračal domov k materi, ki ga je ljubila in vedela za njegovo nedolžnost ter trepetala za njegovo življenje. Uradniki so povpraševali tudi pri njej, stikati okrog, pa našli samo njegove cape, ki jih je starka skrivala in pripravljala perilo in brisače, da se je okrepčal in preoblekel, kadar je prišel domov ves utrujen in zamazan. Seveda je vedno prej nastavil koga pred hišo, da je oprezal okoli in ga takoj opozoril, da je lahko zbežal, saj je oko postave pazilo budno nanj. Pa dober človek je bil Tomaž in še kako dober! Dokler ni bil osumljen, je skrbel za mater in ji pomagal. Zdaj je moral skrivati samo skrb zase in za sanje. Če je prišel k ogljarjevim otrokom, jim je vedno prinesel kako malenkost. Sicer je bil krepki mladenič vedno žalosten. Tako lep in vitek fant je bil in še mlad, pa je imel tako skvarjeno življenje brez svoje lastne krivde. Jeriša se je Tomaža smilil in najrajši bi mu vse povedal, pa ga je vezala prisega. Zato je skrbel in trpel in čutil s fantom, a sam mu ni mogel pomagati. Vrbe pa tudi ni smel izdati, saj se ga je bal, ker je vedel, da bi cigan lahko vse podnetil s samovoljnikom in še komu izmed njih uplenil življenje. Agata je vedela dovolj. Ko je cigan hahljajoč se potegnil iz žepa steklenico žganice in oglarju napil, je ona malone odšla proč domov. Zdaj se je spomnila, kako je bil Jeriša vedno zamišljen, če je kdo omenil cigana ali Tomaža, razumela je njegov molk in kar zabolelo jo je, da mož ni smel z besedo na dan. Ko se je približala koči, je začula pred vhodom tiho govorjenje. Opazila je Vero, ki je sedela pred kočo in se pomenkovala s Tomažem, ki ji je pripovedoval o življenju, kjer se je udomačil in se potika kakor divja zver ter se skriva, ker ga dolže umora. »Nedolžen sem, veruj mi, deklica!« je dejal in se plašno ozrl v Vero, ki ga je prijazno gledala. »Lepo je tam gori, toda tudi strašno, zlasti kadar zahrujejo viharji in zadivjajo bliski in strele.« Ona pa je zamahnila čez pobočje, kjer je padlo sonce čez daljne griče: »Povsod tod je lepo. Vendarle bi rada na sončna ravnina med zlato klasjem in bilje. Prijetno je tam, kjer se vrste razkošni vrtovi in prijazne hišice med drevjem. Zdi se mi, da sonce prežene vsa siromaštvo, ki ga tu gledam in trpim noč na dan! Da, tam je toliko bleščav, vse več kot pri nas, ki je vsa prepletena z gozdnimi sencami in tišino, ki je vsa zagonetna in globoka, a včasih tudi strašljiva, če se človek zamisli vanjo sredi temne noči in prižiga v gluho temo.« »Pa je lepo na teh ravninah v teh hišah in ljudje so morda boljši kot kar tam dole, je ugovarjal mladenč.« »Ali meniš? Vendar mora biti tam vse drugače! Tam je vsega dovolj in ni takega uboštva, ki nam seka kri in mozge, da trepemo pod njim kot pred silnim bremenom! A ljudje, kako naj bodo slabši? Prepričana sem, da so veseli in dobri, saj ni med njimi morilcev, ne takih, ki bi morili in obdolžili druge.« Kamenal je se ji je: »Ljudje so pač povsod samo ljudje! Morilec je bil v planinah samo eden, ta nesrečni, kdo je bil? Enkrat bova obračunala in tedaj se boji, da bi se ne spozabil. Vem, srečal ga bom in odgovarjal mi bo, pa če mu v klavrnih trgih odgovor z jezik!« Njegovo lepo obličje se je pomračilo, oči so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spreletela obraz. Njegov lahko zakrivljeni nos se je kar zavil in črte ob ustih so se zaostrile. Ko ga je mladenka pogledala, se ji je videl še posebno lep in prikupen. Tedaj je pristopila mati in zdrznil se je. Vljudno jo je pozdravil in hotel oditi. »Kam se ti mudi?« ga je ustavila Agata in ga povabila, naj še posedi in kaj pove. Toda Tomaž je zdaj kar zamolklo besed. Že je hotela Agata vse povedati, kar je zvedela, pa se je premislila. Ne, bolje, da počaka, da malo preudarji sama in mu šele potem pove vse, kar je res. »Pridi jutri ta čas k nam! Nekaj važnega ti imam povedati!« je dejala mladenču in odšla v kočo. Vera je bila radovedna, a Tomaž je samo pokimal in se poslovil. ==5.== V Jeriševo hišo se je naselila veselost. Tomažek je bil nekaj dni pri gospodarjevih na počitnicah. Stari, sivi gospodar Založkar je sedel pred hišo, držal pred seboj sklenjeni roki in vrtel palec ob palcu. Kadar je to počel, so vsi vedeli, da je mož dobre volje. Sicer je bil mali debeluh ves zamaknjen v svoje delo in trgovino z lesom in ogljem. Ogljarjev Tomažek se je pred hišo igral z njegovim Mirkom. Opazoval je oba otroka in videl, kako je bil Tomažek vesel orglic, ki jih je imel Mirko. Starec je držal svoj tolsti obraz, mežikal in stiskal ustnice ter se hipoma spomnil, da bi temu beračku napravil kako veselje. Nadeveden, kaj si bo deček izbral, če ga vpraša, kaj si želi. Poklical ga je: »Tomažek, nekaj bi ti kupil, ker si prikupen deček. Morda bi rad novo obleko? Če rečeš, dobil Tomažek, ki je sedel pred njo na trhlem štoru in izvabljal iz orglic poskočne glasove. Drugi otroci so sedeli okoli njega z odprtimi ustmi, vsi kar zamaknjeni v poskočne zvoke. In ko je videl še Agato, ki je stala v bližini in se držala na smeh, in Vero, ki je zadovoljno kimala in dvigala roko, kot bi delala z njo takt, je postal tudi sam vesel. Ko pa je prišel pod večer Tomaž, so ga hrupno sprejeli. Jeriša je moral pogledati h kopam, a Tomaž in mati Agata sta ostala nekaj časa pred hišo sama, otroci so se porazgubili, le Vera je pospravljala in nosila nekaj po koči. In ogljarjeva je omenila fantu: »Ali bi prosil mater, naj pridete prihodnji teden malo k nam pogledat?« Pri tem je bila zadregnjena in vsa je zardela kakor dvajsetletnica. »Kaj pa naj dela naša mati pri vas?« se je začudil mladenč. »No, saj poznaš njen poklic. Ona je dobra babica in skromna žena, najrajši bi jo imela.« Zdaj se je Tomaž zasramoval, ker je gospodinja pravila v zadregi in osramočen je hitel pritrjevati, da bo znal kaj priti, čeprav ne bodi več po tem opravku, ker je že stara. Ko sta prišla za strelišče od hiše, se je Agata ustavila: »Fant si, ki zna molčati. In dober človek si, saj imaš rad otroke in tudi namiriš si že naredil marsikako skromno veselje, ki ti je šlo iz srca. Menda ti lahko zaupam?« »Brez skrbi, matiče.« Agata se je resno zazrla v zaskrbljeno obličje mladenča, ki je bil vse preveč resen za svoja leta. Potem ga je skoraj glasno vprašala: »Povej mi odkrito, ali veš, kdo je ubil brezdomnega čuvaja?« Začudeno jo je pogledal: »Saj vendar veste, da jaz! Zakaj se šalita?« »Dobro veš, da ga nisi in tudi mi vsi vemo, mi bo, pa če mu v klavrnih trgih odgovor z jezik!« Njegovo lepo obličje se je pomračilo, oči so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spreletela obraz. Njegov lahko zakrivljeni nos se je kar zožil in črte ob ustih so se zaostrile. »Zakaj postajaš malodušen in obupan, če se o tem govori?« »Saj ne morem drugače! Kako naj rešim to obtožbo? Kako zagonetna je strašna in resnična, a nerazumljiva!« Agata je mirno nadaljevala: »Poslušaj in molči! Danes sem slučajno čula pogovor mojega moža in cigana Vrbe, ki se ga vsi ogljarji boje, saj je pravi strašni človek. Dinača in se zna maščevati, če treba. Nikjer ni nikoli se umaknil. Izdali, da ni on tisti zvedel. Vem, da je morilec Vrba in nihče drug! Moj mož mu je to zabrisal v obraz. Žal je, da je Janez vezan in mora molčati!« »Vrba? Vrba? O, ko bi ga mogel prisiliti, da bi se kar sam izdal!« »Morda se še vse kako preobrne, saj človek sam ne ve? Včasih se najbolj zamotana reč tako preokrene in obrne na dobro, da si niti misliti ne upaš! Toda poguma se ne sme izgubiti! Bodi močan in vztrajen, saj si vendar še tako mlad!« Ogljarjeva se je obrnila in se napotila nazaj proti koči. Tomaž je ostal sredi poti in se ves zamislil. Vrba! Vrba! In že je videl pred seboj krepnega dedca s šapastimi rokami in okroglim obrazom ter majhnimi zlobnimi očmi brez trepalnic. Če bi ga mogel dobiti v roke in ga pestiti, da bi priznal? Toda kaj, če prizna njemu? Pred pričami bi moral izpovedati svoj zločin! Vse bi moral povedati pred zanesljivimi ljudmi, ki bi ga v to prisilili! Toda kako? Bolj in bolj se je pogrezal v premišljevanje, da je skoro pozabil na pot in se je šele predramil, ko je bil že na robu gozda. Hitro se je okrenil in se napotil proti koči v samotno dolino, kjer je živela v zapuščeni grapi njegova stara mati in ga pričakovala vsak dan polna hrepenenja, saj je bila ona bolj kot vsak drug prepričana o sinovi nedolžnosti. Okoli ogljarjeve koče so pa veselo pele orglice. Glasovi so se razlegali med belimi brezami in vabljivi, so se spajali s šelestenjem drevja in se vračali in dosegali uho ogljarja, ki je kuril svojo kopo. Nebote se je jel veselo obračati po taktu in se naposled smejati samemu sebi. ==6.== Ogljar Jernej Hudnik je v sosednjem hribu, za dve uri oddaljenem od Jeriševe koče, sedel na starem panju in se kar tresel od razburjenja. Nekdo mu je ponoči razmetel že tretjo kopo. Kadar jo je pazil in oprezal, ni bilo nikogar, a kakor hitro je pustil kopo v nemar, jo je našel zjutraj razrito. »Sam hudič mi kopo razmetava!« se je jezil, a vendarle ni mogel verjeti samemu sebi, da bi bile take tajne sile vmes, čeprav ni po več dni videl človeka. Premišljeval je in iskal svojih sovražnikov, pa v spominu ni mogel izslediti drugega, kakor cigana Vrbe. Da, Vrba si morda maščuje! To je njega kar sovražilo, saj je poznal ogljarjevo prenašanje in telesno moč ter se vedno jezil nanj. Kolikokrat je cigan upal na dobro zajetje plenika, nastavil zanko zajcem in srnam ter se veselil plena. Pa je moral požirati večkrat same sline, kajti ko je prišel po svojo žetev, je našel vedno prazne krvave sledove. Vedel je, da je bila žival ujeta, pa mu je nek nepridiprav odnesel plen z zamkami vred. Jernej se je vznemirjeno videl, kako cigan zavoja divjega lova: »Kaj naj ga vlečem pred sodnike in potem še sam pričam o njem?« je dejal, saj se je bal, da bi naposled bil tudi sam osumljen, da stika za zankami in odnaša plen, namesto da bi že vse skupaj razkril. Da, naposled naj se njega obdolži tatvine divjačine, saj se kakršna zaječa res ni branil. Hm, koko drob, samo malo žlico nastavim, pa imam slastno zajčjo pečenko! Kdo naj bi jo zametaval? A poleg vsega bi si nakopal še hujše sovraštvo cigana Vrbe. Če se ga sicer v odkrito borbo ni bal, toda poznal ga je in vedel, da bi mu lahko zahrbtno kaj storil. Krepki Jernej, ki je bil silen in močan, da bi zmagal bika, se je raje izogibal ciganu. Le ko ga je nekega dne ležeč za grmovjem opazoval, kako se je priklatil in nastavil zajcem, mu pečenke ni privoščil, češ da tak razbojnik niti oka ni vreden, ne pa poštenega zajčjega mesa. In tako je poslej Jernej večkrat jedel zajčje in srnino meso, čeprav se ni sam nič trudil zanj. To je pač poskrbel Vrba, ki je pridno nastavljal zanke, klel, kadar ni ničesar našel, in vendar vztrajal. In tako je bil zdaj Hudnik do dobra prepričan, da mu drug ne more kop razdirati kakor cigan. Pošteno se je razhudil. »Jaz njemu razdiram zanke, a on meni kope! Toda velika razlika je, bratec moj mili! Tvoje zanke so hitro nastavljene, a moje kope gradim in gradim, da sem ves črn! Sicer pa mreža nastavljena vendar ne more kar zagotovo misliti, da mu jaz hodim v njo, saj me zasačili še nikoli niso!« Jernej pa je bil vsega tega kar naenkrat dovolj. Bil je mož dejanja, in kadar ga je zgrabila njegova prava jeza, ni prav nič več okleval, pa četudi mu je šlo za glavo. Ko se je zmracilo, je pograbil svoj korobač, si nataknil pipo in jo počasi vtaknil proti kopi, ki jo je tiste dni zgradil. »Tako moram storiti, kot bi se sploh ne nameraval strašiti! Mreža pač pazi kje in opreza name! Danes ga pa moram prestrašiti! Ampak revež bo, ubožec, če pokusi mojo gorjačo, se je jel hahljati.« Iz ogromnega temnega kupa je vstajal siv dim in že od daleč pozdravljal ogljarja, ki je zadovoljno kimal. Trikrat je obšel kopo, si jo pazljivo ogledal in pokimal ter kar glasno dejal: »Dobra si, kar domov jo mahnimo! Vraga, menda vendar še znam graditi kope, da bi mi jih veter ne podrl. To je že kar otročje!« Počasi se je napotil nazaj v goščo, toda napravil je samo kakih petdeset korakov in se ustavil v gostem grmovju, se še enkrat pazljivo ogledal in se vlegel na tla, kjer je mirno obležal. Počasi je vzhajal mesec. Mehka bleščava se je razlivala čez pobočje, zavalovala vise in objela strmino ter poljubila zamaknjene breze, ki so skrivnostno šepetale v jasno noč. Jernej je pred leti kot dvajsetletni mladenec zelo rad sanjaril v prirodi. Bil je zaljubljen v lepo Malko, ogljarjevo hčer iz sosednjih hribov, ki jo je premožni gospodar in jo pustil v sramoti, da je zaradi pomanjkanja umrla. Zdaj mu je bilo štirideset let. Značaj se je poslej ogibal in mnogo je delal in sameval. Postal je nekam čudaški. Tovariši so ga zelo spoštovali, saj so vsi poznali njegovo silno telesno moč, ki je na preproste ogljarje močno vplivala. Sicer ga pa sploh ni mogel človek sovražiti, saj je bil res dober in miroljuben. Le razsrditi se Jernej ni smel. Tedaj je bil pravi Gorenjec. V svoji besnosti ni poznal nikogar in često se je potem kesal, če je kaj napačnega storil. Njegova sreča, da se slepa ni razljutil in je ostal hladnokrven in miren, ko so že vsi vzkipeli. Zdaj je slonel v mahu, premišljeval in kimal predse. Spomnil se je, kako so ga tudi sam kot petnajstletni fant čakrat šle petkrat s cigani, ki so ga zvabili s seboj, ga hoteli naučiti krasti in mu vsiljevali nevesto. Pa se jim je smejal in neke noči pobegnil od njih. Kasneje se je zagledal v svojo Malko. Ko mu je umrla, je šel k vojakom in v vojsko. Ni se ogibal krogla, a niso ga marali. Zdrav se je vrnil v svoje hribe. In bilo mu je, da vidi v mesečini vse slike svojega trpljenja in tudi svoje sreče. Vedno jasnejši so vstajali spomini in rasli v jasnini nad njim. V svetlavi se je bližala Malka, ki je ni nikoli pozabil in ji je vse odpustil. V drevju je zašepetalo, kakor bi se pritaje oglasila in zaznalo je njeno prosojno obličje. Ogljar se je blaženo nasmehnil in stegnil roko ter se predramil iz svojih sanjarij in obstal negiben, saj je prav tedaj švignila mimo njega senca. Ko je prihajajoč dospel do kope, je bil Jernej že za njim. V mesečini je takoj spoznal cigana Vrbo. Vrba je obstal pred kopo in se zarežal: »To boš še klel, ko boš videl svoje delo uničeno!« »Morda pa ne bom!« Že je začutil klešče, ki so ga zgrabile za vrat. Hotel se je otresti, a ogljarjeve roke so ga še bolj stisnile in začel je njegov sikajoči glas: »Ti capin nemarni, mi noč delaš tako škodo! Priznal sem ti, a zdaj ti ne bom več, kajti bojim se te! Če te pa enkrat zlomim, ti polomim brez usmiljenja rebra, da veš!« Vrba se je zasukal in se obrnil spretno kakor mačka in zgrabila sta se kakor dva medveda in se pričela metati. Jernej je dobro vedel, da cigana divjak nadkriljuje, vendar ga ni hotel takoj vreči, temveč ga je pustil, da se je na vse kriplje trudil, da bi ga treščil ob tla. Vrbi so nabreknile na vratu žile, kri mu je udarila v obraz, oči so mu zakrvavele. Tedaj se je Jernej glasno zakrohotal: »Ti revež se boš metal z menoj!« In njegove lopataste roke so spet stisnile Vrbo kakor primež, da je trenutno zakolebal in potem odletel v mah. »Naj ti bo! Rekel sem, da te ne bom tepel, čeprav sem prinesel gorjačo s seboj za tistega, ki mi podira kope. Da si tako zloben, si kar nisem mogel misliti!« Cigan je vstal, škripal z zobmi in odšepal v hosto. »I, kaj se vendar jeziš?« se je tedaj oglasil Tomaž, ki je prisopel po stezi od druge plati. »Ta capin ciganski mi je že tri kope razmetal!« »Pokažem mu!« je zarentčil Jernej. Tomaž se je namuznil in potrepljal očaka po plečih: »Meni je šele naredil škodo. Takega vraga mi je zagodel, da ga imam za zmerom dovolj!« Jernej ga je vprašaje pogledal. Tomaž je prijazno nadaljeval: »Niti zaupati se ne smem nikomur in se z njim posvetovati. Tebi bi že povedal, saj si molčeč in pošten. In ti si morda tudi res edini, ki bi mi lahko pomagal.« »Kako naj ti vendar pomagam jaz samotar?« se je začudil ogljar. Tomaž mu je vse povedal o umoru. Jernej se je praskal po glavi in kimal, premišljeval je in napenjal možgane, a takoj mu ni padla nobena pametna na um: »Vedel sem, da ga ti nisi! Zdaj bi bilo dobro tega vraga prisiliti, da bi priznal, seveda bi bilo dobro, pa še kako! Toda na kak način naj zločinca prisiliva?« Tomaž se mu je poklonil: »Moder si in močan, da bi ga lahko zmlel v prah. Svetuj mi vendar in pomagaj!« Jernej je šel in še kimal, se drgnil po debelem, močno zapečenem nosu, skrčil dolge resaste obrvi in kranil zarjaveli obraz. Naposled je stisnil iz sebe: »Zdaj še ne vem ničesar, nobenega izhoda ne najdem! Toda čakaj, da se prespim! Morda se vendar spomnim kaj pametnega; saj velikrat pride misel sama od sebe, pa se oglasi! Počasi pa ne bom, kajti tudi meni je ta cigan gorak! Pa ti morim večje človeka, a drugi naj trpi zavoljo njega. Jaz bi tako ljudi kar brez sodbe pobesil! Potem bi se vsi vasi premislili in bi ne morili!« ==7.== Stari lesni trgovec Založkar je umrl ravno pravi čas. Na srečo je bil življenjsko visoko zavarovan, da sta bila sin in žena preskrbljena. Prav tisti dan, ko je prišel eksekutor, da bi mu prodal, ga je že dopoldne zadela mrtvica. Vse njegovo veliko posestvo je odkupil trgovec Mešiček, ki je bil moder, mlad in podjeten človek. Imel je že prej v bližini Založkarjeve svoje ogromne hoste, a zdaj je še Založkarjeve prikupil. Takoj prve tedne je svetoval svojim uslužbencem, naj priredijo svojo veselico. In drvarji in ogljarji so se res zedinili, ker je gospodar silil, naj se odločijo: »Le brez skrbi naredite rajanje! Založil bom denar jaz, a potem mi vrnete! Dobiček bo pa ves vaš, jaz ne maram ničesar!« Mešiček, ki za delavce ni bil slab gospodar, si je od veselice obetal posebno spremembo. Upal je, da bo lahko svoje mestne prijatelje, ki so bili pač nami razvajeni, kar presenetil. Tudi svojo sestro Minko in njene prijateljice je pregovoril, da so se začele zanimati za prireditev in so hotele pomagati kolikor mogoče. Mešiček sam je pa koval načrte in premišljeval, kaj in kako bi vse uredil, da bi bilo več zanimivosti in privlačnosti. V široki dolini med hribi so se pričele priprave. Minka in njene tovarišice so prihajale sledeči dan z vozom na trato, pregledovale dol, svetovale in ukazovale ter privabile s seboj jed za delavce. Vsi, zlasti ogljarji, so bili veseli, saj se jim tako še nikoli ni godilo. Drvarji so postavili iz debel visoko zračno lopo, podobno staroveški gradiščni. Vse je bilo preprosto in čvrsto izdelano, saj je nadzoroval delo bistroumni mladi inženir Slivnik, ki je nekega dne omenil tudi Jeriši: »Tako zanimivi ste ogljarji. Dajte se no že vi postaviti in naredite kaj svojstvenega!« In Jeriša se je spomnil, da bi napravili v kotu visoko kopo, ki bi jo zažgali na veselici, a poleg nje bi postavili beraško oglarsko kočo. In Jeriša je to dejal tovarišem, ki so bili takoj zadovoljni. Lotili so se posla in zgradili kopo, ki je imela skoraj deset metrov v premeru. Težko so jo gradili in potruditi so se morali, napravili so zanjo poseben oder. Naposled je stala tam popolna in lepo okrogla. Zamašali so jo z ilovico in jo potem pokrili s travnato rušo, da je bila videti kakor hribček. Dan veselice se je bližal. Vsi so ga željno pričakovali, a najbolj Mešiček sam, saj je povabil mnogo odličnikov. Veselični prostor je bil popolnoma spremenjen. Razni paviljoni so se smehljali med drevjem, zastavice so štrlele, povsod je sijalo cvetje in umetno zgrajeni grad je vabil s svojo senco in blagom in dobro založenimi shrambami. Preden se je tisto nedeljo pričelo slavje, je hotel Jeriša odvesti ženo in otroke v oglarsko kočo na veselici: »Naj si gospod ogledajo, kako je vse v resnici! V koči boste tu sprejemali boste še bogate, da bodo vsaj videli naše pravo siromaštvo, ki ga pač poznajo menda iz knjig, ali še to ne!« Pa se je uprla žena in tudi Vera. Naposled je Jeriša odvedel samo svoje najmlajše. Pa se je med potjo spomnil na gospodarje. Tako skrben je bil in dober ta gospod Mešiček, morda mu ne bo prav, da privede s seboj te zanemarjene otroke? Ko je prišel na veselični prostor, je našel vse še bolj spremenjeno kot doslej in vse praznično in veselo. Mladenke so šele zadnji dan okrasile svoje stojnice z vencem in vso uredile. In ko je stopical okoli in videl same srečne obraze, mu je postalo kar nekam nerodno. Tedaj se je oglasila gospodarjeva Minka, ki je prihitela od nekod in se naenkrat znašla smehljajoča se pred ogljarjem: »Janez! Veste kaj! Otroke bi bili pa lahko doma pustili in prišli z ženo in Vero, ki je prikupna in lepo dekle! Ali jim ne privoščite trohice veselja? Pa tudi svoj delež boste dobili, nikar ne mislite, da je bil vaš trud zastonj.« Jeriša je zadregnjeno molčal in nekaj cincal, a povedati ni mogel nič pametnega. Minka ga sploh ni poslušala. Povabila je otroke s seboj in napotila ogljarja, da mora nazaj v hrib po ženo in hčerko. Minka je dala deco v oskrbo neki znani kmetici, ki je prišla radovedna na veselo rajanje ter je bila zadovoljna, ko ji je gospodarica stisnila v roko nekaj drobiža in za otroka pečene štruklje. Minka je takoj zaposlila tudi Vero, ki je bila še dokaj lepo oblečena, a mati je dobila nazaj svoje otroke in se kmalu znašla med drugimi svojimi znankami, ki so jim določili poseben prostor, kjer so jim postregli brezplačno. Zasmrdela je podoba, temna krajinska zgradba je zasijala. Črna kopa je bruhala dim, a najprej so začele žvižgati iz nje kušaste rakete. Gospoda se je čudila, ogledovala neobičajno stavbo in kopo, postajala pred oglarsko kočo, a vanjo ni stopil nihče, kajti ni se jim videlo umestno kvariti si veselja s pogledom na bedo, ki je itak povsod na svetu dovolj. Jernej je pomagal pri oglarski kuhi. Oblekli so ga v bele halje in kuhal je v velikem kotlu roženko, tovariši drvarji so kuhali guljaž, a nadzoroval jih je strogi kuhar iz mesta, ki je z visoko belo kapo na glavi ves rdeč in gladek slišil prikazen Miklavža, ki si je za večerjo dal obriti brado. Temu Bineču pa, ki je služil že v hrvaških šumah in je znal peči tudi peščenke na ražnju, je ves vrtil velik raženj in kar požiral vonj debele pečenke. Ljudje so se izvrstno zabavali. Mešiček se je pokazal umirjenega. Ukazal je dati vsem delavcem jedače in tudi piti, da se je povsod razvila dobra volja. Veselica se je obnesla in gospodar sam res ni maral dobička. Odračunal je stroške, a ostanek je razdelil delavcem in tudi Janez je dobil kar dva stotaka, ki sta ga tako osrečila, da ju je nekaj časa držal pred seboj in strmel v gospodarja, ki je že menil, da mu je dal premalo in mu je pridajal še enega, češ da bo zato za nameček nekaj napravil, ker delavci morajo vsekakor dobiti kak dinar več. Ko se je hotel Jeriša zahvaliti, je Mešiček že odšel dalje, a zatrdil mu je, da je to pač samo povrni račun, da pa vsekakor dobi še kakega kovanca, ko bodo vse natančno preračunali, kar pa zdaj na veselici ni mogoče. Hotel se je pač tudi v tem pokazati gostom, ki so opazili vsako njegovo kretnjo in ga hvalili. Ker so bili nekateri njegovi boljši odjemalci, jim je to dobro delo in v tej njegovi kretnji so videli nekaj praktičnega in obenem tudi res človečoljubnega. Še dolgo v mrak so se ljudje veselili, a godba je zvonila in jim vabljena na trdni smrekovi oder, ki so ga postavili tišči nalašč za plesalce in vsega okrasili z zelenjem in zastavicami. Gostje so se razšli šele proti jutru, vsi veseli in židane volje. * Med tem ko so se ogljarji in drvarji zabavali, ko je doneča poskočna melodija veselih polk z gore in dol ter se zaletavala v hribe, od koder je spet odmevala nazaj, je cigan Vrba čepel v hosti pod staro bukvijo in poslušal. Nekaj besa ga je sijalo v očeh in divje je stiskal pesti in zobe. Grizli sta ga zavist in jeza. Kako so srečni nekateri ljudje! Še ti bedni ogljarji so danes počaščeni in imajo svoj veseli dan. Pri polnih mizah sede, se vesele in še plešejo povrhu. Postavili so si svojo veliko kopo, ki so jo pod vrhom okrasili s pisanimi papirnimi trakovi, da je videti kakor mogočna zelena pogača. On pa sameva in trpi. Še tiste zajčke, kar jih nalovi, mu pred nosom odnese Jernej, ta hudobni dedec, da bi ga strela! E, mu bo že pokazal, da, pošteno mu je že zagodel, saj cigan ne bo pozabil, kako ga je zadnjič treščil ob tla kakor mlado ščene! Da, kaj takega se ne pozabi, preden se človek do maščuje! Hipoma se je spomnil, da ta večer Jernej pač ne bo doma in da bo prišel zelo kasno, če sploh pride. Kmalu prične pred seboj kovati načrt. Potem se počasi dvigne in gre proti Jernejevi koči, ki leži v hribu tiha in mrtva, slično mrki krti. Nekaj časa čaka, a potem se opogumi in že je pri vhodu ter skuša vstopiti. Stara iz neobdelanih desk zbita vrata so pritrdna s kavljem. »Ni ga doma!« ugotovi Vrba in zadovoljno pokima. Potem počaka, da se popolnoma zmrači in prične nato s svojim delom. Kočo hoče podreti, pa mu ne gre od rok. Jernejevo delo je pač trdno. Pa je uvidel, da bo kočo kar zruval, odbil deske in zmetal vse na kup, podložil dračje in zažgal. Zdaj se spomni, da ima Jernej v koči vsaj nekaj, kar je kaj vredno. Upre se v vrata. Kavelj znotraj odjenja, cigan ga zunaj zasuče in skoro telebne v kočo. Brž se jame ogledovati. Jernejeva suknja visi tam. Stara je in kar zdelana, menda jo je podedoval še od deda, a dobra bo. »Le kje ima ta vrag puško? Mora jo imeti!« roji ciganu po glavi in stiká okoli, pa je ne najde. Neutrpen postane, vzame količek za kuhanje polente in nekaj posode ter z vsem odhiti v grmovje, kjer posodo zakoplje, a plašč si kar obleče. Vrne se in prinese kup dračja in listja, naloži vse na Jernejevo ležišče in se reži: »Nocoj bo pa mesto tebe tu počival rdeči petelinček, ki te pač ne bo preveč razveselil! Toda, kaj hočeš, brate moj ljubi, se boš pa nekaj tednov potepal po hostah in prenočeval na prostem, boš vsaj spoznal kakšen revež je Vrba!« Že je prižgal bakljo in zanetil. Ko je videl, da ogenj prijema, je odšel iz koče in jo skrbno spet za seboj zaprl in zaklenil. Dokaj daleč proč se je vrgel in počakal, da je videl, kako je plamen švignil kvišku. Zdaj so se mu oči zasvetile od veselja, z divjim užitkom se je njegovo življenje vpijalo v plamen in najrajši bi vriskal, ko je gledal uničenje uboge koče. Ogenj je zalival z vso silo in obsvetlil tudi cigana, ki se je zdajle spomnil, da bi lahko zadel goreči ves rod in bi naposled v ognjenih plamenih že lahko izgubil on sam. Takoj je vzel pot pod noge in tekel kakor mlada srna po stezi vedno dalje in dalje. Res se je vnelo tudi nekaj grmičevja v bližini koče, ker pa ni bilo vetra, je ogenj pričel pešati in je naposled izplahnel. Jernejevo kočo pa je izginila v njegovem objemu in ostal je za njo samo kup pepela. * Ljudje na veselici niso opazili ognja, saj je koča stala na nasprotni strani hriba. Kvečjemu je kdo opazil dim, a vsak si je pač mislil, da gori kaka kopa, saj hujšega ognja ni bilo videti. Ko so se ogljarji pozno ponoči vračali domov, razen Jeriše, ki je pač moral zaradi otrok že prej v svojo kočo, jim je prihitel nasproti Tomaž, ki je zasopljen Jerneja ustavil: »Prekmalu sem prišel nocoj k tvoji koči! Ali veš, kaj se je zgodilo?« Jernej se je takoj zavedel, da mora biti nekaj posebnega, saj bi sicer divji lovec, ki se je ljudi zelo ogibal in se tudi bal, da ga zgrabijo orožniki, pač ne prišel tako daleč v dolino. Radovedno je pogledal prišleka: »Povej no! Ali je ta ciganski zlodej imel kremplje vmes?« Tomaž je pokimal: »Da, Vrba! Kočo ti je zažgal. Dobro je moral zanetiti, da je pogorela do tal.« »Huditič!« je zaklel ogljar proti svoji navadi in se prijel za glavo. Spomnil se je na svoje prihranke. »Nisem bogat človek, toda samec sem in nekaj malega sem si prištedil. Menda mi ni hudobec upepelil tudi mojega denarja?« »Če ga je našel v koči, ga je pač sam vzel, sicer je gotovo zgorel, če si ga imel nezavarovanega.« Jernej ni odgovoril. Oba sta se podvizala vkreber. Žalostno pogorišče ju je sprejelo. Še se je vil iznad njega dim, a koče ni bilo nikjer. Jernej je prostor preiskal in pogovoril, kjer so je koča, začela. Od vhoda je naštel pet korakov. »Tule v kotu je bil kamen v tleh. Morda ga ni premaknil?« Z vejami sta pometla tla in dospela res do kamna pod pepelom. Odomila sta debelo vejo ter ga skušala dvigniti, kar se je močne mu ogljarju kmalu posrečilo. Pod kamnom je ležala umazana stara cunja, ki jo je Jernej odvili in se zasmejal: »Denarja vendar ni dobil, pa tudi upepelil ga ni! Zdaj bo že šlo … Čakaj! Ali nisi rekel, da si ga videl takoj potem, ko je ogenj zaplapolal?« »Seveda! Saj sem ga celo opazoval, ko se je še enkrat vrnil, vrgel v ogenj jelševo vejo in zakričal: »Le vse pogori koliba črnega vraga!« »Naznanim ga!« je zakričal ogljar, a potem se je gromko zasmejal in poudaril: »Da, vidiš! Sicer ti ne boš mogel za pričo, ker bi te takoj zgrabili. Toda če povem, da imam priče, ga bodo orožniki pač sami poiskali, ko jim povem kar naravnost, da je samo on požigalec! In tedaj, ko ga primejo, lahko povem tudi, da je prav on morilec brezdomnega čuvaja Pega. Ko bo v rokah pravice, pač ne bo nevaren in se ne bo mogel zanašati nad Jerišo, ki ni kriv, da se bo vse razvedelo.« »Prav imaš! Toda orožnikom moraš vendar reči, naj mu ne povedo, da si ga ti naznačil,« je omenil Tomaž. »Zakaj pa ne? Ali se ga tako bojiš? Meni je svoje pač naredil in več mi ne more!« »Ne, ne bojim se ga! Ampak meni se kar dozdeva, da ni popolnoma pri zdravi pameti, naj bi sicer pač ne ravnal tako!« Jernej se je zarežal: »Če je norec, naj ga zapro med norce. Če je pa hudodelec, naj bo obsojen, kakor je zaslužil!« Tomaž mu je smehljaje pritrjeval. Potem ga je vprašal, kje namerava prenočiti. Jernej je brezbrižno zamahnil z roko: »Hosta je moj dom in tu lahko prenočujem, dokler ni mraza. Potem, preden pritisne burja, si bom že kaj postavil. Ponoči mi bo lažje pomagati graditi, kadar bo jasna noč, saj tedaj ne bodo menda orožniki stikali okoli.« »Pa bi šel nocoj z menoj?« ga je povabil Tomaž. »Pa grem, saj sem radoveden na tvoj dom,« je odvrnil Jernej in se okrenil. Počasi sta odšla čez hrib v drugega in čez drugega v planino, ki je visoka in ponekod sijala v mesečini. Zaiskrile so se pred njima poševne strmine, sive in sovražne so strmele z vilave kakor skrivnostni obrazi okamenelih velikanov, vstajajočih iz nedavne davnine. Visoko med skalami se je Tomaž ustavil. Skozi ozko razpoko sta se splazila globlje med skalami. Razpoko je divji lovec spretno zamaskiral z majhnimi kamni, ki so tvorili navidez nekako celoto. Nekaj časa sta se plazila med skalami, dokler nista prišla do nizke police, zlezla nanjo in se potem spustila globlje ter se znašla v ozkem koritu, iz katerega sta potem prišla še niže v dokaj prostorno dolino. »Doma sva,« je dejal Tomaž. Jernej se je ozrl. Pred seboj je zagledal skromno ležišče in na dveh kamnih desko, ki je pač služila samotarju za klop. »Torej tukaj se moraš skrivati po nedolžnem?« Tomaž pa je pomolil Jerneju desnico in mu nekam svečano dejal: »Pozdravljen ti prvi v mojem domu, kjer razen mene ni bilo še nikogar!« Usedla sta se. Lovec je iz nekega kota prinesel trdo zaprto leseno skrinjo, iz katere je vzel kos slanine in kruh, a iz deske je izkopal steklenico jabolčnika. »Pokrepčajva se! Moja zaloga je skromna, saj veš, mati je siromašna, krasti pa ne maram! No, počasi bo že boljše, samo da bi našel spet nekaj ljudi.« Tomaž je povabil Jerneja naj bliže. Tudi sam se je ulegel na trdo ležišče in kmalu sta zaspala trdno kakor ubita. ==8.== Cigan Vrba je ostal predrzen kakor vedno. Ker je bil za svojo osebo prepričan, da ga nihče ni videl, ko je zažigal, se tudi ničesar ni bal. Orožnikom se je sicer vedno izmikal, toda bežal ni nikoli pred njimi, saj je vedel, da mu zaenkrat ne morejo do živega. Nekega dne pa je srečal Jerneževo Vero na gozdni jasi. Kar obstal je. Šestnajstletnica ga je ravno očarala, kakor bi jo ne bil prej sploh opazil. Prišel je z njo kramljat, a ona mu ni niti odgovarjala. Vera, ki se ga je zbala, je hitela domov, a vsiljivi Vrba jo je kar spremljal in ji govoril razne neumnosti, ki jih ni niti razumela. Ko sta prišla do prve kope, se je oddahnila. Zagledala je pred njo svojega očeta. Jeriša ni cigana niti pogledal, rekel je ukazal hčerki, naj počaka pri njem, da gresta skupaj domov. Vrba se za Janeza ni dosti menil. Ker pa Vera ni hotela sama naprej domov in je obstala, je pričel govoriti Jeriši o njej, češ da sam ni vedel, kdaj je dorasla, da je postala prava lepotica, da je res še dozorela in se je on zagledal vanjo. Pošteni Jeriša je pred predrznostjo zbledel in najraje bi ga udaril, pa se je premagal, ker je poznal cigansko maščevalnost. Odgovoril mu pa sploh ni, temveč ga je samo jezno ošinil z očmi: »No, no, kaj se tako jeziš? Mar ni prav, da pohvalim hčerko? Vendar bodi in se skrivaj jo v svojo umazano kožo! Tako deklico mora med svet, da se kaj nauči in da kaj vidi! Z mano bi šla družit! Spet bi se lotil svojih citer in povedel bi te okoli! Ali bi ne bilo lepo in prijetno?« »Glej, da zgineš!« je tedaj kar zarjul ogljar in dvignil debelo poleno. Mladenka se je stisnila za očeta in sama se je zazrla cigana mirno in resno: »Zakaj me ne pustite pri miru? Kaj vam je padlo v glavo, da ste se danes vsilili, saj ste mi dali večni mir?« »Ker sem šele danes opazil, kako zlata punica si,« se je sladkal cigan. Oče jo kar pustil delo in šel s hčerko domov. Preveč razburjen je bil in bal se je, da bi res ne skočil v cigana, ki bi ga pač premagal in se naposled še znesel na njem. Ko sta prišla domov, je Vera kar zajokala, a oče je divje renčal in se jezil, da pred tem ciganskim zlikovcem ni nikjer miru. Hči je potolažila mater in ji vse povedala, kako je cigan silil vanjo. Agata se je prestrašila, da se je kar prijela za glavo. Jeriša pa je trdo dejal: »Hčerko sem že, da mora dekla od doma in služiti. Zdaj je zadnji čas, da ji dobim košček kruha. Na cigana ne bom pazil, pa četudi opreza za njim, mi naposled iz maščevalnosti zapali bajto kakor jo je Jerneju.« Še tiste dni so jo zmenili z gospodarjem Mežičkom, ki je bil takoj pripravljen sprejeti Vero k otrokom. Dogovorila sta se, da bo s prvim že nastopila svojo službo. Cigan pa je zdaj vedno pogosteje oprezal okoli Jeriševe hiše in vedno upal, da bo Vero dobil kje samo in ji prišel zopet vsiljevati svojo ljubezen. Vsi so to opazili in omenili tudi Jerišu, ki je želel tiste dni naznaniti cigana zaradi požiga. Jernej je bil tega obvestila vesel. Zadovoljno je pokimal in zabrundal: »Dobro, da ste me opozorili! Zdaj vsaj vem, kje lahko dobimo tega lopova!« »Gospodje orožniki! Mojo ogljarno kočo je zažgal tisti nepridiprav, tisti pridani cigan Vrba! Še lastni bratje so ga vrgli iz svoje družbe, čeprav ciganska sodrga ni kaj prida! Le vprašajte prvega cigana, ki ga boste srečali, kdo je Vrba, pa vam bo prav povedal, kakšen pohoten hudodelec je to! Čudno, da ga tako dolgo pustite, da hodi okoli in plaši poštene ljudi!« Tako nekako je tožil Jernej cigana, stal v orožniški pisarni, se prestopal in mencal z nogami kakor bi ga vse tiščalo. Poveljujoč, velik štiridesetletni resen mož, ga je strogo ošvrknil z očmi in se zadrl: »Kaj govoriš zoper njegove ljudi, sam nisi mož! Zakaj ga nisi pustil, da hodi svobodno okoli, vam nič mar! Če vam je rep vžgal kočo, je pa to druga stvar! Sedaj pa lepo povej vse, kako je bilo! Mi bomo natančno zapisali in preiskali!« Jernej ni držal jezika. Povedal je, kako se cigan klati po hostah, da se ga vsi ogljarji bojijo, ker je nevaren, da ni še nikomur nič dobrega storil, a slabega že mnogo, saj postavlja tudi divjačini, a zdaj je še njemu zanetil kočo. »Stvarno! Stvarno! Čemu toliko besedičenja?« se je jezil poveljnik. »Ali ne veste, da nam vaše modrovanje in ugibanje nič ne koristi? Mi moramo vedeti samo, kar ste pa zgodilo! Torej divji lovec je tudi? Hm! Zakaj sam pa niste tega že prej naznanili, saj ni zažgal koče prav tedaj, ko je nastavljal zanke divjačini?« Povelnikov glas je bil še bolj rezak. Ogljar se je popraskal po nosu kot večkrat, kadar je bil v zadregi, se prijazno nasmehnil in odvrnil: »Veste, gospodje! Povedal sem vam že, da so ga vsi preveč bojevali. No, tudi jaz sem se ga do zadnjega malo izogibal, ker ga poznam. Res pa je, da marsikomu ne bo dobra priča, če bo izvedel, da je naznanjen in bo gotovo hudoben dobil na gostu. Zato upamo in vsi prosimo, da bi ga zgrabili takoj in brez odlašanja. Veste, ta hudič je zakrivil tudi tisti umor knezniškega čuvaja. Prič pa zdaj nimam; a dobilo se bodo, boste videli, da se bodo!« Poveljujoč je skočil kakor bi ga pičila osa: »Kaj? Kaj? Vi trdite, da si kriv uboja tisti divji lovec Tomaž, tisti zviti vrag, ki nama vedno izgine kakor kafra in se skrije v skalah, da ga ne moremo nikoli izslediti?« »Da, da, gospod, to trdim.« Poveljujoč se je spet usedel, a Jernej je hitel: »Gospod! Ali vam smem nekaj svetovati?« »Kaj vi mi boste svetovali? Vi, ki se razumevate na vašo oglje in hoste!« Potem se je vendarle pomiril, pogledal Jerneja in se nasmejal: »No, pa z besedo na plan!« Ogljar se je sklonil kakor bi mu hotel nekaj zašepetati: »Vzemite Vrbo in vrag naj me vzame, če se ne bo vse pojasnilo!« »A kje naj ga dobimo?« Jernej je pomišljal: »Zvečer opreza mrčina okoli Jeriševe koče. Vsako noč lazi tam okoli, menda se mu je Verica hudo posrečila, zavrtela v možganih. Norce stare, še sem tam misli!« Orožnik se je zahahljal: »Mladost prenaša slast, a vi tega najbrž ne razumete, čeprav se najlaže razume, kajti vsak hrepeni za svojo mladostjo, le da pri mladosti v podobi mlade lepote navadno pusti na cedilu.« Umolknili so in se zamislili. Potem je nenadoma vprašal Jernej: »Kaj pa, če bi vam dal dva orožnika s seboj, da bi jima kar vi pokazali pot?« »Ne bo nič! Prvič, bo vsak, kdor me bo videl, dejal: Vidiš ga postreščka Jerneja, pa je že zavil na stranpota, drugič, bo slabo zame, če me cigan zagleda. Ušel bo in mi spet škodoval, pa vi ga potem sploh ne boste več dobili, ker so vedni, kakšen veter piha.« Potem se je ogljar nenadoma spomnil: »A, dekleti rečem, Veri! Ne more ga trpeti. Svetujem ji, naj mu reče, da se je premislila in ga ima zdaj rajši, naj pride čez dva dni o mraku, ko bo sama doma, da se pomenita zaradi bega. Ampak, če ji bo cigan verjel. Neizkušena je še in ne bo znala lagati. No, poskusimo, morda le pojde. Jo bom že jaz naučil, da bo govorila in povedala resnico vendarle tako, da bo cigana premotila njena beseda.« In domenili so se, da pojdeta drugi dan dva orožnika v planine, kot bi hotela za divjim lovcem Tomažem, ki bo ga večkrat zasledovali. Od druge strani se potem vrneta. Jernej ju bo čakal in jima pokazal pot, po kateri navadno cigan hodi, ko prihaja k Jeriševi slikat za dekletom. Poveljujoč je bil naposled zadovoljen in je za slovo stisnil ogljarju roko: »No, pa smo se vendarle lepo domenili. Če je cigan morilec, naj se le pripravi, zavoljo njega smo imeli že toliko potov, da nam prav iz srca želim, da bi že naposled videli.« Jernej se je prijazno smehljal: »Ne da bi želel komu slabo, ampak Vrbe se želi vsak pošten človek znebiti, kar je res je pa res!« Ogljar je tisto popoldne skoraj zaplesal, ko je prišel že kmalu po večer do Jeriševih, kjer je povedal, kako je opravil in naučil Vero, naj reče ciganu, da bi rada odšla, da ni bolj boljšega kruha, kamor je vrenski odšel. Če ji bo cigan obetal boljšo bodočnost, naj kar molči in ne reče ne tako, ne tako, ker se pač boji lagati. Reče naj mu pa, naj pride jutri, da se bosta kaj več pomenila, ko bo o mraku sama. Vera spočetka sploh ni hotela o tem nič slišati, ker se ni niti marala pogovarjati s ciganom in je vedno pobegnila, kadar ga je videla laziti okoli koče. Naposled je obljubila, da mu reče, naj pride drugi dan. * Vrba je sam ležal na jasi in premišljeval. Bil je že krepak dedec, niti pet križev še ni imel. Njegove misli so begale okoli Vere. Kako nepričakovano se je zagledal v dekletu. Ali je to res ljubezen? Sam sebi se je smejal pri tej misli, a priznal si je vendarle, da se mu misel vedno spet vrača k mladenki. Morda jo je premotil, kakor je včasih marsikatere. Da, kako je igral na citre in nosil! Marsikatera mestna krasotica je pogledala za njim. On pa je velik in mlad in krepak hodil od mesta do mesta in igral ter si služil denarce. Da, to je bilo včasih. Spet so mu misli zablodile k Veri. In zdaj se vrne nazaj v mesto, zdaj bo znova začel. Le večnih je zavil, a zdi se mu, da njegove roke niso več tako prožne, da mu je srce omrtvelo. Ne! Ljubezen ga bo spet vzdignila in zavrtinčila mu bo kri po žilah. Spet bo videl življenje v drugih očeh in igral, igral in ljubil mlado, čarobno ogljarjevo hčerko! Kako prijazen je bil prejšnji večer. Sama ga je povabila, naj se nocoj oglasi. Ali niso ženske čudne? Še pred dnevi se ga je izogibala, a zdaj je mahoma druga. Da, žensko srce ostane pa zagonetno, ki ga on ne bo reševal. Odvedel bo Vero in zaživel. Spet bo igral in se veselil življenja in sreče. Zakaj ni ostal med ljudmi, zakaj ga je premotila njegova ciganska kri, da se je vrnil nazaj v naravo, ki mu ni naklonjena, saj je tu užil tako malo sreče? Med tem sta prihajala po glavni cesti dva orožnika, oborožena do zob. Navidezno sta bila namenjena v planine slikat za Tomažem. V resnici sta pa na stezi med hribi ubrala drugo pot, kjer jima je prihitel naproti Jernej, ki ju je že nestrpno pričakoval. Pri studencu so zavili globlje v hosto in se približali Jeriševi koči. Od druge strani je prihitel cigan, se ozrl okoli in izginil k ogljarjem, ne da bi opazil orožnike, ki so bili skriti za gostim grmovjem, od koder so gledali, zakaj prihaja. Zarja je krvavela nad gorami, zlati pasovi so se oklenili grebenov kakor veliki bleščeči prstani, postajajoči vedno manjši so se zazrli ozko na nebu, dokler niso izginili. V koči pa je planila sedela Vera in se skušala otroški objemati divjega Vrbe, ki jo je takoj jel siliti vanjo. Ko jo je stisnil z rokama, je zakričala na pomoč. Tedaj je nekdo ostro kriknil: »V imenu zakona roke kvišku!« Cigan je odrevenel, pogledal jezno okoli sebe kakor ujeta zver, zaškripal z zobmi in dvignil roke: »Zdaj pa z rokama v zraku sem! Najmanjši gib je tvoja smrt,« je rekel orožnik, medtem ko je njegov tovariš pripravil oklepnice. Vrba se je vdal in se ni mogel približati. Naslednji hip je že imel verige na rokah. Oči so se zazrle v Vero. Stala je tam vsa razburjena in zardela, ter povešenih oči čakala, kaj se bo zgodilo. »Izdajalka!« je zarjovel cigan, a že ga je orožnik lopnil po ustih, da se je opotekel. Vera sama ni vedela, kaj se bo zgodilo. Le to je vedela, da jo bodo osvobodili tega človeka, ki ji ni dal miru in ji je delal skrbi, saj ni mogla niti koraka napraviti več v gozd. Da ga bodo zgrabili orožniki, se ji Jernej ni upal povedati, ker se je bal, da si bo v svoji lahkomiselnosti še kaj očitala. Mislila je pač, da ga bodo morda pregnali ogljarji sami. »Pomagalo si lahko, da si nam pomagala dobiti tega človeka, ki je umoril hmeljniškega čuvaja in zavoljo katerega je preganjan ubogi Tomaž,« je poudaril Jernej in ji pogledal globoko v oči. Kakor bi jo nekaj prešinilo, je dvignila glavo in zardela ter se nasmehnila. Da zavoljo Tomaža je to pač rada storila. ==9.== Vrba je stal pred preiskovalnim sodnikom, ki je nervozno hodil po sobi, se majhen in neznačen pred njim ustavljal, sukal svoj ozki kratki obrazek, trzál z velikimi svetlimi očmi in šobil ustnice. Njegov okrogel, rdeč, zdrav obraz je razodeval nekaj radovednega in veselega. Spočetka si ga sodnik samo ogledoval, s sklonjeno glavo hodil okoli njega in se včasih komaj zaznavno nasmehnil. Ciganu je bilo za enkrat vseeno, a že čez minuto je v duhu pošiljal sodnika k vragu in postal nestrpen. Kakor je vendar hodil ta človek okoli njega, kakor pajek se mu je videl, ki prede nevidno mrežo in ga hoče zadaviti in uničiti še preden se bo utegnil prav braniti. Potem se je sodnik nenadoma ustavil, dvignil glavo, se zazrl prijazno v cigana in ga vprašal mirno in komaj slišno: »Vi ste cigan Jovo Vrba?« »Da, ta sem!« Sodnik je spet umolknil. Oglasila se je strojevodska, mala debeluška z velikimi rjavimi očali na krepakem židovskem nosu, rdečih las in oči. Izpraševala ga je, kje je rojen, kje domuje, kako so se pisali starši, kako žena in če je bil kaznovan. Ko ga je vprašala, če ima kaj premoženja, se je moral zasmejati: »Cigani smo reveži, gospoščina.« Med tem se je sodnik vračal, zrl nekaj časa ovadbo in potem spet zvedavo opazoval cigana. »Svetujem vam govoriti resnico. Če boste lagali, boste puš pljuvali v lastno skledo, to vam povem! Ne mislite, da mi boste izmuznili! Meni nič! Premalo vas še, čeprav ste, kakor vidim, precejšen tiček, ki se mu ne more zlepa do živega!« Sodnikov glas je postal nekoliko močnejši, a hladen in trd in Vrba je čutil, da spoštuje tega človeka, ne, da se ga le malo boji. To spoznanje ga je jezilo, da bi najraje kar udaril. Namršil je obrvi in nekaj zagodrnjal. »Zakaj se jezite name, jezite se na sebe in na svoje zločine, saj bi brez teh ne bili tukaj in meni bi prihranili neprijetno delo, ki sem ga pa vendarle vesel. Da, cigan Vrba, bomo videli, kdo bo zmagal!« Mala sodnikova postava se je vzravnala, pogled se je zapel v Vrbo, ki je nehote čutil, da bo najbrž klonil. In vendar ni maral, ni hotel. Zmagati je hotel, saj ga nihče ni videl, si je mislil, in zato mu nihče ne more do kože. Sodnik mu je hotel spočetka kar zadati silen udarec ter mu vse povedati, kar dokazuje njegovo krivdo. Mislil si je, da ga bo to zmedlo in omehčalo. Ko pa je Vrbo natančneje opazoval, je spoznal, da bi bila to napačna taktika, kajti cigan bi se takoj oborožil in odbil vse, kar ga obtežuje. Zato je bilo bolje samo izpraševati ga. »Toženi ste umora hmeljniškega čuvaja, požiga Jernejeve koče in divjega lova. Zagovarjajte se!« je mirno dejal sodnik. Vrba je pričel lagati, da se je vse kadilo. Sodnik ga ni ustavljal. Vse, kar je cigan povedal, je ukazal zapisati v zapisnik. Sam je ostal miren in tih, kakor bi ga sploh ne bilo poleg. Že ga je imel na laži, a molčal je, prepričan, da se cigan sam zaplete v protislovja. Vrba je tajil glede ciganskih, češ da ne ve, kje taborijo in da ni res, da bi ga bili izključili iz svoje družbe. Sum je šel, ker je bil vroč človek, a oni so bili takšni. Glede čuvaja se je jel pritoževati, kako mu morajo zdaj to krivdo obesiti, saj je vendar Tomaž krivec, kar že čivkajo vrabci na strehah. Tudi koče ogljarja Jerneja on ni zapalil. Kako neki, če je bil tedaj v drugih hribih in sam ni vedel, kdaj je prav za prav pogorela. Ko je nehal, mu je stražnik vse prečital, a podpisati oziroma potrditi se cigan ni hotel. Sodnik ga ni silil: »Gospodična, zapišite, da noče potrditi in podpisati zapisnika!« Potem je še nekaj časa Vrbo pridržal in ga ogledoval. Naposled je ukazal pazniku, naj ga odvede v preiskovalni zapor. In tako je Vrba romal kar trikrat pred preiskovalnega sodnika, ki se ni prav nič naveličal izpraševanja, vzel vsakič nov zapisnik, primerjal izpovedano s staro izpovedjo in se včasih zasmehnil. Ko pa je ukazal četrtič privesti cigana, je prišel namesto njega preplašeni ječar, ki je povedal, da je cigan ušel čez 5 metrov visoki zid, ki okroža jetniški vrt, da so bile v zidu plitve udrtine, ki jih je cigan sam naredil, ko se je znesel iz ječe tako, da je iz svoje železne postelje izdrtil železni drog, z njim odtrgal mrežo na oknu ter se rešil. Sodnik je takoj javil slučaj orožnikom, a Vrba je bil tedaj že na varnem. * Da je prišel cigan pod ključ, se je najbolj razveselil Tomaž, ki je bil prepričan, da se bo zdaj kmalu izkazala njegova nedolžnost in bo spet lahko hodil brezskrbno okoli ter šel med ljudi, ki se jih je moral doslej izogibati. Da, enkrat je že bilo slišati, da bi ga hmeljniški graščak, ki je ljubil pogumne in drzne fante, morda vzel še za čuvaja, če bi se res izkazala njegova nedolžnost. In pri spominu na vse to so vstajale v Tomaževi duši same lepe slike, saj jo bil vendar mlad in nič še ni imel od življenja. Spomnil se je da Jerihove Vere, ki je zdaj služila v dolini pri gospodarjevih. Kadar je bila sončna nedelja, je rada pohitela popoldne na hrib k staršem, saj jih je tako rada imela. In tudi mlajšim bratom in sestricam je prinesla kako malenkost, ki si jo je pritegnila od ust. Da, res dobro dekle je bila. Spomnil se je, kako jo je nekega nedeljskega popoldne počakal, samo da je spet lahko govoril z njo. In videl jo je spet, kako je stala pred domačo kočo vsa obžarjena od sonca, mlada in mila, da mu je zaigralo srce v prsih in bi jo najrajši objel ter jo dvignil in zavriskal, da bi se razleglo čez dol in plan. In takrat je šele dobro spoznal, da nosi do nje v sebi tajno čustvo ljubezni, ki si ga doslej ni hotel priznati, pa se je kar nepričakovano v hipu utrnilo vanj. In že ni več v svoji lahkomiselnosti očital, da bi ne smel misliti na njo, da mora takoj pozabiti na njen ljubeči obraz, saj je samo bedni divji lovec, ki nima kam glavo nasloniti. Pa mu je zablestela v spominu podoba cigana Vrbe. Da, saj je vendar samo ta kriv vse njegove nesreče in Vrba je zdaj v ječi. Pogum mora imeti, lahko da se zdaj vse pojasni. Upati mora do kraja. Morda res dokažejo njegovo nedolžnost in svoboden bo, ker bo skušal dobiti službo lovskega čuvaja in ne pogoreti. Kakor je tedaj preveč pospremil mladenko. Hotel ji je povedati, da mu je všeč, a spomnil se je, da je vse to prehitro, da si lahko s tem vse pokvari. Bal se je, da bi jo užalil, če bi se ji nenadoma razodel. Tomaž pač ni vedel, da se je tudi Vera zagledala vanj, saj se ji je vedno bolj vsiljevala njegova podoba, ki se je je spočetka bala, saj so ji bili zadnji spomini na nekega bežnega krivolovca. Skušala je divjega lovca izbrisati iz svojih misli, toda čim bolj se je trudila, tem jasnejšo sliko si je sama ustvarjala o njem, kakor bi brisala papirnate odlepke, ki nam šele potem, ko jih brišemo, pokažejo resnično podobo. In ko je bil z njo Tomaž, je bila celo srečna. A znala je skrivati svoja čustva, čeprav je bila še neizkušena. Bila je pač ženska, ki ji je marsikaj, kar moški smatrajo za izkušnjo, že prirojeno. Pod hribom, kjer sta se morala posloviti, je deklica pod grmom našla nekaj vijolic in jih vesela otrgala. Rade bi jih dala fantu, pa si skoraj ni upala. Pa jo je Tomaž sam opazil in jo ljubeče zaprosil: »Ali ne boš meni žrtvovala nobene cvetice? Tako rad bi imel spomin od tebe, spomin na to lepo nedeljo, ko sem s teboj sam v tej hosti prebil.« Zardela je in mu zataknila v gumbnico tri vijolice: »Ali veš, kaj pomenijo?« »Ne, ne vem,« odvrne lovec. »Vero v samega sebe, upanje v uspeh in boljšo bodočnost in ljubezen do Boga in do bližnjega,« je dihajo iz deklice, ki se je nato zasukala na petah in hotela hitro oditi, da bi skrila svojo zadrego. »Ha, ha, ha!« se je tedaj začul hripav glas. Oba sta se prestrašena ozrla. Izza gostega grmičja je stopil Vrba ves raztrgan in zanemarjen. Režal se je: »Laž, da, ljubezen zaznamujejo tiste tvoje vijolice, saj vem, da me imaš rada!« Tomaž je prebledel kakor zid. Skočil je v cigana. Vedel je, da je bil Vrba močan, tudi on je iz dneva v dan postajal silnejši. Priroda ga je utrdila in zavedal se je svoje sile. Pograbil je Vrbo, ki je bil vsled stradanja oslabljen in ga tresnil ob tla. Hotel ga je pretepti. Ko pa se je ozrl v njegove zlobne oči, ga je kar zaskrbelo. Smilil se je, da se je prevrnil in ga pustil, ter samo zarentačil nad njim: »Torej si se spet umaknil roki pravice in spet bom nosil še dalje tvoj greh na svojih ramenih, čeprav sem nedolžen? Ubil bi te!« »Le, kakor si ubil čuvaja!« je cigan nesramno zakričal in hotel pobegniti. Tomaž je zaškripal z zobmi. Pograbil ga je besno. Zaletej se je v cigana in ga podrl ter jel udrihati po njem. Priskočila je Vera: »Nehaj, voli ga boš!« Vstal je, postavil cigana na noge in ga brcnil: »Pojdi! Glej pa, da mi ne prideš pred oči, sicer ti bo slaba predla. Kadar povod ne bo nje, da bi te branila.« Cigan je odšepal v les. Tomaž je ostal z Vero sam. Spet mu je dvignilo v srce in trpko je dejal: »Moje upanje je znova pokopano!« Mladenka ga je tolažila: »Ne smeš obupati! Čula sem, da je tedaj, ko je človek najbolj nesrečen, pomoč najbližja. Potolaži se in ostani močan, pa boš videl, da bo enkrat bolje tudi zate.« Ko sta se poslovila, je čutil, da ji je roka lahko trepetala in da so ji blestele solze v očeh. Kako hvaležen ji je bil za njeno sočutje in koliko ljubezni je bralo v tem otožnem, silnem pogledu. Vera je odšla sama v dolino, a on se je napotil spet više v svoje planine. Kar zaželel si je, da bi še enkrat naletel na Vrbo, ki se bo zdaj pač tudi sam skrival pred pravico. Potem ga je kar obšla predrzna misel: »Čemu čakati na orožnike in sodnišče? Vrbo poiščem sam in ga tiram pred sodnike. Naj zapro tudi mene, če hočejo, a tedaj se bo z menoj in nedolžnost se bo dokazala!« Ko je šel dalje v hrib, mu je ta misel vzela spet mir. Zatrdo je sklenil, da izvede ta svoj sklep. =II. DEL= ==1.== Kake štiri ure oddaljeno od Jeriševe koče je živel v zapuščeni kolibi med pustim skalovjem star možiček, ki so ga ljudje klicali za puščavnika Jošta. Možiček je bil čudak. Nekateri so trdili, da je učen človek, ker zna prerokovati in ljudem povedati vse, kar se bo z njimi zgodilo. Drugi so ga smatrali za norca. Tretji so trdili, da je v zvezi s samim rogatim, da je študiral in so potem zvezali z vragom in mu zapisali dušo, da zdaj navidezno samotar v hribih, a v resnici se vozi na Klek s čarovnicami, ki prihajajo k njemu. Le nekateri so trdili, da je mož naveličan življenja in njegove borbe ter je zato prišel v to samoto, kjer moli in se posti visoko dvignjeno glavo je stopil pred Vrbo, vsa njegova sila se je zbrala trenutno v njegovih očeh, ki so kar zasijale. Prijel je cigana za roko in nezaupljivo odkimaval. »Pričini že zlodaj stvari! Kaj me držiš kakor na razsodi? Prišel sem, da mi poveš kaj lepega, kaj poveš o veseli bodočnosti!« Jošt je hladno dejal: »Tisti si, ki sem te že čakal dolge dneve in noči. Krivico si storil svoji ženi. Vrane vidim, ki se spreletavajo nad samotnim grobom. Divja pojava leži tam mrtva in sovražna. Ob reki je gomila in v njej leži tvoja umorjena starka.« »Zakaj je bila tako ljubosumna, vrane stari?« »Vsaka ljubezen je ljubosumna, čeprav je včasih tudi smešna kakor je bila ljubezen tvoje stare. Bedna sirota pač ni znala ločiti v sebi čustva, kaj bi ti bila lahko mati in te ljubila kot sina, pa ti je hotela biti žena in se je sama upostila. Toda ubiti je nisi imel pravice, ljubila te je. In če bi te tudi sovražila! Niti nad svojim življenjem nimaš pravice, še manj pa nad tujim! Drugi je, ki sodi in bo sodil, a mi ne smemo nikomur niti lasu skriviti, saj se krivica desetero maščuje.« »Ne omenjaj babe! Da bi te bes! Zavoljo nje me je celo vest pekla, čeprav mi je bila v nadlego, saj je bila vedno za menoj kakor senca in če sem se le premaknil, sem moral poslušati njeno jadikovanje in čečkanje.« »Morilec!« Starec je vrgel besedo. Majhen in neznaten je stal pred njim, a oči so mu kar žarele. Vrba se je po mačje sključil in stegnil roke, hoteč zgrabiti samotarja za vrat. Sivec je obstal nepremično. Kakor bi hotel preizkusiti svojo notranjo silo, se ni niti ganil in je le strmel v ciganove oči. Roke, ki so kakor grabljivi kremplji segale po njem, je prezrl in ni niti trenil z očesom, ko se je žilava desnica že skoraj dotaknila njegovega vratu. Vrba je odnehal. Jošt se je spet mirno nasmehnil. Vrba je divje udaril s pestjo po mizi: »In vendar boš povedal vse, kar veš! Vem, da veš vse, zato pripoveduj, govori mi o moji bodočnosti, ker vem, da bo lepša kot preteklost in sedanjost.« Starec je zamrmral: »Preko preteklosti gre prva pot v sedanjost, a iz sedanjosti vodi šele v neznano bodočnost! Bodočnost se pač odkrije šele počasi v zrcalu preteklosti in v živi sedanjosti, kajti bodočnost je mrtva sedanjost in preteklost, ki sta most do naše lastne bodočnosti. To menda vendar razumeš?« Vrba je molčal. Sivec je spet pričel: »Zakaj si umoril svojo ženo?« Vrba je zdaj samo skomignil z ramama, a Jošt je neusmiljeno nadaljeval: »Vidim lepega, čvrstega mladega kodrolasca, vitkega kot jelka pomladi, zarjavelega obraza, rdečenosrčavih oči, ki veselo zro v svet in so polne upanja in življenja. Skozi jelkov gozd gre s puško na rami in žvižga poskočno popevko. Daleč pred njim vidim v hosti pod zeleno strmino ciganski tabor. V taboru zrem ciganko Katarino, mlado temnolasko, ki sanja o njem, igra na svojo harfo in je vsa zamišljena in žalostna. Samo enkrat je videla mladeniča, pa ga je vzljubila. In on jo je srečal samo enkrat, pa se je zagledal vanjo. Sklenil jo je poročiti. Pregovoril jo je, da je bila pripravljena oditi k njegovi materi, ki bi jo oskrbela z vsem potrebnim ter jo spremenila v dostojno meščansko dekle. Pa si ti lazil za njo, čeprav si vedel, da te ne mara. Neke noči si jo napadel na samem kakor zver. Vpila je, ugriznila in te tolkla, kolikor te je le mogla. Zato si se sklenil maščevati nad njenim ljubljencem.« »To ti je nekdo natvezel, tega ne veš ti sam!« Cigan je divje zakričal v starca, ki je prebledel, saj ni hotel lagati, zato je molčal. Nato je spet zbran v svojih mislih nadaljeval: »Vidim ga, ko gre skozi gozd proti ciganskemu taboru, a ti hitiš za njim. Hladnokrvno kakor zver ga zahrbtno ubiješ z gorjačo.« Katarina čuje njegov zadnji klic, njeno srce ga sliši, saj srce sliši več kot uho, ker vidi in čuti vse naenkrat! Že hiti po stezi. A ti zbežiš, ti Kajn, ti sin zlobne samote!« Zadrhtal je, da je zadavil besede, ko je nadaljeval: »Mladenka je skoraj ob pamet. Le počasi se pomiri. Ti pa sam raznosiš vest, da si opazil Tomaža v bližini, da si dobro videl, kako je lopnil po čuvaju in ga ubil, češ, da je bil nanj jezen, ker ga je vedno zasledoval zavoljo nastavljene zanke. In tako si ubil mladeniču njegovo srečo, njegovo svobodo, njegovo mladost!« Vrba si maha usta, obraz mu bledi, znoj se mu čelo ko križi. »Nehaj huditi stvari, to je več ko preveč!« Starec pa nadaljuje. Kakor bi užival v tem trganju ran mu je, oči so mu žarele, čeprav kar žare: »In zdaj zažgeš kočo in se zabavaš v svoji zlobi, uživaš, ker si zanetil zlo siromaku oglarju. Ha, ha, ha! A zakaj bodočnost, da tvojo bodočnost?« Jošt je trenotno umolknil. Celo se mu je nagubalo obraz in dobil nekaj mrtvaško belega, stisnjenega. Potem je počasi začel: »Kam pa, kam, ti ciganski junak? Mlad fant te žene na vrh, hm, menda je prav tisti, ki si ga po nedolžnem obsodil. Toda ne vidim mu obraza. Kakor vola te žene in še ti smeješ. Ti stopaš z njim med ljudi, ki te obsojajo. Zdaj vidim malo, ozko celico, ječa bo. Kaj, da si naenkrat ves mehak in dober? Ljudem se skušaš izpovedati. Jaz ti ne verjamem in bi ti tudi tedaj ne verjel, ker te poznam! A zdaj? Zakaj?« Obrisal si je znojno čelo in umolknil. »Povej dalje, poštenjak!« je ukazal cigan. »Ne smem, ne smem! Ni mi dovoljeno predaleč segati v usodo.« »Govori, sicer te ubijem!« »Čemu mi pretiš, saj vendar veš, da se te ne bojim, kakor se ne bojim nikogar, sicer bi ne živel v tej samotni lopi.« Vrba je odvrnil. Hotel je starca prisiliti, da mu vse pove. Zač je dvignil pest. »Pusti stare ljudi, pusti jih in poslušaj jim, če moreš!« je začul tedaj za hrbtom zvonki glas. Preden se je ozrl, je stal za njim divji lovec in se mu hahljal. Vrba je spustil sivca, ki ga je že zgrabil, da je strahé odletel v kot. Zalotel se je besen proti Tomažu, da bi ga podrl na tla, toda zbežal. Zmotil se je že ga je Tomaž zgrabil in stresel: »Zdaj se boš še nad tem starcem znašal. Jošt, ali ste mu kaj preveč povedali o njegovi slavni bodočnosti?« Cigan je mahal okoli sebe, a divji lovec je bil pripravljen: »Ne boš mi ušel, da veš! Moje pesti so silnejše kakor tisto rešetje pri sodniku, kjer si se izmuznil! Ne, ne pojdeš! Pa če me tudi zapre, ti boš vendar sedel!« Cigan je zaletel in se sklonil ter hotel nepričakovano z glavo suniti nasprotnika. »Kakor nalašč!« je kriknil Tomaž, ujel ciganovo glavo med noge in ga jel udrihati po riti, da so je kar kadilo. Naložil mu jih je kakor otročaju, čeprav se je Vrba branil. Roke si je oprl na vrv, ki jo je nosil s seboj, in ga krepko povezal, da z rokama niti ganiti ni več mogel: »Takole, vidiš! Zdaj si preskrbljen, kakor otrok v zibeli. Veruj, da bom pazil na te kakor mati na svojega edinčka!« »Pusti me, bedak!« je zahrulil cigan. »Seveda sem bedak, pa še kakšen! Mesto, da bi šel za zadevo na sodnijo in izpovedal, kako in kaj, ter naznanil tudi tebe, sem se šel drl po hosti in trepetal za svoje življenje, ki je bilo vredno več kot življenje ubogega moža! Zdaj pa kar na lepem priznam vsega tega velikega moža, da si res ubil čuvaja! Vse hudiče ti ne bodo več prav nič pomagali!« »Pred menoj mu pač ti moraš priznati,« mu je vrgel njegov greh v obraz in ni ga zatajil, ker ga ni upal tajiti — je omenil Jošt. »Da, ubijal sem, a ti me ne boš nikoli sodil!« je renčal Vrba. »Vidiš, kako je! Soditi te ne bom, a priznal si, morda se boš kasneje še kesal, ker si prehitro rekel! Zdaj boste tudi vi lahko pričali za mene pred sodnijo in povedali, da je cigan sam tudi pred vami priznal svoj zločin.« »Seveda lahko to pričam, če bo tedaj še živ,« je mirno odvrnil sivček. »Kaj bi ne bil živ!« je ugovarjal mladenič. Jošt je samo zmigal z rameni. Vrba se je ves čas zaničljivo režal: »O pričah govorita, o sodniji in pravici! V hosti smo in sodnija je še zelo daleč, če ne motim, menda najmanj tri ure hoda. Če si domišljata, da me bosta privedla, se debelo motita, da veš, kajti prej se vržem sredi poti in se ne ganem, kakor da bi me gnal kot vola v mesnice!« »To bomo pa še videli. Vidiš, žilavko imam s seboj in kadar se boš obotavljal, bom udaril! Verjemi mi, da mi je prav vseeno, kam zadene, pa četudi te lopnem po glavi in ti skodram možgane, tedaj ne bom šel s teboj, kot si ti z drugimi! Zdaj pa na pot!« Divji lovec je pokimal Joštu in sunil cigana v hrbet: »Počasi stopaj in ne skušaj niti! Žilavka je kakor kača, kar švigne, in boš kmalu bog ve kje!« »Ne bodi neusmiljen!« je zaprosil starec, ki se mu je cigan takoj zasmilil. Tomaž je samo pomolčal, saj so bile vse njegove besede pač le besede in bi se nerad lotil žilavke cigana, tudi če bi mu hotel pobegniti. Sivček ju je še zadrževal: »Počakaj mladenič, da ti kaj povem! Dobra bodočnost te čaka in srečen boš!« »Hvala vam! Rad bi, da bi mi kaj prerokovali, toda bolje, da ne vem ničesar! Preteklost je minila, sedanjosti se ne bojim, čeprav je videti dokaj žalostna, a za bodočnost pa raje nočem vedeti. Če je slaba in tegobna, bom nezadovoljen in nemiren, če pa je dobra, je bom še bolj vesel, ko pride nepričakovano in zasije nenadoma, kakor mavrica na temnih oblakih mojega mladega življenja!« »Pameten fant si! Bog te spremljaj in sreča naj bo s teboj, prava stanovita sreča, ki jo je tako malo na svetu!« Tomaž je še enkrat starčka pozdravil, a cigana ga ni niti pogledal. Sivec je še obstal pred kočico in zrél še dolgo za odhajajočima, dokler nista izginila med visokimi borovci in se skrila v hosti. Šele potem je tudi sam počasi odšel v kočo, zaprl za seboj vrata in pokleknil na skromni klečalnik pred svojim ležiščem, kjer je pričel vedno moliti in se križati. »Povej ti pa, da bom vse tajil do zadnjega, pa četudi bom šel že pod vislice,« je hripavo trdil cigan. Tomaž je zamahnil z roko: »Kriv si in kaznovan moraš biti ter tudi boš, da veš! Če kaznujejo tudi mene, pa naj me, samo ne vem zakaj?« Cigan se je nekoliko obrnil na mahu in se zamislil: »Je že tako! Malokdaj govorim, kar je res, a zdaj ti bom povedal samo resnico! Pri ciganih sem imel tovariša, ki je vse, kar se je slabega zgodilo, padlo navadno nanj. Če je kdo ne vem kaj zagrešil, on je bil obdolžen in on je bil kriv. Vsake tatvine, vsake goljufije, sploh vsega je pravica obdolžila najrajši njega in tudi tovariši sami so radi pričali proti njemu, čeprav je bil na kilometre oddaljen od zločina. To je bil nekak sirotovec, kamor je najrajši treščilo.« Premolknil je nekoliko in nato nadaljeval: »Tudi pri vojakih smo imeli takega tiča. Vse kazni je že on prenašal in molče trpel. Čudno, da so te vrste ljudje tako jekleni kakor neobčutljivi, čeprav so morda boljši kot stotine drugih. Toda pač morajo biti tudi taki nesrečniki.« »Kaj mi zdaj to čvekaš?« se je začudil Tomaž, »saj pač ne misliš, da si ti kaznjen tak revež?« »Kako naj to mislim? Ampak s teboj je nekaj takega, vsaj meni se zdi, da si tiste vrste človek, ki lahko po nedolžnem mnogo prenese. Da, to ste posebni ljudje, ki morate trpeti za druge, morda zato, ker imate v sebi posebno silo in moč.« »Hvala ti za tako silo! Hajdi, pojdiva naprej!« Spet sta se vrnila na stezo in se okrenila proti glavni cesti. Ko sta se že bližala mestu, je Tomaž na parobku mosta zagledal orožnika. Kakor je nameraval sam k sodniji in se pustiti zapreti, tako ga je zdaj nenadoma popadel kes. Kaj če mu sodnik ne bo verjel, če ne bo hotel zaslišati samotarja in ga bo lopov Vrba pretehtal s svojo zgovornostjo? Res sodnik pozna ljudi, toda zmotljiv je, saj je samo človek. In divji lovec je sklenil pobegniti. Da, nenadoma mu je bila njegova svoboda, ki jo je užival, dragocena in mila. Hipoma je začutil, da bi moral v ječi brez nje zblazneti. Spustil je vrv, s katero je bil cigan privezan, in stekel je nazaj proti hosti. Vrba je vedel, da se sam ne bo mogel odpeti, ker je zvezan na rokah in orožnika sta bila že blizu. Zloben, kakor je bil, ni privoščil Tomažu, da bi pobegnil. Zato je na orožnika glasno zakričal, da je odjeknilo čez plan: »Zgrabite ga, morilca divjega lovca!« Orožnika sta pritekla, eden je takoj spoznal Vrbo in ga prijel, drugi je odhitel v gozd za Tomažem. Začul se je pok in nato lomastenje vej. Šele čez čas se je drugi orožnik vrnil sam. Povedal je, da je streljal in da je najbrž divjega lovca ranil. Ko so orožniki privedli v zapor zvezanega Vrbo, je ječar Hlodec kar tlesknil z jezikom. Ko je balasti mali možek debelega mozoljastega obraza in ribjih mrtvih oči, si je od veselja mel roke, ko ga je zagledal pred seboj: »Pa so te vendar privedli nazaj, tiček moj! Vidiš, vsak hudodelec se vrača rad ali nerad sem, kjer se deli pravica!« Od samega veselja se je tisto noč napil, saj ga je vedno peklo, da mu je cigan v preiskavi pobegnil in je potem zaman prišel v disciplinsko preiskavo ter se moral zaradi njega zagovarjati. Zato je zdaj za Vrbo dobro poskrbel in ga prikoval z verigo k tlem, da je mogel cigan samo v postelji in nič dlje. Ponoči, ko je ječar prikolovratil pijan domov, je vzel ključe in ga prišel obiskat. Cigan je spal. Starec ga je ogledoval in kimal: »Počasi se boš tudi ti unesel kakor vsak! Zdaj sem brez skrbi za te, le mirno počivaj!« Drugo jutro pa je ječarjeva žena svojega moža nisi prebuditi ni mogla, saj se ga je preveč nalil. Ker se še ni in ni hotel predramiti, čeprav je bil že čas razprav blizu, so je poslužila zadnjega uspešnega sredstva in možička polila z vodo. Hlodec je nekaj časa brcal v postelji in se penil kakor lačna žival. Napotil se je razljučen pogled in besedilo in hotel svojo ženo pretepti. Polagoma se je umiril in ko mu je povedala, da je skrajni čas, da gre v službo, je postal mahoma ves voljan in dober, izpil je kavo stoje in se popravil, pa ni nič čutil ter je kar stekel v pisarno. Sodnik je spet zasliševal Vrbo. Isti preiskovalni sodnik ga je mrščil kakor pri prvem zaslišanju in ciganu je bilo, da se trpinčenje, ki se je za nekaj časa prekinilo, kar nadaljuje iz preteklosti v nedogled. Spremni sodnik je prečital ciganu ta ali oni zapisnik in ga lovil. Vrba je nenadoma spoznal, kako ga je polomil, ker je govoril nekdaj preveč zvesto. Zdaj je nenadoma utihnil in ni hotel izpovedati ničesar. »Pa molči, mrha! Se boš že naveličal!« je momljal ječar, ko ga je spet zaprl v celico. Vrba je pričel z grozno stavo. Stari ječar se je režal: »Gospod cigan, ste postali moder, kajne? Ne bo nič, tiček moj! Tvoje vtrpenje ti bo malo hasnil! Sicer bi moral takoj zvedeti sodniku, pa čemu naj mu delam še skrbi, naj ostanejo kar na mojih in tvojih ramenih, kajne! Kadar boš dovolj lačen, boš rad jedel, samo če boš sploh še kaj dobil! Ne misli, da bo zato svet na glavo skočil, če ti ne ješ! Morda si ne domišljaš, da ti bo takale neumna stavka odprla vrata tvoje ječe! Kdor noče jesti, naj kar pogine!« Vrba se ni menil za njegove besede. Tako je potekel prvi dan. Ko tudi drugi dan ni hotel jesti, ga je ječar spet dražil: »Pa bo vendar kaj kuhano? No, ta je pa pošteno trd! Čakaj, bo kmalu bolje! Še sam ne boš prosil, naj ti kaj prinesem.« Ko pa cigan tudi tretji dan ni ničesar zaužil, je Hlebec klel opoldne doma pri kosilu kakor star Tolminec, zvijal svoje sive prišpičene brke in vrtel velike sive oči kakor dve kolesci: Naj za rogate vzame! Bom pa le moral javiti sodniku, ki me bo spet pohvalil, ker sem toliko časa molčal. Napósled pridemo še enkrat v preiskavo zavoljo tega ciganskega capina! Četrti dan pa, ko je ječar nameraval sodniku javiti ciganovo gladovno stavko, je možakar pričel jesti. Pa kako lačen je bil, kar vse je pogoltnil kakor sestradan volk. Ječar se je oddahnil. Za kazen pa, da bi si cigan drugič kaj takega dobro premislil, mu je dajal prav majhne porcije, češ da sestradanemu človeku vedno škoduje, če se naenkrat preveč naje. ==2.== Agata je imela svojo najmlajšo deklico Milko zelo rada. Ker se je vedno bala, da umre, ko bo dala tej drobni stvari življenje, je zdaj čutila nekaj časa še posebno veselje nad življenjem. Spočetka so je tudi čutila zdravo, kar prenovljeno, kakor bi se z otrokovim rojstvom vse telo prenovilo. Zato je lahko pogrešala Vero, ki je služila pri Mešičkovi. Pa so prišle spet druge zapreke. Gospod Mešiček je imel sina Filipa, ki je delal staršem vedno preglavice. Delavci so radi imeli gospodarja in gospodinjo, a sina ni nihče maral. Bil je zelo viharn in divji ter včasih krut. Hotel je, da bi povsod veljala njegova beseda, sicer je bil takoj užaljen. Nekega jutra je po zajtrku, ko sta bila z ženo sama, Mešiček obsedel za mizo. Opazoval je svojo Franca, majhno in živahno ženico ter z levim kazalcem drgnil babičino spodnjo ustnico. Okrogli obraz z rdečo mlahavo kožo je bil ves znojen, drobne blažne oči so mu nemirno tripale kakor bi mu pogled pojemal. Vzdihnil je in dejal svoji boljši polovici: »Ti, stara, ali si že kaj opazila?« Žena, ki je prav tedaj mesila kruh, ki ga je vedno delala sama in se je globoko nad testo sklonjena, takoj vzravnala. Temnomodre žametne oči so ji prijazno zasijale, ko je njen ozki gladki obraz, s katerim je dobro skrivala svoje petdeseto leto, nekoliko trznil in je hlasno vprašala: »Ali je spet Filip kaj zagrešil? Ta otrok me bo spravil v zemljo! Kaj se je vendar zgodilo?« »Ne razburjaj se tako hitro!« Spet se je sklonila nad testo in ga jela gnesti, medtem ko je mož trenutek molčal in potem počasi dejal: »Ta naš teleban se vrti okoli Vere. Lepotica je. Odkàr je v naši hiši se je res zelo popravila in nočna je, da jo kar občudujem. Kako ji gre vsako delo od rok! Toda, saj veš, beraška je in kaj hočeš s tako ženško? Mi potrebujemo denarja. Lesna trgovina je vedno v nevarnosti. Tudi meni se lahko pripeti, da pridem na boben, čeprav sem danes trden kot malo kdo!« Franca je obtičala, trenutno odprla usta, da so se ji pokazali veliki beli zobje, jih trdo zaprla kakor bi nekaj pregriznila in odvrnila: »Nisem vedela!« »No, morda misli fant tako ... tako, na kakšno igranje.« Tedaj je žena skočila, se vzravnala in stala pred njim kot vojak na straži, dvignila kazalec in že se je vsula na moža ploha: »No, več kaj preljubi, take besede bi si lahko prihranil, saj si dovolj star in menda tudi že enkrat pameten! S poštenim dekletom se ta naš potepuh ne bo igral! Da bi vsaj bolj delal! A tako samo lena lenuh in ima pred očmi le neumnosti po glavi! Če bi se pehal za kruhom kot se morava midva in pa ona, Vera? Misliš, da bi ga morala takole preganjati? Ha, kako se motiš! Meni se zdi, da je spečena iz boljšega testa kot ta naš vabunec, če tudi to imel denar, ki ga je zaslužil pač njegov oče, a ne on sam! Seveda tudi fant ne misli resno! Poznam ga kot sem njegova mati!« Neradno pustim Vero, takega dekleta! Vendar ne bo za enkrat drugače mogoče. Plačaj ji kar za tri mesece! Mati se je bo sicer potrastila za, pa bo že šlo! Bolje, da se vrne prezgodaj poštena hči kot prekasno izpridena! Naš pojde kmalu za leto dni v Italijo, da ne priuči jezika in se seznani z lesno trgovino v inozemstvu. Tedaj se deklica lahko vrne.« »Prav, prav, pa dobro!« je pritrdil mož in se zazrl v mladenko, ki je vstopila s škafom vode na glavi. »Vidiš ga dedca, kako to zijaš v Vero!« se je zdrznila Franca, ki je bila dobra ženica, le preveč ljubosumna, čeprav je bil njen ded grd ko strašilo v prosi in pošten kot zlato. Vera je postavila škaf na klop in se gospej prijazno nasmehnila. Franca ji je ukazala, naj za trenutek sede: »Vera, naš Filip menda nekaj slina okoli tebe?« »Eh, gospa, marsikaj se mora v življenju potrpeti, mi je dejala moja mati, a poštenje je treba braniti! Ko sem pravkar nesla vodo, je bil gospod Filip precej siten. Postavila sem škaf na tla in ga zgrabila ter mu pomočila glavo v vodo, da se je spametoval.« Gospodinja se je hahljala, a Mešiček se je zresnil: »Da si upaš kaj takega storiti bodočemu gospodarju in lesenemu industrialcu!« »Predrzno je bil! Če pa je sleva, naj da mir!« Tedaj so se odprla vrata in Filip je vstopil. Bil je preoblečen in lepo počesan. Bled in majhni mladenč kozjastega obraza je sovražno pogledal Vero in zabrundal: »Ta dekliša mora iz hiše!« »O, ne bojte se, rada grem, čeprav mi ni hudega!« se je takoj oglasila Vera. »Pravkar sva se tudi midva z očetom o tem pomenkovala,« je pripomnila Franca in hitela k sinu. »Poznam te, nepridiprav! Ti ženskam ne boš dal nikoli miru! Vera! Bolje za tebe, da greš. Kasneje, ko ga ne bo več doma, ti bom že sporočila, naj rada vidim, da se vrneš! Zdaj ti plačam za tri mesece naprej, da ne boš trpela škode.« »Pa grem kar takoj, samo, da se še preoblečem,« je odvrnila dekla. Zasukala se je na peti in odšla. Oče je nekaj zagodrnjal, sin je tiho odšel ven, a mati je vzdihnila: »Škoda, da človek ne more imeti pri hiši pridne in res poštene ženke!« * Orožnik, ki je streljal za Tomažem, ga je res zadel v ramo. Divji lovec je kljub temu bežal dalje in vedno hitreje, kjer se je skril globoko v hosti, kamor orožnik ni več mogel, ker se je zmračilo. Mladenič je dospel truden in krvaveč do Jernejeve koče, kjer je našel Jerneja in Vero, ki sta sedela na sivem štoru in se prijazno pomenkovala. »Ali si danes doma?« se je začudil Tomaž. »Da, in za nekaj časa tudi ostanem, ker sem se zamerila gospodu Filipu, listemu zelenemu prismojencu, ki ga sploh ne morem trpeti, pa si je domišljal, da bi bila lahko srečna, če bi govoril z mano. No, hvala Bogu, da pojde kmalu z doma!« Mladenič je bil kar nekam v zadregi, ko ga je Jernej pozdravil. Pred krepnim oglarjem ga je obšel občutek ljubosumnosti, ki ga je pa hitro pregnal. Vera je šele tedaj opazila, kako je bled in da mu curlja iz rokava kri: »Kaj se ti je zgodilo? Ali si ranjen? Kdo te je vendar obstrelil? Menda ne orožniki?« »Da, orožnik je streljal za menoj in me je tudi zadel v ramo. Ne vem, kako, da sem se vrnil in nisem šel naprej? Če bi me ne srečali, bi bil pač šel do sodišča in se pustil zapreti, toda prostovoljno. Tako me je pa hipoma obšlo nezaupanje do pravice in ljubezen do svobode, ki jo uživam in želel sem ...« Vera ga je prisluhnila, da je šel z njo k potoku, kjer sta mu z Jernejem izprala rano. Mladenka je prinesla čisto platneno krpo in ga je obvezala. Fant je hvaležno pogledal dekle in se ji komaj slišno zahvalil. Čutil je vrtoglavico in postalo mu je slabo, saj je izgubil preveč krvi. Toda takoj je zmagala njegova močna volja in ni se onesvestil. Posedel je nekoliko pri vodi in se nasrkal hladne studenčnice. Vera in oglar ga nista hotela pustiti samega. Popremila sta ga v njegovo skrivališče v planinah. »Bomo že skrbeli za te, le nikar ne hodi takoj okoli, kajti vročina se te bo zdaj prijela in lahko se zgodi, da zdrkneš v kak prepad! Ti kar lepo leži in čakaj brez skrbi, da bi prišel do tvojega skrivališča kak nepovabljenec!« ga je hrabril Jernej. Vera pa mu je zadržgnena obljubila, da ga ne bo pozabila in se bo često oglasila ter mu postregla kakor bo treba. ==3.== Planine so sijale v jutranji zarji. Visoki vršaci so svetli in kakor umiti veljali in se kot živi bližali očem opazovalcev. Čudovita svežost in jasnost jih je prinesla človeku tako pred oči, da je stegnil kar roko, menec, da jih doseže in objame. V skalovju je vse tajinstveno molčalo. Le planinski orel se je nekje dvigal in njegove krepke peruti so plahutale v vetru kakor mogočna vesla v čisti sinjavi. Drugje v nižavi je sijalo v tisočerih barvah, okrašeno z mlado robó. Steze in ceste so se bleščale med zelenjem, hišice so mežikale z bleščečimi okni, a nad njimi so vstajali drobni, ozki zvoniki, kakor živi bliski globoko v dolino. Iz daljave je komaj slišno pozvanjanje. Glasovi so bili zvečerci ubrani in bilo je, da tenko, komaj slišno pozvanjajo vsa priroda, prebujena in vesela, spajajoč se v pesem mladega jutra. Na zeleni planici je sedela Vera, a poleg nje Tomaž. Oba sta bila zagledana v dolino, obsijano od sonca, smehljajoča se in vesela. Obraz divjega lovca je bil shujšan, oči so mu zažarele: »Vera, tvoje dobrote ne bom nikoli pozabil! Tu, v tej samoti bi bil moral poginiti, če bi ne bilo Jerneja in tebe, ki sta mi tako požrtvovalno stregla. In mati? Kaj bi počela, če bi slišala zvedela, da umiram v planinah zapuščen in brez pomoči.« Vera ga je ljubeče pogledala: »Mati so zdaj tako veseli in zadovoljni, pa radi me imajo, tako radi, da sem kar srečna. Vedno govoré samo o tebi, a meni prigovarjajo, naj ostanem pri njih, češ da je dosti prostora za dve, a naša oglarska koča, da je tako tesna.« Obraz divjega lovca se je zresnil: »Saj res lahko ostaneš. Škoda, da se jaz ne morem s teboj tja dol! Kako lepo bi zaživela! A tako ne morem, ker počiva na meni prekletstvo zločina!« »Izkazalo se bo, da si nedolžen in vse bo dobro!« »Vera! Čas beži! Te dni sem se moral mnogo boriti v sebi! Napósled je vendar zmagala ljubezen nad pametjo. Ne morem pomagati, nisem kriv, saj sem se dovolj mučil, a srce nisem mogel! Ljubim te deklica mila. Čeprav vem, da je moja ljubezen nekaj brezumnega, nepotrebnega!« Mladenka je zardela, ko jo je objel. Ni se branila. Lahno ga je poljubila in potem nežno odrinila od sebe: »Tudi jaz te ljubim in te nikoli ne pozabim! Zaupajva v srečo in pazi, da okrevaš popolnoma!« Če boš zdrav in silen, boš laže vse prenesel in pogumnejši boš! Iz daljave je zasijal rdeči trak vzhajajočega sonca, ki je objel mežnik nad njim kakor sijoč ognjeni prstan beli prst. Oba sta se zamaknila vanj. Lovec je ljubeče, prijazno izvoljenki v daljavo: »Poglej, zlati krog obroči, ki oklepa snežnik in se niža. Tudi naju je oklenil v svoj objem. Morda nama bo res usoda še naklonjena! Morda naju ne bo zavrnila in bova še srečna!« »Da, morava biti! Niti dvomiti ne smeva in gotovo bova zmagala usodo, ki se včasih nenadoma spremeni v samo najino srečo!« mu je odvrnila deklica. Počasi in prijazno si šepetajoč sta odšla niže proti Jernejevi koči. ==4.== Kakor je mati Agata po otrokovem rojstvu zbolela, tako je nepričakovano spet jela hirati. Otroček ji je umrl in z njegovo smrtjo je spet popustilo njeno zdravje. V njej je ostalo nekaj turobnega, kar jo je vedno bolj tiščalo in mučilo. Bilo ji je, da ji je ostalo za otrokom nekaj bridkega, ne samo žalost, temveč tudi neka teža, kakor je ležala na njej kakor mora in jo trpinčila, da je še v sanjah večkrat vzdihovala in se bala nečesa neznanega. Janez je vse opazil in skrbel za je vedno bolj. Bolezen žene mu je postala novo breme, saj je pogrešal Agatino živahnost. Mrzlim v oglarski koči je postajalo vedno gosteje. Agata je obležala … Vera, ki je stregla prej Tomažu, je zdaj jela skrbno streči materi. Ker jim je gospodar dovolil, da so vzeli nekaj njegovih desk, je Jernejeva koča podaljšana in zgradili so skromno kamrico. V njej je zdaj ležala mati, pri kateri se je naselila tudi Vera, da jo je imela vedno pri rokah. Jernejeva pa se je hčerki samo nasmihala, ko je videla njeno zaskrbljenost. Ni ji bilo za potrebo, prosila jo je samo Vero, naj skrbi za druge otroke in jim kuha. Sama je prečepela vse ure v postelji in molčala. Teža, ki je legala nanjo, ji je bila vedno neznosnejša. Le včasih je pritajeno vzdihnila. Za obema mlajšima, ki ju je izgubila v zadnjih letih, je silno žalovala. Če je prilezla na nosečico in je zrla v zarjo, jo je še to bolelo. Kadar je gledala oblake, ji je bilo spet hudo. Vse v prirodi ji je bilo kakor breme. Večkrat se je spominjala na svoje žive otroke in si očitala, da kot mati vseh teh bitij ne sme kloniti, da mora živeti za nje. Včasih jo je v jasnih dneh Vera spremljala globlje v gozd. In ko je oglarica ležala na mehkem mahu, ji je postalo mahoma vse čudno genljivo. Vse kar je videla, je poznala, a šele potem, ko je po več ur strmela v stvari, si je priznala, da jih prav za prav nič ne pozna, da je v njih druga oblika, da so ji še vedno nove in zagonetne. In takega spoznanja se je razveselila. Drevje okoli nje je šelestelo in ji šepetalo pesem prirode, skrivnostne, nedoumljive matere, ki neskončno ljubi, ker vse daje, a tudi jemlje ter ne pozna razlike, saj ne ve v njej prevlaga in laginja. In ko je tako poležavala, je često prišel k njej Janez, se ji ljubeče nasmehnil ter ji povedal kaj vsakdanjega, nepomembnega, kar je bilo nji vendar važno in novo. Začutila je, da je s svojo boleznijo prestopila neki krog, da zdaj živi v drugem svetu kot ti zdravi in krepki ljudje okoli nje, ki jo ljubijo in z njo čutvujejo ter ji hočejo ostreči. Ni več ni skrivala svoje slabosti, ki jo je čutila vedno bolj. Le bolelo jo je, da bi se morala posloviti od vsega, ker je bilo okoli nje, saj se ji je življenje dozdevalo s slednjim dnem lepše in privlačnejše, čeprav je imela od njega samo trpljenje in zatajevanje. Kadar so se zbrali ob nedeljah njeni otroci in prišli k njej, je čutila posebno slast. Bilo ji je, da so vse kar je v nji sploh kdaj bilo vzvišenega. Zabolelo jo je, kadar se je spomnila, da bo treba vse te svoje otroke zapustiti, da mora morda kmalu nastopiti pot v večnost. Ni se bala za sebe, ampak za otroke se je bala, kajti vse njeno življenje je žrtvovala deci in možu. Najbolj se je bala za mater Vero. Slutila je, da bo kmalu prišel čas slovesa in ni si mogla predstavljati tiste praznine, tiste vrzeli, ki jo bo napravila njena smrt. Mladenka se je zdaj kar bala govoriti na samem z njo, vedno je slutila, da se bo mati od nje še posebno poslovila in jo izročila v varstvo druge najstarejše. In tega trenutka se je Vera bala, čeprav je vedela, da mora priti, saj je mati že kar vidno vedno bolj pešala. ==5.== Dekla Tekla je bila velika, krepka ženščina, ki jo je gospa Mešičkova vzela namesto Vere v službo. Mladenka je imela na sebi v vsem svojem ponašanju nekaj kmečkega, čeprav je bila sicer lepega, zarjavelega, pravilnega obraza in živih modrozelenih oči, ki so znale ljubeče pogledati. In Mešičkovemu Filipu je bila všeč. Obnašal ji je zakon in dekleta, ki je bilo nekoliko omameno, mu je vse verjelo in se vedno bolj vleklo za njim. Tako se je kmalu gospodinil na Mešičkovem domu. Pa je usoda nanesla, da je prišel k Mešičkovim Jernej. Nekega dne je namreč taval po gozdu nekoliko pijan. V svoji samoti se je čutil nesrečnega in divje koprnenje, ki je bilo v njem, mu ni dalo miru. Bežal je okoli in vlekel s seboj svoje težke sani. Ker je bil nepazljiv, je padel čez skalo in si pretresel možgane. Zjutraj ga je našel divji lovec in ga spravil v posteljo. Jernej je kmalu okreval in delal spet kakor prej. Gospodar je opazil, da je vedno bolj mrk. Zato ga je skoraj prisilil, da je za nekaj časa prevzel mesto voznika in vozil oglje in drva, kajti Mešiček se je bal, da mu najboljši delavec ne zboli še enkrat in mu ne odpove razum. In Jernej se je zagledal v Teklo, česar ji pa ni nikoli priznal. Pridno je hlapčeval in vozil ter delal tudi na polju in pomagal pri živini, saj brez dela ni mogel biti. Rad bi Tekli omenil, da mu je všeč, a njegov jezik je bil preveč okoren in kar ni mogel z besedo na dan, tudi se je Jernej čutil v svojih 40 letih že prestarnega zanjo. Filip je bil pač umejšejši. Gospodinja, ki je imela bistre oči, je že hotela tudi Teklo obelotiti, pa je nekega dne dozvela razočaranje. Dekla je namreč vstopila v hišo pred gospodarjem in gospodinjo ter jima stražljivo omenila, da jo mladi gospod ljubi in naj ona dva povesta, kdaj jo bo zasnubil, kajti čas je že, saj ji je neštetokrat prisegal pri mesečini, da jo vzame in samo njo ter nobene druge ne, pa če se tudi ves svet poruši. In ona mu je pač verjela in mu je dala verjame, saj je Filip tako lep in dober mladenič, na katerega jih ni pod božjim soncem. Mešiček je zaklel, da se je kar zakadilo in se je mati pokrižala, prepričana, da se mora res prikazati sam bogosavnarij, ker se oče tako grdo priduša. Pri tem je bila vsa preplašena strmela v Teklo in ni vedela kaj bi. Gospodar si je opomogel in skril svoje presenečenje, vstal, stopil pred dekle in jo premeril s pogledom od vrha do tal ter zmajal z glavo: »Ti, dekle neumno, ali sploh znaš pametno misliti?« »O, seveda znam, gospod, pa kaj bi ne znala? In prav zato ker znam pametno misliti, sem prišla k vama, kajti poznam vaju in dobro vem, da sta poštena. Zato sem prepričana, da je tudi Filip pošten in me bo poročil, kakor mi je obljubil. Ker je pa njemu nerodno kot mi je sam rekel, sem pa prišla jaz k vama, da vama povem. Oh, ta fant, saj je kakor otrok!« »Trapasta neumna! Koliko fantov je že dekletom obetalo zakon, a obljube niso držale!« »Že mogoče, gospod! Ampak to niso bili Mešičkovi, niti v rodu vam niso bili! Kajti Mešičkovi ljudje so druga lava, poznani vsi! Vaša dekla sem in zanašam se na vaju bolj kot na samo sebe, zato tudi vem, da postanem kmalu Filipova nevesta, kajne mati, da bo tudi res tako?« Gospodinja jo je molče pogledala in samo skomignila z rameni. Dekla je mirno pripomnila: »Prosim torej ne pozabita misliti na to stvar in pa, da ne bosta preveč zavlekla, kajti če Bog da, bova kupovala in štorklja ima že nekaj pripravljenega. To bo veselje v hiši, tudi vidva bosta rada imela otroka, saj vama gre pač za potomec! Seveda bo treba nekoga, ki bo enkrat gospodar, saj Filip je šibek fant! No pa pozdravljena in kmalu se me spomnita!« Tekla se je zasukala na petah, pokimala z glavo in hitro odšla na dvorišče, odkoder se je kmalu čul njen zadovoljni glas. Ko pa je bila dekla zvečer sama med svojo živino in je o vsem premišljevala, je vendarle prvič nekaj zdvomila nad Filipom. Kaj pa če bi je vendarle ne poročil? To vprašanje jo je begalo dolgo v noč, preden je zaspala. Sklenila pa je, da pojde tudi v hosto vprašat starega vedeževalca, kaj bo z njo. Mešiček in žena sta pa strmela drug v drugega kakor zadeta od strele in iskala rešitve, a je nista takoj našla. Zdaj dekletu niti zapoditi nista upala, saj sta jo poznala in sramota bi bila tako velika. Sklenila sta pa, da mora potem dobiti Tekla svojo malo sobico v zgornjici, kamor Filip brez njune vednosti sploh ne more. Ko je Tekla kasneje govorila o svojem zakonu s Filipom, ji ni upal reči, da jo je samo nategal, temveč jo je omerjal, zakaj prenaša njuno skrivnost staršem, češ da bosta vendar vse napravila sama in skrivaj, saj ima on denar in bo kar po svoje uredil svatbo, kakršne še ni bilo. Lahkomiselno dekle mu je spet verjelo in se takoj spet polastilo. * Jernej je sam hodil po hosti. Svojega vozaštva se je že naveličal. Vztrajal je le še zavoljo Tekle. In potem je prišlo spoznanje. Njegov videz se ni izpremenil, a je čepel, toda močno je Tekli omenil, da bi jo poročil, a tudi kasneje ne, da je napravila napak, ker je ljubila Filipa, ki je bil navadni zapeljivec. Bilo je nedeljsko popoldne. Jernej je prišel do svoje koče in poležal nekoliko na trdem ležišču. Tu potem mu je prišlo, da je tu vse lepše in boljše, da on sploh ni za tisto vrhvanje in vrenje med ljudmi. Da, le si je še zdravanj priznal, kmalu potem, ko je prišel k Mešičkovim, a tajil si je. Vse je delal iz ljubezni do dekleta. Zdaj si ne more več tajiti. In potem je začutil v sebi težek žal. Hudo mu je bilo za Teklo. Ni je obsojal, niti Filipa ne, saj ni bilo tega v njem. Človek z zlatim obzorjem je bil, pa je vse gledal kakor ljudje, ki poznajo življenje in ne sodijo nikogar, ker vedo, kako je včasih človek šibek in da največji često prej pade kot najmanjši. To je bilo v njem, ne da bi želel moral dočeti z izkustvom življenja. Vendarle se je v njem borila misel, ali naj bi vse prezrl in Tekli kar rekel, naj postane njegova žena in postane preprosta oglarica, ali naj jo pusti, saj ga itak ne bo nikoli res rada imela kot Filipa. In med tem ko bi se drugi boril z čustvom in skušal mladenki njen greh odpustiti, Jernej nanj niti mislil ni. Kmalu je spet odšel iz koče. Ni mu dalo miru. Nekaj časa je spet stikal okoli kot bi nečesa iskal. Potem se je napotil k Jernejevini, ki so ga bili zelo veseli. Sonce se je spustilo nad hosto. Sijoče ploskve so pokrivale hrib in ga spreminjale v žarečo gmoto, ki se je vsa lomila v prosojnih barvah. Jernej je bilo, da tava nekam v brezbrežnost, nekam, kjer ni konca ne kraja, kjer se vse spreminja v novih barvah in novem doživetju, v barvah, ki se čudežno prelivajo, da človek sam ne ve, kje blodí in ne tipajo samo oči, temveč tudi duša, med tem ko tavajoče telo blodí in so misli prepojene z mehkim, uspavajočim žarenjem. In človek gre in gre ter mu je, da bo hodil tako večno, na pol bled, ves zaznan v blaženju in koprnenju dalje in dalje. In Jerneja je zanašalo kakor na valovih, niti ni gledal, kje hodi, vedel je samo, da stika za nečem, ki je daleč od njega in da mu je pri vsakem temu vedno bolje v duši, da se je srce pomirilo in da čuti ugodje. Kar legel bi, pa ga je vendar gnalo naprej in šel je kakor na tajni ukaz, ki se mu ne more upogniti. Tedaj je prisopihal do pol razpadle koče. Polagoma se je vzdramil in spoznal, da je hodil dokaj dolgo. Pred seboj je videl skalovje in kolibo, o kateri je že tolikokrat čul, a se mu ni zdelo umestno hoditi na to stran, čeprav je že bil samo za streljaj od nje. Zdaj ga je pot sama prinesla sem. Noge so same hitele in prisopihal je h koči starega vedeževalca. Sam ni vedel, zakaj je vstopil, toda bilo mu je, naj le gre in si ogleda kočo in človeka v njej, kajti trenutno ga je izgubljalo hrepenenje in želja videti pred seboj živo bitje in govoriti, čeprav samo nekaj besed. Potem, ko je že vstopil, se mu je nahoma zdelo vse smešno in otročje. Kaj ve ta starec? To pač ni kak prerok ali prerok! Kmetje ga hvalijo in pripovedujejo. Toda ne ve. Mnogi ga preklinjajo. In zakaj pripoveduje ljudem o drugih ljudeh? Če ima dar prerokovanja in če je svet razdelil, bi moral o napakah drugih molčati in jih razodeti samo tistim, ki se jih tičejo! Morda pa je samo jasnovidec, ki se ne ozira ne na desno, ne na levo, ter pove vsakemu kar mu gre, kar ve, da mora povedati. In zato tudi brezobzirno pripoveduje o napakah drugih, kakor bi čital iz knjig. Torej mar naposled človek ni niti bitje po Bogu ustvarjeno? Menda gleda ljudi kakor lesene lutke, kakor nekaj, kar je enako živim ali mrtvim stvarem, saj govori o njih kot bi ne živeli tudi z dušo. Tedaj je že začul puščavčev glas: »Le bliže, človek božji, le bliže! Vesel sem, da te vidim, boš vsaj kaj povedal! Tako sam sem zadnje dni, prav zdaj, ko sem oslabljen. Prav nič dobro se ne počutim!« Jernej je sivec prijazno pozdravil. Jošt je sedel pri mizici in si podpiral glavo z rokama. Bil je zelo bled, toda njegove oči so gledale jasno vedro, njegova notranja sila je pač obdržala moč nad telesom, ki je že vidno pešalo in samo čakalo, da ugasne življenje v njem. »Pa sedi malo k meni! Tamle je stol, kar primakni ga, se bova kar pomenila! No, tebe pač ni prinesla želja, da bi ti kaj povedal o bodočnosti?« »Res ne, slučaj me je vrgel v to kočo,« je odkrito priznal Jernej in se ozrl po tesnem prostoru. »Pa je morda vendarle prav, da si prišel. Se in še bi rad povedal kaj novega in pogledal v prihodnost človeka!« »Jaz tako malo verjamem v vse to,« je omenil Jernej in se nasmehnil. »Torej ne veruješ v prerokovanje?« »Tisto že, ampak v vaše prerokovanje ne morem verjeti.« »Kakor hočeš. Če verjameš, prav, če ne, pa tudi mora biti prav. Jaz te pač ne morem prisiliti, da bi mi verjel. Veruj mi pa, da je božja volja, da mora kmalu umreti, saj danes niti do cerkve več nisem mogel, seveda je daleč, toda zame je bila ta pot vedno samo izprehod.« Počakal je nekoliko in potem dejal: »Zdaj bom pa tudi tebi nekaj povedal, čeprav ne verjameš; nekaj ti povem, kar ti ne bo škodovalo v bodočnosti!« »I pa povejte! Škodovati pač človeku ne more, če kaj sliši,« je pritrdil Jernej in prijazno pokimal. Jošt je odprl knjigo pred seboj, nekaj časa čital in potem pogledal Jerneja in dejal: »So ljudje, ki menijo, da jemljem dar prerokovanja iz teh bukev. A ta knjiga je sveto pismo, ki me krepi, saj je v njem večna lepota. Res sem jasnovidec, v sebi imam magnetično silo, da marsikaj uganem, kar je ljudem skritega. Vidim, da si bil nesrečen. Toda tvoja roka je krepka, pest silna. Močan si in nikogar se ne bojiš. Lahko boš še dobil dobro ženo, čeprav nisi več mlad, seve še to ne bo preveč begala njena nezgoda. Sicer pa ne obupajmo, da ne bomo sami svojci!« »In potem?« Starec se je zazrl skozi okno in skoraj šepetal: »Bojim se pa, da te ne bo premotilo hrepenenje za tvojo svobodo, kajti spet dobivaš večjo moč in prekinil si sebe iz prejšnjih dni. Vidim te, kako hodiš po planinah. Več ne vem.« Jernej je starcu zamišljeno pokimal in se od njega poslovil. »Če te zanese pot mimo vaškega župnišča, prosi gospoda župnika, če more malo k meni!« je dejal starec in mu podal roko. »Dobro se imej, pa spomni se me včasih! Eden izmed tistih ljudi si, ki ostanejo vedno dobri in pošteni, pa če bi jih postavil v vulkan smede in propasti ali pa v najtišjo samoto. In takih je vedno manj. Samo taki pa tudi vzdrže svet, da ne zdrkne s svojih tečajev! Pa pozdravljen!« Jernej se je vračal po poti, še ustavljal in skušal misliti o tem, kar sliša starecem govoriti. Pa so mu misli spet zahajale v prihodnost in se zamotale z besedami Jošta, ki so še zvenele v njegovih ušesih. Ko je stopil v vas, se je spomnil na župnika in pozvonil je v farovžu ter naročil, kar ga je prosil samotar. Ko se je vrnil k Mežičkovim, je bil zamišljen, toda miren. Prosil je gospodarja, naj ga pusti nazaj v njegove hribe, ker je spet zdrav in ne more več vztrajati brez svojih kop, kajti čas je, da spet prične pošteno oglariti in koča mu bo kar razpadla, če jo bo pustil. Drugo jutro je odhajal. Od nikogar se ni poslovil. ==6.== Cigan Vrba je sedel že dve leti v ječi. Obsojen je bil na štiri leta zavoljo umora svoje žene. Sodnija je imela težko nalogo, da je zaslišala vse cigane njegove tolpe. Orožniki so jih pridno iskali, a cigani so se jih povsod preplašeni izogibali in šele ko se je zvedelo, da se vrši razprava proti Vrbi, so prihajali počasi drug za drugim. Napósled so vendarle bili vsi zaslišani, toda sodnija jih ni več hotela izpustiti izpred oči in zato jih je stalno zavarovala, saj so morali vsi izpovedati še na glavni razpravi, ko je bil Vrba obsojen. Pri tisti razpravi so se gledalci izvrstno zabavali na račun ciganov, pa četudi se je tikalo take žalostne in resne stvari kot je umor. Vsi cigani so Vrbo sovražili, eden bolj kot drugi, toda vsak je omenil, da je bila njegova starka silna ljubosumna babura ter divja do skrajnosti, češ da bi ji vsakdo izmed njih kar pobegnil, a Vrba, ki je pač brez žene, si jo raje vzel življenje ter jo ubil kakor zverino. Naposled je cigan za ciganom potrdil, da Vrba ne pozna usmiljenja in da so se kar oddahnili, ko so čuli, da ga je sodnija naposled vendar spravila pod ključ. Ker je cigan tudi zažgal, mu je sodnija primaknila še pol leta in je torej moral odsedeti skupaj štiri leta in pol, kar je za vsakega človeka že kos življenja, a za Vrbo, ki je bil vajen same prostosti, je bila ta doba že cela večnost! Med tem je Tomaž še vedno begal in se skrival ter se le včasih sestal z Vero. Oglarjeva mati pa je vedno bolehala in Jerneju ji je enkrat dejal, da je ne bi užalostil: »Vidiš žena, saj še nista tako zelo stara, vendarle se starata! Ne vem, ali naju res že kliče mati zemlja? Da bi bili vsaj otroci že pod vrhom.« »Ne bodi no smešen,« ga je žena zavrnila, »vedno bolj korenjaški si in svoja leta skrivaš kot kakšen mladenič.« Le Vera in ona sama sta vedeli, da je mati kar pri koncu. Vendarle je Agata hčerko večkrat podila, naj gre v službo, kajti da jim manjka kruha, česar pa dekle ni hotelo slišati in je raje delala doma in stradala, le da je postregla tudi materi. Na svojega izvoljenca se je pa skrivaj kar jezila, ker je bil tako neodločen in si ni znal na noben način pomagati ter so rešitve umora zdaj, ko je bil cigan na varnem. Sicer je pa Tomaž poskušal, da bi kaj dosegel, in ker sam ni mogel na sodnijo, je prosil Vero, da bi enkrat šla k sodniku in mu vse razložila. Vera je res šla na okrajno sodišče v trg in vse povedala ter omenila, da lahko sodnik zasliši čudakega Jošta, kateremu je cigan sam priznal, da je res umoril hmeljskega čuvaja. Sodnik je pazljivo poslušal njeno izpoved, si molzel svojo dolgo brado, kimal in se smehljal. Naenkrat pa, ko je mladenka prenehala, je skoraj kriknil: »Kje pa je zdaj tisti Tomaž? Zakaj pa ni sam prišel, če je tako čist kot oprana bela srajca?« Vera se je hudo prestrašila. Kar hipoma vpraša sodnik zanj. Morda ima celo slab namen in ga hoče aretirati zdaj, ko je fant najmanj pripravljen na kaj takega? In zbegala se je ter nekaj zajecljala. Sodnik se ji je nasmehnil in jo pomiril: »No, no! Zaslišati bi ga bilo pač vsekakor treba! Toda, hm! Povedal bi bil skoraj! Seveda, osumljen je in to je tista zapreka. Zdaj pa vem, da ne boš povedala, kje tiči zajec, da ne pride za tisti grm lovec in ga nazajka. Kajne? No, da ne boš rekla, kakšen sem! Doma pa zasliši tistega Jošta, menda bo ta samotar res kaj pojasnil. Zdaj pa le pojdi in vprašaj čez kak teden! Morda je Tomaž res nedolžen, saj sem že slišal večkrat nekaj takega zvoniti. No, le pojdite!« Vera je nekoliko potolažena odšla. Upala je, da bo kmalu dokazano, da ni divji lovec ničesar kriv in kar hitela je v svoje hribe. Ker je bil sodni sluga bolan, je moral ječar Hlebec tiste dni sam dostavljati samotarju poziv, kar mu pač ni preveč dišalo, čeprav je vedel, da bo prejel za to še nekaj dinarjev kot dostavnino. In tako je neko jasnega popoldneva mrmljal možakar sam v hribe, hrkal in mrmral, da mora človek na stara leta tako daleč in še službeno, kar človeku najbolj smrdi, saj je to kar prisiljeno, kakor bi ga kdo poganjal z bičem. Hlebec, ki nikoli ni posebno rad hodil peš, se je zdaj vso pot ustavljal, si brisal znoj in mislil na tisoče stvari. Morda kar je menil, da bo vse narobe, ko se vrne, da bo sodnija stala obrnjena na streho in da ga bo vse pogrešalo. Pri tem se je kar smejal, ko se je spomnil, kako bo vse po njem povprašalo in tarnalo, da ga ni doma. Seveda ni bilo prav nič hudega in nihče ni vprašal za ječarja. Žena je prala pred hišo, a pred hišami je sedel občinski policaj z bridko sabljo v roki, ki ni bila že nabrušena najmanj pet let. Toda sedel je tam in se grdo držal kakor bi že tri dni ničesar ne vzil, čeprav se je že vse jutro nalokal žganjice in je zdaj ždel na stolu kakor prilepljen. Torej policaj Bužar je nadomeščal starega Hlebca, držal v roki ključe zaporov in resno čakal. Ko je nek arestant v celici zazvižgal, ga je kar vrglo kvišku. Stopil je k linici in mu zagrozil s sabljo, češ, da je on novi ječar in da bo zdaj vse strožje ter da mu ne bo peljal lahko uro, če ne bo mahal s svojo pošteno korenčico, naj se je treba obnašati dostojno. Če človek dela pokorno in naj nori šele potem, ko bo spet prost! Ječnik ga je začudeno pogledal. Bil je mlad fant, ki je pijan polomil neko ograjo. Zavrtil je prst na čelu in žvižgal dalje, kar je Bašarja tako razljutilo, da mu je zažugal, da ga bo privezal k zidu tako visoko, da bo stal na samih palcih. Ječnik se mu je zarežal: »Ti policaj neumni, samo bliže mi pridi, pa ti zmeljem kosti, da te bo sama kaša!« Bašarja je naenkrat ves pogum zlezel v pete. Mirno se je vjedel in pričel dremati. Ta čas je stari Hlebec čezal proti puščavnikovi koči. Pod skalo je bil studenec, kjer si je samotar postavil klop. In na to klop se je ječar zdaj vsedel in si privoščil iz studenca požirek vode ter se kar oddahnil: »I kako je voda vendar nekaj dobrega! Tega do danes nisem vedel, pa sem že star dedec! Kar čudil sem se, tako ga je osvežila, saj je jo malokrat pil in je kar pozabil na njene dobrote, dočim je raje stikal po krčmah za znanci, ki so ga napajali, ko si je želel utolažiti žejo. Da, da, alkohol je bil pač zanj vse kaj drugega. A zdaj se je nenadoma ves vnel za čisto studenčnico in najrajši bi ta trenutek postal popoln abstinent. In ko je tako sedel v samoti, se je nenadoma spomnil, da je on sam prav za prav velik norec ker se takole peha po svetu, preživlja in prenaša svojo slabo staro in skrbi za sina, ki se uči že pri tretjem mojstru za čevljarja ter mu dela preglavice, da je že ves siv: »Moj Bog tu pa tak mir in tišina! Voda pred nosom, samo skloniti se, pa si že ugasil žejo! Pa se begaš po svetu in trpiš za prazen nič. Tu je življenje! Tale puščavnik je pravi življenski modrijan! Hm! Tukajle se bo kmalu domislil kar navzeti, saj prav veliko itak noben človek ne ve. Česar pa ne veš, se zlažeš, saj laž v sili ni grešna! Torej se zlažeš, pa ti kmetje naneso vsega, da ti ni treba stradati in se pehati z uživimi vagabundi in drugo sodrgo ter jo zapirati! Kar za puščavnika bi bilo najbolje iti in živeti v tej samoti!« Mahoma je jel obžalovati, da se je oženil, da ni ostal sam, da je sploh kdaj pokusil alkoholno pijačo! Potem je počasi vstal, vzdihnil in jo mahnil proti koči, ki je stala v višini vsa siva in tiha. Ko je Hlebec dospel do kolibe, je lahko potrkal. Nihče se mu ni odzval. Potrkal je močneje, ker pa ni dobil odgovora, je pritisnil na kljuko in skušal odpreti. Vrata so se vdala, a nekaj je branilo, da ni mogel takoj noter. Uprl se je in že se je znašel v kolibi in zastrmel: Na tleh je ležal puščavnik bled in tih s široko zaprtimi očmi, v desnici je držal leseno razpelo, a v levici svinčnik, kakor bi hotel zadnjo minuto nekaj zapisati. Ječar se je nagnil nad njim in takoj spoznal, da mora biti puščavnik že gotovo več ur mrtev, saj je bil popolnoma trd. Ječar se je ozrl po koči. Kaj če je v njej kako premoženje, kakšno skrito bogastvo, saj je mnogo ljudi skrivaj in očitno prihajalo k njemu in vsak mu je kaj prinesel. Tedaj se je Hlebec spomnil na puščavnikovo tajno moč in že ga je prijelo, da bi jo kar odkril. Pa mu je pogled slučajno obtičal na stolu, kjer je stala trebušasta polna zelenka. In stari ječar, ki je še pred nekaj minutami obžaloval, da je kdaj sploh pokusil kapljico vina, je mahoma oživel: »Vino, kaj če je v zelenki vino?« in že je na vse drugo pozabil, še na strah. Odprl je steklenico in poduhal. Obraz mu je kar zasijal samega blaženstva, pohlepno je obrnil rob steklenice in jo nagel ter globoko goltnil. »Blagoslovljen bodi sveti starček,« so mu šepnile ustnice, ko se je trenutno oddahnil in spet nagnil zelenko. Ko je bila že prazna, se je naposled vsedel k mizi, vzel iz žepa kos papirja in svinčnik ter zapisal: Zapisnik ki sem ga sestavil na licu mesta v koči čudakega samotarja Jošta, na hribu Hrastovici, dne 5. junija letos. Priče ni nobene navzoče razen mene samega, ki to pišem in sem zapriseženi državni organ ter imam kot tak zato tudi postavno pravico. Ko sem danes popoldne prišel v Hrastovico, sem se nekaj minut zamudil pri studencu, ki teče kakih deset metrov globlje pod kočo. Posledil sem, da sem se oddahnil od težke, naporne hoje, nakar sem vstopil okrepčan s čisto studenčnico. Trhla smrekova vrata so se le nerada vdala. Takoj sem ugotovil, da mi je zapiral vstop samotar sam s svojima lastnima nogama, saj je ležal mrtev sredi izbe in tiščal vrata. Puščavnik Jošt je klican na pričo na sodnijo. Zdaj ugotavljam, da se to ne more zgoditi, ker je prvič mrtev, a drugič mu kot mrtvemu sploh ne morem dostaviti vabila in mu dopovedati, da mora na sodišče. Po svoji vesti in vednosti uradno potrjujem, da sem ga tudi pregledal, a da nisem našel na njem nobenega znaka kakšne sile, ter je najbrž umrl zadet od kapi. Ko sem pregledal njegovo kolibo, želeč najti kakšne vredne predmete, da bi jih izročil sodišču v hrambo, izjavljam, da sem našel le dve krpi, skromno siromašno posteljo s slamico, mizo in dva stola ter prazno zelenko, s katero si je mož najbrž nosil vodo iz studenca. Pisano na Hrastovici, dne 5. junija 1935. Ježa Hlebec, lastnoročno, zapriseženi sodni organ. ==7.== Na Hmeljniku je služil za lovskega čuvaja Andrej, ki je bil dvojček ubitega Bernarda Peča. Tudi on je zvedel, da je brata umoril Tomaž, a nikoli ni mogel naleteti nanj. Divji lovec se ga je pač izogibal kakor gada, saj je vedel, da mu s samo besedo pač ne more dokazati, da ni krivec. Andrej je često vprašal tega ali onega po njem, pa so mu ga le tajili, a nekateri, ki so bili prepričani o njegovi nedolžnosti, so se kar očitno zavzeli zanj. Poteklo je že nekaj let po Bernardovi smrti. Brat Andrej, ki je bil spočetka prepričan, da bo rano prebolel, je začuden spoznal, da svojega brata ne more pozabiti. Pogrešal ga je kakor prve dni po smrti, kar ni bilo čudno, saj ni nista bila samo brata telesno tudi najboljša prijatelja. Poleg tega sta si bila dvojčka in sta bila še posebno navezana drug na drugega. Ko je Bernard umrl, je Andrej očitno žaloval. Bilo mu je tako hudo, da je kar opešal in zbolel. Kasneje, ko je nekoliko okreval, je sicer za kak dan utajil lastno bolečino, ki pa je potem tem izraziteje in silneje udarila na dan ter ga strpila, saj mu je bilo, da je umrl del njega samega in bolj mu je še in še razjedala srce. Potem se je večkrat spomnil, da bi poiskal morilca in ga ubil kakor je on Bernarda. Zavedel se je, da bi bil potem zaprt in ob službo. Spomnil se je na svojo ubogo mater, ki bi bila zblaznela, da bi se ne njemu kaj hudega pripetilo. In premagal se je, čeprav si je vedno mislil, da bi laže trpel, če bi se maščeval nad ubijalcem svojega brata. Ko pa je vedno in vedno slišal, da je Tomaž nedolžen, da se hoče dotakniti človeka in da se ni hotel dotakniti človeka in da se je tudi sam nekoliko podvomil toda samo včasih. Kadar se ni mogel več brzdati, je zaškripal zobmi in zažugal v zrak: »Vendar ga poiščem in se znesem nad njim!« Pa je spet zagledal pred njim obraz bledne matere in spet je opustil maščevalne misli. Vedel pa je in tega se je bal, da bo segel po orožju, če mu pomaga gol slučaj in mu privede Tomaža pred oči. Postal je vedno bolj samoten in žalosten. Vrši je svoje dolžnosti, a ob enem je jel bolj in bolj poizvedovati za Tomažem. »Če ne drugega, naj izprašam ga. Morda res ni sam kriv in ima sokrivce. Toda, kdo naj ubije brata če ne on, ki je divji lovec?« In tako se je boril z mislijo na umor, z mislijo na svojo sivo staro mater in z lastnimi predsodki in vestjo, ki mu je vedno branila, naj ne ubija. Nekega dne je prišel blizu oglarjeve koče, kjer je stari Jeriša zakopal novo kopo. Čuvaj je zagledal pred seboj Vero. Kako krasna je bila in kako ji je prilegla! Takoj je začutil do nje tiho naklonjenost. Poleg nje je stal mlad krepak junak, s katerim je mladenka zaupno kramljala. »Saj me menda poznate? Hmeljniški čuvaj Andrej sem,« se je predstavil oglarju in ga takoj hudomušno vprašal, kdo je mladenič, ki govori z Vero, ki je menda njegova hči. »Da, da gospod, to je moja hči Vera, a oni korenjak je…« Oglar je umolknil. Spomnil se je, da ne sme izdati Tomaža, saj je vendar čuvaj umorjenega Bernarda. Toda bilo je prepozno. Čuvaj je takoj spoznal starečevo zadrego in spreletelo ga je divje veselje in strašen srd. V hipnem navalu razburjenja je pozabil na milo obličje svoje matere. Pograbil je oglarja za rame in zakričal: »To je tisti Tomaž, kajne, kar priznajte!« Lovec ga je čul in sam odgovoril: »Da, da, jaz sem Tomaž, kaj je novega gospod?« Čuvaj je nameril puško hitro kakor blisk in ustrelil vanj. Toda isti hip je priskočil tudi oglar in mu puško zbil, da je strel zletel visoko v zrak: »Ali ste ob pamet,« se je zadrl Jeriša, medtem ko je strel še odmeval po gozdu. »Čemu streljate v nedolžnega človeka? Zdaj šele vem, da ga res smrtno umora. Bodite vendar pametni!« »Ubil mi je brata!« »Seveda, prav kakor jaz! Pravega ubijalca imate vendar v ječi, kakor vsi govorite! Vrba je krivec, saj je bil tudi svojega ženo!« Tomaž je obstal na mestu miren in bled. Roki je držal prekrižani na prsih, ko se mu je čuvaj približal. Ni se premaknil, le njegovo oko je dobilo jedek blesk, punčice so se zaostrile, dokler ni bil že levim komolcem naslonjen na puško in je čakal. Čuvaj je zakričal: »Puško semke!« Tomaž je malomarno odvrnil: »Nikomer ne škodujem z njo. Toda ta ni je edino orodje, zato je vam pač ne morem dati.« »Aretiram vas!« Tomaž se ni premaknil in je komaj slišno nadaljeval: »Ne bom se z vami prepiral ne pretepal, saj vem, da govori iz vas mržnja in sovraštvo, ker ne verujete v mojo nedolžnost. Povejte sodniku, naj dovoli nekoliko peči ciganu Vrbi, pa vam bo kmalu povedal, kdo je morilec. To nesramnik je ubil lastno ženo, zanetil Jernejevo kočo in ubil vašega brata. Zdaj bi rad ta umor navesil meni, ker se boji, da bi nazadnje ne zabingljal.« »Če si nedolžen, se javi sodnikom! Kaj pa potopaš tod okoli in slepariš?« Tomaž je zardel in se proseče ozrl v Vero, skomignil z rameni, vrgel puško preko ramena, rekel komaj slišno »Zbogom« in že je izginil med drevjem. »Zakaj ga nisem ubil?« je hripavo kriknil Andrej. »Veseli bodite in Boga zahvalite, da niste umorili nedolžnega,« je spet povzel Jeriša. Vera je bila bleda. Tiho je gledala za odhajajočim, kakor bi si ga želela nazaj. Čestokrat in tudi zdaj, jo je obšla žalostna misel, da je izvoljenca zapuščala in ga ne bo nikoli več videla, saj je bil v vedni nevarnosti. In ta misel ji je delala skrbi in nemir, da niti spati ni več mogla kakor prej. »Vidva se pa nekam dobro razumeta?« je dejal nenadoma Andrej Veri, ki je kar zardela in se obrnila proč. Potem je hotel v kočo, pa ga je ustavil oče: »Ostani nekoliko, da ne bo rekel gospod kakšni rovtarji smo, da ga pustimo kar samega.« Mladenka je otožno pogledala čuvaja. Njene oči so govorile naj si so usta molčala. In te oči so ga izpraševale in se čudile, kako je mogel tako nenadoma priti in streljati na njenega izvoljenca in kako jo more zdaj tako brezobzirno izpraševati. Andrej je takoj spoznal, da je ustrelil kozla in je tudi sam rahlo zardel. Spustil se je na klop pred kočo in si obrisal znojni obraz ter se nekam opravičeval: »Ni čudno, če je človek razburjen. Bratove smrti ne morem in ne morem pozabiti ter je ne bom nikoli pozabil! Preveč brat mi je bil, da bi kdaj mogel preko tega.« Mladenki se je zdaj lovec skoraj zasmilil. Res je streljal na Tomaža, toda bil je prepričan, da je on morilec. Kar vesela je bila, tudi zavoljo Andreja, da ni zadel njenega fanta. Tedaj se je oglasila iz koče Jernejeva mati, ki ji je oglar povedal, kdo je zunaj: »Eh, gospod čisti morilec je pod ključem! Dajte no vi sami tisto stvar pobrskati! Morda bo le priznal, da bo vsaj ta bedni mladenec rešen težke sumnje.« Zakašljala je in utihnila. Lovski čuvaj se je zahahljal: »Ali ste tako vsi prepričani, da je tako nedolžen?« »Da vsi smo prepričani, ker tudi dobro vemo, da je nedolžen,« sta odvrnili mati in hči hkrati. Mladenič se je zazrl v ljubko obličje Vere in tesno mu je postalo pri srcu. Prvič jo je videl, pa mu je bila že všeč in kar čutil je, kako mu je draga. Rad bi pričel z njo daljši pogovor, pa ni mogel najti ničesar, o čemer bi govoril. Kadar se je ozrl, je videl pred seboj nekaj zaprtega, molčečega, da ni mogel najti besede, za katero je stikal. Zaman se je trudil in si dopovedoval, da je to pač samo preprosta oglarjeva hčerka, da mu ni treba iskati izrazov, ne gledati na besede. Tudi najpreprostejšega izraza mu je hipoma zmanjkalo, da se je potihoma jezil sam s seboj, a pomagati si vendarle ni mogel. Vera je odšla z očetom h kopi, lovec je obsedel in pričel govoriti z Agato, ki je počasi in stokajoča pripovedovala iz postelje, da Tomaž res rad vidi Vero, da pa pač ni upanja za kako ljubezen in bi bilo od Vere neumno misliti nanj, saj nima niti kam položiti glavo, niti kosa kruha nima, s katerim bi lahko razpolagal in živel družino. Nekaj časa je še posedel, a potem se je dvignil in Agato pozdravil. Počasi je sama prilezla iz koče, da si ogleda prijaznega gospoda. Bil ji je všeč in povabila ga je, naj se še spet kmalu oglasi kaj pri njih. ==8.== »Danes je bil spet tukaj hmeljniški čuvaj!« blati je izrekla te besede in se ozrla v Vero, ki je pravkar prisopihala iz doline. Oče je puhal goste oblake dima in molčal pred se ter čakal, kaj bo hčerka odvrnila. Mladenka pa je molčala. Mati je nadaljevala: »Hčerka moja, sama veš, kakšni reveži smo. Hmeljniški lovec nam bo rad pomagal, samo če ti hočeš. Poroči ga! Gospa postaneš. Pa še za nas bo dobro poskrbljeno. Obljubil nam je službo v gradu. Češ da bo govoril za očeta, da ga sprejmejo pri graščini za čuvaja na žagi, kjer bomo imeli v gospodarski hiši lepo stanovanje in se nam bo bolje godilo. Ker je ta mladi Andrej tudi za nekakšnega oskrbnika, sem prepričana, da lahko to stori.« Tedaj se je oglasil oče: »Saj nič ne rečem! Rad imam Tomaža, toda povej mi vendar, kaj bo z njim? Njegova zadeva se vleče kakor jara kača, nikjer ni konca! Še vedno je osumljen umora in osumljen bo do svoje smrti, kajti jaz ne smem nastopiti, ker mi je cigan zavezal jezik z besedo, le misli mojo, da jo slučajno izlašal. Tomaž je revež, meni se smili, toda na zakon z njim pač ne moreš misliti. Čudim se pa, da je mogel on, ki je uvideven in pameten človek sploh pričeti ljubimkanje s teboj!« »Oče, pošten je in dostojen! Ljubezen pa ne vpraša, kako se bo dalo živeti, čeprav bi morda morala. Sama ne vem, kako je do tega prišlo, toda rada se imava in nikoli na Boga zapustila drug drugega, nikoli ne!« Oče je nejevoljno zakašljal: »Vsi bomo preskrbljeni, če se odločiš za tvoja. Prikupit in priden človek je ter povsod priljubljen. Bodi vendar pametna in premisli si!« Mladenka se je zazrla čez plan v zahajajoče sonce. Zahajajoča zarja in se razlivala okoli ter potopila v svojo rdečico nizko oglarško kočo. Mati je vzdihnila: »Vem, da ne bom dolgo, dobro čutim. Rada bi pa imela zadnje dni lepše, brezskrbneje! Kako bi se veselo oddahnila, če bi bila vedela, da se otroci ne boste tako pobijali in stradali kot sva midva. Drugi so zdaj v vasi, Tomažek se uči za čevljarja, Tone je pri krojaču, najmlajši trije pa bodo še vedno očetu na ramah.« Ali bi ne bilo prijetno, če bi se tudi oče nekoliko otresel svojih skrbi? Mladenka je tiho vstala vsa bleda v obraz. Počasi je odšla po stezi svojemu dragemu nasproti. Ko je prisopel po stezi Tomaž in našel Vero vso razburjeno in žalostno, jo je zaskrbljen vprašal, kaj ji je. Odločno ga je pogledala in potem hipoma izbruhnila v jok. »Povedi se vendar, duša moja, in povej, kaj te je zgodilo!« jo je milo in z ljubečim pogledom vabil. Dekle se ni več zadrževala. Vse mu je povedala, kako se mora že sedaj česa vsega bati, ker jo straši bodoči čas hmeljniškega čuvaja. Češ da z njim, s Tomažem, tako ali tako nikoli ne bo šlo skupaj, da nima ničesar, da sta skupaj, saj se ne bosta mogla poročiti, če tudi se odkrije, da je on nedolžen. Mladenič se je hripavo zasmejal: »Rad te imam in prepričan sem, da bom danes ali jutri prost in sposoben za nadaljnje! Siliti se ne smem in ne morem, da me čakaš. Ljubezen mora pač biti iz prostega srca požrtvovalna in silna, če je resnična. Če pa ni tako globoka, potem je za naju oba bolje, da se vse prej konča!« »Ne, ne! Nikoli te ne zapustim! Raje postanem oglarica, bova že živela, kakor so živeli drugi, sicer se ti morda posreči, da dobiš kako drugo službo, saj si vajen vsakega dela!« Pogledal jo je po kostanjevih laseh in ji ljubeče odvrnil: »Dobro! Potem storim, kar sem že neštetokrat nameraval. Misel na te mi bo dala moč! Jutri se javim sodniku, da me zapre. Takoj hočem, da se vse razčisti! Zagovarjati se hočem in mora se izkazati, da nisem kriv!« »Nikdar, mila moja, potem te ne bom lepo videla!« je zaprosila Vera in mu stisnila roko. »Ne, ne! Dovolj dolgo sem okleval. Samemu sebi se že dozdevam slaboten. Moram si priboriti svobodo in tebe, ki si moja sreča in ljubezen! Obišči včasih mojo mater in potolaži jo. Kadar pa moreš, pridi v mesto in vprašaj na sodniji, kako je z menoj. Pa pridi mi! Če me bodo vlekli v Ljubljano, pridi tja za menoj, saj bom tam najbrž čakal na sodbo. Če enkrat prideš, te morda puste, da me obiščeš, saj sodniki niso slabi ljudje. Tudi pisal ti bom!« Počasi sta odšla skupaj v hrib proti skalam. Kamnite stene so se odbijale gladke in svetle kakor velikansko zrcalo stopališče. In bilo jima je, da je to stopnišče pot njunega življenja, po kateri bosta strmo počasi vedno više in više, dokler ne dosežeta sončne svetlobe in prihodnosti, da zaživita veliko resnično ljubezen. ==9.== Okrajni sodnik je začudeno gledal, ko mu je ječar Hlebec sporočil, da je tisti večer prišel v sodnijo mlad krepak fant s hribov in vprašal zanj. Ker ga je on zavrnil, češ da tak čas gospoda sodnika pač ni v uradu, se je mladenec starcu potožil, da je zaprt, češ da on ni nihče drug kakor zloglasni Tomaž, ki je že zdavnaj osumljen, da je umoril hmeljniškega čuvaja, da pa zdaj hoče, da se stvar enkrat razčisti in se dokaže njegova nedolžnost. Ječar je to sodniku počasi pripovedoval, nekoliko in se hotel pohvaliti, kako spretno je potem takoj zgrabil ubežnika, da bi si človek ne premislil in ne pobegnil spet nazaj v prostost. Sodnik je zamahnil z roko: »Preljubi moj Hlebec, o vašem junaštvu raje molčite, saj ga vendar poznamo! Tudi o tem fantu sem že slišal. No, prepričan sem, da so se vam pred njim hlače tresle, ko ste zvedeli, kdo je, seveda ste ga zaprli, toda ne, ker vas je sam silil, da ga zaprete, saj bi sicer ne prišel.« Ječar je zdrsnil z brki in napihoval lica, kot bi hotel odpihniti z obraza nadležno muho. Ugovarjati si pa med ni upal, kajti svojega predstojnika je gledal kakor boga in zelo ga je čislal. Sodnik je pogledal na mizo, kjer je ležal kup pisem in druga pošta ter dejal: »Potrpte nekoliko, da pregledam današnjo pošto! Potem mi pa kar takoj mladeniča privedite, kajti sam sem radoveden nanj!« Ječar se je ponižno poklonil in čakal. Sodnik se je ves zamaknil v pošto pred seboj. Ko je prečital dve svoji zasebni pismi, se je zagledal v pisanje, ki ga je prejel z deželnega sodišča. Oči so se mu kar vesele v črke, ko je čital, in lahen dobrodošel nasmeh mu je spreletel obraz. Potem je pogledal Hlebca in mu veselo zaklical: »Zdaj pa kar sem z vašim razbojnikom! Ušesa jih mu bomo pošteno kožo, če jo sploh še kaj ima, saj se je dovolj dolgo potepal po planinah, in čudno, da ni šel že po zlu, ko so ga orožniki lovili bolj kot lovci planinskega jelena!« Stari služabnik je začudeno pogledal svojega višjega. Kako je nenadoma postal vesel! Pa ja ne namerava spet koga oprostiti? E, ta sodnik je bil predober, mnogo predober po njegovem mnenju, saj je tako rad izrekel oprostilno sodbo. Da, če bi bil on Hlebec sodnik, bi bilo pač vse drugače in vsako opoldne, kadar je bil kateri oproščen, se je jezil napram svoji starki: »Danes smo spet enega oprostili! No, če bi bilo po moje, bi bil fant sedel, da bi bil kar trpel! Ampak sodniki! Saj se ne moreš z njim pomeniti in zediniti!« Starka se mu je smejala, saj je imel navado, da je govoril v prvi osebi množine, prav kot bi bil tudi on sodnik in bi imel besedo pri vsaki sodbi. Da, da! Bog ve, kaj roji zdajle sodniku po glavi, ker se tako dobrohotno smeje? Menda vendar ne bo tega divjaka s hribov izpustil? E, to ne, saj je pač vesel, da ga je tako lahko dobil na sodnijo. No, če bo kmalu videlo kaj in kako! In staro se je zasukal strumno na peti in hotel oditi po Tomaža, pa se je že premislil, ker se je komaj prestopil. Obrnil se je, skremžil obraz in boječe omenil: »Da, da, tega razbojnika hočete, kajne gospod sodnik, saj sem pa varen pred njim?« Sodnik se je zahahljal, da se mu je stresel obraz, a potem je ječarja kar nahrulil: »Zakaj pa imate tako službo, če se bojite? Pravkar se je nekaj repenčil in se hvalil, kakšen junak da ste in kako ste hitro spravili tega rokomavha pod ključ, zdaj se pa nekaj otepate in se ga menda res bojite?« Ječar se je spet okrenil in s kislim obrazom odkorakal proti vratom. Sodniku se je možakar hipoma zasmilil in ustavil ga je ter dejal: »Le nič se bat, ne bojte! Sam je prišel in pač ne bo nikomur storil žalega! Sami lahko sklepate, da ni nevaren, sicer bi se pač ne bil oglasil prostovoljno na sodišču.« Hlebec je pokimal in že je odbrzel s ključi po stopnicah v pritličje, kjer so bile ječe. Najprej je pogledal pri Tomažu skozi linico in pozvignil z brki, a potem se je oglasil, še preden je odklenil vrata: »Gospod sodnik je zelo dober in tebi naklonjen! Poslej takoj pa bo zaslišal. Dejal bi, da je danes posebno dobre volje in to ni slabo zate. Le glej, da se izkažeš!« Potem je zaropotil ključ v vratih in Hlebec je že stal pred mladenčem, ki je skočil isti hip pokonci, da ga je kar vse strah in je ječar plašno pogledal okoli sebe. Počasi sta odkorakala po stopnicah in kmalu se je Tomaž znašel pred sodnikom. Ko je sodnik zagledal mladega osumljenca, je takoj vstal, mu prijazno odzdravil ter začel nemirno tekati po sobi in govoriti: »Kaj človek božji, kaj vendar počenjate? Koliko dela smo imeli zavoljo tebe, koliko potem in dopisovanja in vendar je bilo vse skupaj popolnoma nepotrebno! Zakaj se vendar nisi sam oglasil že prej?« »Po pravici povedano, neumno se mi je zdelo hoditi na sodnijo, ker sem nedolžen in pa bal sem se za svojo prostost,« je odvrnil fant in se zagledal v prijazni sodnikov obraz. »Seveda, vse je res. Morda bi ti res ne koristilo preveč, če bi bil prej prišel, kajti vsi dokazi so bili proti tebi. Ampak zdaj, zdaj je vse drugače! Da ti po pravici povem, mislil si kdo bi se bil z menoj domenil, da prideš še kaj malega!« »Kako to mislite, gospod sodnik?« V mladenčevih očeh je sijalo upanje in strah. Sodnik se je mirno vsedel in pričel osumljencu razlagati, da je pravkar prispelo iz Ljubljane zanimivo pisanje. Vrba se je namreč sam razvil v ječi obvestiti. Menda ga je pekla vest ali kaj, da je pred svojim pobegom samomorom priznal sodnikom, da je bil hmeljniškega čuvaja, katerega je udaril s kolom po glavi, da se je takoj onesvestil, a nato ga je še tolikokrat, dokler ni obležal mrtev. Ko je to izpovedal, je omenil sodniku, da mu je v ječi preveč dolgač, da pogreša svojo svobodo in da čuti v sebi kaj jetnike, kakor kakšnega zraka, ki ga je vajen in prostosti. Ker se je sodniku zdelo vse njegovo obnašanje nekako sumljivo, je naročil paznikom, da ga ne smejo spustiti izpred oči. In cigana si je res na mah spomnil raztrgati okove pesove, jih zvezal in se nanje obesil. Pa ga je paznik pravočasno rešil in zdaj čaka spet na svojo novo razpravo in na sodbo, ki bo kmalu. Tomaž se je medtem vse bolj veselil in se vedno bolj utrjeval pri svoji trditvi, da je res nedolžen. Obupal je nad lastnim življenjem, ker kot prost, naj ga brž sodijo in obsodijo, pa četudi na vešala, saj v ječi ne more več strpeti. Sodnik je umolknil in se ozrl v mladenča pred seboj. Tomaž je stal tam miren in nekoliko zardel v obraz. V njegovih očeh je sijalo veselje. Sodnik je dokončal: »No vidiš, da si res nedolžen! Zdaj te bomo pa kmalu morali zaslišati na priči. Pa zaradi divjega lova bo tudi malo trdo šlo. No, preživljati si se moral z delom, to je še tudi res. Najbolje, da se čez kak teden sam oglasiš, da te zaslišimo.« Tomaž je še vedno stal nepremično. »Zdaj pa kar lahko greš, prost si!« je omenil sodnik. Fant se je zganil: »Prav lepa vam hvala, gospod sodnik. Toda, kaj pa orožniki? Če me srečajo, mi pač ne bodo verjeli, da sem bil pri vas in ste me kar lepo poslali domov. Spet me pripeljejo k vam ali bodo pa streljali za menoj. Če me vidijo.« »Jaz jim bom takoj pisal, kako in kaj. No, čakaj, da boš brez skrbi! Potrdilo ti dam, da si prost, da nisi več osumljen umora in da naj te pustijo v miru, pa ga pokaži orožnikom, če te bodo slučajno ustavljali.« In že je dobil list papirja s sodnim pečatom in sodnikovim podpisom ter zadovoljno odšel. Na stopnicah je naletel na starega Hlebca, ki so je kislo zapelil, ko ga je zagledal: »I saj sem vedel, da mi boš ušel, pa bi te vendarle rad malo prebutal!« »I zakaj pa?« je hrknil mladenec in mu pogledal prav pod nos. A je starcu takoj izginil ves pogum v hlače, ker je kar plašno odhitel. Tomaž se je zahahljal za njim. Fant se je smejal vso dolgo pot skozi mesto. Ko je prišel v polje, je veselo zavriskal, a preden se je napotil v hrib, je zavriskal, da je odjeknilo daleč naokoli. Ko je prišel tja v hrib, ga je nenadoma zagnalo, da se je kar pognal vkreber k nji, k Veri ga je sililo, samo da ji čimprej pove, da je rešen svojega večletnega bremena in da zdaj prosto diha in upa na bodočnost. Ko se je približal Jeriševi koči, je začul na klopi pred njo glasno govorjenje. Obstal je med drevjem in opazoval ljudi, ki so tam sedeli. Takoj je spoznal hmeljniškega čuvaja in še nekega njegovega tovariša, ki sta v novih lovskih glavično obudla svojega izvoljenca. Zabolelo ga je pri srcu. Visavnika je stala proti koči na stopnicah in molčala. Oče in mati sta ji nagovarjala in jokala tiho, a srce se ji je vse bolj trdno vezalo k voljenemu sinu. »Torej se je vrnil v kočo, ti Andrej pravi,« je dejal oče in pokazal na drevje. »Pa je spet našel v njem svoj mir in upanje?« »In zakaj je to prišel, ta lovec odkrito,« je vprašala mati in se z njima pogovarjala še naprej. »Ali se je hotel vrniti v življenje in začeti znova?« A zdaj se je že vse vrtelo in ga je zaneslo. Za hip ga je obšla tiha sreča, da se je vrnil in zbližal z njimi. Potem se je takoj zgrudil na tla. »Ali so morda to znaki, pa nič ne morem? Kaj pomenijo vse pripovedovanja in slutnje?« Ko sta se znova zbrala, je Tomaž prestopil prag in jih vprašal, kako da govorijo pri njegovi odsotnosti. »Kaj naj rečem,« mu je šepnila mati, »Andreja so že ujeli in ga privedli, govori, da si ti kriv.« »Oče, moja jeza je branila se Tomaža,« »Ostani,« je dejal oče. »Ali si prišel pošteno domov z namenom?« »Drugi so mi to svetovali.« Mladenec se je obrnil. Dejal je: »Danes mi je to pokazala tudi sodnija. Spoznali so, da sem nedolžen in da je pravi krivec Vrba.« Materina žalost se je umirila, oči so se ji zasvetile. »Kaj je vendar s teboj?« »Pomiri se, ljubljenka moja! Vse je dobro! Na sodniji sem lepo opravil. Prav ta del je Vrba sam priznal uboj čuvaja, a hmeljniški Andrej mi je že pred petimi minutami obljubil, da dobim službo.« »Ali je mogoče? Potem bo vse dobro!« Nato pa je zakrila obraz z rokama in krčevito zahlipala. »In zakaj vendar jokaš?« Zdaj mu je šele povedala, kako je bil oče hud, ker ni hotela dati Andreju besede. Zapodil jo je z doma, češ naj gre kar spet služit, saj je uničila svojo in vso srečo. »Pa pojdeš za ta čas k moji materi,« In odšla sta nazaj v dolino. Tomaževa mati je bila mladenke vesela. Ko ji je sin vse povedal, je bila ganjena, da sploh ni mogla govoriti. Potem so sklenili, da pojde mladenec v službo k sosedovim, a Vera ostane pri materi, dokler se ne poročita. ==10.== Potovka Mreča je šla počasi skozi vas. Njeno dolgo življenje nosi je njeno telo po zraku, drobne sive oči so komaj gledale izza gub, zgubano obličje je podrhtevalo, ko je s kosom belega kruha v roki stopala vsa majhna ter na eno nogo šepala počasi dalje. Njene oči so iskale in klicale. Naposled je vendarle srečala kajžarico Rezo, ji pokimala ter se ustavila: »Dolgo časa nisem videla, ej, koliko jih je!« Reza, zajetna visoka kmetica, se je ustavila, dvignila z jezikom, pokazala svoje brezzobe čeljusti, si pogladila z roko svoj široki, tesni obraz in vprašala: »I kaj pa je vendar novega, Mreča? Boš povedala, saj, veš, da rada slišim!« Mreča je najprej hotela pohvaliti samo sebe, nato je s pogledom pogladila kos belega kruha, ki ga je držala v roki in omenila: »Poglej, kakšen lep beli kruhek imam. Da, pri nas je vse drugače, kot doma! Ne manjka se ga! Iz Amerike mi pošilja sestra ali koliko jih sama zasluži, ko nosi ljudem drobnarije in pisma na pošto ter jih prinaša v vas. Da, če pri nas je res dobro življenje, da malokje tako!« Reza je postala nestrpna: »Prideš, Mreča, naj vem, da si na konju! Toda ne vstajaj se na visokem nosu! Menda si mi slika povedati nekaj drugega? Na, le brž s besedo na dan!« »Nepokorščnost, nepokorščnost! Čakaj, da se oddahnem in vse povem, saj menda ne greš vodit Tisto Vero, veš, tista oglarjeva s hriba, saj veš, tista črna uboga!« »I, saj ima še čas!« »No, pusti me do izgovoriti! Veš, Vero sta starša zapodila od doma. Pri Jerihu, no, saj veš, da tista črna koča kot brlog stoji, tam pri Jerihu so jo hranili tisti čuvaj s Hmeljnikom, pa ga potem nenadoma ni več. Ampak nazadnje je pa le imela prav, da je ostala zvesta svojemu Tomažu, saj je fant že skoraj prišel prav. Samo nezgode so se mu nakopičile in bo še kar nekaj časa moral trpeti.« »Kaj ne poveš, Mreča? To je pa res velika novica. In, da si sama bila tam in videla in bi lahko povedala kakšno dobro delo, naj bo ali slabost!« Mreča je hitro stopila naprej in nadaljevala: »Zdaj lahko naš gospod hmeljniški človek vidi in konec, da se ne more več razdirati po svetu in misliti, da mu bo vse po volji.« »No, no, se bo že še izboljšalo, saj se ji bolezen vleče in menda se ji bo še. Tomaž bo zdaj bliže popravil in podaljšal. Na Jerihovem bo pa tudi vse spremenjeno. Tomažek je že pod vrhom in namerava tisto ogljarsko bajto podreti in si sezidati res dom, da bo tudi na starost prostor. Ta fant se je tako priučil gospodarjenja, da ga je vesel za premetana kova in mu dobro plačuje. Vidiš, vse se izpreminja! In zdaj bo Vera gospa, ne pa hlapčevka. Pravijo, da je mladi graščak tako vešč, da jo hoče za prijateljico.« »Daj, bodi! Mreča! To je pa bosa!« »I, pa ne! Prodam kot kupim in amen! Pa zbogom!« Mreča je bila takoj užaljena, a Rezi se je mudilo novico raznesti po vasi. Ko je bila potovka že zunaj vasi, je beli kruh skrbno zavila v ruto ter ga spravila v cekar, iz katerega je vzela kos ajdovega. Ki ga je pričela drobiti kakor za stavo: »Da, da, takole se človek zatajuje in se kaže pred ljudmi bogatejšega, samo da ga bolj spoštujejo! Beli kruhek imam tu, da ga kažem, saj je že suh in trd, da boli, a črnega pa uživam in še vesela sem, da ga imam!« Krenila je in hitela počasi v hrib. Mreča ni vedela, da sta jo že zdavnaj prehitela Tomaž in Vera, ki sta jo po bližnici mahala k Jerihovim. Ko sta prišla do koče, sta se oba prestrašila. V koči je stal stari Jerih in držal v roki svečo. Agata je umirala. Ko je zagledala hčer in njenega ženina, se je nasmehnila: »Jaz vaju vedno ljubila. Res sem omagala, da bi se pobrigala za vaju. Andreja, tvoja Tomaža sem imela rada. Na, zdaj sem srečna, ko je umrla! Samo da sta prišla.« Trenutek je presvetlila in globoko segla po sapo. »Nisem vedela, da me bo voščnica uničila, pa me bo vendarle. Zdaj ste vsi končno dobili, poskrbljeni in jaz lahko grem. Morda sem bila pa dotlej še vsem potrebna, kajti mati drži družino skupaj. Zdaj bo drugače. Bodite srečni in radi se imejte kot sem jaz vas imela. In ti božji divji lovec, ki si begal dan in noč okrog. Tudi ti bodi srečen. Zdaj se spočij v življenju, a jaz se bom v smrti. Verim, da se boš oddahnil, ker si rešen težavnih skrbi in slabih imen kakor pravijo. Novo življenje vaju čaka in Bog naj vaju blagoslovi!« Starka je s pogledom objela svojega moža. Sveča v roki se mu je tresla, debele solze so mu kapljale v sivkasto brado. Trudoma se mu je nasmehnila: »Janez, moj Janez, misli na me in kadar boš užival košček sreče, se spomni tudi na mene. Revna sva bila vse življenje in vendarle tudi srečna, saj nama je v tej koči oglarški koti cvetela ljubezen, ki je najlepše, kar sem more življenje dati! Janez, moj Janez, zbogom!« Dvignila se je nekoliko in ko je padla mrtva na ležišče. Ogljar je medtem se stisnil svečo v roke, tekel in objel svojo Agato ter jo še enkrat poljubil na ohlajene ustnice. Ko jo je spustil, je bila mrtva. ==KONEC== Cigan Vrba je umrl v jetniški bolnišnici. Dobro je hitro jetiško in pokopali so ga kar doma. Hmeljniški čuvaj Andrej je našel kmalu svojo izvoljenko. Poročil je Mežičkovo hčerko Mišo. Ker je Mežiček rad prirejal veselice na vasi, je napravil sam za svoje stražnike. Miša in Verin svatba sta bila kar skupaj, saj njen Andrej ni mogel prehvaliti svojega junaškega tovariša Tomaža. Med svati je bil tudi Jernej. Bil je vedno mrk in resen. Vsi so upali, da bo poročil krepko dekle Teklo, pa se ni nič menil za njo. Tudi je prav imel, kaj se je naenkrat pričel bolj brigati za mladenka mladi Mešičkov Filip sam. Ko je prišel iz Italije, je postal resnejši in materi je dejal, da bo dekle kar poročil. Oče se sicer gostilna, ko pa je videl, da je sin ugnan, se je dal. Ogljar Jernej je naposled ostal sam v svoji koči, saj so se Jeriševci vsi preselili v dolino k Tomaževi materi, a stari Jaka je prav tisto leto dogorel za vedno. In tako je Jernej kuhal oglje tostran gore sam. Čas ga je zasulo tudi na planine, kjer je pohajal kar več ur in premišljeval. Vesel je bil samote in vedno bolj čudno je postajal. V dolino je malokdaj zašel. Kadar pa je obiskal svoje prijatelje, se je z njimi res poveselil in se rad pogovarjal. Šele tedaj je postal zgovoren in je kaj povedal. To je bilo pa redko, komaj dvakrat na leto. In tedaj je pripovedoval o svojih samotnih urah v gozdu in na planinah, o lepoti in skrivnosti prirode, ki jo je vedno bolj ljubil in čutil v njo vedno bliže globlje. Njegova duša je bila pač vedno bliže naravi, brez katere sploh ni več mogel živeti. Vedno bolj se tali zglede v njene čare in duša mu je postajala vedno bolj svobodna in sproščena kakor mogočna planinska ptica, ki čuti v naravi vso silo svoje prostosti in moči. Kakor so bili drugi srečni ker so se poročili, tako je njemu ni bilo nič manj. Da je ostal sam, skromen kakor je bil, je imel tako slabe potrebe, da je v sebi v objemu prirode lahko zatrl še tiste drobne potrebe po družbi. V svoji samoti, v lepih planinah in tihih nočeh je našel silo novega, bogatega življenja! b4ht9mcyfdjshygjbpvci5idctajvk6 223867 223862 2026-04-21T15:05:23Z Spela.spr 10555 223867 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Oglarji | normaliziran naslov = | avtor = Gustav Strniša | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1937, 1938}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|WWT54CW6|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|GOPD8RRB|s=?|46}}, dLib {{fc|dlib|OLRW27DV|s=?|47}}, dLib {{fc|dlib|KXEIKU55|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|ZI7880GS|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|J4NFIO21|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|KI5W7OKK|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|1NVYJ9T1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|RDZRT0BU|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|YSHH7MG|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|U665UVQH|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|FDIORXBL|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|SEF2SPND|s=?|5}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} =I. DEL= ==1.== Krepek oglar Janez Jeriša stoji v hosti pred svojo hišo in strmi zamišljeno v visoko, na pol dokončano kopo oglja. Nič kaj dobro voljo ni videti njegov mrki obraz je ves resen. V koči črče otroci in se krega žena Agata. On jih skoro ne čuje. Večkrat, tudi danes mu misli uhajajo daleč v tujino, ki jo je prehodil, ko je bil na vojni, in je ni mogel takoj pozabiti, a tudi kasneje so se mu misli rade vračale v tiste čase. Mnogo je trpel, kakor vsi vojaki, morda je bilo prav v tem trpljenju nekaj privlačnega, nekaj posebnega, spojenega s pestnimi doživljaji, povezanimi z bolečinami, lakoto in strahom pred smrtjo, ki so je rezala iz vseh kotov, ki je bila čisto blizu in vendar je ubežal in se ji je skušal izogniti, čeprav je marsikdo z napačnim korakom, hotel se ji izmuzniti, šele tedaj padel v njen objem in se zgrudil mrtev na tla, zadet od sovražne granate ali krogle. In Janez premišljuje, povešeni sivkasti brki mu nemirno trepetajo, trde globoke poteze ob močnem, široki zgornji ustnici, se vidno globijo, zazrte do roba slabo obrite počrnele brade. Visoka postava drži pred kopo, roke počasi delajo. Ozre se in oči se zazrejo v hribovite hoste okoli redke breze v dolino, kjer se vije bela cesta, vodena v poljano, krivudajoča se za grmovjem van vijugasta, vzpenjajoča se in padajoča kakor bi oživljena v drznen zalet hotela zakriti v preobla. Jeriša premišljuje, kako je vozil tod še kot komaj dozorel mladenič polne vozove črnega oglja in se ženil v dolini pri svoji Agati, ki je bila krčmarjeva dekla, močna in silna v plečih, otroškega obraza in napol zaskrbljena. In že se spomni svojega siromaštva in svoje borbe za obstanek, za kos trdega kruha, ki ga mora zaslužiti za družino s težkim delom. Kako veselo bi se trudil, če bi ne ždela v duši skrb in ga dušila, mu pretila in ga trpinčila z gladom, saj je sam čestokrat moral še stradati, da je prislužil za druge in vendar je vedno delal, samo delal. V duši mu je vedno huje. Da, nekdaj je menil, da bo vse drugače, čisto drugače! Kako so oglarji zaslužili! Vsak je veselo delal in gradil kopo, saj je vedel, da mu bo črnuka vrgla lepe denarce, da bi to lahko marsikaj privoščil in še družino oskrbel, da ne bo lačna in strgana. Toda zdaj? Če je količkaj kopa, ki bi mu morala vreči kaj denarja, jo mora delati skoraj dva tedna, pa dobi zanjo dva stotaka, a gospodar že misli, da mu da preveč, saj gospodar mora tudi svoje zaslužiti. Pa če bi bilo potem, ko je postavljena, delo končano, ko začne zažgati, mora paziti nanjo in jo čuvati, da mu vrag ne puhne vanjo svojega dima in mu je ne skvari, kajti če bi izbruhnil ogenj na plan, je kopa uničena. Iz kope mora pa vstajati samo gost dim, siv in mračen, a če postane modrikast, je že nevarnost, da nima vrag vmes svojih krempljev, kajti tedaj so rad posveti plameni, ki kopo izžge. Janez premišljuje, zamišljeno kima in kopa, ki mu je bila včasih v veselje, se mu vidi kakor kup nesreče, ki se dviga pred njim večji in večji, višji, nekam pod oblake in ga hoče zgrušiti pod seboj, da zaključi trenutek nesobodo. »Janez, kaša je skuhana!« Trd in hripav ženjin glas se zaleti med drevje in oglarja vzdrami, da dvigne glavo in pokima. In prav ta hip ga zvok tega glasu spet znova opozori na vso revščino, ki je njegova vsakdanja spremljevalka. Kako hripav je ženjin glas! Ni čudno! V koči ni ognjišča ne kuhinje. Na tleh gori ogenj, nad njim je obešen kotliček, v katerem se kuha kaša ali kar že. Če se zaleti v hrib burja, zanaša dim po koči, da otroci kašljajo in žena hrka, ko se vsa zasolzena od dima muči okoli ognja. Včasih si je marsikateri oglar omislil poleg svoje koče, kjer je preždel kuhinjsko oglje, tudi še drugi dom za svojo družinico, marsikdo je imel skromno hišico, v katero je prihajal na oddih k svojim dragim, kakor v svetišče, ves srečen in praznično vesel. Zdaj ni več tega, zdaj se vsi mučijo in prebivajo skupaj v eni oglarski baraki. Jeriša se počasi prestopi proti domu. Če bi kdo gledal kočo od daleč, bi bil prepričan, da je večja pasja koča. Šele od blizu se opazi, da je od ene strani zakrita s hribom in pri enem koncu nizka in popolnoma nezračna, dokler je ni na drugem koncu toliko višja, da se more vanjo. Mesto vhodnih vrat vise tam stare, raztrgane, črne vreče in to čez noč zasloni gospodar vhod z dvema deskama, da ga za silo zavaruje proti vetru in stricu volku, ki se je že nekajkrat oglasil sredi hude zime. Koča je zgrajena iz lesenih kolov in desk, zamazana z ilovico in pokrita z vejami, deskami, cunjami in naposled po vrhu s suhim listjem, da mora gospodar vedno trepetati pred rdečim petelinom, če si kdaj leže v njej prižgati pipico slabega tobaka, ki mu je edini priboljšek, saj je raje včasih kak dan brez kruha kakor brez te svoje svete spremljevalke, ki ga ni zapustila še nikoli. Oglar počasi vstopi. Mali Francek, kobilar, črn kodrolasec, ves podoben svoji materi, se takoj zaleti vanj in veselo zakriči, kakor bi ga ne videl ves dan. Oče ima posebno rad, saj mu večkrat pripoveduje pravljice, čeprav nerad in skoro nejevoljen, kajti pravljičen ga druži, ker opisuje lepši in boljši svet ter boljše ljudi. Da, v pravljici si oglar niti najhujšega čarovnika in zlobneža ne more slikati za tako hudobnega kakor so danes živi ljudje. In zato vedno bolj mrzi pravljice, čemu bolj spoznava resnično življenje. In še mu delujejo pravljice lepa laž, na katero biti misli več ne mara, ker se ne more uresničiti. Jeriša se usede na posteljo. Kakšna ležišča so to? V tla zabiti koli, na nje pritrjene stare deske, na deskah cape in raztrgana ponjava, ki jo je imel nekdaj, ko je še prevažal oglje. Na teh deskah pa leži vsako noč sedem otrok, sedem malih živahnih črvičev in med njimi še najstarejša petnajstletna Vera ter on in žena, ki počivata na deskah, ločenih z ozkim presledkom. In na teh deskah sta uživala že toliko ljubezni in sta bila že zelo srečna, vedno upajoča na boljše čase, boreča se z usodo. Medtem nista sama opazila, kako je čas bežal, kako so se množili otroci in kako je bilo vedno teže odpravljati lakoto, ki se je vsiljevala in hotela med nje, na ta ozka, skromna ležišča, da bi se razšopirila med njimi in jih trpinčila, česar se je oglar bal in se zato krčevito z njo boril in rval ter delal! Često kar dan in noč, samo da jo je začasno odgnal. Jeriša pogladi Franceka po laseh, da se jame smehljati, saj mu tako lasko otrokova ljubezen. Da, oče, če je doma, se sploh rad smehlja, saj je sicer dobričina, čeprav navidezno mrk. Najbolj zadovoljno se smehlja, če pride iz mesta in je nekoliko v rožah. Toda mož ne pije za svojo dobro! Ne, ne! Ogljarja često kdo povabi na merico, saj vedno gleda bedo svojih dragih pred seboj, saj mož ni neumen in ne omejen, čeprav živi največ v hosti. Ej, nekdaj so ga smatrali nekateri znanci še za dobrega politika, toda tisti časi so že minili. Tedaj je bil Jeriša še mlad, komaj oženjen, zasuženjen že in pogled je videl pred seboj kipeče življenje. Hm, takrat da, takrat se mu je tudi ljubilo več misliti in stikati tudi preko plota ter gledati v svet in brskati in poizvedovati, kako ta svet živi in kako misli in dela. Takrat je tudi žiral časopis in se zanimal za marsikaj, celo literatura mu ni bila povsem neznana. Zdaj ne čita več časopisov in se ne briga za politična prepričanja. Še misli na svet in ljudi, toda le na tisti svet, v katerem je nekdaj živel, ne pa na svet, ki zdaj obstaja in je zanj umrl v brigi za vsakdanji kruhek. Zanj žive samo še njegovi otroci in žena in on živi zanje! To je vse njegovo življenje! Delo in skrbi! »Ali ni Jeriči še nič odleglo?« Počasi se okrene v kot, kjer leži v cunje zavito majhno, komaj dve leti staro dete, ter strmi v potnečo z velikimi, žarečimi očmi. Žena se zdrzne in skomigne z rameni: »Vročina pritiska. Težko bo kaj, Janez! Bojim se najhujšega. Kako škoda bi je bilo!« »Pa bi stopil po zdravnika, saj ni slab človek in morda pride zastonj. Rad hodi po hribih, pa bi kar mimogrede…« Agata se krčevito zasmeje: »Zapodi te bo. Morda bi prišel, toda tri zlatake bi bilo treba vsekakor pouditi že vnaprej! Kje hočem vzeti denar? Sam veš, da smo popolnoma na koncu. Kaj naj storiva?« »Izposodim si pri gospodarjevih. Morda bo prišel brez denarja. Včasih so takile ljudje čudovito dobri! Kar prime ga, se obrne in namesto okornega skoporitnika stoji pred teboj dobričina, ki ga niti ne poznaš več. Ves se spremeni in vse ti naredi, kar želiš! Da, še sem to doživel! Sicer pa grem do gospodarjev.« Mož se nagne k otroku in mu položi na čelo raskavo desnico. Kratko jo podrži, odkimava in obrne se mu zresni. Dete ostane nepremično, samo oči se zasrme v očeta in ga gledajo mirne in vročične, kakor bi ga vpraševale in prosile pomoči, ki mu je nocoj ne more dati. Oče poljubi otroka po obrazu, vzdihne in se zravna. Tedaj se začuje zunaj koče krik in vesel živžav. Ogljar stopi na prag, že se vsuje okoli njega vseh pet otrok, ki so prišli iz šole. »Tiho! Jerica je vedno slabša!« Kakor bi odrezal, umolknejo otroci in so žalostno zazro na ležišče, kjer počiva njih mala sestrica, ki so jo tako neradi pestovali in se jezili, ker jim je v počitnicah vzela toliko prostosti. Zdaj so pa vsi boje zanjo in si skrivaj priznajo, da jo imajo zelo radi. »K mizici, ukorčo umiti.« Začujejo se glasna molitev v tesnem prostoru. Ko otroci domolijo, pograbijo svoje žlice in živahni vsak svojo skledo in hitreje poženejo kašo iz velikih počrnih lončene sklede, stoječe na tesni vegasti mizi, ki ima eno nogo podprto s kamnom, da obdrži na sebi skledo. Otroci veselo zajemajo, dokler mati sega počasi v skledo, a oče še počasi. Oba se bojita, da bi jedli na zamajkani, čeprav je skleda velika, da bi komaj skočili čez njo. No, danes je vendar dosti kaše, saj otroci drug za drugim odlagajo žlice in naposled se nasitita tudi starša, ko mati naposled postrže dno. Ogljar še še enkrat ozre po Jerici, opozori otroke, naj bodo tiho in naj gredo takoj v gozd, in že hiti iz kolibe. Bolečino nezadovoljstvo ga obide, zatohlost mu leže na srce in kar trudnega se čuti, ko misli na malo bolnico. »Vendar bi šel po zdravnika?« vpraša še enkrat Agato, ki stoji pred kočo in nekaj pere. »Menim, da ni nevarnosti, vsaj tako hudo še ni, da bi se mudilo. Če ne bo odjenjalo, pa stopiš jutri.« Lesene sani, s katerimi vozi poleti in pozimi drva po hosti, zaropotajo na polomljeni stezi in Janez odhaja globlje v gozd po les za kopo. Sonce sili skozi vejevje, da ožive sence, ki se nemirno premikajo, ko se oglar zadeva ob veje in sili dalje. Breza zablešči in sijejo kakor živo vse prijazne in bele kot bi se premikale in hotele za njim v gozd. Dvanajstletni sin Tomažek se je pridružil očetu. Ko stopata počasi, se deček nenadoma ustavi, pogleda vprašujoče očeta, zardi in stisne slovo iz sebe: »Oče! Gospod učitelj zahteva, da moram kupiti zvezke. Za tri dinarje jih moram prinesti. Včeraj sem bil zaprt, ker sem prišel v šolo brez zvezkov. Tako hudo mi je bilo, saj so se drugi norčevali iz mene!« Jeriša obstane, popolgovrti obraz se mu zoži, oči se skoraj zasolzijo. Nekaj se v njem zganja. Utrnejo se jezi in spoznanje, da mora trpeti ta mali otrok no nedolžnem, in trpko odgovori: »Tudi jutri ne boš prinesel zvezkov, ker jih ne moreš prinesti. Ali si povedal učitelju?« »Ne, bilo me je sram!« Oče povesi glavo, a jo takoj spet dvigne in se otožno nasmehne: »Nikdar se ne sramuj revščine, če si pošten! Vidiš, deček moj, dan in noč delam, pa ne zaslužim niti toliko, da bi dostojno živeli; večkrat niti deset dinarjev na dan ne! Preračunaj, naj hodijo v šolo! Deset nas je vseh, kako naj živimo?« Kakor bi prešel lastnega sina, naj se ne jezi nad njim, ker mora z njim vred prenašati siromaštvo, se še milo ozri vanj in komaj slišno vzdihnil. Prišla sta na jaso. Snop žarkov se jima je vrgel v obraz ter ju obsijal, da sta zažarela. Kakor bi bliskot pregnal Jeriši mračino iz duše, mu je obraz veselo zardel. Nekaj toplega ga je trenilo ob srci in rad bi govoril, rad bi kaj govoril o trenutkih, ki jih doživlja v svoji samoti, skrit med zelenjem tihega gozda, ko se mu porajajo misli, sproščene in radostne kakor lahne ptice, čeprav jih spremlja senca njegove tegobe in skrbi. Potem mu je, da nekaj mora nekomu povedati, zaupati temu svojemu otroku, ki ga gleda, a ne razume. Se potreplja Tomažka po rami in zaupljivo kakor otrok mu pripoveduje: »Veš, sin moj, zakaj je tako hudo na svetu? Zato, ker se ljudje sovražijo, ker ne poznajo več prave sloge. Brat ubije brata za pest praznega zlata in vendar je življenje največja naša dragocenost! Nikjer ni resnične medsebojne ljubezni! Vsak hoče vse zase, vsak je sebi Bog! Toda, kaj ti pripovedujem, kaj čvekam, saj me ne razumeš in daleč je še čas, ko boš to razumel. Vendarle je vse tako preprosto in resnično, da prav zato tisti nočejo razumeti, ki bi morali.« Premolknil je in se ozrl pred križem, ki je stal na ozki stezi konce jase: »Ta je razumel in ta je bil res Bog, kajti vse je odpuščal in nikogar ni obsojal, ker je vse ljubil! V ljubezni ni treba vojske, ne drugih nadlog! V ljubezni so si ljudje bratje in v ljubezni je odrešenje!« Deček ga je zamišljeno gledal, ko se je pokrižal, nekaj zamrmral, in že sta vtonila v senco bukovega gozda, ki je vstajal pred njima vedno gostejši. ==2.== Tiste dni se je oglasil v koči zdravnik iz mesta, majhen, zategnjen gospod, ves kakor okrogljen, prijaznega, okroglega, skoraj otroškega obraza, nemirnih rjavih oči in širokega grbastega nosu, kot bi si ga sam umetno posadil nad svoja krepka, rdeča usta. Ko je prišel, spočetka sploh ni mogel do besede, umetno takega siromaštva še ni videl. In to sredi prirode, v gozdni samoti, kjer je še vse posebno čudno vplivalo nanj. Nekaj časa je stal upognjen pred vhodom kot bi se bal vstopiti v strahu, da se vse skupaj ne zruši nanj. Naposled je glasno vprašal: »Kako, da me niste prej klicali? Menda ste v bolniški blagajni? Pa če tudi bi ne bili!« Šele gospodar mu je povedal o svojem bolnem otroku. Ljudje so čudni, nerazumljivi, saj zdravnik vendar ni kaka pijavka, ki hoče samo denar in denar! Agata je molčala in plašno strmela v moža, ki je takoj pričel mrmrati nekaj o denarju, ki ga nimajo, o bogatih ljudeh, ki jih vsak upošteva, o zdravilih, ki so predraga za siromake, naravnost vendar ni upal izbesediti na dan. Zdravnik je pregledal deklico, nervozno kimkal, stokel in hitel v zakajeni sopari, si brisal oči in trzal obraz. Naposled je vendar glasno zarohnel, naj vrže kdo tiste cunje izpred vhoda, ki ga zakrivajo, da bo videl vsaj korak pred seboj in mogel vdihavati čisti zrak, ki si ga vendar silno privoščiti. Če napravi tako pot visoko v hribe. Janez že je namuznil in odtrgal raztrgano juto izpred vhoda. Zdravnik je pokimal in spet pričel ogledovati borno domovanje: »To je torej oglarska koča? Tak je torej ogljarjev dom? Kako drugače odmeva v srcu pesem o revnem ogljarju, ki ima devet otrok in mu je to za srečni rok in kako spet stiskajo na človeka resnica porazno in strahotno!« Vsi so molčali. Zunaj je divjala burja in so zašumljala v drevje, ki je ječalo in pelo šepetajočo pesem. V bližini je zacvrlikal ptič in zletel mimo kot bi se prestrašil lastnega glasu. Ogljarjeva se je nekam opravičevala: »V kočo ne pride dež, dobro smo zavarovani pred njim. A hujšega sovražnika imamo, burjo! Da, ta vražica stika toliko časa okoli oglov, da najde pot k nam, prej ne neha! Zato še danes vsi kašljamo, čeprav je že pomlad.« Zdravnik jo je bežno pogledal in se zamišljeno nasmehnil. Njene velike črne oči so se z globokim pogledom radovedno zavrtele v njegov obraz in iskale odgovora na svoje nemo vprašanje. A doktorjev obraz je ostal zagoneten, kakor živi maska se je pred znojili in kropljal in se spet sklanjal nad Jerico, glava je kimala, jezik škripal in mrmral. Vse na zdravniku je delovalo, kakor bi imel v sebi nebroj vzmetí, ki bi se naenkrat sprostili. Naposled je vstal, si jel z obema rokama čistiti obleko in boječe kakor po sebi sneti ter stikali, če je kaj umazano od oglarskega prahu. Kakor bi se splašil sam pred seboj, je zavpil: »Otrok ima pljučnico. Ne vem, če ga bomo mogli rešiti. Zakaj se vendar niste oglasili prej?« »Zato, ker nimamo denarja, ker vemo, kako je, če potrka siromak na vaša vrata,« je trdo odjeknilo iz Jeriše. Doktor ga je začudeno pogledal: »Ne bom se opravičeval, ker se mi ni treba! Toda motite se, prijatelj! Vidim, da me še niste nikoli potrebovali. Svojo metodo imam in po njej se ravnam! Bogatim rad računam dvojno, če imajo res dovolj, se ne branim tudi trojne takse, kar je res je pa res, toda revežem delam vedno zastonj!« »Sicer se pa repenčite nad menoj, še preden sva se dodobra spoznala in to ni pravi! Naj me poprej sprejmi vas dečka, da dobi zdravnika!« »Nimamo denarja,« je mrko odjeknilo iz ogljarja. »Nisem vas vprašal zanj!« Zdravnik dr. Bregnar je bil že nekoliko nejevoljen. Podal je Agati roko in začutila je v njej otlak. Hotela se je zahvaliti, a pogledal jo je ostro, da jo je umolknila. Janeza je kot za kazen preziril in že je stopal po ozki stezi med brezami. »Morda vendarle ni tako napačen ta padar,« je grčnil Jeriša in zapodil desetletnega sina Tinčka, naj gre za gospodom doktorjem in naj se obnaša lepo in dostojno, kot se je naučil v šoli. Ko mu je pa Agata pokazala stotak, je drobno zažvižgal in komaj slišno dejal: »No, kakšen človek je vendarle še dober na svetu!« Tinček je prinesel mali Jerici zdravila. Mati jih je vlivala v mala zgrbljena usteča, ji govorila ljubeznive besede, gladila znojni drobni obrazek in šepetala sebi besede tolažbe, upajoča do konca. Otroče pa ni okrevalo. Zgodnja pomlad se je spet prevrgla v zimo. Dež se je vrnil in po tem sneg, ki je hitel kot bi ga Bog sipal z vedrico. Burja je divje tulila in rohneča. V nižavi, kjer je na ravnini domoval Jerišev gospodar, lesni trgovec Drmolja, je burja napravila izdatno škodo. Več hiš je razmajala, a na Drmoljevem je kar odnesla s seboj streho in se šele potem pomirila. Tudi v hribih je tisti dan, ko je Jerica umrla, posebno divjala in lomila šibko drevje. Tiste noči pa le ni imela kot na ravnem in se je morala naposled umakniti. Umirajoči otroček je ves čas ležal mirno in gledal predse ter kakor zamišljeno prisluhoval borbi prirode tam zunaj. Mati Agata je držala ob njem lušarsko rdečo svečko. Često je že menila, da je Jerica zaspala, pa jo je spet globoko vzdihnila in povlekla zdravilo, ki ji ga je ponudila mati, zatiskala trdno oči ter se spet zazrla predse. Naposled je mati vendar spoznala, da otroško življenje res ugaša. Poklicala je druge in spet prižgala svečko, jo držala pred umirajočo in ji delala križe na čelo. Otroček je zavil oči, nekaj zašepetal in že ga ni bilo več. Vsi ogljarjevi so zajokali, mati se je vrgla na drobno truplo in ihtela, oče se je sesedel na ležišče, si zakril obraz z rokama in obtežal nepremično in mrk, kakor bi bilo umrlo vse okrog njega. Čutil je smrt iz njen dih. V ozki koči mu je bilo, da sedi tudi poleg njega in ga tišči, sili vanj, naj se umakne in mu da prostor, da ga je bolno čustvo trenutoma obvladalo in se je zgrozil tudi sam. Najstarejša hčerka, Vera, je obstala molče poleg mrtviča. Tiho si je brisala solze in strmela v bledi obrazek svoje mrtve sestrice, ki jo je ljubila, kakor jo ljubijo vse svoje drage z veliko, globoko, res požrtvovalno ljubeznijo. Da, ona je bila najbolj nežna in najrajši je imela svoje brate in sestre. Za vsakega je trepetala in se bala, če mu je pretila najmanjša nevarnost ali nesreča. Če je opazila, da je primanjkovalo jedi, se ni nikoli očitala ter je kar odhitela od sklede, da je ni preveč izkušala in ni zajemala preveč. Smatrala je za svojo dolžnost, da potrpi več kot drugi, ker je bila starejša in rada se je odpovedala vsemu. Oče jo je ljubil bolj kot druge otroke, a sam se tega ni zavedal. V vsem njenem ponašanju je bilo nekaj privlačnega, nežnega. Ko jo je Vera opazila, kako mali ptah in drugi jokajo in trpe, jo je takoj predramilo materino srce. Da, revica mama je bila vsa zbegana in potrta. Zdaj je deklica takoj zatirala lastno bolečino in skušala potolažiti mater. Potem je pomirila svoje mlajše bratce in sestrice, jim pripovedovala o Jerici, da je angelček, ki z zlatimi perutmi leta po nebu in se sprehaja pod zvezdami ter jo bodo lahko videli kot drobno iskrico, bleščečo se na Rimah cestah, kamor hodijo božji krilati gledat na zemljo. Da bi materi olajšala delo, je odhitela sama v mesto naročit krsto za otroka. Oglasila se je tudi v župnišču zaradi pogreba, kjer je zvedela, da pride duhovnik do krieža ob glavni cesti, a do tja da naj kar prinese mrtličko, saj jih bo tam že čakal. Nato je morala še k sosednjemu oglarju Jakobu, da je otroka nesel. Jakob je bil suh in visok kakor drog. Prišel je drugi dan že na vse jutro pražnje oblečen in umit, kakršnega še ni videla nikoli in so vsi Jeriševi mislili, da je ta človek vedno čist, saj se je umil komaj vsake kvartne. Jakob je bil glasen in živahen. Domneval je, da s svojimi hrupnim govorjenjem in robantenjem dela dobro voljo. Gospodinji je govoril o lepem vremenu, jo tolažil z drugimi otroki, ki jih ima, češ da jo že tebe na pretek, lagal otrokom, da mu je hotel pozimi volk odgrizniti nos, ko je pogledal iz koče. Otroci so mu verjeli. Opisoval jim je živo, mahal z rokami, se penil in kazal, kako je pomolčal razmahnil vojaš mečina, praskal po steni in kako mu je Jakob odtrli. »Pa jo kar pahnul vanje, jaz pa zadnji hip sunem vrata nazaj in se zaprem. Šele tedaj sem opazil, da sem mu pršči pripel rep, saj se je drl kakor otrok, če je tepen s palico, in skakal okoli kolibe. Pa sem vzel svoj pipce in rep odrezal. Ha, za spomin sem ga odrezal. In potem je puhni in zatulilo, volka pa ni bilo več.« »Kje imate zdaj tisti rep?« je vprašal Tomažek. »Vidiš ga, Tomaž, neumnaš! Ali meniš, da ga s seboj nosim? Doma ga imam za spomin. Pa kdo pomisli, si mislim, naj je velik in kožnat, bolj kot od lisice. Kaj se ve, če ni bil to sam bogasvaril? Pa sem ga prikvašil za rep. Ha, ha, hi! Kajne otroci, da sem tiček!« Otroci so ga gledali kakor kako čudo. Spoštovanje je raslo v njih srcih in oči so se jim kar iskrile, da so trenutno še pozabili na svojo mrtvo Jerico. Potem je Jakob šel z očetom žganico, trzal spet obrz, govoril o žganju, ki je strup in ki ga nikdar ne sme piti, da ga sam sploh ne pokusi, a če človek nosi mrliča, ga mora za korajžo, sicer mu je preveč hudo pri srcu. Trdil je, da mu je tedaj, ko nese kakšnega mrtveca, kakor bi nesel tudi sebe k pogrebu in se te misli ne more otresti, dokler ni truplo zakopano v zemlji. Počasi in slovesno je vzel žeblje in pričel zabijati krsto, vmes pa je ves čas govoril, kakor bi delal nekaj vsakdanjega, godrnjal, ko je opazil, da spet vsi jokajo in se jezi sam nad seboj, prepričan, da ni dovolj zgovoren in spreten, saj bi jih sicer pripravil do tega, da bi na otroka kar pozabili. Ko pa je hotel krsto zabiti, so se mu široke, goste obrvi namršile, a globoke rjave oči so bile kar vlažne. Trdil je, da je bila žganica tako močna, da ga je kar zasolzila, si brisal visoke brke in se skrivaj jezil, da ne more skriti svoje mehkobe. Ko se je pa naposled obrnil k njemu Jeriša in mu dejal, da Jerice ne bo več videl, da ne bo več tega malega otročka, ki je tudi njega ljubilo in ga vleklo za lase ter se mu smejalo, kadar je prišel na obisk, se je komaj še obvladal. »Nisem mislil, da si taka žleht!« je zavpil nad jokajočim se Jerico in trdo stopil iz koče, se ozrl po vremenu, se obrnil in hripavo omenil, da bo treba oditi. Vsi so se še enkrat poslovili od rajnega otročka, ga prekrižali, pobožali in poljubili. Vera je položila Jerico v krsto na prsi lepo podobico Matere božje, a mati ji je ovila okoli rok skromen lesen rožni venec. Zdaj je postal Jakob nestrpen. Glasno je vse odrinil in kladivo se je votlo oglasilo. Jakob je gledal vedno bolj grdo. Hripavo je ukazal, naj se pripravijo za odhod, dvignil je rakev kakor lahko peresce, pokimal in že je odnesel krsto v naročju. Kakor bi bil pozabil, da pojdejo za njim domači, se je kar podal po hribu. »Kam vendar drvite? Ali pozabljate, da gremo za pogrebom?« je zakričal Jeriša. Jakob je pokimal in pričel stopati počasneje. Za krsto je šla vsa družina in pobožno molila. Pred znamenjem na glavni cesti jih je čakal duhovnik, kjer je dal blagoslov. Počasi se je potem sprevod pomikal dalje. Tu in tam se je še kdo pridružil, dokler niso dospeli na pokopališče med hribi. Tenko je zazvonilo in drobna krsta je bela in v soncu lesketajoča se utopila v črni prsti. Zvonček pa je brnel in domačim je bilo, da jim mala Jerica še enkrat z drobnim, umirajočim glasom kliče v slovo. Počasi so se vračali. Jakob je postal prešeren in zgovoren, hotel jih je tolažiti, pa je opazil, da se zaman trudi. Umolknil je in zaostal. Naenkrat je čutil težo svojih štiriinštiridesetih let in postal je nejevoljen in betežen. Ko se je Janez Jeriša vračal s pogreba, mu je bilo tako prazno pri srcu. Misel na mrtvega otroka ga je bolela še bolj ko prej. Ozrl se je skrivaj na svojo ženo in opazil, da je bleda in zaprepadena. Da, še sedem sta jih imela, toda vedela sta, da jima je bila Jerica prav tako kakor vsak teh otrok draga, kakor vsi skupaj, in da bi za vsakim plaknil z vsem svojim srcem, prav kot bi z vsakim izmed njih vsakič znova umrl. Ko so se zaganjali v hrib, je pričel izza grmovja pihati veter, ki se jim je zaletaval v obraze in jih zbadal. Otroci so pričeli jokati. Bili so trudni in lačni. Vera je dvema podala roko in jima pomagala, a Jakob je enega zadil na ramo, a drugega vzel v naročje. Zdaj, ko je imel breme, je spet pozabil na betežnost. Globoko je sopihal v breg, toda oči so mu zadovoljno bleščale. Janez je bil ves resast in kakor trd in zmrznjen. Agata je tiho, pridušeno jokala. Ko so dospeli v kočo, sta se vsedla vsak na eno stran ležišča, se zastrmela predse in molčala. »Pa še večerja,« je zaklical Jakob. Iz nekega žepa je privlekel na dan limone in sladkor. Vera je poiskala lipovec in že je vrelo v kotličku. Otroci so dolgo jadikovali, zeblo jih je. Ko je zaplapolal ogenj, so se kmalu potolažili, a ko so pili čaj, so vsi čutili praznik. Najbolj srečen je bil med njimi Jakob. Zavedal se je, da jim je le on pripravil ta večer, saj bi sicer reveži prezebli in trepetajoč od mraza legli počivat. Ko je bil čaj skuhan, je privlekel Jakob od nekod velik krajec kruha in ga razrezal. Kmalu nato je odhajal v svojo kočo. Gospodinja se mu je nekaj zahvaljevala, pa ga je bilo kar sram in prosil jo je, naj vendar molči, saj vse, kar je bilo, ni bilo vredno niti besede. Ko pa je legel v svoji koči počivat, je vedel, da bo prihodnji dan brez kosila, ker je izdal zadnje dinarje, čeprav ne veliko. Toda nič mu ni bilo žal. Zadovoljen se je zvalil na svoje ležišče in kmalu sladko zaspal. ==3.== Tisto pomlad je planinsko društvo zgradilo visoko v hribih svojo kočo. Pot je peljala samo za streljaj oddaljeno mimo Jeriševega doma. Janez se je takoj oglasil pri graditelju, ki mu je rad dal delo v hribu. In oglar je pomagal graditi cesto, a ponoči je nadzoroval kope, ki sta jih zdaj gradila mati in Vera. Počival je zvečer le kako štiri ali pet ur, a bil je vesel, ker je več zaslužil. Škoda, da je ta gradnja trajala le malo časa, saj je bila cesta že poleti zgrajena in Janez se je spet umaknil v svojo oglarsko kočo ter pričel sam žgati oglje. Leto je potekalo, a vzrok, ki jo je napravila smrt male Jerice, je oglar še vedno čutil. Spočetka je ostal napram ženi star, dobri mož, a potem je postal nekam silen, dokler ni spet pričel z njo ljubimkati in se ji dobrikati. Agata ga je ljubila. Bala se je novega trpljenja matere, videla je pred seboj vso bedo in trepetala je pred gladom, a možu je bila vdana in utrjevala se mu je. In tako se je leto po smrti male hčerke mati Agata kar nekam pomladila, da jo je bil Janez vesel. Ko pa je sedela včasih sama v gozdni senci in krpala obleko za otroke, se je prestrašila žalostnih misli, ki so jo nadaljevale bolj in bolj. Slutila je, da se v njej spet nekaj spreminja in strah jo je bilo, saj je bila tako slabna in zavedala se je posledic svoje ljubezni do moža. Potem pa je spet še bolj delala. V delu je našla mnogo tolažbe in v zaupanju na Boga. Nekega dne pa je Jeriši povedala, da se spet čuti mater. Nasmehnil se ji je in bil je vesel. Ko mu je povedala, da se boji, da ima neko temno slutnjo pred nesrečo, jo je miril in tolažil, da bo vse dobro in lepo, da bodo že živeli, saj so vajeni trpljenja. Kakor je Agata spočetka kar zacvetela, je kasneje jela kar vidno hirati, da je moža zaskrbelo. Nekega dne pa ji je naravnost ukazal: »Zdaj moraš takoj v dolino k zdravniku! Odlašati ne smeš niti uro več! Bojim se zate in zanj, ki ga nosiš pod srcem!« Agata, ki ni imela posebnega zaupanja v zdravnike, ne v zdravilo, pa je rada kuhala domače čaje, se je nekaj časa branila. Ker pa Janez ni odnehal, je naposled vendarle pristala in se napotila k doktorju Bregarju, ki jo je pregledal in najprej očital, da so ogljarji hujši od vračev, saj vedno delajo vse po svoje in hočejo vedeti več kot padarji, šele potem prihajajo k zdravniku, ki naj jih leči potem, ko jih smrt že vleče za peto v grob. Nato ji je povedal, da je jetična in da jo bo skušal lečiti, toda le, če ga bo slušala, sicer bo težko kaj, saj je ilka zakopala. Ko se je Agata vrnila domov, ni spočetka hotela možu povedati, kaj ji je rekel zdravnik, saj tudi sama ni mogla verjeti, da bi bila res tako hudo bolna. Ker jo je pa le izpraševal in hotel vedeti vse potankosti, mu je omenila, kaj ji je rekel doktor in takoj pristavila, da tega niti sama ne verjame. Janez se je zahaljal in jo potrepljal po rami: »Ti si pa že jetična ti, taka krepka ženska!« Ona mu je zamolkla, da jo včasih res zbada v prsih, saj temu ni dala take važnosti. Šele kasneje je včasih zaslutila, da je morda res bolj bolna, saj je jela suho pokašljevati. Ko pa jo neke noči nenadoma pljunila precej krvi, se je resno prestrašila. Zdaj je šla skrivaj k zdravniku, ki ji je dal tudi zdravila in ji svetoval, naj nič ne dela, naj se preseli kam drugam iz tiste pasje koče, naj ima v hiši dosti zraka, to pa že mora biti v koči, naj bo v njej samo ponoči, sicer naj se je izogiba kakor kuge. Ko mu je nekaj ugovarjala, češ, da je vendar koča sredi gozda, se je razhudil in zarentačil, da je kar pobegnila. Pa še nekaj ji je svetoval doktor. Ukazal ji je, da si mora privoščiti dobro hrano, da mora večkrat jesti dobro juho in si sploh kaj dobrega skuhati. Janezovim očem nič ni ušlo. Kmalu je opazil, da je žena mnogo slabša kakor se dela. Ker je imel še ves denar, ki si ga je prislužil pri zgradbi ceste, ji je takoj dejal, da mora skrbeti zase in paziti, da naposled resno ne zboli. Prinesel ji je mesa in skuhala sta juho, ki je vsem dobro teknila. Skromna Agata se je kar bala takega izdatka in hudo ji je bilo: »Ali si mar pozabil, da si nameraval postaviti hišico na hribu?« Mož je zamahnil z roko: »Da, da, bi že bilo, vse bi se dalo narediti, če bi gradnja ceste trajala nekaj dlje. Toda zdaj imamo premalo denarja prihranjenega. Tudi gospodar bi mi lahko odstopil tisto ped sveta in mi podaril les, kar bi ga potreboval, toda saj veš, da bi ne šlo nič zastonj. Tudi tesar in zidar bi mi nekaj odnesla. Pa porabimo denar za tvojo bolezen! Boljša zdrava žena brez hišice, kakor hišica brez gospodinje!« In Agata je imela slednji dan kak priboljšek, tudi otroci so nekaj dobili, saj jih ni mogla gledati, ko so ji vsako jed sproti požirali z očmi. Prav jetična pa menda res ni bila, saj je hitro opomogla. V koči je neslej nastajala povod sreče, da se je vonj zelenja mešal z dušljivim duhom dima. Ogljarjeva je začutila v sebi novo življenje. Rada je posedala sama v gozdu. Včasih je vzela s seboj kakšnega otroka, živali pod smreko in sanjarila nekam v brezkončnost. Začutila je v sebi spet blagor materinstva, skrivnostno tajno, ki ji je prevzemala telo in jo često uspavala v sladko utrujenost. V njeni dobri duši se je porajalo nekaj ganljivega in jasnega. Čutila je veliko ljubezen do vsega stvarstva in do človeštva sploh. Često je mislila kar dolgo uro skupaj na otroka, njene misli so se z njim poigravale, njene roke so ga v duhu pestovale in negovale. Ko se je vračala v kočo, je bila čudno nežna in mehka. Gospodinjstvo je prevzela za tisti čas Vera, ki je skrbno pazila na skromni beraški dom in ga skušala napraviti vsaj nekoliko človeškega. Pred vhodom je obesila kos ponjave, ki ga je obrobila, tla je dnevno pometa in ležišča skušala za silo postlati. Poletje je bilo vroče in sonce je vsako jutro pozdravilo redko vitko brezo okoli ogljarjevine. Žarki so se spletali med zelenje, se mešali z dimom, ki se je vil iz koče in pronical globlje in globlje, le skozi nizki vhod niso mogli, previsoko so domovali in zaman so se skušali ponižati in se poigrati v mraku ogljarjevega doma. V bližini se je uselil škorc. Dan na dan je drobil svojo pesem, ki je odmevala okoli, se lovila med vejami in se sproščala. Ogljarjeva je gledala v vsem življenju prirode nekaj posebno lepega, nenasiljivega, polnega koprnenja in čara. Škorca je poslušala, kot bi ga še nikoli slišala. Njegov glas ji je bil zdaj popolnoma drugačen kakor včasih, veselina se ji je globlje v notranjosti in ji budil sama blaga in nežna čustva. Otroci so bili zdravi in veseli. Vriskajoč so odhajali v šolo in se vračali. Znojni in trudni so čutili željo za počitkom, prekinjevali so se pred kočo, se podili po hosti in nosili domov drva ter jih nalagali na breg, kjer je imela zrasla visoka grmada. Še bolj zadovoljni so pa prišli s sprehodov. Šola je bila končana, čas velikih počitnic so je namočnih in začutili so prostost neomejeno in brezskrbno, naj se čez! Vili čas dveh mesecev dolga, dolga doba, dočim starejšemu človeku mine kakor blisk. Agata je postajala bolj in bolj zamišljena in v njene vesele misli se je jela plaziti senca skrbi. Da, otrokom je treba hrane, obleke, a Janez je zaslužil slabo kakor prej. Počasi je jela pripravljati za novorojenca tudi obleke. Pripovedovala jim je, da je zagledala štorkljo, ki je neko jutro letela čisto nizko nad hišo z otročkom v dolgem kljunu in komaj, komaj, da jo je prepodila, sicer bi ji pustila dete. »Zakaj, mati, zakaj je niste pustili k nam?« so se oglasili otroci in jo prosili, naj vendar sproži tisto štorkljo, kadar jo bo videla. Pa da bo prišla potem v hišo tudi kaka dobra botra so se priporočali, saj so vedeli, da z botro pride v kočo veselje in celo kako kurjo bedrico, ki je nepoznano slastnega česar najmanj še niso poznali in so si želeli kot čudovito dobro sladico s nepopisnim okusom. In v takih slučajih se jih mati ni mogla odreči. Kar vsi so silili vanjo, jo izpraševali in ji niso pustili do besede. Oče se jim je režal, a ko mu je bilo zadosti, jih je jel poditi od matere kakor odležne vrabce: »Baaaaa! Poberite se tja, ker vas podite, le venkaj v hosto, tam je dovolj prostora! Pustite že mater naj se revica oddahne! Ta deca je odvrla v gozd, kjer je nabirala borovnice, se lovila in skrivala med drevjem, ali tekla gob, ki so se dobro počutile v dolinah.« Pred Vero je bilo Agato kar pekam sram. Dekle je gledalo mater resno in vprašujoče, a nikoli si ni upalo kaj reči. Materi pa je bilo vendar nerodno, saj je bila Vera že v šestnajstem letu in Agata je slutila, da hčerka vendarle že vse ve. Vera pa je živela tudi kje ob mater svoja posebna življenja. Spominjala se vedno jasneje, da je mati res mučenica in zazdelo se ji je, da so pač vse matere delavcev in siromašnih kmetov same trpinčene, naj ne uživajo nikoli ničesar dobrega! In smilila se ji je dobra mama, ki je bila pred njo kar nekam v zadregi. Nekaj nepojasnjenega in skoraj mučnega je ostalo med njima. Nekega dne pod mrak pa, ko sta bili slučajno sami v koči, je mladenka kar pohitela k njej in jo ljubeče objela: »Mama, mama, kako rada te imam!« Agata se je stresla in odrevenela. Začutila je v sebi nekaj toplega in sončnega. Bilo ji je, da gleda nekam drugam, ne v vsakdanje življenje, začutila je, da strmi globoko v dušo svoje prirasle hčere, ki jo razumeva brez besed, naj ji šepne, tako njeno! In solza ji je zdrsnila po obrazu in se dotaknila Verinega obličja. Hčerka jo je poljubila in se nasmehnila. Tudi ona je bila vsa vznesena. In tako sta se našli in brez besed spoznali, da ni med njima nič prekrivenega. Jeriša pa je prav tiste dni opazoval hčerko in kmalu jel misliti na njeno bodočnost in dejal je materi: »Kakor hitro pride štorklja in nam prinese novega otročka, bo treba za Vero kaj poskrbeti. Službe ji ne bo škodilo, ali bo vsaj opomogla in se oblekla. Čvrsta je in pridna, bi lahko poštenim ljudem bo morala, da si bo sama služila kruh.« Mati mu je pokimala. Da, tudi sama je že večkrat na to mislila in že pred letom bi bila morala hčer poslati za kruhom. Ni marala moža razodevati svojih čustev, saj se ji je trgalo srce, ko je slutila, da se bo morala kmalu posloviti od svojega prvega otroka in ga pustiti v svet. Materina zamišljenost je prešla v mrkost. Čutila se je vedno bolj trudna. Tako zapuščena in bedna se je zazrla sama vase. Ko je poležavala po gozdu, ji je prišlo, da je čisto sama na svetu. Sedeča na kakem štoru se je zjokala od same zapuščenosti. Ko je prisluhovala udarjanju sekir, ki so se oglašale v dolini, ji je bilo, da nekdo težko po njenem srcu, da ji črevo v notranjosti veže življenje in da ji srce polagoma krvavi ranjeno in ubito. Ko je čula padec težkega drevesa, se je vsa stresla in boleče občutila, da pada sama nekam v temo, v prepad, iz katerega ni več rešitve, in kar pobegnila je domov, kamor je dospela preplašena in tako trudna, da je kar padla na svoje trdo ležišče. Včasih je poiskala moža, ki je gradil kope. Tiho, da je ni čul, se je približala, se vsedla v resje in ga opazovala. Skoro vsega ga je gledala Janeza, ki se je trudil in delal. In spet je trla v njem nekaj svojstvenega, nekaj samega njegovega, kar jo je priklepalo, da ga je ljubila, čeprav je bilo vse sama preprostost in skromnost. Jeriša ni vedel, da sedi v bližini njegova žena in opazuje vsako njegovo kretnjo. Skrbno je polagal kolice, gradil kopo in puščal ob strani ozke lumje za odvajanje dima. Kopa je rasla in rasla ter počasi vstajala v višino. Ko jo je že dogradil, jo je vso pokril z mastiljem in zamrežil ter sem in tja položil. Toda koliko časa je poteklo, preden je bila kopa dograjena. Kar po več dni ga je opazovala pri delu. Ko je naposled vrgel skozi odprtino na vrhu nekaj lopat žive žerjavice in nanjo kratko leseno svečo, je vzdihnil in žalostno čakal, da se je vžgala. Lesenih količkov je nametal polno do vrha in skrbno oprezal, kdaj bo kopa pričela pri dnu goreti. Ko ga je Agata opazovala, ji je postalo nekam lažje pri srcu. Kako pridno je hodil okoli svoje skromne kope, kako se je trudil! Često si je z raztrganim rokavom obrisal z obraza znoj in s polzaprtimi očmi dremal v lesen kup pred seboj kakor tatovnik, ki hoče iz nezanesljive mrtve tvari priklicati življenje. Ko je kopa pričela goreti, je zadovoljno pokimal in tiho veselje mu je razsvetlilo obraz. Bil je pač oglar iz veselja in poklica. Že njegovi dedi so ogljarili kakor on, že oni so prebivali globoko v hosti in trpeli revščino, toda vendar se jim je bolje godilo. Ogljarski poklic je ostal v rodu in tudi Jerišev Tomažek je bil že določen, da postane oglar kot njegov oče. In Agata je vedela, da je Janez vedno, kadar je zagorela kopa in se je vlekel poleg nje na tla ter si prižgal svojo pipico tobaka, da je tedaj vedno pozabil na svoje tegobe. Če sta bila tak čas kdaj sama, ji je pravil, da čuti tiho ugodje in rad je gledal za hipno zadremal. Če je usnul z glavo v njeni senci, je zbuden vedno trdil, da je videl svoje dede, ki so prihajali drug za drugim, si ogledovali kopo in jo ocenjevali ter naposled zadovoljno kimajoč izginili. Trdil je, da mu tako sanje prinašajo posebno srečo in vesel je bil. ==4.== Ko je nekega dne Agata sedela sama v hosti in skozi drevje opazovala svojega moža, ki je pravkar dovršil novo kopo, se je hotela oglasiti. Toda komaj je vstala, se je spustila nazaj in obstala nepremična. Iz hoste na nasprotni strani je stopil nenavadno visok in suh cigan, potepuh, oglarja po ramenu in se mu zasmejal: »No, Jeriša, dober dan, dober dan! Kako pa kaj ti? Ali se oglje nič ne prime? He, he, he!« Janez je namrščil obrvi in se jezno obrnil od cigana, ne da bi mu sploh privoščil besedo, a tudi pustil do besede. Oče se jim je režal, a ko mu je bilo zadosti, jih je jel poditi od matere kakor odležne vrabce. Cigan pa je vsiljivo nadaljeval: »Čemu se nekaj jeziš, bratec? Saj sva vendar prijatelja, ali ne? Kaj se boš jezil nad ciganom, ki je prav tak siromak kakor ti sam!« Jeriša ga je nejevoljno zavrnil: »Zakaj me vendar ogovarjaš, saj veš, da se te bojim kakor garjevega psa? Sam veš, da te ne maram, odkar sem te videl, ko si s kolom ubil brezdomnega lovskega čuvaja, ki ti je iztrgal srno, ko si že mislil, da je tvoja!« Cigan je zarenčal: »Molči! Prisegel si, da boš molčal!« »Pretiš mi, ker si mi zaslužil smrt!« Cigan se je sključil kakor zver, ki se pripravlja, da skoči na svoj plen. Pridušeno je bruhnil z sikajočim glasom: »Boj se me! Saj veš, da cigana Vrba ne pozna šale! Če me ujamejo, bom poskrbel, da si mi branec po materi, ki je bila sestra tvoje matere, in se je zapletla s ciganom. Sam veš, da z menoj ni dobro češenj zobati!« Divje je zamahnil po zraku s pestjo, krvne oči so se mu sovražno zableščale. Agata je začudeno poslušala. Cigana je dobro poznala. Pred leti se ji je večkrat približal, ko je bila sama v koči, da ga je morala enkrat napoditi kar s sekiro. Moža ni hotela vznemirjati zaradi tega cigana, ki se ga je pač sama znala otresti, čeprav je bil tak divjak. Zdaj pa je hipoma slutila, da je možev sorodnik. Res je enkrat Janez nekaj pravil o neki svoji teti, ki je služila nekje na jugu in se je spoprijateljila s ciganom, a več ni vedela. Zdaj pa ve, da je ta cigan njegov sorodnik in morda lovecnega čuvaja Pege. In spomnila se je na divjega lovca Tomaža, ki je včasih zahajal tudi v njih kočo, ko je bežal po hostah pred zasledovalci. Da, kako buren je preživljal svoje življenje! Kar odločila se je, da bo možu vse povedala in da nikoli drugič ni umoril Pege. Češ, da so ga ljudje tiste dni videli, ko je potoval tam okoli po planinah, kjer je bil lovec ubit. In krepki živahni Tomaž se ni sam javil in skušal dokazati, da je nedolžen. Tudi očetov ni čakal, da bi ga zajeli in odpeljali ter ga odvedli pred sodnike, kjer naj bi se zagovarjal. Vzel je svojo puško ter odšel v planine, kjer se je poslej skrival kakor divja zver in s tem dejanjem še bolj potrdil sum, da je res kriv in da je prav on tisti zločinec, ki se boji pravice. Le redkokdaj se je vračal domov k materi, ki ga je ljubila in vedela za njegovo nedolžnost ter trepetala za njegovo življenje. Uradniki so povpraševali tudi pri njej, stikati okrog, pa našli samo njegove cape, ki jih je starka skrivala in pripravljala perilo in brisače, da se je okrepčal in preoblekel, kadar je prišel domov ves utrujen in zamazan. Seveda je vedno prej nastavil koga pred hišo, da je oprezal okoli in ga takoj opozoril, da je lahko zbežal, saj je oko postave pazilo budno nanj. Pa dober človek je bil Tomaž in še kako dober! Dokler ni bil osumljen, je skrbel za mater in ji pomagal. Zdaj je moral skrivati samo skrb zase in za sanje. Če je prišel k ogljarjevim otrokom, jim je vedno prinesel kako malenkost. Sicer je bil krepki mladenič vedno žalosten. Tako lep in vitek fant je bil in še mlad, pa je imel tako skvarjeno življenje brez svoje lastne krivde. Jeriša se je Tomaža smilil in najrajši bi mu vse povedal, pa ga je vezala prisega. Zato je skrbel in trpel in čutil s fantom, a sam mu ni mogel pomagati. Vrbe pa tudi ni smel izdati, saj se ga je bal, ker je vedel, da bi cigan lahko vse podnetil s samovoljnikom in še komu izmed njih uplenil življenje. Agata je vedela dovolj. Ko je cigan hahljajoč se potegnil iz žepa steklenico žganice in oglarju napil, je ona malone odšla proč domov. Zdaj se je spomnila, kako je bil Jeriša vedno zamišljen, če je kdo omenil cigana ali Tomaža, razumela je njegov molk in kar zabolelo jo je, da mož ni smel z besedo na dan. Ko se je približala koči, je začula pred vhodom tiho govorjenje. Opazila je Vero, ki je sedela pred kočo in se pomenkovala s Tomažem, ki ji je pripovedoval o življenju, kjer se je udomačil in se potika kakor divja zver ter se skriva, ker ga dolže umora. »Nedolžen sem, veruj mi, deklica!« je dejal in se plašno ozrl v Vero, ki ga je prijazno gledala. »Lepo je tam gori, toda tudi strašno, zlasti kadar zahrujejo viharji in zadivjajo bliski in strele.« Ona pa je zamahnila čez pobočje, kjer je padlo sonce čez daljne griče: »Povsod tod je lepo. Vendarle bi rada na sončna ravnina med zlato klasjem in bilje. Prijetno je tam, kjer se vrste razkošni vrtovi in prijazne hišice med drevjem. Zdi se mi, da sonce prežene vsa siromaštvo, ki ga tu gledam in trpim noč na dan! Da, tam je toliko bleščav, vse več kot pri nas, ki je vsa prepletena z gozdnimi sencami in tišino, ki je vsa zagonetna in globoka, a včasih tudi strašljiva, če se človek zamisli vanjo sredi temne noči in prižiga v gluho temo.« »Pa je lepo na teh ravninah v teh hišah in ljudje so morda boljši kot kar tam dole, je ugovarjal mladenč.« »Ali meniš? Vendar mora biti tam vse drugače! Tam je vsega dovolj in ni takega uboštva, ki nam seka kri in mozge, da trepemo pod njim kot pred silnim bremenom! A ljudje, kako naj bodo slabši? Prepričana sem, da so veseli in dobri, saj ni med njimi morilcev, ne takih, ki bi morili in obdolžili druge.« Kamenal je se ji je: »Ljudje so pač povsod samo ljudje! Morilec je bil v planinah samo eden, ta nesrečni, kdo je bil? Enkrat bova obračunala in tedaj se boji, da bi se ne spozabil. Vem, srečal ga bom in odgovarjal mi bo, pa če mu v klavrnih trgih odgovor z jezik!« Njegovo lepo obličje se je pomračilo, oči so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spreletela obraz. Njegov lahko zakrivljeni nos se je kar zavil in črte ob ustih so se zaostrile. Ko ga je mladenka pogledala, se ji je videl še posebno lep in prikupen. Tedaj je pristopila mati in zdrznil se je. Vljudno jo je pozdravil in hotel oditi. »Kam se ti mudi?« ga je ustavila Agata in ga povabila, naj še posedi in kaj pove. Toda Tomaž je zdaj kar zamolklo besed. Že je hotela Agata vse povedati, kar je zvedela, pa se je premislila. Ne, bolje, da počaka, da malo preudarji sama in mu šele potem pove vse, kar je res. »Pridi jutri ta čas k nam! Nekaj važnega ti imam povedati!« je dejala mladenču in odšla v kočo. Vera je bila radovedna, a Tomaž je samo pokimal in se poslovil. ==5.== V Jeriševo hišo se je naselila veselost. Tomažek je bil nekaj dni pri gospodarjevih na počitnicah. Stari, sivi gospodar Založkar je sedel pred hišo, držal pred seboj sklenjeni roki in vrtel palec ob palcu. Kadar je to počel, so vsi vedeli, da je mož dobre volje. Sicer je bil mali debeluh ves zamaknjen v svoje delo in trgovino z lesom in ogljem. Ogljarjev Tomažek se je pred hišo igral z njegovim Mirkom. Opazoval je oba otroka in videl, kako je bil Tomažek vesel orglic, ki jih je imel Mirko. Starec je držal svoj tolsti obraz, mežikal in stiskal ustnice ter se hipoma spomnil, da bi temu beračku napravil kako veselje. Nadeveden, kaj si bo deček izbral, če ga vpraša, kaj si želi. Poklical ga je: »Tomažek, nekaj bi ti kupil, ker si prikupen deček. Morda bi rad novo obleko? Če rečeš, dobil Tomažek, ki je sedel pred njo na trhlem štoru in izvabljal iz orglic poskočne glasove. Drugi otroci so sedeli okoli njega z odprtimi ustmi, vsi kar zamaknjeni v poskočne zvoke. In ko je videl še Agato, ki je stala v bližini in se držala na smeh, in Vero, ki je zadovoljno kimala in dvigala roko, kot bi delala z njo takt, je postal tudi sam vesel. Ko pa je prišel pod večer Tomaž, so ga hrupno sprejeli. Jeriša je moral pogledati h kopam, a Tomaž in mati Agata sta ostala nekaj časa pred hišo sama, otroci so se porazgubili, le Vera je pospravljala in nosila nekaj po koči. In ogljarjeva je omenila fantu: »Ali bi prosil mater, naj pridete prihodnji teden malo k nam pogledat?« Pri tem je bila zadregnjena in vsa je zardela kakor dvajsetletnica. »Kaj pa naj dela naša mati pri vas?« se je začudil mladenč. »No, saj poznaš njen poklic. Ona je dobra babica in skromna žena, najrajši bi jo imela.« Zdaj se je Tomaž zasramoval, ker je gospodinja pravila v zadregi in osramočen je hitel pritrjevati, da bo znal kaj priti, čeprav ne bodi več po tem opravku, ker je že stara. Ko sta prišla za strelišče od hiše, se je Agata ustavila: »Fant si, ki zna molčati. In dober človek si, saj imaš rad otroke in tudi namiriš si že naredil marsikako skromno veselje, ki ti je šlo iz srca. Menda ti lahko zaupam?« »Brez skrbi, matiče.« Agata se je resno zazrla v zaskrbljeno obličje mladenča, ki je bil vse preveč resen za svoja leta. Potem ga je skoraj glasno vprašala: »Povej mi odkrito, ali veš, kdo je ubil brezdomnega čuvaja?« Začudeno jo je pogledal: »Saj vendar veste, da jaz! Zakaj se šalita?« »Dobro veš, da ga nisi in tudi mi vsi vemo, mi bo, pa če mu v klavrnih trgih odgovor z jezik!« Njegovo lepo obličje se je pomračilo, oči so se jezno zabliskale in lahna rdečica mu je spreletela obraz. Njegov lahko zakrivljeni nos se je kar zožil in črte ob ustih so se zaostrile. »Zakaj postajaš malodušen in obupan, če se o tem govori?« »Saj ne morem drugače! Kako naj rešim to obtožbo? Kako zagonetna je strašna in resnična, a nerazumljiva!« Agata je mirno nadaljevala: »Poslušaj in molči! Danes sem slučajno čula pogovor mojega moža in cigana Vrbe, ki se ga vsi ogljarji boje, saj je pravi strašni človek. Dinača in se zna maščevati, če treba. Nikjer ni nikoli se umaknil. Izdali, da ni on tisti zvedel. Vem, da je morilec Vrba in nihče drug! Moj mož mu je to zabrisal v obraz. Žal je, da je Janez vezan in mora molčati!« »Vrba? Vrba? O, ko bi ga mogel prisiliti, da bi se kar sam izdal!« »Morda se še vse kako preobrne, saj človek sam ne ve? Včasih se najbolj zamotana reč tako preokrene in obrne na dobro, da si niti misliti ne upaš! Toda poguma se ne sme izgubiti! Bodi močan in vztrajen, saj si vendar še tako mlad!« Ogljarjeva se je obrnila in se napotila nazaj proti koči. Tomaž je ostal sredi poti in se ves zamislil. Vrba! Vrba! In že je videl pred seboj krepnega dedca s šapastimi rokami in okroglim obrazom ter majhnimi zlobnimi očmi brez trepalnic. Če bi ga mogel dobiti v roke in ga pestiti, da bi priznal? Toda kaj, če prizna njemu? Pred pričami bi moral izpovedati svoj zločin! Vse bi moral povedati pred zanesljivimi ljudmi, ki bi ga v to prisilili! Toda kako? Bolj in bolj se je pogrezal v premišljevanje, da je skoro pozabil na pot in se je šele predramil, ko je bil že na robu gozda. Hitro se je okrenil in se napotil proti koči v samotno dolino, kjer je živela v zapuščeni grapi njegova stara mati in ga pričakovala vsak dan polna hrepenenja, saj je bila ona bolj kot vsak drug prepričana o sinovi nedolžnosti. Okoli ogljarjeve koče so pa veselo pele orglice. Glasovi so se razlegali med belimi brezami in vabljivi, so se spajali s šelestenjem drevja in se vračali in dosegali uho ogljarja, ki je kuril svojo kopo. Nebote se je jel veselo obračati po taktu in se naposled smejati samemu sebi. ==6.== Ogljar Jernej Hudnik je v sosednjem hribu, za dve uri oddaljenem od Jeriševe koče, sedel na starem panju in se kar tresel od razburjenja. Nekdo mu je ponoči razmetel že tretjo kopo. Kadar jo je pazil in oprezal, ni bilo nikogar, a kakor hitro je pustil kopo v nemar, jo je našel zjutraj razrito. »Sam hudič mi kopo razmetava!« se je jezil, a vendarle ni mogel verjeti samemu sebi, da bi bile take tajne sile vmes, čeprav ni po več dni videl človeka. Premišljeval je in iskal svojih sovražnikov, pa v spominu ni mogel izslediti drugega, kakor cigana Vrbe. Da, Vrba si morda maščuje! To je njega kar sovražilo, saj je poznal ogljarjevo prenašanje in telesno moč ter se vedno jezil nanj. Kolikokrat je cigan upal na dobro zajetje plenika, nastavil zanko zajcem in srnam ter se veselil plena. Pa je moral požirati večkrat same sline, kajti ko je prišel po svojo žetev, je našel vedno prazne krvave sledove. Vedel je, da je bila žival ujeta, pa mu je nek nepridiprav odnesel plen z zamkami vred. Jernej se je vznemirjeno videl, kako cigan zavoja divjega lova: »Kaj naj ga vlečem pred sodnike in potem še sam pričam o njem?« je dejal, saj se je bal, da bi naposled bil tudi sam osumljen, da stika za zankami in odnaša plen, namesto da bi že vse skupaj razkril. Da, naposled naj se njega obdolži tatvine divjačine, saj se kakršna zaječa res ni branil. Hm, koko drob, samo malo žlico nastavim, pa imam slastno zajčjo pečenko! Kdo naj bi jo zametaval? A poleg vsega bi si nakopal še hujše sovraštvo cigana Vrbe. Če se ga sicer v odkrito borbo ni bal, toda poznal ga je in vedel, da bi mu lahko zahrbtno kaj storil. Krepki Jernej, ki je bil silen in močan, da bi zmagal bika, se je raje izogibal ciganu. Le ko ga je nekega dne ležeč za grmovjem opazoval, kako se je priklatil in nastavil zajcem, mu pečenke ni privoščil, češ da tak razbojnik niti oka ni vreden, ne pa poštenega zajčjega mesa. In tako je poslej Jernej večkrat jedel zajčje in srnino meso, čeprav se ni sam nič trudil zanj. To je pač poskrbel Vrba, ki je pridno nastavljal zanke, klel, kadar ni ničesar našel, in vendar vztrajal. In tako je bil zdaj Hudnik do dobra prepričan, da mu drug ne more kop razdirati kakor cigan. Pošteno se je razhudil. »Jaz njemu razdiram zanke, a on meni kope! Toda velika razlika je, bratec moj mili! Tvoje zanke so hitro nastavljene, a moje kope gradim in gradim, da sem ves črn! Sicer pa mreža nastavljena vendar ne more kar zagotovo misliti, da mu jaz hodim v njo, saj me zasačili še nikoli niso!« Jernej pa je bil vsega tega kar naenkrat dovolj. Bil je mož dejanja, in kadar ga je zgrabila njegova prava jeza, ni prav nič več okleval, pa četudi mu je šlo za glavo. Ko se je zmracilo, je pograbil svoj korobač, si nataknil pipo in jo počasi vtaknil proti kopi, ki jo je tiste dni zgradil. »Tako moram storiti, kot bi se sploh ne nameraval strašiti! Mreža pač pazi kje in opreza name! Danes ga pa moram prestrašiti! Ampak revež bo, ubožec, če pokusi mojo gorjačo, se je jel hahljati.« Iz ogromnega temnega kupa je vstajal siv dim in že od daleč pozdravljal ogljarja, ki je zadovoljno kimal. Trikrat je obšel kopo, si jo pazljivo ogledal in pokimal ter kar glasno dejal: »Dobra si, kar domov jo mahnimo! Vraga, menda vendar še znam graditi kope, da bi mi jih veter ne podrl. To je že kar otročje!« Počasi se je napotil nazaj v goščo, toda napravil je samo kakih petdeset korakov in se ustavil v gostem grmovju, se še enkrat pazljivo ogledal in se vlegel na tla, kjer je mirno obležal. Počasi je vzhajal mesec. Mehka bleščava se je razlivala čez pobočje, zavalovala vise in objela strmino ter poljubila zamaknjene breze, ki so skrivnostno šepetale v jasno noč. Jernej je pred leti kot dvajsetletni mladenec zelo rad sanjaril v prirodi. Bil je zaljubljen v lepo Malko, ogljarjevo hčer iz sosednjih hribov, ki jo je premožni gospodar in jo pustil v sramoti, da je zaradi pomanjkanja umrla. Zdaj mu je bilo štirideset let. Značaj se je poslej ogibal in mnogo je delal in sameval. Postal je nekam čudaški. Tovariši so ga zelo spoštovali, saj so vsi poznali njegovo silno telesno moč, ki je na preproste ogljarje močno vplivala. Sicer ga pa sploh ni mogel človek sovražiti, saj je bil res dober in miroljuben. Le razsrditi se Jernej ni smel. Tedaj je bil pravi Gorenjec. V svoji besnosti ni poznal nikogar in često se je potem kesal, če je kaj napačnega storil. Njegova sreča, da se slepa ni razljutil in je ostal hladnokrven in miren, ko so že vsi vzkipeli. Zdaj je slonel v mahu, premišljeval in kimal predse. Spomnil se je, kako so ga tudi sam kot petnajstletni fant čakrat šle petkrat s cigani, ki so ga zvabili s seboj, ga hoteli naučiti krasti in mu vsiljevali nevesto. Pa se jim je smejal in neke noči pobegnil od njih. Kasneje se je zagledal v svojo Malko. Ko mu je umrla, je šel k vojakom in v vojsko. Ni se ogibal krogla, a niso ga marali. Zdrav se je vrnil v svoje hribe. In bilo mu je, da vidi v mesečini vse slike svojega trpljenja in tudi svoje sreče. Vedno jasnejši so vstajali spomini in rasli v jasnini nad njim. V svetlavi se je bližala Malka, ki je ni nikoli pozabil in ji je vse odpustil. V drevju je zašepetalo, kakor bi se pritaje oglasila in zaznalo je njeno prosojno obličje. Ogljar se je blaženo nasmehnil in stegnil roko ter se predramil iz svojih sanjarij in obstal negiben, saj je prav tedaj švignila mimo njega senca. Ko je prihajajoč dospel do kope, je bil Jernej že za njim. V mesečini je takoj spoznal cigana Vrbo. Vrba je obstal pred kopo in se zarežal: »To boš še klel, ko boš videl svoje delo uničeno!« »Morda pa ne bom!« Že je začutil klešče, ki so ga zgrabile za vrat. Hotel se je otresti, a ogljarjeve roke so ga še bolj stisnile in začel je njegov sikajoči glas: »Ti capin nemarni, mi noč delaš tako škodo! Priznal sem ti, a zdaj ti ne bom več, kajti bojim se te! Če te pa enkrat zlomim, ti polomim brez usmiljenja rebra, da veš!« Vrba se je zasukal in se obrnil spretno kakor mačka in zgrabila sta se kakor dva medveda in se pričela metati. Jernej je dobro vedel, da cigana divjak nadkriljuje, vendar ga ni hotel takoj vreči, temveč ga je pustil, da se je na vse kriplje trudil, da bi ga treščil ob tla. Vrbi so nabreknile na vratu žile, kri mu je udarila v obraz, oči so mu zakrvavele. Tedaj se je Jernej glasno zakrohotal: »Ti revež se boš metal z menoj!« In njegove lopataste roke so spet stisnile Vrbo kakor primež, da je trenutno zakolebal in potem odletel v mah. »Naj ti bo! Rekel sem, da te ne bom tepel, čeprav sem prinesel gorjačo s seboj za tistega, ki mi podira kope. Da si tako zloben, si kar nisem mogel misliti!« Cigan je vstal, škripal z zobmi in odšepal v hosto. »I, kaj se vendar jeziš?« se je tedaj oglasil Tomaž, ki je prisopel po stezi od druge plati. »Ta capin ciganski mi je že tri kope razmetal!« »Pokažem mu!« je zarentčil Jernej. Tomaž se je namuznil in potrepljal očaka po plečih: »Meni je šele naredil škodo. Takega vraga mi je zagodel, da ga imam za zmerom dovolj!« Jernej ga je vprašaje pogledal. Tomaž je prijazno nadaljeval: »Niti zaupati se ne smem nikomur in se z njim posvetovati. Tebi bi že povedal, saj si molčeč in pošten. In ti si morda tudi res edini, ki bi mi lahko pomagal.« »Kako naj ti vendar pomagam jaz samotar?« se je začudil ogljar. Tomaž mu je vse povedal o umoru. Jernej se je praskal po glavi in kimal, premišljeval je in napenjal možgane, a takoj mu ni padla nobena pametna na um: »Vedel sem, da ga ti nisi! Zdaj bi bilo dobro tega vraga prisiliti, da bi priznal, seveda bi bilo dobro, pa še kako! Toda na kak način naj zločinca prisiliva?« Tomaž se mu je poklonil: »Moder si in močan, da bi ga lahko zmlel v prah. Svetuj mi vendar in pomagaj!« Jernej je šel in še kimal, se drgnil po debelem, močno zapečenem nosu, skrčil dolge resaste obrvi in kranil zarjaveli obraz. Naposled je stisnil iz sebe: »Zdaj še ne vem ničesar, nobenega izhoda ne najdem! Toda čakaj, da se prespim! Morda se vendar spomnim kaj pametnega; saj velikrat pride misel sama od sebe, pa se oglasi! Počasi pa ne bom, kajti tudi meni je ta cigan gorak! Pa ti morim večje človeka, a drugi naj trpi zavoljo njega. Jaz bi tako ljudi kar brez sodbe pobesil! Potem bi se vsi vasi premislili in bi ne morili!« ==7.== Stari lesni trgovec Založkar je umrl ravno pravi čas. Na srečo je bil življenjsko visoko zavarovan, da sta bila sin in žena preskrbljena. Prav tisti dan, ko je prišel eksekutor, da bi mu prodal, ga je že dopoldne zadela mrtvica. Vse njegovo veliko posestvo je odkupil trgovec Mešiček, ki je bil moder, mlad in podjeten človek. Imel je že prej v bližini Založkarjeve svoje ogromne hoste, a zdaj je še Založkarjeve prikupil. Takoj prve tedne je svetoval svojim uslužbencem, naj priredijo svojo veselico. In drvarji in ogljarji so se res zedinili, ker je gospodar silil, naj se odločijo: »Le brez skrbi naredite rajanje! Založil bom denar jaz, a potem mi vrnete! Dobiček bo pa ves vaš, jaz ne maram ničesar!« Mešiček, ki za delavce ni bil slab gospodar, si je od veselice obetal posebno spremembo. Upal je, da bo lahko svoje mestne prijatelje, ki so bili pač nami razvajeni, kar presenetil. Tudi svojo sestro Minko in njene prijateljice je pregovoril, da so se začele zanimati za prireditev in so hotele pomagati kolikor mogoče. Mešiček sam je pa koval načrte in premišljeval, kaj in kako bi vse uredil, da bi bilo več zanimivosti in privlačnosti. V široki dolini med hribi so se pričele priprave. Minka in njene tovarišice so prihajale sledeči dan z vozom na trato, pregledovale dol, svetovale in ukazovale ter privabile s seboj jed za delavce. Vsi, zlasti ogljarji, so bili veseli, saj se jim tako še nikoli ni godilo. Drvarji so postavili iz debel visoko zračno lopo, podobno staroveški gradiščni. Vse je bilo preprosto in čvrsto izdelano, saj je nadzoroval delo bistroumni mladi inženir Slivnik, ki je nekega dne omenil tudi Jeriši: »Tako zanimivi ste ogljarji. Dajte se no že vi postaviti in naredite kaj svojstvenega!« In Jeriša se je spomnil, da bi napravili v kotu visoko kopo, ki bi jo zažgali na veselici, a poleg nje bi postavili beraško oglarsko kočo. In Jeriša je to dejal tovarišem, ki so bili takoj zadovoljni. Lotili so se posla in zgradili kopo, ki je imela skoraj deset metrov v premeru. Težko so jo gradili in potruditi so se morali, napravili so zanjo poseben oder. Naposled je stala tam popolna in lepo okrogla. Zamašali so jo z ilovico in jo potem pokrili s travnato rušo, da je bila videti kakor hribček. Dan veselice se je bližal. Vsi so ga željno pričakovali, a najbolj Mešiček sam, saj je povabil mnogo odličnikov. Veselični prostor je bil popolnoma spremenjen. Razni paviljoni so se smehljali med drevjem, zastavice so štrlele, povsod je sijalo cvetje in umetno zgrajeni grad je vabil s svojo senco in blagom in dobro založenimi shrambami. Preden se je tisto nedeljo pričelo slavje, je hotel Jeriša odvesti ženo in otroke v oglarsko kočo na veselici: »Naj si gospod ogledajo, kako je vse v resnici! V koči boste tu sprejemali boste še bogate, da bodo vsaj videli naše pravo siromaštvo, ki ga pač poznajo menda iz knjig, ali še to ne!« Pa se je uprla žena in tudi Vera. Naposled je Jeriša odvedel samo svoje najmlajše. Pa se je med potjo spomnil na gospodarje. Tako skrben je bil in dober ta gospod Mešiček, morda mu ne bo prav, da privede s seboj te zanemarjene otroke? Ko je prišel na veselični prostor, je našel vse še bolj spremenjeno kot doslej in vse praznično in veselo. Mladenke so šele zadnji dan okrasile svoje stojnice z vencem in vso uredile. In ko je stopical okoli in videl same srečne obraze, mu je postalo kar nekam nerodno. Tedaj se je oglasila gospodarjeva Minka, ki je prihitela od nekod in se naenkrat znašla smehljajoča se pred ogljarjem: »Janez! Veste kaj! Otroke bi bili pa lahko doma pustili in prišli z ženo in Vero, ki je prikupna in lepo dekle! Ali jim ne privoščite trohice veselja? Pa tudi svoj delež boste dobili, nikar ne mislite, da je bil vaš trud zastonj.« Jeriša je zadregnjeno molčal in nekaj cincal, a povedati ni mogel nič pametnega. Minka ga sploh ni poslušala. Povabila je otroke s seboj in napotila ogljarja, da mora nazaj v hrib po ženo in hčerko. Minka je dala deco v oskrbo neki znani kmetici, ki je prišla radovedna na veselo rajanje ter je bila zadovoljna, ko ji je gospodarica stisnila v roko nekaj drobiža in za otroka pečene štruklje. Minka je takoj zaposlila tudi Vero, ki je bila še dokaj lepo oblečena, a mati je dobila nazaj svoje otroke in se kmalu znašla med drugimi svojimi znankami, ki so jim določili poseben prostor, kjer so jim postregli brezplačno. Zasmrdela je podoba, temna krajinska zgradba je zasijala. Črna kopa je bruhala dim, a najprej so začele žvižgati iz nje kušaste rakete. Gospoda se je čudila, ogledovala neobičajno stavbo in kopo, postajala pred oglarsko kočo, a vanjo ni stopil nihče, kajti ni se jim videlo umestno kvariti si veselja s pogledom na bedo, ki je itak povsod na svetu dovolj. Jernej je pomagal pri oglarski kuhi. Oblekli so ga v bele halje in kuhal je v velikem kotlu roženko, tovariši drvarji so kuhali guljaž, a nadzoroval jih je strogi kuhar iz mesta, ki je z visoko belo kapo na glavi ves rdeč in gladek slišil prikazen Miklavža, ki si je za večerjo dal obriti brado. Temu Bineču pa, ki je služil že v hrvaških šumah in je znal peči tudi peščenke na ražnju, je ves vrtil velik raženj in kar požiral vonj debele pečenke. Ljudje so se izvrstno zabavali. Mešiček se je pokazal umirjenega. Ukazal je dati vsem delavcem jedače in tudi piti, da se je povsod razvila dobra volja. Veselica se je obnesla in gospodar sam res ni maral dobička. Odračunal je stroške, a ostanek je razdelil delavcem in tudi Janez je dobil kar dva stotaka, ki sta ga tako osrečila, da ju je nekaj časa držal pred seboj in strmel v gospodarja, ki je že menil, da mu je dal premalo in mu je pridajal še enega, češ da bo zato za nameček nekaj napravil, ker delavci morajo vsekakor dobiti kak dinar več. Ko se je hotel Jeriša zahvaliti, je Mešiček že odšel dalje, a zatrdil mu je, da je to pač samo povrni račun, da pa vsekakor dobi še kakega kovanca, ko bodo vse natančno preračunali, kar pa zdaj na veselici ni mogoče. Hotel se je pač tudi v tem pokazati gostom, ki so opazili vsako njegovo kretnjo in ga hvalili. Ker so bili nekateri njegovi boljši odjemalci, jim je to dobro delo in v tej njegovi kretnji so videli nekaj praktičnega in obenem tudi res človečoljubnega. Še dolgo v mrak so se ljudje veselili, a godba je zvonila in jim vabljena na trdni smrekovi oder, ki so ga postavili tišči nalašč za plesalce in vsega okrasili z zelenjem in zastavicami. Gostje so se razšli šele proti jutru, vsi veseli in židane volje. * Med tem ko so se ogljarji in drvarji zabavali, ko je doneča poskočna melodija veselih polk z gore in dol ter se zaletavala v hribe, od koder je spet odmevala nazaj, je cigan Vrba čepel v hosti pod staro bukvijo in poslušal. Nekaj besa ga je sijalo v očeh in divje je stiskal pesti in zobe. Grizli sta ga zavist in jeza. Kako so srečni nekateri ljudje! Še ti bedni ogljarji so danes počaščeni in imajo svoj veseli dan. Pri polnih mizah sede, se vesele in še plešejo povrhu. Postavili so si svojo veliko kopo, ki so jo pod vrhom okrasili s pisanimi papirnimi trakovi, da je videti kakor mogočna zelena pogača. On pa sameva in trpi. Še tiste zajčke, kar jih nalovi, mu pred nosom odnese Jernej, ta hudobni dedec, da bi ga strela! E, mu bo že pokazal, da, pošteno mu je že zagodel, saj cigan ne bo pozabil, kako ga je zadnjič treščil ob tla kakor mlado ščene! Da, kaj takega se ne pozabi, preden se človek do maščuje! Hipoma se je spomnil, da ta večer Jernej pač ne bo doma in da bo prišel zelo kasno, če sploh pride. Kmalu prične pred seboj kovati načrt. Potem se počasi dvigne in gre proti Jernejevi koči, ki leži v hribu tiha in mrtva, slično mrki krti. Nekaj časa čaka, a potem se opogumi in že je pri vhodu ter skuša vstopiti. Stara iz neobdelanih desk zbita vrata so pritrdna s kavljem. »Ni ga doma!« ugotovi Vrba in zadovoljno pokima. Potem počaka, da se popolnoma zmrači in prične nato s svojim delom. Kočo hoče podreti, pa mu ne gre od rok. Jernejevo delo je pač trdno. Pa je uvidel, da bo kočo kar zruval, odbil deske in zmetal vse na kup, podložil dračje in zažgal. Zdaj se spomni, da ima Jernej v koči vsaj nekaj, kar je kaj vredno. Upre se v vrata. Kavelj znotraj odjenja, cigan ga zunaj zasuče in skoro telebne v kočo. Brž se jame ogledovati. Jernejeva suknja visi tam. Stara je in kar zdelana, menda jo je podedoval še od deda, a dobra bo. »Le kje ima ta vrag puško? Mora jo imeti!« roji ciganu po glavi in stiká okoli, pa je ne najde. Neutrpen postane, vzame količek za kuhanje polente in nekaj posode ter z vsem odhiti v grmovje, kjer posodo zakoplje, a plašč si kar obleče. Vrne se in prinese kup dračja in listja, naloži vse na Jernejevo ležišče in se reži: »Nocoj bo pa mesto tebe tu počival rdeči petelinček, ki te pač ne bo preveč razveselil! Toda, kaj hočeš, brate moj ljubi, se boš pa nekaj tednov potepal po hostah in prenočeval na prostem, boš vsaj spoznal kakšen revež je Vrba!« Že je prižgal bakljo in zanetil. Ko je videl, da ogenj prijema, je odšel iz koče in jo skrbno spet za seboj zaprl in zaklenil. Dokaj daleč proč se je vrgel in počakal, da je videl, kako je plamen švignil kvišku. Zdaj so se mu oči zasvetile od veselja, z divjim užitkom se je njegovo življenje vpijalo v plamen in najrajši bi vriskal, ko je gledal uničenje uboge koče. Ogenj je zalival z vso silo in obsvetlil tudi cigana, ki se je zdajle spomnil, da bi lahko zadel goreči ves rod in bi naposled v ognjenih plamenih že lahko izgubil on sam. Takoj je vzel pot pod noge in tekel kakor mlada srna po stezi vedno dalje in dalje. Res se je vnelo tudi nekaj grmičevja v bližini koče, ker pa ni bilo vetra, je ogenj pričel pešati in je naposled izplahnel. Jernejevo kočo pa je izginila v njegovem objemu in ostal je za njo samo kup pepela. * Ljudje na veselici niso opazili ognja, saj je koča stala na nasprotni strani hriba. Kvečjemu je kdo opazil dim, a vsak si je pač mislil, da gori kaka kopa, saj hujšega ognja ni bilo videti. Ko so se ogljarji pozno ponoči vračali domov, razen Jeriše, ki je pač moral zaradi otrok že prej v svojo kočo, jim je prihitel nasproti Tomaž, ki je zasopljen Jerneja ustavil: »Prekmalu sem prišel nocoj k tvoji koči! Ali veš, kaj se je zgodilo?« Jernej se je takoj zavedel, da mora biti nekaj posebnega, saj bi sicer divji lovec, ki se je ljudi zelo ogibal in se tudi bal, da ga zgrabijo orožniki, pač ne prišel tako daleč v dolino. Radovedno je pogledal prišleka: »Povej no! Ali je ta ciganski zlodej imel kremplje vmes?« Tomaž je pokimal: »Da, Vrba! Kočo ti je zažgal. Dobro je moral zanetiti, da je pogorela do tal.« »Huditič!« je zaklel ogljar proti svoji navadi in se prijel za glavo. Spomnil se je na svoje prihranke. »Nisem bogat človek, toda samec sem in nekaj malega sem si prištedil. Menda mi ni hudobec upepelil tudi mojega denarja?« »Če ga je našel v koči, ga je pač sam vzel, sicer je gotovo zgorel, če si ga imel nezavarovanega.« Jernej ni odgovoril. Oba sta se podvizala vkreber. Žalostno pogorišče ju je sprejelo. Še se je vil iznad njega dim, a koče ni bilo nikjer. Jernej je prostor preiskal in pogovoril, kjer so je koča, začela. Od vhoda je naštel pet korakov. »Tule v kotu je bil kamen v tleh. Morda ga ni premaknil?« Z vejami sta pometla tla in dospela res do kamna pod pepelom. Odomila sta debelo vejo ter ga skušala dvigniti, kar se je močne mu ogljarju kmalu posrečilo. Pod kamnom je ležala umazana stara cunja, ki jo je Jernej odvili in se zasmejal: »Denarja vendar ni dobil, pa tudi upepelil ga ni! Zdaj bo že šlo … Čakaj! Ali nisi rekel, da si ga videl takoj potem, ko je ogenj zaplapolal?« »Seveda! Saj sem ga celo opazoval, ko se je še enkrat vrnil, vrgel v ogenj jelševo vejo in zakričal: »Le vse pogori koliba črnega vraga!« »Naznanim ga!« je zakričal ogljar, a potem se je gromko zasmejal in poudaril: »Da, vidiš! Sicer ti ne boš mogel za pričo, ker bi te takoj zgrabili. Toda če povem, da imam priče, ga bodo orožniki pač sami poiskali, ko jim povem kar naravnost, da je samo on požigalec! In tedaj, ko ga primejo, lahko povem tudi, da je prav on morilec brezdomnega čuvaja Pega. Ko bo v rokah pravice, pač ne bo nevaren in se ne bo mogel zanašati nad Jerišo, ki ni kriv, da se bo vse razvedelo.« »Prav imaš! Toda orožnikom moraš vendar reči, naj mu ne povedo, da si ga ti naznačil,« je omenil Tomaž. »Zakaj pa ne? Ali se ga tako bojiš? Meni je svoje pač naredil in več mi ne more!« »Ne, ne bojim se ga! Ampak meni se kar dozdeva, da ni popolnoma pri zdravi pameti, naj bi sicer pač ne ravnal tako!« Jernej se je zarežal: »Če je norec, naj ga zapro med norce. Če je pa hudodelec, naj bo obsojen, kakor je zaslužil!« Tomaž mu je smehljaje pritrjeval. Potem ga je vprašal, kje namerava prenočiti. Jernej je brezbrižno zamahnil z roko: »Hosta je moj dom in tu lahko prenočujem, dokler ni mraza. Potem, preden pritisne burja, si bom že kaj postavil. Ponoči mi bo lažje pomagati graditi, kadar bo jasna noč, saj tedaj ne bodo menda orožniki stikali okoli.« »Pa bi šel nocoj z menoj?« ga je povabil Tomaž. »Pa grem, saj sem radoveden na tvoj dom,« je odvrnil Jernej in se okrenil. Počasi sta odšla čez hrib v drugega in čez drugega v planino, ki je visoka in ponekod sijala v mesečini. Zaiskrile so se pred njima poševne strmine, sive in sovražne so strmele z vilave kakor skrivnostni obrazi okamenelih velikanov, vstajajočih iz nedavne davnine. Visoko med skalami se je Tomaž ustavil. Skozi ozko razpoko sta se splazila globlje med skalami. Razpoko je divji lovec spretno zamaskiral z majhnimi kamni, ki so tvorili navidez nekako celoto. Nekaj časa sta se plazila med skalami, dokler nista prišla do nizke police, zlezla nanjo in se potem spustila globlje ter se znašla v ozkem koritu, iz katerega sta potem prišla še niže v dokaj prostorno dolino. »Doma sva,« je dejal Tomaž. Jernej se je ozrl. Pred seboj je zagledal skromno ležišče in na dveh kamnih desko, ki je pač služila samotarju za klop. »Torej tukaj se moraš skrivati po nedolžnem?« Tomaž pa je pomolil Jerneju desnico in mu nekam svečano dejal: »Pozdravljen ti prvi v mojem domu, kjer razen mene ni bilo še nikogar!« Usedla sta se. Lovec je iz nekega kota prinesel trdo zaprto leseno skrinjo, iz katere je vzel kos slanine in kruh, a iz deske je izkopal steklenico jabolčnika. »Pokrepčajva se! Moja zaloga je skromna, saj veš, mati je siromašna, krasti pa ne maram! No, počasi bo že boljše, samo da bi našel spet nekaj ljudi.« Tomaž je povabil Jerneja naj bliže. Tudi sam se je ulegel na trdo ležišče in kmalu sta zaspala trdno kakor ubita. ==8.== Cigan Vrba je ostal predrzen kakor vedno. Ker je bil za svojo osebo prepričan, da ga nihče ni videl, ko je zažigal, se tudi ničesar ni bal. Orožnikom se je sicer vedno izmikal, toda bežal ni nikoli pred njimi, saj je vedel, da mu zaenkrat ne morejo do živega. Nekega dne pa je srečal Jerneževo Vero na gozdni jasi. Kar obstal je. Šestnajstletnica ga je ravno očarala, kakor bi jo ne bil prej sploh opazil. Prišel je z njo kramljat, a ona mu ni niti odgovarjala. Vera, ki se ga je zbala, je hitela domov, a vsiljivi Vrba jo je kar spremljal in ji govoril razne neumnosti, ki jih ni niti razumela. Ko sta prišla do prve kope, se je oddahnila. Zagledala je pred njo svojega očeta. Jeriša ni cigana niti pogledal, rekel je ukazal hčerki, naj počaka pri njem, da gresta skupaj domov. Vrba se za Janeza ni dosti menil. Ker pa Vera ni hotela sama naprej domov in je obstala, je pričel govoriti Jeriši o njej, češ da sam ni vedel, kdaj je dorasla, da je postala prava lepotica, da je res še dozorela in se je on zagledal vanjo. Pošteni Jeriša je pred predrznostjo zbledel in najraje bi ga udaril, pa se je premagal, ker je poznal cigansko maščevalnost. Odgovoril mu pa sploh ni, temveč ga je samo jezno ošinil z očmi: »No, no, kaj se tako jeziš? Mar ni prav, da pohvalim hčerko? Vendar bodi in se skrivaj jo v svojo umazano kožo! Tako deklico mora med svet, da se kaj nauči in da kaj vidi! Z mano bi šla družit! Spet bi se lotil svojih citer in povedel bi te okoli! Ali bi ne bilo lepo in prijetno?« »Glej, da zgineš!« je tedaj kar zarjul ogljar in dvignil debelo poleno. Mladenka se je stisnila za očeta in sama se je zazrla cigana mirno in resno: »Zakaj me ne pustite pri miru? Kaj vam je padlo v glavo, da ste se danes vsilili, saj ste mi dali večni mir?« »Ker sem šele danes opazil, kako zlata punica si,« se je sladkal cigan. Oče jo kar pustil delo in šel s hčerko domov. Preveč razburjen je bil in bal se je, da bi res ne skočil v cigana, ki bi ga pač premagal in se naposled še znesel na njem. Ko sta prišla domov, je Vera kar zajokala, a oče je divje renčal in se jezil, da pred tem ciganskim zlikovcem ni nikjer miru. Hči je potolažila mater in ji vse povedala, kako je cigan silil vanjo. Agata se je prestrašila, da se je kar prijela za glavo. Jeriša pa je trdo dejal: »Hčerko sem že, da mora dekla od doma in služiti. Zdaj je zadnji čas, da ji dobim košček kruha. Na cigana ne bom pazil, pa četudi opreza za njim, mi naposled iz maščevalnosti zapali bajto kakor jo je Jerneju.« Še tiste dni so jo zmenili z gospodarjem Mežičkom, ki je bil takoj pripravljen sprejeti Vero k otrokom. Dogovorila sta se, da bo s prvim že nastopila svojo službo. Cigan pa je zdaj vedno pogosteje oprezal okoli Jeriševe hiše in vedno upal, da bo Vero dobil kje samo in ji prišel zopet vsiljevati svojo ljubezen. Vsi so to opazili in omenili tudi Jerišu, ki je želel tiste dni naznaniti cigana zaradi požiga. Jernej je bil tega obvestila vesel. Zadovoljno je pokimal in zabrundal: »Dobro, da ste me opozorili! Zdaj vsaj vem, kje lahko dobimo tega lopova!« »Gospodje orožniki! Mojo ogljarno kočo je zažgal tisti nepridiprav, tisti pridani cigan Vrba! Še lastni bratje so ga vrgli iz svoje družbe, čeprav ciganska sodrga ni kaj prida! Le vprašajte prvega cigana, ki ga boste srečali, kdo je Vrba, pa vam bo prav povedal, kakšen pohoten hudodelec je to! Čudno, da ga tako dolgo pustite, da hodi okoli in plaši poštene ljudi!« Tako nekako je tožil Jernej cigana, stal v orožniški pisarni, se prestopal in mencal z nogami kakor bi ga vse tiščalo. Poveljujoč, velik štiridesetletni resen mož, ga je strogo ošvrknil z očmi in se zadrl: »Kaj govoriš zoper njegove ljudi, sam nisi mož! Zakaj ga nisi pustil, da hodi svobodno okoli, vam nič mar! Če vam je rep vžgal kočo, je pa to druga stvar! Sedaj pa lepo povej vse, kako je bilo! Mi bomo natančno zapisali in preiskali!« Jernej ni držal jezika. Povedal je, kako se cigan klati po hostah, da se ga vsi ogljarji bojijo, ker je nevaren, da ni še nikomur nič dobrega storil, a slabega že mnogo, saj postavlja tudi divjačini, a zdaj je še njemu zanetil kočo. »Stvarno! Stvarno! Čemu toliko besedičenja?« se je jezil poveljnik. »Ali ne veste, da nam vaše modrovanje in ugibanje nič ne koristi? Mi moramo vedeti samo, kar ste pa zgodilo! Torej divji lovec je tudi? Hm! Zakaj sam pa niste tega že prej naznanili, saj ni zažgal koče prav tedaj, ko je nastavljal zanke divjačini?« Povelnikov glas je bil še bolj rezak. Ogljar se je popraskal po nosu kot večkrat, kadar je bil v zadregi, se prijazno nasmehnil in odvrnil: »Veste, gospodje! Povedal sem vam že, da so ga vsi preveč bojevali. No, tudi jaz sem se ga do zadnjega malo izogibal, ker ga poznam. Res pa je, da marsikomu ne bo dobra priča, če bo izvedel, da je naznanjen in bo gotovo hudoben dobil na gostu. Zato upamo in vsi prosimo, da bi ga zgrabili takoj in brez odlašanja. Veste, ta hudič je zakrivil tudi tisti umor knezniškega čuvaja. Prič pa zdaj nimam; a dobilo se bodo, boste videli, da se bodo!« Poveljujoč je skočil kakor bi ga pičila osa: »Kaj? Kaj? Vi trdite, da si kriv uboja tisti divji lovec Tomaž, tisti zviti vrag, ki nama vedno izgine kakor kafra in se skrije v skalah, da ga ne moremo nikoli izslediti?« »Da, da, gospod, to trdim.« Poveljujoč se je spet usedel, a Jernej je hitel: »Gospod! Ali vam smem nekaj svetovati?« »Kaj vi mi boste svetovali? Vi, ki se razumevate na vašo oglje in hoste!« Potem se je vendarle pomiril, pogledal Jerneja in se nasmejal: »No, pa z besedo na plan!« Ogljar se je sklonil kakor bi mu hotel nekaj zašepetati: »Vzemite Vrbo in vrag naj me vzame, če se ne bo vse pojasnilo!« »A kje naj ga dobimo?« Jernej je pomišljal: »Zvečer opreza mrčina okoli Jeriševe koče. Vsako noč lazi tam okoli, menda se mu je Verica hudo posrečila, zavrtela v možganih. Norce stare, še sem tam misli!« Orožnik se je zahahljal: »Mladost prenaša slast, a vi tega najbrž ne razumete, čeprav se najlaže razume, kajti vsak hrepeni za svojo mladostjo, le da pri mladosti v podobi mlade lepote navadno pusti na cedilu.« Umolknili so in se zamislili. Potem je nenadoma vprašal Jernej: »Kaj pa, če bi vam dal dva orožnika s seboj, da bi jima kar vi pokazali pot?« »Ne bo nič! Prvič, bo vsak, kdor me bo videl, dejal: Vidiš ga postreščka Jerneja, pa je že zavil na stranpota, drugič, bo slabo zame, če me cigan zagleda. Ušel bo in mi spet škodoval, pa vi ga potem sploh ne boste več dobili, ker so vedni, kakšen veter piha.« Potem se je ogljar nenadoma spomnil: »A, dekleti rečem, Veri! Ne more ga trpeti. Svetujem ji, naj mu reče, da se je premislila in ga ima zdaj rajši, naj pride čez dva dni o mraku, ko bo sama doma, da se pomenita zaradi bega. Ampak, če ji bo cigan verjel. Neizkušena je še in ne bo znala lagati. No, poskusimo, morda le pojde. Jo bom že jaz naučil, da bo govorila in povedala resnico vendarle tako, da bo cigana premotila njena beseda.« In domenili so se, da pojdeta drugi dan dva orožnika v planine, kot bi hotela za divjim lovcem Tomažem, ki bo ga večkrat zasledovali. Od druge strani se potem vrneta. Jernej ju bo čakal in jima pokazal pot, po kateri navadno cigan hodi, ko prihaja k Jeriševi slikat za dekletom. Poveljujoč je bil naposled zadovoljen in je za slovo stisnil ogljarju roko: »No, pa smo se vendarle lepo domenili. Če je cigan morilec, naj se le pripravi, zavoljo njega smo imeli že toliko potov, da nam prav iz srca želim, da bi že naposled videli.« Jernej se je prijazno smehljal: »Ne da bi želel komu slabo, ampak Vrbe se želi vsak pošten človek znebiti, kar je res je pa res!« Ogljar je tisto popoldne skoraj zaplesal, ko je prišel že kmalu po večer do Jeriševih, kjer je povedal, kako je opravil in naučil Vero, naj reče ciganu, da bi rada odšla, da ni bolj boljšega kruha, kamor je vrenski odšel. Če ji bo cigan obetal boljšo bodočnost, naj kar molči in ne reče ne tako, ne tako, ker se pač boji lagati. Reče naj mu pa, naj pride jutri, da se bosta kaj več pomenila, ko bo o mraku sama. Vera spočetka sploh ni hotela o tem nič slišati, ker se ni niti marala pogovarjati s ciganom in je vedno pobegnila, kadar ga je videla laziti okoli koče. Naposled je obljubila, da mu reče, naj pride drugi dan. * Vrba je sam ležal na jasi in premišljeval. Bil je že krepak dedec, niti pet križev še ni imel. Njegove misli so begale okoli Vere. Kako nepričakovano se je zagledal v dekletu. Ali je to res ljubezen? Sam sebi se je smejal pri tej misli, a priznal si je vendarle, da se mu misel vedno spet vrača k mladenki. Morda jo je premotil, kakor je včasih marsikatere. Da, kako je igral na citre in nosil! Marsikatera mestna krasotica je pogledala za njim. On pa je velik in mlad in krepak hodil od mesta do mesta in igral ter si služil denarce. Da, to je bilo včasih. Spet so mu misli zablodile k Veri. In zdaj se vrne nazaj v mesto, zdaj bo znova začel. Le večnih je zavil, a zdi se mu, da njegove roke niso več tako prožne, da mu je srce omrtvelo. Ne! Ljubezen ga bo spet vzdignila in zavrtinčila mu bo kri po žilah. Spet bo videl življenje v drugih očeh in igral, igral in ljubil mlado, čarobno ogljarjevo hčerko! Kako prijazen je bil prejšnji večer. Sama ga je povabila, naj se nocoj oglasi. Ali niso ženske čudne? Še pred dnevi se ga je izogibala, a zdaj je mahoma druga. Da, žensko srce ostane pa zagonetno, ki ga on ne bo reševal. Odvedel bo Vero in zaživel. Spet bo igral in se veselil življenja in sreče. Zakaj ni ostal med ljudmi, zakaj ga je premotila njegova ciganska kri, da se je vrnil nazaj v naravo, ki mu ni naklonjena, saj je tu užil tako malo sreče? Med tem sta prihajala po glavni cesti dva orožnika, oborožena do zob. Navidezno sta bila namenjena v planine slikat za Tomažem. V resnici sta pa na stezi med hribi ubrala drugo pot, kjer jima je prihitel naproti Jernej, ki ju je že nestrpno pričakoval. Pri studencu so zavili globlje v hosto in se približali Jeriševi koči. Od druge strani je prihitel cigan, se ozrl okoli in izginil k ogljarjem, ne da bi opazil orožnike, ki so bili skriti za gostim grmovjem, od koder so gledali, zakaj prihaja. Zarja je krvavela nad gorami, zlati pasovi so se oklenili grebenov kakor veliki bleščeči prstani, postajajoči vedno manjši so se zazrli ozko na nebu, dokler niso izginili. V koči pa je planila sedela Vera in se skušala otroški objemati divjega Vrbe, ki jo je takoj jel siliti vanjo. Ko jo je stisnil z rokama, je zakričala na pomoč. Tedaj je nekdo ostro kriknil: »V imenu zakona roke kvišku!« Cigan je odrevenel, pogledal jezno okoli sebe kakor ujeta zver, zaškripal z zobmi in dvignil roke: »Zdaj pa z rokama v zraku sem! Najmanjši gib je tvoja smrt,« je rekel orožnik, medtem ko je njegov tovariš pripravil oklepnice. Vrba se je vdal in se ni mogel približati. Naslednji hip je že imel verige na rokah. Oči so se zazrle v Vero. Stala je tam vsa razburjena in zardela, ter povešenih oči čakala, kaj se bo zgodilo. »Izdajalka!« je zarjovel cigan, a že ga je orožnik lopnil po ustih, da se je opotekel. Vera sama ni vedela, kaj se bo zgodilo. Le to je vedela, da jo bodo osvobodili tega človeka, ki ji ni dal miru in ji je delal skrbi, saj ni mogla niti koraka napraviti več v gozd. Da ga bodo zgrabili orožniki, se ji Jernej ni upal povedati, ker se je bal, da si bo v svoji lahkomiselnosti še kaj očitala. Mislila je pač, da ga bodo morda pregnali ogljarji sami. »Pomagalo si lahko, da si nam pomagala dobiti tega človeka, ki je umoril hmeljniškega čuvaja in zavoljo katerega je preganjan ubogi Tomaž,« je poudaril Jernej in ji pogledal globoko v oči. Kakor bi jo nekaj prešinilo, je dvignila glavo in zardela ter se nasmehnila. Da zavoljo Tomaža je to pač rada storila. ==9.== Vrba je stal pred preiskovalnim sodnikom, ki je nervozno hodil po sobi, se majhen in neznačen pred njim ustavljal, sukal svoj ozki kratki obrazek, trzál z velikimi svetlimi očmi in šobil ustnice. Njegov okrogel, rdeč, zdrav obraz je razodeval nekaj radovednega in veselega. Spočetka si ga sodnik samo ogledoval, s sklonjeno glavo hodil okoli njega in se včasih komaj zaznavno nasmehnil. Ciganu je bilo za enkrat vseeno, a že čez minuto je v duhu pošiljal sodnika k vragu in postal nestrpen. Kakor je vendar hodil ta človek okoli njega, kakor pajek se mu je videl, ki prede nevidno mrežo in ga hoče zadaviti in uničiti še preden se bo utegnil prav braniti. Potem se je sodnik nenadoma ustavil, dvignil glavo, se zazrl prijazno v cigana in ga vprašal mirno in komaj slišno: »Vi ste cigan Jovo Vrba?« »Da, ta sem!« Sodnik je spet umolknil. Oglasila se je strojevodska, mala debeluška z velikimi rjavimi očali na krepakem židovskem nosu, rdečih las in oči. Izpraševala ga je, kje je rojen, kje domuje, kako so se pisali starši, kako žena in če je bil kaznovan. Ko ga je vprašala, če ima kaj premoženja, se je moral zasmejati: »Cigani smo reveži, gospoščina.« Med tem se je sodnik vračal, zrl nekaj časa ovadbo in potem spet zvedavo opazoval cigana. »Svetujem vam govoriti resnico. Če boste lagali, boste puš pljuvali v lastno skledo, to vam povem! Ne mislite, da mi boste izmuznili! Meni nič! Premalo vas še, čeprav ste, kakor vidim, precejšen tiček, ki se mu ne more zlepa do živega!« Sodnikov glas je postal nekoliko močnejši, a hladen in trd in Vrba je čutil, da spoštuje tega človeka, ne, da se ga le malo boji. To spoznanje ga je jezilo, da bi najraje kar udaril. Namršil je obrvi in nekaj zagodrnjal. »Zakaj se jezite name, jezite se na sebe in na svoje zločine, saj bi brez teh ne bili tukaj in meni bi prihranili neprijetno delo, ki sem ga pa vendarle vesel. Da, cigan Vrba, bomo videli, kdo bo zmagal!« Mala sodnikova postava se je vzravnala, pogled se je zapel v Vrbo, ki je nehote čutil, da bo najbrž klonil. In vendar ni maral, ni hotel. Zmagati je hotel, saj ga nihče ni videl, si je mislil, in zato mu nihče ne more do kože. Sodnik mu je hotel spočetka kar zadati silen udarec ter mu vse povedati, kar dokazuje njegovo krivdo. Mislil si je, da ga bo to zmedlo in omehčalo. Ko pa je Vrbo natančneje opazoval, je spoznal, da bi bila to napačna taktika, kajti cigan bi se takoj oborožil in odbil vse, kar ga obtežuje. Zato je bilo bolje samo izpraševati ga. »Toženi ste umora hmeljniškega čuvaja, požiga Jernejeve koče in divjega lova. Zagovarjajte se!« je mirno dejal sodnik. Vrba je pričel lagati, da se je vse kadilo. Sodnik ga ni ustavljal. Vse, kar je cigan povedal, je ukazal zapisati v zapisnik. Sam je ostal miren in tih, kakor bi ga sploh ne bilo poleg. Že ga je imel na laži, a molčal je, prepričan, da se cigan sam zaplete v protislovja. Vrba je tajil glede ciganskih, češ da ne ve, kje taborijo in da ni res, da bi ga bili izključili iz svoje družbe. Sum je šel, ker je bil vroč človek, a oni so bili takšni. Glede čuvaja se je jel pritoževati, kako mu morajo zdaj to krivdo obesiti, saj je vendar Tomaž krivec, kar že čivkajo vrabci na strehah. Tudi koče ogljarja Jerneja on ni zapalil. Kako neki, če je bil tedaj v drugih hribih in sam ni vedel, kdaj je prav za prav pogorela. Ko je nehal, mu je stražnik vse prečital, a podpisati oziroma potrditi se cigan ni hotel. Sodnik ga ni silil: »Gospodična, zapišite, da noče potrditi in podpisati zapisnika!« Potem je še nekaj časa Vrbo pridržal in ga ogledoval. Naposled je ukazal pazniku, naj ga odvede v preiskovalni zapor. In tako je Vrba romal kar trikrat pred preiskovalnega sodnika, ki se ni prav nič naveličal izpraševanja, vzel vsakič nov zapisnik, primerjal izpovedano s staro izpovedjo in se včasih zasmehnil. Ko pa je ukazal četrtič privesti cigana, je prišel namesto njega preplašeni ječar, ki je povedal, da je cigan ušel čez 5 metrov visoki zid, ki okroža jetniški vrt, da so bile v zidu plitve udrtine, ki jih je cigan sam naredil, ko se je znesel iz ječe tako, da je iz svoje železne postelje izdrtil železni drog, z njim odtrgal mrežo na oknu ter se rešil. Sodnik je takoj javil slučaj orožnikom, a Vrba je bil tedaj že na varnem. * Da je prišel cigan pod ključ, se je najbolj razveselil Tomaž, ki je bil prepričan, da se bo zdaj kmalu izkazala njegova nedolžnost in bo spet lahko hodil brezskrbno okoli ter šel med ljudi, ki se jih je moral doslej izogibati. Da, enkrat je že bilo slišati, da bi ga hmeljniški graščak, ki je ljubil pogumne in drzne fante, morda vzel še za čuvaja, če bi se res izkazala njegova nedolžnost. In pri spominu na vse to so vstajale v Tomaževi duši same lepe slike, saj jo bil vendar mlad in nič še ni imel od življenja. Spomnil se je da Jerihove Vere, ki je zdaj služila v dolini pri gospodarjevih. Kadar je bila sončna nedelja, je rada pohitela popoldne na hrib k staršem, saj jih je tako rada imela. In tudi mlajšim bratom in sestricam je prinesla kako malenkost, ki si jo je pritegnila od ust. Da, res dobro dekle je bila. Spomnil se je, kako jo je nekega nedeljskega popoldne počakal, samo da je spet lahko govoril z njo. In videl jo je spet, kako je stala pred domačo kočo vsa obžarjena od sonca, mlada in mila, da mu je zaigralo srce v prsih in bi jo najrajši objel ter jo dvignil in zavriskal, da bi se razleglo čez dol in plan. In takrat je šele dobro spoznal, da nosi do nje v sebi tajno čustvo ljubezni, ki si ga doslej ni hotel priznati, pa se je kar nepričakovano v hipu utrnilo vanj. In že ni več v svoji lahkomiselnosti očital, da bi ne smel misliti na njo, da mora takoj pozabiti na njen ljubeči obraz, saj je samo bedni divji lovec, ki nima kam glavo nasloniti. Pa mu je zablestela v spominu podoba cigana Vrbe. Da, saj je vendar samo ta kriv vse njegove nesreče in Vrba je zdaj v ječi. Pogum mora imeti, lahko da se zdaj vse pojasni. Upati mora do kraja. Morda res dokažejo njegovo nedolžnost in svoboden bo, ker bo skušal dobiti službo lovskega čuvaja in ne pogoreti. Kakor je tedaj preveč pospremil mladenko. Hotel ji je povedati, da mu je všeč, a spomnil se je, da je vse to prehitro, da si lahko s tem vse pokvari. Bal se je, da bi jo užalil, če bi se ji nenadoma razodel. Tomaž pač ni vedel, da se je tudi Vera zagledala vanj, saj se ji je vedno bolj vsiljevala njegova podoba, ki se je je spočetka bala, saj so ji bili zadnji spomini na nekega bežnega krivolovca. Skušala je divjega lovca izbrisati iz svojih misli, toda čim bolj se je trudila, tem jasnejšo sliko si je sama ustvarjala o njem, kakor bi brisala papirnate odlepke, ki nam šele potem, ko jih brišemo, pokažejo resnično podobo. In ko je bil z njo Tomaž, je bila celo srečna. A znala je skrivati svoja čustva, čeprav je bila še neizkušena. Bila je pač ženska, ki ji je marsikaj, kar moški smatrajo za izkušnjo, že prirojeno. Pod hribom, kjer sta se morala posloviti, je deklica pod grmom našla nekaj vijolic in jih vesela otrgala. Rade bi jih dala fantu, pa si skoraj ni upala. Pa jo je Tomaž sam opazil in jo ljubeče zaprosil: »Ali ne boš meni žrtvovala nobene cvetice? Tako rad bi imel spomin od tebe, spomin na to lepo nedeljo, ko sem s teboj sam v tej hosti prebil.« Zardela je in mu zataknila v gumbnico tri vijolice: »Ali veš, kaj pomenijo?« »Ne, ne vem,« odvrne lovec. »Vero v samega sebe, upanje v uspeh in boljšo bodočnost in ljubezen do Boga in do bližnjega,« je dihajo iz deklice, ki se je nato zasukala na petah in hotela hitro oditi, da bi skrila svojo zadrego. »Ha, ha, ha!« se je tedaj začul hripav glas. Oba sta se prestrašena ozrla. Izza gostega grmičja je stopil Vrba ves raztrgan in zanemarjen. Režal se je: »Laž, da, ljubezen zaznamujejo tiste tvoje vijolice, saj vem, da me imaš rada!« Tomaž je prebledel kakor zid. Skočil je v cigana. Vedel je, da je bil Vrba močan, tudi on je iz dneva v dan postajal silnejši. Priroda ga je utrdila in zavedal se je svoje sile. Pograbil je Vrbo, ki je bil vsled stradanja oslabljen in ga tresnil ob tla. Hotel ga je pretepti. Ko pa se je ozrl v njegove zlobne oči, ga je kar zaskrbelo. Smilil se je, da se je prevrnil in ga pustil, ter samo zarentačil nad njim: »Torej si se spet umaknil roki pravice in spet bom nosil še dalje tvoj greh na svojih ramenih, čeprav sem nedolžen? Ubil bi te!« »Le, kakor si ubil čuvaja!« je cigan nesramno zakričal in hotel pobegniti. Tomaž je zaškripal z zobmi. Pograbil ga je besno. Zaletej se je v cigana in ga podrl ter jel udrihati po njem. Priskočila je Vera: »Nehaj, voli ga boš!« Vstal je, postavil cigana na noge in ga brcnil: »Pojdi! Glej pa, da mi ne prideš pred oči, sicer ti bo slaba predla. Kadar povod ne bo nje, da bi te branila.« Cigan je odšepal v les. Tomaž je ostal z Vero sam. Spet mu je dvignilo v srce in trpko je dejal: »Moje upanje je znova pokopano!« Mladenka ga je tolažila: »Ne smeš obupati! Čula sem, da je tedaj, ko je človek najbolj nesrečen, pomoč najbližja. Potolaži se in ostani močan, pa boš videl, da bo enkrat bolje tudi zate.« Ko sta se poslovila, je čutil, da ji je roka lahko trepetala in da so ji blestele solze v očeh. Kako hvaležen ji je bil za njeno sočutje in koliko ljubezni je bralo v tem otožnem, silnem pogledu. Vera je odšla sama v dolino, a on se je napotil spet više v svoje planine. Kar zaželel si je, da bi še enkrat naletel na Vrbo, ki se bo zdaj pač tudi sam skrival pred pravico. Potem ga je kar obšla predrzna misel: »Čemu čakati na orožnike in sodnišče? Vrbo poiščem sam in ga tiram pred sodnike. Naj zapro tudi mene, če hočejo, a tedaj se bo z menoj in nedolžnost se bo dokazala!« Ko je šel dalje v hrib, mu je ta misel vzela spet mir. Zatrdo je sklenil, da izvede ta svoj sklep. =II. DEL= ==1.== Kake štiri ure oddaljeno od Jeriševe koče je živel v zapuščeni kolibi med pustim skalovjem star možiček, ki so ga ljudje klicali za puščavnika Jošta. Možiček je bil čudak. Nekateri so trdili, da je učen človek, ker zna prerokovati in ljudem povedati vse, kar se bo z njimi zgodilo. Drugi so ga smatrali za norca. Tretji so trdili, da je v zvezi s samim rogatim, da je študiral in so potem zvezali z vragom in mu zapisali dušo, da zdaj navidezno samotar v hribih, a v resnici se vozi na Klek s čarovnicami, ki prihajajo k njemu. Le nekateri so trdili, da je mož naveličan življenja in njegove borbe ter je zato prišel v to samoto, kjer moli in se posti visoko dvignjeno glavo je stopil pred Vrbo, vsa njegova sila se je zbrala trenutno v njegovih očeh, ki so kar zasijale. Prijel je cigana za roko in nezaupljivo odkimaval. »Pričini že zlodaj stvari! Kaj me držiš kakor na razsodi? Prišel sem, da mi poveš kaj lepega, kaj poveš o veseli bodočnosti!« Jošt je hladno dejal: »Tisti si, ki sem te že čakal dolge dneve in noči. Krivico si storil svoji ženi. Vrane vidim, ki se spreletavajo nad samotnim grobom. Divja pojava leži tam mrtva in sovražna. Ob reki je gomila in v njej leži tvoja umorjena starka.« »Zakaj je bila tako ljubosumna, vrane stari?« »Vsaka ljubezen je ljubosumna, čeprav je včasih tudi smešna kakor je bila ljubezen tvoje stare. Bedna sirota pač ni znala ločiti v sebi čustva, kaj bi ti bila lahko mati in te ljubila kot sina, pa ti je hotela biti žena in se je sama upostila. Toda ubiti je nisi imel pravice, ljubila te je. In če bi te tudi sovražila! Niti nad svojim življenjem nimaš pravice, še manj pa nad tujim! Drugi je, ki sodi in bo sodil, a mi ne smemo nikomur niti lasu skriviti, saj se krivica desetero maščuje.« »Ne omenjaj babe! Da bi te bes! Zavoljo nje me je celo vest pekla, čeprav mi je bila v nadlego, saj je bila vedno za menoj kakor senca in če sem se le premaknil, sem moral poslušati njeno jadikovanje in čečkanje.« »Morilec!« Starec je vrgel besedo. Majhen in neznaten je stal pred njim, a oči so mu kar žarele. Vrba se je po mačje sključil in stegnil roke, hoteč zgrabiti samotarja za vrat. Sivec je obstal nepremično. Kakor bi hotel preizkusiti svojo notranjo silo, se ni niti ganil in je le strmel v ciganove oči. Roke, ki so kakor grabljivi kremplji segale po njem, je prezrl in ni niti trenil z očesom, ko se je žilava desnica že skoraj dotaknila njegovega vratu. Vrba je odnehal. Jošt se je spet mirno nasmehnil. Vrba je divje udaril s pestjo po mizi: »In vendar boš povedal vse, kar veš! Vem, da veš vse, zato pripoveduj, govori mi o moji bodočnosti, ker vem, da bo lepša kot preteklost in sedanjost.« Starec je zamrmral: »Preko preteklosti gre prva pot v sedanjost, a iz sedanjosti vodi šele v neznano bodočnost! Bodočnost se pač odkrije šele počasi v zrcalu preteklosti in v živi sedanjosti, kajti bodočnost je mrtva sedanjost in preteklost, ki sta most do naše lastne bodočnosti. To menda vendar razumeš?« Vrba je molčal. Sivec je spet pričel: »Zakaj si umoril svojo ženo?« Vrba je zdaj samo skomignil z ramama, a Jošt je neusmiljeno nadaljeval: »Vidim lepega, čvrstega mladega kodrolasca, vitkega kot jelka pomladi, zarjavelega obraza, rdečenosrčavih oči, ki veselo zro v svet in so polne upanja in življenja. Skozi jelkov gozd gre s puško na rami in žvižga poskočno popevko. Daleč pred njim vidim v hosti pod zeleno strmino ciganski tabor. V taboru zrem ciganko Katarino, mlado temnolasko, ki sanja o njem, igra na svojo harfo in je vsa zamišljena in žalostna. Samo enkrat je videla mladeniča, pa ga je vzljubila. In on jo je srečal samo enkrat, pa se je zagledal vanjo. Sklenil jo je poročiti. Pregovoril jo je, da je bila pripravljena oditi k njegovi materi, ki bi jo oskrbela z vsem potrebnim ter jo spremenila v dostojno meščansko dekle. Pa si ti lazil za njo, čeprav si vedel, da te ne mara. Neke noči si jo napadel na samem kakor zver. Vpila je, ugriznila in te tolkla, kolikor te je le mogla. Zato si se sklenil maščevati nad njenim ljubljencem.« »To ti je nekdo natvezel, tega ne veš ti sam!« Cigan je divje zakričal v starca, ki je prebledel, saj ni hotel lagati, zato je molčal. Nato je spet zbran v svojih mislih nadaljeval: »Vidim ga, ko gre skozi gozd proti ciganskemu taboru, a ti hitiš za njim. Hladnokrvno kakor zver ga zahrbtno ubiješ z gorjačo.« Katarina čuje njegov zadnji klic, njeno srce ga sliši, saj srce sliši več kot uho, ker vidi in čuti vse naenkrat! Že hiti po stezi. A ti zbežiš, ti Kajn, ti sin zlobne samote!« Zadrhtal je, da je zadavil besede, ko je nadaljeval: »Mladenka je skoraj ob pamet. Le počasi se pomiri. Ti pa sam raznosiš vest, da si opazil Tomaža v bližini, da si dobro videl, kako je lopnil po čuvaju in ga ubil, češ, da je bil nanj jezen, ker ga je vedno zasledoval zavoljo nastavljene zanke. In tako si ubil mladeniču njegovo srečo, njegovo svobodo, njegovo mladost!« Vrba si maha usta, obraz mu bledi, znoj se mu čelo ko križi. »Nehaj huditi stvari, to je več ko preveč!« Starec pa nadaljuje. Kakor bi užival v tem trganju ran mu je, oči so mu žarele, čeprav kar žare: »In zdaj zažgeš kočo in se zabavaš v svoji zlobi, uživaš, ker si zanetil zlo siromaku oglarju. Ha, ha, ha! A zakaj bodočnost, da tvojo bodočnost?« Jošt je trenotno umolknil. Celo se mu je nagubalo obraz in dobil nekaj mrtvaško belega, stisnjenega. Potem je počasi začel: »Kam pa, kam, ti ciganski junak? Mlad fant te žene na vrh, hm, menda je prav tisti, ki si ga po nedolžnem obsodil. Toda ne vidim mu obraza. Kakor vola te žene in še ti smeješ. Ti stopaš z njim med ljudi, ki te obsojajo. Zdaj vidim malo, ozko celico, ječa bo. Kaj, da si naenkrat ves mehak in dober? Ljudem se skušaš izpovedati. Jaz ti ne verjamem in bi ti tudi tedaj ne verjel, ker te poznam! A zdaj? Zakaj?« Obrisal si je znojno čelo in umolknil. »Povej dalje, poštenjak!« je ukazal cigan. »Ne smem, ne smem! Ni mi dovoljeno predaleč segati v usodo.« »Govori, sicer te ubijem!« »Čemu mi pretiš, saj vendar veš, da se te ne bojim, kakor se ne bojim nikogar, sicer bi ne živel v tej samotni lopi.« Vrba je odvrnil. Hotel je starca prisiliti, da mu vse pove. Zač je dvignil pest. »Pusti stare ljudi, pusti jih in poslušaj jim, če moreš!« je začul tedaj za hrbtom zvonki glas. Preden se je ozrl, je stal za njim divji lovec in se mu hahljal. Vrba je spustil sivca, ki ga je že zgrabil, da je strahé odletel v kot. Zalotel se je besen proti Tomažu, da bi ga podrl na tla, toda zbežal. Zmotil se je že ga je Tomaž zgrabil in stresel: »Zdaj se boš še nad tem starcem znašal. Jošt, ali ste mu kaj preveč povedali o njegovi slavni bodočnosti?« Cigan je mahal okoli sebe, a divji lovec je bil pripravljen: »Ne boš mi ušel, da veš! Moje pesti so silnejše kakor tisto rešetje pri sodniku, kjer si se izmuznil! Ne, ne pojdeš! Pa če me tudi zapre, ti boš vendar sedel!« Cigan je zaletel in se sklonil ter hotel nepričakovano z glavo suniti nasprotnika. »Kakor nalašč!« je kriknil Tomaž, ujel ciganovo glavo med noge in ga jel udrihati po riti, da so je kar kadilo. Naložil mu jih je kakor otročaju, čeprav se je Vrba branil. Roke si je oprl na vrv, ki jo je nosil s seboj, in ga krepko povezal, da z rokama niti ganiti ni več mogel: »Takole, vidiš! Zdaj si preskrbljen, kakor otrok v zibeli. Veruj, da bom pazil na te kakor mati na svojega edinčka!« »Pusti me, bedak!« je zahrulil cigan. »Seveda sem bedak, pa še kakšen! Mesto, da bi šel za zadevo na sodnijo in izpovedal, kako in kaj, ter naznanil tudi tebe, sem se šel drl po hosti in trepetal za svoje življenje, ki je bilo vredno več kot življenje ubogega moža! Zdaj pa kar na lepem priznam vsega tega velikega moža, da si res ubil čuvaja! Vse hudiče ti ne bodo več prav nič pomagali!« »Pred menoj mu pač ti moraš priznati,« mu je vrgel njegov greh v obraz in ni ga zatajil, ker ga ni upal tajiti — je omenil Jošt. »Da, ubijal sem, a ti me ne boš nikoli sodil!« je renčal Vrba. »Vidiš, kako je! Soditi te ne bom, a priznal si, morda se boš kasneje še kesal, ker si prehitro rekel! Zdaj boste tudi vi lahko pričali za mene pred sodnijo in povedali, da je cigan sam tudi pred vami priznal svoj zločin.« »Seveda lahko to pričam, če bo tedaj še živ,« je mirno odvrnil sivček. »Kaj bi ne bil živ!« je ugovarjal mladenič. Jošt je samo zmigal z rameni. Vrba se je ves čas zaničljivo režal: »O pričah govorita, o sodniji in pravici! V hosti smo in sodnija je še zelo daleč, če ne motim, menda najmanj tri ure hoda. Če si domišljata, da me bosta privedla, se debelo motita, da veš, kajti prej se vržem sredi poti in se ne ganem, kakor da bi me gnal kot vola v mesnice!« »To bomo pa še videli. Vidiš, žilavko imam s seboj in kadar se boš obotavljal, bom udaril! Verjemi mi, da mi je prav vseeno, kam zadene, pa četudi te lopnem po glavi in ti skodram možgane, tedaj ne bom šel s teboj, kot si ti z drugimi! Zdaj pa na pot!« Divji lovec je pokimal Joštu in sunil cigana v hrbet: »Počasi stopaj in ne skušaj niti! Žilavka je kakor kača, kar švigne, in boš kmalu bog ve kje!« »Ne bodi neusmiljen!« je zaprosil starec, ki se mu je cigan takoj zasmilil. Tomaž je samo pomolčal, saj so bile vse njegove besede pač le besede in bi se nerad lotil žilavke cigana, tudi če bi mu hotel pobegniti. Sivček ju je še zadrževal: »Počakaj mladenič, da ti kaj povem! Dobra bodočnost te čaka in srečen boš!« »Hvala vam! Rad bi, da bi mi kaj prerokovali, toda bolje, da ne vem ničesar! Preteklost je minila, sedanjosti se ne bojim, čeprav je videti dokaj žalostna, a za bodočnost pa raje nočem vedeti. Če je slaba in tegobna, bom nezadovoljen in nemiren, če pa je dobra, je bom še bolj vesel, ko pride nepričakovano in zasije nenadoma, kakor mavrica na temnih oblakih mojega mladega življenja!« »Pameten fant si! Bog te spremljaj in sreča naj bo s teboj, prava stanovita sreča, ki jo je tako malo na svetu!« Tomaž je še enkrat starčka pozdravil, a cigana ga ni niti pogledal. Sivec je še obstal pred kočico in zrél še dolgo za odhajajočima, dokler nista izginila med visokimi borovci in se skrila v hosti. Šele potem je tudi sam počasi odšel v kočo, zaprl za seboj vrata in pokleknil na skromni klečalnik pred svojim ležiščem, kjer je pričel vedno moliti in se križati. »Povej ti pa, da bom vse tajil do zadnjega, pa četudi bom šel že pod vislice,« je hripavo trdil cigan. Tomaž je zamahnil z roko: »Kriv si in kaznovan moraš biti ter tudi boš, da veš! Če kaznujejo tudi mene, pa naj me, samo ne vem zakaj?« Cigan se je nekoliko obrnil na mahu in se zamislil: »Je že tako! Malokdaj govorim, kar je res, a zdaj ti bom povedal samo resnico! Pri ciganih sem imel tovariša, ki je vse, kar se je slabega zgodilo, padlo navadno nanj. Če je kdo ne vem kaj zagrešil, on je bil obdolžen in on je bil kriv. Vsake tatvine, vsake goljufije, sploh vsega je pravica obdolžila najrajši njega in tudi tovariši sami so radi pričali proti njemu, čeprav je bil na kilometre oddaljen od zločina. To je bil nekak sirotovec, kamor je najrajši treščilo.« Premolknil je nekoliko in nato nadaljeval: »Tudi pri vojakih smo imeli takega tiča. Vse kazni je že on prenašal in molče trpel. Čudno, da so te vrste ljudje tako jekleni kakor neobčutljivi, čeprav so morda boljši kot stotine drugih. Toda pač morajo biti tudi taki nesrečniki.« »Kaj mi zdaj to čvekaš?« se je začudil Tomaž, »saj pač ne misliš, da si ti kaznjen tak revež?« »Kako naj to mislim? Ampak s teboj je nekaj takega, vsaj meni se zdi, da si tiste vrste človek, ki lahko po nedolžnem mnogo prenese. Da, to ste posebni ljudje, ki morate trpeti za druge, morda zato, ker imate v sebi posebno silo in moč.« »Hvala ti za tako silo! Hajdi, pojdiva naprej!« Spet sta se vrnila na stezo in se okrenila proti glavni cesti. Ko sta se že bližala mestu, je Tomaž na parobku mosta zagledal orožnika. Kakor je nameraval sam k sodniji in se pustiti zapreti, tako ga je zdaj nenadoma popadel kes. Kaj če mu sodnik ne bo verjel, če ne bo hotel zaslišati samotarja in ga bo lopov Vrba pretehtal s svojo zgovornostjo? Res sodnik pozna ljudi, toda zmotljiv je, saj je samo človek. In divji lovec je sklenil pobegniti. Da, nenadoma mu je bila njegova svoboda, ki jo je užival, dragocena in mila. Hipoma je začutil, da bi moral v ječi brez nje zblazneti. Spustil je vrv, s katero je bil cigan privezan, in stekel je nazaj proti hosti. Vrba je vedel, da se sam ne bo mogel odpeti, ker je zvezan na rokah in orožnika sta bila že blizu. Zloben, kakor je bil, ni privoščil Tomažu, da bi pobegnil. Zato je na orožnika glasno zakričal, da je odjeknilo čez plan: »Zgrabite ga, morilca divjega lovca!« Orožnika sta pritekla, eden je takoj spoznal Vrbo in ga prijel, drugi je odhitel v gozd za Tomažem. Začul se je pok in nato lomastenje vej. Šele čez čas se je drugi orožnik vrnil sam. Povedal je, da je streljal in da je najbrž divjega lovca ranil. Ko so orožniki privedli v zapor zvezanega Vrbo, je ječar Hlodec kar tlesknil z jezikom. Ko je balasti mali možek debelega mozoljastega obraza in ribjih mrtvih oči, si je od veselja mel roke, ko ga je zagledal pred seboj: »Pa so te vendar privedli nazaj, tiček moj! Vidiš, vsak hudodelec se vrača rad ali nerad sem, kjer se deli pravica!« Od samega veselja se je tisto noč napil, saj ga je vedno peklo, da mu je cigan v preiskavi pobegnil in je potem zaman prišel v disciplinsko preiskavo ter se moral zaradi njega zagovarjati. Zato je zdaj za Vrbo dobro poskrbel in ga prikoval z verigo k tlem, da je mogel cigan samo v postelji in nič dlje. Ponoči, ko je ječar prikolovratil pijan domov, je vzel ključe in ga prišel obiskat. Cigan je spal. Starec ga je ogledoval in kimal: »Počasi se boš tudi ti unesel kakor vsak! Zdaj sem brez skrbi za te, le mirno počivaj!« Drugo jutro pa je ječarjeva žena svojega moža nisi prebuditi ni mogla, saj se ga je preveč nalil. Ker se še ni in ni hotel predramiti, čeprav je bil že čas razprav blizu, so je poslužila zadnjega uspešnega sredstva in možička polila z vodo. Hlodec je nekaj časa brcal v postelji in se penil kakor lačna žival. Napotil se je razljučen pogled in besedilo in hotel svojo ženo pretepti. Polagoma se je umiril in ko mu je povedala, da je skrajni čas, da gre v službo, je postal mahoma ves voljan in dober, izpil je kavo stoje in se popravil, pa ni nič čutil ter je kar stekel v pisarno. Sodnik je spet zasliševal Vrbo. Isti preiskovalni sodnik ga je mrščil kakor pri prvem zaslišanju in ciganu je bilo, da se trpinčenje, ki se je za nekaj časa prekinilo, kar nadaljuje iz preteklosti v nedogled. Spremni sodnik je prečital ciganu ta ali oni zapisnik in ga lovil. Vrba je nenadoma spoznal, kako ga je polomil, ker je govoril nekdaj preveč zvesto. Zdaj je nenadoma utihnil in ni hotel izpovedati ničesar. »Pa molči, mrha! Se boš že naveličal!« je momljal ječar, ko ga je spet zaprl v celico. Vrba je pričel z grozno stavo. Stari ječar se je režal: »Gospod cigan, ste postali moder, kajne? Ne bo nič, tiček moj! Tvoje vtrpenje ti bo malo hasnil! Sicer bi moral takoj zvedeti sodniku, pa čemu naj mu delam še skrbi, naj ostanejo kar na mojih in tvojih ramenih, kajne! Kadar boš dovolj lačen, boš rad jedel, samo če boš sploh še kaj dobil! Ne misli, da bo zato svet na glavo skočil, če ti ne ješ! Morda si ne domišljaš, da ti bo takale neumna stavka odprla vrata tvoje ječe! Kdor noče jesti, naj kar pogine!« Vrba se ni menil za njegove besede. Tako je potekel prvi dan. Ko tudi drugi dan ni hotel jesti, ga je ječar spet dražil: »Pa bo vendar kaj kuhano? No, ta je pa pošteno trd! Čakaj, bo kmalu bolje! Še sam ne boš prosil, naj ti kaj prinesem.« Ko pa cigan tudi tretji dan ni ničesar zaužil, je Hlebec klel opoldne doma pri kosilu kakor star Tolminec, zvijal svoje sive prišpičene brke in vrtel velike sive oči kakor dve kolesci: Naj za rogate vzame! Bom pa le moral javiti sodniku, ki me bo spet pohvalil, ker sem toliko časa molčal. Napósled pridemo še enkrat v preiskavo zavoljo tega ciganskega capina! Četrti dan pa, ko je ječar nameraval sodniku javiti ciganovo gladovno stavko, je možakar pričel jesti. Pa kako lačen je bil, kar vse je pogoltnil kakor sestradan volk. Ječar se je oddahnil. Za kazen pa, da bi si cigan drugič kaj takega dobro premislil, mu je dajal prav majhne porcije, češ da sestradanemu človeku vedno škoduje, če se naenkrat preveč naje. ==2.== Agata je imela svojo najmlajšo deklico Milko zelo rada. Ker se je vedno bala, da umre, ko bo dala tej drobni stvari življenje, je zdaj čutila nekaj časa še posebno veselje nad življenjem. Spočetka so je tudi čutila zdravo, kar prenovljeno, kakor bi se z otrokovim rojstvom vse telo prenovilo. Zato je lahko pogrešala Vero, ki je služila pri Mešičkovi. Pa so prišle spet druge zapreke. Gospod Mešiček je imel sina Filipa, ki je delal staršem vedno preglavice. Delavci so radi imeli gospodarja in gospodinjo, a sina ni nihče maral. Bil je zelo viharn in divji ter včasih krut. Hotel je, da bi povsod veljala njegova beseda, sicer je bil takoj užaljen. Nekega jutra je po zajtrku, ko sta bila z ženo sama, Mešiček obsedel za mizo. Opazoval je svojo Franca, majhno in živahno ženico ter z levim kazalcem drgnil babičino spodnjo ustnico. Okrogli obraz z rdečo mlahavo kožo je bil ves znojen, drobne blažne oči so mu nemirno tripale kakor bi mu pogled pojemal. Vzdihnil je in dejal svoji boljši polovici: »Ti, stara, ali si že kaj opazila?« Žena, ki je prav tedaj mesila kruh, ki ga je vedno delala sama in se je globoko nad testo sklonjena, takoj vzravnala. Temnomodre žametne oči so ji prijazno zasijale, ko je njen ozki gladki obraz, s katerim je dobro skrivala svoje petdeseto leto, nekoliko trznil in je hlasno vprašala: »Ali je spet Filip kaj zagrešil? Ta otrok me bo spravil v zemljo! Kaj se je vendar zgodilo?« »Ne razburjaj se tako hitro!« Spet se je sklonila nad testo in ga jela gnesti, medtem ko je mož trenutek molčal in potem počasi dejal: »Ta naš teleban se vrti okoli Vere. Lepotica je. Odkàr je v naši hiši se je res zelo popravila in nočna je, da jo kar občudujem. Kako ji gre vsako delo od rok! Toda, saj veš, beraška je in kaj hočeš s tako ženško? Mi potrebujemo denarja. Lesna trgovina je vedno v nevarnosti. Tudi meni se lahko pripeti, da pridem na boben, čeprav sem danes trden kot malo kdo!« Franca je obtičala, trenutno odprla usta, da so se ji pokazali veliki beli zobje, jih trdo zaprla kakor bi nekaj pregriznila in odvrnila: »Nisem vedela!« »No, morda misli fant tako ... tako, na kakšno igranje.« Tedaj je žena skočila, se vzravnala in stala pred njim kot vojak na straži, dvignila kazalec in že se je vsula na moža ploha: »No, več kaj preljubi, take besede bi si lahko prihranil, saj si dovolj star in menda tudi že enkrat pameten! S poštenim dekletom se ta naš potepuh ne bo igral! Da bi vsaj bolj delal! A tako samo lena lenuh in ima pred očmi le neumnosti po glavi! Če bi se pehal za kruhom kot se morava midva in pa ona, Vera? Misliš, da bi ga morala takole preganjati? Ha, kako se motiš! Meni se zdi, da je spečena iz boljšega testa kot ta naš vabunec, če tudi to imel denar, ki ga je zaslužil pač njegov oče, a ne on sam! Seveda tudi fant ne misli resno! Poznam ga kot sem njegova mati!« Neradno pustim Vero, takega dekleta! Vendar ne bo za enkrat drugače mogoče. Plačaj ji kar za tri mesece! Mati se je bo sicer potrastila za, pa bo že šlo! Bolje, da se vrne prezgodaj poštena hči kot prekasno izpridena! Naš pojde kmalu za leto dni v Italijo, da ne priuči jezika in se seznani z lesno trgovino v inozemstvu. Tedaj se deklica lahko vrne.« »Prav, prav, pa dobro!« je pritrdil mož in se zazrl v mladenko, ki je vstopila s škafom vode na glavi. »Vidiš ga dedca, kako to zijaš v Vero!« se je zdrznila Franca, ki je bila dobra ženica, le preveč ljubosumna, čeprav je bil njen ded grd ko strašilo v prosi in pošten kot zlato. Vera je postavila škaf na klop in se gospej prijazno nasmehnila. Franca ji je ukazala, naj za trenutek sede: »Vera, naš Filip menda nekaj slina okoli tebe?« »Eh, gospa, marsikaj se mora v življenju potrpeti, mi je dejala moja mati, a poštenje je treba braniti! Ko sem pravkar nesla vodo, je bil gospod Filip precej siten. Postavila sem škaf na tla in ga zgrabila ter mu pomočila glavo v vodo, da se je spametoval.« Gospodinja se je hahljala, a Mešiček se je zresnil: »Da si upaš kaj takega storiti bodočemu gospodarju in lesenemu industrialcu!« »Predrzno je bil! Če pa je sleva, naj da mir!« Tedaj so se odprla vrata in Filip je vstopil. Bil je preoblečen in lepo počesan. Bled in majhni mladenč kozjastega obraza je sovražno pogledal Vero in zabrundal: »Ta dekliša mora iz hiše!« »O, ne bojte se, rada grem, čeprav mi ni hudega!« se je takoj oglasila Vera. »Pravkar sva se tudi midva z očetom o tem pomenkovala,« je pripomnila Franca in hitela k sinu. »Poznam te, nepridiprav! Ti ženskam ne boš dal nikoli miru! Vera! Bolje za tebe, da greš. Kasneje, ko ga ne bo več doma, ti bom že sporočila, naj rada vidim, da se vrneš! Zdaj ti plačam za tri mesece naprej, da ne boš trpela škode.« »Pa grem kar takoj, samo, da se še preoblečem,« je odvrnila dekla. Zasukala se je na peti in odšla. Oče je nekaj zagodrnjal, sin je tiho odšel ven, a mati je vzdihnila: »Škoda, da človek ne more imeti pri hiši pridne in res poštene ženke!« * Orožnik, ki je streljal za Tomažem, ga je res zadel v ramo. Divji lovec je kljub temu bežal dalje in vedno hitreje, kjer se je skril globoko v hosti, kamor orožnik ni več mogel, ker se je zmračilo. Mladenič je dospel truden in krvaveč do Jernejeve koče, kjer je našel Jerneja in Vero, ki sta sedela na sivem štoru in se prijazno pomenkovala. »Ali si danes doma?« se je začudil Tomaž. »Da, in za nekaj časa tudi ostanem, ker sem se zamerila gospodu Filipu, listemu zelenemu prismojencu, ki ga sploh ne morem trpeti, pa si je domišljal, da bi bila lahko srečna, če bi govoril z mano. No, hvala Bogu, da pojde kmalu z doma!« Mladenič je bil kar nekam v zadregi, ko ga je Jernej pozdravil. Pred krepnim oglarjem ga je obšel občutek ljubosumnosti, ki ga je pa hitro pregnal. Vera je šele tedaj opazila, kako je bled in da mu curlja iz rokava kri: »Kaj se ti je zgodilo? Ali si ranjen? Kdo te je vendar obstrelil? Menda ne orožniki?« »Da, orožnik je streljal za menoj in me je tudi zadel v ramo. Ne vem, kako, da sem se vrnil in nisem šel naprej? Če bi me ne srečali, bi bil pač šel do sodišča in se pustil zapreti, toda prostovoljno. Tako me je pa hipoma obšlo nezaupanje do pravice in ljubezen do svobode, ki jo uživam in želel sem ...« Vera ga je prisluhnila, da je šel z njo k potoku, kjer sta mu z Jernejem izprala rano. Mladenka je prinesla čisto platneno krpo in ga je obvezala. Fant je hvaležno pogledal dekle in se ji komaj slišno zahvalil. Čutil je vrtoglavico in postalo mu je slabo, saj je izgubil preveč krvi. Toda takoj je zmagala njegova močna volja in ni se onesvestil. Posedel je nekoliko pri vodi in se nasrkal hladne studenčnice. Vera in oglar ga nista hotela pustiti samega. Popremila sta ga v njegovo skrivališče v planinah. »Bomo že skrbeli za te, le nikar ne hodi takoj okoli, kajti vročina se te bo zdaj prijela in lahko se zgodi, da zdrkneš v kak prepad! Ti kar lepo leži in čakaj brez skrbi, da bi prišel do tvojega skrivališča kak nepovabljenec!« ga je hrabril Jernej. Vera pa mu je zadržgnena obljubila, da ga ne bo pozabila in se bo često oglasila ter mu postregla kakor bo treba. ==3.== Planine so sijale v jutranji zarji. Visoki vršaci so svetli in kakor umiti veljali in se kot živi bližali očem opazovalcev. Čudovita svežost in jasnost jih je prinesla človeku tako pred oči, da je stegnil kar roko, menec, da jih doseže in objame. V skalovju je vse tajinstveno molčalo. Le planinski orel se je nekje dvigal in njegove krepke peruti so plahutale v vetru kakor mogočna vesla v čisti sinjavi. Drugje v nižavi je sijalo v tisočerih barvah, okrašeno z mlado robó. Steze in ceste so se bleščale med zelenjem, hišice so mežikale z bleščečimi okni, a nad njimi so vstajali drobni, ozki zvoniki, kakor živi bliski globoko v dolino. Iz daljave je komaj slišno pozvanjanje. Glasovi so bili zvečerci ubrani in bilo je, da tenko, komaj slišno pozvanjajo vsa priroda, prebujena in vesela, spajajoč se v pesem mladega jutra. Na zeleni planici je sedela Vera, a poleg nje Tomaž. Oba sta bila zagledana v dolino, obsijano od sonca, smehljajoča se in vesela. Obraz divjega lovca je bil shujšan, oči so mu zažarele: »Vera, tvoje dobrote ne bom nikoli pozabil! Tu, v tej samoti bi bil moral poginiti, če bi ne bilo Jerneja in tebe, ki sta mi tako požrtvovalno stregla. In mati? Kaj bi počela, če bi slišala zvedela, da umiram v planinah zapuščen in brez pomoči.« Vera ga je ljubeče pogledala: »Mati so zdaj tako veseli in zadovoljni, pa radi me imajo, tako radi, da sem kar srečna. Vedno govoré samo o tebi, a meni prigovarjajo, naj ostanem pri njih, češ da je dosti prostora za dve, a naša oglarska koča, da je tako tesna.« Obraz divjega lovca se je zresnil: »Saj res lahko ostaneš. Škoda, da se jaz ne morem s teboj tja dol! Kako lepo bi zaživela! A tako ne morem, ker počiva na meni prekletstvo zločina!« »Izkazalo se bo, da si nedolžen in vse bo dobro!« »Vera! Čas beži! Te dni sem se moral mnogo boriti v sebi! Napósled je vendar zmagala ljubezen nad pametjo. Ne morem pomagati, nisem kriv, saj sem se dovolj mučil, a srce nisem mogel! Ljubim te deklica mila. Čeprav vem, da je moja ljubezen nekaj brezumnega, nepotrebnega!« Mladenka je zardela, ko jo je objel. Ni se branila. Lahno ga je poljubila in potem nežno odrinila od sebe: »Tudi jaz te ljubim in te nikoli ne pozabim! Zaupajva v srečo in pazi, da okrevaš popolnoma!« Če boš zdrav in silen, boš laže vse prenesel in pogumnejši boš! Iz daljave je zasijal rdeči trak vzhajajočega sonca, ki je objel mežnik nad njim kakor sijoč ognjeni prstan beli prst. Oba sta se zamaknila vanj. Lovec je ljubeče, prijazno izvoljenki v daljavo: »Poglej, zlati krog obroči, ki oklepa snežnik in se niža. Tudi naju je oklenil v svoj objem. Morda nama bo res usoda še naklonjena! Morda naju ne bo zavrnila in bova še srečna!« »Da, morava biti! Niti dvomiti ne smeva in gotovo bova zmagala usodo, ki se včasih nenadoma spremeni v samo najino srečo!« mu je odvrnila deklica. Počasi in prijazno si šepetajoč sta odšla niže proti Jernejevi koči. ==4.== Kakor je mati Agata po otrokovem rojstvu zbolela, tako je nepričakovano spet jela hirati. Otroček ji je umrl in z njegovo smrtjo je spet popustilo njeno zdravje. V njej je ostalo nekaj turobnega, kar jo je vedno bolj tiščalo in mučilo. Bilo ji je, da ji je ostalo za otrokom nekaj bridkega, ne samo žalost, temveč tudi neka teža, kakor je ležala na njej kakor mora in jo trpinčila, da je še v sanjah večkrat vzdihovala in se bala nečesa neznanega. Janez je vse opazil in skrbel za je vedno bolj. Bolezen žene mu je postala novo breme, saj je pogrešal Agatino živahnost. Mrzlim v oglarski koči je postajalo vedno gosteje. Agata je obležala … Vera, ki je stregla prej Tomažu, je zdaj jela skrbno streči materi. Ker jim je gospodar dovolil, da so vzeli nekaj njegovih desk, je Jernejeva koča podaljšana in zgradili so skromno kamrico. V njej je zdaj ležala mati, pri kateri se je naselila tudi Vera, da jo je imela vedno pri rokah. Jernejeva pa se je hčerki samo nasmihala, ko je videla njeno zaskrbljenost. Ni ji bilo za potrebo, prosila jo je samo Vero, naj skrbi za druge otroke in jim kuha. Sama je prečepela vse ure v postelji in molčala. Teža, ki je legala nanjo, ji je bila vedno neznosnejša. Le včasih je pritajeno vzdihnila. Za obema mlajšima, ki ju je izgubila v zadnjih letih, je silno žalovala. Če je prilezla na nosečico in je zrla v zarjo, jo je še to bolelo. Kadar je gledala oblake, ji je bilo spet hudo. Vse v prirodi ji je bilo kakor breme. Večkrat se je spominjala na svoje žive otroke in si očitala, da kot mati vseh teh bitij ne sme kloniti, da mora živeti za nje. Včasih jo je v jasnih dneh Vera spremljala globlje v gozd. In ko je oglarica ležala na mehkem mahu, ji je postalo mahoma vse čudno genljivo. Vse kar je videla, je poznala, a šele potem, ko je po več ur strmela v stvari, si je priznala, da jih prav za prav nič ne pozna, da je v njih druga oblika, da so ji še vedno nove in zagonetne. In takega spoznanja se je razveselila. Drevje okoli nje je šelestelo in ji šepetalo pesem prirode, skrivnostne, nedoumljive matere, ki neskončno ljubi, ker vse daje, a tudi jemlje ter ne pozna razlike, saj ne ve v njej prevlaga in laginja. In ko je tako poležavala, je često prišel k njej Janez, se ji ljubeče nasmehnil ter ji povedal kaj vsakdanjega, nepomembnega, kar je bilo nji vendar važno in novo. Začutila je, da je s svojo boleznijo prestopila neki krog, da zdaj živi v drugem svetu kot ti zdravi in krepki ljudje okoli nje, ki jo ljubijo in z njo čutvujejo ter ji hočejo ostreči. Ni več ni skrivala svoje slabosti, ki jo je čutila vedno bolj. Le bolelo jo je, da bi se morala posloviti od vsega, ker je bilo okoli nje, saj se ji je življenje dozdevalo s slednjim dnem lepše in privlačnejše, čeprav je imela od njega samo trpljenje in zatajevanje. Kadar so se zbrali ob nedeljah njeni otroci in prišli k njej, je čutila posebno slast. Bilo ji je, da so vse kar je v nji sploh kdaj bilo vzvišenega. Zabolelo jo je, kadar se je spomnila, da bo treba vse te svoje otroke zapustiti, da mora morda kmalu nastopiti pot v večnost. Ni se bala za sebe, ampak za otroke se je bala, kajti vse njeno življenje je žrtvovala deci in možu. Najbolj se je bala za mater Vero. Slutila je, da bo kmalu prišel čas slovesa in ni si mogla predstavljati tiste praznine, tiste vrzeli, ki jo bo napravila njena smrt. Mladenka se je zdaj kar bala govoriti na samem z njo, vedno je slutila, da se bo mati od nje še posebno poslovila in jo izročila v varstvo druge najstarejše. In tega trenutka se je Vera bala, čeprav je vedela, da mora priti, saj je mati že kar vidno vedno bolj pešala. ==5.== Dekla Tekla je bila velika, krepka ženščina, ki jo je gospa Mešičkova vzela namesto Vere v službo. Mladenka je imela na sebi v vsem svojem ponašanju nekaj kmečkega, čeprav je bila sicer lepega, zarjavelega, pravilnega obraza in živih modrozelenih oči, ki so znale ljubeče pogledati. In Mešičkovemu Filipu je bila všeč. Obnašal ji je zakon in dekleta, ki je bilo nekoliko omameno, mu je vse verjelo in se vedno bolj vleklo za njim. Tako se je kmalu gospodinil na Mešičkovem domu. Pa je usoda nanesla, da je prišel k Mešičkovim Jernej. Nekega dne je namreč taval po gozdu nekoliko pijan. V svoji samoti se je čutil nesrečnega in divje koprnenje, ki je bilo v njem, mu ni dalo miru. Bežal je okoli in vlekel s seboj svoje težke sani. Ker je bil nepazljiv, je padel čez skalo in si pretresel možgane. Zjutraj ga je našel divji lovec in ga spravil v posteljo. Jernej je kmalu okreval in delal spet kakor prej. Gospodar je opazil, da je vedno bolj mrk. Zato ga je skoraj prisilil, da je za nekaj časa prevzel mesto voznika in vozil oglje in drva, kajti Mešiček se je bal, da mu najboljši delavec ne zboli še enkrat in mu ne odpove razum. In Jernej se je zagledal v Teklo, česar ji pa ni nikoli priznal. Pridno je hlapčeval in vozil ter delal tudi na polju in pomagal pri živini, saj brez dela ni mogel biti. Rad bi Tekli omenil, da mu je všeč, a njegov jezik je bil preveč okoren in kar ni mogel z besedo na dan, tudi se je Jernej čutil v svojih 40 letih že prestarnega zanjo. Filip je bil pač umejšejši. Gospodinja, ki je imela bistre oči, je že hotela tudi Teklo obelotiti, pa je nekega dne dozvela razočaranje. Dekla je namreč vstopila v hišo pred gospodarjem in gospodinjo ter jima stražljivo omenila, da jo mladi gospod ljubi in naj ona dva povesta, kdaj jo bo zasnubil, kajti čas je že, saj ji je neštetokrat prisegal pri mesečini, da jo vzame in samo njo ter nobene druge ne, pa če se tudi ves svet poruši. In ona mu je pač verjela in mu je dala verjame, saj je Filip tako lep in dober mladenič, na katerega jih ni pod božjim soncem. Mešiček je zaklel, da se je kar zakadilo in se je mati pokrižala, prepričana, da se mora res prikazati sam bogosavnarij, ker se oče tako grdo priduša. Pri tem je bila vsa preplašena strmela v Teklo in ni vedela kaj bi. Gospodar si je opomogel in skril svoje presenečenje, vstal, stopil pred dekle in jo premeril s pogledom od vrha do tal ter zmajal z glavo: »Ti, dekle neumno, ali sploh znaš pametno misliti?« »O, seveda znam, gospod, pa kaj bi ne znala? In prav zato ker znam pametno misliti, sem prišla k vama, kajti poznam vaju in dobro vem, da sta poštena. Zato sem prepričana, da je tudi Filip pošten in me bo poročil, kakor mi je obljubil. Ker je pa njemu nerodno kot mi je sam rekel, sem pa prišla jaz k vama, da vama povem. Oh, ta fant, saj je kakor otrok!« »Trapasta neumna! Koliko fantov je že dekletom obetalo zakon, a obljube niso držale!« »Že mogoče, gospod! Ampak to niso bili Mešičkovi, niti v rodu vam niso bili! Kajti Mešičkovi ljudje so druga lava, poznani vsi! Vaša dekla sem in zanašam se na vaju bolj kot na samo sebe, zato tudi vem, da postanem kmalu Filipova nevesta, kajne mati, da bo tudi res tako?« Gospodinja jo je molče pogledala in samo skomignila z rameni. Dekla je mirno pripomnila: »Prosim torej ne pozabita misliti na to stvar in pa, da ne bosta preveč zavlekla, kajti če Bog da, bova kupovala in štorklja ima že nekaj pripravljenega. To bo veselje v hiši, tudi vidva bosta rada imela otroka, saj vama gre pač za potomec! Seveda bo treba nekoga, ki bo enkrat gospodar, saj Filip je šibek fant! No pa pozdravljena in kmalu se me spomnita!« Tekla se je zasukala na petah, pokimala z glavo in hitro odšla na dvorišče, odkoder se je kmalu čul njen zadovoljni glas. Ko pa je bila dekla zvečer sama med svojo živino in je o vsem premišljevala, je vendarle prvič nekaj zdvomila nad Filipom. Kaj pa če bi je vendarle ne poročil? To vprašanje jo je begalo dolgo v noč, preden je zaspala. Sklenila pa je, da pojde tudi v hosto vprašat starega vedeževalca, kaj bo z njo. Mešiček in žena sta pa strmela drug v drugega kakor zadeta od strele in iskala rešitve, a je nista takoj našla. Zdaj dekletu niti zapoditi nista upala, saj sta jo poznala in sramota bi bila tako velika. Sklenila sta pa, da mora potem dobiti Tekla svojo malo sobico v zgornjici, kamor Filip brez njune vednosti sploh ne more. Ko je Tekla kasneje govorila o svojem zakonu s Filipom, ji ni upal reči, da jo je samo nategal, temveč jo je omerjal, zakaj prenaša njuno skrivnost staršem, češ da bosta vendar vse napravila sama in skrivaj, saj ima on denar in bo kar po svoje uredil svatbo, kakršne še ni bilo. Lahkomiselno dekle mu je spet verjelo in se takoj spet polastilo. * Jernej je sam hodil po hosti. Svojega vozaštva se je že naveličal. Vztrajal je le še zavoljo Tekle. In potem je prišlo spoznanje. Njegov videz se ni izpremenil, a je čepel, toda močno je Tekli omenil, da bi jo poročil, a tudi kasneje ne, da je napravila napak, ker je ljubila Filipa, ki je bil navadni zapeljivec. Bilo je nedeljsko popoldne. Jernej je prišel do svoje koče in poležal nekoliko na trdem ležišču. Tu potem mu je prišlo, da je tu vse lepše in boljše, da on sploh ni za tisto vrhvanje in vrenje med ljudmi. Da, le si je še zdravanj priznal, kmalu potem, ko je prišel k Mešičkovim, a tajil si je. Vse je delal iz ljubezni do dekleta. Zdaj si ne more več tajiti. In potem je začutil v sebi težek žal. Hudo mu je bilo za Teklo. Ni je obsojal, niti Filipa ne, saj ni bilo tega v njem. Človek z zlatim obzorjem je bil, pa je vse gledal kakor ljudje, ki poznajo življenje in ne sodijo nikogar, ker vedo, kako je včasih človek šibek in da največji često prej pade kot najmanjši. To je bilo v njem, ne da bi želel moral dočeti z izkustvom življenja. Vendarle se je v njem borila misel, ali naj bi vse prezrl in Tekli kar rekel, naj postane njegova žena in postane preprosta oglarica, ali naj jo pusti, saj ga itak ne bo nikoli res rada imela kot Filipa. In med tem ko bi se drugi boril z čustvom in skušal mladenki njen greh odpustiti, Jernej nanj niti mislil ni. Kmalu je spet odšel iz koče. Ni mu dalo miru. Nekaj časa je spet stikal okoli kot bi nečesa iskal. Potem se je napotil k Jernejevini, ki so ga bili zelo veseli. Sonce se je spustilo nad hosto. Sijoče ploskve so pokrivale hrib in ga spreminjale v žarečo gmoto, ki se je vsa lomila v prosojnih barvah. Jernej je bilo, da tava nekam v brezbrežnost, nekam, kjer ni konca ne kraja, kjer se vse spreminja v novih barvah in novem doživetju, v barvah, ki se čudežno prelivajo, da človek sam ne ve, kje blodí in ne tipajo samo oči, temveč tudi duša, med tem ko tavajoče telo blodí in so misli prepojene z mehkim, uspavajočim žarenjem. In človek gre in gre ter mu je, da bo hodil tako večno, na pol bled, ves zaznan v blaženju in koprnenju dalje in dalje. In Jerneja je zanašalo kakor na valovih, niti ni gledal, kje hodi, vedel je samo, da stika za nečem, ki je daleč od njega in da mu je pri vsakem temu vedno bolje v duši, da se je srce pomirilo in da čuti ugodje. Kar legel bi, pa ga je vendar gnalo naprej in šel je kakor na tajni ukaz, ki se mu ne more upogniti. Tedaj je prisopihal do pol razpadle koče. Polagoma se je vzdramil in spoznal, da je hodil dokaj dolgo. Pred seboj je videl skalovje in kolibo, o kateri je že tolikokrat čul, a se mu ni zdelo umestno hoditi na to stran, čeprav je že bil samo za streljaj od nje. Zdaj ga je pot sama prinesla sem. Noge so same hitele in prisopihal je h koči starega vedeževalca. Sam ni vedel, zakaj je vstopil, toda bilo mu je, naj le gre in si ogleda kočo in človeka v njej, kajti trenutno ga je izgubljalo hrepenenje in želja videti pred seboj živo bitje in govoriti, čeprav samo nekaj besed. Potem, ko je že vstopil, se mu je nahoma zdelo vse smešno in otročje. Kaj ve ta starec? To pač ni kak prerok ali prerok! Kmetje ga hvalijo in pripovedujejo. Toda ne ve. Mnogi ga preklinjajo. In zakaj pripoveduje ljudem o drugih ljudeh? Če ima dar prerokovanja in če je svet razdelil, bi moral o napakah drugih molčati in jih razodeti samo tistim, ki se jih tičejo! Morda pa je samo jasnovidec, ki se ne ozira ne na desno, ne na levo, ter pove vsakemu kar mu gre, kar ve, da mora povedati. In zato tudi brezobzirno pripoveduje o napakah drugih, kakor bi čital iz knjig. Torej mar naposled človek ni niti bitje po Bogu ustvarjeno? Menda gleda ljudi kakor lesene lutke, kakor nekaj, kar je enako živim ali mrtvim stvarem, saj govori o njih kot bi ne živeli tudi z dušo. Tedaj je že začul puščavčev glas: »Le bliže, človek božji, le bliže! Vesel sem, da te vidim, boš vsaj kaj povedal! Tako sam sem zadnje dni, prav zdaj, ko sem oslabljen. Prav nič dobro se ne počutim!« Jernej je sivec prijazno pozdravil. Jošt je sedel pri mizici in si podpiral glavo z rokama. Bil je zelo bled, toda njegove oči so gledale jasno vedro, njegova notranja sila je pač obdržala moč nad telesom, ki je že vidno pešalo in samo čakalo, da ugasne življenje v njem. »Pa sedi malo k meni! Tamle je stol, kar primakni ga, se bova kar pomenila! No, tebe pač ni prinesla želja, da bi ti kaj povedal o bodočnosti?« »Res ne, slučaj me je vrgel v to kočo,« je odkrito priznal Jernej in se ozrl po tesnem prostoru. »Pa je morda vendarle prav, da si prišel. Se in še bi rad povedal kaj novega in pogledal v prihodnost človeka!« »Jaz tako malo verjamem v vse to,« je omenil Jernej in se nasmehnil. »Torej ne veruješ v prerokovanje?« »Tisto že, ampak v vaše prerokovanje ne morem verjeti.« »Kakor hočeš. Če verjameš, prav, če ne, pa tudi mora biti prav. Jaz te pač ne morem prisiliti, da bi mi verjel. Veruj mi pa, da je božja volja, da mora kmalu umreti, saj danes niti do cerkve več nisem mogel, seveda je daleč, toda zame je bila ta pot vedno samo izprehod.« Počakal je nekoliko in potem dejal: »Zdaj bom pa tudi tebi nekaj povedal, čeprav ne verjameš; nekaj ti povem, kar ti ne bo škodovalo v bodočnosti!« »I pa povejte! Škodovati pač človeku ne more, če kaj sliši,« je pritrdil Jernej in prijazno pokimal. Jošt je odprl knjigo pred seboj, nekaj časa čital in potem pogledal Jerneja in dejal: »So ljudje, ki menijo, da jemljem dar prerokovanja iz teh bukev. A ta knjiga je sveto pismo, ki me krepi, saj je v njem večna lepota. Res sem jasnovidec, v sebi imam magnetično silo, da marsikaj uganem, kar je ljudem skritega. Vidim, da si bil nesrečen. Toda tvoja roka je krepka, pest silna. Močan si in nikogar se ne bojiš. Lahko boš še dobil dobro ženo, čeprav nisi več mlad, seve še to ne bo preveč begala njena nezgoda. Sicer pa ne obupajmo, da ne bomo sami svojci!« »In potem?« Starec se je zazrl skozi okno in skoraj šepetal: »Bojim se pa, da te ne bo premotilo hrepenenje za tvojo svobodo, kajti spet dobivaš večjo moč in prekinil si sebe iz prejšnjih dni. Vidim te, kako hodiš po planinah. Več ne vem.« Jernej je starcu zamišljeno pokimal in se od njega poslovil. »Če te zanese pot mimo vaškega župnišča, prosi gospoda župnika, če more malo k meni!« je dejal starec in mu podal roko. »Dobro se imej, pa spomni se me včasih! Eden izmed tistih ljudi si, ki ostanejo vedno dobri in pošteni, pa če bi jih postavil v vulkan smede in propasti ali pa v najtišjo samoto. In takih je vedno manj. Samo taki pa tudi vzdrže svet, da ne zdrkne s svojih tečajev! Pa pozdravljen!« Jernej se je vračal po poti, še ustavljal in skušal misliti o tem, kar sliša starecem govoriti. Pa so mu misli spet zahajale v prihodnost in se zamotale z besedami Jošta, ki so še zvenele v njegovih ušesih. Ko je stopil v vas, se je spomnil na župnika in pozvonil je v farovžu ter naročil, kar ga je prosil samotar. Ko se je vrnil k Mežičkovim, je bil zamišljen, toda miren. Prosil je gospodarja, naj ga pusti nazaj v njegove hribe, ker je spet zdrav in ne more več vztrajati brez svojih kop, kajti čas je, da spet prične pošteno oglariti in koča mu bo kar razpadla, če jo bo pustil. Drugo jutro je odhajal. Od nikogar se ni poslovil. ==6.== Cigan Vrba je sedel že dve leti v ječi. Obsojen je bil na štiri leta zavoljo umora svoje žene. Sodnija je imela težko nalogo, da je zaslišala vse cigane njegove tolpe. Orožniki so jih pridno iskali, a cigani so se jih povsod preplašeni izogibali in šele ko se je zvedelo, da se vrši razprava proti Vrbi, so prihajali počasi drug za drugim. Napósled so vendarle bili vsi zaslišani, toda sodnija jih ni več hotela izpustiti izpred oči in zato jih je stalno zavarovala, saj so morali vsi izpovedati še na glavni razpravi, ko je bil Vrba obsojen. Pri tisti razpravi so se gledalci izvrstno zabavali na račun ciganov, pa četudi se je tikalo take žalostne in resne stvari kot je umor. Vsi cigani so Vrbo sovražili, eden bolj kot drugi, toda vsak je omenil, da je bila njegova starka silna ljubosumna babura ter divja do skrajnosti, češ da bi ji vsakdo izmed njih kar pobegnil, a Vrba, ki je pač brez žene, si jo raje vzel življenje ter jo ubil kakor zverino. Naposled je cigan za ciganom potrdil, da Vrba ne pozna usmiljenja in da so se kar oddahnili, ko so čuli, da ga je sodnija naposled vendar spravila pod ključ. Ker je cigan tudi zažgal, mu je sodnija primaknila še pol leta in je torej moral odsedeti skupaj štiri leta in pol, kar je za vsakega človeka že kos življenja, a za Vrbo, ki je bil vajen same prostosti, je bila ta doba že cela večnost! Med tem je Tomaž še vedno begal in se skrival ter se le včasih sestal z Vero. Oglarjeva mati pa je vedno bolehala in Jerneju ji je enkrat dejal, da je ne bi užalostil: »Vidiš žena, saj še nista tako zelo stara, vendarle se starata! Ne vem, ali naju res že kliče mati zemlja? Da bi bili vsaj otroci že pod vrhom.« »Ne bodi no smešen,« ga je žena zavrnila, »vedno bolj korenjaški si in svoja leta skrivaš kot kakšen mladenič.« Le Vera in ona sama sta vedeli, da je mati kar pri koncu. Vendarle je Agata hčerko večkrat podila, naj gre v službo, kajti da jim manjka kruha, česar pa dekle ni hotelo slišati in je raje delala doma in stradala, le da je postregla tudi materi. Na svojega izvoljenca se je pa skrivaj kar jezila, ker je bil tako neodločen in si ni znal na noben način pomagati ter so rešitve umora zdaj, ko je bil cigan na varnem. Sicer je pa Tomaž poskušal, da bi kaj dosegel, in ker sam ni mogel na sodnijo, je prosil Vero, da bi enkrat šla k sodniku in mu vse razložila. Vera je res šla na okrajno sodišče v trg in vse povedala ter omenila, da lahko sodnik zasliši čudakega Jošta, kateremu je cigan sam priznal, da je res umoril hmeljskega čuvaja. Sodnik je pazljivo poslušal njeno izpoved, si molzel svojo dolgo brado, kimal in se smehljal. Naenkrat pa, ko je mladenka prenehala, je skoraj kriknil: »Kje pa je zdaj tisti Tomaž? Zakaj pa ni sam prišel, če je tako čist kot oprana bela srajca?« Vera se je hudo prestrašila. Kar hipoma vpraša sodnik zanj. Morda ima celo slab namen in ga hoče aretirati zdaj, ko je fant najmanj pripravljen na kaj takega? In zbegala se je ter nekaj zajecljala. Sodnik se ji je nasmehnil in jo pomiril: »No, no! Zaslišati bi ga bilo pač vsekakor treba! Toda, hm! Povedal bi bil skoraj! Seveda, osumljen je in to je tista zapreka. Zdaj pa vem, da ne boš povedala, kje tiči zajec, da ne pride za tisti grm lovec in ga nazajka. Kajne? No, da ne boš rekla, kakšen sem! Doma pa zasliši tistega Jošta, menda bo ta samotar res kaj pojasnil. Zdaj pa le pojdi in vprašaj čez kak teden! Morda je Tomaž res nedolžen, saj sem že slišal večkrat nekaj takega zvoniti. No, le pojdite!« Vera je nekoliko potolažena odšla. Upala je, da bo kmalu dokazano, da ni divji lovec ničesar kriv in kar hitela je v svoje hribe. Ker je bil sodni sluga bolan, je moral ječar Hlebec tiste dni sam dostavljati samotarju poziv, kar mu pač ni preveč dišalo, čeprav je vedel, da bo prejel za to še nekaj dinarjev kot dostavnino. In tako je neko jasnega popoldneva mrmljal možakar sam v hribe, hrkal in mrmral, da mora človek na stara leta tako daleč in še službeno, kar človeku najbolj smrdi, saj je to kar prisiljeno, kakor bi ga kdo poganjal z bičem. Hlebec, ki nikoli ni posebno rad hodil peš, se je zdaj vso pot ustavljal, si brisal znoj in mislil na tisoče stvari. Morda kar je menil, da bo vse narobe, ko se vrne, da bo sodnija stala obrnjena na streho in da ga bo vse pogrešalo. Pri tem se je kar smejal, ko se je spomnil, kako bo vse po njem povprašalo in tarnalo, da ga ni doma. Seveda ni bilo prav nič hudega in nihče ni vprašal za ječarja. Žena je prala pred hišo, a pred hišami je sedel občinski policaj z bridko sabljo v roki, ki ni bila že nabrušena najmanj pet let. Toda sedel je tam in se grdo držal kakor bi že tri dni ničesar ne vzil, čeprav se je že vse jutro nalokal žganjice in je zdaj ždel na stolu kakor prilepljen. Torej policaj Bužar je nadomeščal starega Hlebca, držal v roki ključe zaporov in resno čakal. Ko je nek arestant v celici zazvižgal, ga je kar vrglo kvišku. Stopil je k linici in mu zagrozil s sabljo, češ, da je on novi ječar in da bo zdaj vse strožje ter da mu ne bo peljal lahko uro, če ne bo mahal s svojo pošteno korenčico, naj se je treba obnašati dostojno. Če človek dela pokorno in naj nori šele potem, ko bo spet prost! Ječnik ga je začudeno pogledal. Bil je mlad fant, ki je pijan polomil neko ograjo. Zavrtil je prst na čelu in žvižgal dalje, kar je Bašarja tako razljutilo, da mu je zažugal, da ga bo privezal k zidu tako visoko, da bo stal na samih palcih. Ječnik se mu je zarežal: »Ti policaj neumni, samo bliže mi pridi, pa ti zmeljem kosti, da te bo sama kaša!« Bašarja je naenkrat ves pogum zlezel v pete. Mirno se je vjedel in pričel dremati. Ta čas je stari Hlebec čezal proti puščavnikovi koči. Pod skalo je bil studenec, kjer si je samotar postavil klop. In na to klop se je ječar zdaj vsedel in si privoščil iz studenca požirek vode ter se kar oddahnil: »I kako je voda vendar nekaj dobrega! Tega do danes nisem vedel, pa sem že star dedec! Kar čudil sem se, tako ga je osvežila, saj je jo malokrat pil in je kar pozabil na njene dobrote, dočim je raje stikal po krčmah za znanci, ki so ga napajali, ko si je želel utolažiti žejo. Da, da, alkohol je bil pač zanj vse kaj drugega. A zdaj se je nenadoma ves vnel za čisto studenčnico in najrajši bi ta trenutek postal popoln abstinent. In ko je tako sedel v samoti, se je nenadoma spomnil, da je on sam prav za prav velik norec ker se takole peha po svetu, preživlja in prenaša svojo slabo staro in skrbi za sina, ki se uči že pri tretjem mojstru za čevljarja ter mu dela preglavice, da je že ves siv: »Moj Bog tu pa tak mir in tišina! Voda pred nosom, samo skloniti se, pa si že ugasil žejo! Pa se begaš po svetu in trpiš za prazen nič. Tu je življenje! Tale puščavnik je pravi življenski modrijan! Hm! Tukajle se bo kmalu domislil kar navzeti, saj prav veliko itak noben človek ne ve. Česar pa ne veš, se zlažeš, saj laž v sili ni grešna! Torej se zlažeš, pa ti kmetje naneso vsega, da ti ni treba stradati in se pehati z uživimi vagabundi in drugo sodrgo ter jo zapirati! Kar za puščavnika bi bilo najbolje iti in živeti v tej samoti!« Mahoma je jel obžalovati, da se je oženil, da ni ostal sam, da je sploh kdaj pokusil alkoholno pijačo! Potem je počasi vstal, vzdihnil in jo mahnil proti koči, ki je stala v višini vsa siva in tiha. Ko je Hlebec dospel do kolibe, je lahko potrkal. Nihče se mu ni odzval. Potrkal je močneje, ker pa ni dobil odgovora, je pritisnil na kljuko in skušal odpreti. Vrata so se vdala, a nekaj je branilo, da ni mogel takoj noter. Uprl se je in že se je znašel v kolibi in zastrmel: Na tleh je ležal puščavnik bled in tih s široko zaprtimi očmi, v desnici je držal leseno razpelo, a v levici svinčnik, kakor bi hotel zadnjo minuto nekaj zapisati. Ječar se je nagnil nad njim in takoj spoznal, da mora biti puščavnik že gotovo več ur mrtev, saj je bil popolnoma trd. Ječar se je ozrl po koči. Kaj če je v njej kako premoženje, kakšno skrito bogastvo, saj je mnogo ljudi skrivaj in očitno prihajalo k njemu in vsak mu je kaj prinesel. Tedaj se je Hlebec spomnil na puščavnikovo tajno moč in že ga je prijelo, da bi jo kar odkril. Pa mu je pogled slučajno obtičal na stolu, kjer je stala trebušasta polna zelenka. In stari ječar, ki je še pred nekaj minutami obžaloval, da je kdaj sploh pokusil kapljico vina, je mahoma oživel: »Vino, kaj če je v zelenki vino?« in že je na vse drugo pozabil, še na strah. Odprl je steklenico in poduhal. Obraz mu je kar zasijal samega blaženstva, pohlepno je obrnil rob steklenice in jo nagel ter globoko goltnil. »Blagoslovljen bodi sveti starček,« so mu šepnile ustnice, ko se je trenutno oddahnil in spet nagnil zelenko. Ko je bila že prazna, se je naposled vsedel k mizi, vzel iz žepa kos papirja in svinčnik ter zapisal: Zapisnik ki sem ga sestavil na licu mesta v koči čudakega samotarja Jošta, na hribu Hrastovici, dne 5. junija letos. Priče ni nobene navzoče razen mene samega, ki to pišem in sem zapriseženi državni organ ter imam kot tak zato tudi postavno pravico. Ko sem danes popoldne prišel v Hrastovico, sem se nekaj minut zamudil pri studencu, ki teče kakih deset metrov globlje pod kočo. Posledil sem, da sem se oddahnil od težke, naporne hoje, nakar sem vstopil okrepčan s čisto studenčnico. Trhla smrekova vrata so se le nerada vdala. Takoj sem ugotovil, da mi je zapiral vstop samotar sam s svojima lastnima nogama, saj je ležal mrtev sredi izbe in tiščal vrata. Puščavnik Jošt je klican na pričo na sodnijo. Zdaj ugotavljam, da se to ne more zgoditi, ker je prvič mrtev, a drugič mu kot mrtvemu sploh ne morem dostaviti vabila in mu dopovedati, da mora na sodišče. Po svoji vesti in vednosti uradno potrjujem, da sem ga tudi pregledal, a da nisem našel na njem nobenega znaka kakšne sile, ter je najbrž umrl zadet od kapi. Ko sem pregledal njegovo kolibo, želeč najti kakšne vredne predmete, da bi jih izročil sodišču v hrambo, izjavljam, da sem našel le dve krpi, skromno siromašno posteljo s slamico, mizo in dva stola ter prazno zelenko, s katero si je mož najbrž nosil vodo iz studenca. Pisano na Hrastovici, dne 5. junija 1935. Ježa Hlebec, lastnoročno, zapriseženi sodni organ. ==7.== Na Hmeljniku je služil za lovskega čuvaja Andrej, ki je bil dvojček ubitega Bernarda Peča. Tudi on je zvedel, da je brata umoril Tomaž, a nikoli ni mogel naleteti nanj. Divji lovec se ga je pač izogibal kakor gada, saj je vedel, da mu s samo besedo pač ne more dokazati, da ni krivec. Andrej je često vprašal tega ali onega po njem, pa so mu ga le tajili, a nekateri, ki so bili prepričani o njegovi nedolžnosti, so se kar očitno zavzeli zanj. Poteklo je že nekaj let po Bernardovi smrti. Brat Andrej, ki je bil spočetka prepričan, da bo rano prebolel, je začuden spoznal, da svojega brata ne more pozabiti. Pogrešal ga je kakor prve dni po smrti, kar ni bilo čudno, saj ni nista bila samo brata telesno tudi najboljša prijatelja. Poleg tega sta si bila dvojčka in sta bila še posebno navezana drug na drugega. Ko je Bernard umrl, je Andrej očitno žaloval. Bilo mu je tako hudo, da je kar opešal in zbolel. Kasneje, ko je nekoliko okreval, je sicer za kak dan utajil lastno bolečino, ki pa je potem tem izraziteje in silneje udarila na dan ter ga strpila, saj mu je bilo, da je umrl del njega samega in bolj mu je še in še razjedala srce. Potem se je večkrat spomnil, da bi poiskal morilca in ga ubil kakor je on Bernarda. Zavedel se je, da bi bil potem zaprt in ob službo. Spomnil se je na svojo ubogo mater, ki bi bila zblaznela, da bi se ne njemu kaj hudega pripetilo. In premagal se je, čeprav si je vedno mislil, da bi laže trpel, če bi se maščeval nad ubijalcem svojega brata. Ko pa je vedno in vedno slišal, da je Tomaž nedolžen, da se hoče dotakniti človeka in da se ni hotel dotakniti človeka in da se je tudi sam nekoliko podvomil toda samo včasih. Kadar se ni mogel več brzdati, je zaškripal zobmi in zažugal v zrak: »Vendar ga poiščem in se znesem nad njim!« Pa je spet zagledal pred njim obraz bledne matere in spet je opustil maščevalne misli. Vedel pa je in tega se je bal, da bo segel po orožju, če mu pomaga gol slučaj in mu privede Tomaža pred oči. Postal je vedno bolj samoten in žalosten. Vrši je svoje dolžnosti, a ob enem je jel bolj in bolj poizvedovati za Tomažem. »Če ne drugega, naj izprašam ga. Morda res ni sam kriv in ima sokrivce. Toda, kdo naj ubije brata če ne on, ki je divji lovec?« In tako se je boril z mislijo na umor, z mislijo na svojo sivo staro mater in z lastnimi predsodki in vestjo, ki mu je vedno branila, naj ne ubija. Nekega dne je prišel blizu oglarjeve koče, kjer je stari Jeriša zakopal novo kopo. Čuvaj je zagledal pred seboj Vero. Kako krasna je bila in kako ji je prilegla! Takoj je začutil do nje tiho naklonjenost. Poleg nje je stal mlad krepak junak, s katerim je mladenka zaupno kramljala. »Saj me menda poznate? Hmeljniški čuvaj Andrej sem,« se je predstavil oglarju in ga takoj hudomušno vprašal, kdo je mladenič, ki govori z Vero, ki je menda njegova hči. »Da, da gospod, to je moja hči Vera, a oni korenjak je…« Oglar je umolknil. Spomnil se je, da ne sme izdati Tomaža, saj je vendar čuvaj umorjenega Bernarda. Toda bilo je prepozno. Čuvaj je takoj spoznal starečevo zadrego in spreletelo ga je divje veselje in strašen srd. V hipnem navalu razburjenja je pozabil na milo obličje svoje matere. Pograbil je oglarja za rame in zakričal: »To je tisti Tomaž, kajne, kar priznajte!« Lovec ga je čul in sam odgovoril: »Da, da, jaz sem Tomaž, kaj je novega gospod?« Čuvaj je nameril puško hitro kakor blisk in ustrelil vanj. Toda isti hip je priskočil tudi oglar in mu puško zbil, da je strel zletel visoko v zrak: »Ali ste ob pamet,« se je zadrl Jeriša, medtem ko je strel še odmeval po gozdu. »Čemu streljate v nedolžnega človeka? Zdaj šele vem, da ga res smrtno umora. Bodite vendar pametni!« »Ubil mi je brata!« »Seveda, prav kakor jaz! Pravega ubijalca imate vendar v ječi, kakor vsi govorite! Vrba je krivec, saj je bil tudi svojega ženo!« Tomaž je obstal na mestu miren in bled. Roki je držal prekrižani na prsih, ko se mu je čuvaj približal. Ni se premaknil, le njegovo oko je dobilo jedek blesk, punčice so se zaostrile, dokler ni bil že levim komolcem naslonjen na puško in je čakal. Čuvaj je zakričal: »Puško semke!« Tomaž je malomarno odvrnil: »Nikomer ne škodujem z njo. Toda ta ni je edino orodje, zato je vam pač ne morem dati.« »Aretiram vas!« Tomaž se ni premaknil in je komaj slišno nadaljeval: »Ne bom se z vami prepiral ne pretepal, saj vem, da govori iz vas mržnja in sovraštvo, ker ne verujete v mojo nedolžnost. Povejte sodniku, naj dovoli nekoliko peči ciganu Vrbi, pa vam bo kmalu povedal, kdo je morilec. To nesramnik je ubil lastno ženo, zanetil Jernejevo kočo in ubil vašega brata. Zdaj bi rad ta umor navesil meni, ker se boji, da bi nazadnje ne zabingljal.« »Če si nedolžen, se javi sodnikom! Kaj pa potopaš tod okoli in slepariš?« Tomaž je zardel in se proseče ozrl v Vero, skomignil z rameni, vrgel puško preko ramena, rekel komaj slišno »Zbogom« in že je izginil med drevjem. »Zakaj ga nisem ubil?« je hripavo kriknil Andrej. »Veseli bodite in Boga zahvalite, da niste umorili nedolžnega,« je spet povzel Jeriša. Vera je bila bleda. Tiho je gledala za odhajajočim, kakor bi si ga želela nazaj. Čestokrat in tudi zdaj, jo je obšla žalostna misel, da je izvoljenca zapuščala in ga ne bo nikoli več videla, saj je bil v vedni nevarnosti. In ta misel ji je delala skrbi in nemir, da niti spati ni več mogla kakor prej. »Vidva se pa nekam dobro razumeta?« je dejal nenadoma Andrej Veri, ki je kar zardela in se obrnila proč. Potem je hotel v kočo, pa ga je ustavil oče: »Ostani nekoliko, da ne bo rekel gospod kakšni rovtarji smo, da ga pustimo kar samega.« Mladenka je otožno pogledala čuvaja. Njene oči so govorile naj si so usta molčala. In te oči so ga izpraševale in se čudile, kako je mogel tako nenadoma priti in streljati na njenega izvoljenca in kako jo more zdaj tako brezobzirno izpraševati. Andrej je takoj spoznal, da je ustrelil kozla in je tudi sam rahlo zardel. Spustil se je na klop pred kočo in si obrisal znojni obraz ter se nekam opravičeval: »Ni čudno, če je človek razburjen. Bratove smrti ne morem in ne morem pozabiti ter je ne bom nikoli pozabil! Preveč brat mi je bil, da bi kdaj mogel preko tega.« Mladenki se je zdaj lovec skoraj zasmilil. Res je streljal na Tomaža, toda bil je prepričan, da je on morilec. Kar vesela je bila, tudi zavoljo Andreja, da ni zadel njenega fanta. Tedaj se je oglasila iz koče Jernejeva mati, ki ji je oglar povedal, kdo je zunaj: »Eh, gospod čisti morilec je pod ključem! Dajte no vi sami tisto stvar pobrskati! Morda bo le priznal, da bo vsaj ta bedni mladenec rešen težke sumnje.« Zakašljala je in utihnila. Lovski čuvaj se je zahahljal: »Ali ste tako vsi prepričani, da je tako nedolžen?« »Da vsi smo prepričani, ker tudi dobro vemo, da je nedolžen,« sta odvrnili mati in hči hkrati. Mladenič se je zazrl v ljubko obličje Vere in tesno mu je postalo pri srcu. Prvič jo je videl, pa mu je bila že všeč in kar čutil je, kako mu je draga. Rad bi pričel z njo daljši pogovor, pa ni mogel najti ničesar, o čemer bi govoril. Kadar se je ozrl, je videl pred seboj nekaj zaprtega, molčečega, da ni mogel najti besede, za katero je stikal. Zaman se je trudil in si dopovedoval, da je to pač samo preprosta oglarjeva hčerka, da mu ni treba iskati izrazov, ne gledati na besede. Tudi najpreprostejšega izraza mu je hipoma zmanjkalo, da se je potihoma jezil sam s seboj, a pomagati si vendarle ni mogel. Vera je odšla z očetom h kopi, lovec je obsedel in pričel govoriti z Agato, ki je počasi in stokajoča pripovedovala iz postelje, da Tomaž res rad vidi Vero, da pa pač ni upanja za kako ljubezen in bi bilo od Vere neumno misliti nanj, saj nima niti kam položiti glavo, niti kosa kruha nima, s katerim bi lahko razpolagal in živel družino. Nekaj časa je še posedel, a potem se je dvignil in Agato pozdravil. Počasi je sama prilezla iz koče, da si ogleda prijaznega gospoda. Bil ji je všeč in povabila ga je, naj se še spet kmalu oglasi kaj pri njih. ==8.== »Danes je bil spet tukaj hmeljniški čuvaj!« blati je izrekla te besede in se ozrla v Vero, ki je pravkar prisopihala iz doline. Oče je puhal goste oblake dima in molčal pred se ter čakal, kaj bo hčerka odvrnila. Mladenka pa je molčala. Mati je nadaljevala: »Hčerka moja, sama veš, kakšni reveži smo. Hmeljniški lovec nam bo rad pomagal, samo če ti hočeš. Poroči ga! Gospa postaneš. Pa še za nas bo dobro poskrbljeno. Obljubil nam je službo v gradu. Češ da bo govoril za očeta, da ga sprejmejo pri graščini za čuvaja na žagi, kjer bomo imeli v gospodarski hiši lepo stanovanje in se nam bo bolje godilo. Ker je ta mladi Andrej tudi za nekakšnega oskrbnika, sem prepričana, da lahko to stori.« Tedaj se je oglasil oče: »Saj nič ne rečem! Rad imam Tomaža, toda povej mi vendar, kaj bo z njim? Njegova zadeva se vleče kakor jara kača, nikjer ni konca! Še vedno je osumljen umora in osumljen bo do svoje smrti, kajti jaz ne smem nastopiti, ker mi je cigan zavezal jezik z besedo, le misli mojo, da jo slučajno izlašal. Tomaž je revež, meni se smili, toda na zakon z njim pač ne moreš misliti. Čudim se pa, da je mogel on, ki je uvideven in pameten človek sploh pričeti ljubimkanje s teboj!« »Oče, pošten je in dostojen! Ljubezen pa ne vpraša, kako se bo dalo živeti, čeprav bi morda morala. Sama ne vem, kako je do tega prišlo, toda rada se imava in nikoli na Boga zapustila drug drugega, nikoli ne!« Oče je nejevoljno zakašljal: »Vsi bomo preskrbljeni, če se odločiš za tvoja. Prikupit in priden človek je ter povsod priljubljen. Bodi vendar pametna in premisli si!« Mladenka se je zazrla čez plan v zahajajoče sonce. Zahajajoča zarja in se razlivala okoli ter potopila v svojo rdečico nizko oglarško kočo. Mati je vzdihnila: »Vem, da ne bom dolgo, dobro čutim. Rada bi pa imela zadnje dni lepše, brezskrbneje! Kako bi se veselo oddahnila, če bi bila vedela, da se otroci ne boste tako pobijali in stradali kot sva midva. Drugi so zdaj v vasi, Tomažek se uči za čevljarja, Tone je pri krojaču, najmlajši trije pa bodo še vedno očetu na ramah.« Ali bi ne bilo prijetno, če bi se tudi oče nekoliko otresel svojih skrbi? Mladenka je tiho vstala vsa bleda v obraz. Počasi je odšla po stezi svojemu dragemu nasproti. Ko je prisopel po stezi Tomaž in našel Vero vso razburjeno in žalostno, jo je zaskrbljen vprašal, kaj ji je. Odločno ga je pogledala in potem hipoma izbruhnila v jok. »Povedi se vendar, duša moja, in povej, kaj te je zgodilo!« jo je milo in z ljubečim pogledom vabil. Dekle se ni več zadrževala. Vse mu je povedala, kako se mora že sedaj česa vsega bati, ker jo straši bodoči čas hmeljniškega čuvaja. Češ da z njim, s Tomažem, tako ali tako nikoli ne bo šlo skupaj, da nima ničesar, da sta skupaj, saj se ne bosta mogla poročiti, če tudi se odkrije, da je on nedolžen. Mladenič se je hripavo zasmejal: »Rad te imam in prepričan sem, da bom danes ali jutri prost in sposoben za nadaljnje! Siliti se ne smem in ne morem, da me čakaš. Ljubezen mora pač biti iz prostega srca požrtvovalna in silna, če je resnična. Če pa ni tako globoka, potem je za naju oba bolje, da se vse prej konča!« »Ne, ne! Nikoli te ne zapustim! Raje postanem oglarica, bova že živela, kakor so živeli drugi, sicer se ti morda posreči, da dobiš kako drugo službo, saj si vajen vsakega dela!« Pogledal jo je po kostanjevih laseh in ji ljubeče odvrnil: »Dobro! Potem storim, kar sem že neštetokrat nameraval. Misel na te mi bo dala moč! Jutri se javim sodniku, da me zapre. Takoj hočem, da se vse razčisti! Zagovarjati se hočem in mora se izkazati, da nisem kriv!« »Nikdar, mila moja, potem te ne bom lepo videla!« je zaprosila Vera in mu stisnila roko. »Ne, ne! Dovolj dolgo sem okleval. Samemu sebi se že dozdevam slaboten. Moram si priboriti svobodo in tebe, ki si moja sreča in ljubezen! Obišči včasih mojo mater in potolaži jo. Kadar pa moreš, pridi v mesto in vprašaj na sodniji, kako je z menoj. Pa pridi mi! Če me bodo vlekli v Ljubljano, pridi tja za menoj, saj bom tam najbrž čakal na sodbo. Če enkrat prideš, te morda puste, da me obiščeš, saj sodniki niso slabi ljudje. Tudi pisal ti bom!« Počasi sta odšla skupaj v hrib proti skalam. Kamnite stene so se odbijale gladke in svetle kakor velikansko zrcalo stopališče. In bilo jima je, da je to stopnišče pot njunega življenja, po kateri bosta strmo počasi vedno više in više, dokler ne dosežeta sončne svetlobe in prihodnosti, da zaživita veliko resnično ljubezen. ==9.== Okrajni sodnik je začudeno gledal, ko mu je ječar Hlebec sporočil, da je tisti večer prišel v sodnijo mlad krepak fant s hribov in vprašal zanj. Ker ga je on zavrnil, češ da tak čas gospoda sodnika pač ni v uradu, se je mladenec starcu potožil, da je zaprt, češ da on ni nihče drug kakor zloglasni Tomaž, ki je že zdavnaj osumljen, da je umoril hmeljniškega čuvaja, da pa zdaj hoče, da se stvar enkrat razčisti in se dokaže njegova nedolžnost. Ječar je to sodniku počasi pripovedoval, nekoliko in se hotel pohvaliti, kako spretno je potem takoj zgrabil ubežnika, da bi si človek ne premislil in ne pobegnil spet nazaj v prostost. Sodnik je zamahnil z roko: »Preljubi moj Hlebec, o vašem junaštvu raje molčite, saj ga vendar poznamo! Tudi o tem fantu sem že slišal. No, prepričan sem, da so se vam pred njim hlače tresle, ko ste zvedeli, kdo je, seveda ste ga zaprli, toda ne, ker vas je sam silil, da ga zaprete, saj bi sicer ne prišel.« Ječar je zdrsnil z brki in napihoval lica, kot bi hotel odpihniti z obraza nadležno muho. Ugovarjati si pa med ni upal, kajti svojega predstojnika je gledal kakor boga in zelo ga je čislal. Sodnik je pogledal na mizo, kjer je ležal kup pisem in druga pošta ter dejal: »Potrpte nekoliko, da pregledam današnjo pošto! Potem mi pa kar takoj mladeniča privedite, kajti sam sem radoveden nanj!« Ječar se je ponižno poklonil in čakal. Sodnik se je ves zamaknil v pošto pred seboj. Ko je prečital dve svoji zasebni pismi, se je zagledal v pisanje, ki ga je prejel z deželnega sodišča. Oči so se mu kar vesele v črke, ko je čital, in lahen dobrodošel nasmeh mu je spreletel obraz. Potem je pogledal Hlebca in mu veselo zaklical: »Zdaj pa kar sem z vašim razbojnikom! Ušesa jih mu bomo pošteno kožo, če jo sploh še kaj ima, saj se je dovolj dolgo potepal po planinah, in čudno, da ni šel že po zlu, ko so ga orožniki lovili bolj kot lovci planinskega jelena!« Stari služabnik je začudeno pogledal svojega višjega. Kako je nenadoma postal vesel! Pa ja ne namerava spet koga oprostiti? E, ta sodnik je bil predober, mnogo predober po njegovem mnenju, saj je tako rad izrekel oprostilno sodbo. Da, če bi bil on Hlebec sodnik, bi bilo pač vse drugače in vsako opoldne, kadar je bil kateri oproščen, se je jezil napram svoji starki: »Danes smo spet enega oprostili! No, če bi bilo po moje, bi bil fant sedel, da bi bil kar trpel! Ampak sodniki! Saj se ne moreš z njim pomeniti in zediniti!« Starka se mu je smejala, saj je imel navado, da je govoril v prvi osebi množine, prav kot bi bil tudi on sodnik in bi imel besedo pri vsaki sodbi. Da, da! Bog ve, kaj roji zdajle sodniku po glavi, ker se tako dobrohotno smeje? Menda vendar ne bo tega divjaka s hribov izpustil? E, to ne, saj je pač vesel, da ga je tako lahko dobil na sodnijo. No, če bo kmalu videlo kaj in kako! In staro se je zasukal strumno na peti in hotel oditi po Tomaža, pa se je že premislil, ker se je komaj prestopil. Obrnil se je, skremžil obraz in boječe omenil: »Da, da, tega razbojnika hočete, kajne gospod sodnik, saj sem pa varen pred njim?« Sodnik se je zahahljal, da se mu je stresel obraz, a potem je ječarja kar nahrulil: »Zakaj pa imate tako službo, če se bojite? Pravkar se je nekaj repenčil in se hvalil, kakšen junak da ste in kako ste hitro spravili tega rokomavha pod ključ, zdaj se pa nekaj otepate in se ga menda res bojite?« Ječar se je spet okrenil in s kislim obrazom odkorakal proti vratom. Sodniku se je možakar hipoma zasmilil in ustavil ga je ter dejal: »Le nič se bat, ne bojte! Sam je prišel in pač ne bo nikomur storil žalega! Sami lahko sklepate, da ni nevaren, sicer bi se pač ne bil oglasil prostovoljno na sodišču.« Hlebec je pokimal in že je odbrzel s ključi po stopnicah v pritličje, kjer so bile ječe. Najprej je pogledal pri Tomažu skozi linico in pozvignil z brki, a potem se je oglasil, še preden je odklenil vrata: »Gospod sodnik je zelo dober in tebi naklonjen! Poslej takoj pa bo zaslišal. Dejal bi, da je danes posebno dobre volje in to ni slabo zate. Le glej, da se izkažeš!« Potem je zaropotil ključ v vratih in Hlebec je že stal pred mladenčem, ki je skočil isti hip pokonci, da ga je kar vse strah in je ječar plašno pogledal okoli sebe. Počasi sta odkorakala po stopnicah in kmalu se je Tomaž znašel pred sodnikom. Ko je sodnik zagledal mladega osumljenca, je takoj vstal, mu prijazno odzdravil ter začel nemirno tekati po sobi in govoriti: »Kaj človek božji, kaj vendar počenjate? Koliko dela smo imeli zavoljo tebe, koliko potem in dopisovanja in vendar je bilo vse skupaj popolnoma nepotrebno! Zakaj se vendar nisi sam oglasil že prej?« »Po pravici povedano, neumno se mi je zdelo hoditi na sodnijo, ker sem nedolžen in pa bal sem se za svojo prostost,« je odvrnil fant in se zagledal v prijazni sodnikov obraz. »Seveda, vse je res. Morda bi ti res ne koristilo preveč, če bi bil prej prišel, kajti vsi dokazi so bili proti tebi. Ampak zdaj, zdaj je vse drugače! Da ti po pravici povem, mislil si kdo bi se bil z menoj domenil, da prideš še kaj malega!« »Kako to mislite, gospod sodnik?« V mladenčevih očeh je sijalo upanje in strah. Sodnik se je mirno vsedel in pričel osumljencu razlagati, da je pravkar prispelo iz Ljubljane zanimivo pisanje. Vrba se je namreč sam razvil v ječi obvestiti. Menda ga je pekla vest ali kaj, da je pred svojim pobegom samomorom priznal sodnikom, da je bil hmeljniškega čuvaja, katerega je udaril s kolom po glavi, da se je takoj onesvestil, a nato ga je še tolikokrat, dokler ni obležal mrtev. Ko je to izpovedal, je omenil sodniku, da mu je v ječi preveč dolgač, da pogreša svojo svobodo in da čuti v sebi kaj jetnike, kakor kakšnega zraka, ki ga je vajen in prostosti. Ker se je sodniku zdelo vse njegovo obnašanje nekako sumljivo, je naročil paznikom, da ga ne smejo spustiti izpred oči. In cigana si je res na mah spomnil raztrgati okove pesove, jih zvezal in se nanje obesil. Pa ga je paznik pravočasno rešil in zdaj čaka spet na svojo novo razpravo in na sodbo, ki bo kmalu. Tomaž se je medtem vse bolj veselil in se vedno bolj utrjeval pri svoji trditvi, da je res nedolžen. Obupal je nad lastnim življenjem, ker kot prost, naj ga brž sodijo in obsodijo, pa četudi na vešala, saj v ječi ne more več strpeti. Sodnik je umolknil in se ozrl v mladenča pred seboj. Tomaž je stal tam miren in nekoliko zardel v obraz. V njegovih očeh je sijalo veselje. Sodnik je dokončal: »No vidiš, da si res nedolžen! Zdaj te bomo pa kmalu morali zaslišati na priči. Pa zaradi divjega lova bo tudi malo trdo šlo. No, preživljati si se moral z delom, to je še tudi res. Najbolje, da se čez kak teden sam oglasiš, da te zaslišimo.« Tomaž je še vedno stal nepremično. »Zdaj pa kar lahko greš, prost si!« je omenil sodnik. Fant se je zganil: »Prav lepa vam hvala, gospod sodnik. Toda, kaj pa orožniki? Če me srečajo, mi pač ne bodo verjeli, da sem bil pri vas in ste me kar lepo poslali domov. Spet me pripeljejo k vam ali bodo pa streljali za menoj. Če me vidijo.« »Jaz jim bom takoj pisal, kako in kaj. No, čakaj, da boš brez skrbi! Potrdilo ti dam, da si prost, da nisi več osumljen umora in da naj te pustijo v miru, pa ga pokaži orožnikom, če te bodo slučajno ustavljali.« In že je dobil list papirja s sodnim pečatom in sodnikovim podpisom ter zadovoljno odšel. Na stopnicah je naletel na starega Hlebca, ki so je kislo zapelil, ko ga je zagledal: »I saj sem vedel, da mi boš ušel, pa bi te vendarle rad malo prebutal!« »I zakaj pa?« je hrknil mladenec in mu pogledal prav pod nos. A je starcu takoj izginil ves pogum v hlače, ker je kar plašno odhitel. Tomaž se je zahahljal za njim. Fant se je smejal vso dolgo pot skozi mesto. Ko je prišel v polje, je veselo zavriskal, a preden se je napotil v hrib, je zavriskal, da je odjeknilo daleč naokoli. Ko je prišel tja v hrib, ga je nenadoma zagnalo, da se je kar pognal vkreber k nji, k Veri ga je sililo, samo da ji čimprej pove, da je rešen svojega večletnega bremena in da zdaj prosto diha in upa na bodočnost. Ko se je približal Jeriševi koči, je začul na klopi pred njo glasno govorjenje. Obstal je med drevjem in opazoval ljudi, ki so tam sedeli. Takoj je spoznal hmeljniškega čuvaja in še nekega njegovega tovariša, ki sta v novih lovskih glavično obudla svojega izvoljenca. Zabolelo ga je pri srcu. Visavnika je stala proti koči na stopnicah in molčala. Oče in mati sta ji nagovarjala in jokala tiho, a srce se ji je vse bolj trdno vezalo k voljenemu sinu. »Torej se je vrnil v kočo, ti Andrej pravi,« je dejal oče in pokazal na drevje. »Pa je spet našel v njem svoj mir in upanje?« »In zakaj je to prišel, ta lovec odkrito,« je vprašala mati in se z njima pogovarjala še naprej. »Ali se je hotel vrniti v življenje in začeti znova?« A zdaj se je že vse vrtelo in ga je zaneslo. Za hip ga je obšla tiha sreča, da se je vrnil in zbližal z njimi. Potem se je takoj zgrudil na tla. »Ali so morda to znaki, pa nič ne morem? Kaj pomenijo vse pripovedovanja in slutnje?« Ko sta se znova zbrala, je Tomaž prestopil prag in jih vprašal, kako da govorijo pri njegovi odsotnosti. »Kaj naj rečem,« mu je šepnila mati, »Andreja so že ujeli in ga privedli, govori, da si ti kriv.« »Oče, moja jeza je branila se Tomaža,« »Ostani,« je dejal oče. »Ali si prišel pošteno domov z namenom?« »Drugi so mi to svetovali.« Mladenec se je obrnil. Dejal je: »Danes mi je to pokazala tudi sodnija. Spoznali so, da sem nedolžen in da je pravi krivec Vrba.« Materina žalost se je umirila, oči so se ji zasvetile. »Kaj je vendar s teboj?« »Pomiri se, ljubljenka moja! Vse je dobro! Na sodniji sem lepo opravil. Prav ta del je Vrba sam priznal uboj čuvaja, a hmeljniški Andrej mi je že pred petimi minutami obljubil, da dobim službo.« »Ali je mogoče? Potem bo vse dobro!« Nato pa je zakrila obraz z rokama in krčevito zahlipala. »In zakaj vendar jokaš?« Zdaj mu je šele povedala, kako je bil oče hud, ker ni hotela dati Andreju besede. Zapodil jo je z doma, češ naj gre kar spet služit, saj je uničila svojo in vso srečo. »Pa pojdeš za ta čas k moji materi,« In odšla sta nazaj v dolino. Tomaževa mati je bila mladenke vesela. Ko ji je sin vse povedal, je bila ganjena, da sploh ni mogla govoriti. Potem so sklenili, da pojde mladenec v službo k sosedovim, a Vera ostane pri materi, dokler se ne poročita. ==10.== Potovka Mreča je šla počasi skozi vas. Njeno dolgo življenje nosi je njeno telo po zraku, drobne sive oči so komaj gledale izza gub, zgubano obličje je podrhtevalo, ko je s kosom belega kruha v roki stopala vsa majhna ter na eno nogo šepala počasi dalje. Njene oči so iskale in klicale. Naposled je vendarle srečala kajžarico Rezo, ji pokimala ter se ustavila: »Dolgo časa nisem videla, ej, koliko jih je!« Reza, zajetna visoka kmetica, se je ustavila, dvignila z jezikom, pokazala svoje brezzobe čeljusti, si pogladila z roko svoj široki, tesni obraz in vprašala: »I kaj pa je vendar novega, Mreča? Boš povedala, saj, veš, da rada slišim!« Mreča je najprej hotela pohvaliti samo sebe, nato je s pogledom pogladila kos belega kruha, ki ga je držala v roki in omenila: »Poglej, kakšen lep beli kruhek imam. Da, pri nas je vse drugače, kot doma! Ne manjka se ga! Iz Amerike mi pošilja sestra ali koliko jih sama zasluži, ko nosi ljudem drobnarije in pisma na pošto ter jih prinaša v vas. Da, če pri nas je res dobro življenje, da malokje tako!« Reza je postala nestrpna: »Prideš, Mreča, naj vem, da si na konju! Toda ne vstajaj se na visokem nosu! Menda si mi slika povedati nekaj drugega? Na, le brž s besedo na dan!« »Nepokorščnost, nepokorščnost! Čakaj, da se oddahnem in vse povem, saj menda ne greš vodit Tisto Vero, veš, tista oglarjeva s hriba, saj veš, tista črna uboga!« »I, saj ima še čas!« »No, pusti me do izgovoriti! Veš, Vero sta starša zapodila od doma. Pri Jerihu, no, saj veš, da tista črna koča kot brlog stoji, tam pri Jerihu so jo hranili tisti čuvaj s Hmeljnikom, pa ga potem nenadoma ni več. Ampak nazadnje je pa le imela prav, da je ostala zvesta svojemu Tomažu, saj je fant že skoraj prišel prav. Samo nezgode so se mu nakopičile in bo še kar nekaj časa moral trpeti.« »Kaj ne poveš, Mreča? To je pa res velika novica. In, da si sama bila tam in videla in bi lahko povedala kakšno dobro delo, naj bo ali slabost!« Mreča je hitro stopila naprej in nadaljevala: »Zdaj lahko naš gospod hmeljniški človek vidi in konec, da se ne more več razdirati po svetu in misliti, da mu bo vse po volji.« »No, no, se bo že še izboljšalo, saj se ji bolezen vleče in menda se ji bo še. Tomaž bo zdaj bliže popravil in podaljšal. Na Jerihovem bo pa tudi vse spremenjeno. Tomažek je že pod vrhom in namerava tisto ogljarsko bajto podreti in si sezidati res dom, da bo tudi na starost prostor. Ta fant se je tako priučil gospodarjenja, da ga je vesel za premetana kova in mu dobro plačuje. Vidiš, vse se izpreminja! In zdaj bo Vera gospa, ne pa hlapčevka. Pravijo, da je mladi graščak tako vešč, da jo hoče za prijateljico.« »Daj, bodi! Mreča! To je pa bosa!« »I, pa ne! Prodam kot kupim in amen! Pa zbogom!« Mreča je bila takoj užaljena, a Rezi se je mudilo novico raznesti po vasi. Ko je bila potovka že zunaj vasi, je beli kruh skrbno zavila v ruto ter ga spravila v cekar, iz katerega je vzela kos ajdovega. Ki ga je pričela drobiti kakor za stavo: »Da, da, takole se človek zatajuje in se kaže pred ljudmi bogatejšega, samo da ga bolj spoštujejo! Beli kruhek imam tu, da ga kažem, saj je že suh in trd, da boli, a črnega pa uživam in še vesela sem, da ga imam!« Krenila je in hitela počasi v hrib. Mreča ni vedela, da sta jo že zdavnaj prehitela Tomaž in Vera, ki sta jo po bližnici mahala k Jerihovim. Ko sta prišla do koče, sta se oba prestrašila. V koči je stal stari Jerih in držal v roki svečo. Agata je umirala. Ko je zagledala hčer in njenega ženina, se je nasmehnila: »Jaz vaju vedno ljubila. Res sem omagala, da bi se pobrigala za vaju. Andreja, tvoja Tomaža sem imela rada. Na, zdaj sem srečna, ko je umrla! Samo da sta prišla.« Trenutek je presvetlila in globoko segla po sapo. »Nisem vedela, da me bo voščnica uničila, pa me bo vendarle. Zdaj ste vsi končno dobili, poskrbljeni in jaz lahko grem. Morda sem bila pa dotlej še vsem potrebna, kajti mati drži družino skupaj. Zdaj bo drugače. Bodite srečni in radi se imejte kot sem jaz vas imela. In ti božji divji lovec, ki si begal dan in noč okrog. Tudi ti bodi srečen. Zdaj se spočij v življenju, a jaz se bom v smrti. Verim, da se boš oddahnil, ker si rešen težavnih skrbi in slabih imen kakor pravijo. Novo življenje vaju čaka in Bog naj vaju blagoslovi!« Starka je s pogledom objela svojega moža. Sveča v roki se mu je tresla, debele solze so mu kapljale v sivkasto brado. Trudoma se mu je nasmehnila: »Janez, moj Janez, misli na me in kadar boš užival košček sreče, se spomni tudi na mene. Revna sva bila vse življenje in vendarle tudi srečna, saj nama je v tej koči oglarški koti cvetela ljubezen, ki je najlepše, kar sem more življenje dati! Janez, moj Janez, zbogom!« Dvignila se je nekoliko in ko je padla mrtva na ležišče. Ogljar je medtem se stisnil svečo v roke, tekel in objel svojo Agato ter jo še enkrat poljubil na ohlajene ustnice. Ko jo je spustil, je bila mrtva. ==KONEC== Cigan Vrba je umrl v jetniški bolnišnici. Dobro je hitro jetiško in pokopali so ga kar doma. Hmeljniški čuvaj Andrej je našel kmalu svojo izvoljenko. Poročil je Mežičkovo hčerko Mišo. Ker je Mežiček rad prirejal veselice na vasi, je napravil sam za svoje stražnike. Miša in Verin svatba sta bila kar skupaj, saj njen Andrej ni mogel prehvaliti svojega junaškega tovariša Tomaža. Med svati je bil tudi Jernej. Bil je vedno mrk in resen. Vsi so upali, da bo poročil krepko dekle Teklo, pa se ni nič menil za njo. Tudi je prav imel, kaj se je naenkrat pričel bolj brigati za mladenka mladi Mešičkov Filip sam. Ko je prišel iz Italije, je postal resnejši in materi je dejal, da bo dekle kar poročil. Oče se sicer gostilna, ko pa je videl, da je sin ugnan, se je dal. Ogljar Jernej je naposled ostal sam v svoji koči, saj so se Jeriševci vsi preselili v dolino k Tomaževi materi, a stari Jaka je prav tisto leto dogorel za vedno. In tako je Jernej kuhal oglje tostran gore sam. Čas ga je zasulo tudi na planine, kjer je pohajal kar več ur in premišljeval. Vesel je bil samote in vedno bolj čudno je postajal. V dolino je malokdaj zašel. Kadar pa je obiskal svoje prijatelje, se je z njimi res poveselil in se rad pogovarjal. Šele tedaj je postal zgovoren in je kaj povedal. To je bilo pa redko, komaj dvakrat na leto. In tedaj je pripovedoval o svojih samotnih urah v gozdu in na planinah, o lepoti in skrivnosti prirode, ki jo je vedno bolj ljubil in čutil v njo vedno bliže globlje. Njegova duša je bila pač vedno bliže naravi, brez katere sploh ni več mogel živeti. Vedno bolj se tali zglede v njene čare in duša mu je postajala vedno bolj svobodna in sproščena kakor mogočna planinska ptica, ki čuti v naravi vso silo svoje prostosti in moči. Kakor so bili drugi srečni ker so se poročili, tako je njemu ni bilo nič manj. Da je ostal sam, skromen kakor je bil, je imel tako slabe potrebe, da je v sebi v objemu prirode lahko zatrl še tiste drobne potrebe po družbi. V svoji samoti, v lepih planinah in tihih nočeh je našel silo novega, bogatega življenja! bbelc59aetol0qhu1yi93l19fh6og8x Vinske gorice 0 41745 223868 2026-04-21T15:37:09Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: » =Prvi del.= ==I.== Stari Petrač stoji na griču pred svojo hišo. Njegova kodrasta okrogla glava nemirno kima, poševne, podolgovate sive oči jezno pobliskavajo, ko se s krepko levico trka po širokih izbočenih prsih, da kar bobne, med tem ko dviga desnico in kaže svojemu novemu snubcu Jeromu svoj svet ter govori: »Poglejte! Vse to je moje! Ali nisem res pravi kralj na svoji zemlji? Kamor vam sežejo oči, vidite moj svet! Ponosen sem nanj kakor na najd...« 223868 wikitext text/x-wiki =Prvi del.= ==I.== Stari Petrač stoji na griču pred svojo hišo. Njegova kodrasta okrogla glava nemirno kima, poševne, podolgovate sive oči jezno pobliskavajo, ko se s krepko levico trka po širokih izbočenih prsih, da kar bobne, med tem ko dviga desnico in kaže svojemu novemu snubcu Jeromu svoj svet ter govori: »Poglejte! Vse to je moje! Ali nisem res pravi kralj na svoji zemlji? Kamor vam sežejo oči, vidite moj svet! Ponosen sem nanj kakor na najdragocenejši zaklad! Pa kako lepa je ta moja zemlja in rodovitna! Sama mastna prst, kakor maslena pogača! Le zarezati je treba vanjo s plugom, vreči pest semena in že zakipí v njej življenje! Pa tam višje! Ali vidite moje vinograde v lepem stanu in v Bačjem. Poglejte njih zlati obrok! Moj prstan je to, moj najlepši prstan, ki sije v soncu in smaragdno žari, da slepi oči! Kako ponosno je moje trtje, kako se vzpenja trta za trto, kako se oklepa kolja in ga skriva pod svojimi širokimi listi! Da, to so moji dragi vinogradi! Lepših ne dobite na vsem Dolenjskem! In vino, ki ga tod pridelam? To ni kisli cviček, ki skeli za ušesi, same žlahtne trte imam! Jagode debele kakor male jabolka izcejajo sok sladek kakor sladkor! Vendarle nisem srečen, ne zadovoljen! Hči Angela me ne posluša! Gluha je za vse moje besede in nič slišati noče o vas! Zaman sem jo trdil, da ste vi ženín kakor ustvarjen za njo, da si boljšega izvoljenca sploh ne more želeti! Pretil sem ji in jo svaril, pa je bilo vse bob v steno. Nič odgovorila mi ni in se je naredila kar gluho in mutasto. To me je tako razjezilo, da sem dvignil roko in jo hotel pritisniti za ušesa, pa se je zavzela za njo mati, ki je prav taka trmasta Gorénjka kakor hči!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Da, da, samo vi ste prinesli srečo! Bogati ste in ugledni, pa je hči slepa! Da slepa je ta moja hči, tako vam povem! Pametna je pač še premalo in ne zna gledati kakor jaz, ne razume kakor mi starejši! Mladina vidi samo za ped pred seboj, a dlje niti zreti ne zna, ker se boji skrbi in se izogiblje vsake tegobe, čeprav se jim nihče ne bo izognil! Petdesetletni Jerom, rdečega zalitega obraza in ves možoljast ter zavaljene majhne postave, se ziblje na svojih debelih nogah, kima in mrmra Petracu ter se prisiljeno hripavo smeje: »Potolažite se vendar, Petračev oče! Nič zato! Najino prijateljstvo ostane in nihče ga ne razdere! To je glavno ali ne? Dekleta kar pustimo! Zakaj bi jo pa silili, če sama ne mara? Valjivost je nekaj zoprznega in odvratnega! Bom pa že kje drugje potrkal. Nevesto si bom pa že dobil, ni vrag! Denar imam, za men staro šaro tudi še nisem! In nasel bom že kakšno tako, ki bo všeč mojemu srcu in očem! Obupati pa ne smemo!« Njegov enozvočen, skoraj pojoč glas je potihnil in otožen, čeprav ni snubkarju prav nič za deklico, pač pa za Petračevo premoženje. »Torej za krompir velja kakor sva se domenila?« vpraša Petrač in se zaskrbljeno ozre v svojega sobesednika, ki se ziblje po svojih širokih gostih laseh in se ozira v dolino. »I, kajpak da velja! Jerom ne sme besede in je ne bo snedel, toliko me menda že poznate, dragi prijatelj, kajne!« Petrač ga prijazno pogleda in mu smehljaje se kimne, ko stopata počasi proti njegovi domačiji, stoječi vrh griča. Prijazna, zelenkasto prepletkana hiša je to, visoka, enonadstropna se ozira v dolino na nizke s slamo krita bajte, ki polegajo po rebrih na nasprotni strani ceste, katera loči grič od ravnine pod njim. Že od daleč ju z okna pozdravljata nagelj in rožmarin ter vrtni popeljni, ki raste v ozki gredici pod zadnjim desnim oknom, kjer je kamrica Petračeve Angele, dvajsetletne prijazne deklice temnih oči in las ter vitke kakor so breze, ki na nasprotni strani grička vetrajo v hrib. Možakarja se živahno pomenkujeta, ko se približata domu, kjer ju pred pragom pozdravi ovca Rebekа, ljubljenka domačih, ki z zvoncem za vratom hodi po travniku in po dvori, se igra s psom Volkom, ali ždi v hlevu in bleje. Ko vstopita, se ozre Jerom takoj okoli, da bi zagledal domačo hčerko. Toda nikjer je ni videti. Prijazno pozdravi gospodinjo, stoječo v kuhinji, ki se vsa rdeča v obraz, krepka in ponosna suče okoli in vlaga v peč velike hlebe kruha, ki ga je pravkar pripravila. Petračeva mati je prikupna žena, ki ji manjka že čez petdeset, dočim je njen mož že prekoračil petinšestdeseto leto. V njenem ponašanju je nekaj močnega, samozavestnega. In to je lastnost Petrač ljubi, čeprav rad svoji ženi očita, da je svojeglava in ponosna. Gospodinja vzame zadnji hlebec, si obriše roke, zameče predpasnik in hiti pripravljat mizo za gosta. Zunaj se počasi večeri. Zarja se razkošno zaroča sprošča čez polje in les. Daljni vinogradi žare. Visoke gorice leketajo kakor nežno bleščeče smaragdne, segajoče visoko pod božje nebo. Bele cerkvice po gričih drhte v rdečem blesku, strehe se spajajo z okrviteno zarjo v slepeče iskrinje, konice zvonikov migljajo kakor drobne zvezde in se zabadnjo v nebo, hoče se vzpeti v prosojnih rahlih valovih, iz zvonikov se oglasi večerni pozdrav Mariji. Zvonjenje odmeva čez plan in dol, se odbija med drevjem in valovi dalje. Vsa priroda se zaneženo drami iz trenutne tišine. Bilje in cvetje podrhteva v večernem vetru, ki lahko poljublja trepetajoče liste in se sprošča preko planjave. Zidanice in hrami se sramežljivo skrivajo med trtjem tonečim v zelenju, ki se staplja s poslednjim odsevom dneva in zameglja pogled, kjer se v mavričnih odtenkih spaja dan z nočjo, nebesa z zemljo. Petrač trdo sede za mizo. Pri njem je vse krepko, moško, žilavo. Le njegova beseda je šibka. Kadar se starec ujezi ali razneži, govori jokavo in zadihano, le mehko in nežno ne more besedičiti. In Petrač sedi tam in se rokuje s tujcem ter mu napiva: »Blagor ste prinesli v našo vas in ne bom vas pozabil! Naše beraško selo ste dvignili in ga rešili propasti! Vi ste prvi, ki je prišel k nam in nas seznanil z zunanjim svetom. Prvi ste prišli nakupovat naše pridelke in jih pobrati do tal. Res pravi trgovec ste, ki se ne boji, temveč pogumno kupuje in je pripravljen tudi kaj žrtvovati. Težko ste prevozili naše kraje in se niste bali stroškov, čeprav je železnica zelo oddaljena. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo.« Jerom se smeje, da se mu trese šiljasti obrazek. Drobne zelene oči mu kar trepečejo solze, ki si jih briše z belim robcem, kakor bi se bil jokal samega ginjenja. Mož je tiček, da malo takih. Ko je prišel v vas, je takoj vedel, kje je treba pograbiti konja za grivo, da bo zletel v dirnec. Kmetje so bili veseli in zadovoljni, da je prišel. Zaupali so mu, saj je govoril kakor bi iz bukev bral. Da, prav takega človeka so si želeli, spretnega, dobrega kupca in pa prijaznega, da bi se dalo z njim kaj pomeniti. Pred Jeromom je že pokusil svojo srečo neki domačin, ki ni bil pošten. Pa ga niso bili prav nič veseli in niso mu zaupali, čeprav jim je zatrjeval, da ne morejo kaj izgubiti, če mu zaupajo blago samo za kratek čas, da ga nakupovalci plačajo. Kar zavrnili so ga, češ, da je siromak, ki nima kje kaj vzeti in mu zato ne morejo nič zaupati. Tudi Jerom ni imel premoženja. Le s svojo zgovornostjo je ugnal vse deseti. In ni se varal. Čeprav je prišel revnejši kakor zadnji bajtar, ni kmetom tega pokazal, niti jim priznal, temveč se je hvalil s svojim bogastvom, se šopiril pred njimi in z zadnjim denarjem plačal nekaj litrov vina, ko je podpiral z vaščani prve kupne pogodbe. Seveda je kmalu dobil denar za prodano blago in plačal kmete ter opravil svoj dobiček, ki se mu je hitro množil. In ko se je prišel v vas ženiti, si je marsikdo želel, da bi vprašal za njegovo hčerko, čeprav je bil že nad petdeset in nič kaj prikupnega zunanjosti. Toda v vasi je bila etika zelo okaljana. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo. Starejši fantje Jeroma niso mogli, zlasti tisti ne, ki so kdaj že kaj pogledali v svet. Takoj se jim je vse njegovo dobrikanje videlo preveč hlapavo. S svojim obnašanjem jim je vzbujal nezaupanje, dočim je starece laže preslepil, ker niso imeli nobenega pojma o duhu časa. In marsikdo je kmalu spoznal, da Jerom vašane samo izkorišča, da je znal zgrabiti pravo priliko in jih zapeljati, da so podpisali pogodbe, ki so bile kar sramotne, saj jim je strožil kožo na živem telesu. Jerom je vedno poudarjal, da je železnica zelo oddaljena, da stane prevoz in se nabirajo drugi stroški, toda uvideven človek je iz tega lahko sklepal, da se hoče nekako oprati pred vaščani in menda tudi pred svojo vestjo. Sicer se pa ni mnogo brigal za besedičenja, ki so krožila po selu. Ko je zabogatel, mu je bilo malo mar, če ga je kdo ljubil ali ne. Vaščani so pač imeli do njega spoštovanje. Kupčeval je že nadalje. Vsak mu je rad dal blago, čeprav pod ceno, saj je zato vse takoj plačal in to je največ veljalo. Jerom poje suho klobaso in izpije dva kozarca vina. Nič mu kaj ne diši, vajen je pač ostati zmerom sam, a tu ga je ostavila Angela, ta kmečka punčara ter zavrnila njegovo roko! Kmalu vstane in se odpravlja. Petrač ga pospremi. Počasi stopata po grebenu in zavijeta proti dolini. Pri starem križu se ustavita. Visoka senca sije na vse strani in jo objema. Mehka mesečina se razliva na okoli. Zvezde prijazno migljajo. Povsod je razlita tiha otožnost, ki drami v duši čustvo osamelosti, v kateri se poraja nežna sanjavost in slikanja potalnega globljega življenja. Obraz Križanega drhti v svetlavi kakor živ, sijoča bledica ga ovija v bolestno zamišljenost in globoko vdanost prelivajočo se v notranje čustvo trpečega. Moža se živahno pomenkujeta. Petrač stoji razkoračen, dvigne včasih svojo težko roko in zamahne z njo v praznino, kakor bi bil hotel prestati nekaj nevidnega pred seboj, nekaj, česar ni videl temveč slutil in česar se je želel znebiti. Skrbelo ga je pač, če bo Jerom še ostal njegov odjemalec, a kmalu je spoznal, da si bosta tudi nadalje prijatelja. Jerom se počasi poslavlja, stisne še enkrat Petračevo roko in se previdno jame spuščati po položni vzpetini v dolino: »Pa lahko noč! Kmalo se spet vidivale.« »Lahko noč, gospod Jerom, nikar kaj ne zamerite! Saj veste, kaj so babe, ki se nikoli prav ne znajdejo! Jaz za svojo osebo sem in ostanem vedno le za vas in z vami!« Odhajajoč se hripavo zasmeje, zamahne z roko in vtone v dolino. Petrač postane še nekaj časa, se ozre, stopi proti križu, sname klobuk in zamrmra kratko molitev. Vedno kadar hodi tod, pozdravi Križanega, kateremu je postavil že njegov ded ta križ, ker ga je prav na tem mestu zadela strela in omamila, ko je s konji in vozom od druge strani prišel iz mlina. Nič se mu ni zgodilo, konj se je le preplašil in se z vozom vrnil sam domov. In to znamenje je postalo nekakšna hišna svetinja, nad družine. Vsi so skrbeli zanj, pazili, da je pri križu o praznikih gorela lučka in ga večkrat okitili s cvetjem. Mesec se je trenutno skril za oblake. Petrač in križ sta utonila v temi. Za daljnimi gorami je zagrmelo, da se je starec ozrl in se pokrižal: »Treska in hudega vremena, nas varuj o Gospod!« Pomislil je na vinograde, na polja. To! je že večkrat kar čez noč priharumela toča ali se razdivjala vihra. Te nizke gorice niso bile zavarovane od snežnikov kakor gorenjska polja. Same so se dvigale v nebo in prosile Boga naj jih ščiti naj se usmili vinogradnikov, ki jih obdelujejo s trudom in znojem. Petrač je postal v temi, z napol odprtimi očmi je hotel prodreti naravnost in videti nekam daleč. Pa je strmel v prazno temo. »Kako beden je človek in kako slaboten!« je šepnil ozirajoč se v nebo, kjer se je luna počasi trgala iz oblačne sence in spet zasijala. Da, da, je nadaljeval svoje misli. Tudi on je že večkrat zašel in se ni znal. Včasih je še pozno spoznal, da se je motil in vrnil se je osramočen. Bil je preveč zaupljiv in pošten, a ko se je zavedel in spoznal, da se je zaupal človeku, ki ga izkorišča ali se iz njega norčuje, ga je takoj minilo vsako prijateljsko čustvo in marsikdo, ki je bil njegov najboljši prijatelj, je postal čez noč njegov sovražnik. Ta njegova dobra in vendar tudi škodljiva čed je pač razodevala poštenega in pravičnega ter do skrajnosti odkritega Dolenjca. Petrač zakoraka počasi domov. Nič se mu ne mudi. Tu in tam se še ustavi, kakor bi si želel ogledati svoje plodne njive in se poveseliti nad svojim žitom, ki ga je bil vedno vesel ter je gledal gladki klas, kakor bi božal zlatolase glavice. Pred hišo je postal. Skozi okno je videl sij petrolejke. Tiho je pristopil in se zagledal v sobo. Rad je tako večkrat gledal v svojo hišo in užival veselo zadovoljstvo, ker je bil ta dom njegov, saj je bil tako ponosen na vse kar je imel in kar nekam otroška je bila njegova ljubezen do doma, to pa le, ker je bila tako resnična in odkrito srčna. Opazil je v sobi Angelo. Zdaj, ko je vedel, da ga ne vidi, jo je ogledoval. Da, rad je imel to svojo edinko in bal se je za njo. Prav zato jo je hotel bogato omožiti, da bi bila še premožnejša, čeprav je bil najbogatejši gruntar v vasi. »Denarja in zemlje ni nikoli preveč«, pač pa vedno premalo je večkrat poudarjal. Pa mu je zdaj hči oporekala, ta trma mu je stopila na prste in se noče vdati. Jezil se je in se še jezi, da v hipni razburjenosti jo je skoraj udaril. Če si mirno premisli, mu vendar skoro ugaja, da ni Angela mevžasta, da ima nekaj samostojnega in svojstvenega in da pokaže lastno voljo, čeprav ga sicer vedno rada sluši in vse stori, kar ji ukaže. Toda ljubezen je pač nekaj drugega! V ljubezni se ne more ukazovati, če srce ne more ljubiti, mu ne moreš zapovedati, naj ljubi! In spomnil se je, da je bil sam prav tak. Le to svojo Gorenjko je hotel za ženo, to svojo Mičo, ki jo je našel v mestu, kjer je bil na orožnih vajah. Bila je samo siromašna dekla, a ponosna in z vojakom niti govoriti ni hotela, dokler ni zvedela, kdo je in da namerava resno. Ej, kako sta mu branila starša, pa ni nič pomagalo. Ljubezen je ukazovala, srce je hotelo. In ljubezen je zmagala. Starša sta se uklonila njegovi trmi, a ko je prišla nevesta v hišo, sta bila oba kar zadovoljna z njo, saj je delala in skrbela kakor nobena. Pri tem je pazila na starčka, da sta imela oba vsega dovolj in sreča jima je bila, da sta se razvadila v svojih sivih dneh. »Pa dolžan liker, da je trmasta kakor mati. Kakšen pa sem bil sam, prav nič boljši!« si opomore, ko stopi počasi čez prag. Hči ga ozre in mu žalostno očita: »Oče! Zakaj ste vendar tako govorili temu človeku? Saj suni dobro veste, da ga ljudje vedno bolj poznajo. Tisti, ki so ga častili, ga danes že kolnejo, saj so mu vsi nasedli posebno pri lesu, ker so mu ga dali kar po slepi veri in mu podpisali pogodbe kakor bi zapisali vragu dušo. Da, presleparil jih je!« Petraču vzkipi, ker ni vajen ugovora ne oporekanja: »Molči in ne vtikaj se v stvari, ki jih sploh ne razumeš! Povej mi raje, kam si se umaknila in zakaj si to storila? Zakaj te ni bilo, ko je bil Jerom tukaj? Ti mi res delaš največje skrbi, pa si moj edini otrok!« »Prav je imela, da se je skrila, tudi jaz bi se!« se je trdo oglasila žena iz polpriprte kamre. »Tako, tako! Ti mi jo še ščuvaš? Ali sta se obe zakleli proti meni?« je zarohnel starec. »Nikoli ne bom jaz njegova žena!« dekle počasi in krepko. »Vi se motite, ker menite, da nas bo ta človek dvignil še više! Kvečjemu nas bo propadel, samo če nas bo mogel! Le verujte mi! Kdor je res naš, nas pač razume in mi njega, ne le v besedi temveč tudi globlje, v srcu, v mislih! Mi se ne bomo varali med seboj, kajti poštenje nosimo že v krvi in kosteh! A ta tujec, ta pritepenec? Čudno, da ste tako hitro pozabili na Štacunjarja, ki je drl naše ljudi na žive in mrtve in ga je gosposka nazadnje sama pregnala zavoljo navijanja cen, saj je sleparil še kar na debelo!« Naš človek je dober, a prelahkoveren je, čeprav ni neumen! In to je škoda! To je tista njegova slaba stran, da verjame tujcu in mu zaupa, še tudi ga le-ta prevara desetkrat kakor domač človek samo enkrat! To je pač naša bolečina! Bog ve odkod smo jo podedovali, toda v sebi jo nosimo in ne bomo se je še tako hitro otresli!« Starec jo presliši in dvigne svoj glas: »Naša hiša bi bila močnejša in trdnejša kakor vsaka graščina! Da, to bi bilo bogatije in blagostanje! Grunt bi bil trden in krepak kakor bi bil zrasel iz žive skale. Kako lahko bi mi bilo enkrat zatisniti oči in zaspati v božjo večnost v tej svoji ljubljeni domači zemlji!« »Ti si pa preveč trmasta in ne razumeš svojega očeta! Ti ne veš, kaj je očetu zavest, da je njegov otrok preskrbljen!« »Ali samo brez Jeroma siromaki? Pa če bi tudi bili, sem rajši sama, le da mi ni treba živeti v njegovi bližini in gledati njegove sladke, hinavske obraze, ki ga ne morem trpeti!« Oče jo spet zavrne in ji zažuga, da jo bo zapodil, a njegove besede niso več tako trde. Angela se zboji, da bi ne zbesnel, saj ga ne mara dražiti in jeziti, zato molči. Petrač se še nekaj časa pešti in preti, ker pa ženski molčita, tiho zapre za seboj vrata in izgine v sosednjo spalnico. Mati in hči se usedeta k mizi in se še dolgo pomenkujéta med tem ko stari Petrač že zaspi. Angela se pač noče odreči svojim sladkim upom, saj ljubi skrivaj Bočkajevega Joža, krepnega in siromašnega fanta. Ljubi ga in upa, da tudi on njo. Zdaj čaka, da se ji razodene in jo zasnubi. Materi je že povedala, kako rada ga ima in mati ji ne nasprotuje. Mati prva razume otroško srce in prav ga razume. Petračeva Angela se vendar moti, ker upa na ljubezen bajtarja Joža. Res je z njo prijazen, toda saj je tudi z drugimi. Na ljubezen pa ne misli, kajti dal je svoje srce Jeranovi Miški, ki mu je že zdavnaj na skrivaj pripela na prsi rdeči nagelj in vršiček rožmarina ter mu v solzah, sramežljivo priznala, da ga ima res rada bolj kot vse na svetu. ==2.== Vinske gorice vabijo. Težki grozdi se povešajo in silijo k tlom, listje je pričelo rumeneti in spreminjati sije, debele jagode blešče v soncu, pokajo in izcejajo sladko tekočino. Petračevi se peljejo v Lepi dol v trgatev. Poln voz jih je. Spredaj sedi v koleslju sam gospodar. S seboj je povabil Jeroma, ki ponosno sedi poleg njega in se pomilovalno ozira na obirace. Poleg sebe imata veliko pleteno košaro v kateri čepi tri pečene kure, se šopiri debela šunka in se grmadijo pečeni štruklji. Za kolesljem se pelje dvoprežni lojtrski voz z obiravci. Med njimi sedi Angela vsa praznična in zarudela, a poleg sede ima širok jerbas poln dobre jedače in kruha. Vsi so veseli. Glasna pesem se razlega po dolini, odmeva v goricah in dramí pridne obiralce, ki so že prej prihiteli na delo, in se zdaj z veselim vriskanjem odzivajo iz vinogradov, kjer prenašajo težke brente polne grozdja kakor lahke igrače. Radostno pričakovanje je v dušah vseh teh ljudi, ki so jim ti dnevi srečna potreba, ki si življenja brez svojih goric niti misliti ne morejo. Na vozu sta med obiralci tudi Bočkajev Jože in njegova Milka, ki sedi med njim in domačo hčerko, katera ga ves čas ogovarja in povprašuje, se mu smeje in je vsa srečna, da sta skupaj. Že so dospeli po kolovozni poti v vinograd, ki jih sprejme ves prijazen in smehljajoč se poln grozdja. Obiralci se hitro razgube po vinogradu, začne se žvižganje in petje, lahni vrisk, smejanje in šumenje listja. Obirači pridno odirajo grozdje, ki ga brentači nosijo v kadi. Angela je ves čas blizu Bočkajevemu. Srce jo zaboli, ko spozna, da se je motila v svoji ljubezni, saj Jože ne mara za njo. Kmalu je opazila, da je mladenič ves čas v bližini Jeranove Milke in se le z njo prijazno pogovarja ter ima vedno take besede za njo, čeprav kaže tako biti, a za drugo dekle se niti ne zmeni, kakor bi jih sploh ne bilo. Kako tesno je mladeniški. Vse njene nade ugasnejo. Kako jo je prej trgalo veselje, s kakšnim veseljem se je peljala semkaj, saj je vedela, da bo v njegovi bližini. Grozdi, ki jih je tako ljubeče opazovala, so se ji zdaj zazdeli takšni kakor veliki venci strnjenih solza. Najrajši bi šla od tod, od teh veselih in srečnih ljudi in se skrila v kak grmič, kjer bi je nihče ne videl in bi se glasno zjokala. Začuje se pokanje topičev. Petrač je hotel preživeti slovesno praznovati ta dan. Naročil je domačemu hlapcu, da je pripeljal seboj možnarje. Odjeknil je pok. Iz sosednjega griča se je oglasil drugi. Obiralci hite bolj in bolj, mudi se jim. Sonce pripeka vedno silneje, toda vročina jim ne vliva lenobe temveč neko vročično razpoloženje, da se bolj hite in se čutijo posebno zdrave v tem morju bliščave in zelenja, kjer kar plavajo zamaknjeni v delo. »Jojžima!« Petrač se oglaša s svojim jokavim glasom. Da bi ga vsi slišali, pozvoni z velikim kravjim zvoncem, široko razkoračen pred zidanico. Jerom se mu smeje, ko se vrne v zidanico in veselo kima, se usede in vzdihne kakor bi se vrnil z dolge poti. Spet natoči sebi in svojemu gostu predlanjsko vino, ga hvali, mrmra z jezikom, obira kurje bedro in samo prigovarja tovarišu, naj pije po mili volji. Oba sta žejne volje, z vinom jima prihaja v srce sproščenje. Vse skrbi izginjajo. Petrač je vesel, ker mu Jerom ni zameril zavoljo Angele in mu je še celo namignil, da bi sklenila novo kupčijo. Starec pa ni bil nemiren in ni hotel ta dan nič slikati o tem, čutil je, da se danes veselijo, a drugi dan se lahko pomenita, kajti spomnil se je, kako ga je svarila hči in vendar bi hotel sklepati kupčijo kakor nekateri drugi. Le še potem kosali in kleti Jeroma in svojo lahkomiselnost. Jerom je vesel, ker jo med obiravkami zagleda Milko, ki mu vse bolj ugaja kakor Petračeva hči in si je že večkrat želel, da bi postala njegova izvoljenka ter se je kesal, da je ni spoznal preden je pričel laziti za Angelo. Obiralci se zbirajo k južini. Krepki fantje prihajajo zavihanih rokavov in znojni, a njihov glasni smeh razodeva radostno razpoloženje. Dekleta so trudna in zarudela, oči jim sijejo, delo jih je razviharilo v prijetno ugodje in jim vlilo v srce dobro voljo. Nedolžno je to veselje, ki oprosti človeka tegobe, saj je v delu toliko tajinstvene razigranosti in duh se raztrese bolj kakor na vsakem rajanju. Ko Petrač odide med delavce, gre njegov gost in se vleče vrhu griča pod nizko hruško, kjer prične premišljevati in sanjariti. Res pri Angeli je propadel, toda kaj zato! Pri tej se je vendar ženil samo zavoljo denarja, a za mladenko mu je bilo toliko mar kakor za pozabljeni lanski sneg. On si pa želi tudi ljubezni. Rad bi, da bi ga tista, ki postane njegova, tudi ljubila. Iz žepa vzame majhno zrcalce ter se trenuten v njem pogleda. Nejevoljen ga spravi nazaj in zakolne. Ta obraz mu ne ugaja, to ni tisti, ki si ga on želi in si ga predstavlja. Kako se je spremenil in postaral! Največ so pač krivile strasti, preveliko pijančevanje, življenje? Toda zdaj se bo poboljšal! Zdaj bo poskusil pri Milki. Tam bo zapela druga pesem! Njen stari mu je dolžan in laže pojede! Punica se bo pač hitro omehčala kakor vosek na toplem soncu. Res ni več lep, toda vendar bo srečna, če jo poroči! Morda mu bo še hvaležna, da se bo njen stari tako lahko otresel svojega dolga, ki ga pač peče, saj vsak ve, da se stari Jeran zanj trese za svoj grunt kakor grešnik pred smrtjo. Obiralci se vračajo na delo. Jerom vstane in se jim približa, pijano stopajoč okoli njih, jih ogovarja. Potem se približa temu in onemu dekliču, spregovori kako prijazno besedo in se prisiljeno smeje, ko opreza okoli Milke opazi, da je Bočkajev vedno zanjo in ga takoj preteče pogled, če se suče preveč okoli nje. To ga dirne, toda poguma ne zgubi, saj ve, da je Jože siromak in z berači se ne boji kosati se. Poglavje se je hitro približalo. Petrač pokliče domačega pastirja, da skoči v hosto po drva. Sam povabi vrnjenega se gosta, naj mu pomaga pri zidanja ognjišča. Jerom se bahja, a gospodar res prinese nekaj opeke iz zidanice in postavi preprosto ognjišče. Ko se vrne pastir z drvmi in suhimi vejami, zakuri Petrač in dvigne na ogenj velik pisker: »Lansko vino bomo kuhali! Naši ljudje trdijo, da ne bo prihodnja letina tako dobra kakor je bila letos, če ne pokusijo lanskega kuhanega!« Vino je zašumelo. Petrač je dal vanj celega cimeta in vsul kar pol kile sladkorjeve šipe. Z glasnim truščem so se zbirali delavci, že posedajo na travi pred zidanico. Angela jim hiti streč. Ko se najedo, prično piti slastno kuhano vino, si nazdravljati in se smejati. Vmes pa pokajo topiči. Spet se oglasi pesem. Iz zidanice se odtrga berač Buška, se bahja in se približa cincajoč in se prestopajoč kakor bi hodil po hoduljah. Debela glava mu nemirno kima, sivi, razmršeni šopi las vihrajo v vetru ko dvigne svoj preluknjani klobuk, hripa in steza svoje dolge suhe roke ter pači koščeni obraz ves poraščen z rdečimi dlakami. Družba ga kriče sprejme. Buška se klanja na vse strani. Ko zagleda Jeroma in gospodarja, se jima jame predstavljati: »Dovolita! Jaz sem Janez Buška, moja glava je gnila hruška, moja palica je potepuška!« Pri tem mežika s sivimi očmi in se naposled vrne poleg obiravcev in hlasno zlije vase pol vrča ponujenega mu cvička. Ko vino spije, vzame slovesno iz žepa steklenico žganja in zahropi: »Zdaj pa še požirek tegle, da bom zarezal veselo ju, ha, ha! Takole postane človek vsaj poštene volje!« »Če se nažre kakor krava!« ga zavrne Jože, a drugi se smejejo in jim kimajo, želeč, da bi se pošteno sprl. Buška umolkne in se maši z jedačo. Ko je nasičen popije ostanek žganice in odkrevsava v vinograd, kjer se ves okiti s trtjem in potem pijan obleži za zidanico. Kadi se polnijo. Moštova juha opojno zadiši. Brentači pa nenehoma prihajajo in stopajo na visoke podstavke ter odlagajo nabrano grozdje, ki se kopiči v kadeh in podhrevta kakor kipeta sladotina. Buška se predrami, zazija in se udari s pestjo po čelu. Potem pogleda v nebo, se zapiči in ozre okoli sebe. Naposled zadovoljno pokima ter brcne z obema nogama pred seboj: »Aha, že vem, da, zdaj pa že vem, kam me je vrglo! Buška, danes boš vesel, pa štruklji te čakajo!« Zadovoljno zazeva, pokima in se vsede ter trenutek posedi, kakor bi premišljeval, ali naj vstane ali ne. Nato se urnó obrne, se opre na roke in se dvigne globoko hropeč. Počasi se napoti proti delavcem, kjer prične laziti okoli deklet, jih dražiti in se jim sladkati. Mladenke ga pode od sebe in se hudujejo. Buška pa je siten in nadležen. Fantje ga svarijo, a smeje se in se ne meni. Od zadaj se približa Milki, da bi jo objel čez pas. Jože takoj ugane njegovo namero ter zdirja za njim. Ko berač stegne svojo koščeno desnico, preplašen zavpije, kajti že ga dvignejo krepke roke, zasučejo v zraku in takoj nato zleti kakor napihnjena vreča po hribu. Spremlja ga smeh deklet in obiravcev, ki vpijejo za njim, naj jih raje počaka v dolini, ker je pretežek, da bi ga vlekli na vozu s seboj. Berač zbeži. Kar bled je, ko se počasi pobira in leze nazaj v hrib, mrmra in žuga pred seboj. Skoraj pri štorih prileze do delavcev, poišče Bočkajevega ter mu divje zapreti: »Fant, to ti bom zapisal v spomin! Ne bom pozabil, boš videl, da ne bom! Poznam šalo, toda kaj takega je preveč! Povrnem ti z obrestmi vred, le zapomni si!« Jože samo skomizgne z ramami in se ne briga zanj. Delo raste. Roke vročično delajo, obiralci vedno bolj hite, kakor bi tekmovali s soncem, ki nič ne čaka, temveč hiti dalje in dalje ter se polagoma pomika za griče. »Hitite ljudje božji!« vzpodbuja Petrač vrhu hriba in pripravlja spet izdatno pojedino za pridne delavce, med tem ko pazi Jerom na vino, ki se spet kuha v črnem loncu. Ljudje se ne brigajo za Petračeve besede, ne za nikogar, temveč samo hite in hite. Ko jih Jerom opazuje, ga zamika, da bi tudi on skočil med nje in jim pomagal tako privlačna je njih pridnost in vročična delavnost. Sonce zahaja. Brentači prinašajo zadnje grozdje. Delavci se oddahnejo. Delo je srečno opravljeno. Veselo razigrani se vračajo delavci. Med njimi stopa Jože z zadnjo brento grozdja. Poleg njega gre Milka vsa zarudela in nekam ponosna. Že je grozdje v kadi. Začuje se glasno petje, vse pije, je in vrisk. Jed in pijača sta urno pospravljeni. Treba je hiteti, kajti večerja se že in doma čaka še dobra večerja. Konji so napreženi in se nemirno prestopajo. Petrač še in še nazdravlja Jeromu in mu zagotavlja svoje prijateljstvo. Ginjen je, ker zaupa, da se Jerom ne spomni na pogodbo, kajti zdaj bo mu vse podpisal. Gost pa je sam pijan, da se ziblje na nogah in kima. Petrač sede širok in naslonjen ponosno na svoj koleselj, a poleg njega se zgrne Jerom, ki mu morajo delavci pomagati. Tudi v vozu samo niha s telesom naprej in nazaj ves čas razkročen. Govoriti ne more, ker je preveč vinjen. Obiralci posedajo med se Buška, ki ga spočetka sploh ne morejo vzeti s seboj. Dekleta pa jadikujejo in cvilijo, se jim klanja in jih prosi, da ga naposled vendar dvignejo na voz, kjer jim žveka neumnosti, se krohota nad dekleti, ki ga zdaj dražijo in vzbujajo, ker ga fantje ščipljejo, da kar piska. Konji potegnejo. Pesem se oglasi in vmes seka vriskanje. Nihče ni utruden, ne zaspan, vsi so zdravi in kakor spočiti. Okrepilo jih je delo v prosti prirodi, na soncu, a vino jim je stopilo v glavo. Med dekleti ostane resna samo Milka, a med obiravci je samo Bočkajev Jože popolnoma trezen. Ko zavijajo konji v dolino, se še enkrat ozre proti vinskim goricam in tiha žalost ga obide: Ali ne zlorabljajo ljudje sladkega božjega daru, ko ga uživajo čezmerno? Ali ni v tem uživanju bolečina, saj marsikdo pije, da laže pozabi svoje vsakdanje tegobe in skrbi, ki potem, ko se strezne, večkrat še silneje vzkipijo na dan? Gorice opustošene šijejo in se smehljajo napolnjene svojega bogastva. Večerna zarja bledi in mladenču je, da polzi iz vseh teh goric rdeč slap težak in žalosten, slap krvavih pekočih solza. ==3.== Obiralci ostanejo pri Petračevih na večerji. Mati prinese štruklje s smetano, oče se prismeje s štefanom sladkega mošta: »Tale bo za slovo pač najboljši! Le privoščimo si ga še kozarce, da bo počitek slajši in noč krajša!« Obiralci se goste, pijejo in se veselo smejejo. Jerom kima pri mizi, dremlje in včasih trenuten pozabi, kje je, se nasmehne, pogleda motno navzoče, opazi kozarec in še počasi srkne sladko tekočino. Petrač se nenadoma spomni, se počehlja po glavi, zapne pogled v Bočkajevega in deje: »Jože! Veš kaj? Prodaj mi svoj vinograd! Cena ti bo tista krpa? Med mojima dvema leži, pa prav vrhu griča je. Rad ti ga dobro plačam, če ga daš!« Mladenec zardi in resno odvrne: »Ne morem! Res je majhna tista krpa, toda ne dam je za vse na svetu, kajti tisti vinograd je ves moj svet!« Drugi ga začudeno gledajo in ga ne razumejo, Jože pa je v zadregi. Ves je zaljubljen v tisti kos zemlje in v skromni hramek na njej. Kolikokrat ga je gnalo v njegov vinski domek na gorici! Mnogokrat je v njem prenočeval, vstajal ponoči in hodil v mesečini med trtami, jih ljubeče gladil in sanjaril. Kakšna tiha sreča je vrela okoli njega! Bilo mu je, da so trte oživele, da se mlado nerazvito grozdičje z njim pogovarja, da mu listi prijazno in ljubeče šepetajo. Nad vsem pa se je razlivala mesečina in ljubeče ogrinjala trtje v svoj sijoči plašč, ki je bleščel in trepetal ter sproščal na zemljo mehko sanjavost in nežno ubranosť. Ne, tega vinograda ne da Jože nikomur. Mati mu ga je zapustila. Bil je njena dota in oče ga je skrbno obdeloval ter ga ni prodal, čeprav je bil večkrat v negotovi in stiski, saj so bili le siromašni bajtarji. Tudi on ga ne bo prodal, preveč tesno je navezan nanj in preveč ga ima! Kadar je v njem v tihnem mraku, prisluškuje tajinstvu šepetanja in njemu je, da čuje drsajoče korake svoje drage matere, ki stopa počasi mimo prosojna in mila ter govori z njim kakor tedaj, ko je bil še nedolžen otrok. In v tem šelestenju listja, drhtenju bilk in šepetanju vetra začuje božajočo pesem, šepetajočo uspavanko svoje dobre matere. Spet postaja otrok in ves zasanjan hodi okoli poln miline in nežnosti, ki jo ubija vsakdanje in trdo življenje ter borba za obstanek. Kako lahko mu je v duši! Čudežna toplota se mu razliva po telesu. V tej samoti čuti utrip svojega srca. Tu je sam svoj gospodar, tu je skromni kralj v svoji tihi čarobni deželici, ki mu je nihče več ne more vzeti! Srečen in zadovoljen se naposled zapre v svoj hramček. Njer počiva brezskrbno in sladko na slami ter spi kakor ubit vse noči do ranega jutra. In ko vstane, ko odpre oči in stopi na plan ter se zazre na morje rosnih biserov? Vse veselo liha okoli njega. Široki listi ga okropijo z roso, da zasije tudi sam in se zazre v veličastno sonce, ki vstaja in poljublja prebujeno prirodo. Zdaj naj pa proda ta svoj pravljični svet drugemu? Zakaj naj postane drug gospodar njegovega vinarskega vrha, ki ponosno gleda okoli in njegovega ljubkega hramčka, kjer prebija ure sreče in se tako lahko sam poglablja v spomine ter pozablja vsakdanje skrbi? Fant, bodi pameten in daj ga! Zdaj nimaš skoro nobenega haska od njega. Če ti ga dobro plačam, boš imel vsaj denarčke pa spet vzpostavi gospodar. »Daj ga, dajte!« prigovarjajo Petračeve besede tudi drugi. Mladenec vse presliši in molči. Buška pa, ki sedi pri peči in obira debelo kost, se hoče prikupiti Petraču, se oblizne ter se zadere: »Se rad ga boš dal, da veš!« Jože ne odvrne. Berač kima in gleda po mizi ter čaka, da mu bo kdo natočil. Pa ga vsi prezro. Jezen zamrmra v svojo sivo brado in se počasi vzdigne, upajoč, da ga bo kdo vendar poklical in mu napil. »Pa Bog plačaj, gospodar!« stisne iz sebe in še enkrat žalostno pogleda Petrača, ki mu samo pokima in se ne briga zanj. Berač stokajoč odhaja, zaklinja, da se enkrat opomori na vsakega od njih. Ker tudi to ne zaleže, zahrešči nekdaj v pozdrav in že je zunaj. Obiralci se smejejo za njim, saj ga poznajo in vedo, da se dani tam zunaj jezi ter jih pošilja k vragu, ker si bodo brez njega privoščili zadnji požirek. Še štefan za prinese gospodar, ker so bili delavci tako pridni, potem se družba dvigne. Med prvimi odhaja je Bočkajev Jože. Zamolčano odhaja, nosi v sebi ves nemir. Na svoj vinograd misli in na Petrača, ki bi ga rad kupil. Zdaj mu je še dražji, ko ve, da bi tudi drugi radi imeli njegovo prijazno gorico. Že hoče zaviti v hrib proti svojemu hramčku, pa se obrne in gre k Jeranovi hiši, ki stoji tesno na samoti. Vse v hiši je mirno, rožnata luč se sveti. Ali naj pokliče Milko, ki je z drugimi obiravkami že zdavnaj odšla domov? Morda mladenička še ni legla. Tako rad bi se z njo kaj pomenil! Ves čas sta bila si skupaj, vendar niti pet minut nista bila sama in nemotena. Kako bi se mu tako sladko dišalo na usta mu je bilo, ko je hodil s svojo izvoljenko po vinogradu in se pogovarjal samo nepomembnosti. Zdaj bi rad naj nekaj minut z njo šepetal in ji zagotovil, kakor že neštetokrat, kako zelo rad jo ima. Jože pristopi k oknu za hišo in nahahko potrka. Okno se odpre. Na njem zagleda Milko. Njena glava je vsa skrita med rdečimi nageljni. Takoj, še preden jo pozdravi, mu mladenka reče: »Jože! Kesno je že, spat pojdite!« »Saj grem, deklice moja! Nikar ne misli, da sem pijan, trezen sem, kakor bi sploh ne bil vina okusil. Kako lep večer je nocoj! Kar vso noč bi plaval v mesečini s teboj in sanjaril! Moral sem se oglasiti pri tebi, saj veš, da mi je pusto brez tebe, ki si mi vse!« Mladenka se nasloni na okno in odmakne cvetlični lonček s komolcem, da se kar zamaje. Zvedavo pogleda vasovalca, ko mu pripoveduje: »Zadnji čas sem zmerom bolj zaskrbljena. Oče postajajo tako čudni in vedno bolj zamaknjeni in mrki. Kako prijazni in veseli so bili nekdaj! Pa tebe so kar radi videli, čeprav nisi bogat, ne gruntar! Da, da, skrbi jih zdaj mučijo, težke skrbi! Dolžan! Ta nesrečni dolg! Sami so mi priznali, da jih drži za vrat vsa tista krpa, tisti Jerom, ki jih je pritisnil pri lesu. Menili so, da bodo mnogo zaslužili, pa so dobili pol manj, kot so mislili. Dedec je kupil od njih kar stoječa debla in jih meril ter prevzemal po svoje. Veš, tega človeka se tudi jaz kar bojim. Danes mi je bilo tesno in zoperno, ko sem opazila, da se je hotel nekaj motoviliti okoli mene.« »Potolaži se, deklica mila! Sama si, drugih otrok ni, bo že šlo! Ali veš kaj? Mojo bajto prodam in se k vam preselim. Delal bom za dva in zemlja nam bo ostala! Kar zasnubim te!« Jože govori vedno bolj ljubeče in stiska dekličino roko. Mladenka se kar prestraši: »Ne, nikar! Oče so te dokaj radi videli, a zdaj nočejo več slišati o tebi, sama ne vem zakaj. Bojim se, da jih ni Jerom kaj podkupoval. Tistemu njegovemu grdnemu prekanjenemu obrazu ne verujem prav nič, saj ga trza in zavija oči, kakor pride v hišo, kakor bi besede slino vlekel iz sebe. In vendar vem, da je babjak in da zna gladko govoriti, samo če hoče! Zdaj igra se na slepo srečo in išče pravo karto. Če jo najde, bo kmalu drugačen.« »Zato ne smeš odlašati! Kaj če te Jerom zasnubi? Nekaj časa bo morda res vrtorel okoli tebe, a ko bo spoznal, da ga ti ne maraš, bo predlagal očetu, da ga vzemi. Bolje, da ga prehitiva in te zasnubim pred njim. Morda se vendar kako odkrižamo tistega dolga, če prodam svojo bajto in si še kje kaj izposodimo?« »Samo zasnubi me nikar! Bodi pameten in ne dregaj v sršenovo gnezdo! Zdaj ni varno dražiti očeta, ki so res nataknjeni! Ne rečem končno, če sva srečna oba!« »Pusti, naj poskusim! Beseda ni konj! Če bodo oče zadovoljni, bo vse še prav in dobro, boš videla draga moja!« Dekle postaja nestrpno, ker Joža ne odneha. Živo zardi in mu trdo prepove: »Ne, ne smeš! Ne dovolim ti!« »In vendarle bom to storil!« »Potem sem užaljena!« Zelo je razburjena, komaj slišno želi fantu lahko noč in zapre okno ter izgine v mraku. »Pa lahko noč!« odvrne trdo Jože in zavije proti svoji koči. Ko se sredi poti slučajno ozre, se prestraši, da mu zaklečajo kolena in kar glasno zajeca: »Ogenj! Požar!« Da, na njegovem gričku gori. Prav v njegovem vinogradu mora to biti! O, mili Bog! Njegov hramček je nekdo zažgal, kakor mogočen kres žari zublji in osvetljuje bližnjo okolico. Bolečina ga stisne za srce. Trenutno niti sam ne ve, kaj naj stori, tako je zbegan. Kako je sploh mogoče, da gori njegov hramček? Rad bi bil vrhu grička in skušal gasiti, če bi se dalo. Morda bi vsaj kako malenkost rešil pred požrešnimi plameni? »Buška!« mu švigne misel v možgane in glasno mu zdrkne beračevo ime z jezika. Potem se razdivjen požene počasi proti vinogradu. Dobro ve, da je njegov trud zaman, vendarle hiti, da bi vsaj nekaj rešil, čeprav sluti, da ne bo nič opravil, saj je hram pogorel, kakor bi bil iz samih polen. Škode pač ne bo trpel nobene, ker je na srečo zavarovan, toda za vinske donose mu je hudo. Njegov bo moral postaviti, a sreče vendarle ne bo! Zgorel bo vsak hip, a spomini ne bodo zgoreli! Še svetlejši ostanejo v njem! Ko se poganja v hrib, opazi človeka, ki mu z griča prihaja nasproti. »Požigalec! Kdo neki drugi more biti ta čas na goricah!« mu vzklikne misel, ko se umakne skrije za bližnje drevo in čaka. Kmalu pridrvi po stezi berač Buška, hoteč v dolino. Zelo se mu mudi in vedno se ozira, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne opazil. Jože skoči preden in zakriči: »Na! Brez plačila ne smeš oditi!« Berač se niti dobro ne zave, ko zgrudi tako zaničnico, da se ves posveti pred njim in bi padel, če bi ga med padcem ne prestregla zopet zaničnica od druge plati. Zapeklo ga je, kakor bi bil pritisnil likalnik na obraz, a še bolj ga je mučil strah, ker je bil tako nepričakovano napaden. Jože pa kriči nad njim: »Zdaj sem te poplačal in sodil! Nazajanja te pač ne bom. Cene naj te še gosposka rdi, saj itak ne bo prav nič opravila s teboj! Zagodel si mi jo pa huje, kakor si sam mislil!« Berač nič ne reče. Noge mu trepetajo in najrajši bi se kar sesedel v travo. Ko vidi, da Jože odhaja, ne da bi se še dalje kaj menil zanj, se šele dobro zave in urnih krak zbeži v dolino. Ko pride mladenec v svoj vinograd, najde samo še tlečo žerjavico, tako temeljito je ogenj opravil svoje delo. Otožen hodi po pogorišču, kakor bi hotel še nekaj dobiti, nekaj najti, kar mu je ostalo od njegovega hramčka. A ničesar ni, zemlja je kakor pokošena in poteptana. Vsede se na kamen, ki je stal pred hramom in na katerem je večkrat posedel. Ne mara se več ozreti, prehudo mu je. Glavo si podpre z rokama in vztraja nekaj časa nepremično. Niti misliti ne more, tako mu je težko. Bolečina se mu razleze z glave po vseh udih, čuti jo v telesu, rokah in nogah, trenutno kar ves omrtvi. Ko ga mine najhujše, se otožno nasmehne. Kolikokrat se je v njem že porodila misel, da bi šel v tujino poiskat svojo srečo. Neštetokrat ga je že gnalo hrepenenje, da bi vse zapustil in šel! Sanjal je pred seboj tujino, vso zapeljivo in krasno s soncem obžarjeno, polno cvetja in zelenja, krasno kakor nevesta. Pa ga je zadržala ljubezen in vinograd, del zemlje, ki jo je imel in se bal za njo, kakor za zaklad in svojo ljubljenko. Kako rad ga je imel, kakor ga je vedno znal v vinske gorice! Veselil mu je bilo, da stoji na pragu hrama njegova rajska mati in ga z dvignjenima rokama prosi, naj ne odhaja in naj ne zapusti svoje ljubljene gorice. Hrama ni več! Vse je izžarelo v kup pepela. In njegove matere ni! Se je spomin nanjo v njegovi duši in bo ostal vedno svež, kakor kamelija, a kje naj se ustavi njena senca, kje naj ga čaka, ko mu v mislih vznikne in zdrkne mimo njega? In mladenič čuti, da mu zdaj tudi v srcu nekaj umanjka, da ga boli globoko v duši. V resnici, sama praznina zija pred njim in vinograd je opustošen, brez privlačnosti, brez čara, ki ga je imel. Spet se spomni na Milko. Ali mu je res zamerila? Kako se more jeziti, če ji hoče dobro, če se želi z njo čimpreje poročiti? Če je oče nejevoljen in zbegan, bi ga morala dva lažja pomiriti in potolažiti, kakor eden. Da bi mu pač lahko svetovala in tudi pomagala. Če bi vsi trije pljunili v roke in se oprli v kamen nezgode, ki se je zavalil na Jeranovo hišo, bi ga morda odstranili, a starec sam ga ne bo nikoli, kajti prestari je in njegovo breme je pretežko! Da, če je izvoljenka zato užaljena, ker jo je hotel zasnubiti, ga pač ne mara! Morda ga ima rada, toda ne dovolj močno in globoko, saj prava ljubezen ne pozna zaprek in jih prezre, ne boji se trnjeve poti bolečin in trpljenja, prava ljubezen vse premore in vse prenese! A Milka? Ni ni pripravljena pretrpeti zavoljo njega, niti z očetom se ne upa boriti za njegovo ljubezen! Vse bolestne misli se v njem stapljajo, ga teže in mučijo in pritiskajo, kakor bi si bil naložil pretežko breme, ki ga zdaj vleče s seboj in se ga ne upa in tudi ne more otresti. In hipno mu je, da je zdaj prišla njegova ura, da je zdaj tisti čas, da lahko gre, da pobegne odtod, da mora iti. Bolečina ga je razžirala in pojedla. Da, da, tujina ga še vedno vabi in pojde, pojde! Ljubljenka pa je zavrgla, mu pred nosom zaprla okno, hram mu je pogorel in nihče ga več ne priklepa nase, nihče mu ne prigovarja, naj vendar ostane in ne zapusti domače grude, ki jo ima rajši kakor ves svet, a si užaljen več prizna. Počasi gre domov. Nočno pokrajino ogleduje in se veseli njene tišine. Mesečina valovi okoli njega, se mu zaganja v obraz in ga obdaja, ves bled je in izmučen ter truden, silno truden. Ko leži mladenec v postelji, se spet spomni na svojo mater. Resno in otožno ga gledajo njene oči, a nobene prošnje, ne prošnje ni v njih. Ko se v postelji obrne, ga objame znova tegoba in muka, pekoče bolečine ga zbudé, da glasno zajoká. Orožniki so na poti. Povsod se oglašajo, povprašujejo, kdo je zažgal Bočkajev hram, zapisujejo razne izpovedbe, sumijo, iščejo in spet pridno stiskajo za zločincem. Ker je Jože zavarovan, pade senca suma tudi nanj, zlasti še, ker je Jerom izjavil, da ga je tisto noč, ko se je že proti jutru neprespan vračal od Petrača, zagledal, ko je zelo pozno prišel s hriba in se je čudno obnašal, se pogovarjal sam s seboj in mahal z rokama okoli sebe. Kje je pač mogel drugače biti tako pozno kakor v svojem hramčku, kjer se ga je namakal, preden je pustil vanj rdečega petelina. Orožniki so si to dobro zapomnili. Ovadba je namigovala na Bočkajevo krivdo in sodnija ga je vabila k zaslišanju kakor osumljenca. Orožniki ga pa vendar niso aretirali, ker jim je manjkalo stvarnejših dokazov in ker so zvedeli, kako zelo je bil navezan na ta vinski domek. Čudno pa, da se nihče ni spomnil na Buška in njegove pretnje, samo Milka se je takoj spomnila nanj in se je jezila, da ga nihče ne vpraša, če ni bil morda prav on požigalec. Jože se je pred sodnikom odkritosrčno zagovarjal in povedal, da je bil res v goricah, toda ne ponoči, ko je opazil, da mu gori njegov dragi hram, ki ga ni hotel nikomur prodati, ker mu je bil drag spomin, šel je v hrib, da bi še kaj rešil, če bi se dalo. Da bi pa sam zažgal, na kaj takega ni nikoli mislil. O Buški ni omenil ničesar. Danes besede ni hotel smeti in povedati, da je Buška požigalec. In ko ga je sodnik najbolj pestil ter ga že hotel zapreti, se je javil Buška sam. V sodnijo je prihajal nekoliko pijan, toda ne preveč, samo toliko ga je spil, da se je lažje odločil. Ko je vstopil, ga je hotel sodnik zapoditi, pa se mu je do tal priklonil, se priklonil in takoj dejal, da je on požigalec. Zdaj ga je sodnik takoj rad poslušal. In pričel je na dolgo in široko pripovedovati, da je bil tisti dan pijan in siten kakor podrepna muha, da so si ga obiralci malo preveč privoščili in se norčevali z njega, da so je Bočkajev Jože vrgel po hribu kakor odvečno slamo in se je iz tega rodila maščevalna misel v njegovih zamaknjenih pijanih možganih. In tako je šel in je res zažgal vinski hram. Naposled je povedal, da ga je sodil in kaznoval Jože sam, zakar mu pač pritiče pravica, ker je bil hramček njegov. Kaznoval ga pa je pošteno, kajti od vsake strani mu je pritisnil tako zaušnico, da je pri eni zagledal mesec, a pri drugi pa kar sonce. Zato mu je pa Jože vse odpustil in sta se poravnala. Na ta način pač njemu, Buški, ne more nihče prisoditi kake kazni, še manj pa poštenemu Jožetu, ki je bil ves zaljubljen v tisti svoj vinski hramček na gorici. »Torej predlagam, da naju spoznate za nedolžna in naj nas pustite kar domov!« je zaključil berač in se spet globoko priklonil. Nato se je vojaško vzravnal, strogo pogledal sodnika in čakal njegove besede. Sodnik se je nasmehnil, si popravil svoja črno obrobljena očala in povedal Buški, da je dobro in prav, ker mu je Jože odpustil in da je še lepše, ker se je Buška kar sam javil, kajti krivično bi bilo, če bi Jože moral po nedolžnem sedeti v ječi. Vse to, da bodo upoštevali, kadar bodo naložili njemu Buški zasluženo kazen, kajti kriv je vendarle, čeprav je prepričan, da je že zadostil pravici, saj jame kazen deliti samo sodnija, ne pa Bočkajev Jože, ki je sicer pošten in dober fant. Buška je poslušal in hotel nekaj ugovarjati, pa ni bilo časa. Zato se je spet po vojaško vzravnal, ko je pristopil ječar in ga mirno povabil s seboj na rabelj. »Rad imam tudi ričet če je le dovolj zabeljen!« je zagustljal berač ječarju, le čudno ga je srepim pogledom in zaropljal s ključi, da se je drobni Buška kar prestrašil, da bi ga strogi ječar naposled še ne udaril in zato je pohlevno molčal in kar smuknil v svojo celico. Mož pa ni dolgo sedel. Sicer je bil obsojen samo na leto dni, pa je v ječi še pred obsodbo zbolel in je moral v bolnišnico, kjer je kmalu okreval. Ker je bil bolehen, so ga pri vzklikni sodniji obsodili samo pogojno. In tako je kmalu spet prišel nazaj v domačo vas. Prav tiste dni, ko se je Buška vrnil domov, Bočkajev odhajal in se poslavljal od svojega rodnega sela. Berač je takoj zvedel, da Jože odhaja in kar drhtelo ga je, kajti takoj je zaslutil, da je tudi on nekaj kriv, da mladenec zapušča svojo kočo. Buška je nekaj časa okleval in cincal po vasi ter nestrpno drgnil svoj vinjeni nos. Ker ga je vedel, da Jože kmalu odide, se je kar namenil k njemu, čeprav mu je smrdel kakor duhovi dehtorja. In že je pristal v bajto. Ko je vstopil, je bil Jože v veži in si je kuhal na ognjišču skromno kosilo. »Ee, vidiš ga, kaj pa je tebe prineslo? Vas koga drugega bi prej pričakoval! Ker si že tu, pa sedi, bodi lahko zajel z menoj, saj vem, da nisi preveč sit!« ga je pozdravil mladenec, ko ga je pogledal. Buška je že premišljeval zamuj, kaj bo Joži rekel, pa mu je vse splahnelo pred njim, preprosto prijazno besedo. Zato je govoril popolnoma drugače in sam ni vedel, da bo tako govoril: »Veš Jože, hudo mi je, odpusti mi! Bil sem pač pijan. Saj mi zavoljo hramčka ni tako težko, čeprav vem, da nisem prav ravnal, ker sem ga zanetil, ampak zavoljo tvoje matere mi je zdaj hudo. Bila je dobra ženska, zlata duša! Če je le mogla, mi je kaj dala ubogajme. In ko je bila še mlada? Ti ne veš, kakšna krasotica je bila in vsi smo jo radi videli. Ostala pa je poštena in zvesta. Nikoli ne pozabim, da sem se tisto noč potem, ko sta bila oklicana zjutraj s tvojim očetom, vsled same žalosti napil do nezavesti, tako hudo mi je bilo. Ljubil sem jo, a nikoli ji nisem tega povedal, preveč visoko sem jo videl in prečisto. Zdaj pa vem, da sem tudi nekaj kriv, da ti odhajaš, ona, tvoja mati, bi bila žalostna. In njenih solz bi ne mogel videti! Ostani doma, Jože!« Skloni svojo sivo glavo: »Vedel sem, da ti je hramček dragocen spomin na njo, pa sem ga uničil. To me peče. Da, pijak, prekleta pijaca!« Jože ga začudeno in pomilovalno pogleda. Takoj se mu berač zasmili, saj vidi, da ima tudi ta starec čuteče srce. Lahno ga potreplja po rami: »Potolaži se, mora že tako biti! Odločil sem se in ta zdaj grem! Ni bilo lahko, toda zmagala je misel na tujino. Nikar se ne boj! Vem, da si tudi ti že mnogo prestal in da nisi imel sreče. Taki ljudje so pa zagrenjeni.« »Da, da prav imaš! Srečen res nisem bil nikoli. Nisem sam povsem kriv, da sem strmoglavil tako globoko! Poglej! Izučil sem se za čevljarja. Kočo sem imel tam doli v dolini na močvari. Pa mi jo je zemlja pogoltnila kakor ribico. Prišla je divja povodenj, pravi vesoljni potop. Močvara se je kar razlezla in moja bajta je izginila v njej. Bog nas varuj, kar zajel sem, kaj takega pa še ne! Pridem proti domu, hočem v kočo, a koče nikjer. Ko stojim do pasu v blatu, prileti sosed in me povleče z doline kakor nazaj ter pove, kaj se je zgodilo. Tedaj bi bil kmalu zblaznel. No, bil sem še mlad in čvrst. Prijatelj, ki sem ga imel v mestu, me je povabil, naj pridem k njemu za pomagača. Vse bi bilo dobro, a kaj, ko nisem mogel iti. Iz tega kraja nisem mogel, iz svoje rodne vasice. Pogoltnila mi je kočo, vendarle sem ostal, kajti prerasel imam svoje rodno selo. In če bi vedel, da bo nekoč dne pogoltnilo močvirje tudi mene, bi ne šel nikamor. Samo enkrat sem bil nekaj tednov z doma, pa sem mislil, da moram umreti samega koprnenja. In potem sem delal svoj obrt, pomagal pri kmetih in se staral. Odkar mi je vzela kočo, nisem imel več pravega veselja do dela. Ti ne veš, kako sem bil navezan na njo. In če bi jo imel, bi bil še danes drug človek. Škoda, da nisem šel v mesto! Moj prijatelj je umrl kot čislan mojster in lepo premoženje je zapustil. Toda, kaj hočemo! Držalo me je tukaj in me še vedno drži. Z doma ne morem. Kakor s kleščami me priklepa sem tajna sila!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Brez teh krajev in teh goric bi moral umreti, čeprav niso moje. Vsako jesen mi je, da v njih pričnem ponovno živeti. Da, pomlad v teh goricah! Moje srce postane prerojeno, sam svetljava je v njem. Kakor kapelica je beleča se vrhu griča. In že se lahno oglasi v meni kakor bi zazvenel domači zvonček. In prisluhnem v sebi in sem srečen ter postanem vesel. Moja dobra vest je to. Za veliko noč se v meni predrami in me dvigne. Pobožno se napotim na žalostno goro na božjo pot. Tedaj se vsega resnično kesam in otresem se vseh slabosti, želim postati zares dober in pravi človek. Včasih vzdržim dolgo, zelo dolgo! Enkrat sem vztrajal kar pol leta. Pomisli! pol leta nisem pokusil kapljice žganja, ne vina! Pol leta je zmagalo v meni vse dobro! Večkrat me je žgalo, da sem si mislil, da ima v sebi pravo Saharsko puščavo, saj veš, kaj je grešen navad in kako je hudo, če je človek že pod sokom skoraj doma! Toda zmagoval sem, trpel in se vlačil. Naposled me je spet zmagalo. Skušnjavec je bil močnejši. Da bi bil prej pijan, sem se napil kar spiritovega žganja in obležal kakor klada. Prespal sem mrzlo jesensko noč zunaj na polju in tisto noč bi bil skoraj zmrznil. Pa saj veš, da so vrhovine ne strme, čeprav tolečeš s kamnom po njih! Da, da, hudo je če pomislim, da nimam svojega doma in zato me skrbi preteklost, zato nemirno noči, ker z njim kam naprej! Verjemi mi! Ta bolečina me grize dan na dan. Če bi bil v svojem, bi bilo pač drugače!« Jože kima in zamišljeno strmi predse. Porodila se mu je misel, ki se je ne more kar otresti, čeprav se mu je spočetka videla neumestna. In spomnil se je na mater, ko je gledal sirotnega Buško pred seboj. Kaj bi bila ukrenila ona? Še je dvomil nad svojo mislijo, a potem je hitel: »Vidim, da nisi tako slab človek, le če si vinjen, si ves neumen, neroden in zares siten. Veš, kaj mi je prišlo na um? Kar nepričakovano me je objela misel, ki se je ne morem znebiti! Kaj, če bi ti prevzel mojo bajto dotlej, da se vrnem? Plačal mi ne boš nič. Sam svoj gospodar boš. Tu boš stanoval, pazil na red, obdeloval travnik in njivo ter redil kravico, na katero moraš posebno paziti, saj je v njej vse premoženje! Nekaj mleka prodaj, a drugo porabi sam in živel boš. Toda paziti moraš na moj svet, na to mojo zemljo, da mi je kdo ne skrči in ne premakne mejnikov! Saj veš, kako se bojim za njo! Vinograd sem že dal v najem, a tudi nanj pazi, da mi kdo ne prične segati vanj in si ga lastiti!« Jože neha, se ozre v prosjaka in se mu glasno zasmeje. Starec ga začudeno gleda, odpira usta, kaže svoje gnile zobe, molči in ne more razumeti. Počasi šele izdahne: »Fant, za božjo voljo, nehaj vendar! Nikar se ne norčuj z mene siromaka, prosim te! Da bi meni vse to zaupal, to more biti res! Veš, res sem zaslužil, da me zaničuješ, ampak to je vendarle preveč!« Mladenič se glasno zasmeje in ga potreplja po rami, da se Buška kar skrči: »Bodi no, resno mislim in se ne šalim! Nikar ne misli, da se bom tako norčeval iz tebe! Kar v roke mi sezi, pa sva domenjena! Samo nikar se preveč ne izgubljaj v pijači! Prevzemi mojo bajto in kakor lastni dom, naj ti bo! Morda boš laže pogrešal svojo kočo, če boš tu vlačil po mili volji? Le škodilo ti ne bo!« »Jože! Če to resno misliš, te ne bom nikoli pozabil!« »Seveda resno! Norčeval se ne bom, tak brezsrčnež vendar nisem!« Starcu zablešče solze v očeh, ko se ozre okoli sebe: »Kako prijazno je tukaj in kako lepo in mirno bom lahko živel! Da, dokler se ne vrne, bom skrbel za hišico še vse bolj kakor bi bila moja. Tudi delal bom, kar bom mogel, saj mi bodo sosedje tudi radi priskočili, ker jih ne bom več nadlegoval z beračenjem.« Prijateljsko sta si stisnila desnici. Bočkajev je dobil zavarovalnino, vinograda pa ni prodal in je kar čez noč izginil na tuje. Govorni ljudje tiho jutro, čeprav so že zdavnaj vedeli, da bo šel. Le to jim ni hotelo v glavo, da je prepustil bajto staremu beraču in pijancu Buški. Marsikdo je zmajeval z glavo, ko je čul, da se je prosjak naselil v Bočkajevi bajti. Buška pa je bil vesel in srečen. Kar pomladil se je. Pričel je nositi glavo pokonci. Žganice se niti dotaknil ni več. Le črička se je včasih še nasrkal, a sicer je postal kar nekam drug človek. Sosedje so bili zadovoljni, ker jih ni več nadlegoval z beračenjem, sami so mu radi preorali zemljo in mu dali seme za setev. Bočkajev vinograd pa je sameval na griču brez hramčka. Sonce je prijazno žarelo in sproščalo na trse svoje slepeče žarke, a prijaznega vinskega hrama ni bilo nikjer! Trpne so žarke stikale med zelenjem, se izgubljale v senco, nikjer ga niso našle. In od nobene strani ni bilo skrbnega Jožeta, da bi hitel v hrib, se pogovarjal s prirodo, s trsom in grozdičjem ter svojim prijaznim hramom in občudoval lepe vinske gorice kakor včasih. Le stari Petraž se je večkrat oziral tja čez in se praskal po temenu. Ni mu hotelo v glavo, da tista krpa vinograda še zdaj ni njegova. V vasi je žegnanje. Veselo potrkavajo zvonovi. Fantje in dekleta se zbirajo na travniku za cerkvijo, kjer na položni vzpetini stoje mize in okoli ter toči stari Bende cviček kisel kakor vraž ter prodaja pečenke in flancate, ponuja pivo, se smeje in zadovoljno brunda. Bende je suh, tršat starec ogorelega obraza, ki je ves razbrazdan kakor suha spokana njiva. Mrko se ozira po mizah, kakor bi nestrpno pričakoval, se večkrat bržkone zareži med svojimi tihimi ujedljivimi smehi in spet zanihne. Hči Francka mu pomaga, a domači hlapec nosi na mizo. Starejši vaščani posedajo po oddaljenih mizah, kjer se glasno pogovarjajo, jedo mastno pečenko in klobase ter se zalivajo z vinom. Bende ima oster pogled, a se odreže spomini! Za vsakega ve, koliko vina ima, koliko je pojedel in popil. Nikogar ne prezre. Če sam noče, a to zna tako, da je vsak prepričan, da ga res ni opazil. Prijazno kima prihajajočim gostom, pozdravlja, molze svojo sivo brado in mežika s svojimi drobnimi rjavimi pohlevnimi očmi. Sršeče sive obrvi pa skrivajo njegove nemirne misli, ki priganjajo ljudi, jih silijo naj vendar mnogo pojedo in popijejo, naj se pošteno nasitijo in si privoščijo vsega ter plačujejo in uživajo tako dolgo, da bodo spraznili do dna svoje denarnice. Tudi Jerenova sta prišla. Oče in hči sedeta k zadnji mizi in se komaj slišno pomenkujeta. Milka se zamišljeno ozira na lepi večer, kjer plešejo veseli pari in cvetijo oči. Radovedno ogleduje te radostne ljudi, med tem, ko je sama vsa otožna in zamišljena. Vedno mora misliti na svojega izvoljenca, ki ga še ne more pozabiti. Da, zdaj čuti, da ima Jože še mnogo rajši kakor prej, zdaj, ko ni več v njeni bližini, se vse drugače zanj. Vsak dan ji je huje, ker jo je zapustil in odšel brez slovesa. Zdaj šele spoznava, kaj je ljubezen, ko zaman hrepeni, da bi se prikazal in ji ponudil roko ter se ji ljubeče nasmehnil. Oče jo opazuje in ve, kaj ji je, a molči, pogreznjen v svojo bolečino. Vsa priroda na okoli je vesela, kakor bi se razposajena in sproščena spojila s temi rajajočimi ljudmi. Mlado žito brsti in šumi v vetru, da se zdi kak šepetajoči odmev pesmice, kadar muzikant preteče. Glasovi harmonike so vedno bolj nebrzdani, vmes pritiska bas in cvilijo gosli. Zvonovi glasno brne in dekleta se dozdevajo, da se drevje za cerkvijo veselo kima in šepeta razposajeno pesem. Milka je tako žalostna, da komaj čaka, da bi odšla. Sama je rada šla sem, a nocojega obiska nima. Komaj se je veselila, ji je že vse odveč. Ne more se vživeti v to veseljo, ker tuji so ji rojaki v tem jasnem popoldnevu, ko veselo rajajo, se smejejo in zabavajo ter pozabljajo svoje skrbi. Jeran je mrk in vedno bolj otožen, tiho sedi in pije. Počasi srka vino in se sili s flancetom, ki ga je tako glasno vzel z mize. A komaj je ugriznil vanj, se je pokazal, da je segel po njem, samo prekinil, začutil v ustih, čeprav je cvrtje okusno in dobro. Na lepše misli, ki jih je preživljal. Skrb za davke mu zdaj gubajo čelo, dolgi pri Jeromu mu rišejo v obraz globoke gube. Misel za mislijo se mu podi po glavi, saj noč in dan samo razmišlja in razglablja, kaj naj ukrene, se vsega skupaj otrese, pa ne more pozabiti, ker ve, da mora najti rešitev hitro, sicer sta ona z hčerko izgubljeni in vrženi kakor beračici. Skrbi obeh se spajajo v breme, ki se ga ne moreta otresti. Da, če bi se mogla vsaj za nekaj časa znebiti more, ki ju tlači pri srcu. Da, prišla sta, da bi se raztresla, pa se ne moreta. Vino jima ne diši, ljudje so jima vsled njune bolečine daljni in kakor neznani, čeprav so njuni sosedje, saj se trpljenje ne more spojiti z žalostjo! Da, otožnost je čudna in nedojemljiva! Kdor je žalosten, čaka, da ga bodo ljudje potolažili, dočim veseljak sam ponuja svoje veselje drugim, to pa zato, ker je žalost globlja kakor radost, saj poganja iz korenin razočaranja in trpljenja, dočim je veselje navadno izraz hipnega radostnega razpoloženja. In ko sedita oba pogreznjena v molk in premišljujeta, zagleda Milka Buško, ki hiti proti njima. Mož je vinjen in veselo vzklika: »Danes sem se ga nalezel. Od veselja sem pijan! Ne zamerite ljudje božji, saj bo jutri spet štirinajstdnevni post in potem pojde naprej, kakor je dobro in pravi! A danes sem se ga nalovil, saj ni kar si bodi! Sam svoj gospodar sem in prijazno bajtico imam! Preje sem bil kakor potepuški volk, ki nikamor ne sme, ker ga vsak preganja. Da, zdaj sem šele spet pravi božji človek, vreden, da živim med poštenimi ljudmi!« Pa se pisal mi je Jože, ta dobra duša, da lahko ostanem v koči, da me ne bo nikoli preganjal iz nje, češ, da bo že kako uredil, če se kdaj vrne! Da, to je človek, to je fant od fare! Jeranova sta ga mirno poslušala. Milki so donele beračeve besede na uho, slajše kakor godba na odru, saj je pripovedoval o njeni, o njenem Jožu, ki ga je bila polna njeno srce, in na katerega je vedno mislila. Naposled je nekoliko prisedel. Bil je lepo obrit in dokaj snažno, čeprav zelo siromašno oblečen. Prijazno je dekletu pokimal, pomežiknil in ji poredno zažugal: »Ampak Ti si mu menda zmešala možgane in zapletla misli, saj samo za te povprašuje in piše, naj te pozdravim, kadar te vidim.« Mladenka zavri kakor kuhan rak in ga zavrne: »Ne verjamem! Če bi mi mislil poslati pozdrave, bi mi bil pač sam pisal, a tako mi ni in molči kakor grob.« »Ni ti pisal, ne vem, zakaj ne, že mora imeti vzrok, za katerega pač tudi ti menda dobro veš, saj mislim si tako. Pozdravlja te pa vendarle, pa še prav lepo, le kar poglej!« obrne prosjak in privleče iz žepa pismo ter ga ponudi mladenki. »Na, Jeranova nejeverna, pa sama prečitaj. Ne me verjemi!« Milka čita pismo. Razburjena je, ko hiti njen pogled po znanih črkah in išče stavka, kjer jo njen dragi omenja in pozdravlja, kjer se je spominja in misli na njo. Da, res je pisal o njej. Pa kaj, da ji pošilja pozdrave po tem Buški, po tem zanikanem beraču? A že naslednji hip se spomni, da bo morda ona sama tudi kmalu tako brez vsega kakor ta siromak, ki ima začasno vsaj streho nad seboj. In tako strašno bolečino začuti, da se komaj premaga, da ne zahlipa. Molče vrne pismo in se Buški zahvali. Da, vsaj spomnil se je tudi na njo in ni je pozabil. Še vedno misli na njo. Morda se je prav tolikokrat spominja, kakor ona njega, menda se oba kesata, da se nista poslovila drug od drugega. No, ona sama ni mogla laziti za njim, a Jože bi se bil lahko oglasil. Pa se spomni na zadnji večer, ko je stal pod oknom in čutil, da ga je uzrla ter ji je hudo kakor že večkrat. Stari Jeran pa gleda hčerko in ne spregovori besede. Ko Buška odide, vzdihne in potem omeni, da Jože res ni napačen in škoda, da ni petičen, saj on, oče zdaj sam ne ve kaj bo, češ, da jima vedno trda prede, ker Jerom pritiska na vse kriplje in zahteva denar, ki ga oče nima kje vzeti. Hči ga posluša in se pripomni ničesar. Jeran komaj slišno stisne iz sebe: »Včeraj mi je omenil, da bi se ga ti privadila. Vem, da samo zavoljo tebe zdaj tako pritiska, samo, da me spravlja v skripce. Rad te poroči. Če hočeš?« »Oče! Nikoli ne! Kaj si še zmisliš? Preje je lazil za Petračevo, a zdaj bi že mene rad. Bog ve kje je že brisal svoje umazane prste, če ni dekle že oženjen? Takemu ni kaj zaupati!« »Ne razburjaj se in bodi pametna! Dobro veš, da se nisem protiviti Joži. Zdaj je med vama vse končano, saj je šel na tuje!« »Ne, ni končano in nikoli ne bo! Nikoli oče!« »Dobro premisli Milka! Zdaj imava še svoj dom in lahko ga rešiva, čeprav za stoji na trhlih stebrih. Kesneje se lahko zgodi, da bo prepozno!« »Ne morem, oče!« Jokav je njen glas in proseč, da se starcu zagrize v srce. Bledica se ji razlije po obrazu, saj so ji oči tako solzne, da bi se zjokala. A v ljubezni ne sme popustiti, kajti srce ima samo eno in ne sme za vedno pokopati svoje sreče! Kako rada sluša svojega roditelja, kako rada bi mu ustregla, pa ne more in mu mora ugovarjati. Trdo jo udarjajo očetove besede. Starec žalostno gleda svojega otroka in brez jeze v srcu. Vse življenje je delal in se trudil, a zdaj mu preti pogibelj. Vedno je upal, da bo ustvaril svoji hčerki srečo, da se bo lahko poročila po svojem srcu. A zdaj? Boji se za svoj dom in boji se za njeno srečo. Upira se propasti, a dolgovi ga vlečejo globlje in globlje, ga tlačijo, da se krivi v dve gubi, a pomagati ni ne ve in ne more. Počasi se dvigneta kakor z bremenoma na ramah. Zamišljena odhajata domov. Zaman sta upala, da bosta odložila svojo žalost, pa je nista mogla, ker je pretežka in ju ne zapusti, saj je žalost zvestejša kakor veselje. Večeri se. Sonce je padlo za hribje gnezdo. V prirodi zavlada tišina. Dolge sence se vlečejo za njima, ju priklepajo v mračno in nemirno stanje. Oba čutita tesnobo noči, kakor bi se hudobna narava zgrnila proti njima in ju hotela mučiti. Kako neznatna sta v objemu prirode, ko stopata čez travnike proti domu. Z njima pa se poganja skrb in ju ne pusti iz objema. Oba skupaj drži in čutita jo, rada bi se je otresla, a močnejša je, njen objem je kakor železni prijem, ki ne spusti, če enkrat dobro zagrabi. Kmalu se vležeta počivat. Vasi še dolgo ne umolknejo. Ponoči se glasovi godbe razlivajo čez selo, preko polja in hoste, kjer se izgubljajo in vpijejo v vrhove dreves, spremljajoč njih šelest, ga preglasijo in se pijani pogrezajo v globel. Ko že vse spi, se vedno od nekod odjekajo poskočni razposajeni zvoki, udarjajo po žilah in težko pozvanjajo v ušesih spečih vaščanov, ki so prinesli se v svoje domove mamce vesele odmeve, ki jih čujejo še v spanju. Počasi tone noč v večnost, kratka poletna noč, ko skoraj seže iz večerne zarje v jutranjo zoro. Ko se Jeran hoče zjutraj odpraviti na njivo in stopi na prag ter se ozre okoli, zagleda Jeroma, ki urno stopa proti njegovi hiši. Gospodar je nejevoljen in kar užaljen, da ga moti že na vse jutro. Najrajši bi ga jezno nahrulil in zapodil. Toda kaj hočeš? Dedec ga ima v svojih pestéh, zato ga prijazno sprejme. Jerom je prekrožil noč. Zdaj je bil vesele volje, prešeren in predrezen je stopil staremu stisnjenemu kmetu. In v tem svojem razpoloženju se je čutil najbolj sposobnega za snubitev. Zato se je odločil in jo takoj zjutraj primahal na Jeranovo. »Dobro jutro, oče! Pridni ste, a mi menda še bolj, saj me to noč postelja niti videla ni! Pa kaj to, saj smo fantje od fare!« »Bog daj dobro jutro!« je prijazno odzdravil starec in ga povabil, naj se usede, da bo kaj povedal. Kar nekam pošili se je, čeprav se mu je trgalo srce, kajti slutil je, da bo Jerom zasnubil njegovo hčer. Prihajač se je spustil na stol in pomežiknil ter dejal: »Seveda bom kaj povedal, da, povedal bom! Enkrat sem vam že omenil očé. Danes spet prihajam snubit. Ali mi daste vašo Milko ali ne? Tisti njen ženín se je menda skujal in kakor nalašč sem jaz tukaj. Pa čemu ji človek brez denarja? Siromakov je že itak več kot preveč na svetu!« Starec ga samo posluša in molči, a snubač nadaljuje: »Saj nisem se taka jerá! Poglejte me, kakšen ptič sem! Prečul sem noč, pa sem svež in zdrav, kot bi se bil dvignil z mehkih pernic. E, kar nas je pravih, se še nikogar ne bojimo! Če pa pomislite, mi boste pač priznali, da mi je žene res treba! Saj veste, da človek nima nobenega reda. Če bom enkrat poročen, bom najbolj resen mož, verjemite mi!« Zazrl se je v Jerana in čakal odgovora. Starec je zdaj moral nekaj reči in stisnil je iz sebe: »Govoril sem s hčerko, kakor sem vam obljubil. Takoj tisti dan sem ji omenil, pa se ne more odločiti. Kaj pa, če bi jo vi kar sami poprašali, da ne boste vsaj mogli misliti, da vam jaz nasprotujem.« »In kje pa je to častno, sramno dekle?« se šali Jerom, leze v hišo in obstane na sobnem pragu. Pred njim stoji Milka vsa čista in sveža kakor živa zora, svetle oči ji izžarjajo mladost in življenje, njena lica so sveža breskve, a usta rdeče vrtnice. »Preden pokopljem zadnje upanje, moram govoriti še sam s teboj deklica draga!« deče Jerom in jo zaljubljeno gleda. Zoprno čustvo jo obide, najrajši bi kar bežala, pa se spomni na očeta. Da, zavoljo očeta, zavoljo grunta naj se premaga in naj bo prijazna! Morda ga bo laže odpravila kakor si misli? Skoraj nežno ga pogleda, ko reče s poudarkom in počasi: »Ne vem, zakaj kaj takega mislite gospod Jerom? Še svoje prve ljubezni nisem pozabila, a kakega povoda vam tudi nisem nikoli dala.« Kozal je zadrego, ko ji je odvrnil: »Rad te imam in to je vse. Zelo te pa želim za ženo. Kar odloči se in kmalu se lahko poročiva!« »Sami veste, da nisem za vas. Prosim, pustite me!« postaja dekle nejevoljno in jeze narasti. »Zakaj bi pa ne bil za te?« se čudi možakar in jo izzivalno gleda. »Zato ker imam že vedno Bočkajevega rada, zato ker vas ne maram in vas tudi nikoli marala ne bom, zato ker ste za mene prestari, kajti nad tri križe imate več od mene in to vendarle ne gre!« odgovarja mladenka vedno bolj razburjena in mu pokaže hrbet. »Če pa sem prestar, je tudi očetov dolg pri meni že prestar in izterjal ga bom kar takoj danes!« zapreti Jerom in se odpravlja. Jeran hiti za njim, da bi ga pridržal in pomiril, saj se boji, da ga bo Jerom takoj vrgel iz hiše ter ga spravil na boben. Pomiriti ga skuša: »Potrpíte nekoliko! Vse bo še dobro, meni verjemite, da se bo vse uredilo!« Ne čaka več, ga prekine razjarjeni snubec in hiti po poljski poti. Jeranu je pri duši, da izgine s tem človekom njegovo zadnje upanje, da se vse pogreza v nič, da se ruši njegova hiša, poka tramovje in se vse gradi v prah. Hči tolaži očeta: »Le pustite ga, naj nam je prodal kar imamo, bova že živela! Boste vsaj brez tegob in skrbi. Delala bom in se trudila za vas. V bajto pojdeva in slo bo!« Starec je obupan, glas mu trepeta, ko hčerko zaprosi: »Vzemi ga vendar, vzemi ga! Nikar mi ne stori tega! Nikar ne dopusti, da bi naša čestitljiva dobra hiša prešla v tuje roke, da bi našo zemljo obdelovali drugi in uživali njene pridelke! To gorje bi bilo preveč, ta sramota bi bila prestrašna! V duši mi je, da me žge živ ogenj, da se moram ostréje porušiti in me pokopati pod seboj, čeprav si ne najdem krivde, saj sem se vse svoje življenje pehal in delal, garal in skrbel!« Jeran skoraj joka. Milki je obupati, toda odnehati ne sme, ker ve, da greši če se vdá, kajti ne sme se poročiti z njim, ki ga ne ljubi in si nakopati prekletstvo, saj ve, da je zakon brez ljubezni dan brez sunca, koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša. »Potolažite se vendar, vse bo še dobro! K teti v mesto pojdem. Dobim si službo, a vi si najemite kakšno bajto. Kar bom zaslužila, vam rada pošljem. Morda bo Jože imel srečo? Kaj, ko bi znova prišel v njegovi bajti? Boljša lesena koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša! Sicer pa tudi bogastvo ni vse.« »Bogastvo ni nič, toda svet je vse, zemlja je vse, da veš! Kaj naj počne gruntar brez grunta. Kakor polž brez hiše se bom plazil po soncu, dokler me ne uniči in raztopi pekoča bolečina in strašno razočaranje! Dekle, hči, nikar me ne zapusti!« Sklonil je glavo. Debela solza mu je zdrknila po velem licu. Njegova volja je bila zlomljena, njegov pogum strt. Milka mu ni odgovorila. Tiho je nekaj delala in premišljevala, kakor bi bila zamaknjena v svoje delo. Oče jo dremi: »Čemu molčiš? Zakaj ne spregovoriš in ne trhneš besede. Odgovori mi vendar in me potolaži v moji bolečini, ki je pretežka, da bi jo sam nosil!« »Saj sem vam že odgovorila, oče moj! Služiti grem in konec! Da bi imela postati žena Jeroma, tega izkoriščevalca, tega vampirja. Ne, nikoli ne!« Med tem je zavrnjeni ženín korakal po polju in se skušal pomiriti. Jezilo ga je, da ga je mladenka tako brezobzirno zavrnila. Pa je bil popolnoma uverjen, da ga bo rada poročila. Dolgo je hodil po polju, ogledoval žito, poslušal gostoletega škrjanca in zasledoval njegov let pod nebo. Ko se je nekoliko pomiril, se je zamišljeno zarežal in se odpravil proti mestu, kjer je imel svojega odvetnika, pri katerem je takoj posredoval, da je vložil proti Jeranu tožbo, hoteč čimprej izterjati svoj dolg in vreči očeta in hčerko iz hiše. ==5.== Bočkajev Jože je prišel na Štajersko. Spočetka je hodil po mestih in si iskal službo. Menil je, da se za delavnega človeka povsod lahko dobi kos kruha. Ko pa je prišel v večja mesta in videl cele množice brezposelnih, je šele spoznal, kako mora biti težka borba za obstanek in kako se morajo ljudje pehati, da samo toliko zaslužijo, da vsaj žive, čeprav morajo stradati zraven in se zadovoljiti z vsako malenkostjo. Bil je že obupan. Kako je bilo doma vse drugače! Res je tudi v rodni vasi revščina, toda tu? Doma ljudje ne stradajo, za vsakega se nekaj najde! Ali naj se zdaj vrne? Ali naj takoj obupa? Zasramoval se je. Vztrajati mora, saj ima denar, ki ga je dobil od zavarovalnice za svoj hramček! Res ga ne sme porabiti, da si postavi nov hram, toda nekaj ga vendar lahko potroši za največjo silo. Sicer pa dovolj štedi in samo primerno zaposlitev si mora poiskati, jo bo že dobil. Nekega dne jo je mahnil na poljsko stezo, vodečo proti prijaznemu parku. Naposled je zašel v park. Na pot ni pazil in že se je znašel na široki gladki beli cesti, vodeči proti sivemu staremu gradu. Ko je korakal počasi po cesti, sta mu nasproti pridrivela dva iskrna konja, vpregnjena v starinsko črno pozlačeno kočijo. Mladenič takoj opazi, da se je desni konj splašil, saj tovariša divje vleče za seboj. Levi vraneс se trenutno upira, a potem zdivja tudi sam. V kočiji sedi gosposko oblečena starejša dama, a spredaj star kočijaž, ki trzajočega obroča vleče konja za vajeti in se zaman trudi, da bi divjanje ustavil. »Laci! Laci!« kriči starica. »Laci! Ustavite vendar! Potegnite krepko nazaj, saj vendar znate! Laci!« Konji so popolnoma splašeni, a v glasu dame ni nikake bojazni. Nič ne tarná, ko opazi, da kočijaž zgublja nad konji svojo moč, le radovedno opazuje konja in voznika, kakor bi samo čakala, kaj se bo zgodilo. »Ampak Laci!« se spet oglasi v hipu, ko se konji približajo našemu znancu, ki z zanimanjem opazuje nemo borbo človeka z zdivjano živaljo. Bočkajev se ozre in opazi na eni strani strmino, ki je spodaj podsekana. In pod njo teče reka. Cesta se vije proti reki in potem po strmini. Če bi konja pridržala v reber in se količkaj plašila, bi lahko zdirjala čez nezavarovano skarpo in nesreča bi se pripetila. To je Jože v trenutku preudaril in že se požene pred kočijo, pograbi z krepkima rokama oba vranca in ju skuša obdržati. Konja majeta z glavama divje v nič, se dvigneta s prednjim telesom in že obstaneta kakor prikovana. Jože se zadovoljno oddahne, stopi pred kočijo in se odkrije. »Laci! Kdo je ta človek?« vpraša dama v vozu s tujim naglasom. »Popotnik sem, delavec, ki išče kosca kruha. Samo gol slučaj me je vrgel sem,« odvrne fant. Obraz starke se razjasni, ko se opravičuje: »Da, da, saj res! Kako sem vendar čudna! Kajne, da sem čudna! Predrzen sem, mi lahko rečete! Tudi vi me niste vprašali, kdo sem, temveč ste priskočili in me rešili! Da, rešili ste mene in tudi Lacija! Hvala vam, iskreno bodite zahvaljeni! Naš rešitelj ste!« Pokima mu, ga zvedavo pogleda in nadaljuje: »Pravite, da kruha iščete? Kruha? Da, da, prav dobro! Laci! Laci! Ta mladi mož išče kruha!« Kočijaž samo ponižno pokima. »No, če iščete kruha, pojdite kar z nami! Zahvalo sem vam dolžna, le pojdimo! Se bo že kaj dobilo!« Izstopila je iz kočije in spet ogovorila kočijaža: »Laci! S tema konjema se ne peljem nikoli več! A kje je vaša nekdanja moč, dragi Laci? Leta, kajne Laci, starost?« Kočijaž spet samo pokima, kakor bi bil nem, skoči na tla in pelje oba žrebca za vajeti nazaj, dočim gre dama poleg Jože počasi proti gradu. »Pa kako, da vas je prav sem zaneslo?« spet nepričakovano obrne glavo in ga vpraša ter ga pogleda. »Z dežele sem dospel. Doma sem z Dolenjskega. Iskal sem po mestih službo, pa nisem našel nič primernega, čeprav rad primem za vsako delo.« »Za vsako delo prime, ali slišite Laci, za vsako delo! Da, da, kakor nalašč ste prišli — kajne Laci, da bi se bila pripetila nesreča? Ne krenite se, le odkrito z besedo na dan! Zdajle bi bila lahko že oba rajnika, kajne Laci?« Stari kočijaž je skoraj v zadregi, ko se spet dostojanstveno pokloni. A starka ga tedaj nepričakovano nahruli: »Laci! Pozabila bi bila kmalu, pozabila! Kako ste vendar mogli kupiti takega konja? Ali vam ni nič za moje in svoje življenje? Ali vam je vseeno, če sva v večni nevarnosti?« »Milostiva gospa grofica…« »Laci, kar molčite, da, le tiho! Vi najdete takoj izgovor, da, vedno ga najdete! Pameten človek ste, čeprav samo kočijaž, ni čudno, saj ste plemiškega rodu! Da, Laci, prav res, Laci!« Kočijaž molči. Pred njimi vstaja grad, velik, siv in mračen. Do vhoda se vrste mogočne platane, ki prehajajo v nizke breze žalujke stoječe ob vrtni poti, po kateri se dospe v poslopje. Že prekorači grofica z Jožom grajska vrata. Fant kar zastrmi, ko zagleda sijaj in razkošje, ki kot vladarica, toda mirno stopa za grofico v njeno pisarno, kjer ga starka še enkrat ostro pogleda skozi kakalo in mu ponudi stol: »Prosim sedite! Za mene niste navadni hlapec, moj rešitelj ste, sicer bi vas ne sprejela v tej sobi. Da, da, hlapci smrdé večkrat po gnoju in senu, ali ne?« Jože jo začudeno gleda in ne ve, kaj naj ji reče. Čudakinja se mu vidi, kakor bi ji malo manjkalo. Starica pa nadaljuje: »Sprejmem vas za hlapca in kočijaža, ali razumete? Kaj je pri nas treba delati in kako morate vršiti vašo dolžnost, vam bo že razložil Laci, kajti on vse ve, da, vse! Spoštujte ga in slušajte, starejši je od vas in plemiške krvi! Ubogi plemič!« Prenehá in si z dehtečim robcem gre preko oči, na katerih ni videti niti sledí kake solze. Nato nadaljuje nekam lastno, kakor bi se bila pravkar spoznala, ker je preveč odkrila svojo čustveno stran: »Laciju boste pomagali. Dobro vas bom plačala. Sicer imate že zdaj pri meni svoj kapital, kajti vaša dolžnost — rešili ste me in zato vas poplačam, nikomur ne maram kaj dolgovati. Da, da, konja ste ustavili! Izborno!« »Ampak Laci je starec, da starec je, čeprav tají! Pa kdo naj prizna svojo slabost?« Nagnila se je na naslon in se trenutno zamislila ter nadaljevala, kakor bi bila z duhom odsotna: »Mladost pač dolgo ostane v srcu, a telo je trohnoba, gniloha! In to je neumno, kako neumno! Prav zato sem odstranila vsa ogledala. Kdo naj gleda svojo nagubančeno kožo, če je v duši mlad in vesel?« Skoraj prestraši se, ko vidi, da govori s tujim mladeničem, ki ga je šele danes prvič videla. Hlastno vstane in ga odvede v kuhinjo ter ukaže kuharici, naj mu postreže. Po južini ga še enkrat pokliče in mu razkaže sobe: »Vsak moj služabnik mora poznati ves grad! Tudi vi ga morate poznati. Pa kako, da ste to storili, saj me niste poznali in niste vedeli, kdo sem?« »Smatral sem za svojo krščansko dolžnost do sočloveka.« »A tako? Lepo, res plemenito! Kako pa tedaj, ko ste zgrabili konja za uzdo? Ali ste se kaj prestrašili? Kakšen je bil vaš občutek? Povejte mi!« »Nisem mislil na to, gospa grofica! Zato pač ne vem, kaj sem mislil in čutil. Bal se pa nisem prav nič, kajti bojazen že vnaprej ubije vsak uspeh.« »Bojazen ubije uspeh! Vidite ga, kakšen mislec! Pa je prišel in mi rešil življenje. Da, Laci… ta je star, res star je! Danes sem ga spoznala, da je zelo, zelo star, čeprav tají leta kakor sramežljiva guvernantka. — Sicer pa, kaj če bi se ubila? No, naposled se vendar vsak kolikor toliko boji umreti, kajne? Seveda se boji! Toda, da je Laci tako star in slab, si nisem mislila!« Bočkajev je bil v svoji novi službi prav zadovoljen, toda domače vasi nikakor ni mogel pozabiti. Misli so se mu spet in spet vračale pod okno njegove Milke, v domačo kočo in na gorice, kjer je stal nekdaj njegov hram. In kadar se je spomnil na Buška in njegovo veliko ljubezen do doma, se je kar zasramoval. Da, kako je ta stari berač ljubil svojo rodno selo in še ljubi, kakor živi v njem in trpi, da ga drugi zasmehujejo in zaničujejo samo, da mu ni treba z doma, čeprav mu je rodna zemlja pogoltnila njegovo kočo. Njegova gospodarica je bila čudaška madžarska plemkinja, ki je bila zelo bogata. S posli ni mnogo govorila razen z hišno Marto in z Lacijem, ki je bil nekak posrednik med njo in uslužbenci. Le z Jožom je napravila izjemo, saj jo je rešil in to je vsakikrat ponavljala, kakor bi se bila bala, da tega ne pozabi in da ne pozabi misliti na hvaležnost, ki mu jo je dolžna. Čudakinja je želela biti med vaščani bližnje vasi tujka, toda ni mogla biti, saj je pripadala kot otrok s starši v te kraje, kjer ji je potekala tudi mladost. Grad je ležal v dolini med vinskimi goricami, na katere je bila navezana kakor tudi na vas, čeprav si ni tega hotela nikoli priznati, hoteč vedno ostati na nekaki višini. Vedela je, da je plemstvu odbila zadnja ura, toda ni se hotela vdati in je vztrajala. Ker je imela denar, je lahko ostala v svojem sijaju in vladala svoje posle. A sicer je bila dobra duša in skrbela je tudi za siromašne vaščane, česar pa ji ni smel nihče omeniti. Svojim služabnikom pa je bila prava mati, čeprav se je večkrat silila in ni hotela z nikomer govoriti, kar je potem moral opraviti Laci, da jo zadosti kapricam svoje muhaste stare grofice. Pri Jeranovih je zapel boben. Oče je hodil sključen okoli. Tiste dni je kar shujšal in postaral se je. Ko je zvedel, da ga Jerom žene in ne odjenja, se je tudi njega lotila neka divja obupna trma. Sam je dejal hčerki, da je prav storila, ker se ni odločila za tega brezsrčneža. Milka pa ni hotela doma čakati sramote, ki jima je visela nad glavo. Šla je v mesto k teti in si pri njej hotela poiskati službo. Posestvo je kupil za lepo ceno stari Petrač. Toda mož je bil res prava poštena duša. Ko je zvedel, ker ni bilo nobenega drugega kupca in je dobil grunt kar za sramotno ceno, se je sam jezil nad Jeromom, kajti stari Jeran in hči sta se mu smilila. Mislil si je pa svoje. Zvedel je, da večkrat tuji ljudje nakupujejo posestva, ki pridejo na boben, zlasti še, če ni domačih kupcev. To pa je sklenil preprečiti in kupil je posestvo sam. Ko je akter izzval, da je on lastnik Jeranovine, je mož poklical starega Jerana, mu stisnil desnico in dejal: »Ne misli, da sem kupil za sebe! Ampak v domačih rokah je ostal tvoj dom in to je največ vredno! Morda nas bodo nesreče spametovale, da bomo bolj složni kakor smo večkrat bili, kadar je bilo za korist kakšnega domačina! Ko boš kdaj mogel posestvo izplačati, ti ga rad vrnem za isto ceno, za katero sem ga kupil.« Veš, tudi jaz sem spoznal Jeroma, toda nasel mu pa nisem. Preveč imam pod palcem, da bi mi popustil do življenja. Kmalu sem spoznal tiste njegove mešetarje, ki so nas varali in nam lagali ter nam vtečili napačno valuto za blago, ki je šlo v tujino. Vraga, res smo bili preveč neumni! Saj dobiš vse zapisano v časopisih, pa se nihče ni na to spomnil. Da, da, Petrač ima denar in kak Jerom ga še ne bo vtopil v žlici vode, čeprav bi ga rad.« Jeran je bil vesel in ko mu je Petrač dejal, da lahko ostane v hiši dokler pač sam noče, da ga ne bo nikoli podil iz lastnega doma, se je ganjen zahvalil svojemu prijatelju. Medtem je Milka stanovala pri teti in dan na dan iskala službo. Kakor vsako kmečko dekle je prišla v mesto polna upov in pričakovanj, a kmalu je razočarana spoznala, da je s službami zelo hudo, da so povsod oddane, naj je povsod več kot preveč ljudi. Kar strmela je, ko je videla po posredovalnicah dolge vrste deklet, ki so se ponujale v službo. Mnoge so bile že sestradane in strgane. Nekatere so bile že tako obupane in žalostne, da so se ponujale za samo hrano in stanovanje, druge so zahtevale tako malenkostno odškodnino, da je zadostila komaj za čevlje, ki so jih trgale v svoji službi. In mladenka je vedno bolj spoznavala bedo, ki vlada v velikih mestih, kjer je videti toliko raznega razkošja, bogastva in lepote, pa se vse skriva pod navideznim ugodjem, dokler marsikdo strada in je taki, ki bi jim tega nihče ne prisodil. Teta ji je prigovarjala, naj se nikar preveč ne trudi, saj lahko ostane pri njej, dokler ne dobi kaj primernega. Tudi sama jo je priporočila svojim znancem. Vendar je bilo vse brez uspeha. Nekega dne je dobila očetovo pismo, ki jo je potrlo in vendar je bila zadovoljna, da je bilo vsaj tako. Oče ji je pisal, da zdaj uživa miloščino drugih, da je sicer ostal v hiši, toda zahvaliti se mora le staremu Petraču, da ni na cesti. Mladenka je molče vse pretrpela, saj ni mogla pomagati niti sebi, niti svojemu očetu. In začutila se je v tem velikem Babilonu vso majhno in zapuščeno in bedno. Naposled je vendar dobila skromno službo služkinje pri neki starejši družini. Z veseljem se je lotila posla, pa ni ostala niti mesec dni. Gospodar se je vračal vsako noč pozno domov in je postal napram njej vsiljiv. Milka je bila dovolj pametna, da je takoj spoznala njegove nakane in šla. In tako je bila spet brez službe. Tudi domotožje jo je vedno bolj mučilo. Kadar pa se je spomnila na Jožeta, ji je bolečina zakrvavelo srce. Žal ji je bilo, da ga ni poročila in šla v njegovo bajto. Zdaj sta oba na tujem. Sam Bog ve, če se še kdaj snideta in si spet zagotovita svojo ljubezen! Trudna in zblodena je zakoprnela za svojim domom. Nekega dne se je pa razdvojena in žalostna napotila v svojo rodno vas. =Drugi del.= ==1.== »In vendar je Jerom tudi mene potegnil, mene Petrača, poštenjaka in najbolj premožnega zemljaka! Da ni še uspel, jaz mu še pokažem! Zdaj šele vidim, da me je pri trami pošteno pretepal.« Petrač se je jezil v vaši gostilni, silil pest in pretil v zrak: »Pa ni hotel se otroka premotiti, mojo Angelco! Hvala Bogu, da imam pametno hčer!« »E, kako ga je zavrnila! Zdaj bi jo rajši dal radnemu bajtarju kakor temu sleparju.« »Bodi, bodi! Le nikar se ne razburjajte!« ga miri krčmar in mu pove, da ga v drugi sobi čaka župan, ker bi se rad z njim nekaj važnega pogovoril. Petrač takoj vstane, nekaj zamrmra in odpre vrata sosedne sobe, kjer sedi župan, majhen suhljat starec, ki ves droben in neznaten prav nič ne sliči kmetijskemu županu. Župan Ferjan je dokaj premožen zemljak. V vojski je staknil bolezen in kmalu se je upokojil. Vaščani ga cenijo, ker je nadvse pošten ter zelo skromen in skrben mož. Rad se trudi za blagor občine in dela zastonj. Sicer pa je v njem vse kakor mrtvo, roke trdno počivajo, oči so mu zapadle v notranjosti preveč vidno čelo. Čer je prevečkrat gledal smrti v obraz, se ni mogel otresti misli na njo. In ko se je komaj vrnil domov, so spočetka si kaj malo brigali za svoje zdravje. Ko je nekoliko okreval, so bile ravno volitve. Izvolili so ga za župana in ni se protivil, čeprav se ni nikoli potegoval za to čast. Bil je najprej kmet. Najbolj ga je veselilo delo na polju in v vinogradih. Petrača je imel samo zato rad, ker je vedel, da je starec ves zaljubljen v svojo grudo. Vedel je, da tudi v njem še vedno tli iskra ljubezni do grude, ki jo je vedno ljubil in je niti sredi vojnih grozot ni pozabil. Ko je popolnoma okreval, je takoj pričel s poljedelstvom in v delu je našel trdno in veselje. V prirodi se mu je počasi pomirila bolesna duša, vse kar je doživljal, se je v njegovem spominu pomirilo, senca, strah, tesnoba vse na okoli ga je vedno bolj priklepalo nase in mu vlivalo novo zdravje, da so izginile povratne sence smrti in omrtvelosti ter je spet zaživel drugo življenje poln vere v bodočnost domačega človeka, ki je v bistvu še nepokvarjen in dober, čeprav malenkosten in poln hib. Župan je kmalu spregledal Jeromove nakane. Prvi je začel svariti proti njemu in kmetje so kar zijali, ko jih je pričel svariti, naj se bodo preveč zaupali. Tudi Petrača je odprl oči. Dokazal je kmetom v številkah, koliko dobička ima Jerom pri svojih kupčijah in s tem so se streznili. Župan pa je bil človek dela. Toliko časa se je prizadeval, da je dosegel pri župniku in šolskem upravitelju, da sta pričela resno pridigariti o zadrugi, ki so jo naposled sklenili ustanoviti in med prvimi pritegniti starega Petrača, ki je bil uvideven človek in tudi denaren. Kmetijska zadruga naj bi delala za kmete, kupovala z njihovimi pridelki in se trudila za blagor občine. Nameravali so pritegniti tudi sosednje gorske občine. Povabil je Petrača in mu brez ovinkov povedal, da so naši ljudje preveč zaupljivi napram tujcem, ki jih radi izkoriščajo, da so se posvetovali in sklenili, da ustanove svojo zadrugo, ki bo lahko marsikoga rešila propasti. »Zadruga?« Petrač se je potrkal s prstom po čelu. »Zadruga? da mi ni še prej zahinila ta sijajna misel? Jaz sem takoj za to! Srečno dam na razpolago tudi nekaj kapitala, saj ga imam, hvala Bogu!« je starec postal takoj ves navdušen. In domenila sta se, da se zvečer sestanejo v šoli še trije in da povabijo še nekaj drugih kmetov. »Jerom se bo kmalu oddihnil zadnjega urata!« je hitel Petrač in si mel roke, ko je tisti dan prišel domov in hitel razbežati ženam, kaj so sklenili. Kmetje so bolščali z očmi, ko jim je župan v nedeljo po pridigi povedal priliko o človeku z zakopanim talentom in spomnil, da je prav domače selo tisti nesrečnež, ki ga je zakopal in pustil, da ga je nekdo ukradel, namesto da bi bil sam trgoval z njim. Zdaj, da bo drugače, ker so ustanovili zadrugo. Odborniki bodo delali složno in zastonj, pred vsako večjo kupčijo bodo imeli odborovo sejo. Če se bo zadruga razvila, bodo kasneje dobili pisarniško moč. Po maši je obč. sluga Bineči že enkrat pred cerkvijo hripavo razglasil, da naj kmetje pridejo v šolo, kjer bodo zvedeli o prvi prodajni ponudbi in naj ne dvomijo nad uspehom, ker je podjetje v domačih rokah in bo potrjeno od gosposke. Petrač je samovzvestno hodil po šoli, pripovedoval vaščanom, kako je koristno, da so se združili. Nikoli ni pozabil pripomniti, da je sam vložil kar dvesta tisoč dinarjev kapitala samo zato, da laže pojde. Kmetje so jeli kmalu voziti svoje pridelke kar na kolodvor, kakor jim je naročila zadruga. Vsa navodila so dobili sproti v pisarni, ki je bila začasno nameščena v župnišču. Vsak je takoj dobil nekaj denarja na račun, samo da se je laže otresel prvih nadlog. Ko je bilo blago plačano, je takoj dobil ostanek, a le neznaten odstotek je ostal v zadružni blagajni za odškodnino in stroške. Zadruga je poslovala vedno uspešneje, Jerom pa je klel in stiskal pesti. ==2.== Na cesti koncem vasi je stala Martinova kovačnica. Kovač Martin je bil velik, krepak mlad fant, pravi hrust. Ves znojen in črn je… (Dalje prihodnjič.) številka 18 79fqgzjc6rxft3005xju9hr3r7no99n 223869 223868 2026-04-21T15:39:37Z Spela.spr 10555 223869 wikitext text/x-wiki =Prvi del.= ==I.== Stari Petrač stoji na griču pred svojo hišo. Njegova kodrasta okrogla glava nemirno kima, poševne, podolgovate sive oči jezno pobliskavajo, ko se s krepko levico trka po širokih izbočenih prsih, da kar bobne, med tem ko dviga desnico in kaže svojemu novemu snubcu Jeromu svoj svet ter govori: »Poglejte! Vse to je moje! Ali nisem res pravi kralj na svoji zemlji? Kamor vam sežejo oči, vidite moj svet! Ponosen sem nanj kakor na najdragocenejši zaklad! Pa kako lepa je ta moja zemlja in rodovitna! Sama mastna prst, kakor maslena pogača! Le zarezati je treba vanjo s plugom, vreči pest semena in že zakipí v njej življenje! Pa tam višje! Ali vidite moje vinograde v lepem stanu in v Bačjem. Poglejte njih zlati obrok! Moj prstan je to, moj najlepši prstan, ki sije v soncu in smaragdno žari, da slepi oči! Kako ponosno je moje trtje, kako se vzpenja trta za trto, kako se oklepa kolja in ga skriva pod svojimi širokimi listi! Da, to so moji dragi vinogradi! Lepših ne dobite na vsem Dolenjskem! In vino, ki ga tod pridelam? To ni kisli cviček, ki skeli za ušesi, same žlahtne trte imam! Jagode debele kakor male jabolka izcejajo sok sladek kakor sladkor! Vendarle nisem srečen, ne zadovoljen! Hči Angela me ne posluša! Gluha je za vse moje besede in nič slišati noče o vas! Zaman sem jo trdil, da ste vi ženín kakor ustvarjen za njo, da si boljšega izvoljenca sploh ne more želeti! Pretil sem ji in jo svaril, pa je bilo vse bob v steno. Nič odgovorila mi ni in se je naredila kar gluho in mutasto. To me je tako razjezilo, da sem dvignil roko in jo hotel pritisniti za ušesa, pa se je zavzela za njo mati, ki je prav taka trmasta Gorénjka kakor hči!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Da, da, samo vi ste prinesli srečo! Bogati ste in ugledni, pa je hči slepa! Da slepa je ta moja hči, tako vam povem! Pametna je pač še premalo in ne zna gledati kakor jaz, ne razume kakor mi starejši! Mladina vidi samo za ped pred seboj, a dlje niti zreti ne zna, ker se boji skrbi in se izogiblje vsake tegobe, čeprav se jim nihče ne bo izognil! Petdesetletni Jerom, rdečega zalitega obraza in ves možoljast ter zavaljene majhne postave, se ziblje na svojih debelih nogah, kima in mrmra Petracu ter se prisiljeno hripavo smeje: »Potolažite se vendar, Petračev oče! Nič zato! Najino prijateljstvo ostane in nihče ga ne razdere! To je glavno ali ne? Dekleta kar pustimo! Zakaj bi jo pa silili, če sama ne mara? Valjivost je nekaj zoprznega in odvratnega! Bom pa že kje drugje potrkal. Nevesto si bom pa že dobil, ni vrag! Denar imam, za men staro šaro tudi še nisem! In nasel bom že kakšno tako, ki bo všeč mojemu srcu in očem! Obupati pa ne smemo!« Njegov enozvočen, skoraj pojoč glas je potihnil in otožen, čeprav ni snubkarju prav nič za deklico, pač pa za Petračevo premoženje. »Torej za krompir velja kakor sva se domenila?« vpraša Petrač in se zaskrbljeno ozre v svojega sobesednika, ki se ziblje po svojih širokih gostih laseh in se ozira v dolino. »I, kajpak da velja! Jerom ne sme besede in je ne bo snedel, toliko me menda že poznate, dragi prijatelj, kajne!« Petrač ga prijazno pogleda in mu smehljaje se kimne, ko stopata počasi proti njegovi domačiji, stoječi vrh griča. Prijazna, zelenkasto prepletkana hiša je to, visoka, enonadstropna se ozira v dolino na nizke s slamo krita bajte, ki polegajo po rebrih na nasprotni strani ceste, katera loči grič od ravnine pod njim. Že od daleč ju z okna pozdravljata nagelj in rožmarin ter vrtni popeljni, ki raste v ozki gredici pod zadnjim desnim oknom, kjer je kamrica Petračeve Angele, dvajsetletne prijazne deklice temnih oči in las ter vitke kakor so breze, ki na nasprotni strani grička vetrajo v hrib. Možakarja se živahno pomenkujeta, ko se približata domu, kjer ju pred pragom pozdravi ovca Rebekа, ljubljenka domačih, ki z zvoncem za vratom hodi po travniku in po dvori, se igra s psom Volkom, ali ždi v hlevu in bleje. Ko vstopita, se ozre Jerom takoj okoli, da bi zagledal domačo hčerko. Toda nikjer je ni videti. Prijazno pozdravi gospodinjo, stoječo v kuhinji, ki se vsa rdeča v obraz, krepka in ponosna suče okoli in vlaga v peč velike hlebe kruha, ki ga je pravkar pripravila. Petračeva mati je prikupna žena, ki ji manjka že čez petdeset, dočim je njen mož že prekoračil petinšestdeseto leto. V njenem ponašanju je nekaj močnega, samozavestnega. In to je lastnost Petrač ljubi, čeprav rad svoji ženi očita, da je svojeglava in ponosna. Gospodinja vzame zadnji hlebec, si obriše roke, zameče predpasnik in hiti pripravljat mizo za gosta. Zunaj se počasi večeri. Zarja se razkošno zaroča sprošča čez polje in les. Daljni vinogradi žare. Visoke gorice leketajo kakor nežno bleščeče smaragdne, segajoče visoko pod božje nebo. Bele cerkvice po gričih drhte v rdečem blesku, strehe se spajajo z okrviteno zarjo v slepeče iskrinje, konice zvonikov migljajo kakor drobne zvezde in se zabadnjo v nebo, hoče se vzpeti v prosojnih rahlih valovih, iz zvonikov se oglasi večerni pozdrav Mariji. Zvonjenje odmeva čez plan in dol, se odbija med drevjem in valovi dalje. Vsa priroda se zaneženo drami iz trenutne tišine. Bilje in cvetje podrhteva v večernem vetru, ki lahko poljublja trepetajoče liste in se sprošča preko planjave. Zidanice in hrami se sramežljivo skrivajo med trtjem tonečim v zelenju, ki se staplja s poslednjim odsevom dneva in zameglja pogled, kjer se v mavričnih odtenkih spaja dan z nočjo, nebesa z zemljo. Petrač trdo sede za mizo. Pri njem je vse krepko, moško, žilavo. Le njegova beseda je šibka. Kadar se starec ujezi ali razneži, govori jokavo in zadihano, le mehko in nežno ne more besedičiti. In Petrač sedi tam in se rokuje s tujcem ter mu napiva: »Blagor ste prinesli v našo vas in ne bom vas pozabil! Naše beraško selo ste dvignili in ga rešili propasti! Vi ste prvi, ki je prišel k nam in nas seznanil z zunanjim svetom. Prvi ste prišli nakupovat naše pridelke in jih pobrati do tal. Res pravi trgovec ste, ki se ne boji, temveč pogumno kupuje in je pripravljen tudi kaj žrtvovati. Težko ste prevozili naše kraje in se niste bali stroškov, čeprav je železnica zelo oddaljena. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo.« Jerom se smeje, da se mu trese šiljasti obrazek. Drobne zelene oči mu kar trepečejo solze, ki si jih briše z belim robcem, kakor bi se bil jokal samega ginjenja. Mož je tiček, da malo takih. Ko je prišel v vas, je takoj vedel, kje je treba pograbiti konja za grivo, da bo zletel v dirnec. Kmetje so bili veseli in zadovoljni, da je prišel. Zaupali so mu, saj je govoril kakor bi iz bukev bral. Da, prav takega človeka so si želeli, spretnega, dobrega kupca in pa prijaznega, da bi se dalo z njim kaj pomeniti. Pred Jeromom je že pokusil svojo srečo neki domačin, ki ni bil pošten. Pa ga niso bili prav nič veseli in niso mu zaupali, čeprav jim je zatrjeval, da ne morejo kaj izgubiti, če mu zaupajo blago samo za kratek čas, da ga nakupovalci plačajo. Kar zavrnili so ga, češ, da je siromak, ki nima kje kaj vzeti in mu zato ne morejo nič zaupati. Tudi Jerom ni imel premoženja. Le s svojo zgovornostjo je ugnal vse deseti. In ni se varal. Čeprav je prišel revnejši kakor zadnji bajtar, ni kmetom tega pokazal, niti jim priznal, temveč se je hvalil s svojim bogastvom, se šopiril pred njimi in z zadnjim denarjem plačal nekaj litrov vina, ko je podpiral z vaščani prve kupne pogodbe. Seveda je kmalu dobil denar za prodano blago in plačal kmete ter opravil svoj dobiček, ki se mu je hitro množil. In ko se je prišel v vas ženiti, si je marsikdo želel, da bi vprašal za njegovo hčerko, čeprav je bil že nad petdeset in nič kaj prikupnega zunanjosti. Toda v vasi je bila etika zelo okaljana. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo. Starejši fantje Jeroma niso mogli, zlasti tisti ne, ki so kdaj že kaj pogledali v svet. Takoj se jim je vse njegovo dobrikanje videlo preveč hlapavo. S svojim obnašanjem jim je vzbujal nezaupanje, dočim je starece laže preslepil, ker niso imeli nobenega pojma o duhu časa. In marsikdo je kmalu spoznal, da Jerom vašane samo izkorišča, da je znal zgrabiti pravo priliko in jih zapeljati, da so podpisali pogodbe, ki so bile kar sramotne, saj jim je strožil kožo na živem telesu. Jerom je vedno poudarjal, da je železnica zelo oddaljena, da stane prevoz in se nabirajo drugi stroški, toda uvideven človek je iz tega lahko sklepal, da se hoče nekako oprati pred vaščani in menda tudi pred svojo vestjo. Sicer se pa ni mnogo brigal za besedičenja, ki so krožila po selu. Ko je zabogatel, mu je bilo malo mar, če ga je kdo ljubil ali ne. Vaščani so pač imeli do njega spoštovanje. Kupčeval je že nadalje. Vsak mu je rad dal blago, čeprav pod ceno, saj je zato vse takoj plačal in to je največ veljalo. Jerom poje suho klobaso in izpije dva kozarca vina. Nič mu kaj ne diši, vajen je pač ostati zmerom sam, a tu ga je ostavila Angela, ta kmečka punčara ter zavrnila njegovo roko! Kmalu vstane in se odpravlja. Petrač ga pospremi. Počasi stopata po grebenu in zavijeta proti dolini. Pri starem križu se ustavita. Visoka senca sije na vse strani in jo objema. Mehka mesečina se razliva na okoli. Zvezde prijazno migljajo. Povsod je razlita tiha otožnost, ki drami v duši čustvo osamelosti, v kateri se poraja nežna sanjavost in slikanja potalnega globljega življenja. Obraz Križanega drhti v svetlavi kakor živ, sijoča bledica ga ovija v bolestno zamišljenost in globoko vdanost prelivajočo se v notranje čustvo trpečega. Moža se živahno pomenkujeta. Petrač stoji razkoračen, dvigne včasih svojo težko roko in zamahne z njo v praznino, kakor bi bil hotel prestati nekaj nevidnega pred seboj, nekaj, česar ni videl temveč slutil in česar se je želel znebiti. Skrbelo ga je pač, če bo Jerom še ostal njegov odjemalec, a kmalu je spoznal, da si bosta tudi nadalje prijatelja. Jerom se počasi poslavlja, stisne še enkrat Petračevo roko in se previdno jame spuščati po položni vzpetini v dolino: »Pa lahko noč! Kmalo se spet vidivale.« »Lahko noč, gospod Jerom, nikar kaj ne zamerite! Saj veste, kaj so babe, ki se nikoli prav ne znajdejo! Jaz za svojo osebo sem in ostanem vedno le za vas in z vami!« Odhajajoč se hripavo zasmeje, zamahne z roko in vtone v dolino. Petrač postane še nekaj časa, se ozre, stopi proti križu, sname klobuk in zamrmra kratko molitev. Vedno kadar hodi tod, pozdravi Križanega, kateremu je postavil že njegov ded ta križ, ker ga je prav na tem mestu zadela strela in omamila, ko je s konji in vozom od druge strani prišel iz mlina. Nič se mu ni zgodilo, konj se je le preplašil in se z vozom vrnil sam domov. In to znamenje je postalo nekakšna hišna svetinja, nad družine. Vsi so skrbeli zanj, pazili, da je pri križu o praznikih gorela lučka in ga večkrat okitili s cvetjem. Mesec se je trenutno skril za oblake. Petrač in križ sta utonila v temi. Za daljnimi gorami je zagrmelo, da se je starec ozrl in se pokrižal: »Treska in hudega vremena, nas varuj o Gospod!« Pomislil je na vinograde, na polja. To! je že večkrat kar čez noč priharumela toča ali se razdivjala vihra. Te nizke gorice niso bile zavarovane od snežnikov kakor gorenjska polja. Same so se dvigale v nebo in prosile Boga naj jih ščiti naj se usmili vinogradnikov, ki jih obdelujejo s trudom in znojem. Petrač je postal v temi, z napol odprtimi očmi je hotel prodreti naravnost in videti nekam daleč. Pa je strmel v prazno temo. »Kako beden je človek in kako slaboten!« je šepnil ozirajoč se v nebo, kjer se je luna počasi trgala iz oblačne sence in spet zasijala. Da, da, je nadaljeval svoje misli. Tudi on je že večkrat zašel in se ni znal. Včasih je še pozno spoznal, da se je motil in vrnil se je osramočen. Bil je preveč zaupljiv in pošten, a ko se je zavedel in spoznal, da se je zaupal človeku, ki ga izkorišča ali se iz njega norčuje, ga je takoj minilo vsako prijateljsko čustvo in marsikdo, ki je bil njegov najboljši prijatelj, je postal čez noč njegov sovražnik. Ta njegova dobra in vendar tudi škodljiva čed je pač razodevala poštenega in pravičnega ter do skrajnosti odkritega Dolenjca. Petrač zakoraka počasi domov. Nič se mu ne mudi. Tu in tam se še ustavi, kakor bi si želel ogledati svoje plodne njive in se poveseliti nad svojim žitom, ki ga je bil vedno vesel ter je gledal gladki klas, kakor bi božal zlatolase glavice. Pred hišo je postal. Skozi okno je videl sij petrolejke. Tiho je pristopil in se zagledal v sobo. Rad je tako večkrat gledal v svojo hišo in užival veselo zadovoljstvo, ker je bil ta dom njegov, saj je bil tako ponosen na vse kar je imel in kar nekam otroška je bila njegova ljubezen do doma, to pa le, ker je bila tako resnična in odkrito srčna. Opazil je v sobi Angelo. Zdaj, ko je vedel, da ga ne vidi, jo je ogledoval. Da, rad je imel to svojo edinko in bal se je za njo. Prav zato jo je hotel bogato omožiti, da bi bila še premožnejša, čeprav je bil najbogatejši gruntar v vasi. »Denarja in zemlje ni nikoli preveč«, pač pa vedno premalo je večkrat poudarjal. Pa mu je zdaj hči oporekala, ta trma mu je stopila na prste in se noče vdati. Jezil se je in se še jezi, da v hipni razburjenosti jo je skoraj udaril. Če si mirno premisli, mu vendar skoro ugaja, da ni Angela mevžasta, da ima nekaj samostojnega in svojstvenega in da pokaže lastno voljo, čeprav ga sicer vedno rada sluši in vse stori, kar ji ukaže. Toda ljubezen je pač nekaj drugega! V ljubezni se ne more ukazovati, če srce ne more ljubiti, mu ne moreš zapovedati, naj ljubi! In spomnil se je, da je bil sam prav tak. Le to svojo Gorenjko je hotel za ženo, to svojo Mičo, ki jo je našel v mestu, kjer je bil na orožnih vajah. Bila je samo siromašna dekla, a ponosna in z vojakom niti govoriti ni hotela, dokler ni zvedela, kdo je in da namerava resno. Ej, kako sta mu branila starša, pa ni nič pomagalo. Ljubezen je ukazovala, srce je hotelo. In ljubezen je zmagala. Starša sta se uklonila njegovi trmi, a ko je prišla nevesta v hišo, sta bila oba kar zadovoljna z njo, saj je delala in skrbela kakor nobena. Pri tem je pazila na starčka, da sta imela oba vsega dovolj in sreča jima je bila, da sta se razvadila v svojih sivih dneh. »Pa dolžan liker, da je trmasta kakor mati. Kakšen pa sem bil sam, prav nič boljši!« si opomore, ko stopi počasi čez prag. Hči ga ozre in mu žalostno očita: »Oče! Zakaj ste vendar tako govorili temu človeku? Saj suni dobro veste, da ga ljudje vedno bolj poznajo. Tisti, ki so ga častili, ga danes že kolnejo, saj so mu vsi nasedli posebno pri lesu, ker so mu ga dali kar po slepi veri in mu podpisali pogodbe kakor bi zapisali vragu dušo. Da, presleparil jih je!« Petraču vzkipi, ker ni vajen ugovora ne oporekanja: »Molči in ne vtikaj se v stvari, ki jih sploh ne razumeš! Povej mi raje, kam si se umaknila in zakaj si to storila? Zakaj te ni bilo, ko je bil Jerom tukaj? Ti mi res delaš največje skrbi, pa si moj edini otrok!« »Prav je imela, da se je skrila, tudi jaz bi se!« se je trdo oglasila žena iz polpriprte kamre. »Tako, tako! Ti mi jo še ščuvaš? Ali sta se obe zakleli proti meni?« je zarohnel starec. »Nikoli ne bom jaz njegova žena!« dekle počasi in krepko. »Vi se motite, ker menite, da nas bo ta človek dvignil še više! Kvečjemu nas bo propadel, samo če nas bo mogel! Le verujte mi! Kdor je res naš, nas pač razume in mi njega, ne le v besedi temveč tudi globlje, v srcu, v mislih! Mi se ne bomo varali med seboj, kajti poštenje nosimo že v krvi in kosteh! A ta tujec, ta pritepenec? Čudno, da ste tako hitro pozabili na Štacunjarja, ki je drl naše ljudi na žive in mrtve in ga je gosposka nazadnje sama pregnala zavoljo navijanja cen, saj je sleparil še kar na debelo!« Naš človek je dober, a prelahkoveren je, čeprav ni neumen! In to je škoda! To je tista njegova slaba stran, da verjame tujcu in mu zaupa, še tudi ga le-ta prevara desetkrat kakor domač človek samo enkrat! To je pač naša bolečina! Bog ve odkod smo jo podedovali, toda v sebi jo nosimo in ne bomo se je še tako hitro otresli!« Starec jo presliši in dvigne svoj glas: »Naša hiša bi bila močnejša in trdnejša kakor vsaka graščina! Da, to bi bilo bogatije in blagostanje! Grunt bi bil trden in krepak kakor bi bil zrasel iz žive skale. Kako lahko bi mi bilo enkrat zatisniti oči in zaspati v božjo večnost v tej svoji ljubljeni domači zemlji!« »Ti si pa preveč trmasta in ne razumeš svojega očeta! Ti ne veš, kaj je očetu zavest, da je njegov otrok preskrbljen!« »Ali samo brez Jeroma siromaki? Pa če bi tudi bili, sem rajši sama, le da mi ni treba živeti v njegovi bližini in gledati njegove sladke, hinavske obraze, ki ga ne morem trpeti!« Oče jo spet zavrne in ji zažuga, da jo bo zapodil, a njegove besede niso več tako trde. Angela se zboji, da bi ne zbesnel, saj ga ne mara dražiti in jeziti, zato molči. Petrač se še nekaj časa pešti in preti, ker pa ženski molčita, tiho zapre za seboj vrata in izgine v sosednjo spalnico. Mati in hči se usedeta k mizi in se še dolgo pomenkujéta med tem ko stari Petrač že zaspi. Angela se pač noče odreči svojim sladkim upom, saj ljubi skrivaj Bočkajevega Joža, krepnega in siromašnega fanta. Ljubi ga in upa, da tudi on njo. Zdaj čaka, da se ji razodene in jo zasnubi. Materi je že povedala, kako rada ga ima in mati ji ne nasprotuje. Mati prva razume otroško srce in prav ga razume. Petračeva Angela se vendar moti, ker upa na ljubezen bajtarja Joža. Res je z njo prijazen, toda saj je tudi z drugimi. Na ljubezen pa ne misli, kajti dal je svoje srce Jeranovi Miški, ki mu je že zdavnaj na skrivaj pripela na prsi rdeči nagelj in vršiček rožmarina ter mu v solzah, sramežljivo priznala, da ga ima res rada bolj kot vse na svetu. ==2.== Vinske gorice vabijo. Težki grozdi se povešajo in silijo k tlom, listje je pričelo rumeneti in spreminjati sije, debele jagode blešče v soncu, pokajo in izcejajo sladko tekočino. Petračevi se peljejo v Lepi dol v trgatev. Poln voz jih je. Spredaj sedi v koleslju sam gospodar. S seboj je povabil Jeroma, ki ponosno sedi poleg njega in se pomilovalno ozira na obirace. Poleg sebe imata veliko pleteno košaro v kateri čepi tri pečene kure, se šopiri debela šunka in se grmadijo pečeni štruklji. Za kolesljem se pelje dvoprežni lojtrski voz z obiravci. Med njimi sedi Angela vsa praznična in zarudela, a poleg sede ima širok jerbas poln dobre jedače in kruha. Vsi so veseli. Glasna pesem se razlega po dolini, odmeva v goricah in dramí pridne obiralce, ki so že prej prihiteli na delo, in se zdaj z veselim vriskanjem odzivajo iz vinogradov, kjer prenašajo težke brente polne grozdja kakor lahke igrače. Radostno pričakovanje je v dušah vseh teh ljudi, ki so jim ti dnevi srečna potreba, ki si življenja brez svojih goric niti misliti ne morejo. Na vozu sta med obiralci tudi Bočkajev Jože in njegova Milka, ki sedi med njim in domačo hčerko, katera ga ves čas ogovarja in povprašuje, se mu smeje in je vsa srečna, da sta skupaj. Že so dospeli po kolovozni poti v vinograd, ki jih sprejme ves prijazen in smehljajoč se poln grozdja. Obiralci se hitro razgube po vinogradu, začne se žvižganje in petje, lahni vrisk, smejanje in šumenje listja. Obirači pridno odirajo grozdje, ki ga brentači nosijo v kadi. Angela je ves čas blizu Bočkajevemu. Srce jo zaboli, ko spozna, da se je motila v svoji ljubezni, saj Jože ne mara za njo. Kmalu je opazila, da je mladenič ves čas v bližini Jeranove Milke in se le z njo prijazno pogovarja ter ima vedno take besede za njo, čeprav kaže tako biti, a za drugo dekle se niti ne zmeni, kakor bi jih sploh ne bilo. Kako tesno je mladeniški. Vse njene nade ugasnejo. Kako jo je prej trgalo veselje, s kakšnim veseljem se je peljala semkaj, saj je vedela, da bo v njegovi bližini. Grozdi, ki jih je tako ljubeče opazovala, so se ji zdaj zazdeli takšni kakor veliki venci strnjenih solza. Najrajši bi šla od tod, od teh veselih in srečnih ljudi in se skrila v kak grmič, kjer bi je nihče ne videl in bi se glasno zjokala. Začuje se pokanje topičev. Petrač je hotel preživeti slovesno praznovati ta dan. Naročil je domačemu hlapcu, da je pripeljal seboj možnarje. Odjeknil je pok. Iz sosednjega griča se je oglasil drugi. Obiralci hite bolj in bolj, mudi se jim. Sonce pripeka vedno silneje, toda vročina jim ne vliva lenobe temveč neko vročično razpoloženje, da se bolj hite in se čutijo posebno zdrave v tem morju bliščave in zelenja, kjer kar plavajo zamaknjeni v delo. »Jojžima!« Petrač se oglaša s svojim jokavim glasom. Da bi ga vsi slišali, pozvoni z velikim kravjim zvoncem, široko razkoračen pred zidanico. Jerom se mu smeje, ko se vrne v zidanico in veselo kima, se usede in vzdihne kakor bi se vrnil z dolge poti. Spet natoči sebi in svojemu gostu predlanjsko vino, ga hvali, mrmra z jezikom, obira kurje bedro in samo prigovarja tovarišu, naj pije po mili volji. Oba sta žejne volje, z vinom jima prihaja v srce sproščenje. Vse skrbi izginjajo. Petrač je vesel, ker mu Jerom ni zameril zavoljo Angele in mu je še celo namignil, da bi sklenila novo kupčijo. Starec pa ni bil nemiren in ni hotel ta dan nič slikati o tem, čutil je, da se danes veselijo, a drugi dan se lahko pomenita, kajti spomnil se je, kako ga je svarila hči in vendar bi hotel sklepati kupčijo kakor nekateri drugi. Le še potem kosali in kleti Jeroma in svojo lahkomiselnost. Jerom je vesel, ker jo med obiravkami zagleda Milko, ki mu vse bolj ugaja kakor Petračeva hči in si je že večkrat želel, da bi postala njegova izvoljenka ter se je kesal, da je ni spoznal preden je pričel laziti za Angelo. Obiralci se zbirajo k južini. Krepki fantje prihajajo zavihanih rokavov in znojni, a njihov glasni smeh razodeva radostno razpoloženje. Dekleta so trudna in zarudela, oči jim sijejo, delo jih je razviharilo v prijetno ugodje in jim vlilo v srce dobro voljo. Nedolžno je to veselje, ki oprosti človeka tegobe, saj je v delu toliko tajinstvene razigranosti in duh se raztrese bolj kakor na vsakem rajanju. Ko Petrač odide med delavce, gre njegov gost in se vleče vrhu griča pod nizko hruško, kjer prične premišljevati in sanjariti. Res pri Angeli je propadel, toda kaj zato! Pri tej se je vendar ženil samo zavoljo denarja, a za mladenko mu je bilo toliko mar kakor za pozabljeni lanski sneg. On si pa želi tudi ljubezni. Rad bi, da bi ga tista, ki postane njegova, tudi ljubila. Iz žepa vzame majhno zrcalce ter se trenuten v njem pogleda. Nejevoljen ga spravi nazaj in zakolne. Ta obraz mu ne ugaja, to ni tisti, ki si ga on želi in si ga predstavlja. Kako se je spremenil in postaral! Največ so pač krivile strasti, preveliko pijančevanje, življenje? Toda zdaj se bo poboljšal! Zdaj bo poskusil pri Milki. Tam bo zapela druga pesem! Njen stari mu je dolžan in laže pojede! Punica se bo pač hitro omehčala kakor vosek na toplem soncu. Res ni več lep, toda vendar bo srečna, če jo poroči! Morda mu bo še hvaležna, da se bo njen stari tako lahko otresel svojega dolga, ki ga pač peče, saj vsak ve, da se stari Jeran zanj trese za svoj grunt kakor grešnik pred smrtjo. Obiralci se vračajo na delo. Jerom vstane in se jim približa, pijano stopajoč okoli njih, jih ogovarja. Potem se približa temu in onemu dekliču, spregovori kako prijazno besedo in se prisiljeno smeje, ko opreza okoli Milke opazi, da je Bočkajev vedno zanjo in ga takoj preteče pogled, če se suče preveč okoli nje. To ga dirne, toda poguma ne zgubi, saj ve, da je Jože siromak in z berači se ne boji kosati se. Poglavje se je hitro približalo. Petrač pokliče domačega pastirja, da skoči v hosto po drva. Sam povabi vrnjenega se gosta, naj mu pomaga pri zidanja ognjišča. Jerom se bahja, a gospodar res prinese nekaj opeke iz zidanice in postavi preprosto ognjišče. Ko se vrne pastir z drvmi in suhimi vejami, zakuri Petrač in dvigne na ogenj velik pisker: »Lansko vino bomo kuhali! Naši ljudje trdijo, da ne bo prihodnja letina tako dobra kakor je bila letos, če ne pokusijo lanskega kuhanega!« Vino je zašumelo. Petrač je dal vanj celega cimeta in vsul kar pol kile sladkorjeve šipe. Z glasnim truščem so se zbirali delavci, že posedajo na travi pred zidanico. Angela jim hiti streč. Ko se najedo, prično piti slastno kuhano vino, si nazdravljati in se smejati. Vmes pa pokajo topiči. Spet se oglasi pesem. Iz zidanice se odtrga berač Buška, se bahja in se približa cincajoč in se prestopajoč kakor bi hodil po hoduljah. Debela glava mu nemirno kima, sivi, razmršeni šopi las vihrajo v vetru ko dvigne svoj preluknjani klobuk, hripa in steza svoje dolge suhe roke ter pači koščeni obraz ves poraščen z rdečimi dlakami. Družba ga kriče sprejme. Buška se klanja na vse strani. Ko zagleda Jeroma in gospodarja, se jima jame predstavljati: »Dovolita! Jaz sem Janez Buška, moja glava je gnila hruška, moja palica je potepuška!« Pri tem mežika s sivimi očmi in se naposled vrne poleg obiravcev in hlasno zlije vase pol vrča ponujenega mu cvička. Ko vino spije, vzame slovesno iz žepa steklenico žganja in zahropi: »Zdaj pa še požirek tegle, da bom zarezal veselo ju, ha, ha! Takole postane človek vsaj poštene volje!« »Če se nažre kakor krava!« ga zavrne Jože, a drugi se smejejo in jim kimajo, želeč, da bi se pošteno sprl. Buška umolkne in se maši z jedačo. Ko je nasičen popije ostanek žganice in odkrevsava v vinograd, kjer se ves okiti s trtjem in potem pijan obleži za zidanico. Kadi se polnijo. Moštova juha opojno zadiši. Brentači pa nenehoma prihajajo in stopajo na visoke podstavke ter odlagajo nabrano grozdje, ki se kopiči v kadeh in podhrevta kakor kipeta sladotina. Buška se predrami, zazija in se udari s pestjo po čelu. Potem pogleda v nebo, se zapiči in ozre okoli sebe. Naposled zadovoljno pokima ter brcne z obema nogama pred seboj: »Aha, že vem, da, zdaj pa že vem, kam me je vrglo! Buška, danes boš vesel, pa štruklji te čakajo!« Zadovoljno zazeva, pokima in se vsede ter trenutek posedi, kakor bi premišljeval, ali naj vstane ali ne. Nato se urnó obrne, se opre na roke in se dvigne globoko hropeč. Počasi se napoti proti delavcem, kjer prične laziti okoli deklet, jih dražiti in se jim sladkati. Mladenke ga pode od sebe in se hudujejo. Buška pa je siten in nadležen. Fantje ga svarijo, a smeje se in se ne meni. Od zadaj se približa Milki, da bi jo objel čez pas. Jože takoj ugane njegovo namero ter zdirja za njim. Ko berač stegne svojo koščeno desnico, preplašen zavpije, kajti že ga dvignejo krepke roke, zasučejo v zraku in takoj nato zleti kakor napihnjena vreča po hribu. Spremlja ga smeh deklet in obiravcev, ki vpijejo za njim, naj jih raje počaka v dolini, ker je pretežek, da bi ga vlekli na vozu s seboj. Berač zbeži. Kar bled je, ko se počasi pobira in leze nazaj v hrib, mrmra in žuga pred seboj. Skoraj pri štorih prileze do delavcev, poišče Bočkajevega ter mu divje zapreti: »Fant, to ti bom zapisal v spomin! Ne bom pozabil, boš videl, da ne bom! Poznam šalo, toda kaj takega je preveč! Povrnem ti z obrestmi vred, le zapomni si!« Jože samo skomizgne z ramami in se ne briga zanj. Delo raste. Roke vročično delajo, obiralci vedno bolj hite, kakor bi tekmovali s soncem, ki nič ne čaka, temveč hiti dalje in dalje ter se polagoma pomika za griče. »Hitite ljudje božji!« vzpodbuja Petrač vrhu hriba in pripravlja spet izdatno pojedino za pridne delavce, med tem ko pazi Jerom na vino, ki se spet kuha v črnem loncu. Ljudje se ne brigajo za Petračeve besede, ne za nikogar, temveč samo hite in hite. Ko jih Jerom opazuje, ga zamika, da bi tudi on skočil med nje in jim pomagal tako privlačna je njih pridnost in vročična delavnost. Sonce zahaja. Brentači prinašajo zadnje grozdje. Delavci se oddahnejo. Delo je srečno opravljeno. Veselo razigrani se vračajo delavci. Med njimi stopa Jože z zadnjo brento grozdja. Poleg njega gre Milka vsa zarudela in nekam ponosna. Že je grozdje v kadi. Začuje se glasno petje, vse pije, je in vrisk. Jed in pijača sta urno pospravljeni. Treba je hiteti, kajti večerja se že in doma čaka še dobra večerja. Konji so napreženi in se nemirno prestopajo. Petrač še in še nazdravlja Jeromu in mu zagotavlja svoje prijateljstvo. Ginjen je, ker zaupa, da se Jerom ne spomni na pogodbo, kajti zdaj bo mu vse podpisal. Gost pa je sam pijan, da se ziblje na nogah in kima. Petrač sede širok in naslonjen ponosno na svoj koleselj, a poleg njega se zgrne Jerom, ki mu morajo delavci pomagati. Tudi v vozu samo niha s telesom naprej in nazaj ves čas razkročen. Govoriti ne more, ker je preveč vinjen. Obiralci posedajo med se Buška, ki ga spočetka sploh ne morejo vzeti s seboj. Dekleta pa jadikujejo in cvilijo, se jim klanja in jih prosi, da ga naposled vendar dvignejo na voz, kjer jim žveka neumnosti, se krohota nad dekleti, ki ga zdaj dražijo in vzbujajo, ker ga fantje ščipljejo, da kar piska. Konji potegnejo. Pesem se oglasi in vmes seka vriskanje. Nihče ni utruden, ne zaspan, vsi so zdravi in kakor spočiti. Okrepilo jih je delo v prosti prirodi, na soncu, a vino jim je stopilo v glavo. Med dekleti ostane resna samo Milka, a med obiravci je samo Bočkajev Jože popolnoma trezen. Ko zavijajo konji v dolino, se še enkrat ozre proti vinskim goricam in tiha žalost ga obide: Ali ne zlorabljajo ljudje sladkega božjega daru, ko ga uživajo čezmerno? Ali ni v tem uživanju bolečina, saj marsikdo pije, da laže pozabi svoje vsakdanje tegobe in skrbi, ki potem, ko se strezne, večkrat še silneje vzkipijo na dan? Gorice opustošene šijejo in se smehljajo napolnjene svojega bogastva. Večerna zarja bledi in mladenču je, da polzi iz vseh teh goric rdeč slap težak in žalosten, slap krvavih pekočih solza. ==3.== Obiralci ostanejo pri Petračevih na večerji. Mati prinese štruklje s smetano, oče se prismeje s štefanom sladkega mošta: »Tale bo za slovo pač najboljši! Le privoščimo si ga še kozarce, da bo počitek slajši in noč krajša!« Obiralci se goste, pijejo in se veselo smejejo. Jerom kima pri mizi, dremlje in včasih trenuten pozabi, kje je, se nasmehne, pogleda motno navzoče, opazi kozarec in še počasi srkne sladko tekočino. Petrač se nenadoma spomni, se počehlja po glavi, zapne pogled v Bočkajevega in deje: »Jože! Veš kaj? Prodaj mi svoj vinograd! Cena ti bo tista krpa? Med mojima dvema leži, pa prav vrhu griča je. Rad ti ga dobro plačam, če ga daš!« Mladenec zardi in resno odvrne: »Ne morem! Res je majhna tista krpa, toda ne dam je za vse na svetu, kajti tisti vinograd je ves moj svet!« Drugi ga začudeno gledajo in ga ne razumejo, Jože pa je v zadregi. Ves je zaljubljen v tisti kos zemlje in v skromni hramek na njej. Kolikokrat ga je gnalo v njegov vinski domek na gorici! Mnogokrat je v njem prenočeval, vstajal ponoči in hodil v mesečini med trtami, jih ljubeče gladil in sanjaril. Kakšna tiha sreča je vrela okoli njega! Bilo mu je, da so trte oživele, da se mlado nerazvito grozdičje z njim pogovarja, da mu listi prijazno in ljubeče šepetajo. Nad vsem pa se je razlivala mesečina in ljubeče ogrinjala trtje v svoj sijoči plašč, ki je bleščel in trepetal ter sproščal na zemljo mehko sanjavost in nežno ubranosť. Ne, tega vinograda ne da Jože nikomur. Mati mu ga je zapustila. Bil je njena dota in oče ga je skrbno obdeloval ter ga ni prodal, čeprav je bil večkrat v negotovi in stiski, saj so bili le siromašni bajtarji. Tudi on ga ne bo prodal, preveč tesno je navezan nanj in preveč ga ima! Kadar je v njem v tihnem mraku, prisluškuje tajinstvu šepetanja in njemu je, da čuje drsajoče korake svoje drage matere, ki stopa počasi mimo prosojna in mila ter govori z njim kakor tedaj, ko je bil še nedolžen otrok. In v tem šelestenju listja, drhtenju bilk in šepetanju vetra začuje božajočo pesem, šepetajočo uspavanko svoje dobre matere. Spet postaja otrok in ves zasanjan hodi okoli poln miline in nežnosti, ki jo ubija vsakdanje in trdo življenje ter borba za obstanek. Kako lahko mu je v duši! Čudežna toplota se mu razliva po telesu. V tej samoti čuti utrip svojega srca. Tu je sam svoj gospodar, tu je skromni kralj v svoji tihi čarobni deželici, ki mu je nihče več ne more vzeti! Srečen in zadovoljen se naposled zapre v svoj hramček. Njer počiva brezskrbno in sladko na slami ter spi kakor ubit vse noči do ranega jutra. In ko vstane, ko odpre oči in stopi na plan ter se zazre na morje rosnih biserov? Vse veselo liha okoli njega. Široki listi ga okropijo z roso, da zasije tudi sam in se zazre v veličastno sonce, ki vstaja in poljublja prebujeno prirodo. Zdaj naj pa proda ta svoj pravljični svet drugemu? Zakaj naj postane drug gospodar njegovega vinarskega vrha, ki ponosno gleda okoli in njegovega ljubkega hramčka, kjer prebija ure sreče in se tako lahko sam poglablja v spomine ter pozablja vsakdanje skrbi? Fant, bodi pameten in daj ga! Zdaj nimaš skoro nobenega haska od njega. Če ti ga dobro plačam, boš imel vsaj denarčke pa spet vzpostavi gospodar. »Daj ga, dajte!« prigovarjajo Petračeve besede tudi drugi. Mladenec vse presliši in molči. Buška pa, ki sedi pri peči in obira debelo kost, se hoče prikupiti Petraču, se oblizne ter se zadere: »Se rad ga boš dal, da veš!« Jože ne odvrne. Berač kima in gleda po mizi ter čaka, da mu bo kdo natočil. Pa ga vsi prezro. Jezen zamrmra v svojo sivo brado in se počasi vzdigne, upajoč, da ga bo kdo vendar poklical in mu napil. »Pa Bog plačaj, gospodar!« stisne iz sebe in še enkrat žalostno pogleda Petrača, ki mu samo pokima in se ne briga zanj. Berač stokajoč odhaja, zaklinja, da se enkrat opomori na vsakega od njih. Ker tudi to ne zaleže, zahrešči nekdaj v pozdrav in že je zunaj. Obiralci se smejejo za njim, saj ga poznajo in vedo, da se dani tam zunaj jezi ter jih pošilja k vragu, ker si bodo brez njega privoščili zadnji požirek. Še štefan za prinese gospodar, ker so bili delavci tako pridni, potem se družba dvigne. Med prvimi odhaja je Bočkajev Jože. Zamolčano odhaja, nosi v sebi ves nemir. Na svoj vinograd misli in na Petrača, ki bi ga rad kupil. Zdaj mu je še dražji, ko ve, da bi tudi drugi radi imeli njegovo prijazno gorico. Že hoče zaviti v hrib proti svojemu hramčku, pa se obrne in gre k Jeranovi hiši, ki stoji tesno na samoti. Vse v hiši je mirno, rožnata luč se sveti. Ali naj pokliče Milko, ki je z drugimi obiravkami že zdavnaj odšla domov? Morda mladenička še ni legla. Tako rad bi se z njo kaj pomenil! Ves čas sta bila si skupaj, vendar niti pet minut nista bila sama in nemotena. Kako bi se mu tako sladko dišalo na usta mu je bilo, ko je hodil s svojo izvoljenko po vinogradu in se pogovarjal samo nepomembnosti. Zdaj bi rad naj nekaj minut z njo šepetal in ji zagotovil, kakor že neštetokrat, kako zelo rad jo ima. Jože pristopi k oknu za hišo in nahahko potrka. Okno se odpre. Na njem zagleda Milko. Njena glava je vsa skrita med rdečimi nageljni. Takoj, še preden jo pozdravi, mu mladenka reče: »Jože! Kesno je že, spat pojdite!« »Saj grem, deklice moja! Nikar ne misli, da sem pijan, trezen sem, kakor bi sploh ne bil vina okusil. Kako lep večer je nocoj! Kar vso noč bi plaval v mesečini s teboj in sanjaril! Moral sem se oglasiti pri tebi, saj veš, da mi je pusto brez tebe, ki si mi vse!« Mladenka se nasloni na okno in odmakne cvetlični lonček s komolcem, da se kar zamaje. Zvedavo pogleda vasovalca, ko mu pripoveduje: »Zadnji čas sem zmerom bolj zaskrbljena. Oče postajajo tako čudni in vedno bolj zamaknjeni in mrki. Kako prijazni in veseli so bili nekdaj! Pa tebe so kar radi videli, čeprav nisi bogat, ne gruntar! Da, da, skrbi jih zdaj mučijo, težke skrbi! Dolžan! Ta nesrečni dolg! Sami so mi priznali, da jih drži za vrat vsa tista krpa, tisti Jerom, ki jih je pritisnil pri lesu. Menili so, da bodo mnogo zaslužili, pa so dobili pol manj, kot so mislili. Dedec je kupil od njih kar stoječa debla in jih meril ter prevzemal po svoje. Veš, tega človeka se tudi jaz kar bojim. Danes mi je bilo tesno in zoperno, ko sem opazila, da se je hotel nekaj motoviliti okoli mene.« »Potolaži se, deklica mila! Sama si, drugih otrok ni, bo že šlo! Ali veš kaj? Mojo bajto prodam in se k vam preselim. Delal bom za dva in zemlja nam bo ostala! Kar zasnubim te!« Jože govori vedno bolj ljubeče in stiska dekličino roko. Mladenka se kar prestraši: »Ne, nikar! Oče so te dokaj radi videli, a zdaj nočejo več slišati o tebi, sama ne vem zakaj. Bojim se, da jih ni Jerom kaj podkupoval. Tistemu njegovemu grdnemu prekanjenemu obrazu ne verujem prav nič, saj ga trza in zavija oči, kakor pride v hišo, kakor bi besede slino vlekel iz sebe. In vendar vem, da je babjak in da zna gladko govoriti, samo če hoče! Zdaj igra se na slepo srečo in išče pravo karto. Če jo najde, bo kmalu drugačen.« »Zato ne smeš odlašati! Kaj če te Jerom zasnubi? Nekaj časa bo morda res vrtorel okoli tebe, a ko bo spoznal, da ga ti ne maraš, bo predlagal očetu, da ga vzemi. Bolje, da ga prehitiva in te zasnubim pred njim. Morda se vendar kako odkrižamo tistega dolga, če prodam svojo bajto in si še kje kaj izposodimo?« »Samo zasnubi me nikar! Bodi pameten in ne dregaj v sršenovo gnezdo! Zdaj ni varno dražiti očeta, ki so res nataknjeni! Ne rečem končno, če sva srečna oba!« »Pusti, naj poskusim! Beseda ni konj! Če bodo oče zadovoljni, bo vse še prav in dobro, boš videla draga moja!« Dekle postaja nestrpno, ker Joža ne odneha. Živo zardi in mu trdo prepove: »Ne, ne smeš! Ne dovolim ti!« »In vendarle bom to storil!« »Potem sem užaljena!« Zelo je razburjena, komaj slišno želi fantu lahko noč in zapre okno ter izgine v mraku. »Pa lahko noč!« odvrne trdo Jože in zavije proti svoji koči. Ko se sredi poti slučajno ozre, se prestraši, da mu zaklečajo kolena in kar glasno zajeca: »Ogenj! Požar!« Da, na njegovem gričku gori. Prav v njegovem vinogradu mora to biti! O, mili Bog! Njegov hramček je nekdo zažgal, kakor mogočen kres žari zublji in osvetljuje bližnjo okolico. Bolečina ga stisne za srce. Trenutno niti sam ne ve, kaj naj stori, tako je zbegan. Kako je sploh mogoče, da gori njegov hramček? Rad bi bil vrhu grička in skušal gasiti, če bi se dalo. Morda bi vsaj kako malenkost rešil pred požrešnimi plameni? »Buška!« mu švigne misel v možgane in glasno mu zdrkne beračevo ime z jezika. Potem se razdivjen požene počasi proti vinogradu. Dobro ve, da je njegov trud zaman, vendarle hiti, da bi vsaj nekaj rešil, čeprav sluti, da ne bo nič opravil, saj je hram pogorel, kakor bi bil iz samih polen. Škode pač ne bo trpel nobene, ker je na srečo zavarovan, toda za vinske donose mu je hudo. Njegov bo moral postaviti, a sreče vendarle ne bo! Zgorel bo vsak hip, a spomini ne bodo zgoreli! Še svetlejši ostanejo v njem! Ko se poganja v hrib, opazi človeka, ki mu z griča prihaja nasproti. »Požigalec! Kdo neki drugi more biti ta čas na goricah!« mu vzklikne misel, ko se umakne skrije za bližnje drevo in čaka. Kmalu pridrvi po stezi berač Buška, hoteč v dolino. Zelo se mu mudi in vedno se ozira, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne opazil. Jože skoči preden in zakriči: »Na! Brez plačila ne smeš oditi!« Berač se niti dobro ne zave, ko zgrudi tako zaničnico, da se ves posveti pred njim in bi padel, če bi ga med padcem ne prestregla zopet zaničnica od druge plati. Zapeklo ga je, kakor bi bil pritisnil likalnik na obraz, a še bolj ga je mučil strah, ker je bil tako nepričakovano napaden. Jože pa kriči nad njim: »Zdaj sem te poplačal in sodil! Nazajanja te pač ne bom. Cene naj te še gosposka rdi, saj itak ne bo prav nič opravila s teboj! Zagodel si mi jo pa huje, kakor si sam mislil!« Berač nič ne reče. Noge mu trepetajo in najrajši bi se kar sesedel v travo. Ko vidi, da Jože odhaja, ne da bi se še dalje kaj menil zanj, se šele dobro zave in urnih krak zbeži v dolino. Ko pride mladenec v svoj vinograd, najde samo še tlečo žerjavico, tako temeljito je ogenj opravil svoje delo. Otožen hodi po pogorišču, kakor bi hotel še nekaj dobiti, nekaj najti, kar mu je ostalo od njegovega hramčka. A ničesar ni, zemlja je kakor pokošena in poteptana. Vsede se na kamen, ki je stal pred hramom in na katerem je večkrat posedel. Ne mara se več ozreti, prehudo mu je. Glavo si podpre z rokama in vztraja nekaj časa nepremično. Niti misliti ne more, tako mu je težko. Bolečina se mu razleze z glave po vseh udih, čuti jo v telesu, rokah in nogah, trenutno kar ves omrtvi. Ko ga mine najhujše, se otožno nasmehne. Kolikokrat se je v njem že porodila misel, da bi šel v tujino poiskat svojo srečo. Neštetokrat ga je že gnalo hrepenenje, da bi vse zapustil in šel! Sanjal je pred seboj tujino, vso zapeljivo in krasno s soncem obžarjeno, polno cvetja in zelenja, krasno kakor nevesta. Pa ga je zadržala ljubezen in vinograd, del zemlje, ki jo je imel in se bal za njo, kakor za zaklad in svojo ljubljenko. Kako rad ga je imel, kakor ga je vedno znal v vinske gorice! Veselil mu je bilo, da stoji na pragu hrama njegova rajska mati in ga z dvignjenima rokama prosi, naj ne odhaja in naj ne zapusti svoje ljubljene gorice. Hrama ni več! Vse je izžarelo v kup pepela. In njegove matere ni! Se je spomin nanjo v njegovi duši in bo ostal vedno svež, kakor kamelija, a kje naj se ustavi njena senca, kje naj ga čaka, ko mu v mislih vznikne in zdrkne mimo njega? In mladenič čuti, da mu zdaj tudi v srcu nekaj umanjka, da ga boli globoko v duši. V resnici, sama praznina zija pred njim in vinograd je opustošen, brez privlačnosti, brez čara, ki ga je imel. Spet se spomni na Milko. Ali mu je res zamerila? Kako se more jeziti, če ji hoče dobro, če se želi z njo čimpreje poročiti? Če je oče nejevoljen in zbegan, bi ga morala dva lažja pomiriti in potolažiti, kakor eden. Da bi mu pač lahko svetovala in tudi pomagala. Če bi vsi trije pljunili v roke in se oprli v kamen nezgode, ki se je zavalil na Jeranovo hišo, bi ga morda odstranili, a starec sam ga ne bo nikoli, kajti prestari je in njegovo breme je pretežko! Da, če je izvoljenka zato užaljena, ker jo je hotel zasnubiti, ga pač ne mara! Morda ga ima rada, toda ne dovolj močno in globoko, saj prava ljubezen ne pozna zaprek in jih prezre, ne boji se trnjeve poti bolečin in trpljenja, prava ljubezen vse premore in vse prenese! A Milka? Ni ni pripravljena pretrpeti zavoljo njega, niti z očetom se ne upa boriti za njegovo ljubezen! Vse bolestne misli se v njem stapljajo, ga teže in mučijo in pritiskajo, kakor bi si bil naložil pretežko breme, ki ga zdaj vleče s seboj in se ga ne upa in tudi ne more otresti. In hipno mu je, da je zdaj prišla njegova ura, da je zdaj tisti čas, da lahko gre, da pobegne odtod, da mora iti. Bolečina ga je razžirala in pojedla. Da, da, tujina ga še vedno vabi in pojde, pojde! Ljubljenka pa je zavrgla, mu pred nosom zaprla okno, hram mu je pogorel in nihče ga več ne priklepa nase, nihče mu ne prigovarja, naj vendar ostane in ne zapusti domače grude, ki jo ima rajši kakor ves svet, a si užaljen več prizna. Počasi gre domov. Nočno pokrajino ogleduje in se veseli njene tišine. Mesečina valovi okoli njega, se mu zaganja v obraz in ga obdaja, ves bled je in izmučen ter truden, silno truden. Ko leži mladenec v postelji, se spet spomni na svojo mater. Resno in otožno ga gledajo njene oči, a nobene prošnje, ne prošnje ni v njih. Ko se v postelji obrne, ga objame znova tegoba in muka, pekoče bolečine ga zbudé, da glasno zajoká. Orožniki so na poti. Povsod se oglašajo, povprašujejo, kdo je zažgal Bočkajev hram, zapisujejo razne izpovedbe, sumijo, iščejo in spet pridno stiskajo za zločincem. Ker je Jože zavarovan, pade senca suma tudi nanj, zlasti še, ker je Jerom izjavil, da ga je tisto noč, ko se je že proti jutru neprespan vračal od Petrača, zagledal, ko je zelo pozno prišel s hriba in se je čudno obnašal, se pogovarjal sam s seboj in mahal z rokama okoli sebe. Kje je pač mogel drugače biti tako pozno kakor v svojem hramčku, kjer se ga je namakal, preden je pustil vanj rdečega petelina. Orožniki so si to dobro zapomnili. Ovadba je namigovala na Bočkajevo krivdo in sodnija ga je vabila k zaslišanju kakor osumljenca. Orožniki ga pa vendar niso aretirali, ker jim je manjkalo stvarnejših dokazov in ker so zvedeli, kako zelo je bil navezan na ta vinski domek. Čudno pa, da se nihče ni spomnil na Buška in njegove pretnje, samo Milka se je takoj spomnila nanj in se je jezila, da ga nihče ne vpraša, če ni bil morda prav on požigalec. Jože se je pred sodnikom odkritosrčno zagovarjal in povedal, da je bil res v goricah, toda ne ponoči, ko je opazil, da mu gori njegov dragi hram, ki ga ni hotel nikomur prodati, ker mu je bil drag spomin, šel je v hrib, da bi še kaj rešil, če bi se dalo. Da bi pa sam zažgal, na kaj takega ni nikoli mislil. O Buški ni omenil ničesar. Danes besede ni hotel smeti in povedati, da je Buška požigalec. In ko ga je sodnik najbolj pestil ter ga že hotel zapreti, se je javil Buška sam. V sodnijo je prihajal nekoliko pijan, toda ne preveč, samo toliko ga je spil, da se je lažje odločil. Ko je vstopil, ga je hotel sodnik zapoditi, pa se mu je do tal priklonil, se priklonil in takoj dejal, da je on požigalec. Zdaj ga je sodnik takoj rad poslušal. In pričel je na dolgo in široko pripovedovati, da je bil tisti dan pijan in siten kakor podrepna muha, da so si ga obiralci malo preveč privoščili in se norčevali z njega, da so je Bočkajev Jože vrgel po hribu kakor odvečno slamo in se je iz tega rodila maščevalna misel v njegovih zamaknjenih pijanih možganih. In tako je šel in je res zažgal vinski hram. Naposled je povedal, da ga je sodil in kaznoval Jože sam, zakar mu pač pritiče pravica, ker je bil hramček njegov. Kaznoval ga pa je pošteno, kajti od vsake strani mu je pritisnil tako zaušnico, da je pri eni zagledal mesec, a pri drugi pa kar sonce. Zato mu je pa Jože vse odpustil in sta se poravnala. Na ta način pač njemu, Buški, ne more nihče prisoditi kake kazni, še manj pa poštenemu Jožetu, ki je bil ves zaljubljen v tisti svoj vinski hramček na gorici. »Torej predlagam, da naju spoznate za nedolžna in naj nas pustite kar domov!« je zaključil berač in se spet globoko priklonil. Nato se je vojaško vzravnal, strogo pogledal sodnika in čakal njegove besede. Sodnik se je nasmehnil, si popravil svoja črno obrobljena očala in povedal Buški, da je dobro in prav, ker mu je Jože odpustil in da je še lepše, ker se je Buška kar sam javil, kajti krivično bi bilo, če bi Jože moral po nedolžnem sedeti v ječi. Vse to, da bodo upoštevali, kadar bodo naložili njemu Buški zasluženo kazen, kajti kriv je vendarle, čeprav je prepričan, da je že zadostil pravici, saj jame kazen deliti samo sodnija, ne pa Bočkajev Jože, ki je sicer pošten in dober fant. Buška je poslušal in hotel nekaj ugovarjati, pa ni bilo časa. Zato se je spet po vojaško vzravnal, ko je pristopil ječar in ga mirno povabil s seboj na rabelj. »Rad imam tudi ričet če je le dovolj zabeljen!« je zagustljal berač ječarju, le čudno ga je srepim pogledom in zaropljal s ključi, da se je drobni Buška kar prestrašil, da bi ga strogi ječar naposled še ne udaril in zato je pohlevno molčal in kar smuknil v svojo celico. Mož pa ni dolgo sedel. Sicer je bil obsojen samo na leto dni, pa je v ječi še pred obsodbo zbolel in je moral v bolnišnico, kjer je kmalu okreval. Ker je bil bolehen, so ga pri vzklikni sodniji obsodili samo pogojno. In tako je kmalu spet prišel nazaj v domačo vas. Prav tiste dni, ko se je Buška vrnil domov, Bočkajev odhajal in se poslavljal od svojega rodnega sela. Berač je takoj zvedel, da Jože odhaja in kar drhtelo ga je, kajti takoj je zaslutil, da je tudi on nekaj kriv, da mladenec zapušča svojo kočo. Buška je nekaj časa okleval in cincal po vasi ter nestrpno drgnil svoj vinjeni nos. Ker ga je vedel, da Jože kmalu odide, se je kar namenil k njemu, čeprav mu je smrdel kakor duhovi dehtorja. In že je pristal v bajto. Ko je vstopil, je bil Jože v veži in si je kuhal na ognjišču skromno kosilo. »Ee, vidiš ga, kaj pa je tebe prineslo? Vas koga drugega bi prej pričakoval! Ker si že tu, pa sedi, bodi lahko zajel z menoj, saj vem, da nisi preveč sit!« ga je pozdravil mladenec, ko ga je pogledal. Buška je že premišljeval zamuj, kaj bo Joži rekel, pa mu je vse splahnelo pred njim, preprosto prijazno besedo. Zato je govoril popolnoma drugače in sam ni vedel, da bo tako govoril: »Veš Jože, hudo mi je, odpusti mi! Bil sem pač pijan. Saj mi zavoljo hramčka ni tako težko, čeprav vem, da nisem prav ravnal, ker sem ga zanetil, ampak zavoljo tvoje matere mi je zdaj hudo. Bila je dobra ženska, zlata duša! Če je le mogla, mi je kaj dala ubogajme. In ko je bila še mlada? Ti ne veš, kakšna krasotica je bila in vsi smo jo radi videli. Ostala pa je poštena in zvesta. Nikoli ne pozabim, da sem se tisto noč potem, ko sta bila oklicana zjutraj s tvojim očetom, vsled same žalosti napil do nezavesti, tako hudo mi je bilo. Ljubil sem jo, a nikoli ji nisem tega povedal, preveč visoko sem jo videl in prečisto. Zdaj pa vem, da sem tudi nekaj kriv, da ti odhajaš, ona, tvoja mati, bi bila žalostna. In njenih solz bi ne mogel videti! Ostani doma, Jože!« Skloni svojo sivo glavo: »Vedel sem, da ti je hramček dragocen spomin na njo, pa sem ga uničil. To me peče. Da, pijak, prekleta pijaca!« Jože ga začudeno in pomilovalno pogleda. Takoj se mu berač zasmili, saj vidi, da ima tudi ta starec čuteče srce. Lahno ga potreplja po rami: »Potolaži se, mora že tako biti! Odločil sem se in ta zdaj grem! Ni bilo lahko, toda zmagala je misel na tujino. Nikar se ne boj! Vem, da si tudi ti že mnogo prestal in da nisi imel sreče. Taki ljudje so pa zagrenjeni.« »Da, da prav imaš! Srečen res nisem bil nikoli. Nisem sam povsem kriv, da sem strmoglavil tako globoko! Poglej! Izučil sem se za čevljarja. Kočo sem imel tam doli v dolini na močvari. Pa mi jo je zemlja pogoltnila kakor ribico. Prišla je divja povodenj, pravi vesoljni potop. Močvara se je kar razlezla in moja bajta je izginila v njej. Bog nas varuj, kar zajel sem, kaj takega pa še ne! Pridem proti domu, hočem v kočo, a koče nikjer. Ko stojim do pasu v blatu, prileti sosed in me povleče z doline kakor nazaj ter pove, kaj se je zgodilo. Tedaj bi bil kmalu zblaznel. No, bil sem še mlad in čvrst. Prijatelj, ki sem ga imel v mestu, me je povabil, naj pridem k njemu za pomagača. Vse bi bilo dobro, a kaj, ko nisem mogel iti. Iz tega kraja nisem mogel, iz svoje rodne vasice. Pogoltnila mi je kočo, vendarle sem ostal, kajti prerasel imam svoje rodno selo. In če bi vedel, da bo nekoč dne pogoltnilo močvirje tudi mene, bi ne šel nikamor. Samo enkrat sem bil nekaj tednov z doma, pa sem mislil, da moram umreti samega koprnenja. In potem sem delal svoj obrt, pomagal pri kmetih in se staral. Odkar mi je vzela kočo, nisem imel več pravega veselja do dela. Ti ne veš, kako sem bil navezan na njo. In če bi jo imel, bi bil še danes drug človek. Škoda, da nisem šel v mesto! Moj prijatelj je umrl kot čislan mojster in lepo premoženje je zapustil. Toda, kaj hočemo! Držalo me je tukaj in me še vedno drži. Z doma ne morem. Kakor s kleščami me priklepa sem tajna sila!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Brez teh krajev in teh goric bi moral umreti, čeprav niso moje. Vsako jesen mi je, da v njih pričnem ponovno živeti. Da, pomlad v teh goricah! Moje srce postane prerojeno, sam svetljava je v njem. Kakor kapelica je beleča se vrhu griča. In že se lahno oglasi v meni kakor bi zazvenel domači zvonček. In prisluhnem v sebi in sem srečen ter postanem vesel. Moja dobra vest je to. Za veliko noč se v meni predrami in me dvigne. Pobožno se napotim na žalostno goro na božjo pot. Tedaj se vsega resnično kesam in otresem se vseh slabosti, želim postati zares dober in pravi človek. Včasih vzdržim dolgo, zelo dolgo! Enkrat sem vztrajal kar pol leta. Pomisli! pol leta nisem pokusil kapljice žganja, ne vina! Pol leta je zmagalo v meni vse dobro! Večkrat me je žgalo, da sem si mislil, da ima v sebi pravo Saharsko puščavo, saj veš, kaj je grešen navad in kako je hudo, če je človek že pod sokom skoraj doma! Toda zmagoval sem, trpel in se vlačil. Naposled me je spet zmagalo. Skušnjavec je bil močnejši. Da bi bil prej pijan, sem se napil kar spiritovega žganja in obležal kakor klada. Prespal sem mrzlo jesensko noč zunaj na polju in tisto noč bi bil skoraj zmrznil. Pa saj veš, da so vrhovine ne strme, čeprav tolečeš s kamnom po njih! Da, da, hudo je če pomislim, da nimam svojega doma in zato me skrbi preteklost, zato nemirno noči, ker z njim kam naprej! Verjemi mi! Ta bolečina me grize dan na dan. Če bi bil v svojem, bi bilo pač drugače!« Jože kima in zamišljeno strmi predse. Porodila se mu je misel, ki se je ne more kar otresti, čeprav se mu je spočetka videla neumestna. In spomnil se je na mater, ko je gledal sirotnega Buško pred seboj. Kaj bi bila ukrenila ona? Še je dvomil nad svojo mislijo, a potem je hitel: »Vidim, da nisi tako slab človek, le če si vinjen, si ves neumen, neroden in zares siten. Veš, kaj mi je prišlo na um? Kar nepričakovano me je objela misel, ki se je ne morem znebiti! Kaj, če bi ti prevzel mojo bajto dotlej, da se vrnem? Plačal mi ne boš nič. Sam svoj gospodar boš. Tu boš stanoval, pazil na red, obdeloval travnik in njivo ter redil kravico, na katero moraš posebno paziti, saj je v njej vse premoženje! Nekaj mleka prodaj, a drugo porabi sam in živel boš. Toda paziti moraš na moj svet, na to mojo zemljo, da mi je kdo ne skrči in ne premakne mejnikov! Saj veš, kako se bojim za njo! Vinograd sem že dal v najem, a tudi nanj pazi, da mi kdo ne prične segati vanj in si ga lastiti!« Jože neha, se ozre v prosjaka in se mu glasno zasmeje. Starec ga začudeno gleda, odpira usta, kaže svoje gnile zobe, molči in ne more razumeti. Počasi šele izdahne: »Fant, za božjo voljo, nehaj vendar! Nikar se ne norčuj z mene siromaka, prosim te! Da bi meni vse to zaupal, to more biti res! Veš, res sem zaslužil, da me zaničuješ, ampak to je vendarle preveč!« Mladenič se glasno zasmeje in ga potreplja po rami, da se Buška kar skrči: »Bodi no, resno mislim in se ne šalim! Nikar ne misli, da se bom tako norčeval iz tebe! Kar v roke mi sezi, pa sva domenjena! Samo nikar se preveč ne izgubljaj v pijači! Prevzemi mojo bajto in kakor lastni dom, naj ti bo! Morda boš laže pogrešal svojo kočo, če boš tu vlačil po mili volji? Le škodilo ti ne bo!« »Jože! Če to resno misliš, te ne bom nikoli pozabil!« »Seveda resno! Norčeval se ne bom, tak brezsrčnež vendar nisem!« Starcu zablešče solze v očeh, ko se ozre okoli sebe: »Kako prijazno je tukaj in kako lepo in mirno bom lahko živel! Da, dokler se ne vrne, bom skrbel za hišico še vse bolj kakor bi bila moja. Tudi delal bom, kar bom mogel, saj mi bodo sosedje tudi radi priskočili, ker jih ne bom več nadlegoval z beračenjem.« Prijateljsko sta si stisnila desnici. Bočkajev je dobil zavarovalnino, vinograda pa ni prodal in je kar čez noč izginil na tuje. Govorni ljudje tiho jutro, čeprav so že zdavnaj vedeli, da bo šel. Le to jim ni hotelo v glavo, da je prepustil bajto staremu beraču in pijancu Buški. Marsikdo je zmajeval z glavo, ko je čul, da se je prosjak naselil v Bočkajevi bajti. Buška pa je bil vesel in srečen. Kar pomladil se je. Pričel je nositi glavo pokonci. Žganice se niti dotaknil ni več. Le črička se je včasih še nasrkal, a sicer je postal kar nekam drug človek. Sosedje so bili zadovoljni, ker jih ni več nadlegoval z beračenjem, sami so mu radi preorali zemljo in mu dali seme za setev. Bočkajev vinograd pa je sameval na griču brez hramčka. Sonce je prijazno žarelo in sproščalo na trse svoje slepeče žarke, a prijaznega vinskega hrama ni bilo nikjer! Trpne so žarke stikale med zelenjem, se izgubljale v senco, nikjer ga niso našle. In od nobene strani ni bilo skrbnega Jožeta, da bi hitel v hrib, se pogovarjal s prirodo, s trsom in grozdičjem ter svojim prijaznim hramom in občudoval lepe vinske gorice kakor včasih. Le stari Petraž se je večkrat oziral tja čez in se praskal po temenu. Ni mu hotelo v glavo, da tista krpa vinograda še zdaj ni njegova. V vasi je žegnanje. Veselo potrkavajo zvonovi. Fantje in dekleta se zbirajo na travniku za cerkvijo, kjer na položni vzpetini stoje mize in okoli ter toči stari Bende cviček kisel kakor vraž ter prodaja pečenke in flancate, ponuja pivo, se smeje in zadovoljno brunda. Bende je suh, tršat starec ogorelega obraza, ki je ves razbrazdan kakor suha spokana njiva. Mrko se ozira po mizah, kakor bi nestrpno pričakoval, se večkrat bržkone zareži med svojimi tihimi ujedljivimi smehi in spet zanihne. Hči Francka mu pomaga, a domači hlapec nosi na mizo. Starejši vaščani posedajo po oddaljenih mizah, kjer se glasno pogovarjajo, jedo mastno pečenko in klobase ter se zalivajo z vinom. Bende ima oster pogled, a se odreže spomini! Za vsakega ve, koliko vina ima, koliko je pojedel in popil. Nikogar ne prezre. Če sam noče, a to zna tako, da je vsak prepričan, da ga res ni opazil. Prijazno kima prihajajočim gostom, pozdravlja, molze svojo sivo brado in mežika s svojimi drobnimi rjavimi pohlevnimi očmi. Sršeče sive obrvi pa skrivajo njegove nemirne misli, ki priganjajo ljudi, jih silijo naj vendar mnogo pojedo in popijejo, naj se pošteno nasitijo in si privoščijo vsega ter plačujejo in uživajo tako dolgo, da bodo spraznili do dna svoje denarnice. Tudi Jerenova sta prišla. Oče in hči sedeta k zadnji mizi in se komaj slišno pomenkujeta. Milka se zamišljeno ozira na lepi večer, kjer plešejo veseli pari in cvetijo oči. Radovedno ogleduje te radostne ljudi, med tem, ko je sama vsa otožna in zamišljena. Vedno mora misliti na svojega izvoljenca, ki ga še ne more pozabiti. Da, zdaj čuti, da ima Jože še mnogo rajši kakor prej, zdaj, ko ni več v njeni bližini, se vse drugače zanj. Vsak dan ji je huje, ker jo je zapustil in odšel brez slovesa. Zdaj šele spoznava, kaj je ljubezen, ko zaman hrepeni, da bi se prikazal in ji ponudil roko ter se ji ljubeče nasmehnil. Oče jo opazuje in ve, kaj ji je, a molči, pogreznjen v svojo bolečino. Vsa priroda na okoli je vesela, kakor bi se razposajena in sproščena spojila s temi rajajočimi ljudmi. Mlado žito brsti in šumi v vetru, da se zdi kak šepetajoči odmev pesmice, kadar muzikant preteče. Glasovi harmonike so vedno bolj nebrzdani, vmes pritiska bas in cvilijo gosli. Zvonovi glasno brne in dekleta se dozdevajo, da se drevje za cerkvijo veselo kima in šepeta razposajeno pesem. Milka je tako žalostna, da komaj čaka, da bi odšla. Sama je rada šla sem, a nocojega obiska nima. Komaj se je veselila, ji je že vse odveč. Ne more se vživeti v to veseljo, ker tuji so ji rojaki v tem jasnem popoldnevu, ko veselo rajajo, se smejejo in zabavajo ter pozabljajo svoje skrbi. Jeran je mrk in vedno bolj otožen, tiho sedi in pije. Počasi srka vino in se sili s flancetom, ki ga je tako glasno vzel z mize. A komaj je ugriznil vanj, se je pokazal, da je segel po njem, samo prekinil, začutil v ustih, čeprav je cvrtje okusno in dobro. Na lepše misli, ki jih je preživljal. Skrb za davke mu zdaj gubajo čelo, dolgi pri Jeromu mu rišejo v obraz globoke gube. Misel za mislijo se mu podi po glavi, saj noč in dan samo razmišlja in razglablja, kaj naj ukrene, se vsega skupaj otrese, pa ne more pozabiti, ker ve, da mora najti rešitev hitro, sicer sta ona z hčerko izgubljeni in vrženi kakor beračici. Skrbi obeh se spajajo v breme, ki se ga ne moreta otresti. Da, če bi se mogla vsaj za nekaj časa znebiti more, ki ju tlači pri srcu. Da, prišla sta, da bi se raztresla, pa se ne moreta. Vino jima ne diši, ljudje so jima vsled njune bolečine daljni in kakor neznani, čeprav so njuni sosedje, saj se trpljenje ne more spojiti z žalostjo! Da, otožnost je čudna in nedojemljiva! Kdor je žalosten, čaka, da ga bodo ljudje potolažili, dočim veseljak sam ponuja svoje veselje drugim, to pa zato, ker je žalost globlja kakor radost, saj poganja iz korenin razočaranja in trpljenja, dočim je veselje navadno izraz hipnega radostnega razpoloženja. In ko sedita oba pogreznjena v molk in premišljujeta, zagleda Milka Buško, ki hiti proti njima. Mož je vinjen in veselo vzklika: »Danes sem se ga nalezel. Od veselja sem pijan! Ne zamerite ljudje božji, saj bo jutri spet štirinajstdnevni post in potem pojde naprej, kakor je dobro in pravi! A danes sem se ga nalovil, saj ni kar si bodi! Sam svoj gospodar sem in prijazno bajtico imam! Preje sem bil kakor potepuški volk, ki nikamor ne sme, ker ga vsak preganja. Da, zdaj sem šele spet pravi božji človek, vreden, da živim med poštenimi ljudmi!« Pa se pisal mi je Jože, ta dobra duša, da lahko ostanem v koči, da me ne bo nikoli preganjal iz nje, češ, da bo že kako uredil, če se kdaj vrne! Da, to je človek, to je fant od fare! Jeranova sta ga mirno poslušala. Milki so donele beračeve besede na uho, slajše kakor godba na odru, saj je pripovedoval o njeni, o njenem Jožu, ki ga je bila polna njeno srce, in na katerega je vedno mislila. Naposled je nekoliko prisedel. Bil je lepo obrit in dokaj snažno, čeprav zelo siromašno oblečen. Prijazno je dekletu pokimal, pomežiknil in ji poredno zažugal: »Ampak Ti si mu menda zmešala možgane in zapletla misli, saj samo za te povprašuje in piše, naj te pozdravim, kadar te vidim.« Mladenka zavri kakor kuhan rak in ga zavrne: »Ne verjamem! Če bi mi mislil poslati pozdrave, bi mi bil pač sam pisal, a tako mi ni in molči kakor grob.« »Ni ti pisal, ne vem, zakaj ne, že mora imeti vzrok, za katerega pač tudi ti menda dobro veš, saj mislim si tako. Pozdravlja te pa vendarle, pa še prav lepo, le kar poglej!« obrne prosjak in privleče iz žepa pismo ter ga ponudi mladenki. »Na, Jeranova nejeverna, pa sama prečitaj. Ne me verjemi!« Milka čita pismo. Razburjena je, ko hiti njen pogled po znanih črkah in išče stavka, kjer jo njen dragi omenja in pozdravlja, kjer se je spominja in misli na njo. Da, res je pisal o njej. Pa kaj, da ji pošilja pozdrave po tem Buški, po tem zanikanem beraču? A že naslednji hip se spomni, da bo morda ona sama tudi kmalu tako brez vsega kakor ta siromak, ki ima začasno vsaj streho nad seboj. In tako strašno bolečino začuti, da se komaj premaga, da ne zahlipa. Molče vrne pismo in se Buški zahvali. Da, vsaj spomnil se je tudi na njo in ni je pozabil. Še vedno misli na njo. Morda se je prav tolikokrat spominja, kakor ona njega, menda se oba kesata, da se nista poslovila drug od drugega. No, ona sama ni mogla laziti za njim, a Jože bi se bil lahko oglasil. Pa se spomni na zadnji večer, ko je stal pod oknom in čutil, da ga je uzrla ter ji je hudo kakor že večkrat. Stari Jeran pa gleda hčerko in ne spregovori besede. Ko Buška odide, vzdihne in potem omeni, da Jože res ni napačen in škoda, da ni petičen, saj on, oče zdaj sam ne ve kaj bo, češ, da jima vedno trda prede, ker Jerom pritiska na vse kriplje in zahteva denar, ki ga oče nima kje vzeti. Hči ga posluša in se pripomni ničesar. Jeran komaj slišno stisne iz sebe: »Včeraj mi je omenil, da bi se ga ti privadila. Vem, da samo zavoljo tebe zdaj tako pritiska, samo, da me spravlja v skripce. Rad te poroči. Če hočeš?« »Oče! Nikoli ne! Kaj si še zmisliš? Preje je lazil za Petračevo, a zdaj bi že mene rad. Bog ve kje je že brisal svoje umazane prste, če ni dekle že oženjen? Takemu ni kaj zaupati!« »Ne razburjaj se in bodi pametna! Dobro veš, da se nisem protiviti Joži. Zdaj je med vama vse končano, saj je šel na tuje!« »Ne, ni končano in nikoli ne bo! Nikoli oče!« »Dobro premisli Milka! Zdaj imava še svoj dom in lahko ga rešiva, čeprav za stoji na trhlih stebrih. Kesneje se lahko zgodi, da bo prepozno!« »Ne morem, oče!« Jokav je njen glas in proseč, da se starcu zagrize v srce. Bledica se ji razlije po obrazu, saj so ji oči tako solzne, da bi se zjokala. A v ljubezni ne sme popustiti, kajti srce ima samo eno in ne sme za vedno pokopati svoje sreče! Kako rada sluša svojega roditelja, kako rada bi mu ustregla, pa ne more in mu mora ugovarjati. Trdo jo udarjajo očetove besede. Starec žalostno gleda svojega otroka in brez jeze v srcu. Vse življenje je delal in se trudil, a zdaj mu preti pogibelj. Vedno je upal, da bo ustvaril svoji hčerki srečo, da se bo lahko poročila po svojem srcu. A zdaj? Boji se za svoj dom in boji se za njeno srečo. Upira se propasti, a dolgovi ga vlečejo globlje in globlje, ga tlačijo, da se krivi v dve gubi, a pomagati ni ne ve in ne more. Počasi se dvigneta kakor z bremenoma na ramah. Zamišljena odhajata domov. Zaman sta upala, da bosta odložila svojo žalost, pa je nista mogla, ker je pretežka in ju ne zapusti, saj je žalost zvestejša kakor veselje. Večeri se. Sonce je padlo za hribje gnezdo. V prirodi zavlada tišina. Dolge sence se vlečejo za njima, ju priklepajo v mračno in nemirno stanje. Oba čutita tesnobo noči, kakor bi se hudobna narava zgrnila proti njima in ju hotela mučiti. Kako neznatna sta v objemu prirode, ko stopata čez travnike proti domu. Z njima pa se poganja skrb in ju ne pusti iz objema. Oba skupaj drži in čutita jo, rada bi se je otresla, a močnejša je, njen objem je kakor železni prijem, ki ne spusti, če enkrat dobro zagrabi. Kmalu se vležeta počivat. Vasi še dolgo ne umolknejo. Ponoči se glasovi godbe razlivajo čez selo, preko polja in hoste, kjer se izgubljajo in vpijejo v vrhove dreves, spremljajoč njih šelest, ga preglasijo in se pijani pogrezajo v globel. Ko že vse spi, se vedno od nekod odjekajo poskočni razposajeni zvoki, udarjajo po žilah in težko pozvanjajo v ušesih spečih vaščanov, ki so prinesli se v svoje domove mamce vesele odmeve, ki jih čujejo še v spanju. Počasi tone noč v večnost, kratka poletna noč, ko skoraj seže iz večerne zarje v jutranjo zoro. Ko se Jeran hoče zjutraj odpraviti na njivo in stopi na prag ter se ozre okoli, zagleda Jeroma, ki urno stopa proti njegovi hiši. Gospodar je nejevoljen in kar užaljen, da ga moti že na vse jutro. Najrajši bi ga jezno nahrulil in zapodil. Toda kaj hočeš? Dedec ga ima v svojih pestéh, zato ga prijazno sprejme. Jerom je prekrožil noč. Zdaj je bil vesele volje, prešeren in predrezen je stopil staremu stisnjenemu kmetu. In v tem svojem razpoloženju se je čutil najbolj sposobnega za snubitev. Zato se je odločil in jo takoj zjutraj primahal na Jeranovo. »Dobro jutro, oče! Pridni ste, a mi menda še bolj, saj me to noč postelja niti videla ni! Pa kaj to, saj smo fantje od fare!« »Bog daj dobro jutro!« je prijazno odzdravil starec in ga povabil, naj se usede, da bo kaj povedal. Kar nekam pošili se je, čeprav se mu je trgalo srce, kajti slutil je, da bo Jerom zasnubil njegovo hčer. Prihajač se je spustil na stol in pomežiknil ter dejal: »Seveda bom kaj povedal, da, povedal bom! Enkrat sem vam že omenil očé. Danes spet prihajam snubit. Ali mi daste vašo Milko ali ne? Tisti njen ženín se je menda skujal in kakor nalašč sem jaz tukaj. Pa čemu ji človek brez denarja? Siromakov je že itak več kot preveč na svetu!« Starec ga samo posluša in molči, a snubač nadaljuje: »Saj nisem se taka jerá! Poglejte me, kakšen ptič sem! Prečul sem noč, pa sem svež in zdrav, kot bi se bil dvignil z mehkih pernic. E, kar nas je pravih, se še nikogar ne bojimo! Če pa pomislite, mi boste pač priznali, da mi je žene res treba! Saj veste, da človek nima nobenega reda. Če bom enkrat poročen, bom najbolj resen mož, verjemite mi!« Zazrl se je v Jerana in čakal odgovora. Starec je zdaj moral nekaj reči in stisnil je iz sebe: »Govoril sem s hčerko, kakor sem vam obljubil. Takoj tisti dan sem ji omenil, pa se ne more odločiti. Kaj pa, če bi jo vi kar sami poprašali, da ne boste vsaj mogli misliti, da vam jaz nasprotujem.« »In kje pa je to častno, sramno dekle?« se šali Jerom, leze v hišo in obstane na sobnem pragu. Pred njim stoji Milka vsa čista in sveža kakor živa zora, svetle oči ji izžarjajo mladost in življenje, njena lica so sveža breskve, a usta rdeče vrtnice. »Preden pokopljem zadnje upanje, moram govoriti še sam s teboj deklica draga!« deče Jerom in jo zaljubljeno gleda. Zoprno čustvo jo obide, najrajši bi kar bežala, pa se spomni na očeta. Da, zavoljo očeta, zavoljo grunta naj se premaga in naj bo prijazna! Morda ga bo laže odpravila kakor si misli? Skoraj nežno ga pogleda, ko reče s poudarkom in počasi: »Ne vem, zakaj kaj takega mislite gospod Jerom? Še svoje prve ljubezni nisem pozabila, a kakega povoda vam tudi nisem nikoli dala.« Kozal je zadrego, ko ji je odvrnil: »Rad te imam in to je vse. Zelo te pa želim za ženo. Kar odloči se in kmalu se lahko poročiva!« »Sami veste, da nisem za vas. Prosim, pustite me!« postaja dekle nejevoljno in jeze narasti. »Zakaj bi pa ne bil za te?« se čudi možakar in jo izzivalno gleda. »Zato ker imam že vedno Bočkajevega rada, zato ker vas ne maram in vas tudi nikoli marala ne bom, zato ker ste za mene prestari, kajti nad tri križe imate več od mene in to vendarle ne gre!« odgovarja mladenka vedno bolj razburjena in mu pokaže hrbet. »Če pa sem prestar, je tudi očetov dolg pri meni že prestar in izterjal ga bom kar takoj danes!« zapreti Jerom in se odpravlja. Jeran hiti za njim, da bi ga pridržal in pomiril, saj se boji, da ga bo Jerom takoj vrgel iz hiše ter ga spravil na boben. Pomiriti ga skuša: »Potrpíte nekoliko! Vse bo še dobro, meni verjemite, da se bo vse uredilo!« Ne čaka več, ga prekine razjarjeni snubec in hiti po poljski poti. Jeranu je pri duši, da izgine s tem človekom njegovo zadnje upanje, da se vse pogreza v nič, da se ruši njegova hiša, poka tramovje in se vse gradi v prah. Hči tolaži očeta: »Le pustite ga, naj nam je prodal kar imamo, bova že živela! Boste vsaj brez tegob in skrbi. Delala bom in se trudila za vas. V bajto pojdeva in slo bo!« Starec je obupan, glas mu trepeta, ko hčerko zaprosi: »Vzemi ga vendar, vzemi ga! Nikar mi ne stori tega! Nikar ne dopusti, da bi naša čestitljiva dobra hiša prešla v tuje roke, da bi našo zemljo obdelovali drugi in uživali njene pridelke! To gorje bi bilo preveč, ta sramota bi bila prestrašna! V duši mi je, da me žge živ ogenj, da se moram ostréje porušiti in me pokopati pod seboj, čeprav si ne najdem krivde, saj sem se vse svoje življenje pehal in delal, garal in skrbel!« Jeran skoraj joka. Milki je obupati, toda odnehati ne sme, ker ve, da greši če se vdá, kajti ne sme se poročiti z njim, ki ga ne ljubi in si nakopati prekletstvo, saj ve, da je zakon brez ljubezni dan brez sunca, koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša. »Potolažite se vendar, vse bo še dobro! K teti v mesto pojdem. Dobim si službo, a vi si najemite kakšno bajto. Kar bom zaslužila, vam rada pošljem. Morda bo Jože imel srečo? Kaj, ko bi znova prišel v njegovi bajti? Boljša lesena koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša! Sicer pa tudi bogastvo ni vse.« »Bogastvo ni nič, toda svet je vse, zemlja je vse, da veš! Kaj naj počne gruntar brez grunta. Kakor polž brez hiše se bom plazil po soncu, dokler me ne uniči in raztopi pekoča bolečina in strašno razočaranje! Dekle, hči, nikar me ne zapusti!« Sklonil je glavo. Debela solza mu je zdrknila po velem licu. Njegova volja je bila zlomljena, njegov pogum strt. Milka mu ni odgovorila. Tiho je nekaj delala in premišljevala, kakor bi bila zamaknjena v svoje delo. Oče jo dremi: »Čemu molčiš? Zakaj ne spregovoriš in ne trhneš besede. Odgovori mi vendar in me potolaži v moji bolečini, ki je pretežka, da bi jo sam nosil!« »Saj sem vam že odgovorila, oče moj! Služiti grem in konec! Da bi imela postati žena Jeroma, tega izkoriščevalca, tega vampirja. Ne, nikoli ne!« Med tem je zavrnjeni ženín korakal po polju in se skušal pomiriti. Jezilo ga je, da ga je mladenka tako brezobzirno zavrnila. Pa je bil popolnoma uverjen, da ga bo rada poročila. Dolgo je hodil po polju, ogledoval žito, poslušal gostoletega škrjanca in zasledoval njegov let pod nebo. Ko se je nekoliko pomiril, se je zamišljeno zarežal in se odpravil proti mestu, kjer je imel svojega odvetnika, pri katerem je takoj posredoval, da je vložil proti Jeranu tožbo, hoteč čimprej izterjati svoj dolg in vreči očeta in hčerko iz hiše. ==5.== Bočkajev Jože je prišel na Štajersko. Spočetka je hodil po mestih in si iskal službo. Menil je, da se za delavnega človeka povsod lahko dobi kos kruha. Ko pa je prišel v večja mesta in videl cele množice brezposelnih, je šele spoznal, kako mora biti težka borba za obstanek in kako se morajo ljudje pehati, da samo toliko zaslužijo, da vsaj žive, čeprav morajo stradati zraven in se zadovoljiti z vsako malenkostjo. Bil je že obupan. Kako je bilo doma vse drugače! Res je tudi v rodni vasi revščina, toda tu? Doma ljudje ne stradajo, za vsakega se nekaj najde! Ali naj se zdaj vrne? Ali naj takoj obupa? Zasramoval se je. Vztrajati mora, saj ima denar, ki ga je dobil od zavarovalnice za svoj hramček! Res ga ne sme porabiti, da si postavi nov hram, toda nekaj ga vendar lahko potroši za največjo silo. Sicer pa dovolj štedi in samo primerno zaposlitev si mora poiskati, jo bo že dobil. Nekega dne jo je mahnil na poljsko stezo, vodečo proti prijaznemu parku. Naposled je zašel v park. Na pot ni pazil in že se je znašel na široki gladki beli cesti, vodeči proti sivemu staremu gradu. Ko je korakal počasi po cesti, sta mu nasproti pridrivela dva iskrna konja, vpregnjena v starinsko črno pozlačeno kočijo. Mladenič takoj opazi, da se je desni konj splašil, saj tovariša divje vleče za seboj. Levi vraneс se trenutno upira, a potem zdivja tudi sam. V kočiji sedi gosposko oblečena starejša dama, a spredaj star kočijaž, ki trzajočega obroča vleče konja za vajeti in se zaman trudi, da bi divjanje ustavil. »Laci! Laci!« kriči starica. »Laci! Ustavite vendar! Potegnite krepko nazaj, saj vendar znate! Laci!« Konji so popolnoma splašeni, a v glasu dame ni nikake bojazni. Nič ne tarná, ko opazi, da kočijaž zgublja nad konji svojo moč, le radovedno opazuje konja in voznika, kakor bi samo čakala, kaj se bo zgodilo. »Ampak Laci!« se spet oglasi v hipu, ko se konji približajo našemu znancu, ki z zanimanjem opazuje nemo borbo človeka z zdivjano živaljo. Bočkajev se ozre in opazi na eni strani strmino, ki je spodaj podsekana. In pod njo teče reka. Cesta se vije proti reki in potem po strmini. Če bi konja pridržala v reber in se količkaj plašila, bi lahko zdirjala čez nezavarovano skarpo in nesreča bi se pripetila. To je Jože v trenutku preudaril in že se požene pred kočijo, pograbi z krepkima rokama oba vranca in ju skuša obdržati. Konja majeta z glavama divje v nič, se dvigneta s prednjim telesom in že obstaneta kakor prikovana. Jože se zadovoljno oddahne, stopi pred kočijo in se odkrije. »Laci! Kdo je ta človek?« vpraša dama v vozu s tujim naglasom. »Popotnik sem, delavec, ki išče kosca kruha. Samo gol slučaj me je vrgel sem,« odvrne fant. Obraz starke se razjasni, ko se opravičuje: »Da, da, saj res! Kako sem vendar čudna! Kajne, da sem čudna! Predrzen sem, mi lahko rečete! Tudi vi me niste vprašali, kdo sem, temveč ste priskočili in me rešili! Da, rešili ste mene in tudi Lacija! Hvala vam, iskreno bodite zahvaljeni! Naš rešitelj ste!« Pokima mu, ga zvedavo pogleda in nadaljuje: »Pravite, da kruha iščete? Kruha? Da, da, prav dobro! Laci! Laci! Ta mladi mož išče kruha!« Kočijaž samo ponižno pokima. »No, če iščete kruha, pojdite kar z nami! Zahvalo sem vam dolžna, le pojdimo! Se bo že kaj dobilo!« Izstopila je iz kočije in spet ogovorila kočijaža: »Laci! S tema konjema se ne peljem nikoli več! A kje je vaša nekdanja moč, dragi Laci? Leta, kajne Laci, starost?« Kočijaž spet samo pokima, kakor bi bil nem, skoči na tla in pelje oba žrebca za vajeti nazaj, dočim gre dama poleg Jože počasi proti gradu. »Pa kako, da vas je prav sem zaneslo?« spet nepričakovano obrne glavo in ga vpraša ter ga pogleda. »Z dežele sem dospel. Doma sem z Dolenjskega. Iskal sem po mestih službo, pa nisem našel nič primernega, čeprav rad primem za vsako delo.« »Za vsako delo prime, ali slišite Laci, za vsako delo! Da, da, kakor nalašč ste prišli — kajne Laci, da bi se bila pripetila nesreča? Ne krenite se, le odkrito z besedo na dan! Zdajle bi bila lahko že oba rajnika, kajne Laci?« Stari kočijaž je skoraj v zadregi, ko se spet dostojanstveno pokloni. A starka ga tedaj nepričakovano nahruli: »Laci! Pozabila bi bila kmalu, pozabila! Kako ste vendar mogli kupiti takega konja? Ali vam ni nič za moje in svoje življenje? Ali vam je vseeno, če sva v večni nevarnosti?« »Milostiva gospa grofica…« »Laci, kar molčite, da, le tiho! Vi najdete takoj izgovor, da, vedno ga najdete! Pameten človek ste, čeprav samo kočijaž, ni čudno, saj ste plemiškega rodu! Da, Laci, prav res, Laci!« Kočijaž molči. Pred njimi vstaja grad, velik, siv in mračen. Do vhoda se vrste mogočne platane, ki prehajajo v nizke breze žalujke stoječe ob vrtni poti, po kateri se dospe v poslopje. Že prekorači grofica z Jožom grajska vrata. Fant kar zastrmi, ko zagleda sijaj in razkošje, ki kot vladarica, toda mirno stopa za grofico v njeno pisarno, kjer ga starka še enkrat ostro pogleda skozi kakalo in mu ponudi stol: »Prosim sedite! Za mene niste navadni hlapec, moj rešitelj ste, sicer bi vas ne sprejela v tej sobi. Da, da, hlapci smrdé večkrat po gnoju in senu, ali ne?« Jože jo začudeno gleda in ne ve, kaj naj ji reče. Čudakinja se mu vidi, kakor bi ji malo manjkalo. Starica pa nadaljuje: »Sprejmem vas za hlapca in kočijaža, ali razumete? Kaj je pri nas treba delati in kako morate vršiti vašo dolžnost, vam bo že razložil Laci, kajti on vse ve, da, vse! Spoštujte ga in slušajte, starejši je od vas in plemiške krvi! Ubogi plemič!« Prenehá in si z dehtečim robcem gre preko oči, na katerih ni videti niti sledí kake solze. Nato nadaljuje nekam lastno, kakor bi se bila pravkar spoznala, ker je preveč odkrila svojo čustveno stran: »Laciju boste pomagali. Dobro vas bom plačala. Sicer imate že zdaj pri meni svoj kapital, kajti vaša dolžnost — rešili ste me in zato vas poplačam, nikomur ne maram kaj dolgovati. Da, da, konja ste ustavili! Izborno!« »Ampak Laci je starec, da starec je, čeprav tají! Pa kdo naj prizna svojo slabost?« Nagnila se je na naslon in se trenutno zamislila ter nadaljevala, kakor bi bila z duhom odsotna: »Mladost pač dolgo ostane v srcu, a telo je trohnoba, gniloha! In to je neumno, kako neumno! Prav zato sem odstranila vsa ogledala. Kdo naj gleda svojo nagubančeno kožo, če je v duši mlad in vesel?« Skoraj prestraši se, ko vidi, da govori s tujim mladeničem, ki ga je šele danes prvič videla. Hlastno vstane in ga odvede v kuhinjo ter ukaže kuharici, naj mu postreže. Po južini ga še enkrat pokliče in mu razkaže sobe: »Vsak moj služabnik mora poznati ves grad! Tudi vi ga morate poznati. Pa kako, da ste to storili, saj me niste poznali in niste vedeli, kdo sem?« »Smatral sem za svojo krščansko dolžnost do sočloveka.« »A tako? Lepo, res plemenito! Kako pa tedaj, ko ste zgrabili konja za uzdo? Ali ste se kaj prestrašili? Kakšen je bil vaš občutek? Povejte mi!« »Nisem mislil na to, gospa grofica! Zato pač ne vem, kaj sem mislil in čutil. Bal se pa nisem prav nič, kajti bojazen že vnaprej ubije vsak uspeh.« »Bojazen ubije uspeh! Vidite ga, kakšen mislec! Pa je prišel in mi rešil življenje. Da, Laci… ta je star, res star je! Danes sem ga spoznala, da je zelo, zelo star, čeprav tají leta kakor sramežljiva guvernantka. — Sicer pa, kaj če bi se ubila? No, naposled se vendar vsak kolikor toliko boji umreti, kajne? Seveda se boji! Toda, da je Laci tako star in slab, si nisem mislila!« Bočkajev je bil v svoji novi službi prav zadovoljen, toda domače vasi nikakor ni mogel pozabiti. Misli so se mu spet in spet vračale pod okno njegove Milke, v domačo kočo in na gorice, kjer je stal nekdaj njegov hram. In kadar se je spomnil na Buška in njegovo veliko ljubezen do doma, se je kar zasramoval. Da, kako je ta stari berač ljubil svojo rodno selo in še ljubi, kakor živi v njem in trpi, da ga drugi zasmehujejo in zaničujejo samo, da mu ni treba z doma, čeprav mu je rodna zemlja pogoltnila njegovo kočo. Njegova gospodarica je bila čudaška madžarska plemkinja, ki je bila zelo bogata. S posli ni mnogo govorila razen z hišno Marto in z Lacijem, ki je bil nekak posrednik med njo in uslužbenci. Le z Jožom je napravila izjemo, saj jo je rešil in to je vsakikrat ponavljala, kakor bi se bila bala, da tega ne pozabi in da ne pozabi misliti na hvaležnost, ki mu jo je dolžna. Čudakinja je želela biti med vaščani bližnje vasi tujka, toda ni mogla biti, saj je pripadala kot otrok s starši v te kraje, kjer ji je potekala tudi mladost. Grad je ležal v dolini med vinskimi goricami, na katere je bila navezana kakor tudi na vas, čeprav si ni tega hotela nikoli priznati, hoteč vedno ostati na nekaki višini. Vedela je, da je plemstvu odbila zadnja ura, toda ni se hotela vdati in je vztrajala. Ker je imela denar, je lahko ostala v svojem sijaju in vladala svoje posle. A sicer je bila dobra duša in skrbela je tudi za siromašne vaščane, česar pa ji ni smel nihče omeniti. Svojim služabnikom pa je bila prava mati, čeprav se je večkrat silila in ni hotela z nikomer govoriti, kar je potem moral opraviti Laci, da jo zadosti kapricam svoje muhaste stare grofice. Pri Jeranovih je zapel boben. Oče je hodil sključen okoli. Tiste dni je kar shujšal in postaral se je. Ko je zvedel, da ga Jerom žene in ne odjenja, se je tudi njega lotila neka divja obupna trma. Sam je dejal hčerki, da je prav storila, ker se ni odločila za tega brezsrčneža. Milka pa ni hotela doma čakati sramote, ki jima je visela nad glavo. Šla je v mesto k teti in si pri njej hotela poiskati službo. Posestvo je kupil za lepo ceno stari Petrač. Toda mož je bil res prava poštena duša. Ko je zvedel, ker ni bilo nobenega drugega kupca in je dobil grunt kar za sramotno ceno, se je sam jezil nad Jeromom, kajti stari Jeran in hči sta se mu smilila. Mislil si je pa svoje. Zvedel je, da večkrat tuji ljudje nakupujejo posestva, ki pridejo na boben, zlasti še, če ni domačih kupcev. To pa je sklenil preprečiti in kupil je posestvo sam. Ko je akter izzval, da je on lastnik Jeranovine, je mož poklical starega Jerana, mu stisnil desnico in dejal: »Ne misli, da sem kupil za sebe! Ampak v domačih rokah je ostal tvoj dom in to je največ vredno! Morda nas bodo nesreče spametovale, da bomo bolj složni kakor smo večkrat bili, kadar je bilo za korist kakšnega domačina! Ko boš kdaj mogel posestvo izplačati, ti ga rad vrnem za isto ceno, za katero sem ga kupil.« Veš, tudi jaz sem spoznal Jeroma, toda nasel mu pa nisem. Preveč imam pod palcem, da bi mi popustil do življenja. Kmalu sem spoznal tiste njegove mešetarje, ki so nas varali in nam lagali ter nam vtečili napačno valuto za blago, ki je šlo v tujino. Vraga, res smo bili preveč neumni! Saj dobiš vse zapisano v časopisih, pa se nihče ni na to spomnil. Da, da, Petrač ima denar in kak Jerom ga še ne bo vtopil v žlici vode, čeprav bi ga rad.« Jeran je bil vesel in ko mu je Petrač dejal, da lahko ostane v hiši dokler pač sam noče, da ga ne bo nikoli podil iz lastnega doma, se je ganjen zahvalil svojemu prijatelju. Medtem je Milka stanovala pri teti in dan na dan iskala službo. Kakor vsako kmečko dekle je prišla v mesto polna upov in pričakovanj, a kmalu je razočarana spoznala, da je s službami zelo hudo, da so povsod oddane, naj je povsod več kot preveč ljudi. Kar strmela je, ko je videla po posredovalnicah dolge vrste deklet, ki so se ponujale v službo. Mnoge so bile že sestradane in strgane. Nekatere so bile že tako obupane in žalostne, da so se ponujale za samo hrano in stanovanje, druge so zahtevale tako malenkostno odškodnino, da je zadostila komaj za čevlje, ki so jih trgale v svoji službi. In mladenka je vedno bolj spoznavala bedo, ki vlada v velikih mestih, kjer je videti toliko raznega razkošja, bogastva in lepote, pa se vse skriva pod navideznim ugodjem, dokler marsikdo strada in je taki, ki bi jim tega nihče ne prisodil. Teta ji je prigovarjala, naj se nikar preveč ne trudi, saj lahko ostane pri njej, dokler ne dobi kaj primernega. Tudi sama jo je priporočila svojim znancem. Vendar je bilo vse brez uspeha. Nekega dne je dobila očetovo pismo, ki jo je potrlo in vendar je bila zadovoljna, da je bilo vsaj tako. Oče ji je pisal, da zdaj uživa miloščino drugih, da je sicer ostal v hiši, toda zahvaliti se mora le staremu Petraču, da ni na cesti. Mladenka je molče vse pretrpela, saj ni mogla pomagati niti sebi, niti svojemu očetu. In začutila se je v tem velikem Babilonu vso majhno in zapuščeno in bedno. Naposled je vendar dobila skromno službo služkinje pri neki starejši družini. Z veseljem se je lotila posla, pa ni ostala niti mesec dni. Gospodar se je vračal vsako noč pozno domov in je postal napram njej vsiljiv. Milka je bila dovolj pametna, da je takoj spoznala njegove nakane in šla. In tako je bila spet brez službe. Tudi domotožje jo je vedno bolj mučilo. Kadar pa se je spomnila na Jožeta, ji je bolečina zakrvavelo srce. Žal ji je bilo, da ga ni poročila in šla v njegovo bajto. Zdaj sta oba na tujem. Sam Bog ve, če se še kdaj snideta in si spet zagotovita svojo ljubezen! Trudna in zblodena je zakoprnela za svojim domom. Nekega dne se je pa razdvojena in žalostna napotila v svojo rodno vas. =Drugi del.= ==1.== »In vendar je Jerom tudi mene potegnil, mene Petrača, poštenjaka in najbolj premožnega zemljaka! Da ni še uspel, jaz mu še pokažem! Zdaj šele vidim, da me je pri trami pošteno pretepal.« Petrač se je jezil v vaši gostilni, silil pest in pretil v zrak: »Pa ni hotel se otroka premotiti, mojo Angelco! Hvala Bogu, da imam pametno hčer!« »E, kako ga je zavrnila! Zdaj bi jo rajši dal radnemu bajtarju kakor temu sleparju.« »Bodi, bodi! Le nikar se ne razburjajte!« ga miri krčmar in mu pove, da ga v drugi sobi čaka župan, ker bi se rad z njim nekaj važnega pogovoril. Petrač takoj vstane, nekaj zamrmra in odpre vrata sosedne sobe, kjer sedi župan, majhen suhljat starec, ki ves droben in neznaten prav nič ne sliči kmetijskemu županu. Župan Ferjan je dokaj premožen zemljak. V vojski je staknil bolezen in kmalu se je upokojil. Vaščani ga cenijo, ker je nadvse pošten ter zelo skromen in skrben mož. Rad se trudi za blagor občine in dela zastonj. Sicer pa je v njem vse kakor mrtvo, roke trdno počivajo, oči so mu zapadle v notranjosti preveč vidno čelo. Čer je prevečkrat gledal smrti v obraz, se ni mogel otresti misli na njo. In ko se je komaj vrnil domov, so spočetka si kaj malo brigali za svoje zdravje. Ko je nekoliko okreval, so bile ravno volitve. Izvolili so ga za župana in ni se protivil, čeprav se ni nikoli potegoval za to čast. Bil je najprej kmet. Najbolj ga je veselilo delo na polju in v vinogradih. Petrača je imel samo zato rad, ker je vedel, da je starec ves zaljubljen v svojo grudo. Vedel je, da tudi v njem še vedno tli iskra ljubezni do grude, ki jo je vedno ljubil in je niti sredi vojnih grozot ni pozabil. Ko je popolnoma okreval, je takoj pričel s poljedelstvom in v delu je našel trdno in veselje. V prirodi se mu je počasi pomirila bolesna duša, vse kar je doživljal, se je v njegovem spominu pomirilo, senca, strah, tesnoba vse na okoli ga je vedno bolj priklepalo nase in mu vlivalo novo zdravje, da so izginile povratne sence smrti in omrtvelosti ter je spet zaživel drugo življenje poln vere v bodočnost domačega človeka, ki je v bistvu še nepokvarjen in dober, čeprav malenkosten in poln hib. Župan je kmalu spregledal Jeromove nakane. Prvi je začel svariti proti njemu in kmetje so kar zijali, ko jih je pričel svariti, naj se bodo preveč zaupali. Tudi Petrača je odprl oči. Dokazal je kmetom v številkah, koliko dobička ima Jerom pri svojih kupčijah in s tem so se streznili. Župan pa je bil človek dela. Toliko časa se je prizadeval, da je dosegel pri župniku in šolskem upravitelju, da sta pričela resno pridigariti o zadrugi, ki so jo naposled sklenili ustanoviti in med prvimi pritegniti starega Petrača, ki je bil uvideven človek in tudi denaren. Kmetijska zadruga naj bi delala za kmete, kupovala z njihovimi pridelki in se trudila za blagor občine. Nameravali so pritegniti tudi sosednje gorske občine. Povabil je Petrača in mu brez ovinkov povedal, da so naši ljudje preveč zaupljivi napram tujcem, ki jih radi izkoriščajo, da so se posvetovali in sklenili, da ustanove svojo zadrugo, ki bo lahko marsikoga rešila propasti. »Zadruga?« Petrač se je potrkal s prstom po čelu. »Zadruga? da mi ni še prej zahinila ta sijajna misel? Jaz sem takoj za to! Srečno dam na razpolago tudi nekaj kapitala, saj ga imam, hvala Bogu!« je starec postal takoj ves navdušen. In domenila sta se, da se zvečer sestanejo v šoli še trije in da povabijo še nekaj drugih kmetov. »Jerom se bo kmalu oddihnil zadnjega urata!« je hitel Petrač in si mel roke, ko je tisti dan prišel domov in hitel razbežati ženam, kaj so sklenili. Kmetje so bolščali z očmi, ko jim je župan v nedeljo po pridigi povedal priliko o človeku z zakopanim talentom in spomnil, da je prav domače selo tisti nesrečnež, ki ga je zakopal in pustil, da ga je nekdo ukradel, namesto da bi bil sam trgoval z njim. Zdaj, da bo drugače, ker so ustanovili zadrugo. Odborniki bodo delali složno in zastonj, pred vsako večjo kupčijo bodo imeli odborovo sejo. Če se bo zadruga razvila, bodo kasneje dobili pisarniško moč. Po maši je obč. sluga Bineči že enkrat pred cerkvijo hripavo razglasil, da naj kmetje pridejo v šolo, kjer bodo zvedeli o prvi prodajni ponudbi in naj ne dvomijo nad uspehom, ker je podjetje v domačih rokah in bo potrjeno od gosposke. Petrač je samovzvestno hodil po šoli, pripovedoval vaščanom, kako je koristno, da so se združili. Nikoli ni pozabil pripomniti, da je sam vložil kar dvesta tisoč dinarjev kapitala samo zato, da laže pojde. Kmetje so jeli kmalu voziti svoje pridelke kar na kolodvor, kakor jim je naročila zadruga. Vsa navodila so dobili sproti v pisarni, ki je bila začasno nameščena v župnišču. Vsak je takoj dobil nekaj denarja na račun, samo da se je laže otresel prvih nadlog. Ko je bilo blago plačano, je takoj dobil ostanek, a le neznaten odstotek je ostal v zadružni blagajni za odškodnino in stroške. Zadruga je poslovala vedno uspešneje, Jerom pa je klel in stiskal pesti. ==2.== Na cesti koncem vasi je stala Martinova kovačnica. Kovač Martin je bil velik, krepak mlad fant, pravi hrust. Ves znojen in črn je… (Dalje prihodnjič.) številka 18 548naburk12dpakf998dy39u5g7am8l 223874 223869 2026-04-21T18:30:02Z Spela.spr 10555 223874 wikitext text/x-wiki =Prvi del.= ==I.== Stari Petrač stoji na griču pred svojo hišo. Njegova kodrasta okrogla glava nemirno kima, poševne, podolgovate sive oči jezno pobliskavajo, ko se s krepko levico trka po širokih izbočenih prsih, da kar bobne, med tem ko dviga desnico in kaže svojemu novemu snubcu Jeromu svoj svet ter govori: »Poglejte! Vse to je moje! Ali nisem res pravi kralj na svoji zemlji? Kamor vam sežejo oči, vidite moj svet! Ponosen sem nanj kakor na najdragocenejši zaklad! Pa kako lepa je ta moja zemlja in rodovitna! Sama mastna prst, kakor maslena pogača! Le zarezati je treba vanjo s plugom, vreči pest semena in že zakipí v njej življenje! Pa tam višje! Ali vidite moje vinograde v lepem stanu in v Bačjem. Poglejte njih zlati obrok! Moj prstan je to, moj najlepši prstan, ki sije v soncu in smaragdno žari, da slepi oči! Kako ponosno je moje trtje, kako se vzpenja trta za trto, kako se oklepa kolja in ga skriva pod svojimi širokimi listi! Da, to so moji dragi vinogradi! Lepših ne dobite na vsem Dolenjskem! In vino, ki ga tod pridelam? To ni kisli cviček, ki skeli za ušesi, same žlahtne trte imam! Jagode debele kakor male jabolka izcejajo sok sladek kakor sladkor! Vendarle nisem srečen, ne zadovoljen! Hči Angela me ne posluša! Gluha je za vse moje besede in nič slišati noče o vas! Zaman sem jo trdil, da ste vi ženín kakor ustvarjen za njo, da si boljšega izvoljenca sploh ne more želeti! Pretil sem ji in jo svaril, pa je bilo vse bob v steno. Nič odgovorila mi ni in se je naredila kar gluho in mutasto. To me je tako razjezilo, da sem dvignil roko in jo hotel pritisniti za ušesa, pa se je zavzela za njo mati, ki je prav taka trmasta Gorénjka kakor hči!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Da, da, samo vi ste prinesli srečo! Bogati ste in ugledni, pa je hči slepa! Da slepa je ta moja hči, tako vam povem! Pametna je pač še premalo in ne zna gledati kakor jaz, ne razume kakor mi starejši! Mladina vidi samo za ped pred seboj, a dlje niti zreti ne zna, ker se boji skrbi in se izogiblje vsake tegobe, čeprav se jim nihče ne bo izognil! Petdesetletni Jerom, rdečega zalitega obraza in ves možoljast ter zavaljene majhne postave, se ziblje na svojih debelih nogah, kima in mrmra Petracu ter se prisiljeno hripavo smeje: »Potolažite se vendar, Petračev oče! Nič zato! Najino prijateljstvo ostane in nihče ga ne razdere! To je glavno ali ne? Dekleta kar pustimo! Zakaj bi jo pa silili, če sama ne mara? Valjivost je nekaj zoprznega in odvratnega! Bom pa že kje drugje potrkal. Nevesto si bom pa že dobil, ni vrag! Denar imam, za men staro šaro tudi še nisem! In nasel bom že kakšno tako, ki bo všeč mojemu srcu in očem! Obupati pa ne smemo!« Njegov enozvočen, skoraj pojoč glas je potihnil in otožen, čeprav ni snubkarju prav nič za deklico, pač pa za Petračevo premoženje. »Torej za krompir velja kakor sva se domenila?« vpraša Petrač in se zaskrbljeno ozre v svojega sobesednika, ki se ziblje po svojih širokih gostih laseh in se ozira v dolino. »I, kajpak da velja! Jerom ne sme besede in je ne bo snedel, toliko me menda že poznate, dragi prijatelj, kajne!« Petrač ga prijazno pogleda in mu smehljaje se kimne, ko stopata počasi proti njegovi domačiji, stoječi vrh griča. Prijazna, zelenkasto prepletkana hiša je to, visoka, enonadstropna se ozira v dolino na nizke s slamo krita bajte, ki polegajo po rebrih na nasprotni strani ceste, katera loči grič od ravnine pod njim. Že od daleč ju z okna pozdravljata nagelj in rožmarin ter vrtni popeljni, ki raste v ozki gredici pod zadnjim desnim oknom, kjer je kamrica Petračeve Angele, dvajsetletne prijazne deklice temnih oči in las ter vitke kakor so breze, ki na nasprotni strani grička vetrajo v hrib. Možakarja se živahno pomenkujeta, ko se približata domu, kjer ju pred pragom pozdravi ovca Rebekа, ljubljenka domačih, ki z zvoncem za vratom hodi po travniku in po dvori, se igra s psom Volkom, ali ždi v hlevu in bleje. Ko vstopita, se ozre Jerom takoj okoli, da bi zagledal domačo hčerko. Toda nikjer je ni videti. Prijazno pozdravi gospodinjo, stoječo v kuhinji, ki se vsa rdeča v obraz, krepka in ponosna suče okoli in vlaga v peč velike hlebe kruha, ki ga je pravkar pripravila. Petračeva mati je prikupna žena, ki ji manjka že čez petdeset, dočim je njen mož že prekoračil petinšestdeseto leto. V njenem ponašanju je nekaj močnega, samozavestnega. In to je lastnost Petrač ljubi, čeprav rad svoji ženi očita, da je svojeglava in ponosna. Gospodinja vzame zadnji hlebec, si obriše roke, zameče predpasnik in hiti pripravljat mizo za gosta. Zunaj se počasi večeri. Zarja se razkošno zaroča sprošča čez polje in les. Daljni vinogradi žare. Visoke gorice leketajo kakor nežno bleščeče smaragdne, segajoče visoko pod božje nebo. Bele cerkvice po gričih drhte v rdečem blesku, strehe se spajajo z okrviteno zarjo v slepeče iskrinje, konice zvonikov migljajo kakor drobne zvezde in se zabadnjo v nebo, hoče se vzpeti v prosojnih rahlih valovih, iz zvonikov se oglasi večerni pozdrav Mariji. Zvonjenje odmeva čez plan in dol, se odbija med drevjem in valovi dalje. Vsa priroda se zaneženo drami iz trenutne tišine. Bilje in cvetje podrhteva v večernem vetru, ki lahko poljublja trepetajoče liste in se sprošča preko planjave. Zidanice in hrami se sramežljivo skrivajo med trtjem tonečim v zelenju, ki se staplja s poslednjim odsevom dneva in zameglja pogled, kjer se v mavričnih odtenkih spaja dan z nočjo, nebesa z zemljo. Petrač trdo sede za mizo. Pri njem je vse krepko, moško, žilavo. Le njegova beseda je šibka. Kadar se starec ujezi ali razneži, govori jokavo in zadihano, le mehko in nežno ne more besedičiti. In Petrač sedi tam in se rokuje s tujcem ter mu napiva: »Blagor ste prinesli v našo vas in ne bom vas pozabil! Naše beraško selo ste dvignili in ga rešili propasti! Vi ste prvi, ki je prišel k nam in nas seznanil z zunanjim svetom. Prvi ste prišli nakupovat naše pridelke in jih pobrati do tal. Res pravi trgovec ste, ki se ne boji, temveč pogumno kupuje in je pripravljen tudi kaj žrtvovati. Težko ste prevozili naše kraje in se niste bali stroškov, čeprav je železnica zelo oddaljena. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo.« Jerom se smeje, da se mu trese šiljasti obrazek. Drobne zelene oči mu kar trepečejo solze, ki si jih briše z belim robcem, kakor bi se bil jokal samega ginjenja. Mož je tiček, da malo takih. Ko je prišel v vas, je takoj vedel, kje je treba pograbiti konja za grivo, da bo zletel v dirnec. Kmetje so bili veseli in zadovoljni, da je prišel. Zaupali so mu, saj je govoril kakor bi iz bukev bral. Da, prav takega človeka so si želeli, spretnega, dobrega kupca in pa prijaznega, da bi se dalo z njim kaj pomeniti. Pred Jeromom je že pokusil svojo srečo neki domačin, ki ni bil pošten. Pa ga niso bili prav nič veseli in niso mu zaupali, čeprav jim je zatrjeval, da ne morejo kaj izgubiti, če mu zaupajo blago samo za kratek čas, da ga nakupovalci plačajo. Kar zavrnili so ga, češ, da je siromak, ki nima kje kaj vzeti in mu zato ne morejo nič zaupati. Tudi Jerom ni imel premoženja. Le s svojo zgovornostjo je ugnal vse deseti. In ni se varal. Čeprav je prišel revnejši kakor zadnji bajtar, ni kmetom tega pokazal, niti jim priznal, temveč se je hvalil s svojim bogastvom, se šopiril pred njimi in z zadnjim denarjem plačal nekaj litrov vina, ko je podpiral z vaščani prve kupne pogodbe. Seveda je kmalu dobil denar za prodano blago in plačal kmete ter opravil svoj dobiček, ki se mu je hitro množil. In ko se je prišel v vas ženiti, si je marsikdo želel, da bi vprašal za njegovo hčerko, čeprav je bil že nad petdeset in nič kaj prikupnega zunanjosti. Toda v vasi je bila etika zelo okaljana. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo. Starejši fantje Jeroma niso mogli, zlasti tisti ne, ki so kdaj že kaj pogledali v svet. Takoj se jim je vse njegovo dobrikanje videlo preveč hlapavo. S svojim obnašanjem jim je vzbujal nezaupanje, dočim je starece laže preslepil, ker niso imeli nobenega pojma o duhu časa. In marsikdo je kmalu spoznal, da Jerom vašane samo izkorišča, da je znal zgrabiti pravo priliko in jih zapeljati, da so podpisali pogodbe, ki so bile kar sramotne, saj jim je strožil kožo na živem telesu. Jerom je vedno poudarjal, da je železnica zelo oddaljena, da stane prevoz in se nabirajo drugi stroški, toda uvideven človek je iz tega lahko sklepal, da se hoče nekako oprati pred vaščani in menda tudi pred svojo vestjo. Sicer se pa ni mnogo brigal za besedičenja, ki so krožila po selu. Ko je zabogatel, mu je bilo malo mar, če ga je kdo ljubil ali ne. Vaščani so pač imeli do njega spoštovanje. Kupčeval je že nadalje. Vsak mu je rad dal blago, čeprav pod ceno, saj je zato vse takoj plačal in to je največ veljalo. Jerom poje suho klobaso in izpije dva kozarca vina. Nič mu kaj ne diši, vajen je pač ostati zmerom sam, a tu ga je ostavila Angela, ta kmečka punčara ter zavrnila njegovo roko! Kmalu vstane in se odpravlja. Petrač ga pospremi. Počasi stopata po grebenu in zavijeta proti dolini. Pri starem križu se ustavita. Visoka senca sije na vse strani in jo objema. Mehka mesečina se razliva na okoli. Zvezde prijazno migljajo. Povsod je razlita tiha otožnost, ki drami v duši čustvo osamelosti, v kateri se poraja nežna sanjavost in slikanja potalnega globljega življenja. Obraz Križanega drhti v svetlavi kakor živ, sijoča bledica ga ovija v bolestno zamišljenost in globoko vdanost prelivajočo se v notranje čustvo trpečega. Moža se živahno pomenkujeta. Petrač stoji razkoračen, dvigne včasih svojo težko roko in zamahne z njo v praznino, kakor bi bil hotel prestati nekaj nevidnega pred seboj, nekaj, česar ni videl temveč slutil in česar se je želel znebiti. Skrbelo ga je pač, če bo Jerom še ostal njegov odjemalec, a kmalu je spoznal, da si bosta tudi nadalje prijatelja. Jerom se počasi poslavlja, stisne še enkrat Petračevo roko in se previdno jame spuščati po položni vzpetini v dolino: »Pa lahko noč! Kmalo se spet vidivale.« »Lahko noč, gospod Jerom, nikar kaj ne zamerite! Saj veste, kaj so babe, ki se nikoli prav ne znajdejo! Jaz za svojo osebo sem in ostanem vedno le za vas in z vami!« Odhajajoč se hripavo zasmeje, zamahne z roko in vtone v dolino. Petrač postane še nekaj časa, se ozre, stopi proti križu, sname klobuk in zamrmra kratko molitev. Vedno kadar hodi tod, pozdravi Križanega, kateremu je postavil že njegov ded ta križ, ker ga je prav na tem mestu zadela strela in omamila, ko je s konji in vozom od druge strani prišel iz mlina. Nič se mu ni zgodilo, konj se je le preplašil in se z vozom vrnil sam domov. In to znamenje je postalo nekakšna hišna svetinja, nad družine. Vsi so skrbeli zanj, pazili, da je pri križu o praznikih gorela lučka in ga večkrat okitili s cvetjem. Mesec se je trenutno skril za oblake. Petrač in križ sta utonila v temi. Za daljnimi gorami je zagrmelo, da se je starec ozrl in se pokrižal: »Treska in hudega vremena, nas varuj o Gospod!« Pomislil je na vinograde, na polja. To! je že večkrat kar čez noč priharumela toča ali se razdivjala vihra. Te nizke gorice niso bile zavarovane od snežnikov kakor gorenjska polja. Same so se dvigale v nebo in prosile Boga naj jih ščiti naj se usmili vinogradnikov, ki jih obdelujejo s trudom in znojem. Petrač je postal v temi, z napol odprtimi očmi je hotel prodreti naravnost in videti nekam daleč. Pa je strmel v prazno temo. »Kako beden je človek in kako slaboten!« je šepnil ozirajoč se v nebo, kjer se je luna počasi trgala iz oblačne sence in spet zasijala. Da, da, je nadaljeval svoje misli. Tudi on je že večkrat zašel in se ni znal. Včasih je še pozno spoznal, da se je motil in vrnil se je osramočen. Bil je preveč zaupljiv in pošten, a ko se je zavedel in spoznal, da se je zaupal človeku, ki ga izkorišča ali se iz njega norčuje, ga je takoj minilo vsako prijateljsko čustvo in marsikdo, ki je bil njegov najboljši prijatelj, je postal čez noč njegov sovražnik. Ta njegova dobra in vendar tudi škodljiva čed je pač razodevala poštenega in pravičnega ter do skrajnosti odkritega Dolenjca. Petrač zakoraka počasi domov. Nič se mu ne mudi. Tu in tam se še ustavi, kakor bi si želel ogledati svoje plodne njive in se poveseliti nad svojim žitom, ki ga je bil vedno vesel ter je gledal gladki klas, kakor bi božal zlatolase glavice. Pred hišo je postal. Skozi okno je videl sij petrolejke. Tiho je pristopil in se zagledal v sobo. Rad je tako večkrat gledal v svojo hišo in užival veselo zadovoljstvo, ker je bil ta dom njegov, saj je bil tako ponosen na vse kar je imel in kar nekam otroška je bila njegova ljubezen do doma, to pa le, ker je bila tako resnična in odkrito srčna. Opazil je v sobi Angelo. Zdaj, ko je vedel, da ga ne vidi, jo je ogledoval. Da, rad je imel to svojo edinko in bal se je za njo. Prav zato jo je hotel bogato omožiti, da bi bila še premožnejša, čeprav je bil najbogatejši gruntar v vasi. »Denarja in zemlje ni nikoli preveč«, pač pa vedno premalo je večkrat poudarjal. Pa mu je zdaj hči oporekala, ta trma mu je stopila na prste in se noče vdati. Jezil se je in se še jezi, da v hipni razburjenosti jo je skoraj udaril. Če si mirno premisli, mu vendar skoro ugaja, da ni Angela mevžasta, da ima nekaj samostojnega in svojstvenega in da pokaže lastno voljo, čeprav ga sicer vedno rada sluši in vse stori, kar ji ukaže. Toda ljubezen je pač nekaj drugega! V ljubezni se ne more ukazovati, če srce ne more ljubiti, mu ne moreš zapovedati, naj ljubi! In spomnil se je, da je bil sam prav tak. Le to svojo Gorenjko je hotel za ženo, to svojo Mičo, ki jo je našel v mestu, kjer je bil na orožnih vajah. Bila je samo siromašna dekla, a ponosna in z vojakom niti govoriti ni hotela, dokler ni zvedela, kdo je in da namerava resno. Ej, kako sta mu branila starša, pa ni nič pomagalo. Ljubezen je ukazovala, srce je hotelo. In ljubezen je zmagala. Starša sta se uklonila njegovi trmi, a ko je prišla nevesta v hišo, sta bila oba kar zadovoljna z njo, saj je delala in skrbela kakor nobena. Pri tem je pazila na starčka, da sta imela oba vsega dovolj in sreča jima je bila, da sta se razvadila v svojih sivih dneh. »Pa dolžan liker, da je trmasta kakor mati. Kakšen pa sem bil sam, prav nič boljši!« si opomore, ko stopi počasi čez prag. Hči ga ozre in mu žalostno očita: »Oče! Zakaj ste vendar tako govorili temu človeku? Saj suni dobro veste, da ga ljudje vedno bolj poznajo. Tisti, ki so ga častili, ga danes že kolnejo, saj so mu vsi nasedli posebno pri lesu, ker so mu ga dali kar po slepi veri in mu podpisali pogodbe kakor bi zapisali vragu dušo. Da, presleparil jih je!« Petraču vzkipi, ker ni vajen ugovora ne oporekanja: »Molči in ne vtikaj se v stvari, ki jih sploh ne razumeš! Povej mi raje, kam si se umaknila in zakaj si to storila? Zakaj te ni bilo, ko je bil Jerom tukaj? Ti mi res delaš največje skrbi, pa si moj edini otrok!« »Prav je imela, da se je skrila, tudi jaz bi se!« se je trdo oglasila žena iz polpriprte kamre. »Tako, tako! Ti mi jo še ščuvaš? Ali sta se obe zakleli proti meni?« je zarohnel starec. »Nikoli ne bom jaz njegova žena!« dekle počasi in krepko. »Vi se motite, ker menite, da nas bo ta človek dvignil še više! Kvečjemu nas bo propadel, samo če nas bo mogel! Le verujte mi! Kdor je res naš, nas pač razume in mi njega, ne le v besedi temveč tudi globlje, v srcu, v mislih! Mi se ne bomo varali med seboj, kajti poštenje nosimo že v krvi in kosteh! A ta tujec, ta pritepenec? Čudno, da ste tako hitro pozabili na Štacunjarja, ki je drl naše ljudi na žive in mrtve in ga je gosposka nazadnje sama pregnala zavoljo navijanja cen, saj je sleparil še kar na debelo!« Naš človek je dober, a prelahkoveren je, čeprav ni neumen! In to je škoda! To je tista njegova slaba stran, da verjame tujcu in mu zaupa, še tudi ga le-ta prevara desetkrat kakor domač človek samo enkrat! To je pač naša bolečina! Bog ve odkod smo jo podedovali, toda v sebi jo nosimo in ne bomo se je še tako hitro otresli!« Starec jo presliši in dvigne svoj glas: »Naša hiša bi bila močnejša in trdnejša kakor vsaka graščina! Da, to bi bilo bogatije in blagostanje! Grunt bi bil trden in krepak kakor bi bil zrasel iz žive skale. Kako lahko bi mi bilo enkrat zatisniti oči in zaspati v božjo večnost v tej svoji ljubljeni domači zemlji!« »Ti si pa preveč trmasta in ne razumeš svojega očeta! Ti ne veš, kaj je očetu zavest, da je njegov otrok preskrbljen!« »Ali samo brez Jeroma siromaki? Pa če bi tudi bili, sem rajši sama, le da mi ni treba živeti v njegovi bližini in gledati njegove sladke, hinavske obraze, ki ga ne morem trpeti!« Oče jo spet zavrne in ji zažuga, da jo bo zapodil, a njegove besede niso več tako trde. Angela se zboji, da bi ne zbesnel, saj ga ne mara dražiti in jeziti, zato molči. Petrač se še nekaj časa pešti in preti, ker pa ženski molčita, tiho zapre za seboj vrata in izgine v sosednjo spalnico. Mati in hči se usedeta k mizi in se še dolgo pomenkujéta med tem ko stari Petrač že zaspi. Angela se pač noče odreči svojim sladkim upom, saj ljubi skrivaj Bočkajevega Joža, krepnega in siromašnega fanta. Ljubi ga in upa, da tudi on njo. Zdaj čaka, da se ji razodene in jo zasnubi. Materi je že povedala, kako rada ga ima in mati ji ne nasprotuje. Mati prva razume otroško srce in prav ga razume. Petračeva Angela se vendar moti, ker upa na ljubezen bajtarja Joža. Res je z njo prijazen, toda saj je tudi z drugimi. Na ljubezen pa ne misli, kajti dal je svoje srce Jeranovi Miški, ki mu je že zdavnaj na skrivaj pripela na prsi rdeči nagelj in vršiček rožmarina ter mu v solzah, sramežljivo priznala, da ga ima res rada bolj kot vse na svetu. ==2.== Vinske gorice vabijo. Težki grozdi se povešajo in silijo k tlom, listje je pričelo rumeneti in spreminjati sije, debele jagode blešče v soncu, pokajo in izcejajo sladko tekočino. Petračevi se peljejo v Lepi dol v trgatev. Poln voz jih je. Spredaj sedi v koleslju sam gospodar. S seboj je povabil Jeroma, ki ponosno sedi poleg njega in se pomilovalno ozira na obirace. Poleg sebe imata veliko pleteno košaro v kateri čepi tri pečene kure, se šopiri debela šunka in se grmadijo pečeni štruklji. Za kolesljem se pelje dvoprežni lojtrski voz z obiravci. Med njimi sedi Angela vsa praznična in zarudela, a poleg sede ima širok jerbas poln dobre jedače in kruha. Vsi so veseli. Glasna pesem se razlega po dolini, odmeva v goricah in dramí pridne obiralce, ki so že prej prihiteli na delo, in se zdaj z veselim vriskanjem odzivajo iz vinogradov, kjer prenašajo težke brente polne grozdja kakor lahke igrače. Radostno pričakovanje je v dušah vseh teh ljudi, ki so jim ti dnevi srečna potreba, ki si življenja brez svojih goric niti misliti ne morejo. Na vozu sta med obiralci tudi Bočkajev Jože in njegova Milka, ki sedi med njim in domačo hčerko, katera ga ves čas ogovarja in povprašuje, se mu smeje in je vsa srečna, da sta skupaj. Že so dospeli po kolovozni poti v vinograd, ki jih sprejme ves prijazen in smehljajoč se poln grozdja. Obiralci se hitro razgube po vinogradu, začne se žvižganje in petje, lahni vrisk, smejanje in šumenje listja. Obirači pridno odirajo grozdje, ki ga brentači nosijo v kadi. Angela je ves čas blizu Bočkajevemu. Srce jo zaboli, ko spozna, da se je motila v svoji ljubezni, saj Jože ne mara za njo. Kmalu je opazila, da je mladenič ves čas v bližini Jeranove Milke in se le z njo prijazno pogovarja ter ima vedno take besede za njo, čeprav kaže tako biti, a za drugo dekle se niti ne zmeni, kakor bi jih sploh ne bilo. Kako tesno je mladeniški. Vse njene nade ugasnejo. Kako jo je prej trgalo veselje, s kakšnim veseljem se je peljala semkaj, saj je vedela, da bo v njegovi bližini. Grozdi, ki jih je tako ljubeče opazovala, so se ji zdaj zazdeli takšni kakor veliki venci strnjenih solza. Najrajši bi šla od tod, od teh veselih in srečnih ljudi in se skrila v kak grmič, kjer bi je nihče ne videl in bi se glasno zjokala. Začuje se pokanje topičev. Petrač je hotel preživeti slovesno praznovati ta dan. Naročil je domačemu hlapcu, da je pripeljal seboj možnarje. Odjeknil je pok. Iz sosednjega griča se je oglasil drugi. Obiralci hite bolj in bolj, mudi se jim. Sonce pripeka vedno silneje, toda vročina jim ne vliva lenobe temveč neko vročično razpoloženje, da se bolj hite in se čutijo posebno zdrave v tem morju bliščave in zelenja, kjer kar plavajo zamaknjeni v delo. »Jojžima!« Petrač se oglaša s svojim jokavim glasom. Da bi ga vsi slišali, pozvoni z velikim kravjim zvoncem, široko razkoračen pred zidanico. Jerom se mu smeje, ko se vrne v zidanico in veselo kima, se usede in vzdihne kakor bi se vrnil z dolge poti. Spet natoči sebi in svojemu gostu predlanjsko vino, ga hvali, mrmra z jezikom, obira kurje bedro in samo prigovarja tovarišu, naj pije po mili volji. Oba sta žejne volje, z vinom jima prihaja v srce sproščenje. Vse skrbi izginjajo. Petrač je vesel, ker mu Jerom ni zameril zavoljo Angele in mu je še celo namignil, da bi sklenila novo kupčijo. Starec pa ni bil nemiren in ni hotel ta dan nič slikati o tem, čutil je, da se danes veselijo, a drugi dan se lahko pomenita, kajti spomnil se je, kako ga je svarila hči in vendar bi hotel sklepati kupčijo kakor nekateri drugi. Le še potem kosali in kleti Jeroma in svojo lahkomiselnost. Jerom je vesel, ker jo med obiravkami zagleda Milko, ki mu vse bolj ugaja kakor Petračeva hči in si je že večkrat želel, da bi postala njegova izvoljenka ter se je kesal, da je ni spoznal preden je pričel laziti za Angelo. Obiralci se zbirajo k južini. Krepki fantje prihajajo zavihanih rokavov in znojni, a njihov glasni smeh razodeva radostno razpoloženje. Dekleta so trudna in zarudela, oči jim sijejo, delo jih je razviharilo v prijetno ugodje in jim vlilo v srce dobro voljo. Nedolžno je to veselje, ki oprosti človeka tegobe, saj je v delu toliko tajinstvene razigranosti in duh se raztrese bolj kakor na vsakem rajanju. Ko Petrač odide med delavce, gre njegov gost in se vleče vrhu griča pod nizko hruško, kjer prične premišljevati in sanjariti. Res pri Angeli je propadel, toda kaj zato! Pri tej se je vendar ženil samo zavoljo denarja, a za mladenko mu je bilo toliko mar kakor za pozabljeni lanski sneg. On si pa želi tudi ljubezni. Rad bi, da bi ga tista, ki postane njegova, tudi ljubila. Iz žepa vzame majhno zrcalce ter se trenuten v njem pogleda. Nejevoljen ga spravi nazaj in zakolne. Ta obraz mu ne ugaja, to ni tisti, ki si ga on želi in si ga predstavlja. Kako se je spremenil in postaral! Največ so pač krivile strasti, preveliko pijančevanje, življenje? Toda zdaj se bo poboljšal! Zdaj bo poskusil pri Milki. Tam bo zapela druga pesem! Njen stari mu je dolžan in laže pojede! Punica se bo pač hitro omehčala kakor vosek na toplem soncu. Res ni več lep, toda vendar bo srečna, če jo poroči! Morda mu bo še hvaležna, da se bo njen stari tako lahko otresel svojega dolga, ki ga pač peče, saj vsak ve, da se stari Jeran zanj trese za svoj grunt kakor grešnik pred smrtjo. Obiralci se vračajo na delo. Jerom vstane in se jim približa, pijano stopajoč okoli njih, jih ogovarja. Potem se približa temu in onemu dekliču, spregovori kako prijazno besedo in se prisiljeno smeje, ko opreza okoli Milke opazi, da je Bočkajev vedno zanjo in ga takoj preteče pogled, če se suče preveč okoli nje. To ga dirne, toda poguma ne zgubi, saj ve, da je Jože siromak in z berači se ne boji kosati se. Poglavje se je hitro približalo. Petrač pokliče domačega pastirja, da skoči v hosto po drva. Sam povabi vrnjenega se gosta, naj mu pomaga pri zidanja ognjišča. Jerom se bahja, a gospodar res prinese nekaj opeke iz zidanice in postavi preprosto ognjišče. Ko se vrne pastir z drvmi in suhimi vejami, zakuri Petrač in dvigne na ogenj velik pisker: »Lansko vino bomo kuhali! Naši ljudje trdijo, da ne bo prihodnja letina tako dobra kakor je bila letos, če ne pokusijo lanskega kuhanega!« Vino je zašumelo. Petrač je dal vanj celega cimeta in vsul kar pol kile sladkorjeve šipe. Z glasnim truščem so se zbirali delavci, že posedajo na travi pred zidanico. Angela jim hiti streč. Ko se najedo, prično piti slastno kuhano vino, si nazdravljati in se smejati. Vmes pa pokajo topiči. Spet se oglasi pesem. Iz zidanice se odtrga berač Buška, se bahja in se približa cincajoč in se prestopajoč kakor bi hodil po hoduljah. Debela glava mu nemirno kima, sivi, razmršeni šopi las vihrajo v vetru ko dvigne svoj preluknjani klobuk, hripa in steza svoje dolge suhe roke ter pači koščeni obraz ves poraščen z rdečimi dlakami. Družba ga kriče sprejme. Buška se klanja na vse strani. Ko zagleda Jeroma in gospodarja, se jima jame predstavljati: »Dovolita! Jaz sem Janez Buška, moja glava je gnila hruška, moja palica je potepuška!« Pri tem mežika s sivimi očmi in se naposled vrne poleg obiravcev in hlasno zlije vase pol vrča ponujenega mu cvička. Ko vino spije, vzame slovesno iz žepa steklenico žganja in zahropi: »Zdaj pa še požirek tegle, da bom zarezal veselo ju, ha, ha! Takole postane človek vsaj poštene volje!« »Če se nažre kakor krava!« ga zavrne Jože, a drugi se smejejo in jim kimajo, želeč, da bi se pošteno sprl. Buška umolkne in se maši z jedačo. Ko je nasičen popije ostanek žganice in odkrevsava v vinograd, kjer se ves okiti s trtjem in potem pijan obleži za zidanico. Kadi se polnijo. Moštova juha opojno zadiši. Brentači pa nenehoma prihajajo in stopajo na visoke podstavke ter odlagajo nabrano grozdje, ki se kopiči v kadeh in podhrevta kakor kipeta sladotina. Buška se predrami, zazija in se udari s pestjo po čelu. Potem pogleda v nebo, se zapiči in ozre okoli sebe. Naposled zadovoljno pokima ter brcne z obema nogama pred seboj: »Aha, že vem, da, zdaj pa že vem, kam me je vrglo! Buška, danes boš vesel, pa štruklji te čakajo!« Zadovoljno zazeva, pokima in se vsede ter trenutek posedi, kakor bi premišljeval, ali naj vstane ali ne. Nato se urnó obrne, se opre na roke in se dvigne globoko hropeč. Počasi se napoti proti delavcem, kjer prične laziti okoli deklet, jih dražiti in se jim sladkati. Mladenke ga pode od sebe in se hudujejo. Buška pa je siten in nadležen. Fantje ga svarijo, a smeje se in se ne meni. Od zadaj se približa Milki, da bi jo objel čez pas. Jože takoj ugane njegovo namero ter zdirja za njim. Ko berač stegne svojo koščeno desnico, preplašen zavpije, kajti že ga dvignejo krepke roke, zasučejo v zraku in takoj nato zleti kakor napihnjena vreča po hribu. Spremlja ga smeh deklet in obiravcev, ki vpijejo za njim, naj jih raje počaka v dolini, ker je pretežek, da bi ga vlekli na vozu s seboj. Berač zbeži. Kar bled je, ko se počasi pobira in leze nazaj v hrib, mrmra in žuga pred seboj. Skoraj pri štorih prileze do delavcev, poišče Bočkajevega ter mu divje zapreti: »Fant, to ti bom zapisal v spomin! Ne bom pozabil, boš videl, da ne bom! Poznam šalo, toda kaj takega je preveč! Povrnem ti z obrestmi vred, le zapomni si!« Jože samo skomizgne z ramami in se ne briga zanj. Delo raste. Roke vročično delajo, obiralci vedno bolj hite, kakor bi tekmovali s soncem, ki nič ne čaka, temveč hiti dalje in dalje ter se polagoma pomika za griče. »Hitite ljudje božji!« vzpodbuja Petrač vrhu hriba in pripravlja spet izdatno pojedino za pridne delavce, med tem ko pazi Jerom na vino, ki se spet kuha v črnem loncu. Ljudje se ne brigajo za Petračeve besede, ne za nikogar, temveč samo hite in hite. Ko jih Jerom opazuje, ga zamika, da bi tudi on skočil med nje in jim pomagal tako privlačna je njih pridnost in vročična delavnost. Sonce zahaja. Brentači prinašajo zadnje grozdje. Delavci se oddahnejo. Delo je srečno opravljeno. Veselo razigrani se vračajo delavci. Med njimi stopa Jože z zadnjo brento grozdja. Poleg njega gre Milka vsa zarudela in nekam ponosna. Že je grozdje v kadi. Začuje se glasno petje, vse pije, je in vrisk. Jed in pijača sta urno pospravljeni. Treba je hiteti, kajti večerja se že in doma čaka še dobra večerja. Konji so napreženi in se nemirno prestopajo. Petrač še in še nazdravlja Jeromu in mu zagotavlja svoje prijateljstvo. Ginjen je, ker zaupa, da se Jerom ne spomni na pogodbo, kajti zdaj bo mu vse podpisal. Gost pa je sam pijan, da se ziblje na nogah in kima. Petrač sede širok in naslonjen ponosno na svoj koleselj, a poleg njega se zgrne Jerom, ki mu morajo delavci pomagati. Tudi v vozu samo niha s telesom naprej in nazaj ves čas razkročen. Govoriti ne more, ker je preveč vinjen. Obiralci posedajo med se Buška, ki ga spočetka sploh ne morejo vzeti s seboj. Dekleta pa jadikujejo in cvilijo, se jim klanja in jih prosi, da ga naposled vendar dvignejo na voz, kjer jim žveka neumnosti, se krohota nad dekleti, ki ga zdaj dražijo in vzbujajo, ker ga fantje ščipljejo, da kar piska. Konji potegnejo. Pesem se oglasi in vmes seka vriskanje. Nihče ni utruden, ne zaspan, vsi so zdravi in kakor spočiti. Okrepilo jih je delo v prosti prirodi, na soncu, a vino jim je stopilo v glavo. Med dekleti ostane resna samo Milka, a med obiravci je samo Bočkajev Jože popolnoma trezen. Ko zavijajo konji v dolino, se še enkrat ozre proti vinskim goricam in tiha žalost ga obide: Ali ne zlorabljajo ljudje sladkega božjega daru, ko ga uživajo čezmerno? Ali ni v tem uživanju bolečina, saj marsikdo pije, da laže pozabi svoje vsakdanje tegobe in skrbi, ki potem, ko se strezne, večkrat še silneje vzkipijo na dan? Gorice opustošene šijejo in se smehljajo napolnjene svojega bogastva. Večerna zarja bledi in mladenču je, da polzi iz vseh teh goric rdeč slap težak in žalosten, slap krvavih pekočih solza. ==3.== Obiralci ostanejo pri Petračevih na večerji. Mati prinese štruklje s smetano, oče se prismeje s štefanom sladkega mošta: »Tale bo za slovo pač najboljši! Le privoščimo si ga še kozarce, da bo počitek slajši in noč krajša!« Obiralci se goste, pijejo in se veselo smejejo. Jerom kima pri mizi, dremlje in včasih trenuten pozabi, kje je, se nasmehne, pogleda motno navzoče, opazi kozarec in še počasi srkne sladko tekočino. Petrač se nenadoma spomni, se počehlja po glavi, zapne pogled v Bočkajevega in deje: »Jože! Veš kaj? Prodaj mi svoj vinograd! Cena ti bo tista krpa? Med mojima dvema leži, pa prav vrhu griča je. Rad ti ga dobro plačam, če ga daš!« Mladenec zardi in resno odvrne: »Ne morem! Res je majhna tista krpa, toda ne dam je za vse na svetu, kajti tisti vinograd je ves moj svet!« Drugi ga začudeno gledajo in ga ne razumejo, Jože pa je v zadregi. Ves je zaljubljen v tisti kos zemlje in v skromni hramek na njej. Kolikokrat ga je gnalo v njegov vinski domek na gorici! Mnogokrat je v njem prenočeval, vstajal ponoči in hodil v mesečini med trtami, jih ljubeče gladil in sanjaril. Kakšna tiha sreča je vrela okoli njega! Bilo mu je, da so trte oživele, da se mlado nerazvito grozdičje z njim pogovarja, da mu listi prijazno in ljubeče šepetajo. Nad vsem pa se je razlivala mesečina in ljubeče ogrinjala trtje v svoj sijoči plašč, ki je bleščel in trepetal ter sproščal na zemljo mehko sanjavost in nežno ubranosť. Ne, tega vinograda ne da Jože nikomur. Mati mu ga je zapustila. Bil je njena dota in oče ga je skrbno obdeloval ter ga ni prodal, čeprav je bil večkrat v negotovi in stiski, saj so bili le siromašni bajtarji. Tudi on ga ne bo prodal, preveč tesno je navezan nanj in preveč ga ima! Kadar je v njem v tihnem mraku, prisluškuje tajinstvu šepetanja in njemu je, da čuje drsajoče korake svoje drage matere, ki stopa počasi mimo prosojna in mila ter govori z njim kakor tedaj, ko je bil še nedolžen otrok. In v tem šelestenju listja, drhtenju bilk in šepetanju vetra začuje božajočo pesem, šepetajočo uspavanko svoje dobre matere. Spet postaja otrok in ves zasanjan hodi okoli poln miline in nežnosti, ki jo ubija vsakdanje in trdo življenje ter borba za obstanek. Kako lahko mu je v duši! Čudežna toplota se mu razliva po telesu. V tej samoti čuti utrip svojega srca. Tu je sam svoj gospodar, tu je skromni kralj v svoji tihi čarobni deželici, ki mu je nihče več ne more vzeti! Srečen in zadovoljen se naposled zapre v svoj hramček. Njer počiva brezskrbno in sladko na slami ter spi kakor ubit vse noči do ranega jutra. In ko vstane, ko odpre oči in stopi na plan ter se zazre na morje rosnih biserov? Vse veselo liha okoli njega. Široki listi ga okropijo z roso, da zasije tudi sam in se zazre v veličastno sonce, ki vstaja in poljublja prebujeno prirodo. Zdaj naj pa proda ta svoj pravljični svet drugemu? Zakaj naj postane drug gospodar njegovega vinarskega vrha, ki ponosno gleda okoli in njegovega ljubkega hramčka, kjer prebija ure sreče in se tako lahko sam poglablja v spomine ter pozablja vsakdanje skrbi? Fant, bodi pameten in daj ga! Zdaj nimaš skoro nobenega haska od njega. Če ti ga dobro plačam, boš imel vsaj denarčke pa spet vzpostavi gospodar. »Daj ga, dajte!« prigovarjajo Petračeve besede tudi drugi. Mladenec vse presliši in molči. Buška pa, ki sedi pri peči in obira debelo kost, se hoče prikupiti Petraču, se oblizne ter se zadere: »Se rad ga boš dal, da veš!« Jože ne odvrne. Berač kima in gleda po mizi ter čaka, da mu bo kdo natočil. Pa ga vsi prezro. Jezen zamrmra v svojo sivo brado in se počasi vzdigne, upajoč, da ga bo kdo vendar poklical in mu napil. »Pa Bog plačaj, gospodar!« stisne iz sebe in še enkrat žalostno pogleda Petrača, ki mu samo pokima in se ne briga zanj. Berač stokajoč odhaja, zaklinja, da se enkrat opomori na vsakega od njih. Ker tudi to ne zaleže, zahrešči nekdaj v pozdrav in že je zunaj. Obiralci se smejejo za njim, saj ga poznajo in vedo, da se dani tam zunaj jezi ter jih pošilja k vragu, ker si bodo brez njega privoščili zadnji požirek. Še štefan za prinese gospodar, ker so bili delavci tako pridni, potem se družba dvigne. Med prvimi odhaja je Bočkajev Jože. Zamolčano odhaja, nosi v sebi ves nemir. Na svoj vinograd misli in na Petrača, ki bi ga rad kupil. Zdaj mu je še dražji, ko ve, da bi tudi drugi radi imeli njegovo prijazno gorico. Že hoče zaviti v hrib proti svojemu hramčku, pa se obrne in gre k Jeranovi hiši, ki stoji tesno na samoti. Vse v hiši je mirno, rožnata luč se sveti. Ali naj pokliče Milko, ki je z drugimi obiravkami že zdavnaj odšla domov? Morda mladenička še ni legla. Tako rad bi se z njo kaj pomenil! Ves čas sta bila si skupaj, vendar niti pet minut nista bila sama in nemotena. Kako bi se mu tako sladko dišalo na usta mu je bilo, ko je hodil s svojo izvoljenko po vinogradu in se pogovarjal samo nepomembnosti. Zdaj bi rad naj nekaj minut z njo šepetal in ji zagotovil, kakor že neštetokrat, kako zelo rad jo ima. Jože pristopi k oknu za hišo in nahahko potrka. Okno se odpre. Na njem zagleda Milko. Njena glava je vsa skrita med rdečimi nageljni. Takoj, še preden jo pozdravi, mu mladenka reče: »Jože! Kesno je že, spat pojdite!« »Saj grem, deklice moja! Nikar ne misli, da sem pijan, trezen sem, kakor bi sploh ne bil vina okusil. Kako lep večer je nocoj! Kar vso noč bi plaval v mesečini s teboj in sanjaril! Moral sem se oglasiti pri tebi, saj veš, da mi je pusto brez tebe, ki si mi vse!« Mladenka se nasloni na okno in odmakne cvetlični lonček s komolcem, da se kar zamaje. Zvedavo pogleda vasovalca, ko mu pripoveduje: »Zadnji čas sem zmerom bolj zaskrbljena. Oče postajajo tako čudni in vedno bolj zamaknjeni in mrki. Kako prijazni in veseli so bili nekdaj! Pa tebe so kar radi videli, čeprav nisi bogat, ne gruntar! Da, da, skrbi jih zdaj mučijo, težke skrbi! Dolžan! Ta nesrečni dolg! Sami so mi priznali, da jih drži za vrat vsa tista krpa, tisti Jerom, ki jih je pritisnil pri lesu. Menili so, da bodo mnogo zaslužili, pa so dobili pol manj, kot so mislili. Dedec je kupil od njih kar stoječa debla in jih meril ter prevzemal po svoje. Veš, tega človeka se tudi jaz kar bojim. Danes mi je bilo tesno in zoperno, ko sem opazila, da se je hotel nekaj motoviliti okoli mene.« »Potolaži se, deklica mila! Sama si, drugih otrok ni, bo že šlo! Ali veš kaj? Mojo bajto prodam in se k vam preselim. Delal bom za dva in zemlja nam bo ostala! Kar zasnubim te!« Jože govori vedno bolj ljubeče in stiska dekličino roko. Mladenka se kar prestraši: »Ne, nikar! Oče so te dokaj radi videli, a zdaj nočejo več slišati o tebi, sama ne vem zakaj. Bojim se, da jih ni Jerom kaj podkupoval. Tistemu njegovemu grdnemu prekanjenemu obrazu ne verujem prav nič, saj ga trza in zavija oči, kakor pride v hišo, kakor bi besede slino vlekel iz sebe. In vendar vem, da je babjak in da zna gladko govoriti, samo če hoče! Zdaj igra se na slepo srečo in išče pravo karto. Če jo najde, bo kmalu drugačen.« »Zato ne smeš odlašati! Kaj če te Jerom zasnubi? Nekaj časa bo morda res vrtorel okoli tebe, a ko bo spoznal, da ga ti ne maraš, bo predlagal očetu, da ga vzemi. Bolje, da ga prehitiva in te zasnubim pred njim. Morda se vendar kako odkrižamo tistega dolga, če prodam svojo bajto in si še kje kaj izposodimo?« »Samo zasnubi me nikar! Bodi pameten in ne dregaj v sršenovo gnezdo! Zdaj ni varno dražiti očeta, ki so res nataknjeni! Ne rečem končno, če sva srečna oba!« »Pusti, naj poskusim! Beseda ni konj! Če bodo oče zadovoljni, bo vse še prav in dobro, boš videla draga moja!« Dekle postaja nestrpno, ker Joža ne odneha. Živo zardi in mu trdo prepove: »Ne, ne smeš! Ne dovolim ti!« »In vendarle bom to storil!« »Potem sem užaljena!« Zelo je razburjena, komaj slišno želi fantu lahko noč in zapre okno ter izgine v mraku. »Pa lahko noč!« odvrne trdo Jože in zavije proti svoji koči. Ko se sredi poti slučajno ozre, se prestraši, da mu zaklečajo kolena in kar glasno zajeca: »Ogenj! Požar!« Da, na njegovem gričku gori. Prav v njegovem vinogradu mora to biti! O, mili Bog! Njegov hramček je nekdo zažgal, kakor mogočen kres žari zublji in osvetljuje bližnjo okolico. Bolečina ga stisne za srce. Trenutno niti sam ne ve, kaj naj stori, tako je zbegan. Kako je sploh mogoče, da gori njegov hramček? Rad bi bil vrhu grička in skušal gasiti, če bi se dalo. Morda bi vsaj kako malenkost rešil pred požrešnimi plameni? »Buška!« mu švigne misel v možgane in glasno mu zdrkne beračevo ime z jezika. Potem se razdivjen požene počasi proti vinogradu. Dobro ve, da je njegov trud zaman, vendarle hiti, da bi vsaj nekaj rešil, čeprav sluti, da ne bo nič opravil, saj je hram pogorel, kakor bi bil iz samih polen. Škode pač ne bo trpel nobene, ker je na srečo zavarovan, toda za vinske donose mu je hudo. Njegov bo moral postaviti, a sreče vendarle ne bo! Zgorel bo vsak hip, a spomini ne bodo zgoreli! Še svetlejši ostanejo v njem! Ko se poganja v hrib, opazi človeka, ki mu z griča prihaja nasproti. »Požigalec! Kdo neki drugi more biti ta čas na goricah!« mu vzklikne misel, ko se umakne skrije za bližnje drevo in čaka. Kmalu pridrvi po stezi berač Buška, hoteč v dolino. Zelo se mu mudi in vedno se ozira, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne opazil. Jože skoči preden in zakriči: »Na! Brez plačila ne smeš oditi!« Berač se niti dobro ne zave, ko zgrudi tako zaničnico, da se ves posveti pred njim in bi padel, če bi ga med padcem ne prestregla zopet zaničnica od druge plati. Zapeklo ga je, kakor bi bil pritisnil likalnik na obraz, a še bolj ga je mučil strah, ker je bil tako nepričakovano napaden. Jože pa kriči nad njim: »Zdaj sem te poplačal in sodil! Nazajanja te pač ne bom. Cene naj te še gosposka rdi, saj itak ne bo prav nič opravila s teboj! Zagodel si mi jo pa huje, kakor si sam mislil!« Berač nič ne reče. Noge mu trepetajo in najrajši bi se kar sesedel v travo. Ko vidi, da Jože odhaja, ne da bi se še dalje kaj menil zanj, se šele dobro zave in urnih krak zbeži v dolino. Ko pride mladenec v svoj vinograd, najde samo še tlečo žerjavico, tako temeljito je ogenj opravil svoje delo. Otožen hodi po pogorišču, kakor bi hotel še nekaj dobiti, nekaj najti, kar mu je ostalo od njegovega hramčka. A ničesar ni, zemlja je kakor pokošena in poteptana. Vsede se na kamen, ki je stal pred hramom in na katerem je večkrat posedel. Ne mara se več ozreti, prehudo mu je. Glavo si podpre z rokama in vztraja nekaj časa nepremično. Niti misliti ne more, tako mu je težko. Bolečina se mu razleze z glave po vseh udih, čuti jo v telesu, rokah in nogah, trenutno kar ves omrtvi. Ko ga mine najhujše, se otožno nasmehne. Kolikokrat se je v njem že porodila misel, da bi šel v tujino poiskat svojo srečo. Neštetokrat ga je že gnalo hrepenenje, da bi vse zapustil in šel! Sanjal je pred seboj tujino, vso zapeljivo in krasno s soncem obžarjeno, polno cvetja in zelenja, krasno kakor nevesta. Pa ga je zadržala ljubezen in vinograd, del zemlje, ki jo je imel in se bal za njo, kakor za zaklad in svojo ljubljenko. Kako rad ga je imel, kakor ga je vedno znal v vinske gorice! Veselil mu je bilo, da stoji na pragu hrama njegova rajska mati in ga z dvignjenima rokama prosi, naj ne odhaja in naj ne zapusti svoje ljubljene gorice. Hrama ni več! Vse je izžarelo v kup pepela. In njegove matere ni! Se je spomin nanjo v njegovi duši in bo ostal vedno svež, kakor kamelija, a kje naj se ustavi njena senca, kje naj ga čaka, ko mu v mislih vznikne in zdrkne mimo njega? In mladenič čuti, da mu zdaj tudi v srcu nekaj umanjka, da ga boli globoko v duši. V resnici, sama praznina zija pred njim in vinograd je opustošen, brez privlačnosti, brez čara, ki ga je imel. Spet se spomni na Milko. Ali mu je res zamerila? Kako se more jeziti, če ji hoče dobro, če se želi z njo čimpreje poročiti? Če je oče nejevoljen in zbegan, bi ga morala dva lažja pomiriti in potolažiti, kakor eden. Da bi mu pač lahko svetovala in tudi pomagala. Če bi vsi trije pljunili v roke in se oprli v kamen nezgode, ki se je zavalil na Jeranovo hišo, bi ga morda odstranili, a starec sam ga ne bo nikoli, kajti prestari je in njegovo breme je pretežko! Da, če je izvoljenka zato užaljena, ker jo je hotel zasnubiti, ga pač ne mara! Morda ga ima rada, toda ne dovolj močno in globoko, saj prava ljubezen ne pozna zaprek in jih prezre, ne boji se trnjeve poti bolečin in trpljenja, prava ljubezen vse premore in vse prenese! A Milka? Ni ni pripravljena pretrpeti zavoljo njega, niti z očetom se ne upa boriti za njegovo ljubezen! Vse bolestne misli se v njem stapljajo, ga teže in mučijo in pritiskajo, kakor bi si bil naložil pretežko breme, ki ga zdaj vleče s seboj in se ga ne upa in tudi ne more otresti. In hipno mu je, da je zdaj prišla njegova ura, da je zdaj tisti čas, da lahko gre, da pobegne odtod, da mora iti. Bolečina ga je razžirala in pojedla. Da, da, tujina ga še vedno vabi in pojde, pojde! Ljubljenka pa je zavrgla, mu pred nosom zaprla okno, hram mu je pogorel in nihče ga več ne priklepa nase, nihče mu ne prigovarja, naj vendar ostane in ne zapusti domače grude, ki jo ima rajši kakor ves svet, a si užaljen več prizna. Počasi gre domov. Nočno pokrajino ogleduje in se veseli njene tišine. Mesečina valovi okoli njega, se mu zaganja v obraz in ga obdaja, ves bled je in izmučen ter truden, silno truden. Ko leži mladenec v postelji, se spet spomni na svojo mater. Resno in otožno ga gledajo njene oči, a nobene prošnje, ne prošnje ni v njih. Ko se v postelji obrne, ga objame znova tegoba in muka, pekoče bolečine ga zbudé, da glasno zajoká. Orožniki so na poti. Povsod se oglašajo, povprašujejo, kdo je zažgal Bočkajev hram, zapisujejo razne izpovedbe, sumijo, iščejo in spet pridno stiskajo za zločincem. Ker je Jože zavarovan, pade senca suma tudi nanj, zlasti še, ker je Jerom izjavil, da ga je tisto noč, ko se je že proti jutru neprespan vračal od Petrača, zagledal, ko je zelo pozno prišel s hriba in se je čudno obnašal, se pogovarjal sam s seboj in mahal z rokama okoli sebe. Kje je pač mogel drugače biti tako pozno kakor v svojem hramčku, kjer se ga je namakal, preden je pustil vanj rdečega petelina. Orožniki so si to dobro zapomnili. Ovadba je namigovala na Bočkajevo krivdo in sodnija ga je vabila k zaslišanju kakor osumljenca. Orožniki ga pa vendar niso aretirali, ker jim je manjkalo stvarnejših dokazov in ker so zvedeli, kako zelo je bil navezan na ta vinski domek. Čudno pa, da se nihče ni spomnil na Buška in njegove pretnje, samo Milka se je takoj spomnila nanj in se je jezila, da ga nihče ne vpraša, če ni bil morda prav on požigalec. Jože se je pred sodnikom odkritosrčno zagovarjal in povedal, da je bil res v goricah, toda ne ponoči, ko je opazil, da mu gori njegov dragi hram, ki ga ni hotel nikomur prodati, ker mu je bil drag spomin, šel je v hrib, da bi še kaj rešil, če bi se dalo. Da bi pa sam zažgal, na kaj takega ni nikoli mislil. O Buški ni omenil ničesar. Danes besede ni hotel smeti in povedati, da je Buška požigalec. In ko ga je sodnik najbolj pestil ter ga že hotel zapreti, se je javil Buška sam. V sodnijo je prihajal nekoliko pijan, toda ne preveč, samo toliko ga je spil, da se je lažje odločil. Ko je vstopil, ga je hotel sodnik zapoditi, pa se mu je do tal priklonil, se priklonil in takoj dejal, da je on požigalec. Zdaj ga je sodnik takoj rad poslušal. In pričel je na dolgo in široko pripovedovati, da je bil tisti dan pijan in siten kakor podrepna muha, da so si ga obiralci malo preveč privoščili in se norčevali z njega, da so je Bočkajev Jože vrgel po hribu kakor odvečno slamo in se je iz tega rodila maščevalna misel v njegovih zamaknjenih pijanih možganih. In tako je šel in je res zažgal vinski hram. Naposled je povedal, da ga je sodil in kaznoval Jože sam, zakar mu pač pritiče pravica, ker je bil hramček njegov. Kaznoval ga pa je pošteno, kajti od vsake strani mu je pritisnil tako zaušnico, da je pri eni zagledal mesec, a pri drugi pa kar sonce. Zato mu je pa Jože vse odpustil in sta se poravnala. Na ta način pač njemu, Buški, ne more nihče prisoditi kake kazni, še manj pa poštenemu Jožetu, ki je bil ves zaljubljen v tisti svoj vinski hramček na gorici. »Torej predlagam, da naju spoznate za nedolžna in naj nas pustite kar domov!« je zaključil berač in se spet globoko priklonil. Nato se je vojaško vzravnal, strogo pogledal sodnika in čakal njegove besede. Sodnik se je nasmehnil, si popravil svoja črno obrobljena očala in povedal Buški, da je dobro in prav, ker mu je Jože odpustil in da je še lepše, ker se je Buška kar sam javil, kajti krivično bi bilo, če bi Jože moral po nedolžnem sedeti v ječi. Vse to, da bodo upoštevali, kadar bodo naložili njemu Buški zasluženo kazen, kajti kriv je vendarle, čeprav je prepričan, da je že zadostil pravici, saj jame kazen deliti samo sodnija, ne pa Bočkajev Jože, ki je sicer pošten in dober fant. Buška je poslušal in hotel nekaj ugovarjati, pa ni bilo časa. Zato se je spet po vojaško vzravnal, ko je pristopil ječar in ga mirno povabil s seboj na rabelj. »Rad imam tudi ričet če je le dovolj zabeljen!« je zagustljal berač ječarju, le čudno ga je srepim pogledom in zaropljal s ključi, da se je drobni Buška kar prestrašil, da bi ga strogi ječar naposled še ne udaril in zato je pohlevno molčal in kar smuknil v svojo celico. Mož pa ni dolgo sedel. Sicer je bil obsojen samo na leto dni, pa je v ječi še pred obsodbo zbolel in je moral v bolnišnico, kjer je kmalu okreval. Ker je bil bolehen, so ga pri vzklikni sodniji obsodili samo pogojno. In tako je kmalu spet prišel nazaj v domačo vas. Prav tiste dni, ko se je Buška vrnil domov, Bočkajev odhajal in se poslavljal od svojega rodnega sela. Berač je takoj zvedel, da Jože odhaja in kar drhtelo ga je, kajti takoj je zaslutil, da je tudi on nekaj kriv, da mladenec zapušča svojo kočo. Buška je nekaj časa okleval in cincal po vasi ter nestrpno drgnil svoj vinjeni nos. Ker ga je vedel, da Jože kmalu odide, se je kar namenil k njemu, čeprav mu je smrdel kakor duhovi dehtorja. In že je pristal v bajto. Ko je vstopil, je bil Jože v veži in si je kuhal na ognjišču skromno kosilo. »Ee, vidiš ga, kaj pa je tebe prineslo? Vas koga drugega bi prej pričakoval! Ker si že tu, pa sedi, bodi lahko zajel z menoj, saj vem, da nisi preveč sit!« ga je pozdravil mladenec, ko ga je pogledal. Buška je že premišljeval zamuj, kaj bo Joži rekel, pa mu je vse splahnelo pred njim, preprosto prijazno besedo. Zato je govoril popolnoma drugače in sam ni vedel, da bo tako govoril: »Veš Jože, hudo mi je, odpusti mi! Bil sem pač pijan. Saj mi zavoljo hramčka ni tako težko, čeprav vem, da nisem prav ravnal, ker sem ga zanetil, ampak zavoljo tvoje matere mi je zdaj hudo. Bila je dobra ženska, zlata duša! Če je le mogla, mi je kaj dala ubogajme. In ko je bila še mlada? Ti ne veš, kakšna krasotica je bila in vsi smo jo radi videli. Ostala pa je poštena in zvesta. Nikoli ne pozabim, da sem se tisto noč potem, ko sta bila oklicana zjutraj s tvojim očetom, vsled same žalosti napil do nezavesti, tako hudo mi je bilo. Ljubil sem jo, a nikoli ji nisem tega povedal, preveč visoko sem jo videl in prečisto. Zdaj pa vem, da sem tudi nekaj kriv, da ti odhajaš, ona, tvoja mati, bi bila žalostna. In njenih solz bi ne mogel videti! Ostani doma, Jože!« Skloni svojo sivo glavo: »Vedel sem, da ti je hramček dragocen spomin na njo, pa sem ga uničil. To me peče. Da, pijak, prekleta pijaca!« Jože ga začudeno in pomilovalno pogleda. Takoj se mu berač zasmili, saj vidi, da ima tudi ta starec čuteče srce. Lahno ga potreplja po rami: »Potolaži se, mora že tako biti! Odločil sem se in ta zdaj grem! Ni bilo lahko, toda zmagala je misel na tujino. Nikar se ne boj! Vem, da si tudi ti že mnogo prestal in da nisi imel sreče. Taki ljudje so pa zagrenjeni.« »Da, da prav imaš! Srečen res nisem bil nikoli. Nisem sam povsem kriv, da sem strmoglavil tako globoko! Poglej! Izučil sem se za čevljarja. Kočo sem imel tam doli v dolini na močvari. Pa mi jo je zemlja pogoltnila kakor ribico. Prišla je divja povodenj, pravi vesoljni potop. Močvara se je kar razlezla in moja bajta je izginila v njej. Bog nas varuj, kar zajel sem, kaj takega pa še ne! Pridem proti domu, hočem v kočo, a koče nikjer. Ko stojim do pasu v blatu, prileti sosed in me povleče z doline kakor nazaj ter pove, kaj se je zgodilo. Tedaj bi bil kmalu zblaznel. No, bil sem še mlad in čvrst. Prijatelj, ki sem ga imel v mestu, me je povabil, naj pridem k njemu za pomagača. Vse bi bilo dobro, a kaj, ko nisem mogel iti. Iz tega kraja nisem mogel, iz svoje rodne vasice. Pogoltnila mi je kočo, vendarle sem ostal, kajti prerasel imam svoje rodno selo. In če bi vedel, da bo nekoč dne pogoltnilo močvirje tudi mene, bi ne šel nikamor. Samo enkrat sem bil nekaj tednov z doma, pa sem mislil, da moram umreti samega koprnenja. In potem sem delal svoj obrt, pomagal pri kmetih in se staral. Odkar mi je vzela kočo, nisem imel več pravega veselja do dela. Ti ne veš, kako sem bil navezan na njo. In če bi jo imel, bi bil še danes drug človek. Škoda, da nisem šel v mesto! Moj prijatelj je umrl kot čislan mojster in lepo premoženje je zapustil. Toda, kaj hočemo! Držalo me je tukaj in me še vedno drži. Z doma ne morem. Kakor s kleščami me priklepa sem tajna sila!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Brez teh krajev in teh goric bi moral umreti, čeprav niso moje. Vsako jesen mi je, da v njih pričnem ponovno živeti. Da, pomlad v teh goricah! Moje srce postane prerojeno, sam svetljava je v njem. Kakor kapelica je beleča se vrhu griča. In že se lahno oglasi v meni kakor bi zazvenel domači zvonček. In prisluhnem v sebi in sem srečen ter postanem vesel. Moja dobra vest je to. Za veliko noč se v meni predrami in me dvigne. Pobožno se napotim na žalostno goro na božjo pot. Tedaj se vsega resnično kesam in otresem se vseh slabosti, želim postati zares dober in pravi človek. Včasih vzdržim dolgo, zelo dolgo! Enkrat sem vztrajal kar pol leta. Pomisli! pol leta nisem pokusil kapljice žganja, ne vina! Pol leta je zmagalo v meni vse dobro! Večkrat me je žgalo, da sem si mislil, da ima v sebi pravo Saharsko puščavo, saj veš, kaj je grešen navad in kako je hudo, če je človek že pod sokom skoraj doma! Toda zmagoval sem, trpel in se vlačil. Naposled me je spet zmagalo. Skušnjavec je bil močnejši. Da bi bil prej pijan, sem se napil kar spiritovega žganja in obležal kakor klada. Prespal sem mrzlo jesensko noč zunaj na polju in tisto noč bi bil skoraj zmrznil. Pa saj veš, da so vrhovine ne strme, čeprav tolečeš s kamnom po njih! Da, da, hudo je če pomislim, da nimam svojega doma in zato me skrbi preteklost, zato nemirno noči, ker z njim kam naprej! Verjemi mi! Ta bolečina me grize dan na dan. Če bi bil v svojem, bi bilo pač drugače!« Jože kima in zamišljeno strmi predse. Porodila se mu je misel, ki se je ne more kar otresti, čeprav se mu je spočetka videla neumestna. In spomnil se je na mater, ko je gledal sirotnega Buško pred seboj. Kaj bi bila ukrenila ona? Še je dvomil nad svojo mislijo, a potem je hitel: »Vidim, da nisi tako slab človek, le če si vinjen, si ves neumen, neroden in zares siten. Veš, kaj mi je prišlo na um? Kar nepričakovano me je objela misel, ki se je ne morem znebiti! Kaj, če bi ti prevzel mojo bajto dotlej, da se vrnem? Plačal mi ne boš nič. Sam svoj gospodar boš. Tu boš stanoval, pazil na red, obdeloval travnik in njivo ter redil kravico, na katero moraš posebno paziti, saj je v njej vse premoženje! Nekaj mleka prodaj, a drugo porabi sam in živel boš. Toda paziti moraš na moj svet, na to mojo zemljo, da mi je kdo ne skrči in ne premakne mejnikov! Saj veš, kako se bojim za njo! Vinograd sem že dal v najem, a tudi nanj pazi, da mi kdo ne prične segati vanj in si ga lastiti!« Jože neha, se ozre v prosjaka in se mu glasno zasmeje. Starec ga začudeno gleda, odpira usta, kaže svoje gnile zobe, molči in ne more razumeti. Počasi šele izdahne: »Fant, za božjo voljo, nehaj vendar! Nikar se ne norčuj z mene siromaka, prosim te! Da bi meni vse to zaupal, to more biti res! Veš, res sem zaslužil, da me zaničuješ, ampak to je vendarle preveč!« Mladenič se glasno zasmeje in ga potreplja po rami, da se Buška kar skrči: »Bodi no, resno mislim in se ne šalim! Nikar ne misli, da se bom tako norčeval iz tebe! Kar v roke mi sezi, pa sva domenjena! Samo nikar se preveč ne izgubljaj v pijači! Prevzemi mojo bajto in kakor lastni dom, naj ti bo! Morda boš laže pogrešal svojo kočo, če boš tu vlačil po mili volji? Le škodilo ti ne bo!« »Jože! Če to resno misliš, te ne bom nikoli pozabil!« »Seveda resno! Norčeval se ne bom, tak brezsrčnež vendar nisem!« Starcu zablešče solze v očeh, ko se ozre okoli sebe: »Kako prijazno je tukaj in kako lepo in mirno bom lahko živel! Da, dokler se ne vrne, bom skrbel za hišico še vse bolj kakor bi bila moja. Tudi delal bom, kar bom mogel, saj mi bodo sosedje tudi radi priskočili, ker jih ne bom več nadlegoval z beračenjem.« Prijateljsko sta si stisnila desnici. Bočkajev je dobil zavarovalnino, vinograda pa ni prodal in je kar čez noč izginil na tuje. Govorni ljudje tiho jutro, čeprav so že zdavnaj vedeli, da bo šel. Le to jim ni hotelo v glavo, da je prepustil bajto staremu beraču in pijancu Buški. Marsikdo je zmajeval z glavo, ko je čul, da se je prosjak naselil v Bočkajevi bajti. Buška pa je bil vesel in srečen. Kar pomladil se je. Pričel je nositi glavo pokonci. Žganice se niti dotaknil ni več. Le črička se je včasih še nasrkal, a sicer je postal kar nekam drug človek. Sosedje so bili zadovoljni, ker jih ni več nadlegoval z beračenjem, sami so mu radi preorali zemljo in mu dali seme za setev. Bočkajev vinograd pa je sameval na griču brez hramčka. Sonce je prijazno žarelo in sproščalo na trse svoje slepeče žarke, a prijaznega vinskega hrama ni bilo nikjer! Trpne so žarke stikale med zelenjem, se izgubljale v senco, nikjer ga niso našle. In od nobene strani ni bilo skrbnega Jožeta, da bi hitel v hrib, se pogovarjal s prirodo, s trsom in grozdičjem ter svojim prijaznim hramom in občudoval lepe vinske gorice kakor včasih. Le stari Petraž se je večkrat oziral tja čez in se praskal po temenu. Ni mu hotelo v glavo, da tista krpa vinograda še zdaj ni njegova. V vasi je žegnanje. Veselo potrkavajo zvonovi. Fantje in dekleta se zbirajo na travniku za cerkvijo, kjer na položni vzpetini stoje mize in okoli ter toči stari Bende cviček kisel kakor vraž ter prodaja pečenke in flancate, ponuja pivo, se smeje in zadovoljno brunda. Bende je suh, tršat starec ogorelega obraza, ki je ves razbrazdan kakor suha spokana njiva. Mrko se ozira po mizah, kakor bi nestrpno pričakoval, se večkrat bržkone zareži med svojimi tihimi ujedljivimi smehi in spet zanihne. Hči Francka mu pomaga, a domači hlapec nosi na mizo. Starejši vaščani posedajo po oddaljenih mizah, kjer se glasno pogovarjajo, jedo mastno pečenko in klobase ter se zalivajo z vinom. Bende ima oster pogled, a se odreže spomini! Za vsakega ve, koliko vina ima, koliko je pojedel in popil. Nikogar ne prezre. Če sam noče, a to zna tako, da je vsak prepričan, da ga res ni opazil. Prijazno kima prihajajočim gostom, pozdravlja, molze svojo sivo brado in mežika s svojimi drobnimi rjavimi pohlevnimi očmi. Sršeče sive obrvi pa skrivajo njegove nemirne misli, ki priganjajo ljudi, jih silijo naj vendar mnogo pojedo in popijejo, naj se pošteno nasitijo in si privoščijo vsega ter plačujejo in uživajo tako dolgo, da bodo spraznili do dna svoje denarnice. Tudi Jerenova sta prišla. Oče in hči sedeta k zadnji mizi in se komaj slišno pomenkujeta. Milka se zamišljeno ozira na lepi večer, kjer plešejo veseli pari in cvetijo oči. Radovedno ogleduje te radostne ljudi, med tem, ko je sama vsa otožna in zamišljena. Vedno mora misliti na svojega izvoljenca, ki ga še ne more pozabiti. Da, zdaj čuti, da ima Jože še mnogo rajši kakor prej, zdaj, ko ni več v njeni bližini, se vse drugače zanj. Vsak dan ji je huje, ker jo je zapustil in odšel brez slovesa. Zdaj šele spoznava, kaj je ljubezen, ko zaman hrepeni, da bi se prikazal in ji ponudil roko ter se ji ljubeče nasmehnil. Oče jo opazuje in ve, kaj ji je, a molči, pogreznjen v svojo bolečino. Vsa priroda na okoli je vesela, kakor bi se razposajena in sproščena spojila s temi rajajočimi ljudmi. Mlado žito brsti in šumi v vetru, da se zdi kak šepetajoči odmev pesmice, kadar muzikant preteče. Glasovi harmonike so vedno bolj nebrzdani, vmes pritiska bas in cvilijo gosli. Zvonovi glasno brne in dekleta se dozdevajo, da se drevje za cerkvijo veselo kima in šepeta razposajeno pesem. Milka je tako žalostna, da komaj čaka, da bi odšla. Sama je rada šla sem, a nocojega obiska nima. Komaj se je veselila, ji je že vse odveč. Ne more se vživeti v to veseljo, ker tuji so ji rojaki v tem jasnem popoldnevu, ko veselo rajajo, se smejejo in zabavajo ter pozabljajo svoje skrbi. Jeran je mrk in vedno bolj otožen, tiho sedi in pije. Počasi srka vino in se sili s flancetom, ki ga je tako glasno vzel z mize. A komaj je ugriznil vanj, se je pokazal, da je segel po njem, samo prekinil, začutil v ustih, čeprav je cvrtje okusno in dobro. Na lepše misli, ki jih je preživljal. Skrb za davke mu zdaj gubajo čelo, dolgi pri Jeromu mu rišejo v obraz globoke gube. Misel za mislijo se mu podi po glavi, saj noč in dan samo razmišlja in razglablja, kaj naj ukrene, se vsega skupaj otrese, pa ne more pozabiti, ker ve, da mora najti rešitev hitro, sicer sta ona z hčerko izgubljeni in vrženi kakor beračici. Skrbi obeh se spajajo v breme, ki se ga ne moreta otresti. Da, če bi se mogla vsaj za nekaj časa znebiti more, ki ju tlači pri srcu. Da, prišla sta, da bi se raztresla, pa se ne moreta. Vino jima ne diši, ljudje so jima vsled njune bolečine daljni in kakor neznani, čeprav so njuni sosedje, saj se trpljenje ne more spojiti z žalostjo! Da, otožnost je čudna in nedojemljiva! Kdor je žalosten, čaka, da ga bodo ljudje potolažili, dočim veseljak sam ponuja svoje veselje drugim, to pa zato, ker je žalost globlja kakor radost, saj poganja iz korenin razočaranja in trpljenja, dočim je veselje navadno izraz hipnega radostnega razpoloženja. In ko sedita oba pogreznjena v molk in premišljujeta, zagleda Milka Buško, ki hiti proti njima. Mož je vinjen in veselo vzklika: »Danes sem se ga nalezel. Od veselja sem pijan! Ne zamerite ljudje božji, saj bo jutri spet štirinajstdnevni post in potem pojde naprej, kakor je dobro in pravi! A danes sem se ga nalovil, saj ni kar si bodi! Sam svoj gospodar sem in prijazno bajtico imam! Preje sem bil kakor potepuški volk, ki nikamor ne sme, ker ga vsak preganja. Da, zdaj sem šele spet pravi božji človek, vreden, da živim med poštenimi ljudmi!« Pa se pisal mi je Jože, ta dobra duša, da lahko ostanem v koči, da me ne bo nikoli preganjal iz nje, češ, da bo že kako uredil, če se kdaj vrne! Da, to je človek, to je fant od fare! Jeranova sta ga mirno poslušala. Milki so donele beračeve besede na uho, slajše kakor godba na odru, saj je pripovedoval o njeni, o njenem Jožu, ki ga je bila polna njeno srce, in na katerega je vedno mislila. Naposled je nekoliko prisedel. Bil je lepo obrit in dokaj snažno, čeprav zelo siromašno oblečen. Prijazno je dekletu pokimal, pomežiknil in ji poredno zažugal: »Ampak Ti si mu menda zmešala možgane in zapletla misli, saj samo za te povprašuje in piše, naj te pozdravim, kadar te vidim.« Mladenka zavri kakor kuhan rak in ga zavrne: »Ne verjamem! Če bi mi mislil poslati pozdrave, bi mi bil pač sam pisal, a tako mi ni in molči kakor grob.« »Ni ti pisal, ne vem, zakaj ne, že mora imeti vzrok, za katerega pač tudi ti menda dobro veš, saj mislim si tako. Pozdravlja te pa vendarle, pa še prav lepo, le kar poglej!« obrne prosjak in privleče iz žepa pismo ter ga ponudi mladenki. »Na, Jeranova nejeverna, pa sama prečitaj. Ne me verjemi!« Milka čita pismo. Razburjena je, ko hiti njen pogled po znanih črkah in išče stavka, kjer jo njen dragi omenja in pozdravlja, kjer se je spominja in misli na njo. Da, res je pisal o njej. Pa kaj, da ji pošilja pozdrave po tem Buški, po tem zanikanem beraču? A že naslednji hip se spomni, da bo morda ona sama tudi kmalu tako brez vsega kakor ta siromak, ki ima začasno vsaj streho nad seboj. In tako strašno bolečino začuti, da se komaj premaga, da ne zahlipa. Molče vrne pismo in se Buški zahvali. Da, vsaj spomnil se je tudi na njo in ni je pozabil. Še vedno misli na njo. Morda se je prav tolikokrat spominja, kakor ona njega, menda se oba kesata, da se nista poslovila drug od drugega. No, ona sama ni mogla laziti za njim, a Jože bi se bil lahko oglasil. Pa se spomni na zadnji večer, ko je stal pod oknom in čutil, da ga je uzrla ter ji je hudo kakor že večkrat. Stari Jeran pa gleda hčerko in ne spregovori besede. Ko Buška odide, vzdihne in potem omeni, da Jože res ni napačen in škoda, da ni petičen, saj on, oče zdaj sam ne ve kaj bo, češ, da jima vedno trda prede, ker Jerom pritiska na vse kriplje in zahteva denar, ki ga oče nima kje vzeti. Hči ga posluša in se pripomni ničesar. Jeran komaj slišno stisne iz sebe: »Včeraj mi je omenil, da bi se ga ti privadila. Vem, da samo zavoljo tebe zdaj tako pritiska, samo, da me spravlja v skripce. Rad te poroči. Če hočeš?« »Oče! Nikoli ne! Kaj si še zmisliš? Preje je lazil za Petračevo, a zdaj bi že mene rad. Bog ve kje je že brisal svoje umazane prste, če ni dekle že oženjen? Takemu ni kaj zaupati!« »Ne razburjaj se in bodi pametna! Dobro veš, da se nisem protiviti Joži. Zdaj je med vama vse končano, saj je šel na tuje!« »Ne, ni končano in nikoli ne bo! Nikoli oče!« »Dobro premisli Milka! Zdaj imava še svoj dom in lahko ga rešiva, čeprav za stoji na trhlih stebrih. Kesneje se lahko zgodi, da bo prepozno!« »Ne morem, oče!« Jokav je njen glas in proseč, da se starcu zagrize v srce. Bledica se ji razlije po obrazu, saj so ji oči tako solzne, da bi se zjokala. A v ljubezni ne sme popustiti, kajti srce ima samo eno in ne sme za vedno pokopati svoje sreče! Kako rada sluša svojega roditelja, kako rada bi mu ustregla, pa ne more in mu mora ugovarjati. Trdo jo udarjajo očetove besede. Starec žalostno gleda svojega otroka in brez jeze v srcu. Vse življenje je delal in se trudil, a zdaj mu preti pogibelj. Vedno je upal, da bo ustvaril svoji hčerki srečo, da se bo lahko poročila po svojem srcu. A zdaj? Boji se za svoj dom in boji se za njeno srečo. Upira se propasti, a dolgovi ga vlečejo globlje in globlje, ga tlačijo, da se krivi v dve gubi, a pomagati ni ne ve in ne more. Počasi se dvigneta kakor z bremenoma na ramah. Zamišljena odhajata domov. Zaman sta upala, da bosta odložila svojo žalost, pa je nista mogla, ker je pretežka in ju ne zapusti, saj je žalost zvestejša kakor veselje. Večeri se. Sonce je padlo za hribje gnezdo. V prirodi zavlada tišina. Dolge sence se vlečejo za njima, ju priklepajo v mračno in nemirno stanje. Oba čutita tesnobo noči, kakor bi se hudobna narava zgrnila proti njima in ju hotela mučiti. Kako neznatna sta v objemu prirode, ko stopata čez travnike proti domu. Z njima pa se poganja skrb in ju ne pusti iz objema. Oba skupaj drži in čutita jo, rada bi se je otresla, a močnejša je, njen objem je kakor železni prijem, ki ne spusti, če enkrat dobro zagrabi. Kmalu se vležeta počivat. Vasi še dolgo ne umolknejo. Ponoči se glasovi godbe razlivajo čez selo, preko polja in hoste, kjer se izgubljajo in vpijejo v vrhove dreves, spremljajoč njih šelest, ga preglasijo in se pijani pogrezajo v globel. Ko že vse spi, se vedno od nekod odjekajo poskočni razposajeni zvoki, udarjajo po žilah in težko pozvanjajo v ušesih spečih vaščanov, ki so prinesli se v svoje domove mamce vesele odmeve, ki jih čujejo še v spanju. Počasi tone noč v večnost, kratka poletna noč, ko skoraj seže iz večerne zarje v jutranjo zoro. Ko se Jeran hoče zjutraj odpraviti na njivo in stopi na prag ter se ozre okoli, zagleda Jeroma, ki urno stopa proti njegovi hiši. Gospodar je nejevoljen in kar užaljen, da ga moti že na vse jutro. Najrajši bi ga jezno nahrulil in zapodil. Toda kaj hočeš? Dedec ga ima v svojih pestéh, zato ga prijazno sprejme. Jerom je prekrožil noč. Zdaj je bil vesele volje, prešeren in predrezen je stopil staremu stisnjenemu kmetu. In v tem svojem razpoloženju se je čutil najbolj sposobnega za snubitev. Zato se je odločil in jo takoj zjutraj primahal na Jeranovo. »Dobro jutro, oče! Pridni ste, a mi menda še bolj, saj me to noč postelja niti videla ni! Pa kaj to, saj smo fantje od fare!« »Bog daj dobro jutro!« je prijazno odzdravil starec in ga povabil, naj se usede, da bo kaj povedal. Kar nekam pošili se je, čeprav se mu je trgalo srce, kajti slutil je, da bo Jerom zasnubil njegovo hčer. Prihajač se je spustil na stol in pomežiknil ter dejal: »Seveda bom kaj povedal, da, povedal bom! Enkrat sem vam že omenil očé. Danes spet prihajam snubit. Ali mi daste vašo Milko ali ne? Tisti njen ženín se je menda skujal in kakor nalašč sem jaz tukaj. Pa čemu ji človek brez denarja? Siromakov je že itak več kot preveč na svetu!« Starec ga samo posluša in molči, a snubač nadaljuje: »Saj nisem se taka jerá! Poglejte me, kakšen ptič sem! Prečul sem noč, pa sem svež in zdrav, kot bi se bil dvignil z mehkih pernic. E, kar nas je pravih, se še nikogar ne bojimo! Če pa pomislite, mi boste pač priznali, da mi je žene res treba! Saj veste, da človek nima nobenega reda. Če bom enkrat poročen, bom najbolj resen mož, verjemite mi!« Zazrl se je v Jerana in čakal odgovora. Starec je zdaj moral nekaj reči in stisnil je iz sebe: »Govoril sem s hčerko, kakor sem vam obljubil. Takoj tisti dan sem ji omenil, pa se ne more odločiti. Kaj pa, če bi jo vi kar sami poprašali, da ne boste vsaj mogli misliti, da vam jaz nasprotujem.« »In kje pa je to častno, sramno dekle?« se šali Jerom, leze v hišo in obstane na sobnem pragu. Pred njim stoji Milka vsa čista in sveža kakor živa zora, svetle oči ji izžarjajo mladost in življenje, njena lica so sveža breskve, a usta rdeče vrtnice. »Preden pokopljem zadnje upanje, moram govoriti še sam s teboj deklica draga!« deče Jerom in jo zaljubljeno gleda. Zoprno čustvo jo obide, najrajši bi kar bežala, pa se spomni na očeta. Da, zavoljo očeta, zavoljo grunta naj se premaga in naj bo prijazna! Morda ga bo laže odpravila kakor si misli? Skoraj nežno ga pogleda, ko reče s poudarkom in počasi: »Ne vem, zakaj kaj takega mislite gospod Jerom? Še svoje prve ljubezni nisem pozabila, a kakega povoda vam tudi nisem nikoli dala.« Kozal je zadrego, ko ji je odvrnil: »Rad te imam in to je vse. Zelo te pa želim za ženo. Kar odloči se in kmalu se lahko poročiva!« »Sami veste, da nisem za vas. Prosim, pustite me!« postaja dekle nejevoljno in jeze narasti. »Zakaj bi pa ne bil za te?« se čudi možakar in jo izzivalno gleda. »Zato ker imam že vedno Bočkajevega rada, zato ker vas ne maram in vas tudi nikoli marala ne bom, zato ker ste za mene prestari, kajti nad tri križe imate več od mene in to vendarle ne gre!« odgovarja mladenka vedno bolj razburjena in mu pokaže hrbet. »Če pa sem prestar, je tudi očetov dolg pri meni že prestar in izterjal ga bom kar takoj danes!« zapreti Jerom in se odpravlja. Jeran hiti za njim, da bi ga pridržal in pomiril, saj se boji, da ga bo Jerom takoj vrgel iz hiše ter ga spravil na boben. Pomiriti ga skuša: »Potrpíte nekoliko! Vse bo še dobro, meni verjemite, da se bo vse uredilo!« Ne čaka več, ga prekine razjarjeni snubec in hiti po poljski poti. Jeranu je pri duši, da izgine s tem človekom njegovo zadnje upanje, da se vse pogreza v nič, da se ruši njegova hiša, poka tramovje in se vse gradi v prah. Hči tolaži očeta: »Le pustite ga, naj nam je prodal kar imamo, bova že živela! Boste vsaj brez tegob in skrbi. Delala bom in se trudila za vas. V bajto pojdeva in slo bo!« Starec je obupan, glas mu trepeta, ko hčerko zaprosi: »Vzemi ga vendar, vzemi ga! Nikar mi ne stori tega! Nikar ne dopusti, da bi naša čestitljiva dobra hiša prešla v tuje roke, da bi našo zemljo obdelovali drugi in uživali njene pridelke! To gorje bi bilo preveč, ta sramota bi bila prestrašna! V duši mi je, da me žge živ ogenj, da se moram ostréje porušiti in me pokopati pod seboj, čeprav si ne najdem krivde, saj sem se vse svoje življenje pehal in delal, garal in skrbel!« Jeran skoraj joka. Milki je obupati, toda odnehati ne sme, ker ve, da greši če se vdá, kajti ne sme se poročiti z njim, ki ga ne ljubi in si nakopati prekletstvo, saj ve, da je zakon brez ljubezni dan brez sunca, koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša. »Potolažite se vendar, vse bo še dobro! K teti v mesto pojdem. Dobim si službo, a vi si najemite kakšno bajto. Kar bom zaslužila, vam rada pošljem. Morda bo Jože imel srečo? Kaj, ko bi znova prišel v njegovi bajti? Boljša lesena koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša! Sicer pa tudi bogastvo ni vse.« »Bogastvo ni nič, toda svet je vse, zemlja je vse, da veš! Kaj naj počne gruntar brez grunta. Kakor polž brez hiše se bom plazil po soncu, dokler me ne uniči in raztopi pekoča bolečina in strašno razočaranje! Dekle, hči, nikar me ne zapusti!« Sklonil je glavo. Debela solza mu je zdrknila po velem licu. Njegova volja je bila zlomljena, njegov pogum strt. Milka mu ni odgovorila. Tiho je nekaj delala in premišljevala, kakor bi bila zamaknjena v svoje delo. Oče jo dremi: »Čemu molčiš? Zakaj ne spregovoriš in ne trhneš besede. Odgovori mi vendar in me potolaži v moji bolečini, ki je pretežka, da bi jo sam nosil!« »Saj sem vam že odgovorila, oče moj! Služiti grem in konec! Da bi imela postati žena Jeroma, tega izkoriščevalca, tega vampirja. Ne, nikoli ne!« Med tem je zavrnjeni ženín korakal po polju in se skušal pomiriti. Jezilo ga je, da ga je mladenka tako brezobzirno zavrnila. Pa je bil popolnoma uverjen, da ga bo rada poročila. Dolgo je hodil po polju, ogledoval žito, poslušal gostoletega škrjanca in zasledoval njegov let pod nebo. Ko se je nekoliko pomiril, se je zamišljeno zarežal in se odpravil proti mestu, kjer je imel svojega odvetnika, pri katerem je takoj posredoval, da je vložil proti Jeranu tožbo, hoteč čimprej izterjati svoj dolg in vreči očeta in hčerko iz hiše. ==5.== Bočkajev Jože je prišel na Štajersko. Spočetka je hodil po mestih in si iskal službo. Menil je, da se za delavnega človeka povsod lahko dobi kos kruha. Ko pa je prišel v večja mesta in videl cele množice brezposelnih, je šele spoznal, kako mora biti težka borba za obstanek in kako se morajo ljudje pehati, da samo toliko zaslužijo, da vsaj žive, čeprav morajo stradati zraven in se zadovoljiti z vsako malenkostjo. Bil je že obupan. Kako je bilo doma vse drugače! Res je tudi v rodni vasi revščina, toda tu? Doma ljudje ne stradajo, za vsakega se nekaj najde! Ali naj se zdaj vrne? Ali naj takoj obupa? Zasramoval se je. Vztrajati mora, saj ima denar, ki ga je dobil od zavarovalnice za svoj hramček! Res ga ne sme porabiti, da si postavi nov hram, toda nekaj ga vendar lahko potroši za največjo silo. Sicer pa dovolj štedi in samo primerno zaposlitev si mora poiskati, jo bo že dobil. Nekega dne jo je mahnil na poljsko stezo, vodečo proti prijaznemu parku. Naposled je zašel v park. Na pot ni pazil in že se je znašel na široki gladki beli cesti, vodeči proti sivemu staremu gradu. Ko je korakal počasi po cesti, sta mu nasproti pridrivela dva iskrna konja, vpregnjena v starinsko črno pozlačeno kočijo. Mladenič takoj opazi, da se je desni konj splašil, saj tovariša divje vleče za seboj. Levi vraneс se trenutno upira, a potem zdivja tudi sam. V kočiji sedi gosposko oblečena starejša dama, a spredaj star kočijaž, ki trzajočega obroča vleče konja za vajeti in se zaman trudi, da bi divjanje ustavil. »Laci! Laci!« kriči starica. »Laci! Ustavite vendar! Potegnite krepko nazaj, saj vendar znate! Laci!« Konji so popolnoma splašeni, a v glasu dame ni nikake bojazni. Nič ne tarná, ko opazi, da kočijaž zgublja nad konji svojo moč, le radovedno opazuje konja in voznika, kakor bi samo čakala, kaj se bo zgodilo. »Ampak Laci!« se spet oglasi v hipu, ko se konji približajo našemu znancu, ki z zanimanjem opazuje nemo borbo človeka z zdivjano živaljo. Bočkajev se ozre in opazi na eni strani strmino, ki je spodaj podsekana. In pod njo teče reka. Cesta se vije proti reki in potem po strmini. Če bi konja pridržala v reber in se količkaj plašila, bi lahko zdirjala čez nezavarovano skarpo in nesreča bi se pripetila. To je Jože v trenutku preudaril in že se požene pred kočijo, pograbi z krepkima rokama oba vranca in ju skuša obdržati. Konja majeta z glavama divje v nič, se dvigneta s prednjim telesom in že obstaneta kakor prikovana. Jože se zadovoljno oddahne, stopi pred kočijo in se odkrije. »Laci! Kdo je ta človek?« vpraša dama v vozu s tujim naglasom. »Popotnik sem, delavec, ki išče kosca kruha. Samo gol slučaj me je vrgel sem,« odvrne fant. Obraz starke se razjasni, ko se opravičuje: »Da, da, saj res! Kako sem vendar čudna! Kajne, da sem čudna! Predrzen sem, mi lahko rečete! Tudi vi me niste vprašali, kdo sem, temveč ste priskočili in me rešili! Da, rešili ste mene in tudi Lacija! Hvala vam, iskreno bodite zahvaljeni! Naš rešitelj ste!« Pokima mu, ga zvedavo pogleda in nadaljuje: »Pravite, da kruha iščete? Kruha? Da, da, prav dobro! Laci! Laci! Ta mladi mož išče kruha!« Kočijaž samo ponižno pokima. »No, če iščete kruha, pojdite kar z nami! Zahvalo sem vam dolžna, le pojdimo! Se bo že kaj dobilo!« Izstopila je iz kočije in spet ogovorila kočijaža: »Laci! S tema konjema se ne peljem nikoli več! A kje je vaša nekdanja moč, dragi Laci? Leta, kajne Laci, starost?« Kočijaž spet samo pokima, kakor bi bil nem, skoči na tla in pelje oba žrebca za vajeti nazaj, dočim gre dama poleg Jože počasi proti gradu. »Pa kako, da vas je prav sem zaneslo?« spet nepričakovano obrne glavo in ga vpraša ter ga pogleda. »Z dežele sem dospel. Doma sem z Dolenjskega. Iskal sem po mestih službo, pa nisem našel nič primernega, čeprav rad primem za vsako delo.« »Za vsako delo prime, ali slišite Laci, za vsako delo! Da, da, kakor nalašč ste prišli — kajne Laci, da bi se bila pripetila nesreča? Ne krenite se, le odkrito z besedo na dan! Zdajle bi bila lahko že oba rajnika, kajne Laci?« Stari kočijaž je skoraj v zadregi, ko se spet dostojanstveno pokloni. A starka ga tedaj nepričakovano nahruli: »Laci! Pozabila bi bila kmalu, pozabila! Kako ste vendar mogli kupiti takega konja? Ali vam ni nič za moje in svoje življenje? Ali vam je vseeno, če sva v večni nevarnosti?« »Milostiva gospa grofica…« »Laci, kar molčite, da, le tiho! Vi najdete takoj izgovor, da, vedno ga najdete! Pameten človek ste, čeprav samo kočijaž, ni čudno, saj ste plemiškega rodu! Da, Laci, prav res, Laci!« Kočijaž molči. Pred njimi vstaja grad, velik, siv in mračen. Do vhoda se vrste mogočne platane, ki prehajajo v nizke breze žalujke stoječe ob vrtni poti, po kateri se dospe v poslopje. Že prekorači grofica z Jožom grajska vrata. Fant kar zastrmi, ko zagleda sijaj in razkošje, ki kot vladarica, toda mirno stopa za grofico v njeno pisarno, kjer ga starka še enkrat ostro pogleda skozi kakalo in mu ponudi stol: »Prosim sedite! Za mene niste navadni hlapec, moj rešitelj ste, sicer bi vas ne sprejela v tej sobi. Da, da, hlapci smrdé večkrat po gnoju in senu, ali ne?« Jože jo začudeno gleda in ne ve, kaj naj ji reče. Čudakinja se mu vidi, kakor bi ji malo manjkalo. Starica pa nadaljuje: »Sprejmem vas za hlapca in kočijaža, ali razumete? Kaj je pri nas treba delati in kako morate vršiti vašo dolžnost, vam bo že razložil Laci, kajti on vse ve, da, vse! Spoštujte ga in slušajte, starejši je od vas in plemiške krvi! Ubogi plemič!« Prenehá in si z dehtečim robcem gre preko oči, na katerih ni videti niti sledí kake solze. Nato nadaljuje nekam lastno, kakor bi se bila pravkar spoznala, ker je preveč odkrila svojo čustveno stran: »Laciju boste pomagali. Dobro vas bom plačala. Sicer imate že zdaj pri meni svoj kapital, kajti vaša dolžnost — rešili ste me in zato vas poplačam, nikomur ne maram kaj dolgovati. Da, da, konja ste ustavili! Izborno!« »Ampak Laci je starec, da starec je, čeprav tají! Pa kdo naj prizna svojo slabost?« Nagnila se je na naslon in se trenutno zamislila ter nadaljevala, kakor bi bila z duhom odsotna: »Mladost pač dolgo ostane v srcu, a telo je trohnoba, gniloha! In to je neumno, kako neumno! Prav zato sem odstranila vsa ogledala. Kdo naj gleda svojo nagubančeno kožo, če je v duši mlad in vesel?« Skoraj prestraši se, ko vidi, da govori s tujim mladeničem, ki ga je šele danes prvič videla. Hlastno vstane in ga odvede v kuhinjo ter ukaže kuharici, naj mu postreže. Po južini ga še enkrat pokliče in mu razkaže sobe: »Vsak moj služabnik mora poznati ves grad! Tudi vi ga morate poznati. Pa kako, da ste to storili, saj me niste poznali in niste vedeli, kdo sem?« »Smatral sem za svojo krščansko dolžnost do sočloveka.« »A tako? Lepo, res plemenito! Kako pa tedaj, ko ste zgrabili konja za uzdo? Ali ste se kaj prestrašili? Kakšen je bil vaš občutek? Povejte mi!« »Nisem mislil na to, gospa grofica! Zato pač ne vem, kaj sem mislil in čutil. Bal se pa nisem prav nič, kajti bojazen že vnaprej ubije vsak uspeh.« »Bojazen ubije uspeh! Vidite ga, kakšen mislec! Pa je prišel in mi rešil življenje. Da, Laci… ta je star, res star je! Danes sem ga spoznala, da je zelo, zelo star, čeprav tají leta kakor sramežljiva guvernantka. — Sicer pa, kaj če bi se ubila? No, naposled se vendar vsak kolikor toliko boji umreti, kajne? Seveda se boji! Toda, da je Laci tako star in slab, si nisem mislila!« Bočkajev je bil v svoji novi službi prav zadovoljen, toda domače vasi nikakor ni mogel pozabiti. Misli so se mu spet in spet vračale pod okno njegove Milke, v domačo kočo in na gorice, kjer je stal nekdaj njegov hram. In kadar se je spomnil na Buška in njegovo veliko ljubezen do doma, se je kar zasramoval. Da, kako je ta stari berač ljubil svojo rodno selo in še ljubi, kakor živi v njem in trpi, da ga drugi zasmehujejo in zaničujejo samo, da mu ni treba z doma, čeprav mu je rodna zemlja pogoltnila njegovo kočo. Njegova gospodarica je bila čudaška madžarska plemkinja, ki je bila zelo bogata. S posli ni mnogo govorila razen z hišno Marto in z Lacijem, ki je bil nekak posrednik med njo in uslužbenci. Le z Jožom je napravila izjemo, saj jo je rešil in to je vsakikrat ponavljala, kakor bi se bila bala, da tega ne pozabi in da ne pozabi misliti na hvaležnost, ki mu jo je dolžna. Čudakinja je želela biti med vaščani bližnje vasi tujka, toda ni mogla biti, saj je pripadala kot otrok s starši v te kraje, kjer ji je potekala tudi mladost. Grad je ležal v dolini med vinskimi goricami, na katere je bila navezana kakor tudi na vas, čeprav si ni tega hotela nikoli priznati, hoteč vedno ostati na nekaki višini. Vedela je, da je plemstvu odbila zadnja ura, toda ni se hotela vdati in je vztrajala. Ker je imela denar, je lahko ostala v svojem sijaju in vladala svoje posle. A sicer je bila dobra duša in skrbela je tudi za siromašne vaščane, česar pa ji ni smel nihče omeniti. Svojim služabnikom pa je bila prava mati, čeprav se je večkrat silila in ni hotela z nikomer govoriti, kar je potem moral opraviti Laci, da jo zadosti kapricam svoje muhaste stare grofice. Pri Jeranovih je zapel boben. Oče je hodil sključen okoli. Tiste dni je kar shujšal in postaral se je. Ko je zvedel, da ga Jerom žene in ne odjenja, se je tudi njega lotila neka divja obupna trma. Sam je dejal hčerki, da je prav storila, ker se ni odločila za tega brezsrčneža. Milka pa ni hotela doma čakati sramote, ki jima je visela nad glavo. Šla je v mesto k teti in si pri njej hotela poiskati službo. Posestvo je kupil za lepo ceno stari Petrač. Toda mož je bil res prava poštena duša. Ko je zvedel, ker ni bilo nobenega drugega kupca in je dobil grunt kar za sramotno ceno, se je sam jezil nad Jeromom, kajti stari Jeran in hči sta se mu smilila. Mislil si je pa svoje. Zvedel je, da večkrat tuji ljudje nakupujejo posestva, ki pridejo na boben, zlasti še, če ni domačih kupcev. To pa je sklenil preprečiti in kupil je posestvo sam. Ko je akter izzval, da je on lastnik Jeranovine, je mož poklical starega Jerana, mu stisnil desnico in dejal: »Ne misli, da sem kupil za sebe! Ampak v domačih rokah je ostal tvoj dom in to je največ vredno! Morda nas bodo nesreče spametovale, da bomo bolj složni kakor smo večkrat bili, kadar je bilo za korist kakšnega domačina! Ko boš kdaj mogel posestvo izplačati, ti ga rad vrnem za isto ceno, za katero sem ga kupil.« Veš, tudi jaz sem spoznal Jeroma, toda nasel mu pa nisem. Preveč imam pod palcem, da bi mi popustil do življenja. Kmalu sem spoznal tiste njegove mešetarje, ki so nas varali in nam lagali ter nam vtečili napačno valuto za blago, ki je šlo v tujino. Vraga, res smo bili preveč neumni! Saj dobiš vse zapisano v časopisih, pa se nihče ni na to spomnil. Da, da, Petrač ima denar in kak Jerom ga še ne bo vtopil v žlici vode, čeprav bi ga rad.« Jeran je bil vesel in ko mu je Petrač dejal, da lahko ostane v hiši dokler pač sam noče, da ga ne bo nikoli podil iz lastnega doma, se je ganjen zahvalil svojemu prijatelju. Medtem je Milka stanovala pri teti in dan na dan iskala službo. Kakor vsako kmečko dekle je prišla v mesto polna upov in pričakovanj, a kmalu je razočarana spoznala, da je s službami zelo hudo, da so povsod oddane, naj je povsod več kot preveč ljudi. Kar strmela je, ko je videla po posredovalnicah dolge vrste deklet, ki so se ponujale v službo. Mnoge so bile že sestradane in strgane. Nekatere so bile že tako obupane in žalostne, da so se ponujale za samo hrano in stanovanje, druge so zahtevale tako malenkostno odškodnino, da je zadostila komaj za čevlje, ki so jih trgale v svoji službi. In mladenka je vedno bolj spoznavala bedo, ki vlada v velikih mestih, kjer je videti toliko raznega razkošja, bogastva in lepote, pa se vse skriva pod navideznim ugodjem, dokler marsikdo strada in je taki, ki bi jim tega nihče ne prisodil. Teta ji je prigovarjala, naj se nikar preveč ne trudi, saj lahko ostane pri njej, dokler ne dobi kaj primernega. Tudi sama jo je priporočila svojim znancem. Vendar je bilo vse brez uspeha. Nekega dne je dobila očetovo pismo, ki jo je potrlo in vendar je bila zadovoljna, da je bilo vsaj tako. Oče ji je pisal, da zdaj uživa miloščino drugih, da je sicer ostal v hiši, toda zahvaliti se mora le staremu Petraču, da ni na cesti. Mladenka je molče vse pretrpela, saj ni mogla pomagati niti sebi, niti svojemu očetu. In začutila se je v tem velikem Babilonu vso majhno in zapuščeno in bedno. Naposled je vendar dobila skromno službo služkinje pri neki starejši družini. Z veseljem se je lotila posla, pa ni ostala niti mesec dni. Gospodar se je vračal vsako noč pozno domov in je postal napram njej vsiljiv. Milka je bila dovolj pametna, da je takoj spoznala njegove nakane in šla. In tako je bila spet brez službe. Tudi domotožje jo je vedno bolj mučilo. Kadar pa se je spomnila na Jožeta, ji je bolečina zakrvavelo srce. Žal ji je bilo, da ga ni poročila in šla v njegovo bajto. Zdaj sta oba na tujem. Sam Bog ve, če se še kdaj snideta in si spet zagotovita svojo ljubezen! Trudna in zblodena je zakoprnela za svojim domom. Nekega dne se je pa razdvojena in žalostna napotila v svojo rodno vas. =Drugi del.= ==1.== »In vendar je Jerom tudi mene potegnil, mene Petrača, poštenjaka in najbolj premožnega zemljaka! Da ni še uspel, jaz mu še pokažem! Zdaj šele vidim, da me je pri trami pošteno pretepal.« Petrač se je jezil v vaši gostilni, silil pest in pretil v zrak: »Pa ni hotel se otroka premotiti, mojo Angelco! Hvala Bogu, da imam pametno hčer!« »E, kako ga je zavrnila! Zdaj bi jo rajši dal radnemu bajtarju kakor temu sleparju.« »Bodi, bodi! Le nikar se ne razburjajte!« ga miri krčmar in mu pove, da ga v drugi sobi čaka župan, ker bi se rad z njim nekaj važnega pogovoril. Petrač takoj vstane, nekaj zamrmra in odpre vrata sosedne sobe, kjer sedi župan, majhen suhljat starec, ki ves droben in neznaten prav nič ne sliči kmetijskemu županu. Župan Ferjan je dokaj premožen zemljak. V vojski je staknil bolezen in kmalu se je upokojil. Vaščani ga cenijo, ker je nadvse pošten ter zelo skromen in skrben mož. Rad se trudi za blagor občine in dela zastonj. Sicer pa je v njem vse kakor mrtvo, roke trdno počivajo, oči so mu zapadle v notranjosti preveč vidno čelo. Čer je prevečkrat gledal smrti v obraz, se ni mogel otresti misli na njo. In ko se je komaj vrnil domov, so spočetka si kaj malo brigali za svoje zdravje. Ko je nekoliko okreval, so bile ravno volitve. Izvolili so ga za župana in ni se protivil, čeprav se ni nikoli potegoval za to čast. Bil je najprej kmet. Najbolj ga je veselilo delo na polju in v vinogradih. Petrača je imel samo zato rad, ker je vedel, da je starec ves zaljubljen v svojo grudo. Vedel je, da tudi v njem še vedno tli iskra ljubezni do grude, ki jo je vedno ljubil in je niti sredi vojnih grozot ni pozabil. Ko je popolnoma okreval, je takoj pričel s poljedelstvom in v delu je našel trdno in veselje. V prirodi se mu je počasi pomirila bolesna duša, vse kar je doživljal, se je v njegovem spominu pomirilo, senca, strah, tesnoba vse na okoli ga je vedno bolj priklepalo nase in mu vlivalo novo zdravje, da so izginile povratne sence smrti in omrtvelosti ter je spet zaživel drugo življenje poln vere v bodočnost domačega človeka, ki je v bistvu še nepokvarjen in dober, čeprav malenkosten in poln hib. Župan je kmalu spregledal Jeromove nakane. Prvi je začel svariti proti njemu in kmetje so kar zijali, ko jih je pričel svariti, naj se bodo preveč zaupali. Tudi Petrača je odprl oči. Dokazal je kmetom v številkah, koliko dobička ima Jerom pri svojih kupčijah in s tem so se streznili. Župan pa je bil človek dela. Toliko časa se je prizadeval, da je dosegel pri župniku in šolskem upravitelju, da sta pričela resno pridigariti o zadrugi, ki so jo naposled sklenili ustanoviti in med prvimi pritegniti starega Petrača, ki je bil uvideven človek in tudi denaren. Kmetijska zadruga naj bi delala za kmete, kupovala z njihovimi pridelki in se trudila za blagor občine. Nameravali so pritegniti tudi sosednje gorske občine. Povabil je Petrača in mu brez ovinkov povedal, da so naši ljudje preveč zaupljivi napram tujcem, ki jih radi izkoriščajo, da so se posvetovali in sklenili, da ustanove svojo zadrugo, ki bo lahko marsikoga rešila propasti. »Zadruga?« Petrač se je potrkal s prstom po čelu. »Zadruga? da mi ni še prej zahinila ta sijajna misel? Jaz sem takoj za to! Srečno dam na razpolago tudi nekaj kapitala, saj ga imam, hvala Bogu!« je starec postal takoj ves navdušen. In domenila sta se, da se zvečer sestanejo v šoli še trije in da povabijo še nekaj drugih kmetov. »Jerom se bo kmalu oddihnil zadnjega urata!« je hitel Petrač in si mel roke, ko je tisti dan prišel domov in hitel razbežati ženam, kaj so sklenili. Kmetje so bolščali z očmi, ko jim je župan v nedeljo po pridigi povedal priliko o človeku z zakopanim talentom in spomnil, da je prav domače selo tisti nesrečnež, ki ga je zakopal in pustil, da ga je nekdo ukradel, namesto da bi bil sam trgoval z njim. Zdaj, da bo drugače, ker so ustanovili zadrugo. Odborniki bodo delali složno in zastonj, pred vsako večjo kupčijo bodo imeli odborovo sejo. Če se bo zadruga razvila, bodo kasneje dobili pisarniško moč. Po maši je obč. sluga Bineči že enkrat pred cerkvijo hripavo razglasil, da naj kmetje pridejo v šolo, kjer bodo zvedeli o prvi prodajni ponudbi in naj ne dvomijo nad uspehom, ker je podjetje v domačih rokah in bo potrjeno od gosposke. Petrač je samovzvestno hodil po šoli, pripovedoval vaščanom, kako je koristno, da so se združili. Nikoli ni pozabil pripomniti, da je sam vložil kar dvesta tisoč dinarjev kapitala samo zato, da laže pojde. Kmetje so jeli kmalu voziti svoje pridelke kar na kolodvor, kakor jim je naročila zadruga. Vsa navodila so dobili sproti v pisarni, ki je bila začasno nameščena v župnišču. Vsak je takoj dobil nekaj denarja na račun, samo da se je laže otresel prvih nadlog. Ko je bilo blago plačano, je takoj dobil ostanek, a le neznaten odstotek je ostal v zadružni blagajni za odškodnino in stroške. Zadruga je poslovala vedno uspešneje, Jerom pa je klel in stiskal pesti. ==2.== Na cesti koncem vasi je stala Martinova kovačnica. Kovač Martin je bil velik, krepak mlad fant, pravi hrust. Ves znojen in črn je vihtel dan na dan svoje kladivo in zadovoljno žvižgal in pel. Martin je ljubil otroke. Če se mu je približal kak kratkočasen, je delo pustil, pograbil otroka in ga zagugal v zraku. Če je prišla večja družba otrok, se je z njimi zabaval, hodil po štirih, da so ga jezdili, ali pa tekal z njimi po travniku za kovačnico, se lovil, se kalil in se smejal. Krepki Martin je bil zlata duša, le preveč razborljive narave je bil. Če se je razjezil, ni bilo dobro, kajti kar zakrul je z zobmi in revež, kogar je zadela njegova jeklena pest. Na nasprotni strani ceste, nekoliko v bregu, je stala borna bajta kočarja Snopa. Možakar je bil pijanec, žena mu je kmalu umrla, sin je padel v vojski. Zdaj je starec sameval s svojo hčerko Reziko, ki je trpela in delala ter se mučila dan na dan. Bila je čedno prikupno dekle, vitka, visoka temnolaska, dokaj boječa. Jerom, ki je drugje pogorel, je prišel mimo in hodil okoli te bajte. Starega Snopa je večkrat vzel s seboj po krčmah, da mu je mešal kri. Rad je starca napojil in se potem norčeval iz njega. Majhen in gibek je pijancek skakal kakor poskočen, trzal obraz, šel spačene, opotekal petelinje kikirikanje in se prekopicaval čez glavo kakor kak pajac. In ko mu je Jerom enkrat omenil, da bi rad poročil njegovo hčerko, je Snop ves srečen kar zavriskal, ga objel in mu takoj obljubil, da mu jo da, samo če hoče, kajti hči se bo pokorila volji svojega očeta, sicer bo druge pel. Rezika je ljubila kovača Martina. Vedno, kadar je začula udar njegovega kladiva, se je spomnila nanj. Tudi on jo je rad imel, čeprav ni že od mladih ljubezen in večno zvestobo. Oba sta slutila, da se časi kaj izboljšajo in postaneta srečna mož in žena. Odkàr je Snop občerval z Jeromom, je postal s hčerko prijaznejši. Prej jo je pijani večkrat pretepal, a zdaj je bil ves sladek in ljubezniv. Nazadnje jo je razočaral z novico, da jo bo Jerom zasnubil, da ga mora poročiti, naj bosta potem oba, ona kakor oče, preskrbljena in za oba se bo bodeč lepo imel. Mladenka se je uprla, a starec je takoj navalil na njo in jo pretepal, da je imela ves hrbet višnjev. Obupana in žalostna je zvečer na oknu domače hišice zaupala svojemu Martinu, da ga ima zelo rada, da pa se morata ločiti, ker oče zahteva, da se poroči z Jeromom in jo pretepa ter ji je zagrozil, da jo sicer ubije. Kovač je dvignil svojo težko pest in zapretil, da bo očeta in Jeroma zabil v prah. Rezika ga je tolažila in prosila, naj se nikar ne jezi in ne žali, ker si sama ne more pomagati. Mladenec ji je prigovarjal, naj ostane stanovitna in naj očetu pove, da ne bo poročila Jeroma. Deklica pa je žalostno odvrnila, da ne more ugovarjati svojemu divjemu očetu, ker se ga preveč boji. Martin je žalosten odšel. Jerom je kupil vinograd v Bačjem. Neko nedeljsko popoldne je povabil v zidanico starega Snopa in njegovo hčer. Gostitelj je pripravil dobro jedačo in mnogo so se in pili. Uboga Rezika je nekaj časa tiho jokala poleg vsiljivega ženina, a naposled se ji je razvezal jezik. Vedno se je vlekla k mizi, samo da je nesramnež oče ni več pretepal. Jerom je očeta trepljal po rami in mu pripovedoval: »Veš stari! Tam po mestih praznujejo zaroko in jo razglasijo po časopisih. In tako zaroko praznujemo danes mi, namreč jaz in tvoja Rezika. Praznujemo jo kar tukajle v vinogradu. Ali ni prijetno in lepo?« Starec mu je pritrjeval, hči se je zamaknjeno smejala. »Pa je postal Jerom nekam resen. Sam je pil vedno manj, a očeta in Reziko je vedno bolj silil, naj ga pijeta. Stemnilo se je. Jerom je prižgal luč in pili so naprej. Rezika je čutila vino v glavi, a že jo je silil, naj le pije. Bala se je, da bi ne bila preveč omamljena. Oče je že zadremal kar pri mizi. »Pojdiva nekoliko na zrak!« je predlagal ženinu in objel svojo izvoljenko okoli pasu. Rezika se je spočetka branila. Spet ji je natočil in jo silil, naj pije. Bolela jo je glava in šla je z njim nekoliko po vinogradu. »Jutri grem v župnišče radi oklicev« je hitel Jerom, ko sta se vrnila. Mladenka je bila vsa preplašena in otožna. Zdrznila sta očeta in šla so nazaj v dolino. Bila je temna noč. Veter je ječal, se zaletaval preko vrhov in šepetaje opet valil valove. Reziko je bolelo srce. V duši je čutila strahoto in vihar. Bilo ji je, da stopa nekam, od koder ni več rešitve, da pada globlje in globlje. Ko je korakala poleg svojega ženina, bi najraje glasno kričala. Konec je tužen, če ni bilo doma in sreče. Ko je prišla domov, je snela s stene podobo svoje matere in jo vzela skrivaj v posteljo. Objemala jo je in poljubovala ter tiho jokala vso noč do jutra. Ljudje so zmajevali z glavami, ko so čuli, da je Snop prodal svojo hčer Jeromu, saj so vedeli, da mladenka ljubi drugega. Ko je Jerom prišel v župnišče, je župnik zahteval od njega listine in različne podatke. Mladeniču je postalo kar nekam vroče, ko je župnik pričel vse zapisovati in mu obljubil, da bo po nekatera potrdila pisal še sam v pristojno faro. Približal se je dan poroke. V župnišču niso imeli potrebnih listin in Reziko je zaskrbelo. Jerom je hotel poroko slovesno proslaviti. Ukazal je postaviti pred cerkvijo mlaje in Snopovo bajto vso okrasiti. Za svate je pripravil mizo kar zunaj na travniku pred hišo, kjer so napravili prijetno zeleno uto. Bil je zadnji dan pred poroko. V Snopovi hiši je bilo vse pokonci, vsi so hiteli pripravljat za svate, ki jih je Jerom povabil. Tedaj se pojavi na pragu Snopove hiše siromašno oblečena žena z dvema otročičema in vpraša za Jeroma. »Kaj bi pa radi? Gospod je šel v župnišče zaradi poroke,« ji odvrne neko dekle. »Kje pa je njegova nevesta?« vpraša ženica. »Če želite kaj izvedeti, kar počakajte, takoj vam prinesem,« odvrne mladenka in jo sočutno pogleda. »Z nevesto bi rada govorila,« odvrne prišleka. Že stoji pred njo Rezika, jo prijazno pogleda in vpraša, kaj bi rada. »Torej vi ste naseli temu sleparju, temu goljufu? Ali ne veste, da je poročen, da sem jaz njegova zakonska žena? Ali vam ni tega povedal?« Rezika prebledi kakor platno: »Žena, saj to ni mogoče?« »Da, da, res je! Le čakaj dekle, boš videla, da ne bo prinesel ženitnega dovoljenja, saj sem zvedela v domačem župnišču, kaj namerava. Pa je tako predrzen, da vleče tebe in še duhovne gospode za nos! Mislil je, da ne bodo poizvedovali in da se bo kar poročil, saj sva živela izven te meje.« »No, naj dela, kar hoče, saj mi ni zanj, samo skrbeti naj bi za otroke, kakor je njegova sveta dolžnost! Tako neslišno točimo, da je grozno, pa se ne zmeni za nikogar!« Rezika je vsa zbegana. Ženske se zbirajo okoli nje in začudeno poslušajo, da je Jerom že poročen. »Pa kar same svatujmo!« se oglasi Mrožova Tinca, ki ji manjka dveh koles in je toliko bolj smelena, kolikor manj pametna. Takoj pograbi Jeromovo ženo za roko: »Pojdimo!« »Saj ni res, saj ne more biti res!« zajoka Rezika in se prime za glavo. Jeromova pa sedi med ženskami in se grozi. Otroka se motita s flancati. Rezika sedi tam in joka. Ženske jo tolažijo, pa nič ne opravi. Preveč žalostna je in pregloboko potrta. Ko pride stari Snop, ki je slučajno še trezen, mu hči vrže: »Vsega ste samo vi krivi! Nikoli nisem marala zanj, pa ste me tepli kakor psa! Sram vas bodi! Zdaj grem in se ne vrnem nikoli več!« Oče jo nemo gleda: »Zakaj se vendar vračaš? Sam ne vem, kaj ti je?« »To mi je, da je Jerom poročen in da sedi tu njegova žena z dvema otrokoma! To mi je, da ste mi vi temu brezsrčnežu prodali, da vam ni bilo nič za lastnega otroka, temveč le za pijačo. Da, za vašo pijačo ste me prodali temu človeku, ki je poročen z drugo!« »K vragu s teboj!« zakriči starec, ko stopi prav tedaj čez prag Jerom in zabode v svojo ženo. Preden se zave, ga Snop podere na tla, ga jame tolči s pestmi in praskati po obrazu kakor razdivjana mačka. Jerom kriči kakor obseden, ženske vrešče. Rezika glasno tuli, a stari Snop je menda zblaznel, saj tolče kar naprej, se ne briga za Jeromove krepke udarce in samo praska in ruje. Ko ga naposled odtrgajo od Jeroma, je ves okrvavljen, a spet se hoče divje zagnati vanj. »Takoj iz te hiše, kjer nimaš ničesar več iskati!« se zadere tedaj Martin, ki ga je privabil divji hrup. Za raznoč preplašenega moža kakor peresce in ga s krepko brco vrže čez prag. Jerom je še vedno ves zmešan, pobira se, nekaj govori, si briše okrvavljen obraz in beži, a njegova žena in otroci hite za njim. ==3.== »Jerom je zgubil s svojo ženo vred,« je šlo po vasi. Tolažili so, ki so mu dolgovali, so predobro vedeli, da se pride, saj so ga predobro poznali in vedeli, da jim ne bo prizanesel. Nekega dne se je res nepričakovano pripeljal z avtomobilom v vas. S seboj je imel tri gospode, ki so se ustavili zunaj na travniku ob vodi in pričeli ogledovati in meriti svet. Vaščani so bili kmalu o tem obveščeni in so se zbirali in spraševali, kaj ti ljudje hočejo. Jerom jim je kratko pojasnil, da si želi kupiti tukaj svet, ker nameravajo postaviti veliko tovarnico, kjer bo zaposlenih mnogo ljudi, da bo revščina v vasi za vedno končana. Kmetje mu niso odgovorili. Ko pa je zvečer povabil svoje upnike v vaško krčmo in jim svetoval, naj prodajo vsak svoj del zemlje ob vodi, so se mu vsi naenkrat uprli. »Gospodje ostanejo jutri še tukaj. Lahko se še premislite,« je svetoval Jerom in zapretil vaščanom, da jih bo rubil in jim spravil posestva na boben, če se mu ne vdajo. Za njegovo nakano je zvedel tudi župnik in že je sklical v zadrugi sejo. Petrač je dejal, da raje tisočkrat zgubi, kakor da bi dovolil, da bi Jerom zidal s svojimi družabniki tovarnico tik vode. Kmalu so si bili edini in zadruga je sklenila posoditi vaščanom toliko denarja, da bi se lahko Jeroma odkrižali. Dolgovi niso bili previsoki in so se ga kmalu rešili. In spet je odšel, vendar ne za vedno. Zadruga je delala s polno paro. Stari Jeran je spet postal pogumnejši. Ker je bil še dokaj trden, so mu preskrbeli službo. Vozil se je z vozom okoli kmetov sosednjih vasi, pregledoval poljske pridelke in jih nakupoval za zadrugo, saj je bil poštenjak. Mihka je bila rešena. Delala je doma in mirno živela. Dokler pri Petraču pa se je manjšal in oče in hči sta gledala v lepo bodočnost, pričakana, da bo Jeranovo spet prišlo v roke prejšnjih gospodarjev. * Jeroma ni nihče več maral. Vaščani so se ga ogibali, nekateri so ga kar črtili, med njimi posebno kovač Martin, ki pa ni nikoli komu omenil, da ga ima na piki. Trta je tisto leto posebno dobro kazala. Vsi vinogradniki so se veselili bogate letine. Zadruga je sklenila, da bo nakupovala tudi vino in ga sama prodajala na debelo ter pomagala zlesti manjšim vinogradnikom. Jerom se ni več stalno naselil v vasi, toda večkrat ga je še zaneslo nazaj, zlasti je rad posečal svoj vinograd, od katerega je tudi pričakoval nekaj koristi. Najbolj se je bal starega Snopa. Kadar ga je srečal, je starec kar poskočil, mu žugal in pretil, da mu bo že pokazal. Ni se sramoval nadruti ga, čeprav je bilo navzočih se toliko ljudi. Sploh pa je postajal še bolj popivajoč, a hčerke ni več pretepal kakor včasih. Da, celo nekako mehak je postal napram nji. In odpustila mu je, saj je bil njen oče. Skrival pa je trpel in premišljeval iz dneva v noč, kaj bo. Ljudje so se že vnaprej veselili dobre letine, pa se je vse spremenilo. Nekega dne so nenadoma pridrvéli temni oblaki, zabliskalo se je in že se je vsula po vinogradih za oreh debela toča. Stari župnik je hitel v cerkev ter molil, naj se Bog usmili teh ubogih, bednih, ki so v znoju svojega obraza obdelali svoje skromne vinograde. Prosil je Boga, naj gre ta težki kelih mimo, jokal je in se trkal na prsi. Zunaj pa je razsajala toča in pobijala. Neusmiljeno je bila na vse strani, in ko se je župnik vračal v župnišče, je videl, da so vinogradi stolčeni, trtje se je skrivilo in ogolilo, grozdje je ležalo razbito po tleh. Toča je stolka vse poganjke in napravila ogromno škodo. Kmetje so bili obupani. In spet se je pojavil v vasi Jerom in se norčeval, češ, če bi ga poslušali in zidali tovarnico, bi ne bili odvisni od vremena in toče. Pa se je znova izkazala zadruga. Bila je že dokaj močna, tudi več gruntarjev iz sosednjih far je bilo udeleženih. In zadruga je pomagala. Ker je krompir dobro kazal, je kmetom za prvo silo izplačala na račun krompirja in fižola, ki so ga imeli nekateri zelo veliko. In spet so bili rešeni iz najhujše stiske. Jerom je spet pogorel. Sam je hodil po svojem vinogradu, posedal po zidanici in kleti ter pil. Tudi njegovemu vinogradu ni toča prizanesla. Osramljen je možakar spet zginiti iz vasi. ==4.== Snopova Rezika je postavala. Ko jo je zagledal Martin, je prebledel in divje zaškripal z zobmi: »Kaj je s teboj?« »Nesrečna sem bila. V vinogradu me je pre…« »Da ga ni sram! Maščujem se nad njim! Že dolgo ga imam na piki. A zdaj, da zdaj mi je dovolj!« je siknil kovač in razburjen hotel iti. »Pusti ga! Usoda se sama maščuje nad človekom! Bog se preozre dobrim krivičelcem in je prosila za svojega zapeljivca. Mladenec ji ni odgovoril, skomignil je z rameni in jezen odhitel. Otroče ni dolgo živelo, kmalu so imeli pri Snopovih mrliča. »Prav, da je umrl revežek,« so govorili ljudje, a Rezika ga je rada imela in je jokala za njim. Vinogradniki popivajo. Obupani so nad trtijo, ki zelo slabo kaže. Nekateri ne bodo niti brali, ker jim ni ostalo ničesar ter pijejo lansko vino in pozabljajo. Mladina se veseli in nori s starimi. V cerkvi na Žalostni gori pa trpi ubogi župnik, pridiga kakor zna samo on, da se srca jokajo in se oglasi vest, a ko kmetje pogledajo svoje zapuščene vinograde, spet popivajo in se zagovarjajo pred svojo vestjo, da ne morejo drugače, ker je njih bolečina prehuda in je ne morejo več prenašati. Vinogradi pa sijajo v soncu zeleni in jasni kakor bi se smejali in dramili v srcih novo upanje. Ko pride čas trgatve, prepevajo viničarji in obiralci, a nič ne oberajo, po zidanicah hodijo in hramčkih, se sami povabijo tu in tam in popijejo kar dobe. Ko so pijani, razsajajo in se prepirajo, se hvalijo, koliko pijače prenese in kdo jo prepira. Je pač hudo, če človek nima zaslužka in zabave, ki jo je že vajen iz leta v leto in se ne more zaživeti v tegobni umrlosti. Tedaj so se oglasili zadrugarji: »Kdor bo samo popival in obupaval, ter jemal še drugim pogum, mu odtegnemo pomoč! Zadruga je zato tu, da podpira tiste, ki so zares potrebni, da pomaga onim, ki bi se radi dvignili, pa se ne morejo, a pijancev ne bo podpirala.« Tudi župnik je zapretil na prižnici: »Kar pijte, da boste vse popili! Zadruga vas ne bo več poznala. Mesto, da bi bili veseli, ker ste rešeni iz najhujše zadrege, pa spet pijete! Svarim vas vsako nedeljo, pa ne pomaga! Zdaj glejte sami!« Prestrašili so se in odnehali, splošna pijanost je popustila. Počasi gre Jerom v hrib v svojo zidanico. Še ima nekaj starega vina, ki ga je kupil z vinogradom vred, a novine tudi pri njem nič ni bilo. Vinske gorice se vzpenjajo v nebo, da jih zarja umiva in jih pokrivajo prozorni oblaki z meglenimi kapicami. Okoli nje nič več, polomljeno je in okleščeno. Jerom jih ogleduje, ko stopa počasi v reber. Na krepko gorjačo se opira in premišljuje. Ali niso gorice prav take kakor tedaj, ko je prišel v te kraje? Kmetje so obupavali nad seboj, trta je bila pobita in kakor milost božja jim je bil, ko je prišel od njih kupovati les in druge pridelke. In spet doživlja kar je minilo. Sredi poti obstane. Ali ni šel nekdo za njim? Tam za drevjem mora biti, zdaj, zdaj se prikaže. Ne, nikogar ni, sam je. Zakaj ga danes preplavlja mračna slutnja, čemu mu je tako tesno? Počasi se večeri, rdečica zarje se razliva po vsem griču, poljublja cvetje in bilje ter polagoma bledi. Lahni veter diha in hladi Jeromu vroče znojno čelo. Sam ne ve, kaj mu je danes. Ko pride na planoto, se spet ozre. Nikogar ni, sam stopa po planjavi mimo prvih vinogradov, ki ga žalostni in zapuščeni pozdravljajo. Spet se mu misli vračajo na prvi čas, ko je tod hodil in šele pričel svojo kupčijo. Lahko bi delal pošteno, pa bi bil tudi mnogo zaslužil, pa mu ni dala žilica miru, goljufal je. E, kako je znal! Že les je tako meril, da je moral zaslužiti, kmetje še niso dobro poznali merjenja, tudi na pogled je kupoval stoječi les in pritisnil lastnike, kjer jih je mogel. In njegova žena? Res se nista razumela, pa mu ni bilo dovolj, da jo je zapustil, nič več se ni brigal in skrbel za družino, pa še drugo dekle je spravil v nesrečo. Vračali so se mu spomini na vse to kakor še nikoli prej. Ni maral na to misliti, toda moral je misliti in to ga je begalo. Kaj je to? Zakaj take misli? Zaman se je spraševal in so jih skušal odriniti. Le trenutno so ga zapustile, a že so se vrnile in ga še bolj živo obhajale. In spomnil se je, da je to njegova slaba vest, ki ga je dolgo pustila v miru, a zdaj se je oglasila hitro, nepričakovano in ga pred samim seboj klicala na odgovor. In to je strašno, kadar človek, ki pade, mora iskati zagovor pred svojim drugim jazom, pred tistim dobrim, ki ga nosi vsak v svojem srcu. Vznemirila mu je misel na smrt, pa se mu je zazdela tako smešna, da jo glasno zasmejal: »Kaj mi še pade na um? Zdrav sem kakor riba, močan kakor hrast, pa naj na take stvari mislim?« Zamahnil je z roko in pospešil korak. Daleč za Jeromom je šel kovač Martin, možakar ga ni mogel videti, ker sta si bila daleč vsaksebi in je mladenec sploh pazil, da ni prehitro stopil na plan. Martina se ni nikamor mudilo. Bil je navzven popolnoma miren, a v srcu je čutil nekaj težavnega in strašnega. Ubiti človeka? S to mislijo se je boril in boril. Upal je, da jo prebije in bo lahko zakrivil zločin. Pa ni mogel najti prave opravičbe pred svojo vestjo. Njeno življenje je uničil, se je skušal zagovarjati sam pred seboj, a že je čul v globoki notranjosti odgovor: samo Bog je sodnik nad dobrim in zlim! In spoznal je, da ga niti ta zagovor ne reši težke obtožbe, če zakrivi umor. Kljub temu je vztrajal pri svojem načrtu. Čeprav se je bojeval v svoji notranjosti, ni niti enkrat dvomil, da ne bo storil, kar je nameraval, tako globoko se je zakoreninila v njem želja po maščevanju. In zdaj je korakal v hrib. Šel je za Jeromom, da ga ubije, da zakrivi zločin med sedanjim časom. Ali ni kakor Kajn, ki je ubil brata? Ali ni že njegov sklep nekaj vrhovitega? Tišal je, da mislijo se porajajo, vest se oglasi, a on gre dalje, da ne omahuje. Jerom je sedel v zidanici in pil. Z glasnim treskom so se odprla vrata. Jerom je prebledel: »Kaj hočeš?« Glas se mu je tresel od strahu. »Prišel sem, da te ubijem.« Mirno in hladno je Martin spregovoril, a Jerom je videl resničnost v njegovih očeh in se je prestrašil. Pogrešil je svojo gorjačo, a mladenec je bil urnejši. Že je imel gorjačo v roki in se smehljal: »Ali si misliš, da boš mene? Ne, ne boš me! Pa če bi se mi skril ne vem kam, našel bi te, kajti hotel sem te dobiti in dobil sem te! Sam veš, kaj si pravi nekaj hotel! Tudi ti imaš močno voljo, tudi ti si ubijal nas kmete z goljufijo in varanjem. Tudi ti si ubil srce uboge Rezike in moje srce. Zdaj imam pravico nad teboj in ubijem te!« »Nobene pravice nimaš! Pravica pripada Bogu! Pusti me in bodi pameten,« ga skuša pomiriti starec. »Pravica pripada samo Bogu!« čuje kovač odjek v svojem srcu, a presliši ga, ker ga hoče preslišati. »Kdo pa je tebi dal pravico, da si ubijal?« Kdo zakriči Martin in se divje zakadi v Jeroma in ga podere na tla. Napadeni hrešči: »Pusti me, dam ti kolikor hočeš!« »Mar ni tvoj prigoljufani denar? Tu imaš plačilo!« zarjove kovač in še enkrat udari s kolom po glavi. Nato ga hoče še enkrat. Ranjeni se ves krvav nekoliko dvigne in zaječi: »Moji otroci!« Kaj mu je bilo, da se je spomnil svojih dveh? Morda mu je bilo ta hip, ko je zagledal smrt nad seboj, žal, da je nekdaj svoje otroke zavrgel, morda jih je zdaj res ljubil in se je zbal misli, kaj bo z njimi, ko ostanejo sirote, saj je zdaj vestno skrbel za nje. Morda mu je hipoma vzkliknila misel in se je spomnil, kako je Martin ljubil otroke, da je bil ves nežen nanje in si je del, da ga mogoče ta beseda reši smrtnega udarca. In res ga je rešila. Kovač ga je pognal kvišku. Spomnil se je dveh šibkih razdrtih otročičev, ki jih je videl, ko je prišla Jeromka v vas. Da, ali naj bodo zavrženi brez očeta? Srce ga je zabolelo. Vrgel je kol od sebe in zavpil: »Mrha, pa živi, čeprav nisi tega vreden!« Pogledal je na tleh ležečega, ki se je onesvestil. Polil ga je z vodo, ki jo je našel na mizi v zdelanki, postavil poleg lončen vrč z vinom in hladno odšel. Bil je silno razburjen. Nič ni pogledal, kaj je z Jeromom, ni ga pregledal, ne skušal obuditi k zavesti, samo proč ga je gnalo. Šele, ko je bil že v dolini, ga pretrese misel, da je pustil ranjenca brez pomoči in se niti prepričal ni, če je sploh še živ. Ko pride v dolino se ozre in začuti tiho bolečino. Kri, ki jo je prelil, čuti na srcu kakor strašno težo. In vse gorice so okrvavljene od zarje, ki ga preplavlja. Težko mu je in kakor razbojnik hiti sklonjene glave domov. * Komaj slišno šepeta zefir in pihlja čez gorice. V Jeromovi zidanici se začne pritihno vzdihovanje. Ranjenc se je predramil in se skuša vzdigniti. Sam ne ve, kako dolgo je ležal v nezavesti. Tedaj zatipa poleg sebe vrč z vinom. Hlastno ga dvigne in se napije. Ko se nekoliko okrepča, se vleče nazaj na tla: »Pošteno me je udaril! Hvala Bogu, da me ni ubil!« In spomni se svojih zadnjih besed. Kdo mu jih je narekoval, kako da so mu tako nenadoma zdrknile preko jezika, čeprav ni na to mislil? Počasi se skuša dvigniti. Spomni se, da ima na mizi vodo. Ko se priplazi do mize, spozna, da je steklenka prazna. Prime se tipaje po glavi in začuti nekaj mokrotega. Kri! se spomni in strese: »V dolino moram k ljudem, tako slabega se čutim!« Počasi zleze iz zidanice. Ko prestopi prag in se zazre okoli, se takoj čuti nekoliko močnejšega. Polagoma se spušča v dolino in začuden opazi, da se že dani. Torej je ležal v nezavesti skoro vso noč? Tedaj začuti spet v glavi skeleno bolečino. V daljavi zazvoni. Glasovi zvonov odmevajo čez polja in griče, se spajajo in lipe dalje v brezkonačnost. Jerom posluša. Zakaj zvoni? Ali res zvoni? Morda se mu samo dozdeva? Ne, ni mogoče! Brenenje zvonov je vedno glasnejše. Kakor pijan pride v dolino. Zora vstaja izza hribov, vsa mlada se smehlja prirodi ovita v biserni plašček srebrne rose in jo poljublja s svojimi rožnimi ustnicami. Zvonovi se vedno pozvanjajo. In tedaj vidi Jerom, da se po polju bliža procesija. Ljudje prosijo za lepo vreme, da bi jih Bog varoval in čuval njih polja, ki so jim zadnje upanje. Jerom nekam hoče, skril bi se rad, pa je tako truden, da ne more več dalje. Kar sesede se v travo in sklene roke. Ko se procesija približa, ga ljudje začudeno gledajo. Med njimi je stari Petrač. Ne mara ga, a zdaj se mu takoj zasmili. Kakšen leži tu, ves krvav in umazan razmršenih las, med travo, da ga je komaj poznati, a na glavi mu zeva globoka rana. Nekateri priskočijo in ga dvigajo. Spet se je onesvestil. Ko se zave, leži v Jeranovi hiši, okoli njega hodi Mihka in ga skrbno oskrbuje. Ko opazi, da se je zdramil, mu prinese čaja, mu tiho šepne, da ne sme govoriti in se po prstih umakne. Jeromu je hudo vroče. Z desnico seže v glavo in čuti, da je dobro obvezana, a ne ve, da je bil zdravnik pri njem, ki ga je obvezal in ukazal domačim, naj pazijo nanj, a sicer da mora imeti mir. Ranjence se trenutno zazre v strop nad seboj in vidi, kako se vse nad njim vrti. Torej je zelo bolan, najbrž ga muči vročica? Spet zapre oči in skuša misliti, pa ne more. Pisane kolobarje zagleda, ki se sučejo in uraje okoli njega in boji se, da bi ne padel in se nekam ne zgrudil. »Prosim, popijte čaj!« Nežno in tiho se oglasi Mihka, mu pomaga, da se nekoliko dvigne in Jerom še pije v globokih požirkih. Ko spet obleži, se oddahne. Bolje mu je. Spet ga objame blagodejni spanec. Nekaj časa se še muči s težkimi mislimi, ki ga obkrožajo, čuti bolečino v rani in kmalu zaspi. Drugi dan je že boljši. Kako mu je udobno in prijetno pri Jeranovih, kako so z njim dobri, kakor bi jim ne bil delal krivic, pa jih je spravil ob hišo. Ali ni to nekaj čudnega? Kakšni so vendar ti ljudje, ti kmetje? Ali niso popolnoma drugačni kakor si je vedno mislil? Imel jih je za omejene ljudi, ki delajo le ker morajo delati in da sploh žive, da pa ne znajo samostojno misliti. Kako se je vendar motil! Vero imajo in ta vera je globoka kakor resničnost sama! V tej globini je razumevanje, spoznanje in sočutje ter ljubezen do bližnjega. V tej veri se jim je izkristaliziralo njih življenjsko izkustvo, ki ga je vera oplemenila. Jerom tiho leži in misli, samo misli, in spomni se na sveto pismo ter na besede: »Če te tvoj sovražnik udari na desno lice, mu nastavi še levega!« Da, to je tista silna notranja — samozatajitev! Pusti ga, naj se razbohoti, naj te udari še na drugo lice in ostani velik v zatajevanju, kajti samozatajitev se zmaga, zmaga nad seboj in nad svojimi slabostmi, ki je najvišja zmaga! Premišljeval je in sanjaril, modroval ter mešal sanje z resnico in iskal v svojih razbeljenih možganih tipajoč za resnico, ki je bila dojdel in je ni mogel tako hitro razumeti, saj si ni mogel misliti, da sploh obstoja in da so v resnici še na svetu plemeniti in dobri ljudje, ki ne delajo samo zavoljo hvale in denarja ter jih njih požrtvovalnost dviga kadar so razdvojeni in jih nadlegujejo tegobe. Že drugi dan so se oglasili pri Jeromu orožniki in hoteli Jeroma zaslišati. In spet se je spomnil svetega pisma: »Če te udari sovražnik na levo lice mu nastavi še pravega!« »Težko govorim, gospodje, slab sem še! Opijanil sem se preveč in telebnil čez skalnat rob pod vrhom, kjer sem se pošteno podbil,« je tajil Jerom vsako krivdo koga drugega. Orožniki so bili zadovoljni z njegovim izjavom in so odšli. Krivca ni bilo torej treba iskati in vsi so bili zadovoljni. Kovač je sedel pred svojo kovačnico in se jezen tolkel s pestmi po kolenih: »Da jih že ni! Vem, da pridejo, saj morajo priti! Le kaj čakajo? Kako sem že nestrpen. Rad bi že vse povedal in sedel, saj vem, da moram trpeti kazen za grehe.« Mimo sta prikoračila orožnika. Takoj je vstal in jima stopil naproti, prepričan, da gresta k njemu. Orožnika sta ga komaj pogledala in že sta korakala dalje. Torej ga Jerom ni naznanil in ne mara, da bi bil kaznovan? Morda mu je odpustil in mu prizanesel zavoljo tistega drugega udarca, ki bi bil pač smrten? In slabi kovač se spet vsede in se zamisli. Kako je ljubil otroke? Ali je Jerom to vedel in se spomnil nanje, ko je uzrl smrt v obrazu? Kako je vse skupaj čudno, saj sam ni vedel, da hoče in prav je, da ni ubijal. Kakšen bi bil zdaj? Po gozdovih bi begal in obupaval sam nad seboj. »Da, njegove besede so rešile tudi mene, da nisem ubijalec!« si prizna Martin in olajšano vzdihne ter dvigne kladivo. Kako težko je, vendar ga vihti kakor igrače ter tolče, kakor bi hotel z njim vse uničiti, tudi svojo vest, ki se še vedno oglaša, čeprav ni postal ubijalec. Suša je zavladala. Dolinci so se bali nevihtne povodnji, kajti že več let ni bilo take suše. Skrbelo jih je, da bi se nenadoma ne vlila ploha in bi voda poplavila vso dolino. Baška jih je učil in svaril: »Zdaj je čas, kopljite jarke! Samo kopljite povsod in globoko, da bo voda hitreje odtekala! Samo da gre voda dalje, pa bo vse dobro. Če pa ostane, bo vsem slaba predla in vse vam pojde po zlu!« »Saj imamo že vse polno grap in jarkov!« so nekateri ugovarjali. »To je še vse premalo, le verjemite mi! Kopljite samo kopljite in ne boste se kesali. Voda se bo zbirala v jarkih in drvela naprej, le da se more kam iztekati! Če se pa ustavi, je hujša kot vsaka zver, njena moč je strašna.« Vendarle ni bilo povodnji. Lahek dež se je vsul in padal pet dni nepretrgoma. Zemlja se je osvežila. Kmetje so bili veseli. Gorski župnik se je oddahnil. Starec si je vedno nakladal preveč skrbi. Smatral si je za dolžnost, da reši svoje vernike vseh duševnih in tudi telesnih tegob, zato se je preveč pehal in mislil na svoje farane noč in dan. Na sebe je le malo pazil in pozabil je, da tudi sam mora živeti. Zdaj so bili vaščani spet iz najhujšega. Poljski pridelki so dobro kazali, že so jih popravljali. Ta ali oni je zalihoval za zimo, a nič ni pomagalo. Počasi so se pač morali potolažiti. Jerom je spet odhajal. Zahvaljeval se je Milki in Jeranu, da jima je bilo kar neprijetno, in se potem odpeljal s starim Petračevim kolesljem na pet ur oddaljeni kolodvor. Ko se je peljal mimo kovačnice, je skočil iz nje Martin in se zavihnil na voz, da se je Jerom kar prestrašil in ga boječe pogledal. Martin ga je mrko ošinil s pogledom in dejal: »Pojdiva skupaj na sodnijo! Te negotovosti ne morem prenašati! Naj se rajši takoj zapre, kakor da bi me kasneje vlekli po ječah.« »Ne vem, kaj misliš?« je zastokal Jerom. »Midva imava pri sodniji ničesar iskati! Kar je bilo med nama, je tudi med nama ostalo, menda si bil toliko pameten, da si molčal? Res sem grešil in ti si mi naložil pokoro, pa menda tudi sebi, saj si ves nemiren in zbegan.« Kovača je bilo sram, zaškripal je z zobmi: »Nobenih komedij ne igrava! Saj vas poznam, da komaj čakate, da me zaslišijo! Imate pač kak vzrok, da odlašate! Jaz ne vem zanj. Pojdiva skupaj tja, vi povejte kar veste in zapro naj me, da bo vse uravnano, kakor mora biti.« »Nikamor ne grem. Če me pa hočeš spraviti v sitnosti, me lahko spraviš, kajti zavoljo tebe sem lažil in nisem povedal orožnikom, kako je bilo. Smilili so se mi tvoji otroci in hvaležen sem ti, da nisi še enkrat udaril. Rana po prvem udarcu se je zacelila, a drugi bi bil smrten.« »Da, drugi bi bil smrten,« je hladno ponovil Martin. Se je posedel in postajal vedno bolj nemiren in nestrpen, sam ni vedel, kaj naj si misli in kaj naj reče, zato je kar na lepem prosil Jeroma, naj za trenutek ustavi, da bo skočil z voza. »Pa bi šel z menoj in se potem sam nazaj peljal, da bi se še kaj pomenila, sicer bom moral pustiti voz in konja pri krčmarju Zajcu na kolodvoru, kjer bosta čakala, da pride kdo iz domače vasi in se z njima vrne,« je omenil Jerom. Martin ga je samo začudeno pogledal, skočil z drvečega voza in zginil za ovinkom. Berač Baška umre. Sosedova teta Špela stoji pri njem s prižgano rdečo vžigalko svečo in pobožno moli. Zunaj je vse zasneženo in žalostno. Toliko snega ljudje že zdavnaj ne pomnijo in še vedno pada, pada … Baška se mirno poslavlja od življenja in svoje rodne vasice. Samemu sebi se je še jeseni čudil, da se je tako popravil in okrepil, odkar je stanoval v Boškajevi bajti, saj je že minilo tri leta, kar ni bilo Jože domov. Zdaj bo ostala koča zapuščena. Prosil je starega župnika, ki ga je prevideval, da je gospodarju pisal in mu sporočil, da se mu Baška za vse prav lepo zahvaljuje, saj mu je s svojo dobroto pripravil lepo starost in njegovi zadnji dnevi so bili vsi ožarjeni z zarjo miru in sreče. Zdaj pa mora iti, kajti že čuti, da so mu dnevi šteti. Še in še je naročal župniku, naj ne pozabi Jožeta lepo pozdraviti. Starček mu je vse obljubil in je Boškajevemu kmetu pisal. Špela stoji pri postelji umirajočega. Dobra ženica je in mož se ji smili. Rada bi mu kaj pomagala, pa sama ne ve, kaj naj stori. Kaj naj naredi človek pri smrtni postelji, ko se bliža veličastna smrt, pred katero je vse tako malenkostno in smešno, saj v njenem objemu izgine minljivost in zavlada večnost. Baška je s svetom obračunal in njegova duša je vdana in mirna. Truden je, polzaprte oči se mrtvo ozirajo okoli. Še živi duša v telesu, na njegovem obrazu trepeta zadovoljni angelski sijaj, vesel je, da umira v tej hišici, kakor gospodar in ne kje pod kapom. Njegove misli hitijo po domačih poljih in logih in cerkvici na gričku in pri vsakem vaščanu posebej ter ga pozdravljajo. Še na svojo zadnjo uro se tako težko loči od svoje rodne vasice, ki jo je imel tako rad vse svoje življenje. In poslavlja se od domače zemlje, od skromnega grma, od potokov in drevja. Poslavlja se od njiv in poljan in od zelenih vinogradov. Res je umiral, v prihodnosti živ, a on jo sanja vso mlado, pomladno in veselo v mladem cvetju. In od take se poslavlja. Misli kipé v njem, spomini vstajajo, ga še in še objemajo in mu slikajo v duši same lepe slike. Zaveda se, da so mu opešale življenjske sile in da se hitro bliža zadnja ura. Spočil se bo in zaspal tam pri svetem Jerneju, kjer sta mir in tišina. Gledale ga bodo vinske gorice in se mu v soncu smehljale žive in prijazne. Kadar bo dozorelo grozdje, ga bo pozdravljalo s svojimi vabljivimi trsi in zarja mu bo nalivala na gomilo svojo bleščavo, da bo čutil še v grobu milino in čar ljubljene domače zemlje. Nenadoma se odpro vrata in v sobo stopi stari Snop. Baška se začuden ozira v nekdanjega pivskega tovariša. Snop pa zvito mežika in privleče iz malhe liter cvička, a iz desnega žepa kozarce. »Baška! Prijatelj! Kaj hočeš? Slovo se bliža, vsi tako pravijo, da ne boš več dolgo. Jaz pa trdim, da se ne podješ! Izpijva ga merico, pa boš videl, da bo smrt kar pobegnila od tebe!« Umirajoči je žalostno odkimal z glavo: »Ne bom pil! Ne maram priti pijan na drugi svet! Čudno bi me pogledal božji Sodnik, če bi po vinu smrdéč stopil čez nebeški prag.« »Najboljšega sem kupil, kar ga ima ta krčmarski oderuh. Le pij in bodi vesel, pa tisto zapojva od starecka in vinskih goric. Dobra volja je zdravje. Pa sape ne smeš prehitro spuščati! Samo sapo drži, pa še ne bo po tebi! Vsekakor je vesel! Če sapo prehitro spuščaš, ti je lahko zmanjka in že te pograbi tista smrt. Zato stisni sapo in dihaj kolikor moreš počasi.« Baška se je moral nasmehniti, a Snop je silil vanj in sam pil ter naposled še skoraj izpraznil liter. Ostalo mu je še kakšen pol kozarca, da je kar zajavkal: »Kaj si boš mislil moj dragi, kaj boš dejal? Moj Bog, kar vsega sem sam požlampal! Čemu nisi pil, ko sem ti ga ponujal? Pa je steklo vino po mojem grlu kakor mastno olje, da se sam ne vem kdaj! Ej, to vino je res zapeljiva kapljica!« Špela ga je tedaj potrkala po rami, češ, naj gre ven, ker ga nekdo pred hišo čaka in bi se rad nekaj z njim pomenil. Ko je Snop odhajal, je brž vrata za njim zaklenila in pokleknila pred posteljo, da bi molila. Pri tem je mrmrala: »Ubogi Baška, niti zdaj ti ni prizanešeno, še na zadnjo uro nimaš miru, ki si ga vendar potreben!« Berač se je smehljal. Ni mu bilo neugodno, ker je prišel Snop, ni se jezil, ne begal. Tudi bal se ni ničesar več. Bilo mu je, da leži na postelji mrtvo truplo, a duh živi in se pogovarja. Trupla ne čuti, čeprav ve, da ga ima in to mu je kar ugodno, saj ga je večkrat težko prenašal po svetu na svojih šibkih tenkih nožicah. Snop je obstal pred hišo, ker ni nikogar opazil, je hotel brž nazaj k svojemu prijatelju, pa je bilo prepozno, kajti že so bila duri zaklenjene. »Vrni se bajti! Pa bodi sam z njim! Ubogi revež, samo ena priča je navzoča pri tvoji smrti, pa še ta je stara baba! No, mirno počivaj, jaz sem ti vedno želel samo dobro!« Odšel je v vaško krčmo, kjer je še naprej popival in potem pozno popoldne kolovratil domov. Ko je korakal za potokom, je začul napev. Takoj je vedel, da zvoni Baški. Okrepil se je in pričel glasno jokati, se križati in klicati berača po imenu. Nebo je bilo jasno. Nad vso snežno belino je drhtela migljajoča se svetloba. In Snop je šel v tej bleščavi ves solzen in beden. V nemirnem sijanju iskrečega se ivja, ki je na lahko pršelo z drevja, je zaslutil dušo svojega prijatelja, vso svetlo in čudovito, ki se počasi trga od domače grude in tone v višave. Baška je imel lep pogreb. Pred grobom mu je spregovoril stari šolski upravitelj v slovo. Primerjal ga je bednemu vrabčku, ki trpi in vztraja tudi čez zimo doma, prenaša mraz in lakoto, toda nikoli ne pobegne v druge kraje, ker preveč ljubi svoj dom. Marsikateri vaščan je začutil, da ga je nekaj zabolelo pri srcu, saj je še ta ali oni iskal sreče v tujini, kjer je ni našel. A skromni plamenček berača Baška je ostal vedno doma in v revščini in negotovi vztrajal v rodnem kraju. =TRETJI DEL= ==1.== Rezika nima več miru ne pokoja. Vedno je ves nemirna in kamor se prestopi, se ji dozdeva, da se ljudje ozirajo za njo, da kažejo na njo s prstom, jo prezirajo in se ji rogajo in se nad njo zgražajo. Hudo je, če človek začne v svoji razdvojenosti in ponižanju misliti o mnenju drugih, kajti le samota ga ne vznemirja, docim ljudje marsikomu privoščijo nesrečo in so srečni, če ga morejo vleči po zobeh. Rezika je dolgo skrivaj trpela. Silna bol jo je mučila za otrokom, pri katerem je našla svojo bedo srečo in za katerega se je hotela poslej žrtvovati in živeti zanj ter trpeti, samo da bi bilo dete preskrbljeno. Pa se ji je pripetila še ta nesreča, da je otrok umrl. In zdaj jo je trpinčila mrka dolga žalost. Rada bi nekam pobegnila in se skrila pred svetom. Nekega dne je nepričakovano odšla iz vasi. Svojemu očetu ni nič povedala, kam gre, le toliko mu je omenila, da mu bo še sporočila, kam gre, da ji bo lahko pisal, če se zgodi kaj posebnega. Starec je ves skršen hodil okoli nje: »Menda te ne bom nikoli več videl. Ne pozabi mene starega in spomni se me včasih.« Hčerka ga je predobro poznala in njegovo tarnanje ji pač ni šlo do živega. Bil je kakor vsi pijanci: hitro ginjen, ali spet razburjen, zasičen, ali do smrti žalosten. Vse je imel v eni vreči, smeh kakor jok, vzdihovanje in petje. Obljubila mu pa je, da mu bo takoj ko dobi službo, redno pošiljala vsak mesec nekaj za priboljšek. In nastopila je težko pot slovenske služkinje v tujini. Spoznala je greh, bila je razočarana, razdvojena in obupana. Njen oče je bil kroničen, brezupen pijanec, ki ji ni znal več pomagati. Zato je brezupno šla v boj za obstanek. Vsilila si je misel, da nazaj ne sme, da ni poti, temveč, da mora dalje, pa če je še tako slaba in blatna cesta. In hodila je od hiše do hiše ter se ponujala v službo. Naposled je prišla v neko beznico za natakarico. Mnogo je pretrpela, a smehljajočega obraza je delala, stregla ljudem in se borila s svojo dobro vestjo, ki je ni zapustila, saj je imela nekdaj mater, dobro staro kmetico, ki je bila poštena kot zlato in ni poznala razdivjanosti življenja. In vztrajala je in ostala poštena. Videla je pred seboj prepadi strasti in bala se je in ni hotela pasti vanje. Kadar je največ trpela, se je spomnila na svojega otroka, na nedolžno dete, ki ji je umrlo. In tudi misel nanj jo je krepila, da je molče trpela. Njena duša je bila popolnoma zapuščena in srce ji je krvavelo. Oddaljena je bila od vseh okoli sebe. Večkrat ji je zašlebeljevala pred duševnimi očmi slika njene nežne mladosti. In stremljenja njene duše, v iskanju gorice prijazne in lepe ter vse sončne. In na teh goricah je bilo rojeno vino, ki ga zdaj pijejo ljudje okoli nje, ti ogabneži, ki jih sovraži zavoljo njihove pokvarjenosti in jih mora trpeti okoli sebe, samo da sme živeti. In ko je dolge noči prebedela in pretrpela, je večkrat začutila, da jo boli v prsih in jo duši. Noč za nočjo je morala poslušati umazane razgovore razdivjanih pijancev ter požirati dim smrdljivega tobaka. In večkrat jo je oblila omotica. Neko noč je izpljunila kri. Grozno se je nasmehnila, saj je zaslutila svoj konec. Toda olčala je in skrivala svojo bolečino ter ostala vesela in prijazna natakarica Rezika. Bala se je, da bi ne izgubila še tega koščka kruha, zlasti še, ker ji je oče pisal, da je nekaj bolan in mu je zdaj še pogosteje pošiljala, kolikor je sploh mogla. Za mestom ob vodi se dvigajo mrke tovarnice. Žalostne, žalne so to, kamor prihaja dan na dan na tisoče življenj, ki jih zvečer spet izbruhnejo, mrke, trudne in kakor pijane. In med temi sužnji strojev je tudi kovač Martin. Sam s seboj trpi in dela ter se jezi nad svojo usodo. Večkrat ga buri misel, kako neumen je bil, da je zapustil in zaprl svojo kovačnico ob cesti, kjer je imel jasno sončno življenje v zlati naravi in kjer je njegovo kladivo pelo vse drugače in udarjalo po taktu tistega življenja, ki je valovalo tam zunaj v zdravi božji prirodi. In če je bil tam truden od dela, je vrgel kladivo v kot in se trenutek zazrl na zlate vinograde gorice. Kakor bi mu mogla iz jasne sinjine svoj kipreči napoj mu je bilo, ko jih je zrl in kmalu je spet pograbil kladivo in udaril po nakovalu, da je zapelo še bolj jekleno in trdo toda zveneče in veselo. Zdaj ga je zasužnjila tovarna, da ne more nazaj, fabrika mu dan na dan s svojimi stroji sesa njegovo svežo kri. In on trpi in se bori, se trga od teh železnih zveri in poslavlja, a vendar se vrača. Neznane tipalke ga objemajo vedno silneje, vedno šibkejšega se čuti pred to jekleno močjo. Martin premišljuje dan na dan, sklepa in preudarja, resno namerava nazaj, saj ga čaka kovačnica in kar vidi jo pod bregom, v sivo in črno, kakor staro kolo, ki vabi svoje mladiče, naj pobegnejo pod njeno okrilje. Nazadnje se že boji, da bi res ne ostal, čeprav čuti še dovolj moči. V sobotah pa pije. Vsako soboto zvečer pije, da laže pozabi, saj mu Rezikin obraz ne gre iz spomina in tudi vino je ne izbriše. Jasno sije pred njim vsa mlada in živa, da ga boli srce. »Pojdi, greva v krčmo pri ›Zlatem trsu‹, tam je mlada natakarica, ki je zelo prijazna, pa z vaših krajev je menda doma, saj jo zavija prav po dolenjsko,« je dejal nek sobotni večer Martinu njegov tovariš Tomač. In šla sta mimo mračnih tovarniških hiš, ki so ju zrle tuje in hladne. »Kako je tu vse mrzlo in sovražno!« je dahnil kovač, ki je bil vajen večerov na deželi, sanjarjenja v prirodi in veselega druženja v njenem objemu. »In vendar ne moreš proč!« ga je zbodel Tomač. »Kmalu pojdem!« se je nasmehnil Martin. »Pojdem in ne vrnem se nikoli več! Samemu sebi nočem priznati, da sem odšel od doma zavoljo ženske, ki sem jo ljubil in vendar je takole.« »Pusti babe, vse so enake!« je mrko dejal Tomač, ki ni imel sreče v ljubezni. In dospela sta v nizko krčmo v zapuščeni ulici. Martin je hotel samo piti, da bi vsaj trenutno nekoliko pozabil svojo bolečino, saj mu je v tej mračni velikem mestu še bolj globoko segla v srce in ga mučila, ker se je njegovi razočarani ljubezni še pridružila domotožje. Ko sta vstopila in prisedla k mizi, mlade natakarice niti pogledal ni. Ni se brigal za druge ženske, čeprav je vedel, da je z Reziko za vedno vse končano. Natakarica se je ozrla vanj, prebledela, ga še enkrat pogledala bliže in komaj slišno šepnila: »Martin! Ti tukaj?« »Rezika, ali je mogoče?« Otožno se mu je nasmehnila. Pogledal je okoli sebe in videl same izpite in izžete obraze. Zaškripal je z zobmi in vstal. Začutil je nekaj težkega in ogabnega. Hotel je pobegniti iz tega brloga, kjer je bila ona, ki jo je še vedno nosil v svojem srcu. »Pojdem!« Mrko je spregovoril in hlastno, kakor bi samega sebe priganjal, naj ne odlaša, temveč naj pobegne odtod. Ona ga je prosila vsa bleda in prepadena: »Posedi vendar, počakaj nekoliko! Tako rada bi se kaj pogovorila s teboj, saj se ti vendar tako ne mudi!« Solza ji je zalesketala v očesu ter ji zdrknila po bledečem obrazu in zasijala na njeni zgornji ustnici kakor bleščeča rubina. Zveklavo se je zazrl vanjo in pogoltnil jezo in bolečino. Kako shujšana je bila, le njene temnomodre oči so še vedno žarele v mladostnem sijaju globoke in čiste kakor jezerska gladina. In spet se je spomnil na njo, na ljubko mladenko, hitelo preko travnika boso in cvetočo kakor rožna pomlad. Bolečino ji je dejal: »Še to, Rezika, ali je mogoče, tudi to? Ali ti ni bilo dovolj tiste sramote? Ali te ni očistilo prvo spoznanje? Ali si pozabila na svojega dete? Prepričan sem bil, da ti bo še angel ostal varuh, če tudi je legel v grob.« Zardela je in mu resno, toda mirno odgovorila: »Ne sodi me napačno! Motiš se, nisem mislila tako globoko kakor domnevaš! Tisto življenje, to večno posmehovanje, to ozračje polno omamljivega dima in prisiljene ljubeznivosti, ki jo moram kazati gostom, to je nekaj tegobnega, kar me ubija, saj vedno bolj čutim to breme na sebi!« Martin jo je še vedno gledal. Kakor bi bil zamišljen nekam v preteklost, je strmel vanjo in tiho dejal: »Vse je zakrivil tujec! Tvoja ljubezen do njega ni bila prava in resnična! Če bi Jeroma ne bilo v našo vas, bi bilo danes vse drugače. Jaz bi bil še danes veseli kovač Martin, a ti moja žena, saj sem te tako nesebično in iskreno ljubil.« Rezika je prinesla k njemu. Spet se je izpovedovala: »Martin! Ne morem ti povedati, koliko trpim! Vem, kaj sem zakrivila, a tedaj niti prav vedela nisem, niti se nisem zavedala zlih posledic. Nikar me ne sovraži, čeprav ti moram priznati, da sem tudi sama kriva, kajti dovolj močna nisem bila in moja volja je klonila, zato je postalo telo šibko in igrača strasti. Zakaj nisem tedaj mislila z vsem srcem na tebe, pa bi zmagala sila moje duše?« »Vem, da si kriva, vendarle te še ljubim! In to je moje gorje! Pobegnil sem iz svoje kovačnice, zapustil sem svojo najdražjo domačijo in šel. Kako me je vse dražilo in bolelo, vsaka steza, vsak grmiček in potok, vsako drevo in vsaka bilka, vse me je spominjalo tebe! In hotel sem te pozabiti, hotel zadušiti spomine, ki so begali za menoj, me napadali, silili vame iz dneva v dan ter me nadlegovali, da sem bil od njih kar ves bolan. In bežal sem pred njimi kakor ubijalec pred svojo žrtvijo, saj sem jih skušal ubiti, a ubiti jih nisem mogel, ne zatreti jih, ker sem prešibek. Ali ni čudna usoda? Pobegnil sem z doma, nikogar nisem vprašal po tebi, šel sem, da bi bil daleč od tebe, da bi zabil vse spomine, ki bi morali polagoma splahniti in zbledeti v srcu. Nikogar nisem vprašal, ko sem bežal, nikogar nisem vprašal, kje naj grem, da prispem v mesto in vendar sem dospel v ta vrtinec. Sprejelo me je nemirno življenje polno blaznosti, strasti, dela in muk, ta strašna očehčevalnica, v kateri omagajo tisoči in umro s kletvijo na ustih, saj so sanjali obljubljeno deželo, pa so dospeli v pekel. Le kdor je močen, se iztrga in pobegne, le tisti se očisti in postane velik, ker je spoznal vso bolečino in trpljenje, ves greh in vse razkošje človeštva. In ko sem menil, da te moram kmalu pozabiti, se je vrnilo še domotožje. Vidiš, in danes sem prišel k tebi, kakor bi me bila klicala in kakor bi te bil iskal, čeprav nisem niti slutil, kje si.« »Saj sem te klicala v svoji prestani bolečini. Klicala sem te in valih. Ti pa si komaj prišel, ko že odhajaš. Zakaj Martin? Ostani, da se bova pogovorila! Morda nama bo laže, če spet enkrat poklepetava in si odkrijeva vse, kar težkega leži v sebi in kar hočeva zatreti, pa ne moreva. Vem, ne morem te prikleniti, saj nimam nikake pravice do tebe. Izgubljenka sem, bedna nezakonska mati, ki samo živi, ker mora živeti.« Približal se je Martinov tovariš, ki je govoril s prijateljem pri sosednji mizi. Ko je opazil, da se živahno pogovarjata, se je molče odstranil in prisedel k svojemu prijatelju. Martin se je razgovoril: »Jaz si ne priznam nobene krivde, čeprav me je spočetka bolelo, ker sem Jeroma udaril. Morda je to zakrivil jaz? Morda je preveč sile v meni in preveč zlobe in zagrenjenosti? Jeromu sem prizanesel drugi udarec zavoljo otrok. Slišal sem vest, kakšno sem na otročič in nekega dne, ko te ni bilo doma, sem bil tiho pri vas. Pri odprtem oknu sem videl v zibki tvoje bedno dete. Skočil sem k njemu in si ga ogledal. Mnogo tvojega sem videl na njem in poljubil sem ga. Le svoje rane ne znam zaceliti. To je bolezen razočarane ljubezni, to je muka ranjenega ponosa! Ničesar se ne kesam, a vedno se borim sam s seboj. Odkàr mi je Jerom odpustil, mu večkrat želim odpustiti tudi jaz. Toda, če se spomnim na tebe in na dete, stisnem roke v pest in zaškrtnem z zobmi! Res ljubim otroke in srečen bi bil v objemu svoje družine. Pa si vedno bolj mislim, da mi ni usojena ta sreča, in da bom vedno bolj tavál okoli in ostal krepki divji kovač Martin, surov in zapuščen kakor drevo sredi puščave. In ta misel mi ni prijetna!« »Odpusti mi in vrniva se!« Pogledala ga je s sijem v očeh. In za trenutek sta jima zablodili duši daleč daleč iz zakajene beznice preko mesta in dolin med domače njive, v njegovo kovačnico. Vroče železo se je zaiskrilo, meh je zapuhal in kladivo je zapelo jekleno pesem. Iskre so jima razsvetlile srci, a kladivo je govorilo, čeprav sta oba molčala. In čula sta domačo pesem, obetajočo ljubezen in srečo, spet tistega dela, uspavanko mlade matere in zibanje svojega prvega dojenčka. In potem šel grmeč glasovec, bučanje, odjek kladiva, spojen s hrepečnjem za domačimi vinskimi griči, za poljano in gozdovi … Minil je kratek hip in zbudila sta se, ko sta se spet spogledala. Martin je odkimal z glavo in šele potem zamišljeno odvrnil: »Ne, ne vrnem se, ni mogoče! Mislil sem o vsem tem, a ne morem. Tega ne prenesem, kajti pozabil ne bom, zato se ne maram vrniti.« Že ji je hotel reči, da se morda kdaj vrne sam, a z njo nikoli, pa je ni hotel žaliti, zato je molčal. »Rezika vina!« Prestrašena je trzala z glavo in skočila k bližnji mizi sreč dvema pivcema. Kovač je obsedel zamišljen za mizo. Ko se je vrnila, je izsledila v njegovem obrazu toliko odločnosti, da mu ni ničesar več rekla. Tudi on je molčal in srkal kislo vino. Spet je sedla k njemu in pričela pogovor o rojakih, o domačih razmerah in o zadrugi, ki so jo vaščani ustanovili. Oba sta čutila, da se beseda ustavlja, saj so jima misli blodile samo v ljubezni in vendar sta se pogovarjala o nepomembnostih. Še ga je prosila, naj vsaj včasih pride, saj je vendar tako sama sredi vsega tega vrveža in trušča. Spet jo je poklical neki pivec. Se je pogledala Martina, ki ji ni odgovoril in se je obrnila točit vino žejnemu gostu. Kmalu se je vrnila iz sosednje sobice in se prestrašila. Prostor, kjer je sedel kovač, je bil prazen. Mladenec je odšel brez besede slovesa. Usedla se je na njegovo mesto in začutila, kako se ji trga srce, kako ji kri udarja na njegove stene in ga hoče raznesti. Tisto noč je do jutra čula in jokala. ==2.== Kako lepa je Mariša, madžarska hišna, temne so njene oči in globoko sijajo, a mlečno nežna lica zardevajo, kadar sreča mladega Bočkajca, ki hodi po hlevu in dvoru, prepeva domače pesmi in žvižga v dva čepa. Da, ta fant je prinesel v samotno graščino novo življenje! Preje je bilo vse tiho in mrtvo. A ko je prišel Jože, se je vse predramilo kakor iz globokega spanja. Kar je prijel, tesar se je lotil, vse je oživelo. Na vrtu je zasadil mlade vrtnice, ki so cvetele in dehtele, da se mu je srce smejalo. Obrezal je cvetne grmičke in že so poganjki kazali zeleno popje. Očistil je sadno drevje mahu in porezal nepotrebne veje, pa se je kmalu pokazalo cvetje in priklicalo zopet sadje, ki ga preje ni bilo več let. Da, Jože je znal! Delal je, da je bilo veselje, vse ga je zanimalo in zato je uspeval. Vse je klilo, kakor bi bil oživel s svojim toplim dihom, ko je smehljajočega se obraza hodil po vrtu in polju. In konji? Trmasti vranec, ki ga je Laci kupil, je pod železno Bočkajevo roko postal krotek kakor jagnje. Konji so ga ljubili. Ni jih po nepotrebnem mučil, dobro jih je krmil in se je razumel z njimi. Po visokih hodih je hodila hišna Mariša, se ozirala na dvor in vrt ter sanjarila o mladem Slovencu, ki je prišel od kdove kje in ji ukradel srčni mir. Ljubila ga je in mu skušala z raznimi malenkostmi pokazati, da ga ima rada, toda mladenič ni ničesar opazil ali pa ni hotel opaziti in ona je trpela. Stara grofica pa je že vedno imela bistre oči. Kmalu je spoznala, da ni mladenka več taka kakor preje, da postaja zamišljena in raztresena, da bledi in ji hujšajo lepa lica, a oči vedno bolj zamišljeno sijajo. In starka je zaslutila, da je dekle zaljubljeno. Poklicala je Marišo k sebi, kajti ljubila jo je in poleg Lacija je uživala ta mladenka njeno posebno naklonjenost. Sama jo je privedla s seboj z Ogrskega. Bila je njena birmanska botra in skrbela je za njo, ko je bila hiša še majhna, saj je bila že zgodaj sirota. V gradu je bila bolj za družabnico čudni grofici kakor za služabnico. »Povej mi Mariša, kaj ti je! Ali te boli srce? Ali se je prikradla vanj ljubezen in te žge njen nemirni plamen?« je poizvedovala starka in jo vprašujoče gledala. Hišna jo je zardela pogledala in povesila oči. Rada bi govorila, pa ji ni hotela beseda z jezika. Grofica je videla njeno zadrego in jo opogumljala: »Za tebe mi je, za tvoj duševni mir in pomorem ti, če bom mogla! Le pogumno mi povej, pa bo vse dobro!« Mariša je zajokala, da se je starka prestrašila, jo pobožala po glavi in jo ljubeče objela. Mladenka je pokleknila pred svojo gospodarico in ji med solzami in jokom priznala, da ljubi mladega kočijaža, a on tega ne opazi in se sploh ne zmeni za njo, pa ji je vedno huje, saj se ne more otresti misli nanj in slednji dan ga bolj ljubi. Grofica ji je prijazno kimala in jo skušala potolažiti. Spomnila se je na svojo mladost in na usodo, ki čudno deli ljudem srečo. Da, bogastvo jo je obkrožalo in sijaj. Kako lepa in privlačna je bila, ko je bila mlada. Hodili so v grad mladi snubci, bogati plemiči, a za nikogar se ni odločila. Ljubila je skromnega vaškega učitelja, ki ni imel drugega, kakor toplo ljubeče srce in svoje gosli, na katere ji je igral zvečer v parku med šepetanjem drevja in šumenjem drobnega potoka. Rada sta se imela in si obetala večno ljubezen in zvestobo. Da, tedaj ni bila plemkinja, temveč ljubimka, saj je sama pozabila na svoje pokolenje in bila srečna, da jo je njen izvoljenec ljubil. Njen učitelj ni dolgo živel. Bil je premehek. Moral je v neko zapuščeno dolinsko vas. Nikoli ni bil posebno zdrav. In potem je hodil samcat po zapuščenih krčinah in grapah, strmel križku in čakal sonca. Noč in dan so se vlekle nad njim megle in ga dušile, dokler ga ni zadušilo hrepenenje. Vrnil se je k njej bolan na srcu in pljučih. Zvedeli so starši za njuno ljubezen. Zapretili so in zahtevali, da jo razdružijo. A ona je vztrajala. Obiskala ga je bolnega, ležečega v preprosti vaški koči, kjer sta se poslovila za vedno. Oba sta jokala, ko sta se poslednjič objela. Ko so zazvonili zvonovi in je šla za njegovim pogrebom, je čutila, da se je poslovila od najlepšega v življenju, da so ji pokopavali vse, kar ji je bilo najdražje. Slutila je, da so s tem šibkim mladeničem pokopali tudi njeno ljubezen. In res je ostala sama. Nihče ji ni več mogel vrniti srca. Nikogar ni več marala, prepričana, da je samo ena ljubezen velika, silna in prava, a da se sicer samo varamo, ko menimo, da smo našli, kar smo iskali in za čemer smo hrepeneli. Navzela se je nekaterih moških navad, ostala pa je nežna in plemenita duša. Grofica je poklicala Bočkaja in pričela kar naravnost: »Mariša te rada vidi. Dobro jo poznaš. Lepa je in lahko se je bo privadilo tvoje srce. Tako krasotico boš težko kdaj našel. Poštena je ko zlato. Njena varuhinja sem in dobro jo poznam. Kos polja vama dam in del gozda. Na vzpetini si postavita hišo, vinograd nad strmino vama doklam in lahko bosta srečna.« Ker Jože ni takoj odgovoril, je pripomnila: »Tebi sem dolžna hvaležnost, a Mariša je moja po srcu in njena botra sem, zato moram skrbeti za njeno blagor.« Jože se je priklonil in skromno odgovoril: »Mariša je zares lepa in lahko bo dobila ženina po svojem srcu. Ljubezen je čudna in nerazumljiva, saj ne gleda na lepoto telesa in obraza, temveč se porodi v srcu, kadar jo morda najmanj slutimo ter nas objame in podjarmi. Često vzljubimo bitje, ki nima na sebi nič posebnega, toda ljubimo ga in smo pripravljeni zanj tudi trpeti.« Grofica je strmela, ko ga je slišala. Spomnila se je, da je bilo prav tako z njeno ljubeznijo. Še na svoje plemstvo je tedaj pozabila, čeprav je bila sicer ponosna nanj, kakor kraljica na svoj diadem. Nikomur ni mladeniču odgovorila, ko je počasi nadaljeval: »Da, Mariša je res krasna. Toda tam za dolenjskimi griči živi mladenka, ki je vsa moja in jaz sem ves njen. Tedni so potekli, meseci in celo nekaj let, kar se nisva videla. In vendar oba hrepeniva, da se spet vidiva in da jo privedem pred božji oltar. Zato pa ne morem postati mož vaše Mariše, ker je moje srce oddano in ne morem več svobodno razpolagati z njim. Prava ljubezen je pač skrivnostni božji dar, ki ga ne smemo zamenjati za lepoto, ne za premoženje!« Grofica kima in ga zamišljeno gleda: »Če imaš drugo izvoljenko, ne morem Mariši pomagati, čeprav bi ji rada.« Potem oslovi mladeniča in se dolgo obesi pri oknu ven zaznana v prirodo pod seboj. Kam ji blodijo misli? Črni križ gleda na gričku v daljavi, ki ga je dala postaviti v spomin njemu, ki ga je ljubila. Vzporedno s križem na drugi plati grička, pa leži on, ki ga je ljubila, on, skromni vaški učitelj. In kadar je sama in žalostna se ozira na grič v črni križ in misli nanj in na Križanega, ki visi tam vzvišen in samoten, toda silen v svoji bolečini in veličanstvu. In laže ji je življenje, ki se ji vidi včasih tako prazno in mrtvo. Jože pa hodi po polju in misli na domačo vas, na sončne vinske gorice in na svojo Milko. In ko se ozira v nebo, v bleščeče sončne žarke, mu je pri srcu, da se sproščajo zato nad drevje in zelenje, da ga oživijo in da pišejo bleščeče črke po zelenih listih. In gleda zlate črke in posluša šelestenje listja, gleda in čita sončne znake, žarki mu pišejo o domu in drugi, ki ga taka in hrepeni, da bi se vrnil. In pogovarja se mladenec v duhu s svojo drago, saj ji je tako lepo pisal in jo vprašal, če se še kdaj spomni nanj. Pa mu je odgovorila, da ga ne bo nikoli pozabila in bo do zadnje ure čakala nanj. »Pa ne bo treba tako dolgo čakati!« si je smeje dejal in veselo zažvižgal skozi gozd, ki ga je prečil, ko je zavil proti gradu. Grofica je sedela že o mraku pri oknu in strmela v daljavo. Prišla je Mariša, da bi prižgala svetilko. »Sedi Mariša!« ji je ukazala plemkinja. Mladenka je pristavila stol. »Ali vidiš tam na griču križ, ki se bo kmalu spojil s senco večera?« »Vidim ga!« »Njegova senca raste globlje in globlje v dolino, vedno večja postaja in se sporoča v nedogled. Veš draga, to je naše življenje! Križ je, ga nosimo, trpljenje je, bolečina! Spočetka ga niti ne zavedamo in mi stokamo pod njim in živimo, ker moramo živeti. Kdor vidi na tem križu Kristusa, Boga samega in trpi iz ljubezni do Njega, mu je lepše in lažje, kajti njegove oči strme preko hribov, v vesolje strme, v večnost, kjer je prava sreča in mir. Kdor pa vidi samo goli križ je revež in bolje je, če ga pomilujemo, kakor obsojamo, saj je zavest večne samote in izgubljenosti v nič nekaj strašnega…« Mariša jo posluša in kima ter ne ve, zakaj ji grofica vse to pripoveduje. Starka se ne ozre vanjo, še vedno strmi skozi okno ko nadaljuje: »Tudi ti boš že zdaj začutila križ, ki ga doslej nisi čutila. Tako mlada si in lepa, smiliš se mi! Zato želim, da bi ga voljno nosila in ne trpela preveč, saj nam je ljubezen večnih v silno breme če ljubimo in nismo uslišani. Govorila sem s kočijažem, kajti na jasnem hočem biti in zato sem ga takoj poklicala. Pošten mladenič je. Priznal mi je, da ljubi svojo rojakinjo tam nekje na Dolenjskem, kjer domuje trda, katera rodi cvetke in kjer živijo ljudje mehki, dobrodušni in veseljaki, da jim ni enakih. Ne bodi preveč žalostna, če ima že drugo! Misli na križ tam na griču in ostani pogumna! Hudo mi je, ker ti ne morem pomagati, toda ni še odbila zadnja ura! Rada bi te videla preskrbljeno preden umrem, saj menda ne bom več dolgo, ker se mi prepogosto ponavljajo bolečine v prsih in mi šumi v ušesih, kakor bi bobnelo v meni slapovje. Tako nemirna sem! Rada grem na Madžarsko, a tam spet ne najdem miru in ko se vrnem, mi je spet hudo po domu. Vendarle sem tu srečnejša, saj je tu pokopana moja ljubezen in tudi jaz bom enkrat počivala tamle na gričku.« Premišljevala sem in sklenila, da pojdem spet za nekaj časa od tod. Ti pojdeš z menoj. Morda bo prej ozdravljena tvoja srčna bolečina. Počasi boš že pozabila, saj boš morala, ker te on ne ljubi. Le če se dva ljubita, se ne moreta pozabiti, a ljubezen posameznika je le prazen sij, ki blega za lučjo ljubezni pa je ne doseže in tone v temo pozabljenja.« Hišna je tiho ihtela. Križ na griču je vtonil v mračini in ko se je starka ozrla vanj, je zagledala pred seboj samo temno noč, le v daljavi nekje je migljala drobna večernica. Pogladila je Marišo in ji šepnila: »Le izplakaj se ljubo dete! Koliko boš še plakala v življenju! Blagor ti, da imaš še solze! A ko pride čas, ko jih ne bo več in bo oko suho strmelo v daljavo ter bo mesto njega srce trgalo krvave solze… Zjokaj se, bolje ti bo in lažje boš pozabila!« »Nikoli!« »Če ne boš pozabila, bodi vsaj prebolela, saj se komaj dobro poznata in on bo odšel, da ga ne boš videla!« je grofica mrko poudarila. Mariša je odšla, a plemkinja je sedla k mizi. Izraz njenega obraza se je poostril, ko je pozvonila Joži, kateri je takoj prihitel, da čuje njeno povelje. Nekaj sekund ga je nemo opazovala in mu potem ponudila stol, saj ni hotela pozabiti, da je bil njen rešitelj. Bočkajev se je vsedel in že je bila pri stvari: »Jože! Upam, da mi ne zameriš, če si ti zahvalim za tvojo službo! Mnogo življenja si prinesel v našo samoto! Morda je bilo tudi to vzrok, da te je Mariša tako vzljubila, saj so steze po katerih se prikrade ljubezen v srce zaljubljenca samem večkrat popolnoma neznane. Zdaj odidem za nekaj časa k sorodnikom v domovino. Bolje za tebe in Marišo, da se ne vidita več! Lažje bo pozabila. Ker sem muhasta, sama ne vem, kdaj se vrnem, mogoče, da kmalu. Zato je bolje, da greš.« Jože je bil nekam zadregnjen, saj ni pričakoval, da ga bo grofica odslovila, ker mu je vedno zatrjevala svojo naklonjenost. Vendar se je molče poklonil, hoče odriniti. »Čakaj vendar, da ne posnemiva do kraja, saj ne gori voda!« ga je ustavila in pripomnila: »Razburjena sem, ker te nerada odpuščam iz službe.« »Torej, da veš, nisem te pozabila! Tu imaš svojo plačo. Niti belič nisi nikoli porabil in pošteno si zaslužil v treh letih trideset tisočakov.« »Preveč je gospa!« je ugovarjal Jože, ki si ni mislil, da mu bo toliko plačala in kar vesel je bil, ko se je spomnil, kako si bo s tem denarjem doma pomagal. Plemkinja je nadaljevala: »Nič preveč! Petdeset tisočakov ti pridajam, ker si mi rešil življenje, kajti življenje grofice Srešnjeve je vsaj toliko vredno, pa če tudi je danes že starka!« Mladenič je strmel in se obotavljal, a že mu je stisnila v žep novo listnico z denarjem in mu ponudila roko: »Hodi zdrav in srečen! Tudi jaz te ne bom pozabila. Spomni se včasih stare sivolase grofice Srešnjeve! Odsloviti te moram in vendar bi rajši videla, da bi ostal! Zdaj imaš nekaj denarja in vem, da se boš kmalu in srečno oženil saj te nevesta pač komaj čaka! Tudi zato je bolje, da odideš!« Potem se je nasmehnila in še pripomnila: »Zato pa ne misli, da te odpravljam za vedno! Če te privede kdaj pot mimo, le oglasi se! Sporoči mi tudi, kje se boš nastanil, ker se bom vedno zanimala zate. In če boš kdaj v stiskah, saj veš kje sem! Veš, da ti ostanem dolžnica, saj imam tudi sicer rada ljudi, ki so delavni in se trudijo ter pogumno vztrajajo na poti življenja, dočim lenuhov ne morem trpeti. Torej ne pozabi nas in pozdravljen!« Hotel ji je poljubiti roko, pa mu jo je odtegnila: »Ostani srečen in vesel, pa nevesto mi pozdravi!« Že je bil skozi vrata. Grofica je ostala sama. Še enkrat je pogledala v noč. Sijajoči večernici na nebu so se pridružile zvezde in mezikale. Počasi kakor v sanjah je spustila zastore na oknu in sedla nazaj na stol. Ko je Jože hotel po stopnicah, mu je Mariša prestregla pot. Bila je bleda kakor zid in prestrašena se je zazrla vanj. Ostal je miren, prijazno jo je pogledal in ji ponudil roko: »Pozdravljena Mariša! Le dobro se imej in ne bodi žalostna! Res si lepa in mila ter prijazna, da te bo lahko vsak vesel in dobil boš ženina, ki te bo nosil na rokah in ti pel kakor slavček svoji družici! Veruj mi, da boš še srečna, saj si pošteno in pametno dekle! Jaz pa hitim domov. Morda tudi tebe kdaj objame domotožje, vidiš, to je huda bolezen! Tri dolga leta sem se boril in vztrajal, zdaj mi je gospa sama pomagala in me rešila. Tam doma me čaka nevesta. Zvest sem ji ostal in vem, da mi tega ne zameriš! Med svoje vinograde moram, ki me vabijo in kličejo tudi v najglobljih sanjah.« Podala mu je desnico: »Zbogom Jože!« Več ni mogla spregovoriti. Svetla solza ji je vzdrhtela v očesu in ji zdrsnila po cvetočem obrazu. Še mu je pogledala v oči in že je bil v veži. ==3.== Martin se je vrnil kakor bi padel med. Bil je zelo shujšan, mrk in slabo oblečen. Zapustil je tovarnico nepričakovano, nenadoma, kakor se je v nji prikazal. Nekega jutra je vstal, se pretegnil, skočil kvišku, se oblekel, se nasmehnil svojim sostanovalcem delavcem, zamrmral nekaj v slovo, česar so bili že vajeni, saj se je že večkrat poslavljal. Vsi so pa bili bili prepričani, da je pač slabe volje, a da pride kmalu za njim na delo, morda prav zadnjo minuto, a pride pač gotovo. Ni ga bilo. Tovarnica je izgubila pred njim svojo moč. Zlato sonce se je smejalo in sililo med ozke ulice, se igralo po strehah in pozdravljalo Martina, ki je ponosno stopal prav do tovarne, se pred vhodom ustavil, se nasmehnil upravitelju in ljudem, ki so od vseh strani vreli skupaj in kakor živ protest je odšel počasi, trdnim korakom, visoko vzravnan proti planjavi. Sirena je zakričala. Delavci so zginiti za sivimi obzidjem, a on je ostal sam. Hitel je dalje, se polagoma otresel sledov velikega mesta, dokler se ni iztrgal zadnjim sencam in svoboden šel med njivami, ki so ga sprejele dehteče in kipče zdravega ter mladega življenja. Ta sproščenost in radost sta bili samo trenutni, že je začutil neko utrujenost, ki so ga je oklenila in spoznal, da mu je tovarnica vzela mnogo sveže sile. Toda njegova močna narava se ni hotela vdati. Kakor se je s smehom na ustih strgal iz objema železne zveri, tako se je hotel smo se je vrnil nazaj v življenje prirode in se boriti za novo moč, saj je čutil, da mu še kipijo sile po žilah, sila, ki jo je zapravljal v tovarnici in po beznicah. Polje ga je veselo objelo. Počasi se je jelo dramiti v njem. Začul je škrjaneca, ki se je dvigal pod nebo in čudil se je samemu sebi, da je mogel biti toliko časa brez svoje svobode, prav kakor bi tega poljskega pevca zaprl v mračno kletko, kjer bi pač moral žalostno poginiti. Zjutraj je odhajal, a šele na večer je dospel do svoje kovačnice. Kako je bila žalostna in zapuščena. Potegnil je ključ iz žepa in zaškripal ključavnica. Pozdravila ga je staro, črno nakovalo, prašno in mrko, kakor bi mu očitalo, da ga je zapustil. Kladiva po tleh so ga vabila. Pogladil je drugega za drugim in preizkušal svojo moč. Pri zadnjem, največjem se mu je ustavilo. Malokdo ga je vihtel z obema rokama, a njemu je pelo v eni roki kakor zlata struna. Zdaj ga je moral dvigniti z obema rokama in to ga je neprijetno dirnilo: »No, nekaj sem moral dobiti za spomin na izgubljeno življenje v velikem mestu! Kmalu bo bolje.« Spet je skušal dvigniti kladivo z eno roko in ga zavrteti, pa se mu ni posrečilo, zato je sklenil kovati dalje z drugim kladivom, da bo spet zmogel najtežjega z eno roko, saj je vedel, da se mu bo moč spet vrnila. In spet je zabrenčalo kladivo v Martinovi kovačnici. Ljudje so zadovoljno kimali, saj so bili vajeni tega brnenja in kar prazno jim je bilo, ko se je nehalo. Kovač ni več hodil toliko med ljudi kakor prej, tudi ni maral, da bi ga povpraševali, kje je hodil in kaj je počel tam zunaj v svetu, saj ni hotel tega nikomur praviti. Nekaj mrkost in ohranjenost sta ga prevzeli in najraje je molčal. V nedeljah je hodil Martin samcat po polju in vinogradih. V prirodi se je takoj čutil olajšanega. Opazil je, da mu mrkost in tegoba polagoma izginjata, postajal je veselejši in včasih je kar zažvižgal. Težko delo pred kovačnico sredi travnika ga je polagoma spet ozdravilo, da je pričel spet bolj radostno gledati v življenje. Čeprev je čutil, da njegovo srce ni ozdravljeno. Martin je imel vedno več dela. Spet so se ustavljali pred kovačnico kmetje, spet je bilo treba podkovati konje, popraviti lemež ali kaj drugega. In oglasila se je domača pesem in domača beseda je zadonela ter zavriskalo življenje. Kladivo je pelo vedno zvončneje, vedno bolj živahno. Martin se je razmahal in razmahnila se je vsa njegova notranjost. Njegovo srce je spet sproščeno objelo domačo grudo in vse prijatelje in znance s toplo ljubeznijo. Spet so prihajali otroci, ki jih je imel tako rad, da se je takoj poigral z njimi, če je le imel minuto časa. Bližala se je zima. Sneg je tisto leto hitro zapadel. Ko se je Martin neko jutro vzbudil, je bilo vse belo. Stopil je v kovačnico in pričel delati. Snažilo je vedno bolj. Beli kosmi so polegali povsod, nekatere snežinke so splavale k njemu, mu sedale na obraz in roke ter se takoj raztopile. Martin je dvignil kladivo. Kmalu je priletela proti griču vaška otročad s sanmi. Vse je hitelo v hrib, otroci so se majali kot bi ga hoteli zavreti, poganjali so se in plezali kvišku s sankami v premrlih rokah. Pri tem so se smejali, podirali drug drugega na tla, da se je marsikdo glasno kriče zakotalil v dolino. Martin jih je gledal in se veselil njih zabave. Radostila so ga zdrava rdeča otroška lica in tisti nedolžni smeh. Pogrešil je svoje velike sone in se tudi sam pognal v strmec. »Kovač, kovač, črni rogatec!« so kričali otroci in se spuščali v dolino. Martin je dospel na vrh in okranil svoje prostorne sani: »Otroci z menoj!« Takoj so prihiteli. Nekateri so se ga oklenili kakor drobne žive kepe, drugi so mu posedli po rokah, po rami in nogah, da jih je le težkobna uredil in posedil. Najmanjši je sedel pred njim kakor drobni ptiček in objemu velikana in se mu smehljal. Kovač je zavriskal, da je zadonelo čez hrib in plan, otroci so zavpili in zakrili z rokami. Sani so se premaknile in že so zdrvele kakor misel v dolino, tolik jih je Martin sam tu vmes vriskal. Preden so se otroci zavedli so že bili pred kovačnico. Kovač se je zopet pognal v hrib. Čutil se je tako sproščenega, zdravega in svobodnega kakor že zdavnaj ne. In dečica se je še in še poganjala s kovačem na hrib in se spet podila v dol vsa razigrana in radostna, smehljajoča se, kričeča in vriskajoča, saj od samega razposajenega radovanja sama ni vedela kaj početi. Kovač pa je vedno vesel pred se nasmehnil dečku, ki se je s svojim prijaznim obrazom in polnimi lici kar pritisnil na njegove mogočne prsi. Martin se je vrnil in se spravil dela; že ko so se še dolgo menili, se je oglasilo: »Stric mi ni, lepo si! Marica bo to sama vedla,« reče mladi rahlo vzdihne. »Tako se je prijazno pogledal v smehljan obrazek temnolas dekleta, se mu nasmehnila in veselo odvrnila: »Jeromov človek meni!« Kovač je stal nekoliko za njo in bil nejevoljen, ker je ves čas čutil, da bi kar čutil njeno bližino, ki mu je nekaj v srcu prebudilo. A vendarle deklica se je tako umaknila njegovi ljubezni in vase. Za je zamahnila z roko, pogledala dekleta po glavi, če mu prijazno nasmehnila, mu pokazala svoje bele zobe in dejal: »Hudega, si že videla! Midva ostanema prijatelja, kajne?« »Življenje samo hodi! Saj vas imam tako rada,« je odvrnil deček in ga zaupljivo gledal. Martin se je nasmehnil z rahlim stiskom in veselo. Sedla je Mariša za mizo in se mu smehljala. Otroci so se razšli. Jeromov hlapec je v nagli prikazal slamo in prinesel svežega kruha, da se je vse čulo in začutilo iz črnega zraka kovačnice, ki je zelo prijazen in radosten bil ter mu nasmehlj kakor tulilo jeseni in kakor slišal govor reči. On vidi svoje težke misli. Jerom, ki je nekaj časa spet stanoval v vasi, je svojega malega fantka stisnil k sebi: »Da, da, človek je ta stric, ta črni kovač! Če ti je on zagotovil, da si vse prišel, se ni motil in za mene bi bil res Bog nas dal mnogo sreče temu dobrodušnemu kovaču.« Hudičev Jože sedi sam v krčmarni. Pijača in hrana zamegljujeta čudno prijetno. Nerazločno mu je že v glavi. Vederne se dvigne, naprej zakolne, hodi sem in tja in spet sede. Kaj hoče tu doma? Kakor vsak pošten človek bi bil doma! Temu se prav nič ne smodi, kakor požre po nekaj pijače! Veliko pije. Jože je omamljen. Vse ga ovija počasi in omamljenost ga zapušča, zmrazi ga, kaj bi mu mar bilo za brezvestne posledice, ki jih vleče s seboj? Mladenič premišljuje. Na ves dan v tisti omotici, ki brez jasne zbranosti spoznava. Potem pomisli na deklico. Da v njej se mu je naselila sreča. No, saj je bil pravzaprav doma. Tudi, kako, tako daleč mu je vse vidno, čeprev bi bil našel svojo! Kako to pot domov? Človek ki se čez dolgo vrne, gleda vse z drugačnimi očmi. Svoje znance in prijatelje vidi, ustavljajo ga, veselo pozdravljajo in sprašujejo, radovedni so, ker se je vrnil in ga vabijo k sebi ter mu pripovedujejo svoje lepe novice. Nekateri ga odkrito hvalijo, češ, da so vedeli, kako dobro je uspel, čestitajo mu in se veselijo njegove sreče. V resnici je vse drugače! Res te marsikdo pozdravi in ti stisne roko, a to je tudi vse! Če si bil srečen ti tudi zavidajo, če si imel smolo, se ti posmehujejo in te odrekajo, da si pač zanikel in zato nisi na svetu prave sreče. O tvojih naporih neznanih molče ali pa jih sploh ne priznajo, saj domačinu neradi priznamo, da je uspel, pa če bi dišal kakor češnje pred nami! Na neki poznji večer mladenič, ki je prišel iz drugega večjega vlaka, ki je prihajal po glavni progi. Mimo grede očine Bočkaja s pogledom in se vede mirno naprej. Jože ga pogleda in potem se je ozrl vse vase. Sam ni ve, ali je res ali se. Potem pride in kar naravnost pristopi. »Zdaj pa res sem te vesel, ali si ali nisi…« »Srečna Rezika,« mu ponosno zadrhta, ga očitno pogleda in mu ponudi roko. »Pozdravljen Jože!« »Vrnjen si! Torej se le nisem zmotil. Bog te živi! Kako, se vendar imaš?« »Ne preveč dobro,« odvrne Rezika zamolklo. Nekaj časa sta molčala. Mladenka je zelo bleda in zdelana, kar Jože takoj opazi. Po njenem obrazu je razlita globoka bolečina, ves čas suho pokašljuje in se večkrat prime za srce. Jože je marš dalje spraševal, ker se boji, da bi jo spravil v zadrego. Ko mladenka spet zakašlja, povzame Jože samo, da bi kaj rekel: »Ti si pa menda nekaj bolna! Ali si se prehladila?« Rezika se nasmehne: »Nisem ravno zdrava. Težko službo sem imela in nakopala sem si bolezen. Menda ne bo več dolgo bolje!« »O, obupati pa že ne smeš! Tako mlada in čvrsta ženaka bi pa zdvomila nad svojim zdravjem! Saj si bila vendar taka, da te je bilo veselje videti! Veš, Rezika, naše gorice! Če te nihče ne ozdravi, gorice te bodo! Koliko sem mislil nate, kako sem jih pogrešal! Tudi na Štajerskem je lepo in tisto vino tam je močno in omamljivo kakor sam šampanjec, toda dom je dom in ni ga nad njim! Morda je tudi tebe mučilo domotožje in si zato še bolj bolna? Ko pa prideš domov, bo kmalu bolje, to verjemi mile!« Rezika je bila vesela teh besed, saj je čutila, da prihajajo iz srca, ki ji želi dobro, vendar ni ločila ničesar odgovorila. Tudi sama ni takoj spregovorila. Zamišljeno se je ozrla skozi okno in se potem sunkoma obrnila k njemu: »Menda že veš? Pa ne misli, da te hočem kaj zbadati. Milka mi je pisala, da se je Martin na jesen vrnil domov.« »Martin se je vrnil?« Rdečica ji je pokrila bledi obraz, nasmehnila se je in njene lepe modre oči so zasijale kot prosojen kristal. Potem je zvedavo pogledala sopotnika, kakor bi premišljevala ali naj spregovori ali ne. Naposled je vendar nekoliko zadrgnjeno vprašala: »Ali je še vedno sam? Ali se ni oženil?« »Da, sam je. Za ženske se baje ne briga, menda še vedno čaka na mladenko, ki jo je ljubil že nekdaj.« Jože govori bolj za se in zadnje besede Rezika skoraj presliši ko dreje: »Škoda zanj, zakaj se ne poroči? Tak fant in tako dober, kakor pravijo naški ter pošten kakor sončni dan.« Tedaj Jože glasno izreče: »Menda čaka na tebe?« »Jože, ne šali se! Vem, da je med nama vse končano, želim mu pa mnogo sreče, jaz sem svojo zapravila za vedno!« »Ne omenjaj tega! Če so drugi pozabili, pozabi tudi ti!« jo miri Jože. »Ne morem drugače. Jerona je žal za vašo hišo na svoji parceli. Tujec je in mnogo zlega nam je storil, vendar živi v naši vasi, jaz pa ne smem! Ne smem ga srečati, kajti če bi naju kdo videl, da sva se srečala, bo šlo šepetanje od ust do ust. In vendar nisem nikoli več mislila nanj, temveč samo na Martina, ki sem ga vedno rada imela in me je prestrašila le očetova grožnja in njegova gorjača. Veš Jože! Naš človek nikoli ne pozabi, odpusti že, a pozabiti ne more! Pozabi samo Bog, ki je res dober.« Sklonila je glavo in bolno zakašljala. Ničesar ni skušala omiliti, ničesar olepšati, skromna in mirna je bila vsa vdana v svojo usodo. Ko jo je Jože gledal pred seboj vso skrčeno in bledo, je bil sam pred njo zadregnjen. Zasmilila se mu je, a ni ji mogel pomagati. Najrajši bi kar pobegnil pred njeno bolečino in nesrečo, ki jo je nenadoma zaslutil v njenem bolnem, trdnem srcu … Vlak pa je peljal enakomerno dalje in dalje … * Medtem ko sta se vozila z vlakom Rezika in Jože, je stari Snopek pijan tavál po zamejeni hosti, nosil v roki jeremen in se zmeden pogovarjal sam s seboj. Nekaj časa je spet zelo popival, a zadnji dan je postal žalosten, ko mu je nekdo vrgel, da se bo kmalu tudi sam ubijal po breznih, kjer je bedo življenje umorilo. Ugovarjal je, se kregal in prosil, a potem je še bolj pil, dokler ni izbruhnil v krčevit jok, nakar je žganje kar zlival vase, dokler ni v njem dozorel sklep. Kar nepričakovano se je spomnil in že je hotel tudi sklep izvršiti. Zalej je begal po hosti in se pogovarjal: »Obesil se, drugega pač nisem vreden in ničesar. Prestar sem že in predolgo sem na svetu. Kar nepotreben sem že. Zakaj pa delam hčeri skrbi, trpi in muči se za očeta, ki jo je pahnil v gorje in nesrečo! Najbolje je, da končam, vsaj hčeri bo ustreženo, ker bo potem vsekakor laže živela. Ampak veja? Kje je prava veja? Pravijo, da samomorilcem posebno obešencem, sam vrag rad pomaga. No, rogatec, pokaži mi dovolj močno vejo!« Zaprhnalo je v zraku, da se je starec zdrznil, med vejami je zaprhutal črn krokar, zakrakal in že je smešni ples zdrknil tik mimo starčeve glave. Snop je zabrundal: »A ti si krokar, nesreča človeka! To pač ne pomeni nič dobrega! Da, da, smrt, smrt! Treba je končati, kaj naj se še obotavljam!« Prispel je do bukve, od katere mu je najnižja odplazila klobuk. Pijance je obstal: »Vidiš no, sama si me opozorila, ti boš prava! Kar takoj bom končal! Jutri ali kasneje enkrat bo že kdo prišel mimo, sicer pa vseeno kdaj pride! Našel me bo in odrezal, tedaj bom že trd kakor kamen! Hitel bo v vas, povedal, da starega Snopa ni več med živimi, ker se je pijan obesil. Kakor življenje, taka smrt, bo vsak dejal in menda ne bo nihče pomislil, da sem se kaznoval sam, kar mi čisto prav, ker sem za pijačo prodal svojo hčer. Zavlekli me bodo kakor živino tje za pokopališče, kjer me zagrebe brez cerkvenega blagoslova. Kmalu bo zrastla trava nad menoj, morda, morda še prej, preden bo zvedela hči, kje pravzaprav ležim, saj je že dolgo časa ni bilo domov in drugi ne vedo za naslov. Kmalu bom pozabljen, saj še sonce nikoli ne prikaže tje za zid. Le vinske gorice bodo smehljaje se gledale v dolino in tudi name, na obešanjaka in njegov zapuščeni grob. Da, gorice, lepota božja, te me ne pozabijo! Ginjен postane, prične mahati z rokama okoli sebe ter se tolči z njima po ramenah navzkriž, da bi se ogrel. Potem se nekoliko postavi in se ozre okoli. Nikogar ni, sama nežna plan, a pred njim gozd, mrk, bel in smaragdno zelen, tih in skrivnosten. Počasi vrže jermen okoli veje, ga krepko zadrgne in napravi zanjko za svojo glavo. »Menda se ne bo odtrgalo? Tega ne maram! Če sem se odločil, hočem tudi dovršiti. Čemu oklevanje in javkanje na zadnjo uro?« Že vtakne glavo v zanjko in se zaziblje, nekaj zamrmra, zagrgra in obvisi onesveščen na veji. Starec visi komaj nekaj sekund, ko se trmovo za bukvijo razgrne in se prikaže dobrodrušni obraz kovača Martina. Mladenič hitro pristopi in brž z nožem odreže jermen, da pijanca lopne na tla: »Če si se malo potolkel, nič hudega, se boš vaj prej spametoval! Kar sam se pa vendar ne boš obesil, ker se ne sme! Nas bo že Bog sam popisal po pravici in sodil po zasluženju! Sreča, da sem prav danes šel za novim tovarišem, sicer ne vem, če bi koga zaneslo semkaj, saj ni nič kaj preveč prijazno tu zunaj!« Stresel je odločno za rame: »Ej, Snop, ti večni pijanec, danes ti še ni odbila zadnja ura, čeprav je že smrt segla po tebi!« Starec odpre oči, mežika in se neče ozavestiti. Martin ga zgrabi za vratnik in ga postavi na noge: »Stoj, motovilo pijano, sicer se še prehladiš v snegu in pogineš kljub temu, da sem ti preprečil samomorilno nakano!« Snop zakašlja in zahrka: »Torej si me ti rešil! Tega bi pač ne pričakoval od tebe? Preje bi verjel, da me boš potegnil za noge in še malo zazibal, da bi bila smrt bolj gotova. Zares dober človek si! Ampak zdaj … ta sramota!« »Saj si treba plačati biriču, da bi oznanil pred cerkvijo, kako sem vas našel! Za svojo čast boste menda vendar znali držati jezik za zobmi! Jaz bom molčal, molčite tudi vi in zadeva je pozabljena.« »Ja, vi ga fantje! Ti si res tak, da jih je treba iskati podnevi z lučjo, pa jih malo najdeš! Če boš molčal, ti bom še bolj hvaležen, saj veš, da bi me bolelo, če bi me kdo vprašal, kako sem visel na jermenu in si mi ga ti odrezal, da sem telebnil na tla kakor zrela hruška!« V vejah je spet prhutnil vran in Snop mu je zaklical: »Sram vrag je to, sam vrag, verjemi Martin! Klical sem ga, naj mi pokaže pravo vejo in že mi je snel klobuk z glave! Zdaj bi bil že mrtev, če bi ne bilo tebe!« Še in še je govoril, mahal z rokama, se zahvaljeval kovaču, ga imenoval svojega rešitelja in najboljšega prijatelja kakršnih nima svet. Martin ga ni več poslušal. Skupaj je šel z njim proti kovačnici, ga povabil v svojo čumnato, ga okrepčal s požirkom brinjevec in mu z žganjem zadrgnil vrat, da ni imel preveč plaznega videza. Snop se mu je prepustil kot nebogljen otrok. Ko se je starec nekoliko okrepil, je kovač obrnil spet suknjo in ga spremil domov. Snop je vso pot govoril, govoril in mahal z rokama, a nenadoma sam ni vedel, kaj je čvekal. Bil je pač srečen, da se je spet povrnil v življenje! Preden sta dospela do doma, sta ju dohitela Rezika in Bočkajev. Ko je kovač zagledal mladenko, je prebledel, a ona je zardela. Ponudila mu je roko. Njen oče je bil takoj ves iz sebe, kar vpije: »Le stisni mu roko, hčerka! Če bi njega ne bilo, bi bil tvoj oče zdajle že mrlič!« Jože jih je pozdravil in hitel dalje, saj se mu je že mudilo in komaj je čakal, da pride domov in k svoji izvoljenki. Martin ju je spremil do doma. Povabila sta ga v hišo. Šele zdaj je mladenič natančneje pogledal svojo nekdanjo ljubico. Srce ga je zabolelo, ko jo je videl pred seboj vso otožno in bedno bolno in trudnega življenja. »Martin! Ne sodi me najstrože! Enkrat sem grešila in nikoli več,« mu je šepnila, ko je odhajal v noč. In ozrl se je v nebo. Niti ena zvezda ni bilo nikjer in bilo mu je, da tam tava nekje brez upanja in prikovan ter se trudi v prepad strašne neizmernosti in bolečin. »Bočkajev se je vrnil in prinesel denarja kot peska! Služil je pri neki znani grofici, ki se je vanj zaljubila in so jo pogrunali vaščani, lovili besede in sklepali. Drugi, ki niso mnogo več vedeli, so trdili, da je denar zaslužil, da pa pri tem ni bilo vse v redu. Natančnega ni nihče vedel.« Vse sta pa vedela Jeranova, ki sta se smejala vaškim klepetuljam in se nista prav nič brigala za čenče, saj sta bila vesela, da se je vse tako steklo. Milka se je pač samo veselila, ker je vedela, da bo Jože kmalu potrkal in jo zasnubil ter povedel pred oltar kot svojo ljubljeno nevesto. Odkor se je vrnila Rezika domov, ni bilo Jeroma več na spregled. Govorili so, da svojo hišo prodaja, da vedno bolj boleha na želodcu in ga skrbi, da ne bi obležal brez redne zdravniške pomoči. Rezika je morala leči, ko je prišla domov. Martin jo je slednji dan obiskal. Spočetka mu je bilo neprijetno, ko je prišel, saj je tako nerad hodil po hišah. Toda tolažil se je, da je pri Snopovih domač, saj so si sosedje. Tudi je skrbel za Reziko, ki se mu je videla zelo slaba. Mladenka je bila vsa srečna, kadar ga je zagledala in veselo ga je pozdravila. Ko je prišel in se smehljaje vsedel na stol, je resno spregovoril: »Gotovo boš kaj potrebovala. Že sem naročil stari Špeli, da ti bo postregla. Zavoljo stroškov ti ni treba skrbeti! Privošči si, kar si želiš! Vem, da si skromna, toda kar mora biti, pač mora biti! Plačal bom že, nič si skrbi! Se v tovarnici sem nekaj denarja prinesel, čeprav sem popravil, naj sem sicer zelo bedno živel. Tudi travnik v Močjeru sem dobro prodal in je denar v hranilnici. Ni ti treba trpeti pomanjkanja! Da bo pride Špela je pač prav, saj veš, da z očetom ni nič!« »Kaj, denar z menoj ni nič? Ti fant, kaj si mi drznil vreči v obraz?« je vznjihl Snop, ki je sedel v temnem kotu s pipo v ustih in ga je mladenič šele zdaj opazil. Martin se ni kaj razburil, samo nasmehnil se je: »Si, oče, vas še videl nisem! Seveda ni z vami nič, saj sami pravite, da ne daste za sebe niti počenega para!« »No, no, no! Nazadnje imaš pač prav, kar po svoje,« je rekel starec potolažen in takoj pozabil, da je bil pravzaprav le on užaljen. »Saj ne bom dolgo ležala, le zdaj sem tako trudna in slaba,« se je branila Rezika in se ljubeče ozirala v mladenča. Kovač se je zagledal v njeno bledo izsušeno obličje. Nič ni bil zalosten, ne razburjen, tiho in mirno jo je opazoval, ko ji je prijazno govoril zamišljen nekam globlje v svojo notranjost, zdelo se je, da so bile njegove besede šepetajoče in tople, ker so mu vrele iz srca: »Oba sva trpela in oba sva grešila! Tedaj, ko sem spoznal, kaj namerava tvoj oče, bi te moral takoj prositi. Očeta bi že pregovoril, če ne drugače pa z litrom!« Ozrl se je, starega Snopa ni bilo več v sobi. Počasi je nadaljeval: »Zdaj naj bo vse pozabljeno! V turobnih urah razdvojenosti in obupa sem trpel in hotel, da bi pozabil, da bi izbrisal iz srca slednji spomin na te, pa vendar le nisem mogel. In ko sem begal po zakotnih krčmah velikega mesta, taval po ozkih, temnih ulicah napojen z najhujšim gnanjem, da bi tebe zatrl, sem te povsod videl, med njimi v svetlih, smejočih hišah, v svoji skromni sobi, pri delu poleg strojev, povsod sem te čutil poleg sebe. Tiho si se vračala vsa mila in lepa kakor prvi dan, ko sem ti razodel svojo ljubezen. In vedel sem, da te ljubim kakor prvi dan, da te nikoli nisem nehal ljubiti. Zaman sem skušal oslepiti samega sebe! Tvegal sem si šepetaje, da te več ne maram, stiskal pesti, se v srcu norčeval iz tebe, te nazivál ničvredno, a ničesar nisem opravil, saj sem obenem čutil, da mi srce krvavi vedno bolj in da se norčujem iz sebe in svojih čustev, ki so se porajala vedno znova in vedno svetlejša! Rezika! Najina ljubezen je bila bikana in bridko preizkušena. Zdaj je vse to za nama. Zdaj naj bo vse lepo in dobro! Naredimo križ čez vse in pričniva novo življenje!« Mladenka ga je samo ljubeče gledala in molčala. In govoril ji je o svojih notranjih bojih, o mukah, ki jih je moral prestati, odkar jo je našel trudno in bolno med mestno sodrgo, vso ponižano in razžaljeno, trpečo in vdano. Pravil ji je, kako ga je bolelo, ko se je spomnil, da bi ji bil moral že zdavnaj odpustiti, pa bi ne bila nikoli zašla v tako bedo. Razlagal ji je, kako jo je potem opravičeval sam pred seboj, ker je slutil, da je morda nedolžna med tisto svojadjo, ter ne samo pokori in trpi v blatu velikega mesta za svoj greh. In potem ji je omenil, kako se je mučil v fabriki, kako se je strgal iz njenega objema in zbežal nazaj v prirodo, prepričan, da bo šel bliže njej, ki jo ljubi, čeprav je ne bo videl, saj k njej ni mogel in ni smel, ker se mu je preveč smilila. Zagotovil ji je, da se je tako v naravi ponižil in izvojeval zmago nad seboj ter spoznal, da ji je že zdavnaj odpustil in jo nikoli ni nehal ljubiti. Pripovedoval ji je tako preprosto in iskreno, da so ji solze curkom lile po obrazu. Ko je to opazil, se je ves zbegal in jo prosil: »Ne plakaj duša moja! Menda nisi kaj huda in te nisem užalil, saj sem tako neroden in neokreten pred teboj, ti si nežnost sama!« »Saj nisem huda, zakaj neki. Samo srečna sem, zares srečna menda bolj kakor sploh kdaj v življenju,« mu je šepetala bolnica in se mu skozi solze nasmehnila. Nekaj časa ga je opazovala in hotela nekaj reči, pa ni spregovorila. Poljubila ga je in stisnila k njemu svojo glavo, kakor plaha košuta, saj zdaj ni več bila sama, zdaj ni več trpela kakor tedaj, ko je šla skozi pekel greha in bolečine. Martin se je dolgo obotavljal. Vedno se je tako nerad poslovil. Vsakič je obljubil, da bo večkrat pogledal k njej, saj sta si bila blizu skupaj. Vesnih mu je šepnila: »Martin, ti ne veš, kako sem vesela, kadar spet začujem udarce tvojega kladiva, tako lahko mi je in kar čutim, da mi tvoje silno kladivo ubija vse bolno in mračno, kar je v meni!« Stisnil ji je desnico, jo pogladil po laseh in počasi odhajal. Navadno se je že pri vratih še enkrat obrnil in ji šepnil zbogom. Ko kovača ni več bilo v sobi, je Rezika vzela pljuvalnik, izpljunila kri ter si vsa srečna mislila, kako je dobro, da mu ni povedala, kako zelo je bolna, saj bo Martin itak prekmalu zvedel, da je njeno življenje že na koncu. In komaj slišno je šepetala: »Rada umrem, samo da sem doma in v njegovi bližini. Zdaj me ta moj dobri, silni kovač več ne bo več zaničeval, temveč se me bo spominjal z ljubeznijo in to je vse, kar sem si tako želela v svojem razdvojenem srcu.« ==4.== Kaj je s teboj, oče Petrač. Zakaj žalostno poveša svojo glavo? Ali so ti zasejali grunto, ali ti je ogenj upepelil tvoje bogato hlevje, ali ti je mraz pokončal tvojo predrago polje? Ali ti letos niso rodili vinogradi, tvoja radost in tvoj ponos? Petrač je srečno popravil svoje pridelke in vsega ima v izobilju, a vedno hujša žalost ga muči. Kako tudi ne? Hčer ima godno za možitev, bogato in brhko, pa se vendar ni ženina od nobene strani. In kadar je spet dobre volje, povabi kakšnega prijatelja v svojo zidarnico, mu kaže vinograde in svojo posest in gost mora poslušati Petračevo staro pesem: »Koliko bogastva imam. Poglej to mojo kraljevino, vendar ni je sreča obrnila hrbet. Z njo ne moreš nikoli računati, ne se na njo zanesti! Vse bi bilo, toda pravega ženina ni k hiši, kakor bi sam vrag držal svoje šape nad njo! Ne oglasi se nihče, pa se ne oglasi, da bi zasnubil! Pa pravijo za to ali ono, da ji tega ali drugega manjka. Pri naši Angeli pa je vse, čedna je na oči in zlato srce ima, pamet ima na pravem mestu, poštena je kakor domače platno, pa tudi dote in bale ne bom štedil, saj bo enkrat že tako vse njeno!« Včasih ga je pa pograbila trma in tedaj je bil natančen, kakor bi bil nosil vile v hrbtu, nad Angelo je postal nejevoljen, zbadal jo je in se repenčil za vsako figo nad njo, prav kakor bi bila ona kriva, da se ni oglasil ženin. Tedaj je rad povedal svoje mnenje in skušal Angeli dokazati, da se mora poročiti: »Vse nam bodo požrli tujci, tista daljna slatina, ki ni več niti trohico zrasla naša, naj je vsa ponemčena in nesetna ter ni vredna niti pedi te naše blagoslovljene rodovitne zemlje! Kadar mislim na vse to, mi je tako hudo, da bi najrajši vse skupaj prodal in jo kam pobrisal. Veš, to bi pa že z materjo lahko uredili, da bi prišel kak snubač! Če ženska hoče, lahko vse doseže!« Pa ga je žena zavrnila namesto hčerke: »Norec stari! Pred cerkvijo naj jo okličejo in ona naj se postavi poleg oklicatelja in čaka, da se ji bo kdo usmilil! Škoda, da si tak star pa še tako neumen podirač, ki nima ne glave ne repa!« In starec je moral molčati, kakor bi mu bil jezik primrznil na nebo. Le nekaj nerazumljivega je zamrmral in sklonjene glave odšel po svojih opravilih. ==5.== Pomlad je bila vesela in polna cvetja, ko se je Rezika poslavljala od življenja. Vsa lepa in tiha je ležala na postelji in čakala, da jo reši smrt. Oče je tihi okoli nje, stiskal pesti in dvigal svoj jermen, češ, da pojde in se bo še enkrat obesil, a da ga zdaj nihče ne bo rešil, ker se bo skril v tako samoto, kamor nikoli ne stopi človeška noga. Martin je sedel otožen poleg postelje na stolu in držal v svoji ogromni desnici drobno, skoraj prozorno roko svoje ljubljenke. Večkrat se je ozrl vanjo in se ljubeče nasmehnil. Zdaj mu ni mogla več skrivati in tajiti, kajti ko je dospel, jo je našel zaprto. Potrkal je in prišla je na prag Jeronova žena, vsa sključena in bleda ter opravljena za na pot. Vprašal jo je po njenem možu. Žena je žalostno skomignila z rameni. »Prepozno vprašate! Že štirinajst dni je tega, kar je umrl v mestni bolnišnici. Imel je raka v želodcu. Čudno, da niste zvedeli! Sicer pa nisem nikomur pravila.« Zadaj čas se je zelo spremenil, kar drug človek je postal. Zdaj leži pokopan med tujci, saj je bil tudi sam večni tujec sebi samemu in nam! Včasih je bil dober in blag, a potem je z enim zamahom vse uničil, kar je dobrega storil. V njem sta se prečudno borili dobra in slaba stran, zmagovala je enkrat ena, a drugič spet druga. Naposled je vendar prevladala njegova dobra vest. Meni je zapustil precejšnje premoženje, vendar nisem srečna. Ljubila sem ga z vsemi njegovimi napakami in dobrinami, čeprav sem se tedaj, ko me je zapustil, zelo jezila nad njim. Kaj hočemo? Tako je pač življenje! Ni ga več med nami, zato vas še posebno prosim, odpustita mu tudi vidva! Mnogo je trpel zavoljo tega!« In potem je povedala Martinu, da odhaja od tod za vedno, da je hišo prodala in se bo z otroci preselila bliže mesta. In kovač je spet sam stal sredi prirode, kakor pred temnim prepadom, v katerega je vse zadnje dni strmel, ko je povsod slutil smrt. Znova se je zganilo v njegovem srcu, mrkost in jeza sta plahneli in oblila so ga mehkejša čustva. Počasi je taval po strmini ves poglobljen v žalost ločitve in v tiho otožnost, ki je postala … njegove ure so bile štete. Ni se bala smrti. Čutila je, da je zdaj njena duša čista. Tudi vaščani so ji odpustili, večkrat se je kaka ženska oglasila pri njej in ji kaj prinesla. Angela in Milka sta tekmovali med seboj, katera bo bolj postregla svoji nekdanji sošolki. Bolezen je hitro napredovala. Komaj se je nasmehnila pomlad, je mladenka vedela, da se ji ura in korakov bliža smrt. Tako lahko se je čutila, tako brez vsake teže. »Prenesite mi posteljo k oknu, da bom videla naše vinske gorice, ki mlade in zelene sijejo v pomladanskem soncu.« Martin in oče sta jo prenesla. »To je slabo znamenje, ker se je pričela selitev!« je mrmral Snop in se žalostno oziral v hčer. In bolnica se je zazrla v sonce in zelenje, stisnila je kovaču roko in mu zašepetala: »Nekdaj sem upala, da prideva oba tje gori, da bova imela tudi midva svoj hramek in bova vesela in srečna med trtami. Pa je bila pot prestrma in zdrknila sem v prepad. Martin, ti si sam ostal na višini. Nisem te bila vredna in prav je, da grem! Ti pa zdaj ne smeš ostati sam! Obljubi mi moraš, da se boš oženil, laže mi bo!« »Ne morem, Rezika moja!« »Obljubi mi, le obljubi! Tako rad imaš otroke in tako si dober, zato ne smeš ostati sam! Pa tudi zapiješ se lahko. Kar bojim se zate. Obljubi mi, prosim te!« Poljubil jo je na čelo: »Rezika, obljubim ti, da se ne bom zapil, da bom skušal biti dober in pošten ter si poiskati nevesto!« Stisnila mu je roko: »Tako je prav ti dobri moj fant! Nikoli se ne boš kesal, če boš to storil in vem, da boš, saj si pravi mož!« In ko boš imel otroke in boš srečen, pridi včasih s svojimi najrajšimi tje k svetemu Jerneju na moj grob in jim povej, da v njem počiva mlada teta Rezika, ki ni bila pridna in se je morala zato zelo, zelo pokoriti v svojem bednem žalostnem življenju!« Martin je čutil, da mu navirajo solze na oči. Tegobnoma se je premagal in pričel bolnico tolažiti, da bo že vse dobro, da morda se okreva in naj nikar ne misli samo na smrt. »Zakaj tako govoriš, ti moj črni kovač? Sama vem, da je z menoj pri kraju. Čemu bi se varala? Zdravnik mi je priznal, da so mi ure štete. Vse sem uredila. Danes me še enkrat obišče naš stari gospod župnik.« Še in še sta govorila. Potem se je moral mladenec ogniti, ker se je oglasil v veži zvonček. Vstopil je častitljivi gorski župnik, pričel je bolnici tolažeče govoriti o božjem usmiljenju in ljubezni. Spovedal jo je, da je komaj sama vedela kaj, saj ji je šlo vse samo od sebe in srca. Kovač je med tem divjal po polju. Kakor je bil doslej še miren, tako se je zdaj strašna vihra oglasila v njegovi duši, ko je spoznal, da je njegova izvoljenka za življenje in zanj izgubljena. Rulil si je lase, stiskal pesti in rohnel. »In vsega je kriv oni tujec, pa se ni pobral od tod!« je divje zakričal. Sam ni vedel, kdaj mu je korak zašel proti samotnima Jeronovi hiši. V njej zdaj nedojemljivo mirna in zato tem silnejša. Ko je kasneje premišljeval, kaj bi bil storil z Jeronom, če bi ga bil dobil zdravega doma, si sam ni vedel odgovoriti, dobro pa je vedel, da bi ga ne bil udaril, pa če bi bil Jerom tudi sam zamahnil po njem. Mahoma se je spomnil, da je Rezika v zadnjih dihljajih, a on hodi tod okoli, si teši svojo žalost in išče njenega zapeljivca. In zabolelo ga je na dnu srca, da je glasno vzdihnil ter se kakor ptič pognal v dolino, hiteč nazaj proti Snopovi bajti. Ves čas je šepetal, naj mu dekle ne umre, preden je še enkrat ne vidi, ker bi ji tako rad še stisnil roko in ujel njen zadnji pojemajoči pogled, ki ga bo spremljal vedno v življenju. Potem se je spomnil, kako bi mu bilo hudo, če bi prišel prepozno. Ves zasopljen je že bil in komaj je še tekel, a pognal se je vendar dalje čez grape in nič ni gledal na pot samo, da bi prej dospel do Snopovih. Ko je prestopil prag, se je globoko oddahnil. Starega je našel klečečega na tleh in vsega objokanega. Župnik ga je ostel, da naj nikar ne igra pred umirajočo svoje komedije. Potuhnil se je in pričel tiho ihteti, saj je spoznal, da vse nič ne pomaga in da se bliža hčerki zadnja ura. Večerna zarja se je sprostila skozi okno in potrosila rdeče rože po belih rjuhah. Rezika je vsa žarela kakor med sumim tajinstvenim iskrečim se cvetjem, ki ga ji je priroda poklonila v slovo. V njenem obrazu je bilo toliko jasnine, da se je Martin, ki je vstopil, kar prestrašil, misleč, da je dekle že umrlo, saj je zginala raz obličje vsa bolest in se umaknila mladostnemu milemu izrazu. Že ga je Rezika pozdravila: »Martin! Zdaj se poslavljam. Dobro, da si se vrnil. Skrbelo me je že, da bom umrla brez tvoje navzočnosti. Še enkrat te prosim, odpusti mi, spominjaj se me in ne pozabi na ono, kar si mi obljubil.« Ni ji mogel odgovoriti, čutil je, da ga je nekaj v grlu dušilo, vedel je, da mu silijo na dan solze, toda premagal se je in ji ni hotel otežkočiti zadnjih trenutkov. Sklonil se je k njej in jo poljubil na znojno čelo, ne da bi kaj spregovoril. Umirajoča je nadaljevala: »Vse se vidi kakor kratke sanje, ki so bile večinoma lepe, preveč lepe in sončne, a potem strašne in hude. Vendarle mi je zdajle kakor bi se bila vrnila danes najina prva sreča, ko sva šla z roko v roki preko poljane pod zelenimi goricami, ki so se nama smehljale in se dvigale pred nama jasne in čiste kot bi naju blagoslavljale. Zdaj grem na nje, tja na druge gorice. Vem, enkrat se snideva na tistih sončnih, nebeških goricah, ki žare na božjih poljanah, kjer se iz svetlega božjega grozdja izceja sama sveta resnična kri! Martin! Ali jih vidiš! Sama bleščeva in žarenje! Tam … Tam! O, moj mili Jezus!« Dvignila se je nekoliko in spet zgrudila v blazine ter nekaj zašepetala. In Snopova Rezika je odšla k svoji ranjki materi. Martin sam ni vedel, kako je preživel tiste dni. Reziko so pokopali. Kovač je korakal za krsto poleg starega Snopa, ki je samo kimal z glavo, vzdihoval in klical hčerko po imenu. Obenem je kar poskakoval čez krtine in se jezil, da je slaba pot. Martin je vse samo gledal. Čutil je strašno praznino, dojeti ni mogel ničesar. Bilo mu je, da se nekaj v njem ruši … nekaj, kar je vedno mislil, da ni mogoče, da bo preminulo. Mnogo pogrebcev je šlo za krsto. Ko so Rezikino truplo položili v grob, se je Martin ozrl kvišku. Njegov pogled je objel vinske gorice obžarjene od sonca. Smehljale so se jasne in svetle in bilo mu je, da ga pozdravljajo, ga kličejo in vabijo ter tolažijo, naj ne obupa, naj ne tone v presilni žalosti. In gledal jih je ter se spomnil, kaj je obljubil Reziki. Vse se mu je ta hip videlo nemogoče, saj jo je preveč ljubil. ==6.== Bočkajev Jože si je postavljal zidanico. Na pogorišče je poklical zidarja, ki mu je moral, prav tam, kjer je stal nekdaj njegov skromni hram, postaviti prijazno lepo zidanico, kakršnih je bilo le malo na okoli. Ko je bila zidanica postavljena, je prišel Martin, da je naredil na okna težke mreže, kajti tudi na Dolenjskem so vampirji, ki radi zastonj sesajo kri žlahtne trte in kradejo vino. Martin in Jože sta o mraku sedela pred dogotovljeno zidanico, pokusila zadnjo novino, ki jo je Bočkajev kupil od sosedov in se ozirala v dolino. »Meni je, kakor bi bil prišel z daljne zaklete dežele, kajti mnogo denarja sem prinesel s seboj, vendar nisem bil niti srečen, ne zadovoljen,« je dejal Jože. Martin ni odvrnil ničesar. Oba sta se zagledala v sence, ki so se dvigale iz doline. Kovač je rezko povzel: »Zakaj ni Rezika živa, skupaj bi lahko živela!« Jože ga je potrepljal po rami: »Nikar se ne vdajaj žalosti! Ali vidiš naše gorice? Povsod v dolini je mrak, vse pod nami se staplja v temo. Midva pa sediva tukaj obžarjena od zlate večerne zarje, ki naju ogrinja v svoj rubinasti plašč. Kakor dva vladarja sva v teh pravljičnih goricah, ki so najine in najine ostanejo! Tako sem sam, tako strašno sam!« je zastokalo iz Martina. »Ni ti treba biti! Množica se deklet! Oženi se in srečen boš! Veruj mi!« In kovač se je spet spomnil na svojo obljubo, ki jo je dal Reziki. Zmajal je z glavo. Njegova ljubezen je bila presilna, njegova duša preveč potrta vsled izgube ljubljenke, saj je bil prepričan, da te izgube ne bo nikoli prebolel. Jože pa je mirno in samozavestno korakal poleg njega. Ko sta počasi odhajala v dolino, mu je Martin potožil, da ga skrbi stari Snop, kajti bajto, ki je bila že zadolžena, je prodal, zdaj pa samo pije in čaka, da bo umrl ter vedno govori, da mu ni več živeti. Kaj naj bo s starcem, ko bo moral iz hiše in bo vse zapravil? »Bomo že kako uredili in ukrenili, da bo Snop preskrbljen. Na svojo žalost bo kmalu pozabil, saj veš, kaj je pijanček,« ga je tolažil Jože, preden sta se razšla. Tisto leto je zadruga tako napredovala, da je sklenila zidati v vasi ubožnico za onemogle siromašne vaščane. Ko je bilo poslopje dozidano, je bil prvi grešnik Snop, kateremu je župan pošteno nabil ušesa, ga sprejel in mu zapretil, da ga bo takoj, ko bo kaj zagrešil, postavil pod kap. Ker Snop ni imel več denarja, ni mogel zapravljati; zato so z njim prav lahko shajali. Sicer je pa postal iz pijanca nekak gospodar in če se je kak revež kaj upiral, ga je Snop takoj nahrulil: »Prvi sem jaz, kajti prvi sem prišel in prva je moja beseda! Če kdo ne verjame, naj vpraša župnika ali Petrača, župana ali Bočkaja!« Hrano je starec dobival pri Jeronovih, a plačeval jo je Martin in sicer skrivaj, ker ni maral, da bi mu Snop pel slavospeve. Da je pristopil k zadrugi tudi Jože, ki je tudi gmotno pomagal pri zidanju ubožnice, tega ni skoro nihče vedel. In prav Jože je vedno Martinovega posredovanja pomagal, da je bil prvi sprejet stari Snop. Bočkajev je spočetka nameraval hišo popraviti in prezidati, pa se je kmalu premislil, saj je spoznal, da stori najbolje, če s poroko ne odlaša, kajti ko je prišel k Jeranovim, sta ga oče in hči prijazno sprejela in vedel je, da je vse dobro. In tako je kmalu vse uredil za svatovanje. Tistih nekaj tisočakov, ki jih je stari Jeran še dolgoval Petraču, je plačal kar Jože, da je Milkin oče predlagal, naj se posestvo prepiše na mladega Bočkaja. Kovač se ni mogel pomiriti. Če bi bila Rezika živela in bi si bil z njo ustanovil domače ognjišče, bi vedno veselo delal in se trudil. Zdaj, ko je ostal sam, je sicer delal, a vendar ga je večkrat sredi največjega dela obšla taka otožnost, da je vse skupaj pustil in šel. Bežal je po polju, gozdu in vinogradih ter se šele počasi spet pomiril. Največkrat se je zanesel na pokopališče, kjer je postavil svoji ljubljenki skromen spomenik. In ko je stal pred gomilo, mu je bilo, da se rajnika z njim šepetaje pogovarja in ga miri. Jože je bil vedno njegov prijatelj. Hudo mu je bilo, ko je spoznal, da ne bo mladenec naposled res kar zgubil, če ne dobi primerne življenjske družice. Pa se je Bočkajev enkrat v pogovoru s starim Petračem kar na lepem spomnil in ga povprašal: »Petračev oče! Kaj pa, če bi se navadila Angela in Martin drug drugega? Dober in priden človek je, pa fant, da malo takih!« Petrač ga je začudeno pogledal, nekaj zamrmral a potem odvrnil: »Vidiš ga, na kaj me spomniš! To bi morda res ne bilo napačno! Sicer Martin ni gruntar, čeprav sem vedno sanjal o zeničku, ki pride k nam za zeta, toda res je tak fant, da mu ni slabega reči! Ta bi čuval naš grunt, kakor velikan v pravljici zakleto kraljičino! Ampak, njo je treba vprašati, saj veš, če ona noče, je vse zaman, silil je pa nikoli ne bom!« Pri Jeranovih so svatovali. Jože je povabil mnogo svatov, saj ni bila samo navadna svatba, temveč tudi hišni praznik, praznik, ki je pomenil, da je Jeranov dom rešen, praznik zmage domačega človeka nad tujcem, ki mu je hotel samovoljno vzeti najdražje, njegovo domačijo, praznik zmage nad nesrečo, ki se je nagrmadila nad Jeranovo hišo, a so jo premagali in se je otresli. Stari Petrač je bil pač med vsemi svati najbolj pomemben. Bil je že starešina. Široko je sedel za mizo in delil dobrote kakor dekletu iz skrinje in druge dobrote, ki so jih pridno nosile na mizo. Petrač je vedno nazdravljal ženinu in nevesti ter vzpodbujal ženo in hčer naj bosta veseli. Zraven Angele so posadili kovača Martina. Pa je čvekral Jože med pogovorom, ko so ugibali, kdo se bo zdaj prvi oženil. »A naš Martin je na vrsti! Ali naj ostane tak junak brez potomcev? To bi bilo preveč žalostno.« »Kje pa imaš nevesto zanj?« je nekdo vprašal. »Ali naj jo gre po svetu iskat? Saj vendar poleg njega sedi, zala je in mlada, pa denarja bo imela nič koliko.« Angela je zardela in se ozrla v kovača. Njegov pogled pa je bil plašen in otožen. Naenkrat se je med svati pojavil stari vaški pismonoša Janez Zajec, ki še nad pol stoletja prenaša pisma po Dolenjskem. »Pridi Janez in vrni ga kozarček!« ga je povabil Petrač. Jože je odprl pismo in se zagledal v pisavo. Komaj je pismo razčrkoval, saj mu je pisala Marija, ki je le slabo obvladala slovenščino. Sporočila mu je, da je umrla stara grofica Šenijeva in ji na smrtni postelji izročila zanj deset tisočakov, ker se ga je vedno spominjala, saj je bil tako pogumen in pošten fant. Dalje mu je pisala, da je sama nevesta in se bo kmalu poročila. In Jože je trenutno zagledal pred svojimi duševnimi očmi obraz stare čudaške grofice, ki mu je bila res naklonjena. Želel ji je večni mir in pokoj. »A kjer vrag popleka, raste debela repa!« ga je pozdravil Petrač, ko je videl, da ima Jože spet bankovce v roki. Ženin je vstal, da bi govoril. »Kamelo peljejo!« je nekdo zakričal. Tedaj so se odprla vrata in vstopila je »kamela«. »Kamelac sta dva moža, eden koraka spredaj, a drugi gre v pasu sklonjen za njim in se drži za boke. Sprednji ima na palici velik lonec. Vse je pokrito z debelo ponjavo. Pisker je še posebej povezan, da bolj sliči kamelini glavi.« Kamelo je poznal stari Snop. Moško je korakal poleg nje in se veselil, saj je zdaj malo kdaj prišel do pijace. Sredi sobe se je »kamela« ustavila. »Meni kozo, tebi figo!« se je zadrl starešina, ki je takoj vstal in šel kupovat kamelino kožo, kajti le za kožo barantajo na svatbah. »Koliko pa da?« ga je vprašal Snop ves ponosen, da je lahko enkrat on prodajal bogatemu Petraču. »Naj bo deset litrov!« odvrne starec. Mladeniča, ki sta bila pod ponjavo, sta bila že zadovoljna, saj sta od same žeje kar zijala. Sprednji se je od veselja zibal in pomajal »kamelino glavo«, da ji je lonec kar zžvenketal. »Kamela je lačna!« se je nekdo oglasil. »Naj bo lačna ali ne, najmanj 15 litrov ga boste dali, pa je kupčija sklenjena,« se oglasi Snop. »Preveč je, ne dam toliko!« ugovarja Petrač. »Preveč za take svate? Pa če bi zahteval še enkrat toliko, bi bilo premalo. Toda žival se mi smili, kamela je trudna in počitka potrebna, zato sem vam kožo tako poceni ponudil,« in ugovarjal Snop. Pa se je oglasil ženin: »Starešina, le kar kupite jo! Kamela kaj je res nekaj vredna! Dal si bom iz nje napraviti čevlje, ki jih vse življenje ne bom strgal.« »Če ženin daje, je pa druga reč!« odvrne Petrač in udari s plosko roko v ponujeno Snopovo desnico. Stari Jeran, ki sedi v bližini, pa lopne s palico po piskru in zavpije: »Na, kamela, kar pojej! Nam lačna, vam pa sita!« Lonec se razbije in »kamela« se zvrne na tla. Toda živali ima pod seboj spečena dva, ki skozi vrata in ko jih hočejo svatje ujeti, koži pričneta teči za vrv jermena, ki so ušli, in ki hočejo biti tudi deležni raznega vinca. Nekaj časa se napenjajo in vlečejo vsak na svojo stran, naposled fantje popuste, da jih vlečejo z vrvjo vred v hišo, saj se na mizi smejejo stefani in povsod v hiši je veselje in radovanje. Kamela je prodana, fantje zlezejo izpod ponjave, pridružijo se ostali in vsi se razosejo in zapojo. Večer je. Stari Petrač je stopil na prag. Kakor ognjeno žareče morje se lije z neba slepeče rdeča svetloba, obliva gorice in jih obžarja, da skrivnostno plane. Starec se ves zamakne vanje, obraz mu zasije v bleščavi, ko tiho sklene roke in jih dvigne kakor k molitvi. ==Dodatek.== Sam sedim v svoji sobi in pregledujem svojo povest. Tedaj nekdo močno potrka in vstopi pismonoša in mi izroči z okorno roko pisano pismo. Odprem ga in čitam: bn1gfandducrx459qsysxzhgslbeslp 223875 223874 2026-04-21T18:30:27Z Spela.spr 10555 /* I. */ 223875 wikitext text/x-wiki =Prvi del.= ==1.== Stari Petrač stoji na griču pred svojo hišo. Njegova kodrasta okrogla glava nemirno kima, poševne, podolgovate sive oči jezno pobliskavajo, ko se s krepko levico trka po širokih izbočenih prsih, da kar bobne, med tem ko dviga desnico in kaže svojemu novemu snubcu Jeromu svoj svet ter govori: »Poglejte! Vse to je moje! Ali nisem res pravi kralj na svoji zemlji? Kamor vam sežejo oči, vidite moj svet! Ponosen sem nanj kakor na najdragocenejši zaklad! Pa kako lepa je ta moja zemlja in rodovitna! Sama mastna prst, kakor maslena pogača! Le zarezati je treba vanjo s plugom, vreči pest semena in že zakipí v njej življenje! Pa tam višje! Ali vidite moje vinograde v lepem stanu in v Bačjem. Poglejte njih zlati obrok! Moj prstan je to, moj najlepši prstan, ki sije v soncu in smaragdno žari, da slepi oči! Kako ponosno je moje trtje, kako se vzpenja trta za trto, kako se oklepa kolja in ga skriva pod svojimi širokimi listi! Da, to so moji dragi vinogradi! Lepših ne dobite na vsem Dolenjskem! In vino, ki ga tod pridelam? To ni kisli cviček, ki skeli za ušesi, same žlahtne trte imam! Jagode debele kakor male jabolka izcejajo sok sladek kakor sladkor! Vendarle nisem srečen, ne zadovoljen! Hči Angela me ne posluša! Gluha je za vse moje besede in nič slišati noče o vas! Zaman sem jo trdil, da ste vi ženín kakor ustvarjen za njo, da si boljšega izvoljenca sploh ne more želeti! Pretil sem ji in jo svaril, pa je bilo vse bob v steno. Nič odgovorila mi ni in se je naredila kar gluho in mutasto. To me je tako razjezilo, da sem dvignil roko in jo hotel pritisniti za ušesa, pa se je zavzela za njo mati, ki je prav taka trmasta Gorénjka kakor hči!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Da, da, samo vi ste prinesli srečo! Bogati ste in ugledni, pa je hči slepa! Da slepa je ta moja hči, tako vam povem! Pametna je pač še premalo in ne zna gledati kakor jaz, ne razume kakor mi starejši! Mladina vidi samo za ped pred seboj, a dlje niti zreti ne zna, ker se boji skrbi in se izogiblje vsake tegobe, čeprav se jim nihče ne bo izognil! Petdesetletni Jerom, rdečega zalitega obraza in ves možoljast ter zavaljene majhne postave, se ziblje na svojih debelih nogah, kima in mrmra Petracu ter se prisiljeno hripavo smeje: »Potolažite se vendar, Petračev oče! Nič zato! Najino prijateljstvo ostane in nihče ga ne razdere! To je glavno ali ne? Dekleta kar pustimo! Zakaj bi jo pa silili, če sama ne mara? Valjivost je nekaj zoprznega in odvratnega! Bom pa že kje drugje potrkal. Nevesto si bom pa že dobil, ni vrag! Denar imam, za men staro šaro tudi še nisem! In nasel bom že kakšno tako, ki bo všeč mojemu srcu in očem! Obupati pa ne smemo!« Njegov enozvočen, skoraj pojoč glas je potihnil in otožen, čeprav ni snubkarju prav nič za deklico, pač pa za Petračevo premoženje. »Torej za krompir velja kakor sva se domenila?« vpraša Petrač in se zaskrbljeno ozre v svojega sobesednika, ki se ziblje po svojih širokih gostih laseh in se ozira v dolino. »I, kajpak da velja! Jerom ne sme besede in je ne bo snedel, toliko me menda že poznate, dragi prijatelj, kajne!« Petrač ga prijazno pogleda in mu smehljaje se kimne, ko stopata počasi proti njegovi domačiji, stoječi vrh griča. Prijazna, zelenkasto prepletkana hiša je to, visoka, enonadstropna se ozira v dolino na nizke s slamo krita bajte, ki polegajo po rebrih na nasprotni strani ceste, katera loči grič od ravnine pod njim. Že od daleč ju z okna pozdravljata nagelj in rožmarin ter vrtni popeljni, ki raste v ozki gredici pod zadnjim desnim oknom, kjer je kamrica Petračeve Angele, dvajsetletne prijazne deklice temnih oči in las ter vitke kakor so breze, ki na nasprotni strani grička vetrajo v hrib. Možakarja se živahno pomenkujeta, ko se približata domu, kjer ju pred pragom pozdravi ovca Rebekа, ljubljenka domačih, ki z zvoncem za vratom hodi po travniku in po dvori, se igra s psom Volkom, ali ždi v hlevu in bleje. Ko vstopita, se ozre Jerom takoj okoli, da bi zagledal domačo hčerko. Toda nikjer je ni videti. Prijazno pozdravi gospodinjo, stoječo v kuhinji, ki se vsa rdeča v obraz, krepka in ponosna suče okoli in vlaga v peč velike hlebe kruha, ki ga je pravkar pripravila. Petračeva mati je prikupna žena, ki ji manjka že čez petdeset, dočim je njen mož že prekoračil petinšestdeseto leto. V njenem ponašanju je nekaj močnega, samozavestnega. In to je lastnost Petrač ljubi, čeprav rad svoji ženi očita, da je svojeglava in ponosna. Gospodinja vzame zadnji hlebec, si obriše roke, zameče predpasnik in hiti pripravljat mizo za gosta. Zunaj se počasi večeri. Zarja se razkošno zaroča sprošča čez polje in les. Daljni vinogradi žare. Visoke gorice leketajo kakor nežno bleščeče smaragdne, segajoče visoko pod božje nebo. Bele cerkvice po gričih drhte v rdečem blesku, strehe se spajajo z okrviteno zarjo v slepeče iskrinje, konice zvonikov migljajo kakor drobne zvezde in se zabadnjo v nebo, hoče se vzpeti v prosojnih rahlih valovih, iz zvonikov se oglasi večerni pozdrav Mariji. Zvonjenje odmeva čez plan in dol, se odbija med drevjem in valovi dalje. Vsa priroda se zaneženo drami iz trenutne tišine. Bilje in cvetje podrhteva v večernem vetru, ki lahko poljublja trepetajoče liste in se sprošča preko planjave. Zidanice in hrami se sramežljivo skrivajo med trtjem tonečim v zelenju, ki se staplja s poslednjim odsevom dneva in zameglja pogled, kjer se v mavričnih odtenkih spaja dan z nočjo, nebesa z zemljo. Petrač trdo sede za mizo. Pri njem je vse krepko, moško, žilavo. Le njegova beseda je šibka. Kadar se starec ujezi ali razneži, govori jokavo in zadihano, le mehko in nežno ne more besedičiti. In Petrač sedi tam in se rokuje s tujcem ter mu napiva: »Blagor ste prinesli v našo vas in ne bom vas pozabil! Naše beraško selo ste dvignili in ga rešili propasti! Vi ste prvi, ki je prišel k nam in nas seznanil z zunanjim svetom. Prvi ste prišli nakupovat naše pridelke in jih pobrati do tal. Res pravi trgovec ste, ki se ne boji, temveč pogumno kupuje in je pripravljen tudi kaj žrtvovati. Težko ste prevozili naše kraje in se niste bali stroškov, čeprav je železnica zelo oddaljena. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo.« Jerom se smeje, da se mu trese šiljasti obrazek. Drobne zelene oči mu kar trepečejo solze, ki si jih briše z belim robcem, kakor bi se bil jokal samega ginjenja. Mož je tiček, da malo takih. Ko je prišel v vas, je takoj vedel, kje je treba pograbiti konja za grivo, da bo zletel v dirnec. Kmetje so bili veseli in zadovoljni, da je prišel. Zaupali so mu, saj je govoril kakor bi iz bukev bral. Da, prav takega človeka so si želeli, spretnega, dobrega kupca in pa prijaznega, da bi se dalo z njim kaj pomeniti. Pred Jeromom je že pokusil svojo srečo neki domačin, ki ni bil pošten. Pa ga niso bili prav nič veseli in niso mu zaupali, čeprav jim je zatrjeval, da ne morejo kaj izgubiti, če mu zaupajo blago samo za kratek čas, da ga nakupovalci plačajo. Kar zavrnili so ga, češ, da je siromak, ki nima kje kaj vzeti in mu zato ne morejo nič zaupati. Tudi Jerom ni imel premoženja. Le s svojo zgovornostjo je ugnal vse deseti. In ni se varal. Čeprav je prišel revnejši kakor zadnji bajtar, ni kmetom tega pokazal, niti jim priznal, temveč se je hvalil s svojim bogastvom, se šopiril pred njimi in z zadnjim denarjem plačal nekaj litrov vina, ko je podpiral z vaščani prve kupne pogodbe. Seveda je kmalu dobil denar za prodano blago in plačal kmete ter opravil svoj dobiček, ki se mu je hitro množil. In ko se je prišel v vas ženiti, si je marsikdo želel, da bi vprašal za njegovo hčerko, čeprav je bil že nad petdeset in nič kaj prikupnega zunanjosti. Toda v vasi je bila etika zelo okaljana. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo. Starejši fantje Jeroma niso mogli, zlasti tisti ne, ki so kdaj že kaj pogledali v svet. Takoj se jim je vse njegovo dobrikanje videlo preveč hlapavo. S svojim obnašanjem jim je vzbujal nezaupanje, dočim je starece laže preslepil, ker niso imeli nobenega pojma o duhu časa. In marsikdo je kmalu spoznal, da Jerom vašane samo izkorišča, da je znal zgrabiti pravo priliko in jih zapeljati, da so podpisali pogodbe, ki so bile kar sramotne, saj jim je strožil kožo na živem telesu. Jerom je vedno poudarjal, da je železnica zelo oddaljena, da stane prevoz in se nabirajo drugi stroški, toda uvideven človek je iz tega lahko sklepal, da se hoče nekako oprati pred vaščani in menda tudi pred svojo vestjo. Sicer se pa ni mnogo brigal za besedičenja, ki so krožila po selu. Ko je zabogatel, mu je bilo malo mar, če ga je kdo ljubil ali ne. Vaščani so pač imeli do njega spoštovanje. Kupčeval je že nadalje. Vsak mu je rad dal blago, čeprav pod ceno, saj je zato vse takoj plačal in to je največ veljalo. Jerom poje suho klobaso in izpije dva kozarca vina. Nič mu kaj ne diši, vajen je pač ostati zmerom sam, a tu ga je ostavila Angela, ta kmečka punčara ter zavrnila njegovo roko! Kmalu vstane in se odpravlja. Petrač ga pospremi. Počasi stopata po grebenu in zavijeta proti dolini. Pri starem križu se ustavita. Visoka senca sije na vse strani in jo objema. Mehka mesečina se razliva na okoli. Zvezde prijazno migljajo. Povsod je razlita tiha otožnost, ki drami v duši čustvo osamelosti, v kateri se poraja nežna sanjavost in slikanja potalnega globljega življenja. Obraz Križanega drhti v svetlavi kakor živ, sijoča bledica ga ovija v bolestno zamišljenost in globoko vdanost prelivajočo se v notranje čustvo trpečega. Moža se živahno pomenkujeta. Petrač stoji razkoračen, dvigne včasih svojo težko roko in zamahne z njo v praznino, kakor bi bil hotel prestati nekaj nevidnega pred seboj, nekaj, česar ni videl temveč slutil in česar se je želel znebiti. Skrbelo ga je pač, če bo Jerom še ostal njegov odjemalec, a kmalu je spoznal, da si bosta tudi nadalje prijatelja. Jerom se počasi poslavlja, stisne še enkrat Petračevo roko in se previdno jame spuščati po položni vzpetini v dolino: »Pa lahko noč! Kmalo se spet vidivale.« »Lahko noč, gospod Jerom, nikar kaj ne zamerite! Saj veste, kaj so babe, ki se nikoli prav ne znajdejo! Jaz za svojo osebo sem in ostanem vedno le za vas in z vami!« Odhajajoč se hripavo zasmeje, zamahne z roko in vtone v dolino. Petrač postane še nekaj časa, se ozre, stopi proti križu, sname klobuk in zamrmra kratko molitev. Vedno kadar hodi tod, pozdravi Križanega, kateremu je postavil že njegov ded ta križ, ker ga je prav na tem mestu zadela strela in omamila, ko je s konji in vozom od druge strani prišel iz mlina. Nič se mu ni zgodilo, konj se je le preplašil in se z vozom vrnil sam domov. In to znamenje je postalo nekakšna hišna svetinja, nad družine. Vsi so skrbeli zanj, pazili, da je pri križu o praznikih gorela lučka in ga večkrat okitili s cvetjem. Mesec se je trenutno skril za oblake. Petrač in križ sta utonila v temi. Za daljnimi gorami je zagrmelo, da se je starec ozrl in se pokrižal: »Treska in hudega vremena, nas varuj o Gospod!« Pomislil je na vinograde, na polja. To! je že večkrat kar čez noč priharumela toča ali se razdivjala vihra. Te nizke gorice niso bile zavarovane od snežnikov kakor gorenjska polja. Same so se dvigale v nebo in prosile Boga naj jih ščiti naj se usmili vinogradnikov, ki jih obdelujejo s trudom in znojem. Petrač je postal v temi, z napol odprtimi očmi je hotel prodreti naravnost in videti nekam daleč. Pa je strmel v prazno temo. »Kako beden je človek in kako slaboten!« je šepnil ozirajoč se v nebo, kjer se je luna počasi trgala iz oblačne sence in spet zasijala. Da, da, je nadaljeval svoje misli. Tudi on je že večkrat zašel in se ni znal. Včasih je še pozno spoznal, da se je motil in vrnil se je osramočen. Bil je preveč zaupljiv in pošten, a ko se je zavedel in spoznal, da se je zaupal človeku, ki ga izkorišča ali se iz njega norčuje, ga je takoj minilo vsako prijateljsko čustvo in marsikdo, ki je bil njegov najboljši prijatelj, je postal čez noč njegov sovražnik. Ta njegova dobra in vendar tudi škodljiva čed je pač razodevala poštenega in pravičnega ter do skrajnosti odkritega Dolenjca. Petrač zakoraka počasi domov. Nič se mu ne mudi. Tu in tam se še ustavi, kakor bi si želel ogledati svoje plodne njive in se poveseliti nad svojim žitom, ki ga je bil vedno vesel ter je gledal gladki klas, kakor bi božal zlatolase glavice. Pred hišo je postal. Skozi okno je videl sij petrolejke. Tiho je pristopil in se zagledal v sobo. Rad je tako večkrat gledal v svojo hišo in užival veselo zadovoljstvo, ker je bil ta dom njegov, saj je bil tako ponosen na vse kar je imel in kar nekam otroška je bila njegova ljubezen do doma, to pa le, ker je bila tako resnična in odkrito srčna. Opazil je v sobi Angelo. Zdaj, ko je vedel, da ga ne vidi, jo je ogledoval. Da, rad je imel to svojo edinko in bal se je za njo. Prav zato jo je hotel bogato omožiti, da bi bila še premožnejša, čeprav je bil najbogatejši gruntar v vasi. »Denarja in zemlje ni nikoli preveč«, pač pa vedno premalo je večkrat poudarjal. Pa mu je zdaj hči oporekala, ta trma mu je stopila na prste in se noče vdati. Jezil se je in se še jezi, da v hipni razburjenosti jo je skoraj udaril. Če si mirno premisli, mu vendar skoro ugaja, da ni Angela mevžasta, da ima nekaj samostojnega in svojstvenega in da pokaže lastno voljo, čeprav ga sicer vedno rada sluši in vse stori, kar ji ukaže. Toda ljubezen je pač nekaj drugega! V ljubezni se ne more ukazovati, če srce ne more ljubiti, mu ne moreš zapovedati, naj ljubi! In spomnil se je, da je bil sam prav tak. Le to svojo Gorenjko je hotel za ženo, to svojo Mičo, ki jo je našel v mestu, kjer je bil na orožnih vajah. Bila je samo siromašna dekla, a ponosna in z vojakom niti govoriti ni hotela, dokler ni zvedela, kdo je in da namerava resno. Ej, kako sta mu branila starša, pa ni nič pomagalo. Ljubezen je ukazovala, srce je hotelo. In ljubezen je zmagala. Starša sta se uklonila njegovi trmi, a ko je prišla nevesta v hišo, sta bila oba kar zadovoljna z njo, saj je delala in skrbela kakor nobena. Pri tem je pazila na starčka, da sta imela oba vsega dovolj in sreča jima je bila, da sta se razvadila v svojih sivih dneh. »Pa dolžan liker, da je trmasta kakor mati. Kakšen pa sem bil sam, prav nič boljši!« si opomore, ko stopi počasi čez prag. Hči ga ozre in mu žalostno očita: »Oče! Zakaj ste vendar tako govorili temu človeku? Saj suni dobro veste, da ga ljudje vedno bolj poznajo. Tisti, ki so ga častili, ga danes že kolnejo, saj so mu vsi nasedli posebno pri lesu, ker so mu ga dali kar po slepi veri in mu podpisali pogodbe kakor bi zapisali vragu dušo. Da, presleparil jih je!« Petraču vzkipi, ker ni vajen ugovora ne oporekanja: »Molči in ne vtikaj se v stvari, ki jih sploh ne razumeš! Povej mi raje, kam si se umaknila in zakaj si to storila? Zakaj te ni bilo, ko je bil Jerom tukaj? Ti mi res delaš največje skrbi, pa si moj edini otrok!« »Prav je imela, da se je skrila, tudi jaz bi se!« se je trdo oglasila žena iz polpriprte kamre. »Tako, tako! Ti mi jo še ščuvaš? Ali sta se obe zakleli proti meni?« je zarohnel starec. »Nikoli ne bom jaz njegova žena!« dekle počasi in krepko. »Vi se motite, ker menite, da nas bo ta človek dvignil še više! Kvečjemu nas bo propadel, samo če nas bo mogel! Le verujte mi! Kdor je res naš, nas pač razume in mi njega, ne le v besedi temveč tudi globlje, v srcu, v mislih! Mi se ne bomo varali med seboj, kajti poštenje nosimo že v krvi in kosteh! A ta tujec, ta pritepenec? Čudno, da ste tako hitro pozabili na Štacunjarja, ki je drl naše ljudi na žive in mrtve in ga je gosposka nazadnje sama pregnala zavoljo navijanja cen, saj je sleparil še kar na debelo!« Naš človek je dober, a prelahkoveren je, čeprav ni neumen! In to je škoda! To je tista njegova slaba stran, da verjame tujcu in mu zaupa, še tudi ga le-ta prevara desetkrat kakor domač človek samo enkrat! To je pač naša bolečina! Bog ve odkod smo jo podedovali, toda v sebi jo nosimo in ne bomo se je še tako hitro otresli!« Starec jo presliši in dvigne svoj glas: »Naša hiša bi bila močnejša in trdnejša kakor vsaka graščina! Da, to bi bilo bogatije in blagostanje! Grunt bi bil trden in krepak kakor bi bil zrasel iz žive skale. Kako lahko bi mi bilo enkrat zatisniti oči in zaspati v božjo večnost v tej svoji ljubljeni domači zemlji!« »Ti si pa preveč trmasta in ne razumeš svojega očeta! Ti ne veš, kaj je očetu zavest, da je njegov otrok preskrbljen!« »Ali samo brez Jeroma siromaki? Pa če bi tudi bili, sem rajši sama, le da mi ni treba živeti v njegovi bližini in gledati njegove sladke, hinavske obraze, ki ga ne morem trpeti!« Oče jo spet zavrne in ji zažuga, da jo bo zapodil, a njegove besede niso več tako trde. Angela se zboji, da bi ne zbesnel, saj ga ne mara dražiti in jeziti, zato molči. Petrač se še nekaj časa pešti in preti, ker pa ženski molčita, tiho zapre za seboj vrata in izgine v sosednjo spalnico. Mati in hči se usedeta k mizi in se še dolgo pomenkujéta med tem ko stari Petrač že zaspi. Angela se pač noče odreči svojim sladkim upom, saj ljubi skrivaj Bočkajevega Joža, krepnega in siromašnega fanta. Ljubi ga in upa, da tudi on njo. Zdaj čaka, da se ji razodene in jo zasnubi. Materi je že povedala, kako rada ga ima in mati ji ne nasprotuje. Mati prva razume otroško srce in prav ga razume. Petračeva Angela se vendar moti, ker upa na ljubezen bajtarja Joža. Res je z njo prijazen, toda saj je tudi z drugimi. Na ljubezen pa ne misli, kajti dal je svoje srce Jeranovi Miški, ki mu je že zdavnaj na skrivaj pripela na prsi rdeči nagelj in vršiček rožmarina ter mu v solzah, sramežljivo priznala, da ga ima res rada bolj kot vse na svetu. ==2.== Vinske gorice vabijo. Težki grozdi se povešajo in silijo k tlom, listje je pričelo rumeneti in spreminjati sije, debele jagode blešče v soncu, pokajo in izcejajo sladko tekočino. Petračevi se peljejo v Lepi dol v trgatev. Poln voz jih je. Spredaj sedi v koleslju sam gospodar. S seboj je povabil Jeroma, ki ponosno sedi poleg njega in se pomilovalno ozira na obirace. Poleg sebe imata veliko pleteno košaro v kateri čepi tri pečene kure, se šopiri debela šunka in se grmadijo pečeni štruklji. Za kolesljem se pelje dvoprežni lojtrski voz z obiravci. Med njimi sedi Angela vsa praznična in zarudela, a poleg sede ima širok jerbas poln dobre jedače in kruha. Vsi so veseli. Glasna pesem se razlega po dolini, odmeva v goricah in dramí pridne obiralce, ki so že prej prihiteli na delo, in se zdaj z veselim vriskanjem odzivajo iz vinogradov, kjer prenašajo težke brente polne grozdja kakor lahke igrače. Radostno pričakovanje je v dušah vseh teh ljudi, ki so jim ti dnevi srečna potreba, ki si življenja brez svojih goric niti misliti ne morejo. Na vozu sta med obiralci tudi Bočkajev Jože in njegova Milka, ki sedi med njim in domačo hčerko, katera ga ves čas ogovarja in povprašuje, se mu smeje in je vsa srečna, da sta skupaj. Že so dospeli po kolovozni poti v vinograd, ki jih sprejme ves prijazen in smehljajoč se poln grozdja. Obiralci se hitro razgube po vinogradu, začne se žvižganje in petje, lahni vrisk, smejanje in šumenje listja. Obirači pridno odirajo grozdje, ki ga brentači nosijo v kadi. Angela je ves čas blizu Bočkajevemu. Srce jo zaboli, ko spozna, da se je motila v svoji ljubezni, saj Jože ne mara za njo. Kmalu je opazila, da je mladenič ves čas v bližini Jeranove Milke in se le z njo prijazno pogovarja ter ima vedno take besede za njo, čeprav kaže tako biti, a za drugo dekle se niti ne zmeni, kakor bi jih sploh ne bilo. Kako tesno je mladeniški. Vse njene nade ugasnejo. Kako jo je prej trgalo veselje, s kakšnim veseljem se je peljala semkaj, saj je vedela, da bo v njegovi bližini. Grozdi, ki jih je tako ljubeče opazovala, so se ji zdaj zazdeli takšni kakor veliki venci strnjenih solza. Najrajši bi šla od tod, od teh veselih in srečnih ljudi in se skrila v kak grmič, kjer bi je nihče ne videl in bi se glasno zjokala. Začuje se pokanje topičev. Petrač je hotel preživeti slovesno praznovati ta dan. Naročil je domačemu hlapcu, da je pripeljal seboj možnarje. Odjeknil je pok. Iz sosednjega griča se je oglasil drugi. Obiralci hite bolj in bolj, mudi se jim. Sonce pripeka vedno silneje, toda vročina jim ne vliva lenobe temveč neko vročično razpoloženje, da se bolj hite in se čutijo posebno zdrave v tem morju bliščave in zelenja, kjer kar plavajo zamaknjeni v delo. »Jojžima!« Petrač se oglaša s svojim jokavim glasom. Da bi ga vsi slišali, pozvoni z velikim kravjim zvoncem, široko razkoračen pred zidanico. Jerom se mu smeje, ko se vrne v zidanico in veselo kima, se usede in vzdihne kakor bi se vrnil z dolge poti. Spet natoči sebi in svojemu gostu predlanjsko vino, ga hvali, mrmra z jezikom, obira kurje bedro in samo prigovarja tovarišu, naj pije po mili volji. Oba sta žejne volje, z vinom jima prihaja v srce sproščenje. Vse skrbi izginjajo. Petrač je vesel, ker mu Jerom ni zameril zavoljo Angele in mu je še celo namignil, da bi sklenila novo kupčijo. Starec pa ni bil nemiren in ni hotel ta dan nič slikati o tem, čutil je, da se danes veselijo, a drugi dan se lahko pomenita, kajti spomnil se je, kako ga je svarila hči in vendar bi hotel sklepati kupčijo kakor nekateri drugi. Le še potem kosali in kleti Jeroma in svojo lahkomiselnost. Jerom je vesel, ker jo med obiravkami zagleda Milko, ki mu vse bolj ugaja kakor Petračeva hči in si je že večkrat želel, da bi postala njegova izvoljenka ter se je kesal, da je ni spoznal preden je pričel laziti za Angelo. Obiralci se zbirajo k južini. Krepki fantje prihajajo zavihanih rokavov in znojni, a njihov glasni smeh razodeva radostno razpoloženje. Dekleta so trudna in zarudela, oči jim sijejo, delo jih je razviharilo v prijetno ugodje in jim vlilo v srce dobro voljo. Nedolžno je to veselje, ki oprosti človeka tegobe, saj je v delu toliko tajinstvene razigranosti in duh se raztrese bolj kakor na vsakem rajanju. Ko Petrač odide med delavce, gre njegov gost in se vleče vrhu griča pod nizko hruško, kjer prične premišljevati in sanjariti. Res pri Angeli je propadel, toda kaj zato! Pri tej se je vendar ženil samo zavoljo denarja, a za mladenko mu je bilo toliko mar kakor za pozabljeni lanski sneg. On si pa želi tudi ljubezni. Rad bi, da bi ga tista, ki postane njegova, tudi ljubila. Iz žepa vzame majhno zrcalce ter se trenuten v njem pogleda. Nejevoljen ga spravi nazaj in zakolne. Ta obraz mu ne ugaja, to ni tisti, ki si ga on želi in si ga predstavlja. Kako se je spremenil in postaral! Največ so pač krivile strasti, preveliko pijančevanje, življenje? Toda zdaj se bo poboljšal! Zdaj bo poskusil pri Milki. Tam bo zapela druga pesem! Njen stari mu je dolžan in laže pojede! Punica se bo pač hitro omehčala kakor vosek na toplem soncu. Res ni več lep, toda vendar bo srečna, če jo poroči! Morda mu bo še hvaležna, da se bo njen stari tako lahko otresel svojega dolga, ki ga pač peče, saj vsak ve, da se stari Jeran zanj trese za svoj grunt kakor grešnik pred smrtjo. Obiralci se vračajo na delo. Jerom vstane in se jim približa, pijano stopajoč okoli njih, jih ogovarja. Potem se približa temu in onemu dekliču, spregovori kako prijazno besedo in se prisiljeno smeje, ko opreza okoli Milke opazi, da je Bočkajev vedno zanjo in ga takoj preteče pogled, če se suče preveč okoli nje. To ga dirne, toda poguma ne zgubi, saj ve, da je Jože siromak in z berači se ne boji kosati se. Poglavje se je hitro približalo. Petrač pokliče domačega pastirja, da skoči v hosto po drva. Sam povabi vrnjenega se gosta, naj mu pomaga pri zidanja ognjišča. Jerom se bahja, a gospodar res prinese nekaj opeke iz zidanice in postavi preprosto ognjišče. Ko se vrne pastir z drvmi in suhimi vejami, zakuri Petrač in dvigne na ogenj velik pisker: »Lansko vino bomo kuhali! Naši ljudje trdijo, da ne bo prihodnja letina tako dobra kakor je bila letos, če ne pokusijo lanskega kuhanega!« Vino je zašumelo. Petrač je dal vanj celega cimeta in vsul kar pol kile sladkorjeve šipe. Z glasnim truščem so se zbirali delavci, že posedajo na travi pred zidanico. Angela jim hiti streč. Ko se najedo, prično piti slastno kuhano vino, si nazdravljati in se smejati. Vmes pa pokajo topiči. Spet se oglasi pesem. Iz zidanice se odtrga berač Buška, se bahja in se približa cincajoč in se prestopajoč kakor bi hodil po hoduljah. Debela glava mu nemirno kima, sivi, razmršeni šopi las vihrajo v vetru ko dvigne svoj preluknjani klobuk, hripa in steza svoje dolge suhe roke ter pači koščeni obraz ves poraščen z rdečimi dlakami. Družba ga kriče sprejme. Buška se klanja na vse strani. Ko zagleda Jeroma in gospodarja, se jima jame predstavljati: »Dovolita! Jaz sem Janez Buška, moja glava je gnila hruška, moja palica je potepuška!« Pri tem mežika s sivimi očmi in se naposled vrne poleg obiravcev in hlasno zlije vase pol vrča ponujenega mu cvička. Ko vino spije, vzame slovesno iz žepa steklenico žganja in zahropi: »Zdaj pa še požirek tegle, da bom zarezal veselo ju, ha, ha! Takole postane človek vsaj poštene volje!« »Če se nažre kakor krava!« ga zavrne Jože, a drugi se smejejo in jim kimajo, želeč, da bi se pošteno sprl. Buška umolkne in se maši z jedačo. Ko je nasičen popije ostanek žganice in odkrevsava v vinograd, kjer se ves okiti s trtjem in potem pijan obleži za zidanico. Kadi se polnijo. Moštova juha opojno zadiši. Brentači pa nenehoma prihajajo in stopajo na visoke podstavke ter odlagajo nabrano grozdje, ki se kopiči v kadeh in podhrevta kakor kipeta sladotina. Buška se predrami, zazija in se udari s pestjo po čelu. Potem pogleda v nebo, se zapiči in ozre okoli sebe. Naposled zadovoljno pokima ter brcne z obema nogama pred seboj: »Aha, že vem, da, zdaj pa že vem, kam me je vrglo! Buška, danes boš vesel, pa štruklji te čakajo!« Zadovoljno zazeva, pokima in se vsede ter trenutek posedi, kakor bi premišljeval, ali naj vstane ali ne. Nato se urnó obrne, se opre na roke in se dvigne globoko hropeč. Počasi se napoti proti delavcem, kjer prične laziti okoli deklet, jih dražiti in se jim sladkati. Mladenke ga pode od sebe in se hudujejo. Buška pa je siten in nadležen. Fantje ga svarijo, a smeje se in se ne meni. Od zadaj se približa Milki, da bi jo objel čez pas. Jože takoj ugane njegovo namero ter zdirja za njim. Ko berač stegne svojo koščeno desnico, preplašen zavpije, kajti že ga dvignejo krepke roke, zasučejo v zraku in takoj nato zleti kakor napihnjena vreča po hribu. Spremlja ga smeh deklet in obiravcev, ki vpijejo za njim, naj jih raje počaka v dolini, ker je pretežek, da bi ga vlekli na vozu s seboj. Berač zbeži. Kar bled je, ko se počasi pobira in leze nazaj v hrib, mrmra in žuga pred seboj. Skoraj pri štorih prileze do delavcev, poišče Bočkajevega ter mu divje zapreti: »Fant, to ti bom zapisal v spomin! Ne bom pozabil, boš videl, da ne bom! Poznam šalo, toda kaj takega je preveč! Povrnem ti z obrestmi vred, le zapomni si!« Jože samo skomizgne z ramami in se ne briga zanj. Delo raste. Roke vročično delajo, obiralci vedno bolj hite, kakor bi tekmovali s soncem, ki nič ne čaka, temveč hiti dalje in dalje ter se polagoma pomika za griče. »Hitite ljudje božji!« vzpodbuja Petrač vrhu hriba in pripravlja spet izdatno pojedino za pridne delavce, med tem ko pazi Jerom na vino, ki se spet kuha v črnem loncu. Ljudje se ne brigajo za Petračeve besede, ne za nikogar, temveč samo hite in hite. Ko jih Jerom opazuje, ga zamika, da bi tudi on skočil med nje in jim pomagal tako privlačna je njih pridnost in vročična delavnost. Sonce zahaja. Brentači prinašajo zadnje grozdje. Delavci se oddahnejo. Delo je srečno opravljeno. Veselo razigrani se vračajo delavci. Med njimi stopa Jože z zadnjo brento grozdja. Poleg njega gre Milka vsa zarudela in nekam ponosna. Že je grozdje v kadi. Začuje se glasno petje, vse pije, je in vrisk. Jed in pijača sta urno pospravljeni. Treba je hiteti, kajti večerja se že in doma čaka še dobra večerja. Konji so napreženi in se nemirno prestopajo. Petrač še in še nazdravlja Jeromu in mu zagotavlja svoje prijateljstvo. Ginjen je, ker zaupa, da se Jerom ne spomni na pogodbo, kajti zdaj bo mu vse podpisal. Gost pa je sam pijan, da se ziblje na nogah in kima. Petrač sede širok in naslonjen ponosno na svoj koleselj, a poleg njega se zgrne Jerom, ki mu morajo delavci pomagati. Tudi v vozu samo niha s telesom naprej in nazaj ves čas razkročen. Govoriti ne more, ker je preveč vinjen. Obiralci posedajo med se Buška, ki ga spočetka sploh ne morejo vzeti s seboj. Dekleta pa jadikujejo in cvilijo, se jim klanja in jih prosi, da ga naposled vendar dvignejo na voz, kjer jim žveka neumnosti, se krohota nad dekleti, ki ga zdaj dražijo in vzbujajo, ker ga fantje ščipljejo, da kar piska. Konji potegnejo. Pesem se oglasi in vmes seka vriskanje. Nihče ni utruden, ne zaspan, vsi so zdravi in kakor spočiti. Okrepilo jih je delo v prosti prirodi, na soncu, a vino jim je stopilo v glavo. Med dekleti ostane resna samo Milka, a med obiravci je samo Bočkajev Jože popolnoma trezen. Ko zavijajo konji v dolino, se še enkrat ozre proti vinskim goricam in tiha žalost ga obide: Ali ne zlorabljajo ljudje sladkega božjega daru, ko ga uživajo čezmerno? Ali ni v tem uživanju bolečina, saj marsikdo pije, da laže pozabi svoje vsakdanje tegobe in skrbi, ki potem, ko se strezne, večkrat še silneje vzkipijo na dan? Gorice opustošene šijejo in se smehljajo napolnjene svojega bogastva. Večerna zarja bledi in mladenču je, da polzi iz vseh teh goric rdeč slap težak in žalosten, slap krvavih pekočih solza. ==3.== Obiralci ostanejo pri Petračevih na večerji. Mati prinese štruklje s smetano, oče se prismeje s štefanom sladkega mošta: »Tale bo za slovo pač najboljši! Le privoščimo si ga še kozarce, da bo počitek slajši in noč krajša!« Obiralci se goste, pijejo in se veselo smejejo. Jerom kima pri mizi, dremlje in včasih trenuten pozabi, kje je, se nasmehne, pogleda motno navzoče, opazi kozarec in še počasi srkne sladko tekočino. Petrač se nenadoma spomni, se počehlja po glavi, zapne pogled v Bočkajevega in deje: »Jože! Veš kaj? Prodaj mi svoj vinograd! Cena ti bo tista krpa? Med mojima dvema leži, pa prav vrhu griča je. Rad ti ga dobro plačam, če ga daš!« Mladenec zardi in resno odvrne: »Ne morem! Res je majhna tista krpa, toda ne dam je za vse na svetu, kajti tisti vinograd je ves moj svet!« Drugi ga začudeno gledajo in ga ne razumejo, Jože pa je v zadregi. Ves je zaljubljen v tisti kos zemlje in v skromni hramek na njej. Kolikokrat ga je gnalo v njegov vinski domek na gorici! Mnogokrat je v njem prenočeval, vstajal ponoči in hodil v mesečini med trtami, jih ljubeče gladil in sanjaril. Kakšna tiha sreča je vrela okoli njega! Bilo mu je, da so trte oživele, da se mlado nerazvito grozdičje z njim pogovarja, da mu listi prijazno in ljubeče šepetajo. Nad vsem pa se je razlivala mesečina in ljubeče ogrinjala trtje v svoj sijoči plašč, ki je bleščel in trepetal ter sproščal na zemljo mehko sanjavost in nežno ubranosť. Ne, tega vinograda ne da Jože nikomur. Mati mu ga je zapustila. Bil je njena dota in oče ga je skrbno obdeloval ter ga ni prodal, čeprav je bil večkrat v negotovi in stiski, saj so bili le siromašni bajtarji. Tudi on ga ne bo prodal, preveč tesno je navezan nanj in preveč ga ima! Kadar je v njem v tihnem mraku, prisluškuje tajinstvu šepetanja in njemu je, da čuje drsajoče korake svoje drage matere, ki stopa počasi mimo prosojna in mila ter govori z njim kakor tedaj, ko je bil še nedolžen otrok. In v tem šelestenju listja, drhtenju bilk in šepetanju vetra začuje božajočo pesem, šepetajočo uspavanko svoje dobre matere. Spet postaja otrok in ves zasanjan hodi okoli poln miline in nežnosti, ki jo ubija vsakdanje in trdo življenje ter borba za obstanek. Kako lahko mu je v duši! Čudežna toplota se mu razliva po telesu. V tej samoti čuti utrip svojega srca. Tu je sam svoj gospodar, tu je skromni kralj v svoji tihi čarobni deželici, ki mu je nihče več ne more vzeti! Srečen in zadovoljen se naposled zapre v svoj hramček. Njer počiva brezskrbno in sladko na slami ter spi kakor ubit vse noči do ranega jutra. In ko vstane, ko odpre oči in stopi na plan ter se zazre na morje rosnih biserov? Vse veselo liha okoli njega. Široki listi ga okropijo z roso, da zasije tudi sam in se zazre v veličastno sonce, ki vstaja in poljublja prebujeno prirodo. Zdaj naj pa proda ta svoj pravljični svet drugemu? Zakaj naj postane drug gospodar njegovega vinarskega vrha, ki ponosno gleda okoli in njegovega ljubkega hramčka, kjer prebija ure sreče in se tako lahko sam poglablja v spomine ter pozablja vsakdanje skrbi? Fant, bodi pameten in daj ga! Zdaj nimaš skoro nobenega haska od njega. Če ti ga dobro plačam, boš imel vsaj denarčke pa spet vzpostavi gospodar. »Daj ga, dajte!« prigovarjajo Petračeve besede tudi drugi. Mladenec vse presliši in molči. Buška pa, ki sedi pri peči in obira debelo kost, se hoče prikupiti Petraču, se oblizne ter se zadere: »Se rad ga boš dal, da veš!« Jože ne odvrne. Berač kima in gleda po mizi ter čaka, da mu bo kdo natočil. Pa ga vsi prezro. Jezen zamrmra v svojo sivo brado in se počasi vzdigne, upajoč, da ga bo kdo vendar poklical in mu napil. »Pa Bog plačaj, gospodar!« stisne iz sebe in še enkrat žalostno pogleda Petrača, ki mu samo pokima in se ne briga zanj. Berač stokajoč odhaja, zaklinja, da se enkrat opomori na vsakega od njih. Ker tudi to ne zaleže, zahrešči nekdaj v pozdrav in že je zunaj. Obiralci se smejejo za njim, saj ga poznajo in vedo, da se dani tam zunaj jezi ter jih pošilja k vragu, ker si bodo brez njega privoščili zadnji požirek. Še štefan za prinese gospodar, ker so bili delavci tako pridni, potem se družba dvigne. Med prvimi odhaja je Bočkajev Jože. Zamolčano odhaja, nosi v sebi ves nemir. Na svoj vinograd misli in na Petrača, ki bi ga rad kupil. Zdaj mu je še dražji, ko ve, da bi tudi drugi radi imeli njegovo prijazno gorico. Že hoče zaviti v hrib proti svojemu hramčku, pa se obrne in gre k Jeranovi hiši, ki stoji tesno na samoti. Vse v hiši je mirno, rožnata luč se sveti. Ali naj pokliče Milko, ki je z drugimi obiravkami že zdavnaj odšla domov? Morda mladenička še ni legla. Tako rad bi se z njo kaj pomenil! Ves čas sta bila si skupaj, vendar niti pet minut nista bila sama in nemotena. Kako bi se mu tako sladko dišalo na usta mu je bilo, ko je hodil s svojo izvoljenko po vinogradu in se pogovarjal samo nepomembnosti. Zdaj bi rad naj nekaj minut z njo šepetal in ji zagotovil, kakor že neštetokrat, kako zelo rad jo ima. Jože pristopi k oknu za hišo in nahahko potrka. Okno se odpre. Na njem zagleda Milko. Njena glava je vsa skrita med rdečimi nageljni. Takoj, še preden jo pozdravi, mu mladenka reče: »Jože! Kesno je že, spat pojdite!« »Saj grem, deklice moja! Nikar ne misli, da sem pijan, trezen sem, kakor bi sploh ne bil vina okusil. Kako lep večer je nocoj! Kar vso noč bi plaval v mesečini s teboj in sanjaril! Moral sem se oglasiti pri tebi, saj veš, da mi je pusto brez tebe, ki si mi vse!« Mladenka se nasloni na okno in odmakne cvetlični lonček s komolcem, da se kar zamaje. Zvedavo pogleda vasovalca, ko mu pripoveduje: »Zadnji čas sem zmerom bolj zaskrbljena. Oče postajajo tako čudni in vedno bolj zamaknjeni in mrki. Kako prijazni in veseli so bili nekdaj! Pa tebe so kar radi videli, čeprav nisi bogat, ne gruntar! Da, da, skrbi jih zdaj mučijo, težke skrbi! Dolžan! Ta nesrečni dolg! Sami so mi priznali, da jih drži za vrat vsa tista krpa, tisti Jerom, ki jih je pritisnil pri lesu. Menili so, da bodo mnogo zaslužili, pa so dobili pol manj, kot so mislili. Dedec je kupil od njih kar stoječa debla in jih meril ter prevzemal po svoje. Veš, tega človeka se tudi jaz kar bojim. Danes mi je bilo tesno in zoperno, ko sem opazila, da se je hotel nekaj motoviliti okoli mene.« »Potolaži se, deklica mila! Sama si, drugih otrok ni, bo že šlo! Ali veš kaj? Mojo bajto prodam in se k vam preselim. Delal bom za dva in zemlja nam bo ostala! Kar zasnubim te!« Jože govori vedno bolj ljubeče in stiska dekličino roko. Mladenka se kar prestraši: »Ne, nikar! Oče so te dokaj radi videli, a zdaj nočejo več slišati o tebi, sama ne vem zakaj. Bojim se, da jih ni Jerom kaj podkupoval. Tistemu njegovemu grdnemu prekanjenemu obrazu ne verujem prav nič, saj ga trza in zavija oči, kakor pride v hišo, kakor bi besede slino vlekel iz sebe. In vendar vem, da je babjak in da zna gladko govoriti, samo če hoče! Zdaj igra se na slepo srečo in išče pravo karto. Če jo najde, bo kmalu drugačen.« »Zato ne smeš odlašati! Kaj če te Jerom zasnubi? Nekaj časa bo morda res vrtorel okoli tebe, a ko bo spoznal, da ga ti ne maraš, bo predlagal očetu, da ga vzemi. Bolje, da ga prehitiva in te zasnubim pred njim. Morda se vendar kako odkrižamo tistega dolga, če prodam svojo bajto in si še kje kaj izposodimo?« »Samo zasnubi me nikar! Bodi pameten in ne dregaj v sršenovo gnezdo! Zdaj ni varno dražiti očeta, ki so res nataknjeni! Ne rečem končno, če sva srečna oba!« »Pusti, naj poskusim! Beseda ni konj! Če bodo oče zadovoljni, bo vse še prav in dobro, boš videla draga moja!« Dekle postaja nestrpno, ker Joža ne odneha. Živo zardi in mu trdo prepove: »Ne, ne smeš! Ne dovolim ti!« »In vendarle bom to storil!« »Potem sem užaljena!« Zelo je razburjena, komaj slišno želi fantu lahko noč in zapre okno ter izgine v mraku. »Pa lahko noč!« odvrne trdo Jože in zavije proti svoji koči. Ko se sredi poti slučajno ozre, se prestraši, da mu zaklečajo kolena in kar glasno zajeca: »Ogenj! Požar!« Da, na njegovem gričku gori. Prav v njegovem vinogradu mora to biti! O, mili Bog! Njegov hramček je nekdo zažgal, kakor mogočen kres žari zublji in osvetljuje bližnjo okolico. Bolečina ga stisne za srce. Trenutno niti sam ne ve, kaj naj stori, tako je zbegan. Kako je sploh mogoče, da gori njegov hramček? Rad bi bil vrhu grička in skušal gasiti, če bi se dalo. Morda bi vsaj kako malenkost rešil pred požrešnimi plameni? »Buška!« mu švigne misel v možgane in glasno mu zdrkne beračevo ime z jezika. Potem se razdivjen požene počasi proti vinogradu. Dobro ve, da je njegov trud zaman, vendarle hiti, da bi vsaj nekaj rešil, čeprav sluti, da ne bo nič opravil, saj je hram pogorel, kakor bi bil iz samih polen. Škode pač ne bo trpel nobene, ker je na srečo zavarovan, toda za vinske donose mu je hudo. Njegov bo moral postaviti, a sreče vendarle ne bo! Zgorel bo vsak hip, a spomini ne bodo zgoreli! Še svetlejši ostanejo v njem! Ko se poganja v hrib, opazi človeka, ki mu z griča prihaja nasproti. »Požigalec! Kdo neki drugi more biti ta čas na goricah!« mu vzklikne misel, ko se umakne skrije za bližnje drevo in čaka. Kmalu pridrvi po stezi berač Buška, hoteč v dolino. Zelo se mu mudi in vedno se ozira, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne opazil. Jože skoči preden in zakriči: »Na! Brez plačila ne smeš oditi!« Berač se niti dobro ne zave, ko zgrudi tako zaničnico, da se ves posveti pred njim in bi padel, če bi ga med padcem ne prestregla zopet zaničnica od druge plati. Zapeklo ga je, kakor bi bil pritisnil likalnik na obraz, a še bolj ga je mučil strah, ker je bil tako nepričakovano napaden. Jože pa kriči nad njim: »Zdaj sem te poplačal in sodil! Nazajanja te pač ne bom. Cene naj te še gosposka rdi, saj itak ne bo prav nič opravila s teboj! Zagodel si mi jo pa huje, kakor si sam mislil!« Berač nič ne reče. Noge mu trepetajo in najrajši bi se kar sesedel v travo. Ko vidi, da Jože odhaja, ne da bi se še dalje kaj menil zanj, se šele dobro zave in urnih krak zbeži v dolino. Ko pride mladenec v svoj vinograd, najde samo še tlečo žerjavico, tako temeljito je ogenj opravil svoje delo. Otožen hodi po pogorišču, kakor bi hotel še nekaj dobiti, nekaj najti, kar mu je ostalo od njegovega hramčka. A ničesar ni, zemlja je kakor pokošena in poteptana. Vsede se na kamen, ki je stal pred hramom in na katerem je večkrat posedel. Ne mara se več ozreti, prehudo mu je. Glavo si podpre z rokama in vztraja nekaj časa nepremično. Niti misliti ne more, tako mu je težko. Bolečina se mu razleze z glave po vseh udih, čuti jo v telesu, rokah in nogah, trenutno kar ves omrtvi. Ko ga mine najhujše, se otožno nasmehne. Kolikokrat se je v njem že porodila misel, da bi šel v tujino poiskat svojo srečo. Neštetokrat ga je že gnalo hrepenenje, da bi vse zapustil in šel! Sanjal je pred seboj tujino, vso zapeljivo in krasno s soncem obžarjeno, polno cvetja in zelenja, krasno kakor nevesta. Pa ga je zadržala ljubezen in vinograd, del zemlje, ki jo je imel in se bal za njo, kakor za zaklad in svojo ljubljenko. Kako rad ga je imel, kakor ga je vedno znal v vinske gorice! Veselil mu je bilo, da stoji na pragu hrama njegova rajska mati in ga z dvignjenima rokama prosi, naj ne odhaja in naj ne zapusti svoje ljubljene gorice. Hrama ni več! Vse je izžarelo v kup pepela. In njegove matere ni! Se je spomin nanjo v njegovi duši in bo ostal vedno svež, kakor kamelija, a kje naj se ustavi njena senca, kje naj ga čaka, ko mu v mislih vznikne in zdrkne mimo njega? In mladenič čuti, da mu zdaj tudi v srcu nekaj umanjka, da ga boli globoko v duši. V resnici, sama praznina zija pred njim in vinograd je opustošen, brez privlačnosti, brez čara, ki ga je imel. Spet se spomni na Milko. Ali mu je res zamerila? Kako se more jeziti, če ji hoče dobro, če se želi z njo čimpreje poročiti? Če je oče nejevoljen in zbegan, bi ga morala dva lažja pomiriti in potolažiti, kakor eden. Da bi mu pač lahko svetovala in tudi pomagala. Če bi vsi trije pljunili v roke in se oprli v kamen nezgode, ki se je zavalil na Jeranovo hišo, bi ga morda odstranili, a starec sam ga ne bo nikoli, kajti prestari je in njegovo breme je pretežko! Da, če je izvoljenka zato užaljena, ker jo je hotel zasnubiti, ga pač ne mara! Morda ga ima rada, toda ne dovolj močno in globoko, saj prava ljubezen ne pozna zaprek in jih prezre, ne boji se trnjeve poti bolečin in trpljenja, prava ljubezen vse premore in vse prenese! A Milka? Ni ni pripravljena pretrpeti zavoljo njega, niti z očetom se ne upa boriti za njegovo ljubezen! Vse bolestne misli se v njem stapljajo, ga teže in mučijo in pritiskajo, kakor bi si bil naložil pretežko breme, ki ga zdaj vleče s seboj in se ga ne upa in tudi ne more otresti. In hipno mu je, da je zdaj prišla njegova ura, da je zdaj tisti čas, da lahko gre, da pobegne odtod, da mora iti. Bolečina ga je razžirala in pojedla. Da, da, tujina ga še vedno vabi in pojde, pojde! Ljubljenka pa je zavrgla, mu pred nosom zaprla okno, hram mu je pogorel in nihče ga več ne priklepa nase, nihče mu ne prigovarja, naj vendar ostane in ne zapusti domače grude, ki jo ima rajši kakor ves svet, a si užaljen več prizna. Počasi gre domov. Nočno pokrajino ogleduje in se veseli njene tišine. Mesečina valovi okoli njega, se mu zaganja v obraz in ga obdaja, ves bled je in izmučen ter truden, silno truden. Ko leži mladenec v postelji, se spet spomni na svojo mater. Resno in otožno ga gledajo njene oči, a nobene prošnje, ne prošnje ni v njih. Ko se v postelji obrne, ga objame znova tegoba in muka, pekoče bolečine ga zbudé, da glasno zajoká. Orožniki so na poti. Povsod se oglašajo, povprašujejo, kdo je zažgal Bočkajev hram, zapisujejo razne izpovedbe, sumijo, iščejo in spet pridno stiskajo za zločincem. Ker je Jože zavarovan, pade senca suma tudi nanj, zlasti še, ker je Jerom izjavil, da ga je tisto noč, ko se je že proti jutru neprespan vračal od Petrača, zagledal, ko je zelo pozno prišel s hriba in se je čudno obnašal, se pogovarjal sam s seboj in mahal z rokama okoli sebe. Kje je pač mogel drugače biti tako pozno kakor v svojem hramčku, kjer se ga je namakal, preden je pustil vanj rdečega petelina. Orožniki so si to dobro zapomnili. Ovadba je namigovala na Bočkajevo krivdo in sodnija ga je vabila k zaslišanju kakor osumljenca. Orožniki ga pa vendar niso aretirali, ker jim je manjkalo stvarnejših dokazov in ker so zvedeli, kako zelo je bil navezan na ta vinski domek. Čudno pa, da se nihče ni spomnil na Buška in njegove pretnje, samo Milka se je takoj spomnila nanj in se je jezila, da ga nihče ne vpraša, če ni bil morda prav on požigalec. Jože se je pred sodnikom odkritosrčno zagovarjal in povedal, da je bil res v goricah, toda ne ponoči, ko je opazil, da mu gori njegov dragi hram, ki ga ni hotel nikomur prodati, ker mu je bil drag spomin, šel je v hrib, da bi še kaj rešil, če bi se dalo. Da bi pa sam zažgal, na kaj takega ni nikoli mislil. O Buški ni omenil ničesar. Danes besede ni hotel smeti in povedati, da je Buška požigalec. In ko ga je sodnik najbolj pestil ter ga že hotel zapreti, se je javil Buška sam. V sodnijo je prihajal nekoliko pijan, toda ne preveč, samo toliko ga je spil, da se je lažje odločil. Ko je vstopil, ga je hotel sodnik zapoditi, pa se mu je do tal priklonil, se priklonil in takoj dejal, da je on požigalec. Zdaj ga je sodnik takoj rad poslušal. In pričel je na dolgo in široko pripovedovati, da je bil tisti dan pijan in siten kakor podrepna muha, da so si ga obiralci malo preveč privoščili in se norčevali z njega, da so je Bočkajev Jože vrgel po hribu kakor odvečno slamo in se je iz tega rodila maščevalna misel v njegovih zamaknjenih pijanih možganih. In tako je šel in je res zažgal vinski hram. Naposled je povedal, da ga je sodil in kaznoval Jože sam, zakar mu pač pritiče pravica, ker je bil hramček njegov. Kaznoval ga pa je pošteno, kajti od vsake strani mu je pritisnil tako zaušnico, da je pri eni zagledal mesec, a pri drugi pa kar sonce. Zato mu je pa Jože vse odpustil in sta se poravnala. Na ta način pač njemu, Buški, ne more nihče prisoditi kake kazni, še manj pa poštenemu Jožetu, ki je bil ves zaljubljen v tisti svoj vinski hramček na gorici. »Torej predlagam, da naju spoznate za nedolžna in naj nas pustite kar domov!« je zaključil berač in se spet globoko priklonil. Nato se je vojaško vzravnal, strogo pogledal sodnika in čakal njegove besede. Sodnik se je nasmehnil, si popravil svoja črno obrobljena očala in povedal Buški, da je dobro in prav, ker mu je Jože odpustil in da je še lepše, ker se je Buška kar sam javil, kajti krivično bi bilo, če bi Jože moral po nedolžnem sedeti v ječi. Vse to, da bodo upoštevali, kadar bodo naložili njemu Buški zasluženo kazen, kajti kriv je vendarle, čeprav je prepričan, da je že zadostil pravici, saj jame kazen deliti samo sodnija, ne pa Bočkajev Jože, ki je sicer pošten in dober fant. Buška je poslušal in hotel nekaj ugovarjati, pa ni bilo časa. Zato se je spet po vojaško vzravnal, ko je pristopil ječar in ga mirno povabil s seboj na rabelj. »Rad imam tudi ričet če je le dovolj zabeljen!« je zagustljal berač ječarju, le čudno ga je srepim pogledom in zaropljal s ključi, da se je drobni Buška kar prestrašil, da bi ga strogi ječar naposled še ne udaril in zato je pohlevno molčal in kar smuknil v svojo celico. Mož pa ni dolgo sedel. Sicer je bil obsojen samo na leto dni, pa je v ječi še pred obsodbo zbolel in je moral v bolnišnico, kjer je kmalu okreval. Ker je bil bolehen, so ga pri vzklikni sodniji obsodili samo pogojno. In tako je kmalu spet prišel nazaj v domačo vas. Prav tiste dni, ko se je Buška vrnil domov, Bočkajev odhajal in se poslavljal od svojega rodnega sela. Berač je takoj zvedel, da Jože odhaja in kar drhtelo ga je, kajti takoj je zaslutil, da je tudi on nekaj kriv, da mladenec zapušča svojo kočo. Buška je nekaj časa okleval in cincal po vasi ter nestrpno drgnil svoj vinjeni nos. Ker ga je vedel, da Jože kmalu odide, se je kar namenil k njemu, čeprav mu je smrdel kakor duhovi dehtorja. In že je pristal v bajto. Ko je vstopil, je bil Jože v veži in si je kuhal na ognjišču skromno kosilo. »Ee, vidiš ga, kaj pa je tebe prineslo? Vas koga drugega bi prej pričakoval! Ker si že tu, pa sedi, bodi lahko zajel z menoj, saj vem, da nisi preveč sit!« ga je pozdravil mladenec, ko ga je pogledal. Buška je že premišljeval zamuj, kaj bo Joži rekel, pa mu je vse splahnelo pred njim, preprosto prijazno besedo. Zato je govoril popolnoma drugače in sam ni vedel, da bo tako govoril: »Veš Jože, hudo mi je, odpusti mi! Bil sem pač pijan. Saj mi zavoljo hramčka ni tako težko, čeprav vem, da nisem prav ravnal, ker sem ga zanetil, ampak zavoljo tvoje matere mi je zdaj hudo. Bila je dobra ženska, zlata duša! Če je le mogla, mi je kaj dala ubogajme. In ko je bila še mlada? Ti ne veš, kakšna krasotica je bila in vsi smo jo radi videli. Ostala pa je poštena in zvesta. Nikoli ne pozabim, da sem se tisto noč potem, ko sta bila oklicana zjutraj s tvojim očetom, vsled same žalosti napil do nezavesti, tako hudo mi je bilo. Ljubil sem jo, a nikoli ji nisem tega povedal, preveč visoko sem jo videl in prečisto. Zdaj pa vem, da sem tudi nekaj kriv, da ti odhajaš, ona, tvoja mati, bi bila žalostna. In njenih solz bi ne mogel videti! Ostani doma, Jože!« Skloni svojo sivo glavo: »Vedel sem, da ti je hramček dragocen spomin na njo, pa sem ga uničil. To me peče. Da, pijak, prekleta pijaca!« Jože ga začudeno in pomilovalno pogleda. Takoj se mu berač zasmili, saj vidi, da ima tudi ta starec čuteče srce. Lahno ga potreplja po rami: »Potolaži se, mora že tako biti! Odločil sem se in ta zdaj grem! Ni bilo lahko, toda zmagala je misel na tujino. Nikar se ne boj! Vem, da si tudi ti že mnogo prestal in da nisi imel sreče. Taki ljudje so pa zagrenjeni.« »Da, da prav imaš! Srečen res nisem bil nikoli. Nisem sam povsem kriv, da sem strmoglavil tako globoko! Poglej! Izučil sem se za čevljarja. Kočo sem imel tam doli v dolini na močvari. Pa mi jo je zemlja pogoltnila kakor ribico. Prišla je divja povodenj, pravi vesoljni potop. Močvara se je kar razlezla in moja bajta je izginila v njej. Bog nas varuj, kar zajel sem, kaj takega pa še ne! Pridem proti domu, hočem v kočo, a koče nikjer. Ko stojim do pasu v blatu, prileti sosed in me povleče z doline kakor nazaj ter pove, kaj se je zgodilo. Tedaj bi bil kmalu zblaznel. No, bil sem še mlad in čvrst. Prijatelj, ki sem ga imel v mestu, me je povabil, naj pridem k njemu za pomagača. Vse bi bilo dobro, a kaj, ko nisem mogel iti. Iz tega kraja nisem mogel, iz svoje rodne vasice. Pogoltnila mi je kočo, vendarle sem ostal, kajti prerasel imam svoje rodno selo. In če bi vedel, da bo nekoč dne pogoltnilo močvirje tudi mene, bi ne šel nikamor. Samo enkrat sem bil nekaj tednov z doma, pa sem mislil, da moram umreti samega koprnenja. In potem sem delal svoj obrt, pomagal pri kmetih in se staral. Odkar mi je vzela kočo, nisem imel več pravega veselja do dela. Ti ne veš, kako sem bil navezan na njo. In če bi jo imel, bi bil še danes drug človek. Škoda, da nisem šel v mesto! Moj prijatelj je umrl kot čislan mojster in lepo premoženje je zapustil. Toda, kaj hočemo! Držalo me je tukaj in me še vedno drži. Z doma ne morem. Kakor s kleščami me priklepa sem tajna sila!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Brez teh krajev in teh goric bi moral umreti, čeprav niso moje. Vsako jesen mi je, da v njih pričnem ponovno živeti. Da, pomlad v teh goricah! Moje srce postane prerojeno, sam svetljava je v njem. Kakor kapelica je beleča se vrhu griča. In že se lahno oglasi v meni kakor bi zazvenel domači zvonček. In prisluhnem v sebi in sem srečen ter postanem vesel. Moja dobra vest je to. Za veliko noč se v meni predrami in me dvigne. Pobožno se napotim na žalostno goro na božjo pot. Tedaj se vsega resnično kesam in otresem se vseh slabosti, želim postati zares dober in pravi človek. Včasih vzdržim dolgo, zelo dolgo! Enkrat sem vztrajal kar pol leta. Pomisli! pol leta nisem pokusil kapljice žganja, ne vina! Pol leta je zmagalo v meni vse dobro! Večkrat me je žgalo, da sem si mislil, da ima v sebi pravo Saharsko puščavo, saj veš, kaj je grešen navad in kako je hudo, če je človek že pod sokom skoraj doma! Toda zmagoval sem, trpel in se vlačil. Naposled me je spet zmagalo. Skušnjavec je bil močnejši. Da bi bil prej pijan, sem se napil kar spiritovega žganja in obležal kakor klada. Prespal sem mrzlo jesensko noč zunaj na polju in tisto noč bi bil skoraj zmrznil. Pa saj veš, da so vrhovine ne strme, čeprav tolečeš s kamnom po njih! Da, da, hudo je če pomislim, da nimam svojega doma in zato me skrbi preteklost, zato nemirno noči, ker z njim kam naprej! Verjemi mi! Ta bolečina me grize dan na dan. Če bi bil v svojem, bi bilo pač drugače!« Jože kima in zamišljeno strmi predse. Porodila se mu je misel, ki se je ne more kar otresti, čeprav se mu je spočetka videla neumestna. In spomnil se je na mater, ko je gledal sirotnega Buško pred seboj. Kaj bi bila ukrenila ona? Še je dvomil nad svojo mislijo, a potem je hitel: »Vidim, da nisi tako slab človek, le če si vinjen, si ves neumen, neroden in zares siten. Veš, kaj mi je prišlo na um? Kar nepričakovano me je objela misel, ki se je ne morem znebiti! Kaj, če bi ti prevzel mojo bajto dotlej, da se vrnem? Plačal mi ne boš nič. Sam svoj gospodar boš. Tu boš stanoval, pazil na red, obdeloval travnik in njivo ter redil kravico, na katero moraš posebno paziti, saj je v njej vse premoženje! Nekaj mleka prodaj, a drugo porabi sam in živel boš. Toda paziti moraš na moj svet, na to mojo zemljo, da mi je kdo ne skrči in ne premakne mejnikov! Saj veš, kako se bojim za njo! Vinograd sem že dal v najem, a tudi nanj pazi, da mi kdo ne prične segati vanj in si ga lastiti!« Jože neha, se ozre v prosjaka in se mu glasno zasmeje. Starec ga začudeno gleda, odpira usta, kaže svoje gnile zobe, molči in ne more razumeti. Počasi šele izdahne: »Fant, za božjo voljo, nehaj vendar! Nikar se ne norčuj z mene siromaka, prosim te! Da bi meni vse to zaupal, to more biti res! Veš, res sem zaslužil, da me zaničuješ, ampak to je vendarle preveč!« Mladenič se glasno zasmeje in ga potreplja po rami, da se Buška kar skrči: »Bodi no, resno mislim in se ne šalim! Nikar ne misli, da se bom tako norčeval iz tebe! Kar v roke mi sezi, pa sva domenjena! Samo nikar se preveč ne izgubljaj v pijači! Prevzemi mojo bajto in kakor lastni dom, naj ti bo! Morda boš laže pogrešal svojo kočo, če boš tu vlačil po mili volji? Le škodilo ti ne bo!« »Jože! Če to resno misliš, te ne bom nikoli pozabil!« »Seveda resno! Norčeval se ne bom, tak brezsrčnež vendar nisem!« Starcu zablešče solze v očeh, ko se ozre okoli sebe: »Kako prijazno je tukaj in kako lepo in mirno bom lahko živel! Da, dokler se ne vrne, bom skrbel za hišico še vse bolj kakor bi bila moja. Tudi delal bom, kar bom mogel, saj mi bodo sosedje tudi radi priskočili, ker jih ne bom več nadlegoval z beračenjem.« Prijateljsko sta si stisnila desnici. Bočkajev je dobil zavarovalnino, vinograda pa ni prodal in je kar čez noč izginil na tuje. Govorni ljudje tiho jutro, čeprav so že zdavnaj vedeli, da bo šel. Le to jim ni hotelo v glavo, da je prepustil bajto staremu beraču in pijancu Buški. Marsikdo je zmajeval z glavo, ko je čul, da se je prosjak naselil v Bočkajevi bajti. Buška pa je bil vesel in srečen. Kar pomladil se je. Pričel je nositi glavo pokonci. Žganice se niti dotaknil ni več. Le črička se je včasih še nasrkal, a sicer je postal kar nekam drug človek. Sosedje so bili zadovoljni, ker jih ni več nadlegoval z beračenjem, sami so mu radi preorali zemljo in mu dali seme za setev. Bočkajev vinograd pa je sameval na griču brez hramčka. Sonce je prijazno žarelo in sproščalo na trse svoje slepeče žarke, a prijaznega vinskega hrama ni bilo nikjer! Trpne so žarke stikale med zelenjem, se izgubljale v senco, nikjer ga niso našle. In od nobene strani ni bilo skrbnega Jožeta, da bi hitel v hrib, se pogovarjal s prirodo, s trsom in grozdičjem ter svojim prijaznim hramom in občudoval lepe vinske gorice kakor včasih. Le stari Petraž se je večkrat oziral tja čez in se praskal po temenu. Ni mu hotelo v glavo, da tista krpa vinograda še zdaj ni njegova. V vasi je žegnanje. Veselo potrkavajo zvonovi. Fantje in dekleta se zbirajo na travniku za cerkvijo, kjer na položni vzpetini stoje mize in okoli ter toči stari Bende cviček kisel kakor vraž ter prodaja pečenke in flancate, ponuja pivo, se smeje in zadovoljno brunda. Bende je suh, tršat starec ogorelega obraza, ki je ves razbrazdan kakor suha spokana njiva. Mrko se ozira po mizah, kakor bi nestrpno pričakoval, se večkrat bržkone zareži med svojimi tihimi ujedljivimi smehi in spet zanihne. Hči Francka mu pomaga, a domači hlapec nosi na mizo. Starejši vaščani posedajo po oddaljenih mizah, kjer se glasno pogovarjajo, jedo mastno pečenko in klobase ter se zalivajo z vinom. Bende ima oster pogled, a se odreže spomini! Za vsakega ve, koliko vina ima, koliko je pojedel in popil. Nikogar ne prezre. Če sam noče, a to zna tako, da je vsak prepričan, da ga res ni opazil. Prijazno kima prihajajočim gostom, pozdravlja, molze svojo sivo brado in mežika s svojimi drobnimi rjavimi pohlevnimi očmi. Sršeče sive obrvi pa skrivajo njegove nemirne misli, ki priganjajo ljudi, jih silijo naj vendar mnogo pojedo in popijejo, naj se pošteno nasitijo in si privoščijo vsega ter plačujejo in uživajo tako dolgo, da bodo spraznili do dna svoje denarnice. Tudi Jerenova sta prišla. Oče in hči sedeta k zadnji mizi in se komaj slišno pomenkujeta. Milka se zamišljeno ozira na lepi večer, kjer plešejo veseli pari in cvetijo oči. Radovedno ogleduje te radostne ljudi, med tem, ko je sama vsa otožna in zamišljena. Vedno mora misliti na svojega izvoljenca, ki ga še ne more pozabiti. Da, zdaj čuti, da ima Jože še mnogo rajši kakor prej, zdaj, ko ni več v njeni bližini, se vse drugače zanj. Vsak dan ji je huje, ker jo je zapustil in odšel brez slovesa. Zdaj šele spoznava, kaj je ljubezen, ko zaman hrepeni, da bi se prikazal in ji ponudil roko ter se ji ljubeče nasmehnil. Oče jo opazuje in ve, kaj ji je, a molči, pogreznjen v svojo bolečino. Vsa priroda na okoli je vesela, kakor bi se razposajena in sproščena spojila s temi rajajočimi ljudmi. Mlado žito brsti in šumi v vetru, da se zdi kak šepetajoči odmev pesmice, kadar muzikant preteče. Glasovi harmonike so vedno bolj nebrzdani, vmes pritiska bas in cvilijo gosli. Zvonovi glasno brne in dekleta se dozdevajo, da se drevje za cerkvijo veselo kima in šepeta razposajeno pesem. Milka je tako žalostna, da komaj čaka, da bi odšla. Sama je rada šla sem, a nocojega obiska nima. Komaj se je veselila, ji je že vse odveč. Ne more se vživeti v to veseljo, ker tuji so ji rojaki v tem jasnem popoldnevu, ko veselo rajajo, se smejejo in zabavajo ter pozabljajo svoje skrbi. Jeran je mrk in vedno bolj otožen, tiho sedi in pije. Počasi srka vino in se sili s flancetom, ki ga je tako glasno vzel z mize. A komaj je ugriznil vanj, se je pokazal, da je segel po njem, samo prekinil, začutil v ustih, čeprav je cvrtje okusno in dobro. Na lepše misli, ki jih je preživljal. Skrb za davke mu zdaj gubajo čelo, dolgi pri Jeromu mu rišejo v obraz globoke gube. Misel za mislijo se mu podi po glavi, saj noč in dan samo razmišlja in razglablja, kaj naj ukrene, se vsega skupaj otrese, pa ne more pozabiti, ker ve, da mora najti rešitev hitro, sicer sta ona z hčerko izgubljeni in vrženi kakor beračici. Skrbi obeh se spajajo v breme, ki se ga ne moreta otresti. Da, če bi se mogla vsaj za nekaj časa znebiti more, ki ju tlači pri srcu. Da, prišla sta, da bi se raztresla, pa se ne moreta. Vino jima ne diši, ljudje so jima vsled njune bolečine daljni in kakor neznani, čeprav so njuni sosedje, saj se trpljenje ne more spojiti z žalostjo! Da, otožnost je čudna in nedojemljiva! Kdor je žalosten, čaka, da ga bodo ljudje potolažili, dočim veseljak sam ponuja svoje veselje drugim, to pa zato, ker je žalost globlja kakor radost, saj poganja iz korenin razočaranja in trpljenja, dočim je veselje navadno izraz hipnega radostnega razpoloženja. In ko sedita oba pogreznjena v molk in premišljujeta, zagleda Milka Buško, ki hiti proti njima. Mož je vinjen in veselo vzklika: »Danes sem se ga nalezel. Od veselja sem pijan! Ne zamerite ljudje božji, saj bo jutri spet štirinajstdnevni post in potem pojde naprej, kakor je dobro in pravi! A danes sem se ga nalovil, saj ni kar si bodi! Sam svoj gospodar sem in prijazno bajtico imam! Preje sem bil kakor potepuški volk, ki nikamor ne sme, ker ga vsak preganja. Da, zdaj sem šele spet pravi božji človek, vreden, da živim med poštenimi ljudmi!« Pa se pisal mi je Jože, ta dobra duša, da lahko ostanem v koči, da me ne bo nikoli preganjal iz nje, češ, da bo že kako uredil, če se kdaj vrne! Da, to je človek, to je fant od fare! Jeranova sta ga mirno poslušala. Milki so donele beračeve besede na uho, slajše kakor godba na odru, saj je pripovedoval o njeni, o njenem Jožu, ki ga je bila polna njeno srce, in na katerega je vedno mislila. Naposled je nekoliko prisedel. Bil je lepo obrit in dokaj snažno, čeprav zelo siromašno oblečen. Prijazno je dekletu pokimal, pomežiknil in ji poredno zažugal: »Ampak Ti si mu menda zmešala možgane in zapletla misli, saj samo za te povprašuje in piše, naj te pozdravim, kadar te vidim.« Mladenka zavri kakor kuhan rak in ga zavrne: »Ne verjamem! Če bi mi mislil poslati pozdrave, bi mi bil pač sam pisal, a tako mi ni in molči kakor grob.« »Ni ti pisal, ne vem, zakaj ne, že mora imeti vzrok, za katerega pač tudi ti menda dobro veš, saj mislim si tako. Pozdravlja te pa vendarle, pa še prav lepo, le kar poglej!« obrne prosjak in privleče iz žepa pismo ter ga ponudi mladenki. »Na, Jeranova nejeverna, pa sama prečitaj. Ne me verjemi!« Milka čita pismo. Razburjena je, ko hiti njen pogled po znanih črkah in išče stavka, kjer jo njen dragi omenja in pozdravlja, kjer se je spominja in misli na njo. Da, res je pisal o njej. Pa kaj, da ji pošilja pozdrave po tem Buški, po tem zanikanem beraču? A že naslednji hip se spomni, da bo morda ona sama tudi kmalu tako brez vsega kakor ta siromak, ki ima začasno vsaj streho nad seboj. In tako strašno bolečino začuti, da se komaj premaga, da ne zahlipa. Molče vrne pismo in se Buški zahvali. Da, vsaj spomnil se je tudi na njo in ni je pozabil. Še vedno misli na njo. Morda se je prav tolikokrat spominja, kakor ona njega, menda se oba kesata, da se nista poslovila drug od drugega. No, ona sama ni mogla laziti za njim, a Jože bi se bil lahko oglasil. Pa se spomni na zadnji večer, ko je stal pod oknom in čutil, da ga je uzrla ter ji je hudo kakor že večkrat. Stari Jeran pa gleda hčerko in ne spregovori besede. Ko Buška odide, vzdihne in potem omeni, da Jože res ni napačen in škoda, da ni petičen, saj on, oče zdaj sam ne ve kaj bo, češ, da jima vedno trda prede, ker Jerom pritiska na vse kriplje in zahteva denar, ki ga oče nima kje vzeti. Hči ga posluša in se pripomni ničesar. Jeran komaj slišno stisne iz sebe: »Včeraj mi je omenil, da bi se ga ti privadila. Vem, da samo zavoljo tebe zdaj tako pritiska, samo, da me spravlja v skripce. Rad te poroči. Če hočeš?« »Oče! Nikoli ne! Kaj si še zmisliš? Preje je lazil za Petračevo, a zdaj bi že mene rad. Bog ve kje je že brisal svoje umazane prste, če ni dekle že oženjen? Takemu ni kaj zaupati!« »Ne razburjaj se in bodi pametna! Dobro veš, da se nisem protiviti Joži. Zdaj je med vama vse končano, saj je šel na tuje!« »Ne, ni končano in nikoli ne bo! Nikoli oče!« »Dobro premisli Milka! Zdaj imava še svoj dom in lahko ga rešiva, čeprav za stoji na trhlih stebrih. Kesneje se lahko zgodi, da bo prepozno!« »Ne morem, oče!« Jokav je njen glas in proseč, da se starcu zagrize v srce. Bledica se ji razlije po obrazu, saj so ji oči tako solzne, da bi se zjokala. A v ljubezni ne sme popustiti, kajti srce ima samo eno in ne sme za vedno pokopati svoje sreče! Kako rada sluša svojega roditelja, kako rada bi mu ustregla, pa ne more in mu mora ugovarjati. Trdo jo udarjajo očetove besede. Starec žalostno gleda svojega otroka in brez jeze v srcu. Vse življenje je delal in se trudil, a zdaj mu preti pogibelj. Vedno je upal, da bo ustvaril svoji hčerki srečo, da se bo lahko poročila po svojem srcu. A zdaj? Boji se za svoj dom in boji se za njeno srečo. Upira se propasti, a dolgovi ga vlečejo globlje in globlje, ga tlačijo, da se krivi v dve gubi, a pomagati ni ne ve in ne more. Počasi se dvigneta kakor z bremenoma na ramah. Zamišljena odhajata domov. Zaman sta upala, da bosta odložila svojo žalost, pa je nista mogla, ker je pretežka in ju ne zapusti, saj je žalost zvestejša kakor veselje. Večeri se. Sonce je padlo za hribje gnezdo. V prirodi zavlada tišina. Dolge sence se vlečejo za njima, ju priklepajo v mračno in nemirno stanje. Oba čutita tesnobo noči, kakor bi se hudobna narava zgrnila proti njima in ju hotela mučiti. Kako neznatna sta v objemu prirode, ko stopata čez travnike proti domu. Z njima pa se poganja skrb in ju ne pusti iz objema. Oba skupaj drži in čutita jo, rada bi se je otresla, a močnejša je, njen objem je kakor železni prijem, ki ne spusti, če enkrat dobro zagrabi. Kmalu se vležeta počivat. Vasi še dolgo ne umolknejo. Ponoči se glasovi godbe razlivajo čez selo, preko polja in hoste, kjer se izgubljajo in vpijejo v vrhove dreves, spremljajoč njih šelest, ga preglasijo in se pijani pogrezajo v globel. Ko že vse spi, se vedno od nekod odjekajo poskočni razposajeni zvoki, udarjajo po žilah in težko pozvanjajo v ušesih spečih vaščanov, ki so prinesli se v svoje domove mamce vesele odmeve, ki jih čujejo še v spanju. Počasi tone noč v večnost, kratka poletna noč, ko skoraj seže iz večerne zarje v jutranjo zoro. Ko se Jeran hoče zjutraj odpraviti na njivo in stopi na prag ter se ozre okoli, zagleda Jeroma, ki urno stopa proti njegovi hiši. Gospodar je nejevoljen in kar užaljen, da ga moti že na vse jutro. Najrajši bi ga jezno nahrulil in zapodil. Toda kaj hočeš? Dedec ga ima v svojih pestéh, zato ga prijazno sprejme. Jerom je prekrožil noč. Zdaj je bil vesele volje, prešeren in predrezen je stopil staremu stisnjenemu kmetu. In v tem svojem razpoloženju se je čutil najbolj sposobnega za snubitev. Zato se je odločil in jo takoj zjutraj primahal na Jeranovo. »Dobro jutro, oče! Pridni ste, a mi menda še bolj, saj me to noč postelja niti videla ni! Pa kaj to, saj smo fantje od fare!« »Bog daj dobro jutro!« je prijazno odzdravil starec in ga povabil, naj se usede, da bo kaj povedal. Kar nekam pošili se je, čeprav se mu je trgalo srce, kajti slutil je, da bo Jerom zasnubil njegovo hčer. Prihajač se je spustil na stol in pomežiknil ter dejal: »Seveda bom kaj povedal, da, povedal bom! Enkrat sem vam že omenil očé. Danes spet prihajam snubit. Ali mi daste vašo Milko ali ne? Tisti njen ženín se je menda skujal in kakor nalašč sem jaz tukaj. Pa čemu ji človek brez denarja? Siromakov je že itak več kot preveč na svetu!« Starec ga samo posluša in molči, a snubač nadaljuje: »Saj nisem se taka jerá! Poglejte me, kakšen ptič sem! Prečul sem noč, pa sem svež in zdrav, kot bi se bil dvignil z mehkih pernic. E, kar nas je pravih, se še nikogar ne bojimo! Če pa pomislite, mi boste pač priznali, da mi je žene res treba! Saj veste, da človek nima nobenega reda. Če bom enkrat poročen, bom najbolj resen mož, verjemite mi!« Zazrl se je v Jerana in čakal odgovora. Starec je zdaj moral nekaj reči in stisnil je iz sebe: »Govoril sem s hčerko, kakor sem vam obljubil. Takoj tisti dan sem ji omenil, pa se ne more odločiti. Kaj pa, če bi jo vi kar sami poprašali, da ne boste vsaj mogli misliti, da vam jaz nasprotujem.« »In kje pa je to častno, sramno dekle?« se šali Jerom, leze v hišo in obstane na sobnem pragu. Pred njim stoji Milka vsa čista in sveža kakor živa zora, svetle oči ji izžarjajo mladost in življenje, njena lica so sveža breskve, a usta rdeče vrtnice. »Preden pokopljem zadnje upanje, moram govoriti še sam s teboj deklica draga!« deče Jerom in jo zaljubljeno gleda. Zoprno čustvo jo obide, najrajši bi kar bežala, pa se spomni na očeta. Da, zavoljo očeta, zavoljo grunta naj se premaga in naj bo prijazna! Morda ga bo laže odpravila kakor si misli? Skoraj nežno ga pogleda, ko reče s poudarkom in počasi: »Ne vem, zakaj kaj takega mislite gospod Jerom? Še svoje prve ljubezni nisem pozabila, a kakega povoda vam tudi nisem nikoli dala.« Kozal je zadrego, ko ji je odvrnil: »Rad te imam in to je vse. Zelo te pa želim za ženo. Kar odloči se in kmalu se lahko poročiva!« »Sami veste, da nisem za vas. Prosim, pustite me!« postaja dekle nejevoljno in jeze narasti. »Zakaj bi pa ne bil za te?« se čudi možakar in jo izzivalno gleda. »Zato ker imam že vedno Bočkajevega rada, zato ker vas ne maram in vas tudi nikoli marala ne bom, zato ker ste za mene prestari, kajti nad tri križe imate več od mene in to vendarle ne gre!« odgovarja mladenka vedno bolj razburjena in mu pokaže hrbet. »Če pa sem prestar, je tudi očetov dolg pri meni že prestar in izterjal ga bom kar takoj danes!« zapreti Jerom in se odpravlja. Jeran hiti za njim, da bi ga pridržal in pomiril, saj se boji, da ga bo Jerom takoj vrgel iz hiše ter ga spravil na boben. Pomiriti ga skuša: »Potrpíte nekoliko! Vse bo še dobro, meni verjemite, da se bo vse uredilo!« Ne čaka več, ga prekine razjarjeni snubec in hiti po poljski poti. Jeranu je pri duši, da izgine s tem človekom njegovo zadnje upanje, da se vse pogreza v nič, da se ruši njegova hiša, poka tramovje in se vse gradi v prah. Hči tolaži očeta: »Le pustite ga, naj nam je prodal kar imamo, bova že živela! Boste vsaj brez tegob in skrbi. Delala bom in se trudila za vas. V bajto pojdeva in slo bo!« Starec je obupan, glas mu trepeta, ko hčerko zaprosi: »Vzemi ga vendar, vzemi ga! Nikar mi ne stori tega! Nikar ne dopusti, da bi naša čestitljiva dobra hiša prešla v tuje roke, da bi našo zemljo obdelovali drugi in uživali njene pridelke! To gorje bi bilo preveč, ta sramota bi bila prestrašna! V duši mi je, da me žge živ ogenj, da se moram ostréje porušiti in me pokopati pod seboj, čeprav si ne najdem krivde, saj sem se vse svoje življenje pehal in delal, garal in skrbel!« Jeran skoraj joka. Milki je obupati, toda odnehati ne sme, ker ve, da greši če se vdá, kajti ne sme se poročiti z njim, ki ga ne ljubi in si nakopati prekletstvo, saj ve, da je zakon brez ljubezni dan brez sunca, koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša. »Potolažite se vendar, vse bo še dobro! K teti v mesto pojdem. Dobim si službo, a vi si najemite kakšno bajto. Kar bom zaslužila, vam rada pošljem. Morda bo Jože imel srečo? Kaj, ko bi znova prišel v njegovi bajti? Boljša lesena koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša! Sicer pa tudi bogastvo ni vse.« »Bogastvo ni nič, toda svet je vse, zemlja je vse, da veš! Kaj naj počne gruntar brez grunta. Kakor polž brez hiše se bom plazil po soncu, dokler me ne uniči in raztopi pekoča bolečina in strašno razočaranje! Dekle, hči, nikar me ne zapusti!« Sklonil je glavo. Debela solza mu je zdrknila po velem licu. Njegova volja je bila zlomljena, njegov pogum strt. Milka mu ni odgovorila. Tiho je nekaj delala in premišljevala, kakor bi bila zamaknjena v svoje delo. Oče jo dremi: »Čemu molčiš? Zakaj ne spregovoriš in ne trhneš besede. Odgovori mi vendar in me potolaži v moji bolečini, ki je pretežka, da bi jo sam nosil!« »Saj sem vam že odgovorila, oče moj! Služiti grem in konec! Da bi imela postati žena Jeroma, tega izkoriščevalca, tega vampirja. Ne, nikoli ne!« Med tem je zavrnjeni ženín korakal po polju in se skušal pomiriti. Jezilo ga je, da ga je mladenka tako brezobzirno zavrnila. Pa je bil popolnoma uverjen, da ga bo rada poročila. Dolgo je hodil po polju, ogledoval žito, poslušal gostoletega škrjanca in zasledoval njegov let pod nebo. Ko se je nekoliko pomiril, se je zamišljeno zarežal in se odpravil proti mestu, kjer je imel svojega odvetnika, pri katerem je takoj posredoval, da je vložil proti Jeranu tožbo, hoteč čimprej izterjati svoj dolg in vreči očeta in hčerko iz hiše. ==5.== Bočkajev Jože je prišel na Štajersko. Spočetka je hodil po mestih in si iskal službo. Menil je, da se za delavnega človeka povsod lahko dobi kos kruha. Ko pa je prišel v večja mesta in videl cele množice brezposelnih, je šele spoznal, kako mora biti težka borba za obstanek in kako se morajo ljudje pehati, da samo toliko zaslužijo, da vsaj žive, čeprav morajo stradati zraven in se zadovoljiti z vsako malenkostjo. Bil je že obupan. Kako je bilo doma vse drugače! Res je tudi v rodni vasi revščina, toda tu? Doma ljudje ne stradajo, za vsakega se nekaj najde! Ali naj se zdaj vrne? Ali naj takoj obupa? Zasramoval se je. Vztrajati mora, saj ima denar, ki ga je dobil od zavarovalnice za svoj hramček! Res ga ne sme porabiti, da si postavi nov hram, toda nekaj ga vendar lahko potroši za največjo silo. Sicer pa dovolj štedi in samo primerno zaposlitev si mora poiskati, jo bo že dobil. Nekega dne jo je mahnil na poljsko stezo, vodečo proti prijaznemu parku. Naposled je zašel v park. Na pot ni pazil in že se je znašel na široki gladki beli cesti, vodeči proti sivemu staremu gradu. Ko je korakal počasi po cesti, sta mu nasproti pridrivela dva iskrna konja, vpregnjena v starinsko črno pozlačeno kočijo. Mladenič takoj opazi, da se je desni konj splašil, saj tovariša divje vleče za seboj. Levi vraneс se trenutno upira, a potem zdivja tudi sam. V kočiji sedi gosposko oblečena starejša dama, a spredaj star kočijaž, ki trzajočega obroča vleče konja za vajeti in se zaman trudi, da bi divjanje ustavil. »Laci! Laci!« kriči starica. »Laci! Ustavite vendar! Potegnite krepko nazaj, saj vendar znate! Laci!« Konji so popolnoma splašeni, a v glasu dame ni nikake bojazni. Nič ne tarná, ko opazi, da kočijaž zgublja nad konji svojo moč, le radovedno opazuje konja in voznika, kakor bi samo čakala, kaj se bo zgodilo. »Ampak Laci!« se spet oglasi v hipu, ko se konji približajo našemu znancu, ki z zanimanjem opazuje nemo borbo človeka z zdivjano živaljo. Bočkajev se ozre in opazi na eni strani strmino, ki je spodaj podsekana. In pod njo teče reka. Cesta se vije proti reki in potem po strmini. Če bi konja pridržala v reber in se količkaj plašila, bi lahko zdirjala čez nezavarovano skarpo in nesreča bi se pripetila. To je Jože v trenutku preudaril in že se požene pred kočijo, pograbi z krepkima rokama oba vranca in ju skuša obdržati. Konja majeta z glavama divje v nič, se dvigneta s prednjim telesom in že obstaneta kakor prikovana. Jože se zadovoljno oddahne, stopi pred kočijo in se odkrije. »Laci! Kdo je ta človek?« vpraša dama v vozu s tujim naglasom. »Popotnik sem, delavec, ki išče kosca kruha. Samo gol slučaj me je vrgel sem,« odvrne fant. Obraz starke se razjasni, ko se opravičuje: »Da, da, saj res! Kako sem vendar čudna! Kajne, da sem čudna! Predrzen sem, mi lahko rečete! Tudi vi me niste vprašali, kdo sem, temveč ste priskočili in me rešili! Da, rešili ste mene in tudi Lacija! Hvala vam, iskreno bodite zahvaljeni! Naš rešitelj ste!« Pokima mu, ga zvedavo pogleda in nadaljuje: »Pravite, da kruha iščete? Kruha? Da, da, prav dobro! Laci! Laci! Ta mladi mož išče kruha!« Kočijaž samo ponižno pokima. »No, če iščete kruha, pojdite kar z nami! Zahvalo sem vam dolžna, le pojdimo! Se bo že kaj dobilo!« Izstopila je iz kočije in spet ogovorila kočijaža: »Laci! S tema konjema se ne peljem nikoli več! A kje je vaša nekdanja moč, dragi Laci? Leta, kajne Laci, starost?« Kočijaž spet samo pokima, kakor bi bil nem, skoči na tla in pelje oba žrebca za vajeti nazaj, dočim gre dama poleg Jože počasi proti gradu. »Pa kako, da vas je prav sem zaneslo?« spet nepričakovano obrne glavo in ga vpraša ter ga pogleda. »Z dežele sem dospel. Doma sem z Dolenjskega. Iskal sem po mestih službo, pa nisem našel nič primernega, čeprav rad primem za vsako delo.« »Za vsako delo prime, ali slišite Laci, za vsako delo! Da, da, kakor nalašč ste prišli — kajne Laci, da bi se bila pripetila nesreča? Ne krenite se, le odkrito z besedo na dan! Zdajle bi bila lahko že oba rajnika, kajne Laci?« Stari kočijaž je skoraj v zadregi, ko se spet dostojanstveno pokloni. A starka ga tedaj nepričakovano nahruli: »Laci! Pozabila bi bila kmalu, pozabila! Kako ste vendar mogli kupiti takega konja? Ali vam ni nič za moje in svoje življenje? Ali vam je vseeno, če sva v večni nevarnosti?« »Milostiva gospa grofica…« »Laci, kar molčite, da, le tiho! Vi najdete takoj izgovor, da, vedno ga najdete! Pameten človek ste, čeprav samo kočijaž, ni čudno, saj ste plemiškega rodu! Da, Laci, prav res, Laci!« Kočijaž molči. Pred njimi vstaja grad, velik, siv in mračen. Do vhoda se vrste mogočne platane, ki prehajajo v nizke breze žalujke stoječe ob vrtni poti, po kateri se dospe v poslopje. Že prekorači grofica z Jožom grajska vrata. Fant kar zastrmi, ko zagleda sijaj in razkošje, ki kot vladarica, toda mirno stopa za grofico v njeno pisarno, kjer ga starka še enkrat ostro pogleda skozi kakalo in mu ponudi stol: »Prosim sedite! Za mene niste navadni hlapec, moj rešitelj ste, sicer bi vas ne sprejela v tej sobi. Da, da, hlapci smrdé večkrat po gnoju in senu, ali ne?« Jože jo začudeno gleda in ne ve, kaj naj ji reče. Čudakinja se mu vidi, kakor bi ji malo manjkalo. Starica pa nadaljuje: »Sprejmem vas za hlapca in kočijaža, ali razumete? Kaj je pri nas treba delati in kako morate vršiti vašo dolžnost, vam bo že razložil Laci, kajti on vse ve, da, vse! Spoštujte ga in slušajte, starejši je od vas in plemiške krvi! Ubogi plemič!« Prenehá in si z dehtečim robcem gre preko oči, na katerih ni videti niti sledí kake solze. Nato nadaljuje nekam lastno, kakor bi se bila pravkar spoznala, ker je preveč odkrila svojo čustveno stran: »Laciju boste pomagali. Dobro vas bom plačala. Sicer imate že zdaj pri meni svoj kapital, kajti vaša dolžnost — rešili ste me in zato vas poplačam, nikomur ne maram kaj dolgovati. Da, da, konja ste ustavili! Izborno!« »Ampak Laci je starec, da starec je, čeprav tají! Pa kdo naj prizna svojo slabost?« Nagnila se je na naslon in se trenutno zamislila ter nadaljevala, kakor bi bila z duhom odsotna: »Mladost pač dolgo ostane v srcu, a telo je trohnoba, gniloha! In to je neumno, kako neumno! Prav zato sem odstranila vsa ogledala. Kdo naj gleda svojo nagubančeno kožo, če je v duši mlad in vesel?« Skoraj prestraši se, ko vidi, da govori s tujim mladeničem, ki ga je šele danes prvič videla. Hlastno vstane in ga odvede v kuhinjo ter ukaže kuharici, naj mu postreže. Po južini ga še enkrat pokliče in mu razkaže sobe: »Vsak moj služabnik mora poznati ves grad! Tudi vi ga morate poznati. Pa kako, da ste to storili, saj me niste poznali in niste vedeli, kdo sem?« »Smatral sem za svojo krščansko dolžnost do sočloveka.« »A tako? Lepo, res plemenito! Kako pa tedaj, ko ste zgrabili konja za uzdo? Ali ste se kaj prestrašili? Kakšen je bil vaš občutek? Povejte mi!« »Nisem mislil na to, gospa grofica! Zato pač ne vem, kaj sem mislil in čutil. Bal se pa nisem prav nič, kajti bojazen že vnaprej ubije vsak uspeh.« »Bojazen ubije uspeh! Vidite ga, kakšen mislec! Pa je prišel in mi rešil življenje. Da, Laci… ta je star, res star je! Danes sem ga spoznala, da je zelo, zelo star, čeprav tají leta kakor sramežljiva guvernantka. — Sicer pa, kaj če bi se ubila? No, naposled se vendar vsak kolikor toliko boji umreti, kajne? Seveda se boji! Toda, da je Laci tako star in slab, si nisem mislila!« Bočkajev je bil v svoji novi službi prav zadovoljen, toda domače vasi nikakor ni mogel pozabiti. Misli so se mu spet in spet vračale pod okno njegove Milke, v domačo kočo in na gorice, kjer je stal nekdaj njegov hram. In kadar se je spomnil na Buška in njegovo veliko ljubezen do doma, se je kar zasramoval. Da, kako je ta stari berač ljubil svojo rodno selo in še ljubi, kakor živi v njem in trpi, da ga drugi zasmehujejo in zaničujejo samo, da mu ni treba z doma, čeprav mu je rodna zemlja pogoltnila njegovo kočo. Njegova gospodarica je bila čudaška madžarska plemkinja, ki je bila zelo bogata. S posli ni mnogo govorila razen z hišno Marto in z Lacijem, ki je bil nekak posrednik med njo in uslužbenci. Le z Jožom je napravila izjemo, saj jo je rešil in to je vsakikrat ponavljala, kakor bi se bila bala, da tega ne pozabi in da ne pozabi misliti na hvaležnost, ki mu jo je dolžna. Čudakinja je želela biti med vaščani bližnje vasi tujka, toda ni mogla biti, saj je pripadala kot otrok s starši v te kraje, kjer ji je potekala tudi mladost. Grad je ležal v dolini med vinskimi goricami, na katere je bila navezana kakor tudi na vas, čeprav si ni tega hotela nikoli priznati, hoteč vedno ostati na nekaki višini. Vedela je, da je plemstvu odbila zadnja ura, toda ni se hotela vdati in je vztrajala. Ker je imela denar, je lahko ostala v svojem sijaju in vladala svoje posle. A sicer je bila dobra duša in skrbela je tudi za siromašne vaščane, česar pa ji ni smel nihče omeniti. Svojim služabnikom pa je bila prava mati, čeprav se je večkrat silila in ni hotela z nikomer govoriti, kar je potem moral opraviti Laci, da jo zadosti kapricam svoje muhaste stare grofice. Pri Jeranovih je zapel boben. Oče je hodil sključen okoli. Tiste dni je kar shujšal in postaral se je. Ko je zvedel, da ga Jerom žene in ne odjenja, se je tudi njega lotila neka divja obupna trma. Sam je dejal hčerki, da je prav storila, ker se ni odločila za tega brezsrčneža. Milka pa ni hotela doma čakati sramote, ki jima je visela nad glavo. Šla je v mesto k teti in si pri njej hotela poiskati službo. Posestvo je kupil za lepo ceno stari Petrač. Toda mož je bil res prava poštena duša. Ko je zvedel, ker ni bilo nobenega drugega kupca in je dobil grunt kar za sramotno ceno, se je sam jezil nad Jeromom, kajti stari Jeran in hči sta se mu smilila. Mislil si je pa svoje. Zvedel je, da večkrat tuji ljudje nakupujejo posestva, ki pridejo na boben, zlasti še, če ni domačih kupcev. To pa je sklenil preprečiti in kupil je posestvo sam. Ko je akter izzval, da je on lastnik Jeranovine, je mož poklical starega Jerana, mu stisnil desnico in dejal: »Ne misli, da sem kupil za sebe! Ampak v domačih rokah je ostal tvoj dom in to je največ vredno! Morda nas bodo nesreče spametovale, da bomo bolj složni kakor smo večkrat bili, kadar je bilo za korist kakšnega domačina! Ko boš kdaj mogel posestvo izplačati, ti ga rad vrnem za isto ceno, za katero sem ga kupil.« Veš, tudi jaz sem spoznal Jeroma, toda nasel mu pa nisem. Preveč imam pod palcem, da bi mi popustil do življenja. Kmalu sem spoznal tiste njegove mešetarje, ki so nas varali in nam lagali ter nam vtečili napačno valuto za blago, ki je šlo v tujino. Vraga, res smo bili preveč neumni! Saj dobiš vse zapisano v časopisih, pa se nihče ni na to spomnil. Da, da, Petrač ima denar in kak Jerom ga še ne bo vtopil v žlici vode, čeprav bi ga rad.« Jeran je bil vesel in ko mu je Petrač dejal, da lahko ostane v hiši dokler pač sam noče, da ga ne bo nikoli podil iz lastnega doma, se je ganjen zahvalil svojemu prijatelju. Medtem je Milka stanovala pri teti in dan na dan iskala službo. Kakor vsako kmečko dekle je prišla v mesto polna upov in pričakovanj, a kmalu je razočarana spoznala, da je s službami zelo hudo, da so povsod oddane, naj je povsod več kot preveč ljudi. Kar strmela je, ko je videla po posredovalnicah dolge vrste deklet, ki so se ponujale v službo. Mnoge so bile že sestradane in strgane. Nekatere so bile že tako obupane in žalostne, da so se ponujale za samo hrano in stanovanje, druge so zahtevale tako malenkostno odškodnino, da je zadostila komaj za čevlje, ki so jih trgale v svoji službi. In mladenka je vedno bolj spoznavala bedo, ki vlada v velikih mestih, kjer je videti toliko raznega razkošja, bogastva in lepote, pa se vse skriva pod navideznim ugodjem, dokler marsikdo strada in je taki, ki bi jim tega nihče ne prisodil. Teta ji je prigovarjala, naj se nikar preveč ne trudi, saj lahko ostane pri njej, dokler ne dobi kaj primernega. Tudi sama jo je priporočila svojim znancem. Vendar je bilo vse brez uspeha. Nekega dne je dobila očetovo pismo, ki jo je potrlo in vendar je bila zadovoljna, da je bilo vsaj tako. Oče ji je pisal, da zdaj uživa miloščino drugih, da je sicer ostal v hiši, toda zahvaliti se mora le staremu Petraču, da ni na cesti. Mladenka je molče vse pretrpela, saj ni mogla pomagati niti sebi, niti svojemu očetu. In začutila se je v tem velikem Babilonu vso majhno in zapuščeno in bedno. Naposled je vendar dobila skromno službo služkinje pri neki starejši družini. Z veseljem se je lotila posla, pa ni ostala niti mesec dni. Gospodar se je vračal vsako noč pozno domov in je postal napram njej vsiljiv. Milka je bila dovolj pametna, da je takoj spoznala njegove nakane in šla. In tako je bila spet brez službe. Tudi domotožje jo je vedno bolj mučilo. Kadar pa se je spomnila na Jožeta, ji je bolečina zakrvavelo srce. Žal ji je bilo, da ga ni poročila in šla v njegovo bajto. Zdaj sta oba na tujem. Sam Bog ve, če se še kdaj snideta in si spet zagotovita svojo ljubezen! Trudna in zblodena je zakoprnela za svojim domom. Nekega dne se je pa razdvojena in žalostna napotila v svojo rodno vas. =Drugi del.= ==1.== »In vendar je Jerom tudi mene potegnil, mene Petrača, poštenjaka in najbolj premožnega zemljaka! Da ni še uspel, jaz mu še pokažem! Zdaj šele vidim, da me je pri trami pošteno pretepal.« Petrač se je jezil v vaši gostilni, silil pest in pretil v zrak: »Pa ni hotel se otroka premotiti, mojo Angelco! Hvala Bogu, da imam pametno hčer!« »E, kako ga je zavrnila! Zdaj bi jo rajši dal radnemu bajtarju kakor temu sleparju.« »Bodi, bodi! Le nikar se ne razburjajte!« ga miri krčmar in mu pove, da ga v drugi sobi čaka župan, ker bi se rad z njim nekaj važnega pogovoril. Petrač takoj vstane, nekaj zamrmra in odpre vrata sosedne sobe, kjer sedi župan, majhen suhljat starec, ki ves droben in neznaten prav nič ne sliči kmetijskemu županu. Župan Ferjan je dokaj premožen zemljak. V vojski je staknil bolezen in kmalu se je upokojil. Vaščani ga cenijo, ker je nadvse pošten ter zelo skromen in skrben mož. Rad se trudi za blagor občine in dela zastonj. Sicer pa je v njem vse kakor mrtvo, roke trdno počivajo, oči so mu zapadle v notranjosti preveč vidno čelo. Čer je prevečkrat gledal smrti v obraz, se ni mogel otresti misli na njo. In ko se je komaj vrnil domov, so spočetka si kaj malo brigali za svoje zdravje. Ko je nekoliko okreval, so bile ravno volitve. Izvolili so ga za župana in ni se protivil, čeprav se ni nikoli potegoval za to čast. Bil je najprej kmet. Najbolj ga je veselilo delo na polju in v vinogradih. Petrača je imel samo zato rad, ker je vedel, da je starec ves zaljubljen v svojo grudo. Vedel je, da tudi v njem še vedno tli iskra ljubezni do grude, ki jo je vedno ljubil in je niti sredi vojnih grozot ni pozabil. Ko je popolnoma okreval, je takoj pričel s poljedelstvom in v delu je našel trdno in veselje. V prirodi se mu je počasi pomirila bolesna duša, vse kar je doživljal, se je v njegovem spominu pomirilo, senca, strah, tesnoba vse na okoli ga je vedno bolj priklepalo nase in mu vlivalo novo zdravje, da so izginile povratne sence smrti in omrtvelosti ter je spet zaživel drugo življenje poln vere v bodočnost domačega človeka, ki je v bistvu še nepokvarjen in dober, čeprav malenkosten in poln hib. Župan je kmalu spregledal Jeromove nakane. Prvi je začel svariti proti njemu in kmetje so kar zijali, ko jih je pričel svariti, naj se bodo preveč zaupali. Tudi Petrača je odprl oči. Dokazal je kmetom v številkah, koliko dobička ima Jerom pri svojih kupčijah in s tem so se streznili. Župan pa je bil človek dela. Toliko časa se je prizadeval, da je dosegel pri župniku in šolskem upravitelju, da sta pričela resno pridigariti o zadrugi, ki so jo naposled sklenili ustanoviti in med prvimi pritegniti starega Petrača, ki je bil uvideven človek in tudi denaren. Kmetijska zadruga naj bi delala za kmete, kupovala z njihovimi pridelki in se trudila za blagor občine. Nameravali so pritegniti tudi sosednje gorske občine. Povabil je Petrača in mu brez ovinkov povedal, da so naši ljudje preveč zaupljivi napram tujcem, ki jih radi izkoriščajo, da so se posvetovali in sklenili, da ustanove svojo zadrugo, ki bo lahko marsikoga rešila propasti. »Zadruga?« Petrač se je potrkal s prstom po čelu. »Zadruga? da mi ni še prej zahinila ta sijajna misel? Jaz sem takoj za to! Srečno dam na razpolago tudi nekaj kapitala, saj ga imam, hvala Bogu!« je starec postal takoj ves navdušen. In domenila sta se, da se zvečer sestanejo v šoli še trije in da povabijo še nekaj drugih kmetov. »Jerom se bo kmalu oddihnil zadnjega urata!« je hitel Petrač in si mel roke, ko je tisti dan prišel domov in hitel razbežati ženam, kaj so sklenili. Kmetje so bolščali z očmi, ko jim je župan v nedeljo po pridigi povedal priliko o človeku z zakopanim talentom in spomnil, da je prav domače selo tisti nesrečnež, ki ga je zakopal in pustil, da ga je nekdo ukradel, namesto da bi bil sam trgoval z njim. Zdaj, da bo drugače, ker so ustanovili zadrugo. Odborniki bodo delali složno in zastonj, pred vsako večjo kupčijo bodo imeli odborovo sejo. Če se bo zadruga razvila, bodo kasneje dobili pisarniško moč. Po maši je obč. sluga Bineči že enkrat pred cerkvijo hripavo razglasil, da naj kmetje pridejo v šolo, kjer bodo zvedeli o prvi prodajni ponudbi in naj ne dvomijo nad uspehom, ker je podjetje v domačih rokah in bo potrjeno od gosposke. Petrač je samovzvestno hodil po šoli, pripovedoval vaščanom, kako je koristno, da so se združili. Nikoli ni pozabil pripomniti, da je sam vložil kar dvesta tisoč dinarjev kapitala samo zato, da laže pojde. Kmetje so jeli kmalu voziti svoje pridelke kar na kolodvor, kakor jim je naročila zadruga. Vsa navodila so dobili sproti v pisarni, ki je bila začasno nameščena v župnišču. Vsak je takoj dobil nekaj denarja na račun, samo da se je laže otresel prvih nadlog. Ko je bilo blago plačano, je takoj dobil ostanek, a le neznaten odstotek je ostal v zadružni blagajni za odškodnino in stroške. Zadruga je poslovala vedno uspešneje, Jerom pa je klel in stiskal pesti. ==2.== Na cesti koncem vasi je stala Martinova kovačnica. Kovač Martin je bil velik, krepak mlad fant, pravi hrust. Ves znojen in črn je vihtel dan na dan svoje kladivo in zadovoljno žvižgal in pel. Martin je ljubil otroke. Če se mu je približal kak kratkočasen, je delo pustil, pograbil otroka in ga zagugal v zraku. Če je prišla večja družba otrok, se je z njimi zabaval, hodil po štirih, da so ga jezdili, ali pa tekal z njimi po travniku za kovačnico, se lovil, se kalil in se smejal. Krepki Martin je bil zlata duša, le preveč razborljive narave je bil. Če se je razjezil, ni bilo dobro, kajti kar zakrul je z zobmi in revež, kogar je zadela njegova jeklena pest. Na nasprotni strani ceste, nekoliko v bregu, je stala borna bajta kočarja Snopa. Možakar je bil pijanec, žena mu je kmalu umrla, sin je padel v vojski. Zdaj je starec sameval s svojo hčerko Reziko, ki je trpela in delala ter se mučila dan na dan. Bila je čedno prikupno dekle, vitka, visoka temnolaska, dokaj boječa. Jerom, ki je drugje pogorel, je prišel mimo in hodil okoli te bajte. Starega Snopa je večkrat vzel s seboj po krčmah, da mu je mešal kri. Rad je starca napojil in se potem norčeval iz njega. Majhen in gibek je pijancek skakal kakor poskočen, trzal obraz, šel spačene, opotekal petelinje kikirikanje in se prekopicaval čez glavo kakor kak pajac. In ko mu je Jerom enkrat omenil, da bi rad poročil njegovo hčerko, je Snop ves srečen kar zavriskal, ga objel in mu takoj obljubil, da mu jo da, samo če hoče, kajti hči se bo pokorila volji svojega očeta, sicer bo druge pel. Rezika je ljubila kovača Martina. Vedno, kadar je začula udar njegovega kladiva, se je spomnila nanj. Tudi on jo je rad imel, čeprav ni že od mladih ljubezen in večno zvestobo. Oba sta slutila, da se časi kaj izboljšajo in postaneta srečna mož in žena. Odkàr je Snop občerval z Jeromom, je postal s hčerko prijaznejši. Prej jo je pijani večkrat pretepal, a zdaj je bil ves sladek in ljubezniv. Nazadnje jo je razočaral z novico, da jo bo Jerom zasnubil, da ga mora poročiti, naj bosta potem oba, ona kakor oče, preskrbljena in za oba se bo bodeč lepo imel. Mladenka se je uprla, a starec je takoj navalil na njo in jo pretepal, da je imela ves hrbet višnjev. Obupana in žalostna je zvečer na oknu domače hišice zaupala svojemu Martinu, da ga ima zelo rada, da pa se morata ločiti, ker oče zahteva, da se poroči z Jeromom in jo pretepa ter ji je zagrozil, da jo sicer ubije. Kovač je dvignil svojo težko pest in zapretil, da bo očeta in Jeroma zabil v prah. Rezika ga je tolažila in prosila, naj se nikar ne jezi in ne žali, ker si sama ne more pomagati. Mladenec ji je prigovarjal, naj ostane stanovitna in naj očetu pove, da ne bo poročila Jeroma. Deklica pa je žalostno odvrnila, da ne more ugovarjati svojemu divjemu očetu, ker se ga preveč boji. Martin je žalosten odšel. Jerom je kupil vinograd v Bačjem. Neko nedeljsko popoldne je povabil v zidanico starega Snopa in njegovo hčer. Gostitelj je pripravil dobro jedačo in mnogo so se in pili. Uboga Rezika je nekaj časa tiho jokala poleg vsiljivega ženina, a naposled se ji je razvezal jezik. Vedno se je vlekla k mizi, samo da je nesramnež oče ni več pretepal. Jerom je očeta trepljal po rami in mu pripovedoval: »Veš stari! Tam po mestih praznujejo zaroko in jo razglasijo po časopisih. In tako zaroko praznujemo danes mi, namreč jaz in tvoja Rezika. Praznujemo jo kar tukajle v vinogradu. Ali ni prijetno in lepo?« Starec mu je pritrjeval, hči se je zamaknjeno smejala. »Pa je postal Jerom nekam resen. Sam je pil vedno manj, a očeta in Reziko je vedno bolj silil, naj ga pijeta. Stemnilo se je. Jerom je prižgal luč in pili so naprej. Rezika je čutila vino v glavi, a že jo je silil, naj le pije. Bala se je, da bi ne bila preveč omamljena. Oče je že zadremal kar pri mizi. »Pojdiva nekoliko na zrak!« je predlagal ženinu in objel svojo izvoljenko okoli pasu. Rezika se je spočetka branila. Spet ji je natočil in jo silil, naj pije. Bolela jo je glava in šla je z njim nekoliko po vinogradu. »Jutri grem v župnišče radi oklicev« je hitel Jerom, ko sta se vrnila. Mladenka je bila vsa preplašena in otožna. Zdrznila sta očeta in šla so nazaj v dolino. Bila je temna noč. Veter je ječal, se zaletaval preko vrhov in šepetaje opet valil valove. Reziko je bolelo srce. V duši je čutila strahoto in vihar. Bilo ji je, da stopa nekam, od koder ni več rešitve, da pada globlje in globlje. Ko je korakala poleg svojega ženina, bi najraje glasno kričala. Konec je tužen, če ni bilo doma in sreče. Ko je prišla domov, je snela s stene podobo svoje matere in jo vzela skrivaj v posteljo. Objemala jo je in poljubovala ter tiho jokala vso noč do jutra. Ljudje so zmajevali z glavami, ko so čuli, da je Snop prodal svojo hčer Jeromu, saj so vedeli, da mladenka ljubi drugega. Ko je Jerom prišel v župnišče, je župnik zahteval od njega listine in različne podatke. Mladeniču je postalo kar nekam vroče, ko je župnik pričel vse zapisovati in mu obljubil, da bo po nekatera potrdila pisal še sam v pristojno faro. Približal se je dan poroke. V župnišču niso imeli potrebnih listin in Reziko je zaskrbelo. Jerom je hotel poroko slovesno proslaviti. Ukazal je postaviti pred cerkvijo mlaje in Snopovo bajto vso okrasiti. Za svate je pripravil mizo kar zunaj na travniku pred hišo, kjer so napravili prijetno zeleno uto. Bil je zadnji dan pred poroko. V Snopovi hiši je bilo vse pokonci, vsi so hiteli pripravljat za svate, ki jih je Jerom povabil. Tedaj se pojavi na pragu Snopove hiše siromašno oblečena žena z dvema otročičema in vpraša za Jeroma. »Kaj bi pa radi? Gospod je šel v župnišče zaradi poroke,« ji odvrne neko dekle. »Kje pa je njegova nevesta?« vpraša ženica. »Če želite kaj izvedeti, kar počakajte, takoj vam prinesem,« odvrne mladenka in jo sočutno pogleda. »Z nevesto bi rada govorila,« odvrne prišleka. Že stoji pred njo Rezika, jo prijazno pogleda in vpraša, kaj bi rada. »Torej vi ste naseli temu sleparju, temu goljufu? Ali ne veste, da je poročen, da sem jaz njegova zakonska žena? Ali vam ni tega povedal?« Rezika prebledi kakor platno: »Žena, saj to ni mogoče?« »Da, da, res je! Le čakaj dekle, boš videla, da ne bo prinesel ženitnega dovoljenja, saj sem zvedela v domačem župnišču, kaj namerava. Pa je tako predrzen, da vleče tebe in še duhovne gospode za nos! Mislil je, da ne bodo poizvedovali in da se bo kar poročil, saj sva živela izven te meje.« »No, naj dela, kar hoče, saj mi ni zanj, samo skrbeti naj bi za otroke, kakor je njegova sveta dolžnost! Tako neslišno točimo, da je grozno, pa se ne zmeni za nikogar!« Rezika je vsa zbegana. Ženske se zbirajo okoli nje in začudeno poslušajo, da je Jerom že poročen. »Pa kar same svatujmo!« se oglasi Mrožova Tinca, ki ji manjka dveh koles in je toliko bolj smelena, kolikor manj pametna. Takoj pograbi Jeromovo ženo za roko: »Pojdimo!« »Saj ni res, saj ne more biti res!« zajoka Rezika in se prime za glavo. Jeromova pa sedi med ženskami in se grozi. Otroka se motita s flancati. Rezika sedi tam in joka. Ženske jo tolažijo, pa nič ne opravi. Preveč žalostna je in pregloboko potrta. Ko pride stari Snop, ki je slučajno še trezen, mu hči vrže: »Vsega ste samo vi krivi! Nikoli nisem marala zanj, pa ste me tepli kakor psa! Sram vas bodi! Zdaj grem in se ne vrnem nikoli več!« Oče jo nemo gleda: »Zakaj se vendar vračaš? Sam ne vem, kaj ti je?« »To mi je, da je Jerom poročen in da sedi tu njegova žena z dvema otrokoma! To mi je, da ste mi vi temu brezsrčnežu prodali, da vam ni bilo nič za lastnega otroka, temveč le za pijačo. Da, za vašo pijačo ste me prodali temu človeku, ki je poročen z drugo!« »K vragu s teboj!« zakriči starec, ko stopi prav tedaj čez prag Jerom in zabode v svojo ženo. Preden se zave, ga Snop podere na tla, ga jame tolči s pestmi in praskati po obrazu kakor razdivjana mačka. Jerom kriči kakor obseden, ženske vrešče. Rezika glasno tuli, a stari Snop je menda zblaznel, saj tolče kar naprej, se ne briga za Jeromove krepke udarce in samo praska in ruje. Ko ga naposled odtrgajo od Jeroma, je ves okrvavljen, a spet se hoče divje zagnati vanj. »Takoj iz te hiše, kjer nimaš ničesar več iskati!« se zadere tedaj Martin, ki ga je privabil divji hrup. Za raznoč preplašenega moža kakor peresce in ga s krepko brco vrže čez prag. Jerom je še vedno ves zmešan, pobira se, nekaj govori, si briše okrvavljen obraz in beži, a njegova žena in otroci hite za njim. ==3.== »Jerom je zgubil s svojo ženo vred,« je šlo po vasi. Tolažili so, ki so mu dolgovali, so predobro vedeli, da se pride, saj so ga predobro poznali in vedeli, da jim ne bo prizanesel. Nekega dne se je res nepričakovano pripeljal z avtomobilom v vas. S seboj je imel tri gospode, ki so se ustavili zunaj na travniku ob vodi in pričeli ogledovati in meriti svet. Vaščani so bili kmalu o tem obveščeni in so se zbirali in spraševali, kaj ti ljudje hočejo. Jerom jim je kratko pojasnil, da si želi kupiti tukaj svet, ker nameravajo postaviti veliko tovarnico, kjer bo zaposlenih mnogo ljudi, da bo revščina v vasi za vedno končana. Kmetje mu niso odgovorili. Ko pa je zvečer povabil svoje upnike v vaško krčmo in jim svetoval, naj prodajo vsak svoj del zemlje ob vodi, so se mu vsi naenkrat uprli. »Gospodje ostanejo jutri še tukaj. Lahko se še premislite,« je svetoval Jerom in zapretil vaščanom, da jih bo rubil in jim spravil posestva na boben, če se mu ne vdajo. Za njegovo nakano je zvedel tudi župnik in že je sklical v zadrugi sejo. Petrač je dejal, da raje tisočkrat zgubi, kakor da bi dovolil, da bi Jerom zidal s svojimi družabniki tovarnico tik vode. Kmalu so si bili edini in zadruga je sklenila posoditi vaščanom toliko denarja, da bi se lahko Jeroma odkrižali. Dolgovi niso bili previsoki in so se ga kmalu rešili. In spet je odšel, vendar ne za vedno. Zadruga je delala s polno paro. Stari Jeran je spet postal pogumnejši. Ker je bil še dokaj trden, so mu preskrbeli službo. Vozil se je z vozom okoli kmetov sosednjih vasi, pregledoval poljske pridelke in jih nakupoval za zadrugo, saj je bil poštenjak. Mihka je bila rešena. Delala je doma in mirno živela. Dokler pri Petraču pa se je manjšal in oče in hči sta gledala v lepo bodočnost, pričakana, da bo Jeranovo spet prišlo v roke prejšnjih gospodarjev. * Jeroma ni nihče več maral. Vaščani so se ga ogibali, nekateri so ga kar črtili, med njimi posebno kovač Martin, ki pa ni nikoli komu omenil, da ga ima na piki. Trta je tisto leto posebno dobro kazala. Vsi vinogradniki so se veselili bogate letine. Zadruga je sklenila, da bo nakupovala tudi vino in ga sama prodajala na debelo ter pomagala zlesti manjšim vinogradnikom. Jerom se ni več stalno naselil v vasi, toda večkrat ga je še zaneslo nazaj, zlasti je rad posečal svoj vinograd, od katerega je tudi pričakoval nekaj koristi. Najbolj se je bal starega Snopa. Kadar ga je srečal, je starec kar poskočil, mu žugal in pretil, da mu bo že pokazal. Ni se sramoval nadruti ga, čeprav je bilo navzočih se toliko ljudi. Sploh pa je postajal še bolj popivajoč, a hčerke ni več pretepal kakor včasih. Da, celo nekako mehak je postal napram nji. In odpustila mu je, saj je bil njen oče. Skrival pa je trpel in premišljeval iz dneva v noč, kaj bo. Ljudje so se že vnaprej veselili dobre letine, pa se je vse spremenilo. Nekega dne so nenadoma pridrvéli temni oblaki, zabliskalo se je in že se je vsula po vinogradih za oreh debela toča. Stari župnik je hitel v cerkev ter molil, naj se Bog usmili teh ubogih, bednih, ki so v znoju svojega obraza obdelali svoje skromne vinograde. Prosil je Boga, naj gre ta težki kelih mimo, jokal je in se trkal na prsi. Zunaj pa je razsajala toča in pobijala. Neusmiljeno je bila na vse strani, in ko se je župnik vračal v župnišče, je videl, da so vinogradi stolčeni, trtje se je skrivilo in ogolilo, grozdje je ležalo razbito po tleh. Toča je stolka vse poganjke in napravila ogromno škodo. Kmetje so bili obupani. In spet se je pojavil v vasi Jerom in se norčeval, češ, če bi ga poslušali in zidali tovarnico, bi ne bili odvisni od vremena in toče. Pa se je znova izkazala zadruga. Bila je že dokaj močna, tudi več gruntarjev iz sosednjih far je bilo udeleženih. In zadruga je pomagala. Ker je krompir dobro kazal, je kmetom za prvo silo izplačala na račun krompirja in fižola, ki so ga imeli nekateri zelo veliko. In spet so bili rešeni iz najhujše stiske. Jerom je spet pogorel. Sam je hodil po svojem vinogradu, posedal po zidanici in kleti ter pil. Tudi njegovemu vinogradu ni toča prizanesla. Osramljen je možakar spet zginiti iz vasi. ==4.== Snopova Rezika je postavala. Ko jo je zagledal Martin, je prebledel in divje zaškripal z zobmi: »Kaj je s teboj?« »Nesrečna sem bila. V vinogradu me je pre…« »Da ga ni sram! Maščujem se nad njim! Že dolgo ga imam na piki. A zdaj, da zdaj mi je dovolj!« je siknil kovač in razburjen hotel iti. »Pusti ga! Usoda se sama maščuje nad človekom! Bog se preozre dobrim krivičelcem in je prosila za svojega zapeljivca. Mladenec ji ni odgovoril, skomignil je z rameni in jezen odhitel. Otroče ni dolgo živelo, kmalu so imeli pri Snopovih mrliča. »Prav, da je umrl revežek,« so govorili ljudje, a Rezika ga je rada imela in je jokala za njim. Vinogradniki popivajo. Obupani so nad trtijo, ki zelo slabo kaže. Nekateri ne bodo niti brali, ker jim ni ostalo ničesar ter pijejo lansko vino in pozabljajo. Mladina se veseli in nori s starimi. V cerkvi na Žalostni gori pa trpi ubogi župnik, pridiga kakor zna samo on, da se srca jokajo in se oglasi vest, a ko kmetje pogledajo svoje zapuščene vinograde, spet popivajo in se zagovarjajo pred svojo vestjo, da ne morejo drugače, ker je njih bolečina prehuda in je ne morejo več prenašati. Vinogradi pa sijajo v soncu zeleni in jasni kakor bi se smejali in dramili v srcih novo upanje. Ko pride čas trgatve, prepevajo viničarji in obiralci, a nič ne oberajo, po zidanicah hodijo in hramčkih, se sami povabijo tu in tam in popijejo kar dobe. Ko so pijani, razsajajo in se prepirajo, se hvalijo, koliko pijače prenese in kdo jo prepira. Je pač hudo, če človek nima zaslužka in zabave, ki jo je že vajen iz leta v leto in se ne more zaživeti v tegobni umrlosti. Tedaj so se oglasili zadrugarji: »Kdor bo samo popival in obupaval, ter jemal še drugim pogum, mu odtegnemo pomoč! Zadruga je zato tu, da podpira tiste, ki so zares potrebni, da pomaga onim, ki bi se radi dvignili, pa se ne morejo, a pijancev ne bo podpirala.« Tudi župnik je zapretil na prižnici: »Kar pijte, da boste vse popili! Zadruga vas ne bo več poznala. Mesto, da bi bili veseli, ker ste rešeni iz najhujše zadrege, pa spet pijete! Svarim vas vsako nedeljo, pa ne pomaga! Zdaj glejte sami!« Prestrašili so se in odnehali, splošna pijanost je popustila. Počasi gre Jerom v hrib v svojo zidanico. Še ima nekaj starega vina, ki ga je kupil z vinogradom vred, a novine tudi pri njem nič ni bilo. Vinske gorice se vzpenjajo v nebo, da jih zarja umiva in jih pokrivajo prozorni oblaki z meglenimi kapicami. Okoli nje nič več, polomljeno je in okleščeno. Jerom jih ogleduje, ko stopa počasi v reber. Na krepko gorjačo se opira in premišljuje. Ali niso gorice prav take kakor tedaj, ko je prišel v te kraje? Kmetje so obupavali nad seboj, trta je bila pobita in kakor milost božja jim je bil, ko je prišel od njih kupovati les in druge pridelke. In spet doživlja kar je minilo. Sredi poti obstane. Ali ni šel nekdo za njim? Tam za drevjem mora biti, zdaj, zdaj se prikaže. Ne, nikogar ni, sam je. Zakaj ga danes preplavlja mračna slutnja, čemu mu je tako tesno? Počasi se večeri, rdečica zarje se razliva po vsem griču, poljublja cvetje in bilje ter polagoma bledi. Lahni veter diha in hladi Jeromu vroče znojno čelo. Sam ne ve, kaj mu je danes. Ko pride na planoto, se spet ozre. Nikogar ni, sam stopa po planjavi mimo prvih vinogradov, ki ga žalostni in zapuščeni pozdravljajo. Spet se mu misli vračajo na prvi čas, ko je tod hodil in šele pričel svojo kupčijo. Lahko bi delal pošteno, pa bi bil tudi mnogo zaslužil, pa mu ni dala žilica miru, goljufal je. E, kako je znal! Že les je tako meril, da je moral zaslužiti, kmetje še niso dobro poznali merjenja, tudi na pogled je kupoval stoječi les in pritisnil lastnike, kjer jih je mogel. In njegova žena? Res se nista razumela, pa mu ni bilo dovolj, da jo je zapustil, nič več se ni brigal in skrbel za družino, pa še drugo dekle je spravil v nesrečo. Vračali so se mu spomini na vse to kakor še nikoli prej. Ni maral na to misliti, toda moral je misliti in to ga je begalo. Kaj je to? Zakaj take misli? Zaman se je spraševal in so jih skušal odriniti. Le trenutno so ga zapustile, a že so se vrnile in ga še bolj živo obhajale. In spomnil se je, da je to njegova slaba vest, ki ga je dolgo pustila v miru, a zdaj se je oglasila hitro, nepričakovano in ga pred samim seboj klicala na odgovor. In to je strašno, kadar človek, ki pade, mora iskati zagovor pred svojim drugim jazom, pred tistim dobrim, ki ga nosi vsak v svojem srcu. Vznemirila mu je misel na smrt, pa se mu je zazdela tako smešna, da jo glasno zasmejal: »Kaj mi še pade na um? Zdrav sem kakor riba, močan kakor hrast, pa naj na take stvari mislim?« Zamahnil je z roko in pospešil korak. Daleč za Jeromom je šel kovač Martin, možakar ga ni mogel videti, ker sta si bila daleč vsaksebi in je mladenec sploh pazil, da ni prehitro stopil na plan. Martina se ni nikamor mudilo. Bil je navzven popolnoma miren, a v srcu je čutil nekaj težavnega in strašnega. Ubiti človeka? S to mislijo se je boril in boril. Upal je, da jo prebije in bo lahko zakrivil zločin. Pa ni mogel najti prave opravičbe pred svojo vestjo. Njeno življenje je uničil, se je skušal zagovarjati sam pred seboj, a že je čul v globoki notranjosti odgovor: samo Bog je sodnik nad dobrim in zlim! In spoznal je, da ga niti ta zagovor ne reši težke obtožbe, če zakrivi umor. Kljub temu je vztrajal pri svojem načrtu. Čeprav se je bojeval v svoji notranjosti, ni niti enkrat dvomil, da ne bo storil, kar je nameraval, tako globoko se je zakoreninila v njem želja po maščevanju. In zdaj je korakal v hrib. Šel je za Jeromom, da ga ubije, da zakrivi zločin med sedanjim časom. Ali ni kakor Kajn, ki je ubil brata? Ali ni že njegov sklep nekaj vrhovitega? Tišal je, da mislijo se porajajo, vest se oglasi, a on gre dalje, da ne omahuje. Jerom je sedel v zidanici in pil. Z glasnim treskom so se odprla vrata. Jerom je prebledel: »Kaj hočeš?« Glas se mu je tresel od strahu. »Prišel sem, da te ubijem.« Mirno in hladno je Martin spregovoril, a Jerom je videl resničnost v njegovih očeh in se je prestrašil. Pogrešil je svojo gorjačo, a mladenec je bil urnejši. Že je imel gorjačo v roki in se smehljal: »Ali si misliš, da boš mene? Ne, ne boš me! Pa če bi se mi skril ne vem kam, našel bi te, kajti hotel sem te dobiti in dobil sem te! Sam veš, kaj si pravi nekaj hotel! Tudi ti imaš močno voljo, tudi ti si ubijal nas kmete z goljufijo in varanjem. Tudi ti si ubil srce uboge Rezike in moje srce. Zdaj imam pravico nad teboj in ubijem te!« »Nobene pravice nimaš! Pravica pripada Bogu! Pusti me in bodi pameten,« ga skuša pomiriti starec. »Pravica pripada samo Bogu!« čuje kovač odjek v svojem srcu, a presliši ga, ker ga hoče preslišati. »Kdo pa je tebi dal pravico, da si ubijal?« Kdo zakriči Martin in se divje zakadi v Jeroma in ga podere na tla. Napadeni hrešči: »Pusti me, dam ti kolikor hočeš!« »Mar ni tvoj prigoljufani denar? Tu imaš plačilo!« zarjove kovač in še enkrat udari s kolom po glavi. Nato ga hoče še enkrat. Ranjeni se ves krvav nekoliko dvigne in zaječi: »Moji otroci!« Kaj mu je bilo, da se je spomnil svojih dveh? Morda mu je bilo ta hip, ko je zagledal smrt nad seboj, žal, da je nekdaj svoje otroke zavrgel, morda jih je zdaj res ljubil in se je zbal misli, kaj bo z njimi, ko ostanejo sirote, saj je zdaj vestno skrbel za nje. Morda mu je hipoma vzkliknila misel in se je spomnil, kako je Martin ljubil otroke, da je bil ves nežen nanje in si je del, da ga mogoče ta beseda reši smrtnega udarca. In res ga je rešila. Kovač ga je pognal kvišku. Spomnil se je dveh šibkih razdrtih otročičev, ki jih je videl, ko je prišla Jeromka v vas. Da, ali naj bodo zavrženi brez očeta? Srce ga je zabolelo. Vrgel je kol od sebe in zavpil: »Mrha, pa živi, čeprav nisi tega vreden!« Pogledal je na tleh ležečega, ki se je onesvestil. Polil ga je z vodo, ki jo je našel na mizi v zdelanki, postavil poleg lončen vrč z vinom in hladno odšel. Bil je silno razburjen. Nič ni pogledal, kaj je z Jeromom, ni ga pregledal, ne skušal obuditi k zavesti, samo proč ga je gnalo. Šele, ko je bil že v dolini, ga pretrese misel, da je pustil ranjenca brez pomoči in se niti prepričal ni, če je sploh še živ. Ko pride v dolino se ozre in začuti tiho bolečino. Kri, ki jo je prelil, čuti na srcu kakor strašno težo. In vse gorice so okrvavljene od zarje, ki ga preplavlja. Težko mu je in kakor razbojnik hiti sklonjene glave domov. * Komaj slišno šepeta zefir in pihlja čez gorice. V Jeromovi zidanici se začne pritihno vzdihovanje. Ranjenc se je predramil in se skuša vzdigniti. Sam ne ve, kako dolgo je ležal v nezavesti. Tedaj zatipa poleg sebe vrč z vinom. Hlastno ga dvigne in se napije. Ko se nekoliko okrepča, se vleče nazaj na tla: »Pošteno me je udaril! Hvala Bogu, da me ni ubil!« In spomni se svojih zadnjih besed. Kdo mu jih je narekoval, kako da so mu tako nenadoma zdrknile preko jezika, čeprav ni na to mislil? Počasi se skuša dvigniti. Spomni se, da ima na mizi vodo. Ko se priplazi do mize, spozna, da je steklenka prazna. Prime se tipaje po glavi in začuti nekaj mokrotega. Kri! se spomni in strese: »V dolino moram k ljudem, tako slabega se čutim!« Počasi zleze iz zidanice. Ko prestopi prag in se zazre okoli, se takoj čuti nekoliko močnejšega. Polagoma se spušča v dolino in začuden opazi, da se že dani. Torej je ležal v nezavesti skoro vso noč? Tedaj začuti spet v glavi skeleno bolečino. V daljavi zazvoni. Glasovi zvonov odmevajo čez polja in griče, se spajajo in lipe dalje v brezkonačnost. Jerom posluša. Zakaj zvoni? Ali res zvoni? Morda se mu samo dozdeva? Ne, ni mogoče! Brenenje zvonov je vedno glasnejše. Kakor pijan pride v dolino. Zora vstaja izza hribov, vsa mlada se smehlja prirodi ovita v biserni plašček srebrne rose in jo poljublja s svojimi rožnimi ustnicami. Zvonovi se vedno pozvanjajo. In tedaj vidi Jerom, da se po polju bliža procesija. Ljudje prosijo za lepo vreme, da bi jih Bog varoval in čuval njih polja, ki so jim zadnje upanje. Jerom nekam hoče, skril bi se rad, pa je tako truden, da ne more več dalje. Kar sesede se v travo in sklene roke. Ko se procesija približa, ga ljudje začudeno gledajo. Med njimi je stari Petrač. Ne mara ga, a zdaj se mu takoj zasmili. Kakšen leži tu, ves krvav in umazan razmršenih las, med travo, da ga je komaj poznati, a na glavi mu zeva globoka rana. Nekateri priskočijo in ga dvigajo. Spet se je onesvestil. Ko se zave, leži v Jeranovi hiši, okoli njega hodi Mihka in ga skrbno oskrbuje. Ko opazi, da se je zdramil, mu prinese čaja, mu tiho šepne, da ne sme govoriti in se po prstih umakne. Jeromu je hudo vroče. Z desnico seže v glavo in čuti, da je dobro obvezana, a ne ve, da je bil zdravnik pri njem, ki ga je obvezal in ukazal domačim, naj pazijo nanj, a sicer da mora imeti mir. Ranjence se trenutno zazre v strop nad seboj in vidi, kako se vse nad njim vrti. Torej je zelo bolan, najbrž ga muči vročica? Spet zapre oči in skuša misliti, pa ne more. Pisane kolobarje zagleda, ki se sučejo in uraje okoli njega in boji se, da bi ne padel in se nekam ne zgrudil. »Prosim, popijte čaj!« Nežno in tiho se oglasi Mihka, mu pomaga, da se nekoliko dvigne in Jerom še pije v globokih požirkih. Ko spet obleži, se oddahne. Bolje mu je. Spet ga objame blagodejni spanec. Nekaj časa se še muči s težkimi mislimi, ki ga obkrožajo, čuti bolečino v rani in kmalu zaspi. Drugi dan je že boljši. Kako mu je udobno in prijetno pri Jeranovih, kako so z njim dobri, kakor bi jim ne bil delal krivic, pa jih je spravil ob hišo. Ali ni to nekaj čudnega? Kakšni so vendar ti ljudje, ti kmetje? Ali niso popolnoma drugačni kakor si je vedno mislil? Imel jih je za omejene ljudi, ki delajo le ker morajo delati in da sploh žive, da pa ne znajo samostojno misliti. Kako se je vendar motil! Vero imajo in ta vera je globoka kakor resničnost sama! V tej globini je razumevanje, spoznanje in sočutje ter ljubezen do bližnjega. V tej veri se jim je izkristaliziralo njih življenjsko izkustvo, ki ga je vera oplemenila. Jerom tiho leži in misli, samo misli, in spomni se na sveto pismo ter na besede: »Če te tvoj sovražnik udari na desno lice, mu nastavi še levega!« Da, to je tista silna notranja — samozatajitev! Pusti ga, naj se razbohoti, naj te udari še na drugo lice in ostani velik v zatajevanju, kajti samozatajitev se zmaga, zmaga nad seboj in nad svojimi slabostmi, ki je najvišja zmaga! Premišljeval je in sanjaril, modroval ter mešal sanje z resnico in iskal v svojih razbeljenih možganih tipajoč za resnico, ki je bila dojdel in je ni mogel tako hitro razumeti, saj si ni mogel misliti, da sploh obstoja in da so v resnici še na svetu plemeniti in dobri ljudje, ki ne delajo samo zavoljo hvale in denarja ter jih njih požrtvovalnost dviga kadar so razdvojeni in jih nadlegujejo tegobe. Že drugi dan so se oglasili pri Jeromu orožniki in hoteli Jeroma zaslišati. In spet se je spomnil svetega pisma: »Če te udari sovražnik na levo lice mu nastavi še pravega!« »Težko govorim, gospodje, slab sem še! Opijanil sem se preveč in telebnil čez skalnat rob pod vrhom, kjer sem se pošteno podbil,« je tajil Jerom vsako krivdo koga drugega. Orožniki so bili zadovoljni z njegovim izjavom in so odšli. Krivca ni bilo torej treba iskati in vsi so bili zadovoljni. Kovač je sedel pred svojo kovačnico in se jezen tolkel s pestmi po kolenih: »Da jih že ni! Vem, da pridejo, saj morajo priti! Le kaj čakajo? Kako sem že nestrpen. Rad bi že vse povedal in sedel, saj vem, da moram trpeti kazen za grehe.« Mimo sta prikoračila orožnika. Takoj je vstal in jima stopil naproti, prepričan, da gresta k njemu. Orožnika sta ga komaj pogledala in že sta korakala dalje. Torej ga Jerom ni naznanil in ne mara, da bi bil kaznovan? Morda mu je odpustil in mu prizanesel zavoljo tistega drugega udarca, ki bi bil pač smrten? In slabi kovač se spet vsede in se zamisli. Kako je ljubil otroke? Ali je Jerom to vedel in se spomnil nanje, ko je uzrl smrt v obrazu? Kako je vse skupaj čudno, saj sam ni vedel, da hoče in prav je, da ni ubijal. Kakšen bi bil zdaj? Po gozdovih bi begal in obupaval sam nad seboj. »Da, njegove besede so rešile tudi mene, da nisem ubijalec!« si prizna Martin in olajšano vzdihne ter dvigne kladivo. Kako težko je, vendar ga vihti kakor igrače ter tolče, kakor bi hotel z njim vse uničiti, tudi svojo vest, ki se še vedno oglaša, čeprav ni postal ubijalec. Suša je zavladala. Dolinci so se bali nevihtne povodnji, kajti že več let ni bilo take suše. Skrbelo jih je, da bi se nenadoma ne vlila ploha in bi voda poplavila vso dolino. Baška jih je učil in svaril: »Zdaj je čas, kopljite jarke! Samo kopljite povsod in globoko, da bo voda hitreje odtekala! Samo da gre voda dalje, pa bo vse dobro. Če pa ostane, bo vsem slaba predla in vse vam pojde po zlu!« »Saj imamo že vse polno grap in jarkov!« so nekateri ugovarjali. »To je še vse premalo, le verjemite mi! Kopljite samo kopljite in ne boste se kesali. Voda se bo zbirala v jarkih in drvela naprej, le da se more kam iztekati! Če se pa ustavi, je hujša kot vsaka zver, njena moč je strašna.« Vendarle ni bilo povodnji. Lahek dež se je vsul in padal pet dni nepretrgoma. Zemlja se je osvežila. Kmetje so bili veseli. Gorski župnik se je oddahnil. Starec si je vedno nakladal preveč skrbi. Smatral si je za dolžnost, da reši svoje vernike vseh duševnih in tudi telesnih tegob, zato se je preveč pehal in mislil na svoje farane noč in dan. Na sebe je le malo pazil in pozabil je, da tudi sam mora živeti. Zdaj so bili vaščani spet iz najhujšega. Poljski pridelki so dobro kazali, že so jih popravljali. Ta ali oni je zalihoval za zimo, a nič ni pomagalo. Počasi so se pač morali potolažiti. Jerom je spet odhajal. Zahvaljeval se je Milki in Jeranu, da jima je bilo kar neprijetno, in se potem odpeljal s starim Petračevim kolesljem na pet ur oddaljeni kolodvor. Ko se je peljal mimo kovačnice, je skočil iz nje Martin in se zavihnil na voz, da se je Jerom kar prestrašil in ga boječe pogledal. Martin ga je mrko ošinil s pogledom in dejal: »Pojdiva skupaj na sodnijo! Te negotovosti ne morem prenašati! Naj se rajši takoj zapre, kakor da bi me kasneje vlekli po ječah.« »Ne vem, kaj misliš?« je zastokal Jerom. »Midva imava pri sodniji ničesar iskati! Kar je bilo med nama, je tudi med nama ostalo, menda si bil toliko pameten, da si molčal? Res sem grešil in ti si mi naložil pokoro, pa menda tudi sebi, saj si ves nemiren in zbegan.« Kovača je bilo sram, zaškripal je z zobmi: »Nobenih komedij ne igrava! Saj vas poznam, da komaj čakate, da me zaslišijo! Imate pač kak vzrok, da odlašate! Jaz ne vem zanj. Pojdiva skupaj tja, vi povejte kar veste in zapro naj me, da bo vse uravnano, kakor mora biti.« »Nikamor ne grem. Če me pa hočeš spraviti v sitnosti, me lahko spraviš, kajti zavoljo tebe sem lažil in nisem povedal orožnikom, kako je bilo. Smilili so se mi tvoji otroci in hvaležen sem ti, da nisi še enkrat udaril. Rana po prvem udarcu se je zacelila, a drugi bi bil smrten.« »Da, drugi bi bil smrten,« je hladno ponovil Martin. Se je posedel in postajal vedno bolj nemiren in nestrpen, sam ni vedel, kaj naj si misli in kaj naj reče, zato je kar na lepem prosil Jeroma, naj za trenutek ustavi, da bo skočil z voza. »Pa bi šel z menoj in se potem sam nazaj peljal, da bi se še kaj pomenila, sicer bom moral pustiti voz in konja pri krčmarju Zajcu na kolodvoru, kjer bosta čakala, da pride kdo iz domače vasi in se z njima vrne,« je omenil Jerom. Martin ga je samo začudeno pogledal, skočil z drvečega voza in zginil za ovinkom. Berač Baška umre. Sosedova teta Špela stoji pri njem s prižgano rdečo vžigalko svečo in pobožno moli. Zunaj je vse zasneženo in žalostno. Toliko snega ljudje že zdavnaj ne pomnijo in še vedno pada, pada … Baška se mirno poslavlja od življenja in svoje rodne vasice. Samemu sebi se je še jeseni čudil, da se je tako popravil in okrepil, odkar je stanoval v Boškajevi bajti, saj je že minilo tri leta, kar ni bilo Jože domov. Zdaj bo ostala koča zapuščena. Prosil je starega župnika, ki ga je prevideval, da je gospodarju pisal in mu sporočil, da se mu Baška za vse prav lepo zahvaljuje, saj mu je s svojo dobroto pripravil lepo starost in njegovi zadnji dnevi so bili vsi ožarjeni z zarjo miru in sreče. Zdaj pa mora iti, kajti že čuti, da so mu dnevi šteti. Še in še je naročal župniku, naj ne pozabi Jožeta lepo pozdraviti. Starček mu je vse obljubil in je Boškajevemu kmetu pisal. Špela stoji pri postelji umirajočega. Dobra ženica je in mož se ji smili. Rada bi mu kaj pomagala, pa sama ne ve, kaj naj stori. Kaj naj naredi človek pri smrtni postelji, ko se bliža veličastna smrt, pred katero je vse tako malenkostno in smešno, saj v njenem objemu izgine minljivost in zavlada večnost. Baška je s svetom obračunal in njegova duša je vdana in mirna. Truden je, polzaprte oči se mrtvo ozirajo okoli. Še živi duša v telesu, na njegovem obrazu trepeta zadovoljni angelski sijaj, vesel je, da umira v tej hišici, kakor gospodar in ne kje pod kapom. Njegove misli hitijo po domačih poljih in logih in cerkvici na gričku in pri vsakem vaščanu posebej ter ga pozdravljajo. Še na svojo zadnjo uro se tako težko loči od svoje rodne vasice, ki jo je imel tako rad vse svoje življenje. In poslavlja se od domače zemlje, od skromnega grma, od potokov in drevja. Poslavlja se od njiv in poljan in od zelenih vinogradov. Res je umiral, v prihodnosti živ, a on jo sanja vso mlado, pomladno in veselo v mladem cvetju. In od take se poslavlja. Misli kipé v njem, spomini vstajajo, ga še in še objemajo in mu slikajo v duši same lepe slike. Zaveda se, da so mu opešale življenjske sile in da se hitro bliža zadnja ura. Spočil se bo in zaspal tam pri svetem Jerneju, kjer sta mir in tišina. Gledale ga bodo vinske gorice in se mu v soncu smehljale žive in prijazne. Kadar bo dozorelo grozdje, ga bo pozdravljalo s svojimi vabljivimi trsi in zarja mu bo nalivala na gomilo svojo bleščavo, da bo čutil še v grobu milino in čar ljubljene domače zemlje. Nenadoma se odpro vrata in v sobo stopi stari Snop. Baška se začuden ozira v nekdanjega pivskega tovariša. Snop pa zvito mežika in privleče iz malhe liter cvička, a iz desnega žepa kozarce. »Baška! Prijatelj! Kaj hočeš? Slovo se bliža, vsi tako pravijo, da ne boš več dolgo. Jaz pa trdim, da se ne podješ! Izpijva ga merico, pa boš videl, da bo smrt kar pobegnila od tebe!« Umirajoči je žalostno odkimal z glavo: »Ne bom pil! Ne maram priti pijan na drugi svet! Čudno bi me pogledal božji Sodnik, če bi po vinu smrdéč stopil čez nebeški prag.« »Najboljšega sem kupil, kar ga ima ta krčmarski oderuh. Le pij in bodi vesel, pa tisto zapojva od starecka in vinskih goric. Dobra volja je zdravje. Pa sape ne smeš prehitro spuščati! Samo sapo drži, pa še ne bo po tebi! Vsekakor je vesel! Če sapo prehitro spuščaš, ti je lahko zmanjka in že te pograbi tista smrt. Zato stisni sapo in dihaj kolikor moreš počasi.« Baška se je moral nasmehniti, a Snop je silil vanj in sam pil ter naposled še skoraj izpraznil liter. Ostalo mu je še kakšen pol kozarca, da je kar zajavkal: »Kaj si boš mislil moj dragi, kaj boš dejal? Moj Bog, kar vsega sem sam požlampal! Čemu nisi pil, ko sem ti ga ponujal? Pa je steklo vino po mojem grlu kakor mastno olje, da se sam ne vem kdaj! Ej, to vino je res zapeljiva kapljica!« Špela ga je tedaj potrkala po rami, češ, naj gre ven, ker ga nekdo pred hišo čaka in bi se rad nekaj z njim pomenil. Ko je Snop odhajal, je brž vrata za njim zaklenila in pokleknila pred posteljo, da bi molila. Pri tem je mrmrala: »Ubogi Baška, niti zdaj ti ni prizanešeno, še na zadnjo uro nimaš miru, ki si ga vendar potreben!« Berač se je smehljal. Ni mu bilo neugodno, ker je prišel Snop, ni se jezil, ne begal. Tudi bal se ni ničesar več. Bilo mu je, da leži na postelji mrtvo truplo, a duh živi in se pogovarja. Trupla ne čuti, čeprav ve, da ga ima in to mu je kar ugodno, saj ga je večkrat težko prenašal po svetu na svojih šibkih tenkih nožicah. Snop je obstal pred hišo, ker ni nikogar opazil, je hotel brž nazaj k svojemu prijatelju, pa je bilo prepozno, kajti že so bila duri zaklenjene. »Vrni se bajti! Pa bodi sam z njim! Ubogi revež, samo ena priča je navzoča pri tvoji smrti, pa še ta je stara baba! No, mirno počivaj, jaz sem ti vedno želel samo dobro!« Odšel je v vaško krčmo, kjer je še naprej popival in potem pozno popoldne kolovratil domov. Ko je korakal za potokom, je začul napev. Takoj je vedel, da zvoni Baški. Okrepil se je in pričel glasno jokati, se križati in klicati berača po imenu. Nebo je bilo jasno. Nad vso snežno belino je drhtela migljajoča se svetloba. In Snop je šel v tej bleščavi ves solzen in beden. V nemirnem sijanju iskrečega se ivja, ki je na lahko pršelo z drevja, je zaslutil dušo svojega prijatelja, vso svetlo in čudovito, ki se počasi trga od domače grude in tone v višave. Baška je imel lep pogreb. Pred grobom mu je spregovoril stari šolski upravitelj v slovo. Primerjal ga je bednemu vrabčku, ki trpi in vztraja tudi čez zimo doma, prenaša mraz in lakoto, toda nikoli ne pobegne v druge kraje, ker preveč ljubi svoj dom. Marsikateri vaščan je začutil, da ga je nekaj zabolelo pri srcu, saj je še ta ali oni iskal sreče v tujini, kjer je ni našel. A skromni plamenček berača Baška je ostal vedno doma in v revščini in negotovi vztrajal v rodnem kraju. =TRETJI DEL= ==1.== Rezika nima več miru ne pokoja. Vedno je ves nemirna in kamor se prestopi, se ji dozdeva, da se ljudje ozirajo za njo, da kažejo na njo s prstom, jo prezirajo in se ji rogajo in se nad njo zgražajo. Hudo je, če človek začne v svoji razdvojenosti in ponižanju misliti o mnenju drugih, kajti le samota ga ne vznemirja, docim ljudje marsikomu privoščijo nesrečo in so srečni, če ga morejo vleči po zobeh. Rezika je dolgo skrivaj trpela. Silna bol jo je mučila za otrokom, pri katerem je našla svojo bedo srečo in za katerega se je hotela poslej žrtvovati in živeti zanj ter trpeti, samo da bi bilo dete preskrbljeno. Pa se ji je pripetila še ta nesreča, da je otrok umrl. In zdaj jo je trpinčila mrka dolga žalost. Rada bi nekam pobegnila in se skrila pred svetom. Nekega dne je nepričakovano odšla iz vasi. Svojemu očetu ni nič povedala, kam gre, le toliko mu je omenila, da mu bo še sporočila, kam gre, da ji bo lahko pisal, če se zgodi kaj posebnega. Starec je ves skršen hodil okoli nje: »Menda te ne bom nikoli več videl. Ne pozabi mene starega in spomni se me včasih.« Hčerka ga je predobro poznala in njegovo tarnanje ji pač ni šlo do živega. Bil je kakor vsi pijanci: hitro ginjen, ali spet razburjen, zasičen, ali do smrti žalosten. Vse je imel v eni vreči, smeh kakor jok, vzdihovanje in petje. Obljubila mu pa je, da mu bo takoj ko dobi službo, redno pošiljala vsak mesec nekaj za priboljšek. In nastopila je težko pot slovenske služkinje v tujini. Spoznala je greh, bila je razočarana, razdvojena in obupana. Njen oče je bil kroničen, brezupen pijanec, ki ji ni znal več pomagati. Zato je brezupno šla v boj za obstanek. Vsilila si je misel, da nazaj ne sme, da ni poti, temveč, da mora dalje, pa če je še tako slaba in blatna cesta. In hodila je od hiše do hiše ter se ponujala v službo. Naposled je prišla v neko beznico za natakarico. Mnogo je pretrpela, a smehljajočega obraza je delala, stregla ljudem in se borila s svojo dobro vestjo, ki je ni zapustila, saj je imela nekdaj mater, dobro staro kmetico, ki je bila poštena kot zlato in ni poznala razdivjanosti življenja. In vztrajala je in ostala poštena. Videla je pred seboj prepadi strasti in bala se je in ni hotela pasti vanje. Kadar je največ trpela, se je spomnila na svojega otroka, na nedolžno dete, ki ji je umrlo. In tudi misel nanj jo je krepila, da je molče trpela. Njena duša je bila popolnoma zapuščena in srce ji je krvavelo. Oddaljena je bila od vseh okoli sebe. Večkrat ji je zašlebeljevala pred duševnimi očmi slika njene nežne mladosti. In stremljenja njene duše, v iskanju gorice prijazne in lepe ter vse sončne. In na teh goricah je bilo rojeno vino, ki ga zdaj pijejo ljudje okoli nje, ti ogabneži, ki jih sovraži zavoljo njihove pokvarjenosti in jih mora trpeti okoli sebe, samo da sme živeti. In ko je dolge noči prebedela in pretrpela, je večkrat začutila, da jo boli v prsih in jo duši. Noč za nočjo je morala poslušati umazane razgovore razdivjanih pijancev ter požirati dim smrdljivega tobaka. In večkrat jo je oblila omotica. Neko noč je izpljunila kri. Grozno se je nasmehnila, saj je zaslutila svoj konec. Toda olčala je in skrivala svojo bolečino ter ostala vesela in prijazna natakarica Rezika. Bala se je, da bi ne izgubila še tega koščka kruha, zlasti še, ker ji je oče pisal, da je nekaj bolan in mu je zdaj še pogosteje pošiljala, kolikor je sploh mogla. Za mestom ob vodi se dvigajo mrke tovarnice. Žalostne, žalne so to, kamor prihaja dan na dan na tisoče življenj, ki jih zvečer spet izbruhnejo, mrke, trudne in kakor pijane. In med temi sužnji strojev je tudi kovač Martin. Sam s seboj trpi in dela ter se jezi nad svojo usodo. Večkrat ga buri misel, kako neumen je bil, da je zapustil in zaprl svojo kovačnico ob cesti, kjer je imel jasno sončno življenje v zlati naravi in kjer je njegovo kladivo pelo vse drugače in udarjalo po taktu tistega življenja, ki je valovalo tam zunaj v zdravi božji prirodi. In če je bil tam truden od dela, je vrgel kladivo v kot in se trenutek zazrl na zlate vinograde gorice. Kakor bi mu mogla iz jasne sinjine svoj kipreči napoj mu je bilo, ko jih je zrl in kmalu je spet pograbil kladivo in udaril po nakovalu, da je zapelo še bolj jekleno in trdo toda zveneče in veselo. Zdaj ga je zasužnjila tovarna, da ne more nazaj, fabrika mu dan na dan s svojimi stroji sesa njegovo svežo kri. In on trpi in se bori, se trga od teh železnih zveri in poslavlja, a vendar se vrača. Neznane tipalke ga objemajo vedno silneje, vedno šibkejšega se čuti pred to jekleno močjo. Martin premišljuje dan na dan, sklepa in preudarja, resno namerava nazaj, saj ga čaka kovačnica in kar vidi jo pod bregom, v sivo in črno, kakor staro kolo, ki vabi svoje mladiče, naj pobegnejo pod njeno okrilje. Nazadnje se že boji, da bi res ne ostal, čeprav čuti še dovolj moči. V sobotah pa pije. Vsako soboto zvečer pije, da laže pozabi, saj mu Rezikin obraz ne gre iz spomina in tudi vino je ne izbriše. Jasno sije pred njim vsa mlada in živa, da ga boli srce. »Pojdi, greva v krčmo pri ›Zlatem trsu‹, tam je mlada natakarica, ki je zelo prijazna, pa z vaših krajev je menda doma, saj jo zavija prav po dolenjsko,« je dejal nek sobotni večer Martinu njegov tovariš Tomač. In šla sta mimo mračnih tovarniških hiš, ki so ju zrle tuje in hladne. »Kako je tu vse mrzlo in sovražno!« je dahnil kovač, ki je bil vajen večerov na deželi, sanjarjenja v prirodi in veselega druženja v njenem objemu. »In vendar ne moreš proč!« ga je zbodel Tomač. »Kmalu pojdem!« se je nasmehnil Martin. »Pojdem in ne vrnem se nikoli več! Samemu sebi nočem priznati, da sem odšel od doma zavoljo ženske, ki sem jo ljubil in vendar je takole.« »Pusti babe, vse so enake!« je mrko dejal Tomač, ki ni imel sreče v ljubezni. In dospela sta v nizko krčmo v zapuščeni ulici. Martin je hotel samo piti, da bi vsaj trenutno nekoliko pozabil svojo bolečino, saj mu je v tej mračni velikem mestu še bolj globoko segla v srce in ga mučila, ker se je njegovi razočarani ljubezni še pridružila domotožje. Ko sta vstopila in prisedla k mizi, mlade natakarice niti pogledal ni. Ni se brigal za druge ženske, čeprav je vedel, da je z Reziko za vedno vse končano. Natakarica se je ozrla vanj, prebledela, ga še enkrat pogledala bliže in komaj slišno šepnila: »Martin! Ti tukaj?« »Rezika, ali je mogoče?« Otožno se mu je nasmehnila. Pogledal je okoli sebe in videl same izpite in izžete obraze. Zaškripal je z zobmi in vstal. Začutil je nekaj težkega in ogabnega. Hotel je pobegniti iz tega brloga, kjer je bila ona, ki jo je še vedno nosil v svojem srcu. »Pojdem!« Mrko je spregovoril in hlastno, kakor bi samega sebe priganjal, naj ne odlaša, temveč naj pobegne odtod. Ona ga je prosila vsa bleda in prepadena: »Posedi vendar, počakaj nekoliko! Tako rada bi se kaj pogovorila s teboj, saj se ti vendar tako ne mudi!« Solza ji je zalesketala v očesu ter ji zdrknila po bledečem obrazu in zasijala na njeni zgornji ustnici kakor bleščeča rubina. Zveklavo se je zazrl vanjo in pogoltnil jezo in bolečino. Kako shujšana je bila, le njene temnomodre oči so še vedno žarele v mladostnem sijaju globoke in čiste kakor jezerska gladina. In spet se je spomnil na njo, na ljubko mladenko, hitelo preko travnika boso in cvetočo kakor rožna pomlad. Bolečino ji je dejal: »Še to, Rezika, ali je mogoče, tudi to? Ali ti ni bilo dovolj tiste sramote? Ali te ni očistilo prvo spoznanje? Ali si pozabila na svojega dete? Prepričan sem bil, da ti bo še angel ostal varuh, če tudi je legel v grob.« Zardela je in mu resno, toda mirno odgovorila: »Ne sodi me napačno! Motiš se, nisem mislila tako globoko kakor domnevaš! Tisto življenje, to večno posmehovanje, to ozračje polno omamljivega dima in prisiljene ljubeznivosti, ki jo moram kazati gostom, to je nekaj tegobnega, kar me ubija, saj vedno bolj čutim to breme na sebi!« Martin jo je še vedno gledal. Kakor bi bil zamišljen nekam v preteklost, je strmel vanjo in tiho dejal: »Vse je zakrivil tujec! Tvoja ljubezen do njega ni bila prava in resnična! Če bi Jeroma ne bilo v našo vas, bi bilo danes vse drugače. Jaz bi bil še danes veseli kovač Martin, a ti moja žena, saj sem te tako nesebično in iskreno ljubil.« Rezika je prinesla k njemu. Spet se je izpovedovala: »Martin! Ne morem ti povedati, koliko trpim! Vem, kaj sem zakrivila, a tedaj niti prav vedela nisem, niti se nisem zavedala zlih posledic. Nikar me ne sovraži, čeprav ti moram priznati, da sem tudi sama kriva, kajti dovolj močna nisem bila in moja volja je klonila, zato je postalo telo šibko in igrača strasti. Zakaj nisem tedaj mislila z vsem srcem na tebe, pa bi zmagala sila moje duše?« »Vem, da si kriva, vendarle te še ljubim! In to je moje gorje! Pobegnil sem iz svoje kovačnice, zapustil sem svojo najdražjo domačijo in šel. Kako me je vse dražilo in bolelo, vsaka steza, vsak grmiček in potok, vsako drevo in vsaka bilka, vse me je spominjalo tebe! In hotel sem te pozabiti, hotel zadušiti spomine, ki so begali za menoj, me napadali, silili vame iz dneva v dan ter me nadlegovali, da sem bil od njih kar ves bolan. In bežal sem pred njimi kakor ubijalec pred svojo žrtvijo, saj sem jih skušal ubiti, a ubiti jih nisem mogel, ne zatreti jih, ker sem prešibek. Ali ni čudna usoda? Pobegnil sem z doma, nikogar nisem vprašal po tebi, šel sem, da bi bil daleč od tebe, da bi zabil vse spomine, ki bi morali polagoma splahniti in zbledeti v srcu. Nikogar nisem vprašal, ko sem bežal, nikogar nisem vprašal, kje naj grem, da prispem v mesto in vendar sem dospel v ta vrtinec. Sprejelo me je nemirno življenje polno blaznosti, strasti, dela in muk, ta strašna očehčevalnica, v kateri omagajo tisoči in umro s kletvijo na ustih, saj so sanjali obljubljeno deželo, pa so dospeli v pekel. Le kdor je močen, se iztrga in pobegne, le tisti se očisti in postane velik, ker je spoznal vso bolečino in trpljenje, ves greh in vse razkošje človeštva. In ko sem menil, da te moram kmalu pozabiti, se je vrnilo še domotožje. Vidiš, in danes sem prišel k tebi, kakor bi me bila klicala in kakor bi te bil iskal, čeprav nisem niti slutil, kje si.« »Saj sem te klicala v svoji prestani bolečini. Klicala sem te in valih. Ti pa si komaj prišel, ko že odhajaš. Zakaj Martin? Ostani, da se bova pogovorila! Morda nama bo laže, če spet enkrat poklepetava in si odkrijeva vse, kar težkega leži v sebi in kar hočeva zatreti, pa ne moreva. Vem, ne morem te prikleniti, saj nimam nikake pravice do tebe. Izgubljenka sem, bedna nezakonska mati, ki samo živi, ker mora živeti.« Približal se je Martinov tovariš, ki je govoril s prijateljem pri sosednji mizi. Ko je opazil, da se živahno pogovarjata, se je molče odstranil in prisedel k svojemu prijatelju. Martin se je razgovoril: »Jaz si ne priznam nobene krivde, čeprav me je spočetka bolelo, ker sem Jeroma udaril. Morda je to zakrivil jaz? Morda je preveč sile v meni in preveč zlobe in zagrenjenosti? Jeromu sem prizanesel drugi udarec zavoljo otrok. Slišal sem vest, kakšno sem na otročič in nekega dne, ko te ni bilo doma, sem bil tiho pri vas. Pri odprtem oknu sem videl v zibki tvoje bedno dete. Skočil sem k njemu in si ga ogledal. Mnogo tvojega sem videl na njem in poljubil sem ga. Le svoje rane ne znam zaceliti. To je bolezen razočarane ljubezni, to je muka ranjenega ponosa! Ničesar se ne kesam, a vedno se borim sam s seboj. Odkàr mi je Jerom odpustil, mu večkrat želim odpustiti tudi jaz. Toda, če se spomnim na tebe in na dete, stisnem roke v pest in zaškrtnem z zobmi! Res ljubim otroke in srečen bi bil v objemu svoje družine. Pa si vedno bolj mislim, da mi ni usojena ta sreča, in da bom vedno bolj tavál okoli in ostal krepki divji kovač Martin, surov in zapuščen kakor drevo sredi puščave. In ta misel mi ni prijetna!« »Odpusti mi in vrniva se!« Pogledala ga je s sijem v očeh. In za trenutek sta jima zablodili duši daleč daleč iz zakajene beznice preko mesta in dolin med domače njive, v njegovo kovačnico. Vroče železo se je zaiskrilo, meh je zapuhal in kladivo je zapelo jekleno pesem. Iskre so jima razsvetlile srci, a kladivo je govorilo, čeprav sta oba molčala. In čula sta domačo pesem, obetajočo ljubezen in srečo, spet tistega dela, uspavanko mlade matere in zibanje svojega prvega dojenčka. In potem šel grmeč glasovec, bučanje, odjek kladiva, spojen s hrepečnjem za domačimi vinskimi griči, za poljano in gozdovi … Minil je kratek hip in zbudila sta se, ko sta se spet spogledala. Martin je odkimal z glavo in šele potem zamišljeno odvrnil: »Ne, ne vrnem se, ni mogoče! Mislil sem o vsem tem, a ne morem. Tega ne prenesem, kajti pozabil ne bom, zato se ne maram vrniti.« Že ji je hotel reči, da se morda kdaj vrne sam, a z njo nikoli, pa je ni hotel žaliti, zato je molčal. »Rezika vina!« Prestrašena je trzala z glavo in skočila k bližnji mizi sreč dvema pivcema. Kovač je obsedel zamišljen za mizo. Ko se je vrnila, je izsledila v njegovem obrazu toliko odločnosti, da mu ni ničesar več rekla. Tudi on je molčal in srkal kislo vino. Spet je sedla k njemu in pričela pogovor o rojakih, o domačih razmerah in o zadrugi, ki so jo vaščani ustanovili. Oba sta čutila, da se beseda ustavlja, saj so jima misli blodile samo v ljubezni in vendar sta se pogovarjala o nepomembnostih. Še ga je prosila, naj vsaj včasih pride, saj je vendar tako sama sredi vsega tega vrveža in trušča. Spet jo je poklical neki pivec. Se je pogledala Martina, ki ji ni odgovoril in se je obrnila točit vino žejnemu gostu. Kmalu se je vrnila iz sosednje sobice in se prestrašila. Prostor, kjer je sedel kovač, je bil prazen. Mladenec je odšel brez besede slovesa. Usedla se je na njegovo mesto in začutila, kako se ji trga srce, kako ji kri udarja na njegove stene in ga hoče raznesti. Tisto noč je do jutra čula in jokala. ==2.== Kako lepa je Mariša, madžarska hišna, temne so njene oči in globoko sijajo, a mlečno nežna lica zardevajo, kadar sreča mladega Bočkajca, ki hodi po hlevu in dvoru, prepeva domače pesmi in žvižga v dva čepa. Da, ta fant je prinesel v samotno graščino novo življenje! Preje je bilo vse tiho in mrtvo. A ko je prišel Jože, se je vse predramilo kakor iz globokega spanja. Kar je prijel, tesar se je lotil, vse je oživelo. Na vrtu je zasadil mlade vrtnice, ki so cvetele in dehtele, da se mu je srce smejalo. Obrezal je cvetne grmičke in že so poganjki kazali zeleno popje. Očistil je sadno drevje mahu in porezal nepotrebne veje, pa se je kmalu pokazalo cvetje in priklicalo zopet sadje, ki ga preje ni bilo več let. Da, Jože je znal! Delal je, da je bilo veselje, vse ga je zanimalo in zato je uspeval. Vse je klilo, kakor bi bil oživel s svojim toplim dihom, ko je smehljajočega se obraza hodil po vrtu in polju. In konji? Trmasti vranec, ki ga je Laci kupil, je pod železno Bočkajevo roko postal krotek kakor jagnje. Konji so ga ljubili. Ni jih po nepotrebnem mučil, dobro jih je krmil in se je razumel z njimi. Po visokih hodih je hodila hišna Mariša, se ozirala na dvor in vrt ter sanjarila o mladem Slovencu, ki je prišel od kdove kje in ji ukradel srčni mir. Ljubila ga je in mu skušala z raznimi malenkostmi pokazati, da ga ima rada, toda mladenič ni ničesar opazil ali pa ni hotel opaziti in ona je trpela. Stara grofica pa je že vedno imela bistre oči. Kmalu je spoznala, da ni mladenka več taka kakor preje, da postaja zamišljena in raztresena, da bledi in ji hujšajo lepa lica, a oči vedno bolj zamišljeno sijajo. In starka je zaslutila, da je dekle zaljubljeno. Poklicala je Marišo k sebi, kajti ljubila jo je in poleg Lacija je uživala ta mladenka njeno posebno naklonjenost. Sama jo je privedla s seboj z Ogrskega. Bila je njena birmanska botra in skrbela je za njo, ko je bila hiša še majhna, saj je bila že zgodaj sirota. V gradu je bila bolj za družabnico čudni grofici kakor za služabnico. »Povej mi Mariša, kaj ti je! Ali te boli srce? Ali se je prikradla vanj ljubezen in te žge njen nemirni plamen?« je poizvedovala starka in jo vprašujoče gledala. Hišna jo je zardela pogledala in povesila oči. Rada bi govorila, pa ji ni hotela beseda z jezika. Grofica je videla njeno zadrego in jo opogumljala: »Za tebe mi je, za tvoj duševni mir in pomorem ti, če bom mogla! Le pogumno mi povej, pa bo vse dobro!« Mariša je zajokala, da se je starka prestrašila, jo pobožala po glavi in jo ljubeče objela. Mladenka je pokleknila pred svojo gospodarico in ji med solzami in jokom priznala, da ljubi mladega kočijaža, a on tega ne opazi in se sploh ne zmeni za njo, pa ji je vedno huje, saj se ne more otresti misli nanj in slednji dan ga bolj ljubi. Grofica ji je prijazno kimala in jo skušala potolažiti. Spomnila se je na svojo mladost in na usodo, ki čudno deli ljudem srečo. Da, bogastvo jo je obkrožalo in sijaj. Kako lepa in privlačna je bila, ko je bila mlada. Hodili so v grad mladi snubci, bogati plemiči, a za nikogar se ni odločila. Ljubila je skromnega vaškega učitelja, ki ni imel drugega, kakor toplo ljubeče srce in svoje gosli, na katere ji je igral zvečer v parku med šepetanjem drevja in šumenjem drobnega potoka. Rada sta se imela in si obetala večno ljubezen in zvestobo. Da, tedaj ni bila plemkinja, temveč ljubimka, saj je sama pozabila na svoje pokolenje in bila srečna, da jo je njen izvoljenec ljubil. Njen učitelj ni dolgo živel. Bil je premehek. Moral je v neko zapuščeno dolinsko vas. Nikoli ni bil posebno zdrav. In potem je hodil samcat po zapuščenih krčinah in grapah, strmel križku in čakal sonca. Noč in dan so se vlekle nad njim megle in ga dušile, dokler ga ni zadušilo hrepenenje. Vrnil se je k njej bolan na srcu in pljučih. Zvedeli so starši za njuno ljubezen. Zapretili so in zahtevali, da jo razdružijo. A ona je vztrajala. Obiskala ga je bolnega, ležečega v preprosti vaški koči, kjer sta se poslovila za vedno. Oba sta jokala, ko sta se poslednjič objela. Ko so zazvonili zvonovi in je šla za njegovim pogrebom, je čutila, da se je poslovila od najlepšega v življenju, da so ji pokopavali vse, kar ji je bilo najdražje. Slutila je, da so s tem šibkim mladeničem pokopali tudi njeno ljubezen. In res je ostala sama. Nihče ji ni več mogel vrniti srca. Nikogar ni več marala, prepričana, da je samo ena ljubezen velika, silna in prava, a da se sicer samo varamo, ko menimo, da smo našli, kar smo iskali in za čemer smo hrepeneli. Navzela se je nekaterih moških navad, ostala pa je nežna in plemenita duša. Grofica je poklicala Bočkaja in pričela kar naravnost: »Mariša te rada vidi. Dobro jo poznaš. Lepa je in lahko se je bo privadilo tvoje srce. Tako krasotico boš težko kdaj našel. Poštena je ko zlato. Njena varuhinja sem in dobro jo poznam. Kos polja vama dam in del gozda. Na vzpetini si postavita hišo, vinograd nad strmino vama doklam in lahko bosta srečna.« Ker Jože ni takoj odgovoril, je pripomnila: »Tebi sem dolžna hvaležnost, a Mariša je moja po srcu in njena botra sem, zato moram skrbeti za njeno blagor.« Jože se je priklonil in skromno odgovoril: »Mariša je zares lepa in lahko bo dobila ženina po svojem srcu. Ljubezen je čudna in nerazumljiva, saj ne gleda na lepoto telesa in obraza, temveč se porodi v srcu, kadar jo morda najmanj slutimo ter nas objame in podjarmi. Često vzljubimo bitje, ki nima na sebi nič posebnega, toda ljubimo ga in smo pripravljeni zanj tudi trpeti.« Grofica je strmela, ko ga je slišala. Spomnila se je, da je bilo prav tako z njeno ljubeznijo. Še na svoje plemstvo je tedaj pozabila, čeprav je bila sicer ponosna nanj, kakor kraljica na svoj diadem. Nikomur ni mladeniču odgovorila, ko je počasi nadaljeval: »Da, Mariša je res krasna. Toda tam za dolenjskimi griči živi mladenka, ki je vsa moja in jaz sem ves njen. Tedni so potekli, meseci in celo nekaj let, kar se nisva videla. In vendar oba hrepeniva, da se spet vidiva in da jo privedem pred božji oltar. Zato pa ne morem postati mož vaše Mariše, ker je moje srce oddano in ne morem več svobodno razpolagati z njim. Prava ljubezen je pač skrivnostni božji dar, ki ga ne smemo zamenjati za lepoto, ne za premoženje!« Grofica kima in ga zamišljeno gleda: »Če imaš drugo izvoljenko, ne morem Mariši pomagati, čeprav bi ji rada.« Potem oslovi mladeniča in se dolgo obesi pri oknu ven zaznana v prirodo pod seboj. Kam ji blodijo misli? Črni križ gleda na gričku v daljavi, ki ga je dala postaviti v spomin njemu, ki ga je ljubila. Vzporedno s križem na drugi plati grička, pa leži on, ki ga je ljubila, on, skromni vaški učitelj. In kadar je sama in žalostna se ozira na grič v črni križ in misli nanj in na Križanega, ki visi tam vzvišen in samoten, toda silen v svoji bolečini in veličanstvu. In laže ji je življenje, ki se ji vidi včasih tako prazno in mrtvo. Jože pa hodi po polju in misli na domačo vas, na sončne vinske gorice in na svojo Milko. In ko se ozira v nebo, v bleščeče sončne žarke, mu je pri srcu, da se sproščajo zato nad drevje in zelenje, da ga oživijo in da pišejo bleščeče črke po zelenih listih. In gleda zlate črke in posluša šelestenje listja, gleda in čita sončne znake, žarki mu pišejo o domu in drugi, ki ga taka in hrepeni, da bi se vrnil. In pogovarja se mladenec v duhu s svojo drago, saj ji je tako lepo pisal in jo vprašal, če se še kdaj spomni nanj. Pa mu je odgovorila, da ga ne bo nikoli pozabila in bo do zadnje ure čakala nanj. »Pa ne bo treba tako dolgo čakati!« si je smeje dejal in veselo zažvižgal skozi gozd, ki ga je prečil, ko je zavil proti gradu. Grofica je sedela že o mraku pri oknu in strmela v daljavo. Prišla je Mariša, da bi prižgala svetilko. »Sedi Mariša!« ji je ukazala plemkinja. Mladenka je pristavila stol. »Ali vidiš tam na griču križ, ki se bo kmalu spojil s senco večera?« »Vidim ga!« »Njegova senca raste globlje in globlje v dolino, vedno večja postaja in se sporoča v nedogled. Veš draga, to je naše življenje! Križ je, ga nosimo, trpljenje je, bolečina! Spočetka ga niti ne zavedamo in mi stokamo pod njim in živimo, ker moramo živeti. Kdor vidi na tem križu Kristusa, Boga samega in trpi iz ljubezni do Njega, mu je lepše in lažje, kajti njegove oči strme preko hribov, v vesolje strme, v večnost, kjer je prava sreča in mir. Kdor pa vidi samo goli križ je revež in bolje je, če ga pomilujemo, kakor obsojamo, saj je zavest večne samote in izgubljenosti v nič nekaj strašnega…« Mariša jo posluša in kima ter ne ve, zakaj ji grofica vse to pripoveduje. Starka se ne ozre vanjo, še vedno strmi skozi okno ko nadaljuje: »Tudi ti boš že zdaj začutila križ, ki ga doslej nisi čutila. Tako mlada si in lepa, smiliš se mi! Zato želim, da bi ga voljno nosila in ne trpela preveč, saj nam je ljubezen večnih v silno breme če ljubimo in nismo uslišani. Govorila sem s kočijažem, kajti na jasnem hočem biti in zato sem ga takoj poklicala. Pošten mladenič je. Priznal mi je, da ljubi svojo rojakinjo tam nekje na Dolenjskem, kjer domuje trda, katera rodi cvetke in kjer živijo ljudje mehki, dobrodušni in veseljaki, da jim ni enakih. Ne bodi preveč žalostna, če ima že drugo! Misli na križ tam na griču in ostani pogumna! Hudo mi je, ker ti ne morem pomagati, toda ni še odbila zadnja ura! Rada bi te videla preskrbljeno preden umrem, saj menda ne bom več dolgo, ker se mi prepogosto ponavljajo bolečine v prsih in mi šumi v ušesih, kakor bi bobnelo v meni slapovje. Tako nemirna sem! Rada grem na Madžarsko, a tam spet ne najdem miru in ko se vrnem, mi je spet hudo po domu. Vendarle sem tu srečnejša, saj je tu pokopana moja ljubezen in tudi jaz bom enkrat počivala tamle na gričku.« Premišljevala sem in sklenila, da pojdem spet za nekaj časa od tod. Ti pojdeš z menoj. Morda bo prej ozdravljena tvoja srčna bolečina. Počasi boš že pozabila, saj boš morala, ker te on ne ljubi. Le če se dva ljubita, se ne moreta pozabiti, a ljubezen posameznika je le prazen sij, ki blega za lučjo ljubezni pa je ne doseže in tone v temo pozabljenja.« Hišna je tiho ihtela. Križ na griču je vtonil v mračini in ko se je starka ozrla vanj, je zagledala pred seboj samo temno noč, le v daljavi nekje je migljala drobna večernica. Pogladila je Marišo in ji šepnila: »Le izplakaj se ljubo dete! Koliko boš še plakala v življenju! Blagor ti, da imaš še solze! A ko pride čas, ko jih ne bo več in bo oko suho strmelo v daljavo ter bo mesto njega srce trgalo krvave solze… Zjokaj se, bolje ti bo in lažje boš pozabila!« »Nikoli!« »Če ne boš pozabila, bodi vsaj prebolela, saj se komaj dobro poznata in on bo odšel, da ga ne boš videla!« je grofica mrko poudarila. Mariša je odšla, a plemkinja je sedla k mizi. Izraz njenega obraza se je poostril, ko je pozvonila Joži, kateri je takoj prihitel, da čuje njeno povelje. Nekaj sekund ga je nemo opazovala in mu potem ponudila stol, saj ni hotela pozabiti, da je bil njen rešitelj. Bočkajev se je vsedel in že je bila pri stvari: »Jože! Upam, da mi ne zameriš, če si ti zahvalim za tvojo službo! Mnogo življenja si prinesel v našo samoto! Morda je bilo tudi to vzrok, da te je Mariša tako vzljubila, saj so steze po katerih se prikrade ljubezen v srce zaljubljenca samem večkrat popolnoma neznane. Zdaj odidem za nekaj časa k sorodnikom v domovino. Bolje za tebe in Marišo, da se ne vidita več! Lažje bo pozabila. Ker sem muhasta, sama ne vem, kdaj se vrnem, mogoče, da kmalu. Zato je bolje, da greš.« Jože je bil nekam zadregnjen, saj ni pričakoval, da ga bo grofica odslovila, ker mu je vedno zatrjevala svojo naklonjenost. Vendar se je molče poklonil, hoče odriniti. »Čakaj vendar, da ne posnemiva do kraja, saj ne gori voda!« ga je ustavila in pripomnila: »Razburjena sem, ker te nerada odpuščam iz službe.« »Torej, da veš, nisem te pozabila! Tu imaš svojo plačo. Niti belič nisi nikoli porabil in pošteno si zaslužil v treh letih trideset tisočakov.« »Preveč je gospa!« je ugovarjal Jože, ki si ni mislil, da mu bo toliko plačala in kar vesel je bil, ko se je spomnil, kako si bo s tem denarjem doma pomagal. Plemkinja je nadaljevala: »Nič preveč! Petdeset tisočakov ti pridajam, ker si mi rešil življenje, kajti življenje grofice Srešnjeve je vsaj toliko vredno, pa če tudi je danes že starka!« Mladenič je strmel in se obotavljal, a že mu je stisnila v žep novo listnico z denarjem in mu ponudila roko: »Hodi zdrav in srečen! Tudi jaz te ne bom pozabila. Spomni se včasih stare sivolase grofice Srešnjeve! Odsloviti te moram in vendar bi rajši videla, da bi ostal! Zdaj imaš nekaj denarja in vem, da se boš kmalu in srečno oženil saj te nevesta pač komaj čaka! Tudi zato je bolje, da odideš!« Potem se je nasmehnila in še pripomnila: »Zato pa ne misli, da te odpravljam za vedno! Če te privede kdaj pot mimo, le oglasi se! Sporoči mi tudi, kje se boš nastanil, ker se bom vedno zanimala zate. In če boš kdaj v stiskah, saj veš kje sem! Veš, da ti ostanem dolžnica, saj imam tudi sicer rada ljudi, ki so delavni in se trudijo ter pogumno vztrajajo na poti življenja, dočim lenuhov ne morem trpeti. Torej ne pozabi nas in pozdravljen!« Hotel ji je poljubiti roko, pa mu jo je odtegnila: »Ostani srečen in vesel, pa nevesto mi pozdravi!« Že je bil skozi vrata. Grofica je ostala sama. Še enkrat je pogledala v noč. Sijajoči večernici na nebu so se pridružile zvezde in mezikale. Počasi kakor v sanjah je spustila zastore na oknu in sedla nazaj na stol. Ko je Jože hotel po stopnicah, mu je Mariša prestregla pot. Bila je bleda kakor zid in prestrašena se je zazrla vanj. Ostal je miren, prijazno jo je pogledal in ji ponudil roko: »Pozdravljena Mariša! Le dobro se imej in ne bodi žalostna! Res si lepa in mila ter prijazna, da te bo lahko vsak vesel in dobil boš ženina, ki te bo nosil na rokah in ti pel kakor slavček svoji družici! Veruj mi, da boš še srečna, saj si pošteno in pametno dekle! Jaz pa hitim domov. Morda tudi tebe kdaj objame domotožje, vidiš, to je huda bolezen! Tri dolga leta sem se boril in vztrajal, zdaj mi je gospa sama pomagala in me rešila. Tam doma me čaka nevesta. Zvest sem ji ostal in vem, da mi tega ne zameriš! Med svoje vinograde moram, ki me vabijo in kličejo tudi v najglobljih sanjah.« Podala mu je desnico: »Zbogom Jože!« Več ni mogla spregovoriti. Svetla solza ji je vzdrhtela v očesu in ji zdrsnila po cvetočem obrazu. Še mu je pogledala v oči in že je bil v veži. ==3.== Martin se je vrnil kakor bi padel med. Bil je zelo shujšan, mrk in slabo oblečen. Zapustil je tovarnico nepričakovano, nenadoma, kakor se je v nji prikazal. Nekega jutra je vstal, se pretegnil, skočil kvišku, se oblekel, se nasmehnil svojim sostanovalcem delavcem, zamrmral nekaj v slovo, česar so bili že vajeni, saj se je že večkrat poslavljal. Vsi so pa bili bili prepričani, da je pač slabe volje, a da pride kmalu za njim na delo, morda prav zadnjo minuto, a pride pač gotovo. Ni ga bilo. Tovarnica je izgubila pred njim svojo moč. Zlato sonce se je smejalo in sililo med ozke ulice, se igralo po strehah in pozdravljalo Martina, ki je ponosno stopal prav do tovarne, se pred vhodom ustavil, se nasmehnil upravitelju in ljudem, ki so od vseh strani vreli skupaj in kakor živ protest je odšel počasi, trdnim korakom, visoko vzravnan proti planjavi. Sirena je zakričala. Delavci so zginiti za sivimi obzidjem, a on je ostal sam. Hitel je dalje, se polagoma otresel sledov velikega mesta, dokler se ni iztrgal zadnjim sencam in svoboden šel med njivami, ki so ga sprejele dehteče in kipče zdravega ter mladega življenja. Ta sproščenost in radost sta bili samo trenutni, že je začutil neko utrujenost, ki so ga je oklenila in spoznal, da mu je tovarnica vzela mnogo sveže sile. Toda njegova močna narava se ni hotela vdati. Kakor se je s smehom na ustih strgal iz objema železne zveri, tako se je hotel smo se je vrnil nazaj v življenje prirode in se boriti za novo moč, saj je čutil, da mu še kipijo sile po žilah, sila, ki jo je zapravljal v tovarnici in po beznicah. Polje ga je veselo objelo. Počasi se je jelo dramiti v njem. Začul je škrjaneca, ki se je dvigal pod nebo in čudil se je samemu sebi, da je mogel biti toliko časa brez svoje svobode, prav kakor bi tega poljskega pevca zaprl v mračno kletko, kjer bi pač moral žalostno poginiti. Zjutraj je odhajal, a šele na večer je dospel do svoje kovačnice. Kako je bila žalostna in zapuščena. Potegnil je ključ iz žepa in zaškripal ključavnica. Pozdravila ga je staro, črno nakovalo, prašno in mrko, kakor bi mu očitalo, da ga je zapustil. Kladiva po tleh so ga vabila. Pogladil je drugega za drugim in preizkušal svojo moč. Pri zadnjem, največjem se mu je ustavilo. Malokdo ga je vihtel z obema rokama, a njemu je pelo v eni roki kakor zlata struna. Zdaj ga je moral dvigniti z obema rokama in to ga je neprijetno dirnilo: »No, nekaj sem moral dobiti za spomin na izgubljeno življenje v velikem mestu! Kmalu bo bolje.« Spet je skušal dvigniti kladivo z eno roko in ga zavrteti, pa se mu ni posrečilo, zato je sklenil kovati dalje z drugim kladivom, da bo spet zmogel najtežjega z eno roko, saj je vedel, da se mu bo moč spet vrnila. In spet je zabrenčalo kladivo v Martinovi kovačnici. Ljudje so zadovoljno kimali, saj so bili vajeni tega brnenja in kar prazno jim je bilo, ko se je nehalo. Kovač ni več hodil toliko med ljudi kakor prej, tudi ni maral, da bi ga povpraševali, kje je hodil in kaj je počel tam zunaj v svetu, saj ni hotel tega nikomur praviti. Nekaj mrkost in ohranjenost sta ga prevzeli in najraje je molčal. V nedeljah je hodil Martin samcat po polju in vinogradih. V prirodi se je takoj čutil olajšanega. Opazil je, da mu mrkost in tegoba polagoma izginjata, postajal je veselejši in včasih je kar zažvižgal. Težko delo pred kovačnico sredi travnika ga je polagoma spet ozdravilo, da je pričel spet bolj radostno gledati v življenje. Čeprev je čutil, da njegovo srce ni ozdravljeno. Martin je imel vedno več dela. Spet so se ustavljali pred kovačnico kmetje, spet je bilo treba podkovati konje, popraviti lemež ali kaj drugega. In oglasila se je domača pesem in domača beseda je zadonela ter zavriskalo življenje. Kladivo je pelo vedno zvončneje, vedno bolj živahno. Martin se je razmahal in razmahnila se je vsa njegova notranjost. Njegovo srce je spet sproščeno objelo domačo grudo in vse prijatelje in znance s toplo ljubeznijo. Spet so prihajali otroci, ki jih je imel tako rad, da se je takoj poigral z njimi, če je le imel minuto časa. Bližala se je zima. Sneg je tisto leto hitro zapadel. Ko se je Martin neko jutro vzbudil, je bilo vse belo. Stopil je v kovačnico in pričel delati. Snažilo je vedno bolj. Beli kosmi so polegali povsod, nekatere snežinke so splavale k njemu, mu sedale na obraz in roke ter se takoj raztopile. Martin je dvignil kladivo. Kmalu je priletela proti griču vaška otročad s sanmi. Vse je hitelo v hrib, otroci so se majali kot bi ga hoteli zavreti, poganjali so se in plezali kvišku s sankami v premrlih rokah. Pri tem so se smejali, podirali drug drugega na tla, da se je marsikdo glasno kriče zakotalil v dolino. Martin jih je gledal in se veselil njih zabave. Radostila so ga zdrava rdeča otroška lica in tisti nedolžni smeh. Pogrešil je svoje velike sone in se tudi sam pognal v strmec. »Kovač, kovač, črni rogatec!« so kričali otroci in se spuščali v dolino. Martin je dospel na vrh in okranil svoje prostorne sani: »Otroci z menoj!« Takoj so prihiteli. Nekateri so se ga oklenili kakor drobne žive kepe, drugi so mu posedli po rokah, po rami in nogah, da jih je le težkobna uredil in posedil. Najmanjši je sedel pred njim kakor drobni ptiček in objemu velikana in se mu smehljal. Kovač je zavriskal, da je zadonelo čez hrib in plan, otroci so zavpili in zakrili z rokami. Sani so se premaknile in že so zdrvele kakor misel v dolino, tolik jih je Martin sam tu vmes vriskal. Preden so se otroci zavedli so že bili pred kovačnico. Kovač se je zopet pognal v hrib. Čutil se je tako sproščenega, zdravega in svobodnega kakor že zdavnaj ne. In dečica se je še in še poganjala s kovačem na hrib in se spet podila v dol vsa razigrana in radostna, smehljajoča se, kričeča in vriskajoča, saj od samega razposajenega radovanja sama ni vedela kaj početi. Kovač pa je vedno vesel pred se nasmehnil dečku, ki se je s svojim prijaznim obrazom in polnimi lici kar pritisnil na njegove mogočne prsi. Martin se je vrnil in se spravil dela; že ko so se še dolgo menili, se je oglasilo: »Stric mi ni, lepo si! Marica bo to sama vedla,« reče mladi rahlo vzdihne. »Tako se je prijazno pogledal v smehljan obrazek temnolas dekleta, se mu nasmehnila in veselo odvrnila: »Jeromov človek meni!« Kovač je stal nekoliko za njo in bil nejevoljen, ker je ves čas čutil, da bi kar čutil njeno bližino, ki mu je nekaj v srcu prebudilo. A vendarle deklica se je tako umaknila njegovi ljubezni in vase. Za je zamahnila z roko, pogledala dekleta po glavi, če mu prijazno nasmehnila, mu pokazala svoje bele zobe in dejal: »Hudega, si že videla! Midva ostanema prijatelja, kajne?« »Življenje samo hodi! Saj vas imam tako rada,« je odvrnil deček in ga zaupljivo gledal. Martin se je nasmehnil z rahlim stiskom in veselo. Sedla je Mariša za mizo in se mu smehljala. Otroci so se razšli. Jeromov hlapec je v nagli prikazal slamo in prinesel svežega kruha, da se je vse čulo in začutilo iz črnega zraka kovačnice, ki je zelo prijazen in radosten bil ter mu nasmehlj kakor tulilo jeseni in kakor slišal govor reči. On vidi svoje težke misli. Jerom, ki je nekaj časa spet stanoval v vasi, je svojega malega fantka stisnil k sebi: »Da, da, človek je ta stric, ta črni kovač! Če ti je on zagotovil, da si vse prišel, se ni motil in za mene bi bil res Bog nas dal mnogo sreče temu dobrodušnemu kovaču.« Hudičev Jože sedi sam v krčmarni. Pijača in hrana zamegljujeta čudno prijetno. Nerazločno mu je že v glavi. Vederne se dvigne, naprej zakolne, hodi sem in tja in spet sede. Kaj hoče tu doma? Kakor vsak pošten človek bi bil doma! Temu se prav nič ne smodi, kakor požre po nekaj pijače! Veliko pije. Jože je omamljen. Vse ga ovija počasi in omamljenost ga zapušča, zmrazi ga, kaj bi mu mar bilo za brezvestne posledice, ki jih vleče s seboj? Mladenič premišljuje. Na ves dan v tisti omotici, ki brez jasne zbranosti spoznava. Potem pomisli na deklico. Da v njej se mu je naselila sreča. No, saj je bil pravzaprav doma. Tudi, kako, tako daleč mu je vse vidno, čeprev bi bil našel svojo! Kako to pot domov? Človek ki se čez dolgo vrne, gleda vse z drugačnimi očmi. Svoje znance in prijatelje vidi, ustavljajo ga, veselo pozdravljajo in sprašujejo, radovedni so, ker se je vrnil in ga vabijo k sebi ter mu pripovedujejo svoje lepe novice. Nekateri ga odkrito hvalijo, češ, da so vedeli, kako dobro je uspel, čestitajo mu in se veselijo njegove sreče. V resnici je vse drugače! Res te marsikdo pozdravi in ti stisne roko, a to je tudi vse! Če si bil srečen ti tudi zavidajo, če si imel smolo, se ti posmehujejo in te odrekajo, da si pač zanikel in zato nisi na svetu prave sreče. O tvojih naporih neznanih molče ali pa jih sploh ne priznajo, saj domačinu neradi priznamo, da je uspel, pa če bi dišal kakor češnje pred nami! Na neki poznji večer mladenič, ki je prišel iz drugega večjega vlaka, ki je prihajal po glavni progi. Mimo grede očine Bočkaja s pogledom in se vede mirno naprej. Jože ga pogleda in potem se je ozrl vse vase. Sam ni ve, ali je res ali se. Potem pride in kar naravnost pristopi. »Zdaj pa res sem te vesel, ali si ali nisi…« »Srečna Rezika,« mu ponosno zadrhta, ga očitno pogleda in mu ponudi roko. »Pozdravljen Jože!« »Vrnjen si! Torej se le nisem zmotil. Bog te živi! Kako, se vendar imaš?« »Ne preveč dobro,« odvrne Rezika zamolklo. Nekaj časa sta molčala. Mladenka je zelo bleda in zdelana, kar Jože takoj opazi. Po njenem obrazu je razlita globoka bolečina, ves čas suho pokašljuje in se večkrat prime za srce. Jože je marš dalje spraševal, ker se boji, da bi jo spravil v zadrego. Ko mladenka spet zakašlja, povzame Jože samo, da bi kaj rekel: »Ti si pa menda nekaj bolna! Ali si se prehladila?« Rezika se nasmehne: »Nisem ravno zdrava. Težko službo sem imela in nakopala sem si bolezen. Menda ne bo več dolgo bolje!« »O, obupati pa že ne smeš! Tako mlada in čvrsta ženaka bi pa zdvomila nad svojim zdravjem! Saj si bila vendar taka, da te je bilo veselje videti! Veš, Rezika, naše gorice! Če te nihče ne ozdravi, gorice te bodo! Koliko sem mislil nate, kako sem jih pogrešal! Tudi na Štajerskem je lepo in tisto vino tam je močno in omamljivo kakor sam šampanjec, toda dom je dom in ni ga nad njim! Morda je tudi tebe mučilo domotožje in si zato še bolj bolna? Ko pa prideš domov, bo kmalu bolje, to verjemi mile!« Rezika je bila vesela teh besed, saj je čutila, da prihajajo iz srca, ki ji želi dobro, vendar ni ločila ničesar odgovorila. Tudi sama ni takoj spregovorila. Zamišljeno se je ozrla skozi okno in se potem sunkoma obrnila k njemu: »Menda že veš? Pa ne misli, da te hočem kaj zbadati. Milka mi je pisala, da se je Martin na jesen vrnil domov.« »Martin se je vrnil?« Rdečica ji je pokrila bledi obraz, nasmehnila se je in njene lepe modre oči so zasijale kot prosojen kristal. Potem je zvedavo pogledala sopotnika, kakor bi premišljevala ali naj spregovori ali ne. Naposled je vendar nekoliko zadrgnjeno vprašala: »Ali je še vedno sam? Ali se ni oženil?« »Da, sam je. Za ženske se baje ne briga, menda še vedno čaka na mladenko, ki jo je ljubil že nekdaj.« Jože govori bolj za se in zadnje besede Rezika skoraj presliši ko dreje: »Škoda zanj, zakaj se ne poroči? Tak fant in tako dober, kakor pravijo naški ter pošten kakor sončni dan.« Tedaj Jože glasno izreče: »Menda čaka na tebe?« »Jože, ne šali se! Vem, da je med nama vse končano, želim mu pa mnogo sreče, jaz sem svojo zapravila za vedno!« »Ne omenjaj tega! Če so drugi pozabili, pozabi tudi ti!« jo miri Jože. »Ne morem drugače. Jerona je žal za vašo hišo na svoji parceli. Tujec je in mnogo zlega nam je storil, vendar živi v naši vasi, jaz pa ne smem! Ne smem ga srečati, kajti če bi naju kdo videl, da sva se srečala, bo šlo šepetanje od ust do ust. In vendar nisem nikoli več mislila nanj, temveč samo na Martina, ki sem ga vedno rada imela in me je prestrašila le očetova grožnja in njegova gorjača. Veš Jože! Naš človek nikoli ne pozabi, odpusti že, a pozabiti ne more! Pozabi samo Bog, ki je res dober.« Sklonila je glavo in bolno zakašljala. Ničesar ni skušala omiliti, ničesar olepšati, skromna in mirna je bila vsa vdana v svojo usodo. Ko jo je Jože gledal pred seboj vso skrčeno in bledo, je bil sam pred njo zadregnjen. Zasmilila se mu je, a ni ji mogel pomagati. Najrajši bi kar pobegnil pred njeno bolečino in nesrečo, ki jo je nenadoma zaslutil v njenem bolnem, trdnem srcu … Vlak pa je peljal enakomerno dalje in dalje … * Medtem ko sta se vozila z vlakom Rezika in Jože, je stari Snopek pijan tavál po zamejeni hosti, nosil v roki jeremen in se zmeden pogovarjal sam s seboj. Nekaj časa je spet zelo popival, a zadnji dan je postal žalosten, ko mu je nekdo vrgel, da se bo kmalu tudi sam ubijal po breznih, kjer je bedo življenje umorilo. Ugovarjal je, se kregal in prosil, a potem je še bolj pil, dokler ni izbruhnil v krčevit jok, nakar je žganje kar zlival vase, dokler ni v njem dozorel sklep. Kar nepričakovano se je spomnil in že je hotel tudi sklep izvršiti. Zalej je begal po hosti in se pogovarjal: »Obesil se, drugega pač nisem vreden in ničesar. Prestar sem že in predolgo sem na svetu. Kar nepotreben sem že. Zakaj pa delam hčeri skrbi, trpi in muči se za očeta, ki jo je pahnil v gorje in nesrečo! Najbolje je, da končam, vsaj hčeri bo ustreženo, ker bo potem vsekakor laže živela. Ampak veja? Kje je prava veja? Pravijo, da samomorilcem posebno obešencem, sam vrag rad pomaga. No, rogatec, pokaži mi dovolj močno vejo!« Zaprhnalo je v zraku, da se je starec zdrznil, med vejami je zaprhutal črn krokar, zakrakal in že je smešni ples zdrknil tik mimo starčeve glave. Snop je zabrundal: »A ti si krokar, nesreča človeka! To pač ne pomeni nič dobrega! Da, da, smrt, smrt! Treba je končati, kaj naj se še obotavljam!« Prispel je do bukve, od katere mu je najnižja odplazila klobuk. Pijance je obstal: »Vidiš no, sama si me opozorila, ti boš prava! Kar takoj bom končal! Jutri ali kasneje enkrat bo že kdo prišel mimo, sicer pa vseeno kdaj pride! Našel me bo in odrezal, tedaj bom že trd kakor kamen! Hitel bo v vas, povedal, da starega Snopa ni več med živimi, ker se je pijan obesil. Kakor življenje, taka smrt, bo vsak dejal in menda ne bo nihče pomislil, da sem se kaznoval sam, kar mi čisto prav, ker sem za pijačo prodal svojo hčer. Zavlekli me bodo kakor živino tje za pokopališče, kjer me zagrebe brez cerkvenega blagoslova. Kmalu bo zrastla trava nad menoj, morda, morda še prej, preden bo zvedela hči, kje pravzaprav ležim, saj je že dolgo časa ni bilo domov in drugi ne vedo za naslov. Kmalu bom pozabljen, saj še sonce nikoli ne prikaže tje za zid. Le vinske gorice bodo smehljaje se gledale v dolino in tudi name, na obešanjaka in njegov zapuščeni grob. Da, gorice, lepota božja, te me ne pozabijo! Ginjен postane, prične mahati z rokama okoli sebe ter se tolči z njima po ramenah navzkriž, da bi se ogrel. Potem se nekoliko postavi in se ozre okoli. Nikogar ni, sama nežna plan, a pred njim gozd, mrk, bel in smaragdno zelen, tih in skrivnosten. Počasi vrže jermen okoli veje, ga krepko zadrgne in napravi zanjko za svojo glavo. »Menda se ne bo odtrgalo? Tega ne maram! Če sem se odločil, hočem tudi dovršiti. Čemu oklevanje in javkanje na zadnjo uro?« Že vtakne glavo v zanjko in se zaziblje, nekaj zamrmra, zagrgra in obvisi onesveščen na veji. Starec visi komaj nekaj sekund, ko se trmovo za bukvijo razgrne in se prikaže dobrodrušni obraz kovača Martina. Mladenič hitro pristopi in brž z nožem odreže jermen, da pijanca lopne na tla: »Če si se malo potolkel, nič hudega, se boš vaj prej spametoval! Kar sam se pa vendar ne boš obesil, ker se ne sme! Nas bo že Bog sam popisal po pravici in sodil po zasluženju! Sreča, da sem prav danes šel za novim tovarišem, sicer ne vem, če bi koga zaneslo semkaj, saj ni nič kaj preveč prijazno tu zunaj!« Stresel je odločno za rame: »Ej, Snop, ti večni pijanec, danes ti še ni odbila zadnja ura, čeprav je že smrt segla po tebi!« Starec odpre oči, mežika in se neče ozavestiti. Martin ga zgrabi za vratnik in ga postavi na noge: »Stoj, motovilo pijano, sicer se še prehladiš v snegu in pogineš kljub temu, da sem ti preprečil samomorilno nakano!« Snop zakašlja in zahrka: »Torej si me ti rešil! Tega bi pač ne pričakoval od tebe? Preje bi verjel, da me boš potegnil za noge in še malo zazibal, da bi bila smrt bolj gotova. Zares dober človek si! Ampak zdaj … ta sramota!« »Saj si treba plačati biriču, da bi oznanil pred cerkvijo, kako sem vas našel! Za svojo čast boste menda vendar znali držati jezik za zobmi! Jaz bom molčal, molčite tudi vi in zadeva je pozabljena.« »Ja, vi ga fantje! Ti si res tak, da jih je treba iskati podnevi z lučjo, pa jih malo najdeš! Če boš molčal, ti bom še bolj hvaležen, saj veš, da bi me bolelo, če bi me kdo vprašal, kako sem visel na jermenu in si mi ga ti odrezal, da sem telebnil na tla kakor zrela hruška!« V vejah je spet prhutnil vran in Snop mu je zaklical: »Sram vrag je to, sam vrag, verjemi Martin! Klical sem ga, naj mi pokaže pravo vejo in že mi je snel klobuk z glave! Zdaj bi bil že mrtev, če bi ne bilo tebe!« Še in še je govoril, mahal z rokama, se zahvaljeval kovaču, ga imenoval svojega rešitelja in najboljšega prijatelja kakršnih nima svet. Martin ga ni več poslušal. Skupaj je šel z njim proti kovačnici, ga povabil v svojo čumnato, ga okrepčal s požirkom brinjevec in mu z žganjem zadrgnil vrat, da ni imel preveč plaznega videza. Snop se mu je prepustil kot nebogljen otrok. Ko se je starec nekoliko okrepil, je kovač obrnil spet suknjo in ga spremil domov. Snop je vso pot govoril, govoril in mahal z rokama, a nenadoma sam ni vedel, kaj je čvekal. Bil je pač srečen, da se je spet povrnil v življenje! Preden sta dospela do doma, sta ju dohitela Rezika in Bočkajev. Ko je kovač zagledal mladenko, je prebledel, a ona je zardela. Ponudila mu je roko. Njen oče je bil takoj ves iz sebe, kar vpije: »Le stisni mu roko, hčerka! Če bi njega ne bilo, bi bil tvoj oče zdajle že mrlič!« Jože jih je pozdravil in hitel dalje, saj se mu je že mudilo in komaj je čakal, da pride domov in k svoji izvoljenki. Martin ju je spremil do doma. Povabila sta ga v hišo. Šele zdaj je mladenič natančneje pogledal svojo nekdanjo ljubico. Srce ga je zabolelo, ko jo je videl pred seboj vso otožno in bedno bolno in trudnega življenja. »Martin! Ne sodi me najstrože! Enkrat sem grešila in nikoli več,« mu je šepnila, ko je odhajal v noč. In ozrl se je v nebo. Niti ena zvezda ni bilo nikjer in bilo mu je, da tam tava nekje brez upanja in prikovan ter se trudi v prepad strašne neizmernosti in bolečin. »Bočkajev se je vrnil in prinesel denarja kot peska! Služil je pri neki znani grofici, ki se je vanj zaljubila in so jo pogrunali vaščani, lovili besede in sklepali. Drugi, ki niso mnogo več vedeli, so trdili, da je denar zaslužil, da pa pri tem ni bilo vse v redu. Natančnega ni nihče vedel.« Vse sta pa vedela Jeranova, ki sta se smejala vaškim klepetuljam in se nista prav nič brigala za čenče, saj sta bila vesela, da se je vse tako steklo. Milka se je pač samo veselila, ker je vedela, da bo Jože kmalu potrkal in jo zasnubil ter povedel pred oltar kot svojo ljubljeno nevesto. Odkor se je vrnila Rezika domov, ni bilo Jeroma več na spregled. Govorili so, da svojo hišo prodaja, da vedno bolj boleha na želodcu in ga skrbi, da ne bi obležal brez redne zdravniške pomoči. Rezika je morala leči, ko je prišla domov. Martin jo je slednji dan obiskal. Spočetka mu je bilo neprijetno, ko je prišel, saj je tako nerad hodil po hišah. Toda tolažil se je, da je pri Snopovih domač, saj so si sosedje. Tudi je skrbel za Reziko, ki se mu je videla zelo slaba. Mladenka je bila vsa srečna, kadar ga je zagledala in veselo ga je pozdravila. Ko je prišel in se smehljaje vsedel na stol, je resno spregovoril: »Gotovo boš kaj potrebovala. Že sem naročil stari Špeli, da ti bo postregla. Zavoljo stroškov ti ni treba skrbeti! Privošči si, kar si želiš! Vem, da si skromna, toda kar mora biti, pač mora biti! Plačal bom že, nič si skrbi! Se v tovarnici sem nekaj denarja prinesel, čeprav sem popravil, naj sem sicer zelo bedno živel. Tudi travnik v Močjeru sem dobro prodal in je denar v hranilnici. Ni ti treba trpeti pomanjkanja! Da bo pride Špela je pač prav, saj veš, da z očetom ni nič!« »Kaj, denar z menoj ni nič? Ti fant, kaj si mi drznil vreči v obraz?« je vznjihl Snop, ki je sedel v temnem kotu s pipo v ustih in ga je mladenič šele zdaj opazil. Martin se ni kaj razburil, samo nasmehnil se je: »Si, oče, vas še videl nisem! Seveda ni z vami nič, saj sami pravite, da ne daste za sebe niti počenega para!« »No, no, no! Nazadnje imaš pač prav, kar po svoje,« je rekel starec potolažen in takoj pozabil, da je bil pravzaprav le on užaljen. »Saj ne bom dolgo ležala, le zdaj sem tako trudna in slaba,« se je branila Rezika in se ljubeče ozirala v mladenča. Kovač se je zagledal v njeno bledo izsušeno obličje. Nič ni bil zalosten, ne razburjen, tiho in mirno jo je opazoval, ko ji je prijazno govoril zamišljen nekam globlje v svojo notranjost, zdelo se je, da so bile njegove besede šepetajoče in tople, ker so mu vrele iz srca: »Oba sva trpela in oba sva grešila! Tedaj, ko sem spoznal, kaj namerava tvoj oče, bi te moral takoj prositi. Očeta bi že pregovoril, če ne drugače pa z litrom!« Ozrl se je, starega Snopa ni bilo več v sobi. Počasi je nadaljeval: »Zdaj naj bo vse pozabljeno! V turobnih urah razdvojenosti in obupa sem trpel in hotel, da bi pozabil, da bi izbrisal iz srca slednji spomin na te, pa vendar le nisem mogel. In ko sem begal po zakotnih krčmah velikega mesta, taval po ozkih, temnih ulicah napojen z najhujšim gnanjem, da bi tebe zatrl, sem te povsod videl, med njimi v svetlih, smejočih hišah, v svoji skromni sobi, pri delu poleg strojev, povsod sem te čutil poleg sebe. Tiho si se vračala vsa mila in lepa kakor prvi dan, ko sem ti razodel svojo ljubezen. In vedel sem, da te ljubim kakor prvi dan, da te nikoli nisem nehal ljubiti. Zaman sem skušal oslepiti samega sebe! Tvegal sem si šepetaje, da te več ne maram, stiskal pesti, se v srcu norčeval iz tebe, te nazivál ničvredno, a ničesar nisem opravil, saj sem obenem čutil, da mi srce krvavi vedno bolj in da se norčujem iz sebe in svojih čustev, ki so se porajala vedno znova in vedno svetlejša! Rezika! Najina ljubezen je bila bikana in bridko preizkušena. Zdaj je vse to za nama. Zdaj naj bo vse lepo in dobro! Naredimo križ čez vse in pričniva novo življenje!« Mladenka ga je samo ljubeče gledala in molčala. In govoril ji je o svojih notranjih bojih, o mukah, ki jih je moral prestati, odkar jo je našel trudno in bolno med mestno sodrgo, vso ponižano in razžaljeno, trpečo in vdano. Pravil ji je, kako ga je bolelo, ko se je spomnil, da bi ji bil moral že zdavnaj odpustiti, pa bi ne bila nikoli zašla v tako bedo. Razlagal ji je, kako jo je potem opravičeval sam pred seboj, ker je slutil, da je morda nedolžna med tisto svojadjo, ter ne samo pokori in trpi v blatu velikega mesta za svoj greh. In potem ji je omenil, kako se je mučil v fabriki, kako se je strgal iz njenega objema in zbežal nazaj v prirodo, prepričan, da bo šel bliže njej, ki jo ljubi, čeprav je ne bo videl, saj k njej ni mogel in ni smel, ker se mu je preveč smilila. Zagotovil ji je, da se je tako v naravi ponižil in izvojeval zmago nad seboj ter spoznal, da ji je že zdavnaj odpustil in jo nikoli ni nehal ljubiti. Pripovedoval ji je tako preprosto in iskreno, da so ji solze curkom lile po obrazu. Ko je to opazil, se je ves zbegal in jo prosil: »Ne plakaj duša moja! Menda nisi kaj huda in te nisem užalil, saj sem tako neroden in neokreten pred teboj, ti si nežnost sama!« »Saj nisem huda, zakaj neki. Samo srečna sem, zares srečna menda bolj kakor sploh kdaj v življenju,« mu je šepetala bolnica in se mu skozi solze nasmehnila. Nekaj časa ga je opazovala in hotela nekaj reči, pa ni spregovorila. Poljubila ga je in stisnila k njemu svojo glavo, kakor plaha košuta, saj zdaj ni več bila sama, zdaj ni več trpela kakor tedaj, ko je šla skozi pekel greha in bolečine. Martin se je dolgo obotavljal. Vedno se je tako nerad poslovil. Vsakič je obljubil, da bo večkrat pogledal k njej, saj sta si bila blizu skupaj. Vesnih mu je šepnila: »Martin, ti ne veš, kako sem vesela, kadar spet začujem udarce tvojega kladiva, tako lahko mi je in kar čutim, da mi tvoje silno kladivo ubija vse bolno in mračno, kar je v meni!« Stisnil ji je desnico, jo pogladil po laseh in počasi odhajal. Navadno se je že pri vratih še enkrat obrnil in ji šepnil zbogom. Ko kovača ni več bilo v sobi, je Rezika vzela pljuvalnik, izpljunila kri ter si vsa srečna mislila, kako je dobro, da mu ni povedala, kako zelo je bolna, saj bo Martin itak prekmalu zvedel, da je njeno življenje že na koncu. In komaj slišno je šepetala: »Rada umrem, samo da sem doma in v njegovi bližini. Zdaj me ta moj dobri, silni kovač več ne bo več zaničeval, temveč se me bo spominjal z ljubeznijo in to je vse, kar sem si tako želela v svojem razdvojenem srcu.« ==4.== Kaj je s teboj, oče Petrač. Zakaj žalostno poveša svojo glavo? Ali so ti zasejali grunto, ali ti je ogenj upepelil tvoje bogato hlevje, ali ti je mraz pokončal tvojo predrago polje? Ali ti letos niso rodili vinogradi, tvoja radost in tvoj ponos? Petrač je srečno popravil svoje pridelke in vsega ima v izobilju, a vedno hujša žalost ga muči. Kako tudi ne? Hčer ima godno za možitev, bogato in brhko, pa se vendar ni ženina od nobene strani. In kadar je spet dobre volje, povabi kakšnega prijatelja v svojo zidarnico, mu kaže vinograde in svojo posest in gost mora poslušati Petračevo staro pesem: »Koliko bogastva imam. Poglej to mojo kraljevino, vendar ni je sreča obrnila hrbet. Z njo ne moreš nikoli računati, ne se na njo zanesti! Vse bi bilo, toda pravega ženina ni k hiši, kakor bi sam vrag držal svoje šape nad njo! Ne oglasi se nihče, pa se ne oglasi, da bi zasnubil! Pa pravijo za to ali ono, da ji tega ali drugega manjka. Pri naši Angeli pa je vse, čedna je na oči in zlato srce ima, pamet ima na pravem mestu, poštena je kakor domače platno, pa tudi dote in bale ne bom štedil, saj bo enkrat že tako vse njeno!« Včasih ga je pa pograbila trma in tedaj je bil natančen, kakor bi bil nosil vile v hrbtu, nad Angelo je postal nejevoljen, zbadal jo je in se repenčil za vsako figo nad njo, prav kakor bi bila ona kriva, da se ni oglasil ženin. Tedaj je rad povedal svoje mnenje in skušal Angeli dokazati, da se mora poročiti: »Vse nam bodo požrli tujci, tista daljna slatina, ki ni več niti trohico zrasla naša, naj je vsa ponemčena in nesetna ter ni vredna niti pedi te naše blagoslovljene rodovitne zemlje! Kadar mislim na vse to, mi je tako hudo, da bi najrajši vse skupaj prodal in jo kam pobrisal. Veš, to bi pa že z materjo lahko uredili, da bi prišel kak snubač! Če ženska hoče, lahko vse doseže!« Pa ga je žena zavrnila namesto hčerke: »Norec stari! Pred cerkvijo naj jo okličejo in ona naj se postavi poleg oklicatelja in čaka, da se ji bo kdo usmilil! Škoda, da si tak star pa še tako neumen podirač, ki nima ne glave ne repa!« In starec je moral molčati, kakor bi mu bil jezik primrznil na nebo. Le nekaj nerazumljivega je zamrmral in sklonjene glave odšel po svojih opravilih. ==5.== Pomlad je bila vesela in polna cvetja, ko se je Rezika poslavljala od življenja. Vsa lepa in tiha je ležala na postelji in čakala, da jo reši smrt. Oče je tihi okoli nje, stiskal pesti in dvigal svoj jermen, češ, da pojde in se bo še enkrat obesil, a da ga zdaj nihče ne bo rešil, ker se bo skril v tako samoto, kamor nikoli ne stopi človeška noga. Martin je sedel otožen poleg postelje na stolu in držal v svoji ogromni desnici drobno, skoraj prozorno roko svoje ljubljenke. Večkrat se je ozrl vanjo in se ljubeče nasmehnil. Zdaj mu ni mogla več skrivati in tajiti, kajti ko je dospel, jo je našel zaprto. Potrkal je in prišla je na prag Jeronova žena, vsa sključena in bleda ter opravljena za na pot. Vprašal jo je po njenem možu. Žena je žalostno skomignila z rameni. »Prepozno vprašate! Že štirinajst dni je tega, kar je umrl v mestni bolnišnici. Imel je raka v želodcu. Čudno, da niste zvedeli! Sicer pa nisem nikomur pravila.« Zadaj čas se je zelo spremenil, kar drug človek je postal. Zdaj leži pokopan med tujci, saj je bil tudi sam večni tujec sebi samemu in nam! Včasih je bil dober in blag, a potem je z enim zamahom vse uničil, kar je dobrega storil. V njem sta se prečudno borili dobra in slaba stran, zmagovala je enkrat ena, a drugič spet druga. Naposled je vendar prevladala njegova dobra vest. Meni je zapustil precejšnje premoženje, vendar nisem srečna. Ljubila sem ga z vsemi njegovimi napakami in dobrinami, čeprav sem se tedaj, ko me je zapustil, zelo jezila nad njim. Kaj hočemo? Tako je pač življenje! Ni ga več med nami, zato vas še posebno prosim, odpustita mu tudi vidva! Mnogo je trpel zavoljo tega!« In potem je povedala Martinu, da odhaja od tod za vedno, da je hišo prodala in se bo z otroci preselila bliže mesta. In kovač je spet sam stal sredi prirode, kakor pred temnim prepadom, v katerega je vse zadnje dni strmel, ko je povsod slutil smrt. Znova se je zganilo v njegovem srcu, mrkost in jeza sta plahneli in oblila so ga mehkejša čustva. Počasi je taval po strmini ves poglobljen v žalost ločitve in v tiho otožnost, ki je postala … njegove ure so bile štete. Ni se bala smrti. Čutila je, da je zdaj njena duša čista. Tudi vaščani so ji odpustili, večkrat se je kaka ženska oglasila pri njej in ji kaj prinesla. Angela in Milka sta tekmovali med seboj, katera bo bolj postregla svoji nekdanji sošolki. Bolezen je hitro napredovala. Komaj se je nasmehnila pomlad, je mladenka vedela, da se ji ura in korakov bliža smrt. Tako lahko se je čutila, tako brez vsake teže. »Prenesite mi posteljo k oknu, da bom videla naše vinske gorice, ki mlade in zelene sijejo v pomladanskem soncu.« Martin in oče sta jo prenesla. »To je slabo znamenje, ker se je pričela selitev!« je mrmral Snop in se žalostno oziral v hčer. In bolnica se je zazrla v sonce in zelenje, stisnila je kovaču roko in mu zašepetala: »Nekdaj sem upala, da prideva oba tje gori, da bova imela tudi midva svoj hramek in bova vesela in srečna med trtami. Pa je bila pot prestrma in zdrknila sem v prepad. Martin, ti si sam ostal na višini. Nisem te bila vredna in prav je, da grem! Ti pa zdaj ne smeš ostati sam! Obljubi mi moraš, da se boš oženil, laže mi bo!« »Ne morem, Rezika moja!« »Obljubi mi, le obljubi! Tako rad imaš otroke in tako si dober, zato ne smeš ostati sam! Pa tudi zapiješ se lahko. Kar bojim se zate. Obljubi mi, prosim te!« Poljubil jo je na čelo: »Rezika, obljubim ti, da se ne bom zapil, da bom skušal biti dober in pošten ter si poiskati nevesto!« Stisnila mu je roko: »Tako je prav ti dobri moj fant! Nikoli se ne boš kesal, če boš to storil in vem, da boš, saj si pravi mož!« In ko boš imel otroke in boš srečen, pridi včasih s svojimi najrajšimi tje k svetemu Jerneju na moj grob in jim povej, da v njem počiva mlada teta Rezika, ki ni bila pridna in se je morala zato zelo, zelo pokoriti v svojem bednem žalostnem življenju!« Martin je čutil, da mu navirajo solze na oči. Tegobnoma se je premagal in pričel bolnico tolažiti, da bo že vse dobro, da morda se okreva in naj nikar ne misli samo na smrt. »Zakaj tako govoriš, ti moj črni kovač? Sama vem, da je z menoj pri kraju. Čemu bi se varala? Zdravnik mi je priznal, da so mi ure štete. Vse sem uredila. Danes me še enkrat obišče naš stari gospod župnik.« Še in še sta govorila. Potem se je moral mladenec ogniti, ker se je oglasil v veži zvonček. Vstopil je častitljivi gorski župnik, pričel je bolnici tolažeče govoriti o božjem usmiljenju in ljubezni. Spovedal jo je, da je komaj sama vedela kaj, saj ji je šlo vse samo od sebe in srca. Kovač je med tem divjal po polju. Kakor je bil doslej še miren, tako se je zdaj strašna vihra oglasila v njegovi duši, ko je spoznal, da je njegova izvoljenka za življenje in zanj izgubljena. Rulil si je lase, stiskal pesti in rohnel. »In vsega je kriv oni tujec, pa se ni pobral od tod!« je divje zakričal. Sam ni vedel, kdaj mu je korak zašel proti samotnima Jeronovi hiši. V njej zdaj nedojemljivo mirna in zato tem silnejša. Ko je kasneje premišljeval, kaj bi bil storil z Jeronom, če bi ga bil dobil zdravega doma, si sam ni vedel odgovoriti, dobro pa je vedel, da bi ga ne bil udaril, pa če bi bil Jerom tudi sam zamahnil po njem. Mahoma se je spomnil, da je Rezika v zadnjih dihljajih, a on hodi tod okoli, si teši svojo žalost in išče njenega zapeljivca. In zabolelo ga je na dnu srca, da je glasno vzdihnil ter se kakor ptič pognal v dolino, hiteč nazaj proti Snopovi bajti. Ves čas je šepetal, naj mu dekle ne umre, preden je še enkrat ne vidi, ker bi ji tako rad še stisnil roko in ujel njen zadnji pojemajoči pogled, ki ga bo spremljal vedno v življenju. Potem se je spomnil, kako bi mu bilo hudo, če bi prišel prepozno. Ves zasopljen je že bil in komaj je še tekel, a pognal se je vendar dalje čez grape in nič ni gledal na pot samo, da bi prej dospel do Snopovih. Ko je prestopil prag, se je globoko oddahnil. Starega je našel klečečega na tleh in vsega objokanega. Župnik ga je ostel, da naj nikar ne igra pred umirajočo svoje komedije. Potuhnil se je in pričel tiho ihteti, saj je spoznal, da vse nič ne pomaga in da se bliža hčerki zadnja ura. Večerna zarja se je sprostila skozi okno in potrosila rdeče rože po belih rjuhah. Rezika je vsa žarela kakor med sumim tajinstvenim iskrečim se cvetjem, ki ga ji je priroda poklonila v slovo. V njenem obrazu je bilo toliko jasnine, da se je Martin, ki je vstopil, kar prestrašil, misleč, da je dekle že umrlo, saj je zginala raz obličje vsa bolest in se umaknila mladostnemu milemu izrazu. Že ga je Rezika pozdravila: »Martin! Zdaj se poslavljam. Dobro, da si se vrnil. Skrbelo me je že, da bom umrla brez tvoje navzočnosti. Še enkrat te prosim, odpusti mi, spominjaj se me in ne pozabi na ono, kar si mi obljubil.« Ni ji mogel odgovoriti, čutil je, da ga je nekaj v grlu dušilo, vedel je, da mu silijo na dan solze, toda premagal se je in ji ni hotel otežkočiti zadnjih trenutkov. Sklonil se je k njej in jo poljubil na znojno čelo, ne da bi kaj spregovoril. Umirajoča je nadaljevala: »Vse se vidi kakor kratke sanje, ki so bile večinoma lepe, preveč lepe in sončne, a potem strašne in hude. Vendarle mi je zdajle kakor bi se bila vrnila danes najina prva sreča, ko sva šla z roko v roki preko poljane pod zelenimi goricami, ki so se nama smehljale in se dvigale pred nama jasne in čiste kot bi naju blagoslavljale. Zdaj grem na nje, tja na druge gorice. Vem, enkrat se snideva na tistih sončnih, nebeških goricah, ki žare na božjih poljanah, kjer se iz svetlega božjega grozdja izceja sama sveta resnična kri! Martin! Ali jih vidiš! Sama bleščeva in žarenje! Tam … Tam! O, moj mili Jezus!« Dvignila se je nekoliko in spet zgrudila v blazine ter nekaj zašepetala. In Snopova Rezika je odšla k svoji ranjki materi. Martin sam ni vedel, kako je preživel tiste dni. Reziko so pokopali. Kovač je korakal za krsto poleg starega Snopa, ki je samo kimal z glavo, vzdihoval in klical hčerko po imenu. Obenem je kar poskakoval čez krtine in se jezil, da je slaba pot. Martin je vse samo gledal. Čutil je strašno praznino, dojeti ni mogel ničesar. Bilo mu je, da se nekaj v njem ruši … nekaj, kar je vedno mislil, da ni mogoče, da bo preminulo. Mnogo pogrebcev je šlo za krsto. Ko so Rezikino truplo položili v grob, se je Martin ozrl kvišku. Njegov pogled je objel vinske gorice obžarjene od sonca. Smehljale so se jasne in svetle in bilo mu je, da ga pozdravljajo, ga kličejo in vabijo ter tolažijo, naj ne obupa, naj ne tone v presilni žalosti. In gledal jih je ter se spomnil, kaj je obljubil Reziki. Vse se mu je ta hip videlo nemogoče, saj jo je preveč ljubil. ==6.== Bočkajev Jože si je postavljal zidanico. Na pogorišče je poklical zidarja, ki mu je moral, prav tam, kjer je stal nekdaj njegov skromni hram, postaviti prijazno lepo zidanico, kakršnih je bilo le malo na okoli. Ko je bila zidanica postavljena, je prišel Martin, da je naredil na okna težke mreže, kajti tudi na Dolenjskem so vampirji, ki radi zastonj sesajo kri žlahtne trte in kradejo vino. Martin in Jože sta o mraku sedela pred dogotovljeno zidanico, pokusila zadnjo novino, ki jo je Bočkajev kupil od sosedov in se ozirala v dolino. »Meni je, kakor bi bil prišel z daljne zaklete dežele, kajti mnogo denarja sem prinesel s seboj, vendar nisem bil niti srečen, ne zadovoljen,« je dejal Jože. Martin ni odvrnil ničesar. Oba sta se zagledala v sence, ki so se dvigale iz doline. Kovač je rezko povzel: »Zakaj ni Rezika živa, skupaj bi lahko živela!« Jože ga je potrepljal po rami: »Nikar se ne vdajaj žalosti! Ali vidiš naše gorice? Povsod v dolini je mrak, vse pod nami se staplja v temo. Midva pa sediva tukaj obžarjena od zlate večerne zarje, ki naju ogrinja v svoj rubinasti plašč. Kakor dva vladarja sva v teh pravljičnih goricah, ki so najine in najine ostanejo! Tako sem sam, tako strašno sam!« je zastokalo iz Martina. »Ni ti treba biti! Množica se deklet! Oženi se in srečen boš! Veruj mi!« In kovač se je spet spomnil na svojo obljubo, ki jo je dal Reziki. Zmajal je z glavo. Njegova ljubezen je bila presilna, njegova duša preveč potrta vsled izgube ljubljenke, saj je bil prepričan, da te izgube ne bo nikoli prebolel. Jože pa je mirno in samozavestno korakal poleg njega. Ko sta počasi odhajala v dolino, mu je Martin potožil, da ga skrbi stari Snop, kajti bajto, ki je bila že zadolžena, je prodal, zdaj pa samo pije in čaka, da bo umrl ter vedno govori, da mu ni več živeti. Kaj naj bo s starcem, ko bo moral iz hiše in bo vse zapravil? »Bomo že kako uredili in ukrenili, da bo Snop preskrbljen. Na svojo žalost bo kmalu pozabil, saj veš, kaj je pijanček,« ga je tolažil Jože, preden sta se razšla. Tisto leto je zadruga tako napredovala, da je sklenila zidati v vasi ubožnico za onemogle siromašne vaščane. Ko je bilo poslopje dozidano, je bil prvi grešnik Snop, kateremu je župan pošteno nabil ušesa, ga sprejel in mu zapretil, da ga bo takoj, ko bo kaj zagrešil, postavil pod kap. Ker Snop ni imel več denarja, ni mogel zapravljati; zato so z njim prav lahko shajali. Sicer je pa postal iz pijanca nekak gospodar in če se je kak revež kaj upiral, ga je Snop takoj nahrulil: »Prvi sem jaz, kajti prvi sem prišel in prva je moja beseda! Če kdo ne verjame, naj vpraša župnika ali Petrača, župana ali Bočkaja!« Hrano je starec dobival pri Jeronovih, a plačeval jo je Martin in sicer skrivaj, ker ni maral, da bi mu Snop pel slavospeve. Da je pristopil k zadrugi tudi Jože, ki je tudi gmotno pomagal pri zidanju ubožnice, tega ni skoro nihče vedel. In prav Jože je vedno Martinovega posredovanja pomagal, da je bil prvi sprejet stari Snop. Bočkajev je spočetka nameraval hišo popraviti in prezidati, pa se je kmalu premislil, saj je spoznal, da stori najbolje, če s poroko ne odlaša, kajti ko je prišel k Jeranovim, sta ga oče in hči prijazno sprejela in vedel je, da je vse dobro. In tako je kmalu vse uredil za svatovanje. Tistih nekaj tisočakov, ki jih je stari Jeran še dolgoval Petraču, je plačal kar Jože, da je Milkin oče predlagal, naj se posestvo prepiše na mladega Bočkaja. Kovač se ni mogel pomiriti. Če bi bila Rezika živela in bi si bil z njo ustanovil domače ognjišče, bi vedno veselo delal in se trudil. Zdaj, ko je ostal sam, je sicer delal, a vendar ga je večkrat sredi največjega dela obšla taka otožnost, da je vse skupaj pustil in šel. Bežal je po polju, gozdu in vinogradih ter se šele počasi spet pomiril. Največkrat se je zanesel na pokopališče, kjer je postavil svoji ljubljenki skromen spomenik. In ko je stal pred gomilo, mu je bilo, da se rajnika z njim šepetaje pogovarja in ga miri. Jože je bil vedno njegov prijatelj. Hudo mu je bilo, ko je spoznal, da ne bo mladenec naposled res kar zgubil, če ne dobi primerne življenjske družice. Pa se je Bočkajev enkrat v pogovoru s starim Petračem kar na lepem spomnil in ga povprašal: »Petračev oče! Kaj pa, če bi se navadila Angela in Martin drug drugega? Dober in priden človek je, pa fant, da malo takih!« Petrač ga je začudeno pogledal, nekaj zamrmral a potem odvrnil: »Vidiš ga, na kaj me spomniš! To bi morda res ne bilo napačno! Sicer Martin ni gruntar, čeprav sem vedno sanjal o zeničku, ki pride k nam za zeta, toda res je tak fant, da mu ni slabega reči! Ta bi čuval naš grunt, kakor velikan v pravljici zakleto kraljičino! Ampak, njo je treba vprašati, saj veš, če ona noče, je vse zaman, silil je pa nikoli ne bom!« Pri Jeranovih so svatovali. Jože je povabil mnogo svatov, saj ni bila samo navadna svatba, temveč tudi hišni praznik, praznik, ki je pomenil, da je Jeranov dom rešen, praznik zmage domačega človeka nad tujcem, ki mu je hotel samovoljno vzeti najdražje, njegovo domačijo, praznik zmage nad nesrečo, ki se je nagrmadila nad Jeranovo hišo, a so jo premagali in se je otresli. Stari Petrač je bil pač med vsemi svati najbolj pomemben. Bil je že starešina. Široko je sedel za mizo in delil dobrote kakor dekletu iz skrinje in druge dobrote, ki so jih pridno nosile na mizo. Petrač je vedno nazdravljal ženinu in nevesti ter vzpodbujal ženo in hčer naj bosta veseli. Zraven Angele so posadili kovača Martina. Pa je čvekral Jože med pogovorom, ko so ugibali, kdo se bo zdaj prvi oženil. »A naš Martin je na vrsti! Ali naj ostane tak junak brez potomcev? To bi bilo preveč žalostno.« »Kje pa imaš nevesto zanj?« je nekdo vprašal. »Ali naj jo gre po svetu iskat? Saj vendar poleg njega sedi, zala je in mlada, pa denarja bo imela nič koliko.« Angela je zardela in se ozrla v kovača. Njegov pogled pa je bil plašen in otožen. Naenkrat se je med svati pojavil stari vaški pismonoša Janez Zajec, ki še nad pol stoletja prenaša pisma po Dolenjskem. »Pridi Janez in vrni ga kozarček!« ga je povabil Petrač. Jože je odprl pismo in se zagledal v pisavo. Komaj je pismo razčrkoval, saj mu je pisala Marija, ki je le slabo obvladala slovenščino. Sporočila mu je, da je umrla stara grofica Šenijeva in ji na smrtni postelji izročila zanj deset tisočakov, ker se ga je vedno spominjala, saj je bil tako pogumen in pošten fant. Dalje mu je pisala, da je sama nevesta in se bo kmalu poročila. In Jože je trenutno zagledal pred svojimi duševnimi očmi obraz stare čudaške grofice, ki mu je bila res naklonjena. Želel ji je večni mir in pokoj. »A kjer vrag popleka, raste debela repa!« ga je pozdravil Petrač, ko je videl, da ima Jože spet bankovce v roki. Ženin je vstal, da bi govoril. »Kamelo peljejo!« je nekdo zakričal. Tedaj so se odprla vrata in vstopila je »kamela«. »Kamelac sta dva moža, eden koraka spredaj, a drugi gre v pasu sklonjen za njim in se drži za boke. Sprednji ima na palici velik lonec. Vse je pokrito z debelo ponjavo. Pisker je še posebej povezan, da bolj sliči kamelini glavi.« Kamelo je poznal stari Snop. Moško je korakal poleg nje in se veselil, saj je zdaj malo kdaj prišel do pijace. Sredi sobe se je »kamela« ustavila. »Meni kozo, tebi figo!« se je zadrl starešina, ki je takoj vstal in šel kupovat kamelino kožo, kajti le za kožo barantajo na svatbah. »Koliko pa da?« ga je vprašal Snop ves ponosen, da je lahko enkrat on prodajal bogatemu Petraču. »Naj bo deset litrov!« odvrne starec. Mladeniča, ki sta bila pod ponjavo, sta bila že zadovoljna, saj sta od same žeje kar zijala. Sprednji se je od veselja zibal in pomajal »kamelino glavo«, da ji je lonec kar zžvenketal. »Kamela je lačna!« se je nekdo oglasil. »Naj bo lačna ali ne, najmanj 15 litrov ga boste dali, pa je kupčija sklenjena,« se oglasi Snop. »Preveč je, ne dam toliko!« ugovarja Petrač. »Preveč za take svate? Pa če bi zahteval še enkrat toliko, bi bilo premalo. Toda žival se mi smili, kamela je trudna in počitka potrebna, zato sem vam kožo tako poceni ponudil,« in ugovarjal Snop. Pa se je oglasil ženin: »Starešina, le kar kupite jo! Kamela kaj je res nekaj vredna! Dal si bom iz nje napraviti čevlje, ki jih vse življenje ne bom strgal.« »Če ženin daje, je pa druga reč!« odvrne Petrač in udari s plosko roko v ponujeno Snopovo desnico. Stari Jeran, ki sedi v bližini, pa lopne s palico po piskru in zavpije: »Na, kamela, kar pojej! Nam lačna, vam pa sita!« Lonec se razbije in »kamela« se zvrne na tla. Toda živali ima pod seboj spečena dva, ki skozi vrata in ko jih hočejo svatje ujeti, koži pričneta teči za vrv jermena, ki so ušli, in ki hočejo biti tudi deležni raznega vinca. Nekaj časa se napenjajo in vlečejo vsak na svojo stran, naposled fantje popuste, da jih vlečejo z vrvjo vred v hišo, saj se na mizi smejejo stefani in povsod v hiši je veselje in radovanje. Kamela je prodana, fantje zlezejo izpod ponjave, pridružijo se ostali in vsi se razosejo in zapojo. Večer je. Stari Petrač je stopil na prag. Kakor ognjeno žareče morje se lije z neba slepeče rdeča svetloba, obliva gorice in jih obžarja, da skrivnostno plane. Starec se ves zamakne vanje, obraz mu zasije v bleščavi, ko tiho sklene roke in jih dvigne kakor k molitvi. ==Dodatek.== Sam sedim v svoji sobi in pregledujem svojo povest. Tedaj nekdo močno potrka in vstopi pismonoša in mi izroči z okorno roko pisano pismo. Odprem ga in čitam: okka575lyl8g5hcw98merk24w2eppqp 223876 223875 2026-04-21T18:30:45Z Spela.spr 10555 /* TRETJI DEL */ 223876 wikitext text/x-wiki =Prvi del.= ==1.== Stari Petrač stoji na griču pred svojo hišo. Njegova kodrasta okrogla glava nemirno kima, poševne, podolgovate sive oči jezno pobliskavajo, ko se s krepko levico trka po širokih izbočenih prsih, da kar bobne, med tem ko dviga desnico in kaže svojemu novemu snubcu Jeromu svoj svet ter govori: »Poglejte! Vse to je moje! Ali nisem res pravi kralj na svoji zemlji? Kamor vam sežejo oči, vidite moj svet! Ponosen sem nanj kakor na najdragocenejši zaklad! Pa kako lepa je ta moja zemlja in rodovitna! Sama mastna prst, kakor maslena pogača! Le zarezati je treba vanjo s plugom, vreči pest semena in že zakipí v njej življenje! Pa tam višje! Ali vidite moje vinograde v lepem stanu in v Bačjem. Poglejte njih zlati obrok! Moj prstan je to, moj najlepši prstan, ki sije v soncu in smaragdno žari, da slepi oči! Kako ponosno je moje trtje, kako se vzpenja trta za trto, kako se oklepa kolja in ga skriva pod svojimi širokimi listi! Da, to so moji dragi vinogradi! Lepših ne dobite na vsem Dolenjskem! In vino, ki ga tod pridelam? To ni kisli cviček, ki skeli za ušesi, same žlahtne trte imam! Jagode debele kakor male jabolka izcejajo sok sladek kakor sladkor! Vendarle nisem srečen, ne zadovoljen! Hči Angela me ne posluša! Gluha je za vse moje besede in nič slišati noče o vas! Zaman sem jo trdil, da ste vi ženín kakor ustvarjen za njo, da si boljšega izvoljenca sploh ne more želeti! Pretil sem ji in jo svaril, pa je bilo vse bob v steno. Nič odgovorila mi ni in se je naredila kar gluho in mutasto. To me je tako razjezilo, da sem dvignil roko in jo hotel pritisniti za ušesa, pa se je zavzela za njo mati, ki je prav taka trmasta Gorénjka kakor hči!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Da, da, samo vi ste prinesli srečo! Bogati ste in ugledni, pa je hči slepa! Da slepa je ta moja hči, tako vam povem! Pametna je pač še premalo in ne zna gledati kakor jaz, ne razume kakor mi starejši! Mladina vidi samo za ped pred seboj, a dlje niti zreti ne zna, ker se boji skrbi in se izogiblje vsake tegobe, čeprav se jim nihče ne bo izognil! Petdesetletni Jerom, rdečega zalitega obraza in ves možoljast ter zavaljene majhne postave, se ziblje na svojih debelih nogah, kima in mrmra Petracu ter se prisiljeno hripavo smeje: »Potolažite se vendar, Petračev oče! Nič zato! Najino prijateljstvo ostane in nihče ga ne razdere! To je glavno ali ne? Dekleta kar pustimo! Zakaj bi jo pa silili, če sama ne mara? Valjivost je nekaj zoprznega in odvratnega! Bom pa že kje drugje potrkal. Nevesto si bom pa že dobil, ni vrag! Denar imam, za men staro šaro tudi še nisem! In nasel bom že kakšno tako, ki bo všeč mojemu srcu in očem! Obupati pa ne smemo!« Njegov enozvočen, skoraj pojoč glas je potihnil in otožen, čeprav ni snubkarju prav nič za deklico, pač pa za Petračevo premoženje. »Torej za krompir velja kakor sva se domenila?« vpraša Petrač in se zaskrbljeno ozre v svojega sobesednika, ki se ziblje po svojih širokih gostih laseh in se ozira v dolino. »I, kajpak da velja! Jerom ne sme besede in je ne bo snedel, toliko me menda že poznate, dragi prijatelj, kajne!« Petrač ga prijazno pogleda in mu smehljaje se kimne, ko stopata počasi proti njegovi domačiji, stoječi vrh griča. Prijazna, zelenkasto prepletkana hiša je to, visoka, enonadstropna se ozira v dolino na nizke s slamo krita bajte, ki polegajo po rebrih na nasprotni strani ceste, katera loči grič od ravnine pod njim. Že od daleč ju z okna pozdravljata nagelj in rožmarin ter vrtni popeljni, ki raste v ozki gredici pod zadnjim desnim oknom, kjer je kamrica Petračeve Angele, dvajsetletne prijazne deklice temnih oči in las ter vitke kakor so breze, ki na nasprotni strani grička vetrajo v hrib. Možakarja se živahno pomenkujeta, ko se približata domu, kjer ju pred pragom pozdravi ovca Rebekа, ljubljenka domačih, ki z zvoncem za vratom hodi po travniku in po dvori, se igra s psom Volkom, ali ždi v hlevu in bleje. Ko vstopita, se ozre Jerom takoj okoli, da bi zagledal domačo hčerko. Toda nikjer je ni videti. Prijazno pozdravi gospodinjo, stoječo v kuhinji, ki se vsa rdeča v obraz, krepka in ponosna suče okoli in vlaga v peč velike hlebe kruha, ki ga je pravkar pripravila. Petračeva mati je prikupna žena, ki ji manjka že čez petdeset, dočim je njen mož že prekoračil petinšestdeseto leto. V njenem ponašanju je nekaj močnega, samozavestnega. In to je lastnost Petrač ljubi, čeprav rad svoji ženi očita, da je svojeglava in ponosna. Gospodinja vzame zadnji hlebec, si obriše roke, zameče predpasnik in hiti pripravljat mizo za gosta. Zunaj se počasi večeri. Zarja se razkošno zaroča sprošča čez polje in les. Daljni vinogradi žare. Visoke gorice leketajo kakor nežno bleščeče smaragdne, segajoče visoko pod božje nebo. Bele cerkvice po gričih drhte v rdečem blesku, strehe se spajajo z okrviteno zarjo v slepeče iskrinje, konice zvonikov migljajo kakor drobne zvezde in se zabadnjo v nebo, hoče se vzpeti v prosojnih rahlih valovih, iz zvonikov se oglasi večerni pozdrav Mariji. Zvonjenje odmeva čez plan in dol, se odbija med drevjem in valovi dalje. Vsa priroda se zaneženo drami iz trenutne tišine. Bilje in cvetje podrhteva v večernem vetru, ki lahko poljublja trepetajoče liste in se sprošča preko planjave. Zidanice in hrami se sramežljivo skrivajo med trtjem tonečim v zelenju, ki se staplja s poslednjim odsevom dneva in zameglja pogled, kjer se v mavričnih odtenkih spaja dan z nočjo, nebesa z zemljo. Petrač trdo sede za mizo. Pri njem je vse krepko, moško, žilavo. Le njegova beseda je šibka. Kadar se starec ujezi ali razneži, govori jokavo in zadihano, le mehko in nežno ne more besedičiti. In Petrač sedi tam in se rokuje s tujcem ter mu napiva: »Blagor ste prinesli v našo vas in ne bom vas pozabil! Naše beraško selo ste dvignili in ga rešili propasti! Vi ste prvi, ki je prišel k nam in nas seznanil z zunanjim svetom. Prvi ste prišli nakupovat naše pridelke in jih pobrati do tal. Res pravi trgovec ste, ki se ne boji, temveč pogumno kupuje in je pripravljen tudi kaj žrtvovati. Težko ste prevozili naše kraje in se niste bali stroškov, čeprav je železnica zelo oddaljena. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo.« Jerom se smeje, da se mu trese šiljasti obrazek. Drobne zelene oči mu kar trepečejo solze, ki si jih briše z belim robcem, kakor bi se bil jokal samega ginjenja. Mož je tiček, da malo takih. Ko je prišel v vas, je takoj vedel, kje je treba pograbiti konja za grivo, da bo zletel v dirnec. Kmetje so bili veseli in zadovoljni, da je prišel. Zaupali so mu, saj je govoril kakor bi iz bukev bral. Da, prav takega človeka so si želeli, spretnega, dobrega kupca in pa prijaznega, da bi se dalo z njim kaj pomeniti. Pred Jeromom je že pokusil svojo srečo neki domačin, ki ni bil pošten. Pa ga niso bili prav nič veseli in niso mu zaupali, čeprav jim je zatrjeval, da ne morejo kaj izgubiti, če mu zaupajo blago samo za kratek čas, da ga nakupovalci plačajo. Kar zavrnili so ga, češ, da je siromak, ki nima kje kaj vzeti in mu zato ne morejo nič zaupati. Tudi Jerom ni imel premoženja. Le s svojo zgovornostjo je ugnal vse deseti. In ni se varal. Čeprav je prišel revnejši kakor zadnji bajtar, ni kmetom tega pokazal, niti jim priznal, temveč se je hvalil s svojim bogastvom, se šopiril pred njimi in z zadnjim denarjem plačal nekaj litrov vina, ko je podpiral z vaščani prve kupne pogodbe. Seveda je kmalu dobil denar za prodano blago in plačal kmete ter opravil svoj dobiček, ki se mu je hitro množil. In ko se je prišel v vas ženiti, si je marsikdo želel, da bi vprašal za njegovo hčerko, čeprav je bil že nad petdeset in nič kaj prikupnega zunanjosti. Toda v vasi je bila etika zelo okaljana. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo. Starejši fantje Jeroma niso mogli, zlasti tisti ne, ki so kdaj že kaj pogledali v svet. Takoj se jim je vse njegovo dobrikanje videlo preveč hlapavo. S svojim obnašanjem jim je vzbujal nezaupanje, dočim je starece laže preslepil, ker niso imeli nobenega pojma o duhu časa. In marsikdo je kmalu spoznal, da Jerom vašane samo izkorišča, da je znal zgrabiti pravo priliko in jih zapeljati, da so podpisali pogodbe, ki so bile kar sramotne, saj jim je strožil kožo na živem telesu. Jerom je vedno poudarjal, da je železnica zelo oddaljena, da stane prevoz in se nabirajo drugi stroški, toda uvideven človek je iz tega lahko sklepal, da se hoče nekako oprati pred vaščani in menda tudi pred svojo vestjo. Sicer se pa ni mnogo brigal za besedičenja, ki so krožila po selu. Ko je zabogatel, mu je bilo malo mar, če ga je kdo ljubil ali ne. Vaščani so pač imeli do njega spoštovanje. Kupčeval je že nadalje. Vsak mu je rad dal blago, čeprav pod ceno, saj je zato vse takoj plačal in to je največ veljalo. Jerom poje suho klobaso in izpije dva kozarca vina. Nič mu kaj ne diši, vajen je pač ostati zmerom sam, a tu ga je ostavila Angela, ta kmečka punčara ter zavrnila njegovo roko! Kmalu vstane in se odpravlja. Petrač ga pospremi. Počasi stopata po grebenu in zavijeta proti dolini. Pri starem križu se ustavita. Visoka senca sije na vse strani in jo objema. Mehka mesečina se razliva na okoli. Zvezde prijazno migljajo. Povsod je razlita tiha otožnost, ki drami v duši čustvo osamelosti, v kateri se poraja nežna sanjavost in slikanja potalnega globljega življenja. Obraz Križanega drhti v svetlavi kakor živ, sijoča bledica ga ovija v bolestno zamišljenost in globoko vdanost prelivajočo se v notranje čustvo trpečega. Moža se živahno pomenkujeta. Petrač stoji razkoračen, dvigne včasih svojo težko roko in zamahne z njo v praznino, kakor bi bil hotel prestati nekaj nevidnega pred seboj, nekaj, česar ni videl temveč slutil in česar se je želel znebiti. Skrbelo ga je pač, če bo Jerom še ostal njegov odjemalec, a kmalu je spoznal, da si bosta tudi nadalje prijatelja. Jerom se počasi poslavlja, stisne še enkrat Petračevo roko in se previdno jame spuščati po položni vzpetini v dolino: »Pa lahko noč! Kmalo se spet vidivale.« »Lahko noč, gospod Jerom, nikar kaj ne zamerite! Saj veste, kaj so babe, ki se nikoli prav ne znajdejo! Jaz za svojo osebo sem in ostanem vedno le za vas in z vami!« Odhajajoč se hripavo zasmeje, zamahne z roko in vtone v dolino. Petrač postane še nekaj časa, se ozre, stopi proti križu, sname klobuk in zamrmra kratko molitev. Vedno kadar hodi tod, pozdravi Križanega, kateremu je postavil že njegov ded ta križ, ker ga je prav na tem mestu zadela strela in omamila, ko je s konji in vozom od druge strani prišel iz mlina. Nič se mu ni zgodilo, konj se je le preplašil in se z vozom vrnil sam domov. In to znamenje je postalo nekakšna hišna svetinja, nad družine. Vsi so skrbeli zanj, pazili, da je pri križu o praznikih gorela lučka in ga večkrat okitili s cvetjem. Mesec se je trenutno skril za oblake. Petrač in križ sta utonila v temi. Za daljnimi gorami je zagrmelo, da se je starec ozrl in se pokrižal: »Treska in hudega vremena, nas varuj o Gospod!« Pomislil je na vinograde, na polja. To! je že večkrat kar čez noč priharumela toča ali se razdivjala vihra. Te nizke gorice niso bile zavarovane od snežnikov kakor gorenjska polja. Same so se dvigale v nebo in prosile Boga naj jih ščiti naj se usmili vinogradnikov, ki jih obdelujejo s trudom in znojem. Petrač je postal v temi, z napol odprtimi očmi je hotel prodreti naravnost in videti nekam daleč. Pa je strmel v prazno temo. »Kako beden je človek in kako slaboten!« je šepnil ozirajoč se v nebo, kjer se je luna počasi trgala iz oblačne sence in spet zasijala. Da, da, je nadaljeval svoje misli. Tudi on je že večkrat zašel in se ni znal. Včasih je še pozno spoznal, da se je motil in vrnil se je osramočen. Bil je preveč zaupljiv in pošten, a ko se je zavedel in spoznal, da se je zaupal človeku, ki ga izkorišča ali se iz njega norčuje, ga je takoj minilo vsako prijateljsko čustvo in marsikdo, ki je bil njegov najboljši prijatelj, je postal čez noč njegov sovražnik. Ta njegova dobra in vendar tudi škodljiva čed je pač razodevala poštenega in pravičnega ter do skrajnosti odkritega Dolenjca. Petrač zakoraka počasi domov. Nič se mu ne mudi. Tu in tam se še ustavi, kakor bi si želel ogledati svoje plodne njive in se poveseliti nad svojim žitom, ki ga je bil vedno vesel ter je gledal gladki klas, kakor bi božal zlatolase glavice. Pred hišo je postal. Skozi okno je videl sij petrolejke. Tiho je pristopil in se zagledal v sobo. Rad je tako večkrat gledal v svojo hišo in užival veselo zadovoljstvo, ker je bil ta dom njegov, saj je bil tako ponosen na vse kar je imel in kar nekam otroška je bila njegova ljubezen do doma, to pa le, ker je bila tako resnična in odkrito srčna. Opazil je v sobi Angelo. Zdaj, ko je vedel, da ga ne vidi, jo je ogledoval. Da, rad je imel to svojo edinko in bal se je za njo. Prav zato jo je hotel bogato omožiti, da bi bila še premožnejša, čeprav je bil najbogatejši gruntar v vasi. »Denarja in zemlje ni nikoli preveč«, pač pa vedno premalo je večkrat poudarjal. Pa mu je zdaj hči oporekala, ta trma mu je stopila na prste in se noče vdati. Jezil se je in se še jezi, da v hipni razburjenosti jo je skoraj udaril. Če si mirno premisli, mu vendar skoro ugaja, da ni Angela mevžasta, da ima nekaj samostojnega in svojstvenega in da pokaže lastno voljo, čeprav ga sicer vedno rada sluši in vse stori, kar ji ukaže. Toda ljubezen je pač nekaj drugega! V ljubezni se ne more ukazovati, če srce ne more ljubiti, mu ne moreš zapovedati, naj ljubi! In spomnil se je, da je bil sam prav tak. Le to svojo Gorenjko je hotel za ženo, to svojo Mičo, ki jo je našel v mestu, kjer je bil na orožnih vajah. Bila je samo siromašna dekla, a ponosna in z vojakom niti govoriti ni hotela, dokler ni zvedela, kdo je in da namerava resno. Ej, kako sta mu branila starša, pa ni nič pomagalo. Ljubezen je ukazovala, srce je hotelo. In ljubezen je zmagala. Starša sta se uklonila njegovi trmi, a ko je prišla nevesta v hišo, sta bila oba kar zadovoljna z njo, saj je delala in skrbela kakor nobena. Pri tem je pazila na starčka, da sta imela oba vsega dovolj in sreča jima je bila, da sta se razvadila v svojih sivih dneh. »Pa dolžan liker, da je trmasta kakor mati. Kakšen pa sem bil sam, prav nič boljši!« si opomore, ko stopi počasi čez prag. Hči ga ozre in mu žalostno očita: »Oče! Zakaj ste vendar tako govorili temu človeku? Saj suni dobro veste, da ga ljudje vedno bolj poznajo. Tisti, ki so ga častili, ga danes že kolnejo, saj so mu vsi nasedli posebno pri lesu, ker so mu ga dali kar po slepi veri in mu podpisali pogodbe kakor bi zapisali vragu dušo. Da, presleparil jih je!« Petraču vzkipi, ker ni vajen ugovora ne oporekanja: »Molči in ne vtikaj se v stvari, ki jih sploh ne razumeš! Povej mi raje, kam si se umaknila in zakaj si to storila? Zakaj te ni bilo, ko je bil Jerom tukaj? Ti mi res delaš največje skrbi, pa si moj edini otrok!« »Prav je imela, da se je skrila, tudi jaz bi se!« se je trdo oglasila žena iz polpriprte kamre. »Tako, tako! Ti mi jo še ščuvaš? Ali sta se obe zakleli proti meni?« je zarohnel starec. »Nikoli ne bom jaz njegova žena!« dekle počasi in krepko. »Vi se motite, ker menite, da nas bo ta človek dvignil še više! Kvečjemu nas bo propadel, samo če nas bo mogel! Le verujte mi! Kdor je res naš, nas pač razume in mi njega, ne le v besedi temveč tudi globlje, v srcu, v mislih! Mi se ne bomo varali med seboj, kajti poštenje nosimo že v krvi in kosteh! A ta tujec, ta pritepenec? Čudno, da ste tako hitro pozabili na Štacunjarja, ki je drl naše ljudi na žive in mrtve in ga je gosposka nazadnje sama pregnala zavoljo navijanja cen, saj je sleparil še kar na debelo!« Naš človek je dober, a prelahkoveren je, čeprav ni neumen! In to je škoda! To je tista njegova slaba stran, da verjame tujcu in mu zaupa, še tudi ga le-ta prevara desetkrat kakor domač človek samo enkrat! To je pač naša bolečina! Bog ve odkod smo jo podedovali, toda v sebi jo nosimo in ne bomo se je še tako hitro otresli!« Starec jo presliši in dvigne svoj glas: »Naša hiša bi bila močnejša in trdnejša kakor vsaka graščina! Da, to bi bilo bogatije in blagostanje! Grunt bi bil trden in krepak kakor bi bil zrasel iz žive skale. Kako lahko bi mi bilo enkrat zatisniti oči in zaspati v božjo večnost v tej svoji ljubljeni domači zemlji!« »Ti si pa preveč trmasta in ne razumeš svojega očeta! Ti ne veš, kaj je očetu zavest, da je njegov otrok preskrbljen!« »Ali samo brez Jeroma siromaki? Pa če bi tudi bili, sem rajši sama, le da mi ni treba živeti v njegovi bližini in gledati njegove sladke, hinavske obraze, ki ga ne morem trpeti!« Oče jo spet zavrne in ji zažuga, da jo bo zapodil, a njegove besede niso več tako trde. Angela se zboji, da bi ne zbesnel, saj ga ne mara dražiti in jeziti, zato molči. Petrač se še nekaj časa pešti in preti, ker pa ženski molčita, tiho zapre za seboj vrata in izgine v sosednjo spalnico. Mati in hči se usedeta k mizi in se še dolgo pomenkujéta med tem ko stari Petrač že zaspi. Angela se pač noče odreči svojim sladkim upom, saj ljubi skrivaj Bočkajevega Joža, krepnega in siromašnega fanta. Ljubi ga in upa, da tudi on njo. Zdaj čaka, da se ji razodene in jo zasnubi. Materi je že povedala, kako rada ga ima in mati ji ne nasprotuje. Mati prva razume otroško srce in prav ga razume. Petračeva Angela se vendar moti, ker upa na ljubezen bajtarja Joža. Res je z njo prijazen, toda saj je tudi z drugimi. Na ljubezen pa ne misli, kajti dal je svoje srce Jeranovi Miški, ki mu je že zdavnaj na skrivaj pripela na prsi rdeči nagelj in vršiček rožmarina ter mu v solzah, sramežljivo priznala, da ga ima res rada bolj kot vse na svetu. ==2.== Vinske gorice vabijo. Težki grozdi se povešajo in silijo k tlom, listje je pričelo rumeneti in spreminjati sije, debele jagode blešče v soncu, pokajo in izcejajo sladko tekočino. Petračevi se peljejo v Lepi dol v trgatev. Poln voz jih je. Spredaj sedi v koleslju sam gospodar. S seboj je povabil Jeroma, ki ponosno sedi poleg njega in se pomilovalno ozira na obirace. Poleg sebe imata veliko pleteno košaro v kateri čepi tri pečene kure, se šopiri debela šunka in se grmadijo pečeni štruklji. Za kolesljem se pelje dvoprežni lojtrski voz z obiravci. Med njimi sedi Angela vsa praznična in zarudela, a poleg sede ima širok jerbas poln dobre jedače in kruha. Vsi so veseli. Glasna pesem se razlega po dolini, odmeva v goricah in dramí pridne obiralce, ki so že prej prihiteli na delo, in se zdaj z veselim vriskanjem odzivajo iz vinogradov, kjer prenašajo težke brente polne grozdja kakor lahke igrače. Radostno pričakovanje je v dušah vseh teh ljudi, ki so jim ti dnevi srečna potreba, ki si življenja brez svojih goric niti misliti ne morejo. Na vozu sta med obiralci tudi Bočkajev Jože in njegova Milka, ki sedi med njim in domačo hčerko, katera ga ves čas ogovarja in povprašuje, se mu smeje in je vsa srečna, da sta skupaj. Že so dospeli po kolovozni poti v vinograd, ki jih sprejme ves prijazen in smehljajoč se poln grozdja. Obiralci se hitro razgube po vinogradu, začne se žvižganje in petje, lahni vrisk, smejanje in šumenje listja. Obirači pridno odirajo grozdje, ki ga brentači nosijo v kadi. Angela je ves čas blizu Bočkajevemu. Srce jo zaboli, ko spozna, da se je motila v svoji ljubezni, saj Jože ne mara za njo. Kmalu je opazila, da je mladenič ves čas v bližini Jeranove Milke in se le z njo prijazno pogovarja ter ima vedno take besede za njo, čeprav kaže tako biti, a za drugo dekle se niti ne zmeni, kakor bi jih sploh ne bilo. Kako tesno je mladeniški. Vse njene nade ugasnejo. Kako jo je prej trgalo veselje, s kakšnim veseljem se je peljala semkaj, saj je vedela, da bo v njegovi bližini. Grozdi, ki jih je tako ljubeče opazovala, so se ji zdaj zazdeli takšni kakor veliki venci strnjenih solza. Najrajši bi šla od tod, od teh veselih in srečnih ljudi in se skrila v kak grmič, kjer bi je nihče ne videl in bi se glasno zjokala. Začuje se pokanje topičev. Petrač je hotel preživeti slovesno praznovati ta dan. Naročil je domačemu hlapcu, da je pripeljal seboj možnarje. Odjeknil je pok. Iz sosednjega griča se je oglasil drugi. Obiralci hite bolj in bolj, mudi se jim. Sonce pripeka vedno silneje, toda vročina jim ne vliva lenobe temveč neko vročično razpoloženje, da se bolj hite in se čutijo posebno zdrave v tem morju bliščave in zelenja, kjer kar plavajo zamaknjeni v delo. »Jojžima!« Petrač se oglaša s svojim jokavim glasom. Da bi ga vsi slišali, pozvoni z velikim kravjim zvoncem, široko razkoračen pred zidanico. Jerom se mu smeje, ko se vrne v zidanico in veselo kima, se usede in vzdihne kakor bi se vrnil z dolge poti. Spet natoči sebi in svojemu gostu predlanjsko vino, ga hvali, mrmra z jezikom, obira kurje bedro in samo prigovarja tovarišu, naj pije po mili volji. Oba sta žejne volje, z vinom jima prihaja v srce sproščenje. Vse skrbi izginjajo. Petrač je vesel, ker mu Jerom ni zameril zavoljo Angele in mu je še celo namignil, da bi sklenila novo kupčijo. Starec pa ni bil nemiren in ni hotel ta dan nič slikati o tem, čutil je, da se danes veselijo, a drugi dan se lahko pomenita, kajti spomnil se je, kako ga je svarila hči in vendar bi hotel sklepati kupčijo kakor nekateri drugi. Le še potem kosali in kleti Jeroma in svojo lahkomiselnost. Jerom je vesel, ker jo med obiravkami zagleda Milko, ki mu vse bolj ugaja kakor Petračeva hči in si je že večkrat želel, da bi postala njegova izvoljenka ter se je kesal, da je ni spoznal preden je pričel laziti za Angelo. Obiralci se zbirajo k južini. Krepki fantje prihajajo zavihanih rokavov in znojni, a njihov glasni smeh razodeva radostno razpoloženje. Dekleta so trudna in zarudela, oči jim sijejo, delo jih je razviharilo v prijetno ugodje in jim vlilo v srce dobro voljo. Nedolžno je to veselje, ki oprosti človeka tegobe, saj je v delu toliko tajinstvene razigranosti in duh se raztrese bolj kakor na vsakem rajanju. Ko Petrač odide med delavce, gre njegov gost in se vleče vrhu griča pod nizko hruško, kjer prične premišljevati in sanjariti. Res pri Angeli je propadel, toda kaj zato! Pri tej se je vendar ženil samo zavoljo denarja, a za mladenko mu je bilo toliko mar kakor za pozabljeni lanski sneg. On si pa želi tudi ljubezni. Rad bi, da bi ga tista, ki postane njegova, tudi ljubila. Iz žepa vzame majhno zrcalce ter se trenuten v njem pogleda. Nejevoljen ga spravi nazaj in zakolne. Ta obraz mu ne ugaja, to ni tisti, ki si ga on želi in si ga predstavlja. Kako se je spremenil in postaral! Največ so pač krivile strasti, preveliko pijančevanje, življenje? Toda zdaj se bo poboljšal! Zdaj bo poskusil pri Milki. Tam bo zapela druga pesem! Njen stari mu je dolžan in laže pojede! Punica se bo pač hitro omehčala kakor vosek na toplem soncu. Res ni več lep, toda vendar bo srečna, če jo poroči! Morda mu bo še hvaležna, da se bo njen stari tako lahko otresel svojega dolga, ki ga pač peče, saj vsak ve, da se stari Jeran zanj trese za svoj grunt kakor grešnik pred smrtjo. Obiralci se vračajo na delo. Jerom vstane in se jim približa, pijano stopajoč okoli njih, jih ogovarja. Potem se približa temu in onemu dekliču, spregovori kako prijazno besedo in se prisiljeno smeje, ko opreza okoli Milke opazi, da je Bočkajev vedno zanjo in ga takoj preteče pogled, če se suče preveč okoli nje. To ga dirne, toda poguma ne zgubi, saj ve, da je Jože siromak in z berači se ne boji kosati se. Poglavje se je hitro približalo. Petrač pokliče domačega pastirja, da skoči v hosto po drva. Sam povabi vrnjenega se gosta, naj mu pomaga pri zidanja ognjišča. Jerom se bahja, a gospodar res prinese nekaj opeke iz zidanice in postavi preprosto ognjišče. Ko se vrne pastir z drvmi in suhimi vejami, zakuri Petrač in dvigne na ogenj velik pisker: »Lansko vino bomo kuhali! Naši ljudje trdijo, da ne bo prihodnja letina tako dobra kakor je bila letos, če ne pokusijo lanskega kuhanega!« Vino je zašumelo. Petrač je dal vanj celega cimeta in vsul kar pol kile sladkorjeve šipe. Z glasnim truščem so se zbirali delavci, že posedajo na travi pred zidanico. Angela jim hiti streč. Ko se najedo, prično piti slastno kuhano vino, si nazdravljati in se smejati. Vmes pa pokajo topiči. Spet se oglasi pesem. Iz zidanice se odtrga berač Buška, se bahja in se približa cincajoč in se prestopajoč kakor bi hodil po hoduljah. Debela glava mu nemirno kima, sivi, razmršeni šopi las vihrajo v vetru ko dvigne svoj preluknjani klobuk, hripa in steza svoje dolge suhe roke ter pači koščeni obraz ves poraščen z rdečimi dlakami. Družba ga kriče sprejme. Buška se klanja na vse strani. Ko zagleda Jeroma in gospodarja, se jima jame predstavljati: »Dovolita! Jaz sem Janez Buška, moja glava je gnila hruška, moja palica je potepuška!« Pri tem mežika s sivimi očmi in se naposled vrne poleg obiravcev in hlasno zlije vase pol vrča ponujenega mu cvička. Ko vino spije, vzame slovesno iz žepa steklenico žganja in zahropi: »Zdaj pa še požirek tegle, da bom zarezal veselo ju, ha, ha! Takole postane človek vsaj poštene volje!« »Če se nažre kakor krava!« ga zavrne Jože, a drugi se smejejo in jim kimajo, želeč, da bi se pošteno sprl. Buška umolkne in se maši z jedačo. Ko je nasičen popije ostanek žganice in odkrevsava v vinograd, kjer se ves okiti s trtjem in potem pijan obleži za zidanico. Kadi se polnijo. Moštova juha opojno zadiši. Brentači pa nenehoma prihajajo in stopajo na visoke podstavke ter odlagajo nabrano grozdje, ki se kopiči v kadeh in podhrevta kakor kipeta sladotina. Buška se predrami, zazija in se udari s pestjo po čelu. Potem pogleda v nebo, se zapiči in ozre okoli sebe. Naposled zadovoljno pokima ter brcne z obema nogama pred seboj: »Aha, že vem, da, zdaj pa že vem, kam me je vrglo! Buška, danes boš vesel, pa štruklji te čakajo!« Zadovoljno zazeva, pokima in se vsede ter trenutek posedi, kakor bi premišljeval, ali naj vstane ali ne. Nato se urnó obrne, se opre na roke in se dvigne globoko hropeč. Počasi se napoti proti delavcem, kjer prične laziti okoli deklet, jih dražiti in se jim sladkati. Mladenke ga pode od sebe in se hudujejo. Buška pa je siten in nadležen. Fantje ga svarijo, a smeje se in se ne meni. Od zadaj se približa Milki, da bi jo objel čez pas. Jože takoj ugane njegovo namero ter zdirja za njim. Ko berač stegne svojo koščeno desnico, preplašen zavpije, kajti že ga dvignejo krepke roke, zasučejo v zraku in takoj nato zleti kakor napihnjena vreča po hribu. Spremlja ga smeh deklet in obiravcev, ki vpijejo za njim, naj jih raje počaka v dolini, ker je pretežek, da bi ga vlekli na vozu s seboj. Berač zbeži. Kar bled je, ko se počasi pobira in leze nazaj v hrib, mrmra in žuga pred seboj. Skoraj pri štorih prileze do delavcev, poišče Bočkajevega ter mu divje zapreti: »Fant, to ti bom zapisal v spomin! Ne bom pozabil, boš videl, da ne bom! Poznam šalo, toda kaj takega je preveč! Povrnem ti z obrestmi vred, le zapomni si!« Jože samo skomizgne z ramami in se ne briga zanj. Delo raste. Roke vročično delajo, obiralci vedno bolj hite, kakor bi tekmovali s soncem, ki nič ne čaka, temveč hiti dalje in dalje ter se polagoma pomika za griče. »Hitite ljudje božji!« vzpodbuja Petrač vrhu hriba in pripravlja spet izdatno pojedino za pridne delavce, med tem ko pazi Jerom na vino, ki se spet kuha v črnem loncu. Ljudje se ne brigajo za Petračeve besede, ne za nikogar, temveč samo hite in hite. Ko jih Jerom opazuje, ga zamika, da bi tudi on skočil med nje in jim pomagal tako privlačna je njih pridnost in vročična delavnost. Sonce zahaja. Brentači prinašajo zadnje grozdje. Delavci se oddahnejo. Delo je srečno opravljeno. Veselo razigrani se vračajo delavci. Med njimi stopa Jože z zadnjo brento grozdja. Poleg njega gre Milka vsa zarudela in nekam ponosna. Že je grozdje v kadi. Začuje se glasno petje, vse pije, je in vrisk. Jed in pijača sta urno pospravljeni. Treba je hiteti, kajti večerja se že in doma čaka še dobra večerja. Konji so napreženi in se nemirno prestopajo. Petrač še in še nazdravlja Jeromu in mu zagotavlja svoje prijateljstvo. Ginjen je, ker zaupa, da se Jerom ne spomni na pogodbo, kajti zdaj bo mu vse podpisal. Gost pa je sam pijan, da se ziblje na nogah in kima. Petrač sede širok in naslonjen ponosno na svoj koleselj, a poleg njega se zgrne Jerom, ki mu morajo delavci pomagati. Tudi v vozu samo niha s telesom naprej in nazaj ves čas razkročen. Govoriti ne more, ker je preveč vinjen. Obiralci posedajo med se Buška, ki ga spočetka sploh ne morejo vzeti s seboj. Dekleta pa jadikujejo in cvilijo, se jim klanja in jih prosi, da ga naposled vendar dvignejo na voz, kjer jim žveka neumnosti, se krohota nad dekleti, ki ga zdaj dražijo in vzbujajo, ker ga fantje ščipljejo, da kar piska. Konji potegnejo. Pesem se oglasi in vmes seka vriskanje. Nihče ni utruden, ne zaspan, vsi so zdravi in kakor spočiti. Okrepilo jih je delo v prosti prirodi, na soncu, a vino jim je stopilo v glavo. Med dekleti ostane resna samo Milka, a med obiravci je samo Bočkajev Jože popolnoma trezen. Ko zavijajo konji v dolino, se še enkrat ozre proti vinskim goricam in tiha žalost ga obide: Ali ne zlorabljajo ljudje sladkega božjega daru, ko ga uživajo čezmerno? Ali ni v tem uživanju bolečina, saj marsikdo pije, da laže pozabi svoje vsakdanje tegobe in skrbi, ki potem, ko se strezne, večkrat še silneje vzkipijo na dan? Gorice opustošene šijejo in se smehljajo napolnjene svojega bogastva. Večerna zarja bledi in mladenču je, da polzi iz vseh teh goric rdeč slap težak in žalosten, slap krvavih pekočih solza. ==3.== Obiralci ostanejo pri Petračevih na večerji. Mati prinese štruklje s smetano, oče se prismeje s štefanom sladkega mošta: »Tale bo za slovo pač najboljši! Le privoščimo si ga še kozarce, da bo počitek slajši in noč krajša!« Obiralci se goste, pijejo in se veselo smejejo. Jerom kima pri mizi, dremlje in včasih trenuten pozabi, kje je, se nasmehne, pogleda motno navzoče, opazi kozarec in še počasi srkne sladko tekočino. Petrač se nenadoma spomni, se počehlja po glavi, zapne pogled v Bočkajevega in deje: »Jože! Veš kaj? Prodaj mi svoj vinograd! Cena ti bo tista krpa? Med mojima dvema leži, pa prav vrhu griča je. Rad ti ga dobro plačam, če ga daš!« Mladenec zardi in resno odvrne: »Ne morem! Res je majhna tista krpa, toda ne dam je za vse na svetu, kajti tisti vinograd je ves moj svet!« Drugi ga začudeno gledajo in ga ne razumejo, Jože pa je v zadregi. Ves je zaljubljen v tisti kos zemlje in v skromni hramek na njej. Kolikokrat ga je gnalo v njegov vinski domek na gorici! Mnogokrat je v njem prenočeval, vstajal ponoči in hodil v mesečini med trtami, jih ljubeče gladil in sanjaril. Kakšna tiha sreča je vrela okoli njega! Bilo mu je, da so trte oživele, da se mlado nerazvito grozdičje z njim pogovarja, da mu listi prijazno in ljubeče šepetajo. Nad vsem pa se je razlivala mesečina in ljubeče ogrinjala trtje v svoj sijoči plašč, ki je bleščel in trepetal ter sproščal na zemljo mehko sanjavost in nežno ubranosť. Ne, tega vinograda ne da Jože nikomur. Mati mu ga je zapustila. Bil je njena dota in oče ga je skrbno obdeloval ter ga ni prodal, čeprav je bil večkrat v negotovi in stiski, saj so bili le siromašni bajtarji. Tudi on ga ne bo prodal, preveč tesno je navezan nanj in preveč ga ima! Kadar je v njem v tihnem mraku, prisluškuje tajinstvu šepetanja in njemu je, da čuje drsajoče korake svoje drage matere, ki stopa počasi mimo prosojna in mila ter govori z njim kakor tedaj, ko je bil še nedolžen otrok. In v tem šelestenju listja, drhtenju bilk in šepetanju vetra začuje božajočo pesem, šepetajočo uspavanko svoje dobre matere. Spet postaja otrok in ves zasanjan hodi okoli poln miline in nežnosti, ki jo ubija vsakdanje in trdo življenje ter borba za obstanek. Kako lahko mu je v duši! Čudežna toplota se mu razliva po telesu. V tej samoti čuti utrip svojega srca. Tu je sam svoj gospodar, tu je skromni kralj v svoji tihi čarobni deželici, ki mu je nihče več ne more vzeti! Srečen in zadovoljen se naposled zapre v svoj hramček. Njer počiva brezskrbno in sladko na slami ter spi kakor ubit vse noči do ranega jutra. In ko vstane, ko odpre oči in stopi na plan ter se zazre na morje rosnih biserov? Vse veselo liha okoli njega. Široki listi ga okropijo z roso, da zasije tudi sam in se zazre v veličastno sonce, ki vstaja in poljublja prebujeno prirodo. Zdaj naj pa proda ta svoj pravljični svet drugemu? Zakaj naj postane drug gospodar njegovega vinarskega vrha, ki ponosno gleda okoli in njegovega ljubkega hramčka, kjer prebija ure sreče in se tako lahko sam poglablja v spomine ter pozablja vsakdanje skrbi? Fant, bodi pameten in daj ga! Zdaj nimaš skoro nobenega haska od njega. Če ti ga dobro plačam, boš imel vsaj denarčke pa spet vzpostavi gospodar. »Daj ga, dajte!« prigovarjajo Petračeve besede tudi drugi. Mladenec vse presliši in molči. Buška pa, ki sedi pri peči in obira debelo kost, se hoče prikupiti Petraču, se oblizne ter se zadere: »Se rad ga boš dal, da veš!« Jože ne odvrne. Berač kima in gleda po mizi ter čaka, da mu bo kdo natočil. Pa ga vsi prezro. Jezen zamrmra v svojo sivo brado in se počasi vzdigne, upajoč, da ga bo kdo vendar poklical in mu napil. »Pa Bog plačaj, gospodar!« stisne iz sebe in še enkrat žalostno pogleda Petrača, ki mu samo pokima in se ne briga zanj. Berač stokajoč odhaja, zaklinja, da se enkrat opomori na vsakega od njih. Ker tudi to ne zaleže, zahrešči nekdaj v pozdrav in že je zunaj. Obiralci se smejejo za njim, saj ga poznajo in vedo, da se dani tam zunaj jezi ter jih pošilja k vragu, ker si bodo brez njega privoščili zadnji požirek. Še štefan za prinese gospodar, ker so bili delavci tako pridni, potem se družba dvigne. Med prvimi odhaja je Bočkajev Jože. Zamolčano odhaja, nosi v sebi ves nemir. Na svoj vinograd misli in na Petrača, ki bi ga rad kupil. Zdaj mu je še dražji, ko ve, da bi tudi drugi radi imeli njegovo prijazno gorico. Že hoče zaviti v hrib proti svojemu hramčku, pa se obrne in gre k Jeranovi hiši, ki stoji tesno na samoti. Vse v hiši je mirno, rožnata luč se sveti. Ali naj pokliče Milko, ki je z drugimi obiravkami že zdavnaj odšla domov? Morda mladenička še ni legla. Tako rad bi se z njo kaj pomenil! Ves čas sta bila si skupaj, vendar niti pet minut nista bila sama in nemotena. Kako bi se mu tako sladko dišalo na usta mu je bilo, ko je hodil s svojo izvoljenko po vinogradu in se pogovarjal samo nepomembnosti. Zdaj bi rad naj nekaj minut z njo šepetal in ji zagotovil, kakor že neštetokrat, kako zelo rad jo ima. Jože pristopi k oknu za hišo in nahahko potrka. Okno se odpre. Na njem zagleda Milko. Njena glava je vsa skrita med rdečimi nageljni. Takoj, še preden jo pozdravi, mu mladenka reče: »Jože! Kesno je že, spat pojdite!« »Saj grem, deklice moja! Nikar ne misli, da sem pijan, trezen sem, kakor bi sploh ne bil vina okusil. Kako lep večer je nocoj! Kar vso noč bi plaval v mesečini s teboj in sanjaril! Moral sem se oglasiti pri tebi, saj veš, da mi je pusto brez tebe, ki si mi vse!« Mladenka se nasloni na okno in odmakne cvetlični lonček s komolcem, da se kar zamaje. Zvedavo pogleda vasovalca, ko mu pripoveduje: »Zadnji čas sem zmerom bolj zaskrbljena. Oče postajajo tako čudni in vedno bolj zamaknjeni in mrki. Kako prijazni in veseli so bili nekdaj! Pa tebe so kar radi videli, čeprav nisi bogat, ne gruntar! Da, da, skrbi jih zdaj mučijo, težke skrbi! Dolžan! Ta nesrečni dolg! Sami so mi priznali, da jih drži za vrat vsa tista krpa, tisti Jerom, ki jih je pritisnil pri lesu. Menili so, da bodo mnogo zaslužili, pa so dobili pol manj, kot so mislili. Dedec je kupil od njih kar stoječa debla in jih meril ter prevzemal po svoje. Veš, tega človeka se tudi jaz kar bojim. Danes mi je bilo tesno in zoperno, ko sem opazila, da se je hotel nekaj motoviliti okoli mene.« »Potolaži se, deklica mila! Sama si, drugih otrok ni, bo že šlo! Ali veš kaj? Mojo bajto prodam in se k vam preselim. Delal bom za dva in zemlja nam bo ostala! Kar zasnubim te!« Jože govori vedno bolj ljubeče in stiska dekličino roko. Mladenka se kar prestraši: »Ne, nikar! Oče so te dokaj radi videli, a zdaj nočejo več slišati o tebi, sama ne vem zakaj. Bojim se, da jih ni Jerom kaj podkupoval. Tistemu njegovemu grdnemu prekanjenemu obrazu ne verujem prav nič, saj ga trza in zavija oči, kakor pride v hišo, kakor bi besede slino vlekel iz sebe. In vendar vem, da je babjak in da zna gladko govoriti, samo če hoče! Zdaj igra se na slepo srečo in išče pravo karto. Če jo najde, bo kmalu drugačen.« »Zato ne smeš odlašati! Kaj če te Jerom zasnubi? Nekaj časa bo morda res vrtorel okoli tebe, a ko bo spoznal, da ga ti ne maraš, bo predlagal očetu, da ga vzemi. Bolje, da ga prehitiva in te zasnubim pred njim. Morda se vendar kako odkrižamo tistega dolga, če prodam svojo bajto in si še kje kaj izposodimo?« »Samo zasnubi me nikar! Bodi pameten in ne dregaj v sršenovo gnezdo! Zdaj ni varno dražiti očeta, ki so res nataknjeni! Ne rečem končno, če sva srečna oba!« »Pusti, naj poskusim! Beseda ni konj! Če bodo oče zadovoljni, bo vse še prav in dobro, boš videla draga moja!« Dekle postaja nestrpno, ker Joža ne odneha. Živo zardi in mu trdo prepove: »Ne, ne smeš! Ne dovolim ti!« »In vendarle bom to storil!« »Potem sem užaljena!« Zelo je razburjena, komaj slišno želi fantu lahko noč in zapre okno ter izgine v mraku. »Pa lahko noč!« odvrne trdo Jože in zavije proti svoji koči. Ko se sredi poti slučajno ozre, se prestraši, da mu zaklečajo kolena in kar glasno zajeca: »Ogenj! Požar!« Da, na njegovem gričku gori. Prav v njegovem vinogradu mora to biti! O, mili Bog! Njegov hramček je nekdo zažgal, kakor mogočen kres žari zublji in osvetljuje bližnjo okolico. Bolečina ga stisne za srce. Trenutno niti sam ne ve, kaj naj stori, tako je zbegan. Kako je sploh mogoče, da gori njegov hramček? Rad bi bil vrhu grička in skušal gasiti, če bi se dalo. Morda bi vsaj kako malenkost rešil pred požrešnimi plameni? »Buška!« mu švigne misel v možgane in glasno mu zdrkne beračevo ime z jezika. Potem se razdivjen požene počasi proti vinogradu. Dobro ve, da je njegov trud zaman, vendarle hiti, da bi vsaj nekaj rešil, čeprav sluti, da ne bo nič opravil, saj je hram pogorel, kakor bi bil iz samih polen. Škode pač ne bo trpel nobene, ker je na srečo zavarovan, toda za vinske donose mu je hudo. Njegov bo moral postaviti, a sreče vendarle ne bo! Zgorel bo vsak hip, a spomini ne bodo zgoreli! Še svetlejši ostanejo v njem! Ko se poganja v hrib, opazi človeka, ki mu z griča prihaja nasproti. »Požigalec! Kdo neki drugi more biti ta čas na goricah!« mu vzklikne misel, ko se umakne skrije za bližnje drevo in čaka. Kmalu pridrvi po stezi berač Buška, hoteč v dolino. Zelo se mu mudi in vedno se ozira, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne opazil. Jože skoči preden in zakriči: »Na! Brez plačila ne smeš oditi!« Berač se niti dobro ne zave, ko zgrudi tako zaničnico, da se ves posveti pred njim in bi padel, če bi ga med padcem ne prestregla zopet zaničnica od druge plati. Zapeklo ga je, kakor bi bil pritisnil likalnik na obraz, a še bolj ga je mučil strah, ker je bil tako nepričakovano napaden. Jože pa kriči nad njim: »Zdaj sem te poplačal in sodil! Nazajanja te pač ne bom. Cene naj te še gosposka rdi, saj itak ne bo prav nič opravila s teboj! Zagodel si mi jo pa huje, kakor si sam mislil!« Berač nič ne reče. Noge mu trepetajo in najrajši bi se kar sesedel v travo. Ko vidi, da Jože odhaja, ne da bi se še dalje kaj menil zanj, se šele dobro zave in urnih krak zbeži v dolino. Ko pride mladenec v svoj vinograd, najde samo še tlečo žerjavico, tako temeljito je ogenj opravil svoje delo. Otožen hodi po pogorišču, kakor bi hotel še nekaj dobiti, nekaj najti, kar mu je ostalo od njegovega hramčka. A ničesar ni, zemlja je kakor pokošena in poteptana. Vsede se na kamen, ki je stal pred hramom in na katerem je večkrat posedel. Ne mara se več ozreti, prehudo mu je. Glavo si podpre z rokama in vztraja nekaj časa nepremično. Niti misliti ne more, tako mu je težko. Bolečina se mu razleze z glave po vseh udih, čuti jo v telesu, rokah in nogah, trenutno kar ves omrtvi. Ko ga mine najhujše, se otožno nasmehne. Kolikokrat se je v njem že porodila misel, da bi šel v tujino poiskat svojo srečo. Neštetokrat ga je že gnalo hrepenenje, da bi vse zapustil in šel! Sanjal je pred seboj tujino, vso zapeljivo in krasno s soncem obžarjeno, polno cvetja in zelenja, krasno kakor nevesta. Pa ga je zadržala ljubezen in vinograd, del zemlje, ki jo je imel in se bal za njo, kakor za zaklad in svojo ljubljenko. Kako rad ga je imel, kakor ga je vedno znal v vinske gorice! Veselil mu je bilo, da stoji na pragu hrama njegova rajska mati in ga z dvignjenima rokama prosi, naj ne odhaja in naj ne zapusti svoje ljubljene gorice. Hrama ni več! Vse je izžarelo v kup pepela. In njegove matere ni! Se je spomin nanjo v njegovi duši in bo ostal vedno svež, kakor kamelija, a kje naj se ustavi njena senca, kje naj ga čaka, ko mu v mislih vznikne in zdrkne mimo njega? In mladenič čuti, da mu zdaj tudi v srcu nekaj umanjka, da ga boli globoko v duši. V resnici, sama praznina zija pred njim in vinograd je opustošen, brez privlačnosti, brez čara, ki ga je imel. Spet se spomni na Milko. Ali mu je res zamerila? Kako se more jeziti, če ji hoče dobro, če se želi z njo čimpreje poročiti? Če je oče nejevoljen in zbegan, bi ga morala dva lažja pomiriti in potolažiti, kakor eden. Da bi mu pač lahko svetovala in tudi pomagala. Če bi vsi trije pljunili v roke in se oprli v kamen nezgode, ki se je zavalil na Jeranovo hišo, bi ga morda odstranili, a starec sam ga ne bo nikoli, kajti prestari je in njegovo breme je pretežko! Da, če je izvoljenka zato užaljena, ker jo je hotel zasnubiti, ga pač ne mara! Morda ga ima rada, toda ne dovolj močno in globoko, saj prava ljubezen ne pozna zaprek in jih prezre, ne boji se trnjeve poti bolečin in trpljenja, prava ljubezen vse premore in vse prenese! A Milka? Ni ni pripravljena pretrpeti zavoljo njega, niti z očetom se ne upa boriti za njegovo ljubezen! Vse bolestne misli se v njem stapljajo, ga teže in mučijo in pritiskajo, kakor bi si bil naložil pretežko breme, ki ga zdaj vleče s seboj in se ga ne upa in tudi ne more otresti. In hipno mu je, da je zdaj prišla njegova ura, da je zdaj tisti čas, da lahko gre, da pobegne odtod, da mora iti. Bolečina ga je razžirala in pojedla. Da, da, tujina ga še vedno vabi in pojde, pojde! Ljubljenka pa je zavrgla, mu pred nosom zaprla okno, hram mu je pogorel in nihče ga več ne priklepa nase, nihče mu ne prigovarja, naj vendar ostane in ne zapusti domače grude, ki jo ima rajši kakor ves svet, a si užaljen več prizna. Počasi gre domov. Nočno pokrajino ogleduje in se veseli njene tišine. Mesečina valovi okoli njega, se mu zaganja v obraz in ga obdaja, ves bled je in izmučen ter truden, silno truden. Ko leži mladenec v postelji, se spet spomni na svojo mater. Resno in otožno ga gledajo njene oči, a nobene prošnje, ne prošnje ni v njih. Ko se v postelji obrne, ga objame znova tegoba in muka, pekoče bolečine ga zbudé, da glasno zajoká. Orožniki so na poti. Povsod se oglašajo, povprašujejo, kdo je zažgal Bočkajev hram, zapisujejo razne izpovedbe, sumijo, iščejo in spet pridno stiskajo za zločincem. Ker je Jože zavarovan, pade senca suma tudi nanj, zlasti še, ker je Jerom izjavil, da ga je tisto noč, ko se je že proti jutru neprespan vračal od Petrača, zagledal, ko je zelo pozno prišel s hriba in se je čudno obnašal, se pogovarjal sam s seboj in mahal z rokama okoli sebe. Kje je pač mogel drugače biti tako pozno kakor v svojem hramčku, kjer se ga je namakal, preden je pustil vanj rdečega petelina. Orožniki so si to dobro zapomnili. Ovadba je namigovala na Bočkajevo krivdo in sodnija ga je vabila k zaslišanju kakor osumljenca. Orožniki ga pa vendar niso aretirali, ker jim je manjkalo stvarnejših dokazov in ker so zvedeli, kako zelo je bil navezan na ta vinski domek. Čudno pa, da se nihče ni spomnil na Buška in njegove pretnje, samo Milka se je takoj spomnila nanj in se je jezila, da ga nihče ne vpraša, če ni bil morda prav on požigalec. Jože se je pred sodnikom odkritosrčno zagovarjal in povedal, da je bil res v goricah, toda ne ponoči, ko je opazil, da mu gori njegov dragi hram, ki ga ni hotel nikomur prodati, ker mu je bil drag spomin, šel je v hrib, da bi še kaj rešil, če bi se dalo. Da bi pa sam zažgal, na kaj takega ni nikoli mislil. O Buški ni omenil ničesar. Danes besede ni hotel smeti in povedati, da je Buška požigalec. In ko ga je sodnik najbolj pestil ter ga že hotel zapreti, se je javil Buška sam. V sodnijo je prihajal nekoliko pijan, toda ne preveč, samo toliko ga je spil, da se je lažje odločil. Ko je vstopil, ga je hotel sodnik zapoditi, pa se mu je do tal priklonil, se priklonil in takoj dejal, da je on požigalec. Zdaj ga je sodnik takoj rad poslušal. In pričel je na dolgo in široko pripovedovati, da je bil tisti dan pijan in siten kakor podrepna muha, da so si ga obiralci malo preveč privoščili in se norčevali z njega, da so je Bočkajev Jože vrgel po hribu kakor odvečno slamo in se je iz tega rodila maščevalna misel v njegovih zamaknjenih pijanih možganih. In tako je šel in je res zažgal vinski hram. Naposled je povedal, da ga je sodil in kaznoval Jože sam, zakar mu pač pritiče pravica, ker je bil hramček njegov. Kaznoval ga pa je pošteno, kajti od vsake strani mu je pritisnil tako zaušnico, da je pri eni zagledal mesec, a pri drugi pa kar sonce. Zato mu je pa Jože vse odpustil in sta se poravnala. Na ta način pač njemu, Buški, ne more nihče prisoditi kake kazni, še manj pa poštenemu Jožetu, ki je bil ves zaljubljen v tisti svoj vinski hramček na gorici. »Torej predlagam, da naju spoznate za nedolžna in naj nas pustite kar domov!« je zaključil berač in se spet globoko priklonil. Nato se je vojaško vzravnal, strogo pogledal sodnika in čakal njegove besede. Sodnik se je nasmehnil, si popravil svoja črno obrobljena očala in povedal Buški, da je dobro in prav, ker mu je Jože odpustil in da je še lepše, ker se je Buška kar sam javil, kajti krivično bi bilo, če bi Jože moral po nedolžnem sedeti v ječi. Vse to, da bodo upoštevali, kadar bodo naložili njemu Buški zasluženo kazen, kajti kriv je vendarle, čeprav je prepričan, da je že zadostil pravici, saj jame kazen deliti samo sodnija, ne pa Bočkajev Jože, ki je sicer pošten in dober fant. Buška je poslušal in hotel nekaj ugovarjati, pa ni bilo časa. Zato se je spet po vojaško vzravnal, ko je pristopil ječar in ga mirno povabil s seboj na rabelj. »Rad imam tudi ričet če je le dovolj zabeljen!« je zagustljal berač ječarju, le čudno ga je srepim pogledom in zaropljal s ključi, da se je drobni Buška kar prestrašil, da bi ga strogi ječar naposled še ne udaril in zato je pohlevno molčal in kar smuknil v svojo celico. Mož pa ni dolgo sedel. Sicer je bil obsojen samo na leto dni, pa je v ječi še pred obsodbo zbolel in je moral v bolnišnico, kjer je kmalu okreval. Ker je bil bolehen, so ga pri vzklikni sodniji obsodili samo pogojno. In tako je kmalu spet prišel nazaj v domačo vas. Prav tiste dni, ko se je Buška vrnil domov, Bočkajev odhajal in se poslavljal od svojega rodnega sela. Berač je takoj zvedel, da Jože odhaja in kar drhtelo ga je, kajti takoj je zaslutil, da je tudi on nekaj kriv, da mladenec zapušča svojo kočo. Buška je nekaj časa okleval in cincal po vasi ter nestrpno drgnil svoj vinjeni nos. Ker ga je vedel, da Jože kmalu odide, se je kar namenil k njemu, čeprav mu je smrdel kakor duhovi dehtorja. In že je pristal v bajto. Ko je vstopil, je bil Jože v veži in si je kuhal na ognjišču skromno kosilo. »Ee, vidiš ga, kaj pa je tebe prineslo? Vas koga drugega bi prej pričakoval! Ker si že tu, pa sedi, bodi lahko zajel z menoj, saj vem, da nisi preveč sit!« ga je pozdravil mladenec, ko ga je pogledal. Buška je že premišljeval zamuj, kaj bo Joži rekel, pa mu je vse splahnelo pred njim, preprosto prijazno besedo. Zato je govoril popolnoma drugače in sam ni vedel, da bo tako govoril: »Veš Jože, hudo mi je, odpusti mi! Bil sem pač pijan. Saj mi zavoljo hramčka ni tako težko, čeprav vem, da nisem prav ravnal, ker sem ga zanetil, ampak zavoljo tvoje matere mi je zdaj hudo. Bila je dobra ženska, zlata duša! Če je le mogla, mi je kaj dala ubogajme. In ko je bila še mlada? Ti ne veš, kakšna krasotica je bila in vsi smo jo radi videli. Ostala pa je poštena in zvesta. Nikoli ne pozabim, da sem se tisto noč potem, ko sta bila oklicana zjutraj s tvojim očetom, vsled same žalosti napil do nezavesti, tako hudo mi je bilo. Ljubil sem jo, a nikoli ji nisem tega povedal, preveč visoko sem jo videl in prečisto. Zdaj pa vem, da sem tudi nekaj kriv, da ti odhajaš, ona, tvoja mati, bi bila žalostna. In njenih solz bi ne mogel videti! Ostani doma, Jože!« Skloni svojo sivo glavo: »Vedel sem, da ti je hramček dragocen spomin na njo, pa sem ga uničil. To me peče. Da, pijak, prekleta pijaca!« Jože ga začudeno in pomilovalno pogleda. Takoj se mu berač zasmili, saj vidi, da ima tudi ta starec čuteče srce. Lahno ga potreplja po rami: »Potolaži se, mora že tako biti! Odločil sem se in ta zdaj grem! Ni bilo lahko, toda zmagala je misel na tujino. Nikar se ne boj! Vem, da si tudi ti že mnogo prestal in da nisi imel sreče. Taki ljudje so pa zagrenjeni.« »Da, da prav imaš! Srečen res nisem bil nikoli. Nisem sam povsem kriv, da sem strmoglavil tako globoko! Poglej! Izučil sem se za čevljarja. Kočo sem imel tam doli v dolini na močvari. Pa mi jo je zemlja pogoltnila kakor ribico. Prišla je divja povodenj, pravi vesoljni potop. Močvara se je kar razlezla in moja bajta je izginila v njej. Bog nas varuj, kar zajel sem, kaj takega pa še ne! Pridem proti domu, hočem v kočo, a koče nikjer. Ko stojim do pasu v blatu, prileti sosed in me povleče z doline kakor nazaj ter pove, kaj se je zgodilo. Tedaj bi bil kmalu zblaznel. No, bil sem še mlad in čvrst. Prijatelj, ki sem ga imel v mestu, me je povabil, naj pridem k njemu za pomagača. Vse bi bilo dobro, a kaj, ko nisem mogel iti. Iz tega kraja nisem mogel, iz svoje rodne vasice. Pogoltnila mi je kočo, vendarle sem ostal, kajti prerasel imam svoje rodno selo. In če bi vedel, da bo nekoč dne pogoltnilo močvirje tudi mene, bi ne šel nikamor. Samo enkrat sem bil nekaj tednov z doma, pa sem mislil, da moram umreti samega koprnenja. In potem sem delal svoj obrt, pomagal pri kmetih in se staral. Odkar mi je vzela kočo, nisem imel več pravega veselja do dela. Ti ne veš, kako sem bil navezan na njo. In če bi jo imel, bi bil še danes drug človek. Škoda, da nisem šel v mesto! Moj prijatelj je umrl kot čislan mojster in lepo premoženje je zapustil. Toda, kaj hočemo! Držalo me je tukaj in me še vedno drži. Z doma ne morem. Kakor s kleščami me priklepa sem tajna sila!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Brez teh krajev in teh goric bi moral umreti, čeprav niso moje. Vsako jesen mi je, da v njih pričnem ponovno živeti. Da, pomlad v teh goricah! Moje srce postane prerojeno, sam svetljava je v njem. Kakor kapelica je beleča se vrhu griča. In že se lahno oglasi v meni kakor bi zazvenel domači zvonček. In prisluhnem v sebi in sem srečen ter postanem vesel. Moja dobra vest je to. Za veliko noč se v meni predrami in me dvigne. Pobožno se napotim na žalostno goro na božjo pot. Tedaj se vsega resnično kesam in otresem se vseh slabosti, želim postati zares dober in pravi človek. Včasih vzdržim dolgo, zelo dolgo! Enkrat sem vztrajal kar pol leta. Pomisli! pol leta nisem pokusil kapljice žganja, ne vina! Pol leta je zmagalo v meni vse dobro! Večkrat me je žgalo, da sem si mislil, da ima v sebi pravo Saharsko puščavo, saj veš, kaj je grešen navad in kako je hudo, če je človek že pod sokom skoraj doma! Toda zmagoval sem, trpel in se vlačil. Naposled me je spet zmagalo. Skušnjavec je bil močnejši. Da bi bil prej pijan, sem se napil kar spiritovega žganja in obležal kakor klada. Prespal sem mrzlo jesensko noč zunaj na polju in tisto noč bi bil skoraj zmrznil. Pa saj veš, da so vrhovine ne strme, čeprav tolečeš s kamnom po njih! Da, da, hudo je če pomislim, da nimam svojega doma in zato me skrbi preteklost, zato nemirno noči, ker z njim kam naprej! Verjemi mi! Ta bolečina me grize dan na dan. Če bi bil v svojem, bi bilo pač drugače!« Jože kima in zamišljeno strmi predse. Porodila se mu je misel, ki se je ne more kar otresti, čeprav se mu je spočetka videla neumestna. In spomnil se je na mater, ko je gledal sirotnega Buško pred seboj. Kaj bi bila ukrenila ona? Še je dvomil nad svojo mislijo, a potem je hitel: »Vidim, da nisi tako slab človek, le če si vinjen, si ves neumen, neroden in zares siten. Veš, kaj mi je prišlo na um? Kar nepričakovano me je objela misel, ki se je ne morem znebiti! Kaj, če bi ti prevzel mojo bajto dotlej, da se vrnem? Plačal mi ne boš nič. Sam svoj gospodar boš. Tu boš stanoval, pazil na red, obdeloval travnik in njivo ter redil kravico, na katero moraš posebno paziti, saj je v njej vse premoženje! Nekaj mleka prodaj, a drugo porabi sam in živel boš. Toda paziti moraš na moj svet, na to mojo zemljo, da mi je kdo ne skrči in ne premakne mejnikov! Saj veš, kako se bojim za njo! Vinograd sem že dal v najem, a tudi nanj pazi, da mi kdo ne prične segati vanj in si ga lastiti!« Jože neha, se ozre v prosjaka in se mu glasno zasmeje. Starec ga začudeno gleda, odpira usta, kaže svoje gnile zobe, molči in ne more razumeti. Počasi šele izdahne: »Fant, za božjo voljo, nehaj vendar! Nikar se ne norčuj z mene siromaka, prosim te! Da bi meni vse to zaupal, to more biti res! Veš, res sem zaslužil, da me zaničuješ, ampak to je vendarle preveč!« Mladenič se glasno zasmeje in ga potreplja po rami, da se Buška kar skrči: »Bodi no, resno mislim in se ne šalim! Nikar ne misli, da se bom tako norčeval iz tebe! Kar v roke mi sezi, pa sva domenjena! Samo nikar se preveč ne izgubljaj v pijači! Prevzemi mojo bajto in kakor lastni dom, naj ti bo! Morda boš laže pogrešal svojo kočo, če boš tu vlačil po mili volji? Le škodilo ti ne bo!« »Jože! Če to resno misliš, te ne bom nikoli pozabil!« »Seveda resno! Norčeval se ne bom, tak brezsrčnež vendar nisem!« Starcu zablešče solze v očeh, ko se ozre okoli sebe: »Kako prijazno je tukaj in kako lepo in mirno bom lahko živel! Da, dokler se ne vrne, bom skrbel za hišico še vse bolj kakor bi bila moja. Tudi delal bom, kar bom mogel, saj mi bodo sosedje tudi radi priskočili, ker jih ne bom več nadlegoval z beračenjem.« Prijateljsko sta si stisnila desnici. Bočkajev je dobil zavarovalnino, vinograda pa ni prodal in je kar čez noč izginil na tuje. Govorni ljudje tiho jutro, čeprav so že zdavnaj vedeli, da bo šel. Le to jim ni hotelo v glavo, da je prepustil bajto staremu beraču in pijancu Buški. Marsikdo je zmajeval z glavo, ko je čul, da se je prosjak naselil v Bočkajevi bajti. Buška pa je bil vesel in srečen. Kar pomladil se je. Pričel je nositi glavo pokonci. Žganice se niti dotaknil ni več. Le črička se je včasih še nasrkal, a sicer je postal kar nekam drug človek. Sosedje so bili zadovoljni, ker jih ni več nadlegoval z beračenjem, sami so mu radi preorali zemljo in mu dali seme za setev. Bočkajev vinograd pa je sameval na griču brez hramčka. Sonce je prijazno žarelo in sproščalo na trse svoje slepeče žarke, a prijaznega vinskega hrama ni bilo nikjer! Trpne so žarke stikale med zelenjem, se izgubljale v senco, nikjer ga niso našle. In od nobene strani ni bilo skrbnega Jožeta, da bi hitel v hrib, se pogovarjal s prirodo, s trsom in grozdičjem ter svojim prijaznim hramom in občudoval lepe vinske gorice kakor včasih. Le stari Petraž se je večkrat oziral tja čez in se praskal po temenu. Ni mu hotelo v glavo, da tista krpa vinograda še zdaj ni njegova. V vasi je žegnanje. Veselo potrkavajo zvonovi. Fantje in dekleta se zbirajo na travniku za cerkvijo, kjer na položni vzpetini stoje mize in okoli ter toči stari Bende cviček kisel kakor vraž ter prodaja pečenke in flancate, ponuja pivo, se smeje in zadovoljno brunda. Bende je suh, tršat starec ogorelega obraza, ki je ves razbrazdan kakor suha spokana njiva. Mrko se ozira po mizah, kakor bi nestrpno pričakoval, se večkrat bržkone zareži med svojimi tihimi ujedljivimi smehi in spet zanihne. Hči Francka mu pomaga, a domači hlapec nosi na mizo. Starejši vaščani posedajo po oddaljenih mizah, kjer se glasno pogovarjajo, jedo mastno pečenko in klobase ter se zalivajo z vinom. Bende ima oster pogled, a se odreže spomini! Za vsakega ve, koliko vina ima, koliko je pojedel in popil. Nikogar ne prezre. Če sam noče, a to zna tako, da je vsak prepričan, da ga res ni opazil. Prijazno kima prihajajočim gostom, pozdravlja, molze svojo sivo brado in mežika s svojimi drobnimi rjavimi pohlevnimi očmi. Sršeče sive obrvi pa skrivajo njegove nemirne misli, ki priganjajo ljudi, jih silijo naj vendar mnogo pojedo in popijejo, naj se pošteno nasitijo in si privoščijo vsega ter plačujejo in uživajo tako dolgo, da bodo spraznili do dna svoje denarnice. Tudi Jerenova sta prišla. Oče in hči sedeta k zadnji mizi in se komaj slišno pomenkujeta. Milka se zamišljeno ozira na lepi večer, kjer plešejo veseli pari in cvetijo oči. Radovedno ogleduje te radostne ljudi, med tem, ko je sama vsa otožna in zamišljena. Vedno mora misliti na svojega izvoljenca, ki ga še ne more pozabiti. Da, zdaj čuti, da ima Jože še mnogo rajši kakor prej, zdaj, ko ni več v njeni bližini, se vse drugače zanj. Vsak dan ji je huje, ker jo je zapustil in odšel brez slovesa. Zdaj šele spoznava, kaj je ljubezen, ko zaman hrepeni, da bi se prikazal in ji ponudil roko ter se ji ljubeče nasmehnil. Oče jo opazuje in ve, kaj ji je, a molči, pogreznjen v svojo bolečino. Vsa priroda na okoli je vesela, kakor bi se razposajena in sproščena spojila s temi rajajočimi ljudmi. Mlado žito brsti in šumi v vetru, da se zdi kak šepetajoči odmev pesmice, kadar muzikant preteče. Glasovi harmonike so vedno bolj nebrzdani, vmes pritiska bas in cvilijo gosli. Zvonovi glasno brne in dekleta se dozdevajo, da se drevje za cerkvijo veselo kima in šepeta razposajeno pesem. Milka je tako žalostna, da komaj čaka, da bi odšla. Sama je rada šla sem, a nocojega obiska nima. Komaj se je veselila, ji je že vse odveč. Ne more se vživeti v to veseljo, ker tuji so ji rojaki v tem jasnem popoldnevu, ko veselo rajajo, se smejejo in zabavajo ter pozabljajo svoje skrbi. Jeran je mrk in vedno bolj otožen, tiho sedi in pije. Počasi srka vino in se sili s flancetom, ki ga je tako glasno vzel z mize. A komaj je ugriznil vanj, se je pokazal, da je segel po njem, samo prekinil, začutil v ustih, čeprav je cvrtje okusno in dobro. Na lepše misli, ki jih je preživljal. Skrb za davke mu zdaj gubajo čelo, dolgi pri Jeromu mu rišejo v obraz globoke gube. Misel za mislijo se mu podi po glavi, saj noč in dan samo razmišlja in razglablja, kaj naj ukrene, se vsega skupaj otrese, pa ne more pozabiti, ker ve, da mora najti rešitev hitro, sicer sta ona z hčerko izgubljeni in vrženi kakor beračici. Skrbi obeh se spajajo v breme, ki se ga ne moreta otresti. Da, če bi se mogla vsaj za nekaj časa znebiti more, ki ju tlači pri srcu. Da, prišla sta, da bi se raztresla, pa se ne moreta. Vino jima ne diši, ljudje so jima vsled njune bolečine daljni in kakor neznani, čeprav so njuni sosedje, saj se trpljenje ne more spojiti z žalostjo! Da, otožnost je čudna in nedojemljiva! Kdor je žalosten, čaka, da ga bodo ljudje potolažili, dočim veseljak sam ponuja svoje veselje drugim, to pa zato, ker je žalost globlja kakor radost, saj poganja iz korenin razočaranja in trpljenja, dočim je veselje navadno izraz hipnega radostnega razpoloženja. In ko sedita oba pogreznjena v molk in premišljujeta, zagleda Milka Buško, ki hiti proti njima. Mož je vinjen in veselo vzklika: »Danes sem se ga nalezel. Od veselja sem pijan! Ne zamerite ljudje božji, saj bo jutri spet štirinajstdnevni post in potem pojde naprej, kakor je dobro in pravi! A danes sem se ga nalovil, saj ni kar si bodi! Sam svoj gospodar sem in prijazno bajtico imam! Preje sem bil kakor potepuški volk, ki nikamor ne sme, ker ga vsak preganja. Da, zdaj sem šele spet pravi božji človek, vreden, da živim med poštenimi ljudmi!« Pa se pisal mi je Jože, ta dobra duša, da lahko ostanem v koči, da me ne bo nikoli preganjal iz nje, češ, da bo že kako uredil, če se kdaj vrne! Da, to je človek, to je fant od fare! Jeranova sta ga mirno poslušala. Milki so donele beračeve besede na uho, slajše kakor godba na odru, saj je pripovedoval o njeni, o njenem Jožu, ki ga je bila polna njeno srce, in na katerega je vedno mislila. Naposled je nekoliko prisedel. Bil je lepo obrit in dokaj snažno, čeprav zelo siromašno oblečen. Prijazno je dekletu pokimal, pomežiknil in ji poredno zažugal: »Ampak Ti si mu menda zmešala možgane in zapletla misli, saj samo za te povprašuje in piše, naj te pozdravim, kadar te vidim.« Mladenka zavri kakor kuhan rak in ga zavrne: »Ne verjamem! Če bi mi mislil poslati pozdrave, bi mi bil pač sam pisal, a tako mi ni in molči kakor grob.« »Ni ti pisal, ne vem, zakaj ne, že mora imeti vzrok, za katerega pač tudi ti menda dobro veš, saj mislim si tako. Pozdravlja te pa vendarle, pa še prav lepo, le kar poglej!« obrne prosjak in privleče iz žepa pismo ter ga ponudi mladenki. »Na, Jeranova nejeverna, pa sama prečitaj. Ne me verjemi!« Milka čita pismo. Razburjena je, ko hiti njen pogled po znanih črkah in išče stavka, kjer jo njen dragi omenja in pozdravlja, kjer se je spominja in misli na njo. Da, res je pisal o njej. Pa kaj, da ji pošilja pozdrave po tem Buški, po tem zanikanem beraču? A že naslednji hip se spomni, da bo morda ona sama tudi kmalu tako brez vsega kakor ta siromak, ki ima začasno vsaj streho nad seboj. In tako strašno bolečino začuti, da se komaj premaga, da ne zahlipa. Molče vrne pismo in se Buški zahvali. Da, vsaj spomnil se je tudi na njo in ni je pozabil. Še vedno misli na njo. Morda se je prav tolikokrat spominja, kakor ona njega, menda se oba kesata, da se nista poslovila drug od drugega. No, ona sama ni mogla laziti za njim, a Jože bi se bil lahko oglasil. Pa se spomni na zadnji večer, ko je stal pod oknom in čutil, da ga je uzrla ter ji je hudo kakor že večkrat. Stari Jeran pa gleda hčerko in ne spregovori besede. Ko Buška odide, vzdihne in potem omeni, da Jože res ni napačen in škoda, da ni petičen, saj on, oče zdaj sam ne ve kaj bo, češ, da jima vedno trda prede, ker Jerom pritiska na vse kriplje in zahteva denar, ki ga oče nima kje vzeti. Hči ga posluša in se pripomni ničesar. Jeran komaj slišno stisne iz sebe: »Včeraj mi je omenil, da bi se ga ti privadila. Vem, da samo zavoljo tebe zdaj tako pritiska, samo, da me spravlja v skripce. Rad te poroči. Če hočeš?« »Oče! Nikoli ne! Kaj si še zmisliš? Preje je lazil za Petračevo, a zdaj bi že mene rad. Bog ve kje je že brisal svoje umazane prste, če ni dekle že oženjen? Takemu ni kaj zaupati!« »Ne razburjaj se in bodi pametna! Dobro veš, da se nisem protiviti Joži. Zdaj je med vama vse končano, saj je šel na tuje!« »Ne, ni končano in nikoli ne bo! Nikoli oče!« »Dobro premisli Milka! Zdaj imava še svoj dom in lahko ga rešiva, čeprav za stoji na trhlih stebrih. Kesneje se lahko zgodi, da bo prepozno!« »Ne morem, oče!« Jokav je njen glas in proseč, da se starcu zagrize v srce. Bledica se ji razlije po obrazu, saj so ji oči tako solzne, da bi se zjokala. A v ljubezni ne sme popustiti, kajti srce ima samo eno in ne sme za vedno pokopati svoje sreče! Kako rada sluša svojega roditelja, kako rada bi mu ustregla, pa ne more in mu mora ugovarjati. Trdo jo udarjajo očetove besede. Starec žalostno gleda svojega otroka in brez jeze v srcu. Vse življenje je delal in se trudil, a zdaj mu preti pogibelj. Vedno je upal, da bo ustvaril svoji hčerki srečo, da se bo lahko poročila po svojem srcu. A zdaj? Boji se za svoj dom in boji se za njeno srečo. Upira se propasti, a dolgovi ga vlečejo globlje in globlje, ga tlačijo, da se krivi v dve gubi, a pomagati ni ne ve in ne more. Počasi se dvigneta kakor z bremenoma na ramah. Zamišljena odhajata domov. Zaman sta upala, da bosta odložila svojo žalost, pa je nista mogla, ker je pretežka in ju ne zapusti, saj je žalost zvestejša kakor veselje. Večeri se. Sonce je padlo za hribje gnezdo. V prirodi zavlada tišina. Dolge sence se vlečejo za njima, ju priklepajo v mračno in nemirno stanje. Oba čutita tesnobo noči, kakor bi se hudobna narava zgrnila proti njima in ju hotela mučiti. Kako neznatna sta v objemu prirode, ko stopata čez travnike proti domu. Z njima pa se poganja skrb in ju ne pusti iz objema. Oba skupaj drži in čutita jo, rada bi se je otresla, a močnejša je, njen objem je kakor železni prijem, ki ne spusti, če enkrat dobro zagrabi. Kmalu se vležeta počivat. Vasi še dolgo ne umolknejo. Ponoči se glasovi godbe razlivajo čez selo, preko polja in hoste, kjer se izgubljajo in vpijejo v vrhove dreves, spremljajoč njih šelest, ga preglasijo in se pijani pogrezajo v globel. Ko že vse spi, se vedno od nekod odjekajo poskočni razposajeni zvoki, udarjajo po žilah in težko pozvanjajo v ušesih spečih vaščanov, ki so prinesli se v svoje domove mamce vesele odmeve, ki jih čujejo še v spanju. Počasi tone noč v večnost, kratka poletna noč, ko skoraj seže iz večerne zarje v jutranjo zoro. Ko se Jeran hoče zjutraj odpraviti na njivo in stopi na prag ter se ozre okoli, zagleda Jeroma, ki urno stopa proti njegovi hiši. Gospodar je nejevoljen in kar užaljen, da ga moti že na vse jutro. Najrajši bi ga jezno nahrulil in zapodil. Toda kaj hočeš? Dedec ga ima v svojih pestéh, zato ga prijazno sprejme. Jerom je prekrožil noč. Zdaj je bil vesele volje, prešeren in predrezen je stopil staremu stisnjenemu kmetu. In v tem svojem razpoloženju se je čutil najbolj sposobnega za snubitev. Zato se je odločil in jo takoj zjutraj primahal na Jeranovo. »Dobro jutro, oče! Pridni ste, a mi menda še bolj, saj me to noč postelja niti videla ni! Pa kaj to, saj smo fantje od fare!« »Bog daj dobro jutro!« je prijazno odzdravil starec in ga povabil, naj se usede, da bo kaj povedal. Kar nekam pošili se je, čeprav se mu je trgalo srce, kajti slutil je, da bo Jerom zasnubil njegovo hčer. Prihajač se je spustil na stol in pomežiknil ter dejal: »Seveda bom kaj povedal, da, povedal bom! Enkrat sem vam že omenil očé. Danes spet prihajam snubit. Ali mi daste vašo Milko ali ne? Tisti njen ženín se je menda skujal in kakor nalašč sem jaz tukaj. Pa čemu ji človek brez denarja? Siromakov je že itak več kot preveč na svetu!« Starec ga samo posluša in molči, a snubač nadaljuje: »Saj nisem se taka jerá! Poglejte me, kakšen ptič sem! Prečul sem noč, pa sem svež in zdrav, kot bi se bil dvignil z mehkih pernic. E, kar nas je pravih, se še nikogar ne bojimo! Če pa pomislite, mi boste pač priznali, da mi je žene res treba! Saj veste, da človek nima nobenega reda. Če bom enkrat poročen, bom najbolj resen mož, verjemite mi!« Zazrl se je v Jerana in čakal odgovora. Starec je zdaj moral nekaj reči in stisnil je iz sebe: »Govoril sem s hčerko, kakor sem vam obljubil. Takoj tisti dan sem ji omenil, pa se ne more odločiti. Kaj pa, če bi jo vi kar sami poprašali, da ne boste vsaj mogli misliti, da vam jaz nasprotujem.« »In kje pa je to častno, sramno dekle?« se šali Jerom, leze v hišo in obstane na sobnem pragu. Pred njim stoji Milka vsa čista in sveža kakor živa zora, svetle oči ji izžarjajo mladost in življenje, njena lica so sveža breskve, a usta rdeče vrtnice. »Preden pokopljem zadnje upanje, moram govoriti še sam s teboj deklica draga!« deče Jerom in jo zaljubljeno gleda. Zoprno čustvo jo obide, najrajši bi kar bežala, pa se spomni na očeta. Da, zavoljo očeta, zavoljo grunta naj se premaga in naj bo prijazna! Morda ga bo laže odpravila kakor si misli? Skoraj nežno ga pogleda, ko reče s poudarkom in počasi: »Ne vem, zakaj kaj takega mislite gospod Jerom? Še svoje prve ljubezni nisem pozabila, a kakega povoda vam tudi nisem nikoli dala.« Kozal je zadrego, ko ji je odvrnil: »Rad te imam in to je vse. Zelo te pa želim za ženo. Kar odloči se in kmalu se lahko poročiva!« »Sami veste, da nisem za vas. Prosim, pustite me!« postaja dekle nejevoljno in jeze narasti. »Zakaj bi pa ne bil za te?« se čudi možakar in jo izzivalno gleda. »Zato ker imam že vedno Bočkajevega rada, zato ker vas ne maram in vas tudi nikoli marala ne bom, zato ker ste za mene prestari, kajti nad tri križe imate več od mene in to vendarle ne gre!« odgovarja mladenka vedno bolj razburjena in mu pokaže hrbet. »Če pa sem prestar, je tudi očetov dolg pri meni že prestar in izterjal ga bom kar takoj danes!« zapreti Jerom in se odpravlja. Jeran hiti za njim, da bi ga pridržal in pomiril, saj se boji, da ga bo Jerom takoj vrgel iz hiše ter ga spravil na boben. Pomiriti ga skuša: »Potrpíte nekoliko! Vse bo še dobro, meni verjemite, da se bo vse uredilo!« Ne čaka več, ga prekine razjarjeni snubec in hiti po poljski poti. Jeranu je pri duši, da izgine s tem človekom njegovo zadnje upanje, da se vse pogreza v nič, da se ruši njegova hiša, poka tramovje in se vse gradi v prah. Hči tolaži očeta: »Le pustite ga, naj nam je prodal kar imamo, bova že živela! Boste vsaj brez tegob in skrbi. Delala bom in se trudila za vas. V bajto pojdeva in slo bo!« Starec je obupan, glas mu trepeta, ko hčerko zaprosi: »Vzemi ga vendar, vzemi ga! Nikar mi ne stori tega! Nikar ne dopusti, da bi naša čestitljiva dobra hiša prešla v tuje roke, da bi našo zemljo obdelovali drugi in uživali njene pridelke! To gorje bi bilo preveč, ta sramota bi bila prestrašna! V duši mi je, da me žge živ ogenj, da se moram ostréje porušiti in me pokopati pod seboj, čeprav si ne najdem krivde, saj sem se vse svoje življenje pehal in delal, garal in skrbel!« Jeran skoraj joka. Milki je obupati, toda odnehati ne sme, ker ve, da greši če se vdá, kajti ne sme se poročiti z njim, ki ga ne ljubi in si nakopati prekletstvo, saj ve, da je zakon brez ljubezni dan brez sunca, koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša. »Potolažite se vendar, vse bo še dobro! K teti v mesto pojdem. Dobim si službo, a vi si najemite kakšno bajto. Kar bom zaslužila, vam rada pošljem. Morda bo Jože imel srečo? Kaj, ko bi znova prišel v njegovi bajti? Boljša lesena koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša! Sicer pa tudi bogastvo ni vse.« »Bogastvo ni nič, toda svet je vse, zemlja je vse, da veš! Kaj naj počne gruntar brez grunta. Kakor polž brez hiše se bom plazil po soncu, dokler me ne uniči in raztopi pekoča bolečina in strašno razočaranje! Dekle, hči, nikar me ne zapusti!« Sklonil je glavo. Debela solza mu je zdrknila po velem licu. Njegova volja je bila zlomljena, njegov pogum strt. Milka mu ni odgovorila. Tiho je nekaj delala in premišljevala, kakor bi bila zamaknjena v svoje delo. Oče jo dremi: »Čemu molčiš? Zakaj ne spregovoriš in ne trhneš besede. Odgovori mi vendar in me potolaži v moji bolečini, ki je pretežka, da bi jo sam nosil!« »Saj sem vam že odgovorila, oče moj! Služiti grem in konec! Da bi imela postati žena Jeroma, tega izkoriščevalca, tega vampirja. Ne, nikoli ne!« Med tem je zavrnjeni ženín korakal po polju in se skušal pomiriti. Jezilo ga je, da ga je mladenka tako brezobzirno zavrnila. Pa je bil popolnoma uverjen, da ga bo rada poročila. Dolgo je hodil po polju, ogledoval žito, poslušal gostoletega škrjanca in zasledoval njegov let pod nebo. Ko se je nekoliko pomiril, se je zamišljeno zarežal in se odpravil proti mestu, kjer je imel svojega odvetnika, pri katerem je takoj posredoval, da je vložil proti Jeranu tožbo, hoteč čimprej izterjati svoj dolg in vreči očeta in hčerko iz hiše. ==5.== Bočkajev Jože je prišel na Štajersko. Spočetka je hodil po mestih in si iskal službo. Menil je, da se za delavnega človeka povsod lahko dobi kos kruha. Ko pa je prišel v večja mesta in videl cele množice brezposelnih, je šele spoznal, kako mora biti težka borba za obstanek in kako se morajo ljudje pehati, da samo toliko zaslužijo, da vsaj žive, čeprav morajo stradati zraven in se zadovoljiti z vsako malenkostjo. Bil je že obupan. Kako je bilo doma vse drugače! Res je tudi v rodni vasi revščina, toda tu? Doma ljudje ne stradajo, za vsakega se nekaj najde! Ali naj se zdaj vrne? Ali naj takoj obupa? Zasramoval se je. Vztrajati mora, saj ima denar, ki ga je dobil od zavarovalnice za svoj hramček! Res ga ne sme porabiti, da si postavi nov hram, toda nekaj ga vendar lahko potroši za največjo silo. Sicer pa dovolj štedi in samo primerno zaposlitev si mora poiskati, jo bo že dobil. Nekega dne jo je mahnil na poljsko stezo, vodečo proti prijaznemu parku. Naposled je zašel v park. Na pot ni pazil in že se je znašel na široki gladki beli cesti, vodeči proti sivemu staremu gradu. Ko je korakal počasi po cesti, sta mu nasproti pridrivela dva iskrna konja, vpregnjena v starinsko črno pozlačeno kočijo. Mladenič takoj opazi, da se je desni konj splašil, saj tovariša divje vleče za seboj. Levi vraneс se trenutno upira, a potem zdivja tudi sam. V kočiji sedi gosposko oblečena starejša dama, a spredaj star kočijaž, ki trzajočega obroča vleče konja za vajeti in se zaman trudi, da bi divjanje ustavil. »Laci! Laci!« kriči starica. »Laci! Ustavite vendar! Potegnite krepko nazaj, saj vendar znate! Laci!« Konji so popolnoma splašeni, a v glasu dame ni nikake bojazni. Nič ne tarná, ko opazi, da kočijaž zgublja nad konji svojo moč, le radovedno opazuje konja in voznika, kakor bi samo čakala, kaj se bo zgodilo. »Ampak Laci!« se spet oglasi v hipu, ko se konji približajo našemu znancu, ki z zanimanjem opazuje nemo borbo človeka z zdivjano živaljo. Bočkajev se ozre in opazi na eni strani strmino, ki je spodaj podsekana. In pod njo teče reka. Cesta se vije proti reki in potem po strmini. Če bi konja pridržala v reber in se količkaj plašila, bi lahko zdirjala čez nezavarovano skarpo in nesreča bi se pripetila. To je Jože v trenutku preudaril in že se požene pred kočijo, pograbi z krepkima rokama oba vranca in ju skuša obdržati. Konja majeta z glavama divje v nič, se dvigneta s prednjim telesom in že obstaneta kakor prikovana. Jože se zadovoljno oddahne, stopi pred kočijo in se odkrije. »Laci! Kdo je ta človek?« vpraša dama v vozu s tujim naglasom. »Popotnik sem, delavec, ki išče kosca kruha. Samo gol slučaj me je vrgel sem,« odvrne fant. Obraz starke se razjasni, ko se opravičuje: »Da, da, saj res! Kako sem vendar čudna! Kajne, da sem čudna! Predrzen sem, mi lahko rečete! Tudi vi me niste vprašali, kdo sem, temveč ste priskočili in me rešili! Da, rešili ste mene in tudi Lacija! Hvala vam, iskreno bodite zahvaljeni! Naš rešitelj ste!« Pokima mu, ga zvedavo pogleda in nadaljuje: »Pravite, da kruha iščete? Kruha? Da, da, prav dobro! Laci! Laci! Ta mladi mož išče kruha!« Kočijaž samo ponižno pokima. »No, če iščete kruha, pojdite kar z nami! Zahvalo sem vam dolžna, le pojdimo! Se bo že kaj dobilo!« Izstopila je iz kočije in spet ogovorila kočijaža: »Laci! S tema konjema se ne peljem nikoli več! A kje je vaša nekdanja moč, dragi Laci? Leta, kajne Laci, starost?« Kočijaž spet samo pokima, kakor bi bil nem, skoči na tla in pelje oba žrebca za vajeti nazaj, dočim gre dama poleg Jože počasi proti gradu. »Pa kako, da vas je prav sem zaneslo?« spet nepričakovano obrne glavo in ga vpraša ter ga pogleda. »Z dežele sem dospel. Doma sem z Dolenjskega. Iskal sem po mestih službo, pa nisem našel nič primernega, čeprav rad primem za vsako delo.« »Za vsako delo prime, ali slišite Laci, za vsako delo! Da, da, kakor nalašč ste prišli — kajne Laci, da bi se bila pripetila nesreča? Ne krenite se, le odkrito z besedo na dan! Zdajle bi bila lahko že oba rajnika, kajne Laci?« Stari kočijaž je skoraj v zadregi, ko se spet dostojanstveno pokloni. A starka ga tedaj nepričakovano nahruli: »Laci! Pozabila bi bila kmalu, pozabila! Kako ste vendar mogli kupiti takega konja? Ali vam ni nič za moje in svoje življenje? Ali vam je vseeno, če sva v večni nevarnosti?« »Milostiva gospa grofica…« »Laci, kar molčite, da, le tiho! Vi najdete takoj izgovor, da, vedno ga najdete! Pameten človek ste, čeprav samo kočijaž, ni čudno, saj ste plemiškega rodu! Da, Laci, prav res, Laci!« Kočijaž molči. Pred njimi vstaja grad, velik, siv in mračen. Do vhoda se vrste mogočne platane, ki prehajajo v nizke breze žalujke stoječe ob vrtni poti, po kateri se dospe v poslopje. Že prekorači grofica z Jožom grajska vrata. Fant kar zastrmi, ko zagleda sijaj in razkošje, ki kot vladarica, toda mirno stopa za grofico v njeno pisarno, kjer ga starka še enkrat ostro pogleda skozi kakalo in mu ponudi stol: »Prosim sedite! Za mene niste navadni hlapec, moj rešitelj ste, sicer bi vas ne sprejela v tej sobi. Da, da, hlapci smrdé večkrat po gnoju in senu, ali ne?« Jože jo začudeno gleda in ne ve, kaj naj ji reče. Čudakinja se mu vidi, kakor bi ji malo manjkalo. Starica pa nadaljuje: »Sprejmem vas za hlapca in kočijaža, ali razumete? Kaj je pri nas treba delati in kako morate vršiti vašo dolžnost, vam bo že razložil Laci, kajti on vse ve, da, vse! Spoštujte ga in slušajte, starejši je od vas in plemiške krvi! Ubogi plemič!« Prenehá in si z dehtečim robcem gre preko oči, na katerih ni videti niti sledí kake solze. Nato nadaljuje nekam lastno, kakor bi se bila pravkar spoznala, ker je preveč odkrila svojo čustveno stran: »Laciju boste pomagali. Dobro vas bom plačala. Sicer imate že zdaj pri meni svoj kapital, kajti vaša dolžnost — rešili ste me in zato vas poplačam, nikomur ne maram kaj dolgovati. Da, da, konja ste ustavili! Izborno!« »Ampak Laci je starec, da starec je, čeprav tají! Pa kdo naj prizna svojo slabost?« Nagnila se je na naslon in se trenutno zamislila ter nadaljevala, kakor bi bila z duhom odsotna: »Mladost pač dolgo ostane v srcu, a telo je trohnoba, gniloha! In to je neumno, kako neumno! Prav zato sem odstranila vsa ogledala. Kdo naj gleda svojo nagubančeno kožo, če je v duši mlad in vesel?« Skoraj prestraši se, ko vidi, da govori s tujim mladeničem, ki ga je šele danes prvič videla. Hlastno vstane in ga odvede v kuhinjo ter ukaže kuharici, naj mu postreže. Po južini ga še enkrat pokliče in mu razkaže sobe: »Vsak moj služabnik mora poznati ves grad! Tudi vi ga morate poznati. Pa kako, da ste to storili, saj me niste poznali in niste vedeli, kdo sem?« »Smatral sem za svojo krščansko dolžnost do sočloveka.« »A tako? Lepo, res plemenito! Kako pa tedaj, ko ste zgrabili konja za uzdo? Ali ste se kaj prestrašili? Kakšen je bil vaš občutek? Povejte mi!« »Nisem mislil na to, gospa grofica! Zato pač ne vem, kaj sem mislil in čutil. Bal se pa nisem prav nič, kajti bojazen že vnaprej ubije vsak uspeh.« »Bojazen ubije uspeh! Vidite ga, kakšen mislec! Pa je prišel in mi rešil življenje. Da, Laci… ta je star, res star je! Danes sem ga spoznala, da je zelo, zelo star, čeprav tají leta kakor sramežljiva guvernantka. — Sicer pa, kaj če bi se ubila? No, naposled se vendar vsak kolikor toliko boji umreti, kajne? Seveda se boji! Toda, da je Laci tako star in slab, si nisem mislila!« Bočkajev je bil v svoji novi službi prav zadovoljen, toda domače vasi nikakor ni mogel pozabiti. Misli so se mu spet in spet vračale pod okno njegove Milke, v domačo kočo in na gorice, kjer je stal nekdaj njegov hram. In kadar se je spomnil na Buška in njegovo veliko ljubezen do doma, se je kar zasramoval. Da, kako je ta stari berač ljubil svojo rodno selo in še ljubi, kakor živi v njem in trpi, da ga drugi zasmehujejo in zaničujejo samo, da mu ni treba z doma, čeprav mu je rodna zemlja pogoltnila njegovo kočo. Njegova gospodarica je bila čudaška madžarska plemkinja, ki je bila zelo bogata. S posli ni mnogo govorila razen z hišno Marto in z Lacijem, ki je bil nekak posrednik med njo in uslužbenci. Le z Jožom je napravila izjemo, saj jo je rešil in to je vsakikrat ponavljala, kakor bi se bila bala, da tega ne pozabi in da ne pozabi misliti na hvaležnost, ki mu jo je dolžna. Čudakinja je želela biti med vaščani bližnje vasi tujka, toda ni mogla biti, saj je pripadala kot otrok s starši v te kraje, kjer ji je potekala tudi mladost. Grad je ležal v dolini med vinskimi goricami, na katere je bila navezana kakor tudi na vas, čeprav si ni tega hotela nikoli priznati, hoteč vedno ostati na nekaki višini. Vedela je, da je plemstvu odbila zadnja ura, toda ni se hotela vdati in je vztrajala. Ker je imela denar, je lahko ostala v svojem sijaju in vladala svoje posle. A sicer je bila dobra duša in skrbela je tudi za siromašne vaščane, česar pa ji ni smel nihče omeniti. Svojim služabnikom pa je bila prava mati, čeprav se je večkrat silila in ni hotela z nikomer govoriti, kar je potem moral opraviti Laci, da jo zadosti kapricam svoje muhaste stare grofice. Pri Jeranovih je zapel boben. Oče je hodil sključen okoli. Tiste dni je kar shujšal in postaral se je. Ko je zvedel, da ga Jerom žene in ne odjenja, se je tudi njega lotila neka divja obupna trma. Sam je dejal hčerki, da je prav storila, ker se ni odločila za tega brezsrčneža. Milka pa ni hotela doma čakati sramote, ki jima je visela nad glavo. Šla je v mesto k teti in si pri njej hotela poiskati službo. Posestvo je kupil za lepo ceno stari Petrač. Toda mož je bil res prava poštena duša. Ko je zvedel, ker ni bilo nobenega drugega kupca in je dobil grunt kar za sramotno ceno, se je sam jezil nad Jeromom, kajti stari Jeran in hči sta se mu smilila. Mislil si je pa svoje. Zvedel je, da večkrat tuji ljudje nakupujejo posestva, ki pridejo na boben, zlasti še, če ni domačih kupcev. To pa je sklenil preprečiti in kupil je posestvo sam. Ko je akter izzval, da je on lastnik Jeranovine, je mož poklical starega Jerana, mu stisnil desnico in dejal: »Ne misli, da sem kupil za sebe! Ampak v domačih rokah je ostal tvoj dom in to je največ vredno! Morda nas bodo nesreče spametovale, da bomo bolj složni kakor smo večkrat bili, kadar je bilo za korist kakšnega domačina! Ko boš kdaj mogel posestvo izplačati, ti ga rad vrnem za isto ceno, za katero sem ga kupil.« Veš, tudi jaz sem spoznal Jeroma, toda nasel mu pa nisem. Preveč imam pod palcem, da bi mi popustil do življenja. Kmalu sem spoznal tiste njegove mešetarje, ki so nas varali in nam lagali ter nam vtečili napačno valuto za blago, ki je šlo v tujino. Vraga, res smo bili preveč neumni! Saj dobiš vse zapisano v časopisih, pa se nihče ni na to spomnil. Da, da, Petrač ima denar in kak Jerom ga še ne bo vtopil v žlici vode, čeprav bi ga rad.« Jeran je bil vesel in ko mu je Petrač dejal, da lahko ostane v hiši dokler pač sam noče, da ga ne bo nikoli podil iz lastnega doma, se je ganjen zahvalil svojemu prijatelju. Medtem je Milka stanovala pri teti in dan na dan iskala službo. Kakor vsako kmečko dekle je prišla v mesto polna upov in pričakovanj, a kmalu je razočarana spoznala, da je s službami zelo hudo, da so povsod oddane, naj je povsod več kot preveč ljudi. Kar strmela je, ko je videla po posredovalnicah dolge vrste deklet, ki so se ponujale v službo. Mnoge so bile že sestradane in strgane. Nekatere so bile že tako obupane in žalostne, da so se ponujale za samo hrano in stanovanje, druge so zahtevale tako malenkostno odškodnino, da je zadostila komaj za čevlje, ki so jih trgale v svoji službi. In mladenka je vedno bolj spoznavala bedo, ki vlada v velikih mestih, kjer je videti toliko raznega razkošja, bogastva in lepote, pa se vse skriva pod navideznim ugodjem, dokler marsikdo strada in je taki, ki bi jim tega nihče ne prisodil. Teta ji je prigovarjala, naj se nikar preveč ne trudi, saj lahko ostane pri njej, dokler ne dobi kaj primernega. Tudi sama jo je priporočila svojim znancem. Vendar je bilo vse brez uspeha. Nekega dne je dobila očetovo pismo, ki jo je potrlo in vendar je bila zadovoljna, da je bilo vsaj tako. Oče ji je pisal, da zdaj uživa miloščino drugih, da je sicer ostal v hiši, toda zahvaliti se mora le staremu Petraču, da ni na cesti. Mladenka je molče vse pretrpela, saj ni mogla pomagati niti sebi, niti svojemu očetu. In začutila se je v tem velikem Babilonu vso majhno in zapuščeno in bedno. Naposled je vendar dobila skromno službo služkinje pri neki starejši družini. Z veseljem se je lotila posla, pa ni ostala niti mesec dni. Gospodar se je vračal vsako noč pozno domov in je postal napram njej vsiljiv. Milka je bila dovolj pametna, da je takoj spoznala njegove nakane in šla. In tako je bila spet brez službe. Tudi domotožje jo je vedno bolj mučilo. Kadar pa se je spomnila na Jožeta, ji je bolečina zakrvavelo srce. Žal ji je bilo, da ga ni poročila in šla v njegovo bajto. Zdaj sta oba na tujem. Sam Bog ve, če se še kdaj snideta in si spet zagotovita svojo ljubezen! Trudna in zblodena je zakoprnela za svojim domom. Nekega dne se je pa razdvojena in žalostna napotila v svojo rodno vas. =Drugi del.= ==1.== »In vendar je Jerom tudi mene potegnil, mene Petrača, poštenjaka in najbolj premožnega zemljaka! Da ni še uspel, jaz mu še pokažem! Zdaj šele vidim, da me je pri trami pošteno pretepal.« Petrač se je jezil v vaši gostilni, silil pest in pretil v zrak: »Pa ni hotel se otroka premotiti, mojo Angelco! Hvala Bogu, da imam pametno hčer!« »E, kako ga je zavrnila! Zdaj bi jo rajši dal radnemu bajtarju kakor temu sleparju.« »Bodi, bodi! Le nikar se ne razburjajte!« ga miri krčmar in mu pove, da ga v drugi sobi čaka župan, ker bi se rad z njim nekaj važnega pogovoril. Petrač takoj vstane, nekaj zamrmra in odpre vrata sosedne sobe, kjer sedi župan, majhen suhljat starec, ki ves droben in neznaten prav nič ne sliči kmetijskemu županu. Župan Ferjan je dokaj premožen zemljak. V vojski je staknil bolezen in kmalu se je upokojil. Vaščani ga cenijo, ker je nadvse pošten ter zelo skromen in skrben mož. Rad se trudi za blagor občine in dela zastonj. Sicer pa je v njem vse kakor mrtvo, roke trdno počivajo, oči so mu zapadle v notranjosti preveč vidno čelo. Čer je prevečkrat gledal smrti v obraz, se ni mogel otresti misli na njo. In ko se je komaj vrnil domov, so spočetka si kaj malo brigali za svoje zdravje. Ko je nekoliko okreval, so bile ravno volitve. Izvolili so ga za župana in ni se protivil, čeprav se ni nikoli potegoval za to čast. Bil je najprej kmet. Najbolj ga je veselilo delo na polju in v vinogradih. Petrača je imel samo zato rad, ker je vedel, da je starec ves zaljubljen v svojo grudo. Vedel je, da tudi v njem še vedno tli iskra ljubezni do grude, ki jo je vedno ljubil in je niti sredi vojnih grozot ni pozabil. Ko je popolnoma okreval, je takoj pričel s poljedelstvom in v delu je našel trdno in veselje. V prirodi se mu je počasi pomirila bolesna duša, vse kar je doživljal, se je v njegovem spominu pomirilo, senca, strah, tesnoba vse na okoli ga je vedno bolj priklepalo nase in mu vlivalo novo zdravje, da so izginile povratne sence smrti in omrtvelosti ter je spet zaživel drugo življenje poln vere v bodočnost domačega človeka, ki je v bistvu še nepokvarjen in dober, čeprav malenkosten in poln hib. Župan je kmalu spregledal Jeromove nakane. Prvi je začel svariti proti njemu in kmetje so kar zijali, ko jih je pričel svariti, naj se bodo preveč zaupali. Tudi Petrača je odprl oči. Dokazal je kmetom v številkah, koliko dobička ima Jerom pri svojih kupčijah in s tem so se streznili. Župan pa je bil človek dela. Toliko časa se je prizadeval, da je dosegel pri župniku in šolskem upravitelju, da sta pričela resno pridigariti o zadrugi, ki so jo naposled sklenili ustanoviti in med prvimi pritegniti starega Petrača, ki je bil uvideven človek in tudi denaren. Kmetijska zadruga naj bi delala za kmete, kupovala z njihovimi pridelki in se trudila za blagor občine. Nameravali so pritegniti tudi sosednje gorske občine. Povabil je Petrača in mu brez ovinkov povedal, da so naši ljudje preveč zaupljivi napram tujcem, ki jih radi izkoriščajo, da so se posvetovali in sklenili, da ustanove svojo zadrugo, ki bo lahko marsikoga rešila propasti. »Zadruga?« Petrač se je potrkal s prstom po čelu. »Zadruga? da mi ni še prej zahinila ta sijajna misel? Jaz sem takoj za to! Srečno dam na razpolago tudi nekaj kapitala, saj ga imam, hvala Bogu!« je starec postal takoj ves navdušen. In domenila sta se, da se zvečer sestanejo v šoli še trije in da povabijo še nekaj drugih kmetov. »Jerom se bo kmalu oddihnil zadnjega urata!« je hitel Petrač in si mel roke, ko je tisti dan prišel domov in hitel razbežati ženam, kaj so sklenili. Kmetje so bolščali z očmi, ko jim je župan v nedeljo po pridigi povedal priliko o človeku z zakopanim talentom in spomnil, da je prav domače selo tisti nesrečnež, ki ga je zakopal in pustil, da ga je nekdo ukradel, namesto da bi bil sam trgoval z njim. Zdaj, da bo drugače, ker so ustanovili zadrugo. Odborniki bodo delali složno in zastonj, pred vsako večjo kupčijo bodo imeli odborovo sejo. Če se bo zadruga razvila, bodo kasneje dobili pisarniško moč. Po maši je obč. sluga Bineči že enkrat pred cerkvijo hripavo razglasil, da naj kmetje pridejo v šolo, kjer bodo zvedeli o prvi prodajni ponudbi in naj ne dvomijo nad uspehom, ker je podjetje v domačih rokah in bo potrjeno od gosposke. Petrač je samovzvestno hodil po šoli, pripovedoval vaščanom, kako je koristno, da so se združili. Nikoli ni pozabil pripomniti, da je sam vložil kar dvesta tisoč dinarjev kapitala samo zato, da laže pojde. Kmetje so jeli kmalu voziti svoje pridelke kar na kolodvor, kakor jim je naročila zadruga. Vsa navodila so dobili sproti v pisarni, ki je bila začasno nameščena v župnišču. Vsak je takoj dobil nekaj denarja na račun, samo da se je laže otresel prvih nadlog. Ko je bilo blago plačano, je takoj dobil ostanek, a le neznaten odstotek je ostal v zadružni blagajni za odškodnino in stroške. Zadruga je poslovala vedno uspešneje, Jerom pa je klel in stiskal pesti. ==2.== Na cesti koncem vasi je stala Martinova kovačnica. Kovač Martin je bil velik, krepak mlad fant, pravi hrust. Ves znojen in črn je vihtel dan na dan svoje kladivo in zadovoljno žvižgal in pel. Martin je ljubil otroke. Če se mu je približal kak kratkočasen, je delo pustil, pograbil otroka in ga zagugal v zraku. Če je prišla večja družba otrok, se je z njimi zabaval, hodil po štirih, da so ga jezdili, ali pa tekal z njimi po travniku za kovačnico, se lovil, se kalil in se smejal. Krepki Martin je bil zlata duša, le preveč razborljive narave je bil. Če se je razjezil, ni bilo dobro, kajti kar zakrul je z zobmi in revež, kogar je zadela njegova jeklena pest. Na nasprotni strani ceste, nekoliko v bregu, je stala borna bajta kočarja Snopa. Možakar je bil pijanec, žena mu je kmalu umrla, sin je padel v vojski. Zdaj je starec sameval s svojo hčerko Reziko, ki je trpela in delala ter se mučila dan na dan. Bila je čedno prikupno dekle, vitka, visoka temnolaska, dokaj boječa. Jerom, ki je drugje pogorel, je prišel mimo in hodil okoli te bajte. Starega Snopa je večkrat vzel s seboj po krčmah, da mu je mešal kri. Rad je starca napojil in se potem norčeval iz njega. Majhen in gibek je pijancek skakal kakor poskočen, trzal obraz, šel spačene, opotekal petelinje kikirikanje in se prekopicaval čez glavo kakor kak pajac. In ko mu je Jerom enkrat omenil, da bi rad poročil njegovo hčerko, je Snop ves srečen kar zavriskal, ga objel in mu takoj obljubil, da mu jo da, samo če hoče, kajti hči se bo pokorila volji svojega očeta, sicer bo druge pel. Rezika je ljubila kovača Martina. Vedno, kadar je začula udar njegovega kladiva, se je spomnila nanj. Tudi on jo je rad imel, čeprav ni že od mladih ljubezen in večno zvestobo. Oba sta slutila, da se časi kaj izboljšajo in postaneta srečna mož in žena. Odkàr je Snop občerval z Jeromom, je postal s hčerko prijaznejši. Prej jo je pijani večkrat pretepal, a zdaj je bil ves sladek in ljubezniv. Nazadnje jo je razočaral z novico, da jo bo Jerom zasnubil, da ga mora poročiti, naj bosta potem oba, ona kakor oče, preskrbljena in za oba se bo bodeč lepo imel. Mladenka se je uprla, a starec je takoj navalil na njo in jo pretepal, da je imela ves hrbet višnjev. Obupana in žalostna je zvečer na oknu domače hišice zaupala svojemu Martinu, da ga ima zelo rada, da pa se morata ločiti, ker oče zahteva, da se poroči z Jeromom in jo pretepa ter ji je zagrozil, da jo sicer ubije. Kovač je dvignil svojo težko pest in zapretil, da bo očeta in Jeroma zabil v prah. Rezika ga je tolažila in prosila, naj se nikar ne jezi in ne žali, ker si sama ne more pomagati. Mladenec ji je prigovarjal, naj ostane stanovitna in naj očetu pove, da ne bo poročila Jeroma. Deklica pa je žalostno odvrnila, da ne more ugovarjati svojemu divjemu očetu, ker se ga preveč boji. Martin je žalosten odšel. Jerom je kupil vinograd v Bačjem. Neko nedeljsko popoldne je povabil v zidanico starega Snopa in njegovo hčer. Gostitelj je pripravil dobro jedačo in mnogo so se in pili. Uboga Rezika je nekaj časa tiho jokala poleg vsiljivega ženina, a naposled se ji je razvezal jezik. Vedno se je vlekla k mizi, samo da je nesramnež oče ni več pretepal. Jerom je očeta trepljal po rami in mu pripovedoval: »Veš stari! Tam po mestih praznujejo zaroko in jo razglasijo po časopisih. In tako zaroko praznujemo danes mi, namreč jaz in tvoja Rezika. Praznujemo jo kar tukajle v vinogradu. Ali ni prijetno in lepo?« Starec mu je pritrjeval, hči se je zamaknjeno smejala. »Pa je postal Jerom nekam resen. Sam je pil vedno manj, a očeta in Reziko je vedno bolj silil, naj ga pijeta. Stemnilo se je. Jerom je prižgal luč in pili so naprej. Rezika je čutila vino v glavi, a že jo je silil, naj le pije. Bala se je, da bi ne bila preveč omamljena. Oče je že zadremal kar pri mizi. »Pojdiva nekoliko na zrak!« je predlagal ženinu in objel svojo izvoljenko okoli pasu. Rezika se je spočetka branila. Spet ji je natočil in jo silil, naj pije. Bolela jo je glava in šla je z njim nekoliko po vinogradu. »Jutri grem v župnišče radi oklicev« je hitel Jerom, ko sta se vrnila. Mladenka je bila vsa preplašena in otožna. Zdrznila sta očeta in šla so nazaj v dolino. Bila je temna noč. Veter je ječal, se zaletaval preko vrhov in šepetaje opet valil valove. Reziko je bolelo srce. V duši je čutila strahoto in vihar. Bilo ji je, da stopa nekam, od koder ni več rešitve, da pada globlje in globlje. Ko je korakala poleg svojega ženina, bi najraje glasno kričala. Konec je tužen, če ni bilo doma in sreče. Ko je prišla domov, je snela s stene podobo svoje matere in jo vzela skrivaj v posteljo. Objemala jo je in poljubovala ter tiho jokala vso noč do jutra. Ljudje so zmajevali z glavami, ko so čuli, da je Snop prodal svojo hčer Jeromu, saj so vedeli, da mladenka ljubi drugega. Ko je Jerom prišel v župnišče, je župnik zahteval od njega listine in različne podatke. Mladeniču je postalo kar nekam vroče, ko je župnik pričel vse zapisovati in mu obljubil, da bo po nekatera potrdila pisal še sam v pristojno faro. Približal se je dan poroke. V župnišču niso imeli potrebnih listin in Reziko je zaskrbelo. Jerom je hotel poroko slovesno proslaviti. Ukazal je postaviti pred cerkvijo mlaje in Snopovo bajto vso okrasiti. Za svate je pripravil mizo kar zunaj na travniku pred hišo, kjer so napravili prijetno zeleno uto. Bil je zadnji dan pred poroko. V Snopovi hiši je bilo vse pokonci, vsi so hiteli pripravljat za svate, ki jih je Jerom povabil. Tedaj se pojavi na pragu Snopove hiše siromašno oblečena žena z dvema otročičema in vpraša za Jeroma. »Kaj bi pa radi? Gospod je šel v župnišče zaradi poroke,« ji odvrne neko dekle. »Kje pa je njegova nevesta?« vpraša ženica. »Če želite kaj izvedeti, kar počakajte, takoj vam prinesem,« odvrne mladenka in jo sočutno pogleda. »Z nevesto bi rada govorila,« odvrne prišleka. Že stoji pred njo Rezika, jo prijazno pogleda in vpraša, kaj bi rada. »Torej vi ste naseli temu sleparju, temu goljufu? Ali ne veste, da je poročen, da sem jaz njegova zakonska žena? Ali vam ni tega povedal?« Rezika prebledi kakor platno: »Žena, saj to ni mogoče?« »Da, da, res je! Le čakaj dekle, boš videla, da ne bo prinesel ženitnega dovoljenja, saj sem zvedela v domačem župnišču, kaj namerava. Pa je tako predrzen, da vleče tebe in še duhovne gospode za nos! Mislil je, da ne bodo poizvedovali in da se bo kar poročil, saj sva živela izven te meje.« »No, naj dela, kar hoče, saj mi ni zanj, samo skrbeti naj bi za otroke, kakor je njegova sveta dolžnost! Tako neslišno točimo, da je grozno, pa se ne zmeni za nikogar!« Rezika je vsa zbegana. Ženske se zbirajo okoli nje in začudeno poslušajo, da je Jerom že poročen. »Pa kar same svatujmo!« se oglasi Mrožova Tinca, ki ji manjka dveh koles in je toliko bolj smelena, kolikor manj pametna. Takoj pograbi Jeromovo ženo za roko: »Pojdimo!« »Saj ni res, saj ne more biti res!« zajoka Rezika in se prime za glavo. Jeromova pa sedi med ženskami in se grozi. Otroka se motita s flancati. Rezika sedi tam in joka. Ženske jo tolažijo, pa nič ne opravi. Preveč žalostna je in pregloboko potrta. Ko pride stari Snop, ki je slučajno še trezen, mu hči vrže: »Vsega ste samo vi krivi! Nikoli nisem marala zanj, pa ste me tepli kakor psa! Sram vas bodi! Zdaj grem in se ne vrnem nikoli več!« Oče jo nemo gleda: »Zakaj se vendar vračaš? Sam ne vem, kaj ti je?« »To mi je, da je Jerom poročen in da sedi tu njegova žena z dvema otrokoma! To mi je, da ste mi vi temu brezsrčnežu prodali, da vam ni bilo nič za lastnega otroka, temveč le za pijačo. Da, za vašo pijačo ste me prodali temu človeku, ki je poročen z drugo!« »K vragu s teboj!« zakriči starec, ko stopi prav tedaj čez prag Jerom in zabode v svojo ženo. Preden se zave, ga Snop podere na tla, ga jame tolči s pestmi in praskati po obrazu kakor razdivjana mačka. Jerom kriči kakor obseden, ženske vrešče. Rezika glasno tuli, a stari Snop je menda zblaznel, saj tolče kar naprej, se ne briga za Jeromove krepke udarce in samo praska in ruje. Ko ga naposled odtrgajo od Jeroma, je ves okrvavljen, a spet se hoče divje zagnati vanj. »Takoj iz te hiše, kjer nimaš ničesar več iskati!« se zadere tedaj Martin, ki ga je privabil divji hrup. Za raznoč preplašenega moža kakor peresce in ga s krepko brco vrže čez prag. Jerom je še vedno ves zmešan, pobira se, nekaj govori, si briše okrvavljen obraz in beži, a njegova žena in otroci hite za njim. ==3.== »Jerom je zgubil s svojo ženo vred,« je šlo po vasi. Tolažili so, ki so mu dolgovali, so predobro vedeli, da se pride, saj so ga predobro poznali in vedeli, da jim ne bo prizanesel. Nekega dne se je res nepričakovano pripeljal z avtomobilom v vas. S seboj je imel tri gospode, ki so se ustavili zunaj na travniku ob vodi in pričeli ogledovati in meriti svet. Vaščani so bili kmalu o tem obveščeni in so se zbirali in spraševali, kaj ti ljudje hočejo. Jerom jim je kratko pojasnil, da si želi kupiti tukaj svet, ker nameravajo postaviti veliko tovarnico, kjer bo zaposlenih mnogo ljudi, da bo revščina v vasi za vedno končana. Kmetje mu niso odgovorili. Ko pa je zvečer povabil svoje upnike v vaško krčmo in jim svetoval, naj prodajo vsak svoj del zemlje ob vodi, so se mu vsi naenkrat uprli. »Gospodje ostanejo jutri še tukaj. Lahko se še premislite,« je svetoval Jerom in zapretil vaščanom, da jih bo rubil in jim spravil posestva na boben, če se mu ne vdajo. Za njegovo nakano je zvedel tudi župnik in že je sklical v zadrugi sejo. Petrač je dejal, da raje tisočkrat zgubi, kakor da bi dovolil, da bi Jerom zidal s svojimi družabniki tovarnico tik vode. Kmalu so si bili edini in zadruga je sklenila posoditi vaščanom toliko denarja, da bi se lahko Jeroma odkrižali. Dolgovi niso bili previsoki in so se ga kmalu rešili. In spet je odšel, vendar ne za vedno. Zadruga je delala s polno paro. Stari Jeran je spet postal pogumnejši. Ker je bil še dokaj trden, so mu preskrbeli službo. Vozil se je z vozom okoli kmetov sosednjih vasi, pregledoval poljske pridelke in jih nakupoval za zadrugo, saj je bil poštenjak. Mihka je bila rešena. Delala je doma in mirno živela. Dokler pri Petraču pa se je manjšal in oče in hči sta gledala v lepo bodočnost, pričakana, da bo Jeranovo spet prišlo v roke prejšnjih gospodarjev. * Jeroma ni nihče več maral. Vaščani so se ga ogibali, nekateri so ga kar črtili, med njimi posebno kovač Martin, ki pa ni nikoli komu omenil, da ga ima na piki. Trta je tisto leto posebno dobro kazala. Vsi vinogradniki so se veselili bogate letine. Zadruga je sklenila, da bo nakupovala tudi vino in ga sama prodajala na debelo ter pomagala zlesti manjšim vinogradnikom. Jerom se ni več stalno naselil v vasi, toda večkrat ga je še zaneslo nazaj, zlasti je rad posečal svoj vinograd, od katerega je tudi pričakoval nekaj koristi. Najbolj se je bal starega Snopa. Kadar ga je srečal, je starec kar poskočil, mu žugal in pretil, da mu bo že pokazal. Ni se sramoval nadruti ga, čeprav je bilo navzočih se toliko ljudi. Sploh pa je postajal še bolj popivajoč, a hčerke ni več pretepal kakor včasih. Da, celo nekako mehak je postal napram nji. In odpustila mu je, saj je bil njen oče. Skrival pa je trpel in premišljeval iz dneva v noč, kaj bo. Ljudje so se že vnaprej veselili dobre letine, pa se je vse spremenilo. Nekega dne so nenadoma pridrvéli temni oblaki, zabliskalo se je in že se je vsula po vinogradih za oreh debela toča. Stari župnik je hitel v cerkev ter molil, naj se Bog usmili teh ubogih, bednih, ki so v znoju svojega obraza obdelali svoje skromne vinograde. Prosil je Boga, naj gre ta težki kelih mimo, jokal je in se trkal na prsi. Zunaj pa je razsajala toča in pobijala. Neusmiljeno je bila na vse strani, in ko se je župnik vračal v župnišče, je videl, da so vinogradi stolčeni, trtje se je skrivilo in ogolilo, grozdje je ležalo razbito po tleh. Toča je stolka vse poganjke in napravila ogromno škodo. Kmetje so bili obupani. In spet se je pojavil v vasi Jerom in se norčeval, češ, če bi ga poslušali in zidali tovarnico, bi ne bili odvisni od vremena in toče. Pa se je znova izkazala zadruga. Bila je že dokaj močna, tudi več gruntarjev iz sosednjih far je bilo udeleženih. In zadruga je pomagala. Ker je krompir dobro kazal, je kmetom za prvo silo izplačala na račun krompirja in fižola, ki so ga imeli nekateri zelo veliko. In spet so bili rešeni iz najhujše stiske. Jerom je spet pogorel. Sam je hodil po svojem vinogradu, posedal po zidanici in kleti ter pil. Tudi njegovemu vinogradu ni toča prizanesla. Osramljen je možakar spet zginiti iz vasi. ==4.== Snopova Rezika je postavala. Ko jo je zagledal Martin, je prebledel in divje zaškripal z zobmi: »Kaj je s teboj?« »Nesrečna sem bila. V vinogradu me je pre…« »Da ga ni sram! Maščujem se nad njim! Že dolgo ga imam na piki. A zdaj, da zdaj mi je dovolj!« je siknil kovač in razburjen hotel iti. »Pusti ga! Usoda se sama maščuje nad človekom! Bog se preozre dobrim krivičelcem in je prosila za svojega zapeljivca. Mladenec ji ni odgovoril, skomignil je z rameni in jezen odhitel. Otroče ni dolgo živelo, kmalu so imeli pri Snopovih mrliča. »Prav, da je umrl revežek,« so govorili ljudje, a Rezika ga je rada imela in je jokala za njim. Vinogradniki popivajo. Obupani so nad trtijo, ki zelo slabo kaže. Nekateri ne bodo niti brali, ker jim ni ostalo ničesar ter pijejo lansko vino in pozabljajo. Mladina se veseli in nori s starimi. V cerkvi na Žalostni gori pa trpi ubogi župnik, pridiga kakor zna samo on, da se srca jokajo in se oglasi vest, a ko kmetje pogledajo svoje zapuščene vinograde, spet popivajo in se zagovarjajo pred svojo vestjo, da ne morejo drugače, ker je njih bolečina prehuda in je ne morejo več prenašati. Vinogradi pa sijajo v soncu zeleni in jasni kakor bi se smejali in dramili v srcih novo upanje. Ko pride čas trgatve, prepevajo viničarji in obiralci, a nič ne oberajo, po zidanicah hodijo in hramčkih, se sami povabijo tu in tam in popijejo kar dobe. Ko so pijani, razsajajo in se prepirajo, se hvalijo, koliko pijače prenese in kdo jo prepira. Je pač hudo, če človek nima zaslužka in zabave, ki jo je že vajen iz leta v leto in se ne more zaživeti v tegobni umrlosti. Tedaj so se oglasili zadrugarji: »Kdor bo samo popival in obupaval, ter jemal še drugim pogum, mu odtegnemo pomoč! Zadruga je zato tu, da podpira tiste, ki so zares potrebni, da pomaga onim, ki bi se radi dvignili, pa se ne morejo, a pijancev ne bo podpirala.« Tudi župnik je zapretil na prižnici: »Kar pijte, da boste vse popili! Zadruga vas ne bo več poznala. Mesto, da bi bili veseli, ker ste rešeni iz najhujše zadrege, pa spet pijete! Svarim vas vsako nedeljo, pa ne pomaga! Zdaj glejte sami!« Prestrašili so se in odnehali, splošna pijanost je popustila. Počasi gre Jerom v hrib v svojo zidanico. Še ima nekaj starega vina, ki ga je kupil z vinogradom vred, a novine tudi pri njem nič ni bilo. Vinske gorice se vzpenjajo v nebo, da jih zarja umiva in jih pokrivajo prozorni oblaki z meglenimi kapicami. Okoli nje nič več, polomljeno je in okleščeno. Jerom jih ogleduje, ko stopa počasi v reber. Na krepko gorjačo se opira in premišljuje. Ali niso gorice prav take kakor tedaj, ko je prišel v te kraje? Kmetje so obupavali nad seboj, trta je bila pobita in kakor milost božja jim je bil, ko je prišel od njih kupovati les in druge pridelke. In spet doživlja kar je minilo. Sredi poti obstane. Ali ni šel nekdo za njim? Tam za drevjem mora biti, zdaj, zdaj se prikaže. Ne, nikogar ni, sam je. Zakaj ga danes preplavlja mračna slutnja, čemu mu je tako tesno? Počasi se večeri, rdečica zarje se razliva po vsem griču, poljublja cvetje in bilje ter polagoma bledi. Lahni veter diha in hladi Jeromu vroče znojno čelo. Sam ne ve, kaj mu je danes. Ko pride na planoto, se spet ozre. Nikogar ni, sam stopa po planjavi mimo prvih vinogradov, ki ga žalostni in zapuščeni pozdravljajo. Spet se mu misli vračajo na prvi čas, ko je tod hodil in šele pričel svojo kupčijo. Lahko bi delal pošteno, pa bi bil tudi mnogo zaslužil, pa mu ni dala žilica miru, goljufal je. E, kako je znal! Že les je tako meril, da je moral zaslužiti, kmetje še niso dobro poznali merjenja, tudi na pogled je kupoval stoječi les in pritisnil lastnike, kjer jih je mogel. In njegova žena? Res se nista razumela, pa mu ni bilo dovolj, da jo je zapustil, nič več se ni brigal in skrbel za družino, pa še drugo dekle je spravil v nesrečo. Vračali so se mu spomini na vse to kakor še nikoli prej. Ni maral na to misliti, toda moral je misliti in to ga je begalo. Kaj je to? Zakaj take misli? Zaman se je spraševal in so jih skušal odriniti. Le trenutno so ga zapustile, a že so se vrnile in ga še bolj živo obhajale. In spomnil se je, da je to njegova slaba vest, ki ga je dolgo pustila v miru, a zdaj se je oglasila hitro, nepričakovano in ga pred samim seboj klicala na odgovor. In to je strašno, kadar človek, ki pade, mora iskati zagovor pred svojim drugim jazom, pred tistim dobrim, ki ga nosi vsak v svojem srcu. Vznemirila mu je misel na smrt, pa se mu je zazdela tako smešna, da jo glasno zasmejal: »Kaj mi še pade na um? Zdrav sem kakor riba, močan kakor hrast, pa naj na take stvari mislim?« Zamahnil je z roko in pospešil korak. Daleč za Jeromom je šel kovač Martin, možakar ga ni mogel videti, ker sta si bila daleč vsaksebi in je mladenec sploh pazil, da ni prehitro stopil na plan. Martina se ni nikamor mudilo. Bil je navzven popolnoma miren, a v srcu je čutil nekaj težavnega in strašnega. Ubiti človeka? S to mislijo se je boril in boril. Upal je, da jo prebije in bo lahko zakrivil zločin. Pa ni mogel najti prave opravičbe pred svojo vestjo. Njeno življenje je uničil, se je skušal zagovarjati sam pred seboj, a že je čul v globoki notranjosti odgovor: samo Bog je sodnik nad dobrim in zlim! In spoznal je, da ga niti ta zagovor ne reši težke obtožbe, če zakrivi umor. Kljub temu je vztrajal pri svojem načrtu. Čeprav se je bojeval v svoji notranjosti, ni niti enkrat dvomil, da ne bo storil, kar je nameraval, tako globoko se je zakoreninila v njem želja po maščevanju. In zdaj je korakal v hrib. Šel je za Jeromom, da ga ubije, da zakrivi zločin med sedanjim časom. Ali ni kakor Kajn, ki je ubil brata? Ali ni že njegov sklep nekaj vrhovitega? Tišal je, da mislijo se porajajo, vest se oglasi, a on gre dalje, da ne omahuje. Jerom je sedel v zidanici in pil. Z glasnim treskom so se odprla vrata. Jerom je prebledel: »Kaj hočeš?« Glas se mu je tresel od strahu. »Prišel sem, da te ubijem.« Mirno in hladno je Martin spregovoril, a Jerom je videl resničnost v njegovih očeh in se je prestrašil. Pogrešil je svojo gorjačo, a mladenec je bil urnejši. Že je imel gorjačo v roki in se smehljal: »Ali si misliš, da boš mene? Ne, ne boš me! Pa če bi se mi skril ne vem kam, našel bi te, kajti hotel sem te dobiti in dobil sem te! Sam veš, kaj si pravi nekaj hotel! Tudi ti imaš močno voljo, tudi ti si ubijal nas kmete z goljufijo in varanjem. Tudi ti si ubil srce uboge Rezike in moje srce. Zdaj imam pravico nad teboj in ubijem te!« »Nobene pravice nimaš! Pravica pripada Bogu! Pusti me in bodi pameten,« ga skuša pomiriti starec. »Pravica pripada samo Bogu!« čuje kovač odjek v svojem srcu, a presliši ga, ker ga hoče preslišati. »Kdo pa je tebi dal pravico, da si ubijal?« Kdo zakriči Martin in se divje zakadi v Jeroma in ga podere na tla. Napadeni hrešči: »Pusti me, dam ti kolikor hočeš!« »Mar ni tvoj prigoljufani denar? Tu imaš plačilo!« zarjove kovač in še enkrat udari s kolom po glavi. Nato ga hoče še enkrat. Ranjeni se ves krvav nekoliko dvigne in zaječi: »Moji otroci!« Kaj mu je bilo, da se je spomnil svojih dveh? Morda mu je bilo ta hip, ko je zagledal smrt nad seboj, žal, da je nekdaj svoje otroke zavrgel, morda jih je zdaj res ljubil in se je zbal misli, kaj bo z njimi, ko ostanejo sirote, saj je zdaj vestno skrbel za nje. Morda mu je hipoma vzkliknila misel in se je spomnil, kako je Martin ljubil otroke, da je bil ves nežen nanje in si je del, da ga mogoče ta beseda reši smrtnega udarca. In res ga je rešila. Kovač ga je pognal kvišku. Spomnil se je dveh šibkih razdrtih otročičev, ki jih je videl, ko je prišla Jeromka v vas. Da, ali naj bodo zavrženi brez očeta? Srce ga je zabolelo. Vrgel je kol od sebe in zavpil: »Mrha, pa živi, čeprav nisi tega vreden!« Pogledal je na tleh ležečega, ki se je onesvestil. Polil ga je z vodo, ki jo je našel na mizi v zdelanki, postavil poleg lončen vrč z vinom in hladno odšel. Bil je silno razburjen. Nič ni pogledal, kaj je z Jeromom, ni ga pregledal, ne skušal obuditi k zavesti, samo proč ga je gnalo. Šele, ko je bil že v dolini, ga pretrese misel, da je pustil ranjenca brez pomoči in se niti prepričal ni, če je sploh še živ. Ko pride v dolino se ozre in začuti tiho bolečino. Kri, ki jo je prelil, čuti na srcu kakor strašno težo. In vse gorice so okrvavljene od zarje, ki ga preplavlja. Težko mu je in kakor razbojnik hiti sklonjene glave domov. * Komaj slišno šepeta zefir in pihlja čez gorice. V Jeromovi zidanici se začne pritihno vzdihovanje. Ranjenc se je predramil in se skuša vzdigniti. Sam ne ve, kako dolgo je ležal v nezavesti. Tedaj zatipa poleg sebe vrč z vinom. Hlastno ga dvigne in se napije. Ko se nekoliko okrepča, se vleče nazaj na tla: »Pošteno me je udaril! Hvala Bogu, da me ni ubil!« In spomni se svojih zadnjih besed. Kdo mu jih je narekoval, kako da so mu tako nenadoma zdrknile preko jezika, čeprav ni na to mislil? Počasi se skuša dvigniti. Spomni se, da ima na mizi vodo. Ko se priplazi do mize, spozna, da je steklenka prazna. Prime se tipaje po glavi in začuti nekaj mokrotega. Kri! se spomni in strese: »V dolino moram k ljudem, tako slabega se čutim!« Počasi zleze iz zidanice. Ko prestopi prag in se zazre okoli, se takoj čuti nekoliko močnejšega. Polagoma se spušča v dolino in začuden opazi, da se že dani. Torej je ležal v nezavesti skoro vso noč? Tedaj začuti spet v glavi skeleno bolečino. V daljavi zazvoni. Glasovi zvonov odmevajo čez polja in griče, se spajajo in lipe dalje v brezkonačnost. Jerom posluša. Zakaj zvoni? Ali res zvoni? Morda se mu samo dozdeva? Ne, ni mogoče! Brenenje zvonov je vedno glasnejše. Kakor pijan pride v dolino. Zora vstaja izza hribov, vsa mlada se smehlja prirodi ovita v biserni plašček srebrne rose in jo poljublja s svojimi rožnimi ustnicami. Zvonovi se vedno pozvanjajo. In tedaj vidi Jerom, da se po polju bliža procesija. Ljudje prosijo za lepo vreme, da bi jih Bog varoval in čuval njih polja, ki so jim zadnje upanje. Jerom nekam hoče, skril bi se rad, pa je tako truden, da ne more več dalje. Kar sesede se v travo in sklene roke. Ko se procesija približa, ga ljudje začudeno gledajo. Med njimi je stari Petrač. Ne mara ga, a zdaj se mu takoj zasmili. Kakšen leži tu, ves krvav in umazan razmršenih las, med travo, da ga je komaj poznati, a na glavi mu zeva globoka rana. Nekateri priskočijo in ga dvigajo. Spet se je onesvestil. Ko se zave, leži v Jeranovi hiši, okoli njega hodi Mihka in ga skrbno oskrbuje. Ko opazi, da se je zdramil, mu prinese čaja, mu tiho šepne, da ne sme govoriti in se po prstih umakne. Jeromu je hudo vroče. Z desnico seže v glavo in čuti, da je dobro obvezana, a ne ve, da je bil zdravnik pri njem, ki ga je obvezal in ukazal domačim, naj pazijo nanj, a sicer da mora imeti mir. Ranjence se trenutno zazre v strop nad seboj in vidi, kako se vse nad njim vrti. Torej je zelo bolan, najbrž ga muči vročica? Spet zapre oči in skuša misliti, pa ne more. Pisane kolobarje zagleda, ki se sučejo in uraje okoli njega in boji se, da bi ne padel in se nekam ne zgrudil. »Prosim, popijte čaj!« Nežno in tiho se oglasi Mihka, mu pomaga, da se nekoliko dvigne in Jerom še pije v globokih požirkih. Ko spet obleži, se oddahne. Bolje mu je. Spet ga objame blagodejni spanec. Nekaj časa se še muči s težkimi mislimi, ki ga obkrožajo, čuti bolečino v rani in kmalu zaspi. Drugi dan je že boljši. Kako mu je udobno in prijetno pri Jeranovih, kako so z njim dobri, kakor bi jim ne bil delal krivic, pa jih je spravil ob hišo. Ali ni to nekaj čudnega? Kakšni so vendar ti ljudje, ti kmetje? Ali niso popolnoma drugačni kakor si je vedno mislil? Imel jih je za omejene ljudi, ki delajo le ker morajo delati in da sploh žive, da pa ne znajo samostojno misliti. Kako se je vendar motil! Vero imajo in ta vera je globoka kakor resničnost sama! V tej globini je razumevanje, spoznanje in sočutje ter ljubezen do bližnjega. V tej veri se jim je izkristaliziralo njih življenjsko izkustvo, ki ga je vera oplemenila. Jerom tiho leži in misli, samo misli, in spomni se na sveto pismo ter na besede: »Če te tvoj sovražnik udari na desno lice, mu nastavi še levega!« Da, to je tista silna notranja — samozatajitev! Pusti ga, naj se razbohoti, naj te udari še na drugo lice in ostani velik v zatajevanju, kajti samozatajitev se zmaga, zmaga nad seboj in nad svojimi slabostmi, ki je najvišja zmaga! Premišljeval je in sanjaril, modroval ter mešal sanje z resnico in iskal v svojih razbeljenih možganih tipajoč za resnico, ki je bila dojdel in je ni mogel tako hitro razumeti, saj si ni mogel misliti, da sploh obstoja in da so v resnici še na svetu plemeniti in dobri ljudje, ki ne delajo samo zavoljo hvale in denarja ter jih njih požrtvovalnost dviga kadar so razdvojeni in jih nadlegujejo tegobe. Že drugi dan so se oglasili pri Jeromu orožniki in hoteli Jeroma zaslišati. In spet se je spomnil svetega pisma: »Če te udari sovražnik na levo lice mu nastavi še pravega!« »Težko govorim, gospodje, slab sem še! Opijanil sem se preveč in telebnil čez skalnat rob pod vrhom, kjer sem se pošteno podbil,« je tajil Jerom vsako krivdo koga drugega. Orožniki so bili zadovoljni z njegovim izjavom in so odšli. Krivca ni bilo torej treba iskati in vsi so bili zadovoljni. Kovač je sedel pred svojo kovačnico in se jezen tolkel s pestmi po kolenih: »Da jih že ni! Vem, da pridejo, saj morajo priti! Le kaj čakajo? Kako sem že nestrpen. Rad bi že vse povedal in sedel, saj vem, da moram trpeti kazen za grehe.« Mimo sta prikoračila orožnika. Takoj je vstal in jima stopil naproti, prepričan, da gresta k njemu. Orožnika sta ga komaj pogledala in že sta korakala dalje. Torej ga Jerom ni naznanil in ne mara, da bi bil kaznovan? Morda mu je odpustil in mu prizanesel zavoljo tistega drugega udarca, ki bi bil pač smrten? In slabi kovač se spet vsede in se zamisli. Kako je ljubil otroke? Ali je Jerom to vedel in se spomnil nanje, ko je uzrl smrt v obrazu? Kako je vse skupaj čudno, saj sam ni vedel, da hoče in prav je, da ni ubijal. Kakšen bi bil zdaj? Po gozdovih bi begal in obupaval sam nad seboj. »Da, njegove besede so rešile tudi mene, da nisem ubijalec!« si prizna Martin in olajšano vzdihne ter dvigne kladivo. Kako težko je, vendar ga vihti kakor igrače ter tolče, kakor bi hotel z njim vse uničiti, tudi svojo vest, ki se še vedno oglaša, čeprav ni postal ubijalec. Suša je zavladala. Dolinci so se bali nevihtne povodnji, kajti že več let ni bilo take suše. Skrbelo jih je, da bi se nenadoma ne vlila ploha in bi voda poplavila vso dolino. Baška jih je učil in svaril: »Zdaj je čas, kopljite jarke! Samo kopljite povsod in globoko, da bo voda hitreje odtekala! Samo da gre voda dalje, pa bo vse dobro. Če pa ostane, bo vsem slaba predla in vse vam pojde po zlu!« »Saj imamo že vse polno grap in jarkov!« so nekateri ugovarjali. »To je še vse premalo, le verjemite mi! Kopljite samo kopljite in ne boste se kesali. Voda se bo zbirala v jarkih in drvela naprej, le da se more kam iztekati! Če se pa ustavi, je hujša kot vsaka zver, njena moč je strašna.« Vendarle ni bilo povodnji. Lahek dež se je vsul in padal pet dni nepretrgoma. Zemlja se je osvežila. Kmetje so bili veseli. Gorski župnik se je oddahnil. Starec si je vedno nakladal preveč skrbi. Smatral si je za dolžnost, da reši svoje vernike vseh duševnih in tudi telesnih tegob, zato se je preveč pehal in mislil na svoje farane noč in dan. Na sebe je le malo pazil in pozabil je, da tudi sam mora živeti. Zdaj so bili vaščani spet iz najhujšega. Poljski pridelki so dobro kazali, že so jih popravljali. Ta ali oni je zalihoval za zimo, a nič ni pomagalo. Počasi so se pač morali potolažiti. Jerom je spet odhajal. Zahvaljeval se je Milki in Jeranu, da jima je bilo kar neprijetno, in se potem odpeljal s starim Petračevim kolesljem na pet ur oddaljeni kolodvor. Ko se je peljal mimo kovačnice, je skočil iz nje Martin in se zavihnil na voz, da se je Jerom kar prestrašil in ga boječe pogledal. Martin ga je mrko ošinil s pogledom in dejal: »Pojdiva skupaj na sodnijo! Te negotovosti ne morem prenašati! Naj se rajši takoj zapre, kakor da bi me kasneje vlekli po ječah.« »Ne vem, kaj misliš?« je zastokal Jerom. »Midva imava pri sodniji ničesar iskati! Kar je bilo med nama, je tudi med nama ostalo, menda si bil toliko pameten, da si molčal? Res sem grešil in ti si mi naložil pokoro, pa menda tudi sebi, saj si ves nemiren in zbegan.« Kovača je bilo sram, zaškripal je z zobmi: »Nobenih komedij ne igrava! Saj vas poznam, da komaj čakate, da me zaslišijo! Imate pač kak vzrok, da odlašate! Jaz ne vem zanj. Pojdiva skupaj tja, vi povejte kar veste in zapro naj me, da bo vse uravnano, kakor mora biti.« »Nikamor ne grem. Če me pa hočeš spraviti v sitnosti, me lahko spraviš, kajti zavoljo tebe sem lažil in nisem povedal orožnikom, kako je bilo. Smilili so se mi tvoji otroci in hvaležen sem ti, da nisi še enkrat udaril. Rana po prvem udarcu se je zacelila, a drugi bi bil smrten.« »Da, drugi bi bil smrten,« je hladno ponovil Martin. Se je posedel in postajal vedno bolj nemiren in nestrpen, sam ni vedel, kaj naj si misli in kaj naj reče, zato je kar na lepem prosil Jeroma, naj za trenutek ustavi, da bo skočil z voza. »Pa bi šel z menoj in se potem sam nazaj peljal, da bi se še kaj pomenila, sicer bom moral pustiti voz in konja pri krčmarju Zajcu na kolodvoru, kjer bosta čakala, da pride kdo iz domače vasi in se z njima vrne,« je omenil Jerom. Martin ga je samo začudeno pogledal, skočil z drvečega voza in zginil za ovinkom. Berač Baška umre. Sosedova teta Špela stoji pri njem s prižgano rdečo vžigalko svečo in pobožno moli. Zunaj je vse zasneženo in žalostno. Toliko snega ljudje že zdavnaj ne pomnijo in še vedno pada, pada … Baška se mirno poslavlja od življenja in svoje rodne vasice. Samemu sebi se je še jeseni čudil, da se je tako popravil in okrepil, odkar je stanoval v Boškajevi bajti, saj je že minilo tri leta, kar ni bilo Jože domov. Zdaj bo ostala koča zapuščena. Prosil je starega župnika, ki ga je prevideval, da je gospodarju pisal in mu sporočil, da se mu Baška za vse prav lepo zahvaljuje, saj mu je s svojo dobroto pripravil lepo starost in njegovi zadnji dnevi so bili vsi ožarjeni z zarjo miru in sreče. Zdaj pa mora iti, kajti že čuti, da so mu dnevi šteti. Še in še je naročal župniku, naj ne pozabi Jožeta lepo pozdraviti. Starček mu je vse obljubil in je Boškajevemu kmetu pisal. Špela stoji pri postelji umirajočega. Dobra ženica je in mož se ji smili. Rada bi mu kaj pomagala, pa sama ne ve, kaj naj stori. Kaj naj naredi človek pri smrtni postelji, ko se bliža veličastna smrt, pred katero je vse tako malenkostno in smešno, saj v njenem objemu izgine minljivost in zavlada večnost. Baška je s svetom obračunal in njegova duša je vdana in mirna. Truden je, polzaprte oči se mrtvo ozirajo okoli. Še živi duša v telesu, na njegovem obrazu trepeta zadovoljni angelski sijaj, vesel je, da umira v tej hišici, kakor gospodar in ne kje pod kapom. Njegove misli hitijo po domačih poljih in logih in cerkvici na gričku in pri vsakem vaščanu posebej ter ga pozdravljajo. Še na svojo zadnjo uro se tako težko loči od svoje rodne vasice, ki jo je imel tako rad vse svoje življenje. In poslavlja se od domače zemlje, od skromnega grma, od potokov in drevja. Poslavlja se od njiv in poljan in od zelenih vinogradov. Res je umiral, v prihodnosti živ, a on jo sanja vso mlado, pomladno in veselo v mladem cvetju. In od take se poslavlja. Misli kipé v njem, spomini vstajajo, ga še in še objemajo in mu slikajo v duši same lepe slike. Zaveda se, da so mu opešale življenjske sile in da se hitro bliža zadnja ura. Spočil se bo in zaspal tam pri svetem Jerneju, kjer sta mir in tišina. Gledale ga bodo vinske gorice in se mu v soncu smehljale žive in prijazne. Kadar bo dozorelo grozdje, ga bo pozdravljalo s svojimi vabljivimi trsi in zarja mu bo nalivala na gomilo svojo bleščavo, da bo čutil še v grobu milino in čar ljubljene domače zemlje. Nenadoma se odpro vrata in v sobo stopi stari Snop. Baška se začuden ozira v nekdanjega pivskega tovariša. Snop pa zvito mežika in privleče iz malhe liter cvička, a iz desnega žepa kozarce. »Baška! Prijatelj! Kaj hočeš? Slovo se bliža, vsi tako pravijo, da ne boš več dolgo. Jaz pa trdim, da se ne podješ! Izpijva ga merico, pa boš videl, da bo smrt kar pobegnila od tebe!« Umirajoči je žalostno odkimal z glavo: »Ne bom pil! Ne maram priti pijan na drugi svet! Čudno bi me pogledal božji Sodnik, če bi po vinu smrdéč stopil čez nebeški prag.« »Najboljšega sem kupil, kar ga ima ta krčmarski oderuh. Le pij in bodi vesel, pa tisto zapojva od starecka in vinskih goric. Dobra volja je zdravje. Pa sape ne smeš prehitro spuščati! Samo sapo drži, pa še ne bo po tebi! Vsekakor je vesel! Če sapo prehitro spuščaš, ti je lahko zmanjka in že te pograbi tista smrt. Zato stisni sapo in dihaj kolikor moreš počasi.« Baška se je moral nasmehniti, a Snop je silil vanj in sam pil ter naposled še skoraj izpraznil liter. Ostalo mu je še kakšen pol kozarca, da je kar zajavkal: »Kaj si boš mislil moj dragi, kaj boš dejal? Moj Bog, kar vsega sem sam požlampal! Čemu nisi pil, ko sem ti ga ponujal? Pa je steklo vino po mojem grlu kakor mastno olje, da se sam ne vem kdaj! Ej, to vino je res zapeljiva kapljica!« Špela ga je tedaj potrkala po rami, češ, naj gre ven, ker ga nekdo pred hišo čaka in bi se rad nekaj z njim pomenil. Ko je Snop odhajal, je brž vrata za njim zaklenila in pokleknila pred posteljo, da bi molila. Pri tem je mrmrala: »Ubogi Baška, niti zdaj ti ni prizanešeno, še na zadnjo uro nimaš miru, ki si ga vendar potreben!« Berač se je smehljal. Ni mu bilo neugodno, ker je prišel Snop, ni se jezil, ne begal. Tudi bal se ni ničesar več. Bilo mu je, da leži na postelji mrtvo truplo, a duh živi in se pogovarja. Trupla ne čuti, čeprav ve, da ga ima in to mu je kar ugodno, saj ga je večkrat težko prenašal po svetu na svojih šibkih tenkih nožicah. Snop je obstal pred hišo, ker ni nikogar opazil, je hotel brž nazaj k svojemu prijatelju, pa je bilo prepozno, kajti že so bila duri zaklenjene. »Vrni se bajti! Pa bodi sam z njim! Ubogi revež, samo ena priča je navzoča pri tvoji smrti, pa še ta je stara baba! No, mirno počivaj, jaz sem ti vedno želel samo dobro!« Odšel je v vaško krčmo, kjer je še naprej popival in potem pozno popoldne kolovratil domov. Ko je korakal za potokom, je začul napev. Takoj je vedel, da zvoni Baški. Okrepil se je in pričel glasno jokati, se križati in klicati berača po imenu. Nebo je bilo jasno. Nad vso snežno belino je drhtela migljajoča se svetloba. In Snop je šel v tej bleščavi ves solzen in beden. V nemirnem sijanju iskrečega se ivja, ki je na lahko pršelo z drevja, je zaslutil dušo svojega prijatelja, vso svetlo in čudovito, ki se počasi trga od domače grude in tone v višave. Baška je imel lep pogreb. Pred grobom mu je spregovoril stari šolski upravitelj v slovo. Primerjal ga je bednemu vrabčku, ki trpi in vztraja tudi čez zimo doma, prenaša mraz in lakoto, toda nikoli ne pobegne v druge kraje, ker preveč ljubi svoj dom. Marsikateri vaščan je začutil, da ga je nekaj zabolelo pri srcu, saj je še ta ali oni iskal sreče v tujini, kjer je ni našel. A skromni plamenček berača Baška je ostal vedno doma in v revščini in negotovi vztrajal v rodnem kraju. =Tretji del.= ==1.== Rezika nima več miru ne pokoja. Vedno je ves nemirna in kamor se prestopi, se ji dozdeva, da se ljudje ozirajo za njo, da kažejo na njo s prstom, jo prezirajo in se ji rogajo in se nad njo zgražajo. Hudo je, če človek začne v svoji razdvojenosti in ponižanju misliti o mnenju drugih, kajti le samota ga ne vznemirja, docim ljudje marsikomu privoščijo nesrečo in so srečni, če ga morejo vleči po zobeh. Rezika je dolgo skrivaj trpela. Silna bol jo je mučila za otrokom, pri katerem je našla svojo bedo srečo in za katerega se je hotela poslej žrtvovati in živeti zanj ter trpeti, samo da bi bilo dete preskrbljeno. Pa se ji je pripetila še ta nesreča, da je otrok umrl. In zdaj jo je trpinčila mrka dolga žalost. Rada bi nekam pobegnila in se skrila pred svetom. Nekega dne je nepričakovano odšla iz vasi. Svojemu očetu ni nič povedala, kam gre, le toliko mu je omenila, da mu bo še sporočila, kam gre, da ji bo lahko pisal, če se zgodi kaj posebnega. Starec je ves skršen hodil okoli nje: »Menda te ne bom nikoli več videl. Ne pozabi mene starega in spomni se me včasih.« Hčerka ga je predobro poznala in njegovo tarnanje ji pač ni šlo do živega. Bil je kakor vsi pijanci: hitro ginjen, ali spet razburjen, zasičen, ali do smrti žalosten. Vse je imel v eni vreči, smeh kakor jok, vzdihovanje in petje. Obljubila mu pa je, da mu bo takoj ko dobi službo, redno pošiljala vsak mesec nekaj za priboljšek. In nastopila je težko pot slovenske služkinje v tujini. Spoznala je greh, bila je razočarana, razdvojena in obupana. Njen oče je bil kroničen, brezupen pijanec, ki ji ni znal več pomagati. Zato je brezupno šla v boj za obstanek. Vsilila si je misel, da nazaj ne sme, da ni poti, temveč, da mora dalje, pa če je še tako slaba in blatna cesta. In hodila je od hiše do hiše ter se ponujala v službo. Naposled je prišla v neko beznico za natakarico. Mnogo je pretrpela, a smehljajočega obraza je delala, stregla ljudem in se borila s svojo dobro vestjo, ki je ni zapustila, saj je imela nekdaj mater, dobro staro kmetico, ki je bila poštena kot zlato in ni poznala razdivjanosti življenja. In vztrajala je in ostala poštena. Videla je pred seboj prepadi strasti in bala se je in ni hotela pasti vanje. Kadar je največ trpela, se je spomnila na svojega otroka, na nedolžno dete, ki ji je umrlo. In tudi misel nanj jo je krepila, da je molče trpela. Njena duša je bila popolnoma zapuščena in srce ji je krvavelo. Oddaljena je bila od vseh okoli sebe. Večkrat ji je zašlebeljevala pred duševnimi očmi slika njene nežne mladosti. In stremljenja njene duše, v iskanju gorice prijazne in lepe ter vse sončne. In na teh goricah je bilo rojeno vino, ki ga zdaj pijejo ljudje okoli nje, ti ogabneži, ki jih sovraži zavoljo njihove pokvarjenosti in jih mora trpeti okoli sebe, samo da sme živeti. In ko je dolge noči prebedela in pretrpela, je večkrat začutila, da jo boli v prsih in jo duši. Noč za nočjo je morala poslušati umazane razgovore razdivjanih pijancev ter požirati dim smrdljivega tobaka. In večkrat jo je oblila omotica. Neko noč je izpljunila kri. Grozno se je nasmehnila, saj je zaslutila svoj konec. Toda olčala je in skrivala svojo bolečino ter ostala vesela in prijazna natakarica Rezika. Bala se je, da bi ne izgubila še tega koščka kruha, zlasti še, ker ji je oče pisal, da je nekaj bolan in mu je zdaj še pogosteje pošiljala, kolikor je sploh mogla. Za mestom ob vodi se dvigajo mrke tovarnice. Žalostne, žalne so to, kamor prihaja dan na dan na tisoče življenj, ki jih zvečer spet izbruhnejo, mrke, trudne in kakor pijane. In med temi sužnji strojev je tudi kovač Martin. Sam s seboj trpi in dela ter se jezi nad svojo usodo. Večkrat ga buri misel, kako neumen je bil, da je zapustil in zaprl svojo kovačnico ob cesti, kjer je imel jasno sončno življenje v zlati naravi in kjer je njegovo kladivo pelo vse drugače in udarjalo po taktu tistega življenja, ki je valovalo tam zunaj v zdravi božji prirodi. In če je bil tam truden od dela, je vrgel kladivo v kot in se trenutek zazrl na zlate vinograde gorice. Kakor bi mu mogla iz jasne sinjine svoj kipreči napoj mu je bilo, ko jih je zrl in kmalu je spet pograbil kladivo in udaril po nakovalu, da je zapelo še bolj jekleno in trdo toda zveneče in veselo. Zdaj ga je zasužnjila tovarna, da ne more nazaj, fabrika mu dan na dan s svojimi stroji sesa njegovo svežo kri. In on trpi in se bori, se trga od teh železnih zveri in poslavlja, a vendar se vrača. Neznane tipalke ga objemajo vedno silneje, vedno šibkejšega se čuti pred to jekleno močjo. Martin premišljuje dan na dan, sklepa in preudarja, resno namerava nazaj, saj ga čaka kovačnica in kar vidi jo pod bregom, v sivo in črno, kakor staro kolo, ki vabi svoje mladiče, naj pobegnejo pod njeno okrilje. Nazadnje se že boji, da bi res ne ostal, čeprav čuti še dovolj moči. V sobotah pa pije. Vsako soboto zvečer pije, da laže pozabi, saj mu Rezikin obraz ne gre iz spomina in tudi vino je ne izbriše. Jasno sije pred njim vsa mlada in živa, da ga boli srce. »Pojdi, greva v krčmo pri ›Zlatem trsu‹, tam je mlada natakarica, ki je zelo prijazna, pa z vaših krajev je menda doma, saj jo zavija prav po dolenjsko,« je dejal nek sobotni večer Martinu njegov tovariš Tomač. In šla sta mimo mračnih tovarniških hiš, ki so ju zrle tuje in hladne. »Kako je tu vse mrzlo in sovražno!« je dahnil kovač, ki je bil vajen večerov na deželi, sanjarjenja v prirodi in veselega druženja v njenem objemu. »In vendar ne moreš proč!« ga je zbodel Tomač. »Kmalu pojdem!« se je nasmehnil Martin. »Pojdem in ne vrnem se nikoli več! Samemu sebi nočem priznati, da sem odšel od doma zavoljo ženske, ki sem jo ljubil in vendar je takole.« »Pusti babe, vse so enake!« je mrko dejal Tomač, ki ni imel sreče v ljubezni. In dospela sta v nizko krčmo v zapuščeni ulici. Martin je hotel samo piti, da bi vsaj trenutno nekoliko pozabil svojo bolečino, saj mu je v tej mračni velikem mestu še bolj globoko segla v srce in ga mučila, ker se je njegovi razočarani ljubezni še pridružila domotožje. Ko sta vstopila in prisedla k mizi, mlade natakarice niti pogledal ni. Ni se brigal za druge ženske, čeprav je vedel, da je z Reziko za vedno vse končano. Natakarica se je ozrla vanj, prebledela, ga še enkrat pogledala bliže in komaj slišno šepnila: »Martin! Ti tukaj?« »Rezika, ali je mogoče?« Otožno se mu je nasmehnila. Pogledal je okoli sebe in videl same izpite in izžete obraze. Zaškripal je z zobmi in vstal. Začutil je nekaj težkega in ogabnega. Hotel je pobegniti iz tega brloga, kjer je bila ona, ki jo je še vedno nosil v svojem srcu. »Pojdem!« Mrko je spregovoril in hlastno, kakor bi samega sebe priganjal, naj ne odlaša, temveč naj pobegne odtod. Ona ga je prosila vsa bleda in prepadena: »Posedi vendar, počakaj nekoliko! Tako rada bi se kaj pogovorila s teboj, saj se ti vendar tako ne mudi!« Solza ji je zalesketala v očesu ter ji zdrknila po bledečem obrazu in zasijala na njeni zgornji ustnici kakor bleščeča rubina. Zveklavo se je zazrl vanjo in pogoltnil jezo in bolečino. Kako shujšana je bila, le njene temnomodre oči so še vedno žarele v mladostnem sijaju globoke in čiste kakor jezerska gladina. In spet se je spomnil na njo, na ljubko mladenko, hitelo preko travnika boso in cvetočo kakor rožna pomlad. Bolečino ji je dejal: »Še to, Rezika, ali je mogoče, tudi to? Ali ti ni bilo dovolj tiste sramote? Ali te ni očistilo prvo spoznanje? Ali si pozabila na svojega dete? Prepričan sem bil, da ti bo še angel ostal varuh, če tudi je legel v grob.« Zardela je in mu resno, toda mirno odgovorila: »Ne sodi me napačno! Motiš se, nisem mislila tako globoko kakor domnevaš! Tisto življenje, to večno posmehovanje, to ozračje polno omamljivega dima in prisiljene ljubeznivosti, ki jo moram kazati gostom, to je nekaj tegobnega, kar me ubija, saj vedno bolj čutim to breme na sebi!« Martin jo je še vedno gledal. Kakor bi bil zamišljen nekam v preteklost, je strmel vanjo in tiho dejal: »Vse je zakrivil tujec! Tvoja ljubezen do njega ni bila prava in resnična! Če bi Jeroma ne bilo v našo vas, bi bilo danes vse drugače. Jaz bi bil še danes veseli kovač Martin, a ti moja žena, saj sem te tako nesebično in iskreno ljubil.« Rezika je prinesla k njemu. Spet se je izpovedovala: »Martin! Ne morem ti povedati, koliko trpim! Vem, kaj sem zakrivila, a tedaj niti prav vedela nisem, niti se nisem zavedala zlih posledic. Nikar me ne sovraži, čeprav ti moram priznati, da sem tudi sama kriva, kajti dovolj močna nisem bila in moja volja je klonila, zato je postalo telo šibko in igrača strasti. Zakaj nisem tedaj mislila z vsem srcem na tebe, pa bi zmagala sila moje duše?« »Vem, da si kriva, vendarle te še ljubim! In to je moje gorje! Pobegnil sem iz svoje kovačnice, zapustil sem svojo najdražjo domačijo in šel. Kako me je vse dražilo in bolelo, vsaka steza, vsak grmiček in potok, vsako drevo in vsaka bilka, vse me je spominjalo tebe! In hotel sem te pozabiti, hotel zadušiti spomine, ki so begali za menoj, me napadali, silili vame iz dneva v dan ter me nadlegovali, da sem bil od njih kar ves bolan. In bežal sem pred njimi kakor ubijalec pred svojo žrtvijo, saj sem jih skušal ubiti, a ubiti jih nisem mogel, ne zatreti jih, ker sem prešibek. Ali ni čudna usoda? Pobegnil sem z doma, nikogar nisem vprašal po tebi, šel sem, da bi bil daleč od tebe, da bi zabil vse spomine, ki bi morali polagoma splahniti in zbledeti v srcu. Nikogar nisem vprašal, ko sem bežal, nikogar nisem vprašal, kje naj grem, da prispem v mesto in vendar sem dospel v ta vrtinec. Sprejelo me je nemirno življenje polno blaznosti, strasti, dela in muk, ta strašna očehčevalnica, v kateri omagajo tisoči in umro s kletvijo na ustih, saj so sanjali obljubljeno deželo, pa so dospeli v pekel. Le kdor je močen, se iztrga in pobegne, le tisti se očisti in postane velik, ker je spoznal vso bolečino in trpljenje, ves greh in vse razkošje človeštva. In ko sem menil, da te moram kmalu pozabiti, se je vrnilo še domotožje. Vidiš, in danes sem prišel k tebi, kakor bi me bila klicala in kakor bi te bil iskal, čeprav nisem niti slutil, kje si.« »Saj sem te klicala v svoji prestani bolečini. Klicala sem te in valih. Ti pa si komaj prišel, ko že odhajaš. Zakaj Martin? Ostani, da se bova pogovorila! Morda nama bo laže, če spet enkrat poklepetava in si odkrijeva vse, kar težkega leži v sebi in kar hočeva zatreti, pa ne moreva. Vem, ne morem te prikleniti, saj nimam nikake pravice do tebe. Izgubljenka sem, bedna nezakonska mati, ki samo živi, ker mora živeti.« Približal se je Martinov tovariš, ki je govoril s prijateljem pri sosednji mizi. Ko je opazil, da se živahno pogovarjata, se je molče odstranil in prisedel k svojemu prijatelju. Martin se je razgovoril: »Jaz si ne priznam nobene krivde, čeprav me je spočetka bolelo, ker sem Jeroma udaril. Morda je to zakrivil jaz? Morda je preveč sile v meni in preveč zlobe in zagrenjenosti? Jeromu sem prizanesel drugi udarec zavoljo otrok. Slišal sem vest, kakšno sem na otročič in nekega dne, ko te ni bilo doma, sem bil tiho pri vas. Pri odprtem oknu sem videl v zibki tvoje bedno dete. Skočil sem k njemu in si ga ogledal. Mnogo tvojega sem videl na njem in poljubil sem ga. Le svoje rane ne znam zaceliti. To je bolezen razočarane ljubezni, to je muka ranjenega ponosa! Ničesar se ne kesam, a vedno se borim sam s seboj. Odkàr mi je Jerom odpustil, mu večkrat želim odpustiti tudi jaz. Toda, če se spomnim na tebe in na dete, stisnem roke v pest in zaškrtnem z zobmi! Res ljubim otroke in srečen bi bil v objemu svoje družine. Pa si vedno bolj mislim, da mi ni usojena ta sreča, in da bom vedno bolj tavál okoli in ostal krepki divji kovač Martin, surov in zapuščen kakor drevo sredi puščave. In ta misel mi ni prijetna!« »Odpusti mi in vrniva se!« Pogledala ga je s sijem v očeh. In za trenutek sta jima zablodili duši daleč daleč iz zakajene beznice preko mesta in dolin med domače njive, v njegovo kovačnico. Vroče železo se je zaiskrilo, meh je zapuhal in kladivo je zapelo jekleno pesem. Iskre so jima razsvetlile srci, a kladivo je govorilo, čeprav sta oba molčala. In čula sta domačo pesem, obetajočo ljubezen in srečo, spet tistega dela, uspavanko mlade matere in zibanje svojega prvega dojenčka. In potem šel grmeč glasovec, bučanje, odjek kladiva, spojen s hrepečnjem za domačimi vinskimi griči, za poljano in gozdovi … Minil je kratek hip in zbudila sta se, ko sta se spet spogledala. Martin je odkimal z glavo in šele potem zamišljeno odvrnil: »Ne, ne vrnem se, ni mogoče! Mislil sem o vsem tem, a ne morem. Tega ne prenesem, kajti pozabil ne bom, zato se ne maram vrniti.« Že ji je hotel reči, da se morda kdaj vrne sam, a z njo nikoli, pa je ni hotel žaliti, zato je molčal. »Rezika vina!« Prestrašena je trzala z glavo in skočila k bližnji mizi sreč dvema pivcema. Kovač je obsedel zamišljen za mizo. Ko se je vrnila, je izsledila v njegovem obrazu toliko odločnosti, da mu ni ničesar več rekla. Tudi on je molčal in srkal kislo vino. Spet je sedla k njemu in pričela pogovor o rojakih, o domačih razmerah in o zadrugi, ki so jo vaščani ustanovili. Oba sta čutila, da se beseda ustavlja, saj so jima misli blodile samo v ljubezni in vendar sta se pogovarjala o nepomembnostih. Še ga je prosila, naj vsaj včasih pride, saj je vendar tako sama sredi vsega tega vrveža in trušča. Spet jo je poklical neki pivec. Se je pogledala Martina, ki ji ni odgovoril in se je obrnila točit vino žejnemu gostu. Kmalu se je vrnila iz sosednje sobice in se prestrašila. Prostor, kjer je sedel kovač, je bil prazen. Mladenec je odšel brez besede slovesa. Usedla se je na njegovo mesto in začutila, kako se ji trga srce, kako ji kri udarja na njegove stene in ga hoče raznesti. Tisto noč je do jutra čula in jokala. ==2.== Kako lepa je Mariša, madžarska hišna, temne so njene oči in globoko sijajo, a mlečno nežna lica zardevajo, kadar sreča mladega Bočkajca, ki hodi po hlevu in dvoru, prepeva domače pesmi in žvižga v dva čepa. Da, ta fant je prinesel v samotno graščino novo življenje! Preje je bilo vse tiho in mrtvo. A ko je prišel Jože, se je vse predramilo kakor iz globokega spanja. Kar je prijel, tesar se je lotil, vse je oživelo. Na vrtu je zasadil mlade vrtnice, ki so cvetele in dehtele, da se mu je srce smejalo. Obrezal je cvetne grmičke in že so poganjki kazali zeleno popje. Očistil je sadno drevje mahu in porezal nepotrebne veje, pa se je kmalu pokazalo cvetje in priklicalo zopet sadje, ki ga preje ni bilo več let. Da, Jože je znal! Delal je, da je bilo veselje, vse ga je zanimalo in zato je uspeval. Vse je klilo, kakor bi bil oživel s svojim toplim dihom, ko je smehljajočega se obraza hodil po vrtu in polju. In konji? Trmasti vranec, ki ga je Laci kupil, je pod železno Bočkajevo roko postal krotek kakor jagnje. Konji so ga ljubili. Ni jih po nepotrebnem mučil, dobro jih je krmil in se je razumel z njimi. Po visokih hodih je hodila hišna Mariša, se ozirala na dvor in vrt ter sanjarila o mladem Slovencu, ki je prišel od kdove kje in ji ukradel srčni mir. Ljubila ga je in mu skušala z raznimi malenkostmi pokazati, da ga ima rada, toda mladenič ni ničesar opazil ali pa ni hotel opaziti in ona je trpela. Stara grofica pa je že vedno imela bistre oči. Kmalu je spoznala, da ni mladenka več taka kakor preje, da postaja zamišljena in raztresena, da bledi in ji hujšajo lepa lica, a oči vedno bolj zamišljeno sijajo. In starka je zaslutila, da je dekle zaljubljeno. Poklicala je Marišo k sebi, kajti ljubila jo je in poleg Lacija je uživala ta mladenka njeno posebno naklonjenost. Sama jo je privedla s seboj z Ogrskega. Bila je njena birmanska botra in skrbela je za njo, ko je bila hiša še majhna, saj je bila že zgodaj sirota. V gradu je bila bolj za družabnico čudni grofici kakor za služabnico. »Povej mi Mariša, kaj ti je! Ali te boli srce? Ali se je prikradla vanj ljubezen in te žge njen nemirni plamen?« je poizvedovala starka in jo vprašujoče gledala. Hišna jo je zardela pogledala in povesila oči. Rada bi govorila, pa ji ni hotela beseda z jezika. Grofica je videla njeno zadrego in jo opogumljala: »Za tebe mi je, za tvoj duševni mir in pomorem ti, če bom mogla! Le pogumno mi povej, pa bo vse dobro!« Mariša je zajokala, da se je starka prestrašila, jo pobožala po glavi in jo ljubeče objela. Mladenka je pokleknila pred svojo gospodarico in ji med solzami in jokom priznala, da ljubi mladega kočijaža, a on tega ne opazi in se sploh ne zmeni za njo, pa ji je vedno huje, saj se ne more otresti misli nanj in slednji dan ga bolj ljubi. Grofica ji je prijazno kimala in jo skušala potolažiti. Spomnila se je na svojo mladost in na usodo, ki čudno deli ljudem srečo. Da, bogastvo jo je obkrožalo in sijaj. Kako lepa in privlačna je bila, ko je bila mlada. Hodili so v grad mladi snubci, bogati plemiči, a za nikogar se ni odločila. Ljubila je skromnega vaškega učitelja, ki ni imel drugega, kakor toplo ljubeče srce in svoje gosli, na katere ji je igral zvečer v parku med šepetanjem drevja in šumenjem drobnega potoka. Rada sta se imela in si obetala večno ljubezen in zvestobo. Da, tedaj ni bila plemkinja, temveč ljubimka, saj je sama pozabila na svoje pokolenje in bila srečna, da jo je njen izvoljenec ljubil. Njen učitelj ni dolgo živel. Bil je premehek. Moral je v neko zapuščeno dolinsko vas. Nikoli ni bil posebno zdrav. In potem je hodil samcat po zapuščenih krčinah in grapah, strmel križku in čakal sonca. Noč in dan so se vlekle nad njim megle in ga dušile, dokler ga ni zadušilo hrepenenje. Vrnil se je k njej bolan na srcu in pljučih. Zvedeli so starši za njuno ljubezen. Zapretili so in zahtevali, da jo razdružijo. A ona je vztrajala. Obiskala ga je bolnega, ležečega v preprosti vaški koči, kjer sta se poslovila za vedno. Oba sta jokala, ko sta se poslednjič objela. Ko so zazvonili zvonovi in je šla za njegovim pogrebom, je čutila, da se je poslovila od najlepšega v življenju, da so ji pokopavali vse, kar ji je bilo najdražje. Slutila je, da so s tem šibkim mladeničem pokopali tudi njeno ljubezen. In res je ostala sama. Nihče ji ni več mogel vrniti srca. Nikogar ni več marala, prepričana, da je samo ena ljubezen velika, silna in prava, a da se sicer samo varamo, ko menimo, da smo našli, kar smo iskali in za čemer smo hrepeneli. Navzela se je nekaterih moških navad, ostala pa je nežna in plemenita duša. Grofica je poklicala Bočkaja in pričela kar naravnost: »Mariša te rada vidi. Dobro jo poznaš. Lepa je in lahko se je bo privadilo tvoje srce. Tako krasotico boš težko kdaj našel. Poštena je ko zlato. Njena varuhinja sem in dobro jo poznam. Kos polja vama dam in del gozda. Na vzpetini si postavita hišo, vinograd nad strmino vama doklam in lahko bosta srečna.« Ker Jože ni takoj odgovoril, je pripomnila: »Tebi sem dolžna hvaležnost, a Mariša je moja po srcu in njena botra sem, zato moram skrbeti za njeno blagor.« Jože se je priklonil in skromno odgovoril: »Mariša je zares lepa in lahko bo dobila ženina po svojem srcu. Ljubezen je čudna in nerazumljiva, saj ne gleda na lepoto telesa in obraza, temveč se porodi v srcu, kadar jo morda najmanj slutimo ter nas objame in podjarmi. Često vzljubimo bitje, ki nima na sebi nič posebnega, toda ljubimo ga in smo pripravljeni zanj tudi trpeti.« Grofica je strmela, ko ga je slišala. Spomnila se je, da je bilo prav tako z njeno ljubeznijo. Še na svoje plemstvo je tedaj pozabila, čeprav je bila sicer ponosna nanj, kakor kraljica na svoj diadem. Nikomur ni mladeniču odgovorila, ko je počasi nadaljeval: »Da, Mariša je res krasna. Toda tam za dolenjskimi griči živi mladenka, ki je vsa moja in jaz sem ves njen. Tedni so potekli, meseci in celo nekaj let, kar se nisva videla. In vendar oba hrepeniva, da se spet vidiva in da jo privedem pred božji oltar. Zato pa ne morem postati mož vaše Mariše, ker je moje srce oddano in ne morem več svobodno razpolagati z njim. Prava ljubezen je pač skrivnostni božji dar, ki ga ne smemo zamenjati za lepoto, ne za premoženje!« Grofica kima in ga zamišljeno gleda: »Če imaš drugo izvoljenko, ne morem Mariši pomagati, čeprav bi ji rada.« Potem oslovi mladeniča in se dolgo obesi pri oknu ven zaznana v prirodo pod seboj. Kam ji blodijo misli? Črni križ gleda na gričku v daljavi, ki ga je dala postaviti v spomin njemu, ki ga je ljubila. Vzporedno s križem na drugi plati grička, pa leži on, ki ga je ljubila, on, skromni vaški učitelj. In kadar je sama in žalostna se ozira na grič v črni križ in misli nanj in na Križanega, ki visi tam vzvišen in samoten, toda silen v svoji bolečini in veličanstvu. In laže ji je življenje, ki se ji vidi včasih tako prazno in mrtvo. Jože pa hodi po polju in misli na domačo vas, na sončne vinske gorice in na svojo Milko. In ko se ozira v nebo, v bleščeče sončne žarke, mu je pri srcu, da se sproščajo zato nad drevje in zelenje, da ga oživijo in da pišejo bleščeče črke po zelenih listih. In gleda zlate črke in posluša šelestenje listja, gleda in čita sončne znake, žarki mu pišejo o domu in drugi, ki ga taka in hrepeni, da bi se vrnil. In pogovarja se mladenec v duhu s svojo drago, saj ji je tako lepo pisal in jo vprašal, če se še kdaj spomni nanj. Pa mu je odgovorila, da ga ne bo nikoli pozabila in bo do zadnje ure čakala nanj. »Pa ne bo treba tako dolgo čakati!« si je smeje dejal in veselo zažvižgal skozi gozd, ki ga je prečil, ko je zavil proti gradu. Grofica je sedela že o mraku pri oknu in strmela v daljavo. Prišla je Mariša, da bi prižgala svetilko. »Sedi Mariša!« ji je ukazala plemkinja. Mladenka je pristavila stol. »Ali vidiš tam na griču križ, ki se bo kmalu spojil s senco večera?« »Vidim ga!« »Njegova senca raste globlje in globlje v dolino, vedno večja postaja in se sporoča v nedogled. Veš draga, to je naše življenje! Križ je, ga nosimo, trpljenje je, bolečina! Spočetka ga niti ne zavedamo in mi stokamo pod njim in živimo, ker moramo živeti. Kdor vidi na tem križu Kristusa, Boga samega in trpi iz ljubezni do Njega, mu je lepše in lažje, kajti njegove oči strme preko hribov, v vesolje strme, v večnost, kjer je prava sreča in mir. Kdor pa vidi samo goli križ je revež in bolje je, če ga pomilujemo, kakor obsojamo, saj je zavest večne samote in izgubljenosti v nič nekaj strašnega…« Mariša jo posluša in kima ter ne ve, zakaj ji grofica vse to pripoveduje. Starka se ne ozre vanjo, še vedno strmi skozi okno ko nadaljuje: »Tudi ti boš že zdaj začutila križ, ki ga doslej nisi čutila. Tako mlada si in lepa, smiliš se mi! Zato želim, da bi ga voljno nosila in ne trpela preveč, saj nam je ljubezen večnih v silno breme če ljubimo in nismo uslišani. Govorila sem s kočijažem, kajti na jasnem hočem biti in zato sem ga takoj poklicala. Pošten mladenič je. Priznal mi je, da ljubi svojo rojakinjo tam nekje na Dolenjskem, kjer domuje trda, katera rodi cvetke in kjer živijo ljudje mehki, dobrodušni in veseljaki, da jim ni enakih. Ne bodi preveč žalostna, če ima že drugo! Misli na križ tam na griču in ostani pogumna! Hudo mi je, ker ti ne morem pomagati, toda ni še odbila zadnja ura! Rada bi te videla preskrbljeno preden umrem, saj menda ne bom več dolgo, ker se mi prepogosto ponavljajo bolečine v prsih in mi šumi v ušesih, kakor bi bobnelo v meni slapovje. Tako nemirna sem! Rada grem na Madžarsko, a tam spet ne najdem miru in ko se vrnem, mi je spet hudo po domu. Vendarle sem tu srečnejša, saj je tu pokopana moja ljubezen in tudi jaz bom enkrat počivala tamle na gričku.« Premišljevala sem in sklenila, da pojdem spet za nekaj časa od tod. Ti pojdeš z menoj. Morda bo prej ozdravljena tvoja srčna bolečina. Počasi boš že pozabila, saj boš morala, ker te on ne ljubi. Le če se dva ljubita, se ne moreta pozabiti, a ljubezen posameznika je le prazen sij, ki blega za lučjo ljubezni pa je ne doseže in tone v temo pozabljenja.« Hišna je tiho ihtela. Križ na griču je vtonil v mračini in ko se je starka ozrla vanj, je zagledala pred seboj samo temno noč, le v daljavi nekje je migljala drobna večernica. Pogladila je Marišo in ji šepnila: »Le izplakaj se ljubo dete! Koliko boš še plakala v življenju! Blagor ti, da imaš še solze! A ko pride čas, ko jih ne bo več in bo oko suho strmelo v daljavo ter bo mesto njega srce trgalo krvave solze… Zjokaj se, bolje ti bo in lažje boš pozabila!« »Nikoli!« »Če ne boš pozabila, bodi vsaj prebolela, saj se komaj dobro poznata in on bo odšel, da ga ne boš videla!« je grofica mrko poudarila. Mariša je odšla, a plemkinja je sedla k mizi. Izraz njenega obraza se je poostril, ko je pozvonila Joži, kateri je takoj prihitel, da čuje njeno povelje. Nekaj sekund ga je nemo opazovala in mu potem ponudila stol, saj ni hotela pozabiti, da je bil njen rešitelj. Bočkajev se je vsedel in že je bila pri stvari: »Jože! Upam, da mi ne zameriš, če si ti zahvalim za tvojo službo! Mnogo življenja si prinesel v našo samoto! Morda je bilo tudi to vzrok, da te je Mariša tako vzljubila, saj so steze po katerih se prikrade ljubezen v srce zaljubljenca samem večkrat popolnoma neznane. Zdaj odidem za nekaj časa k sorodnikom v domovino. Bolje za tebe in Marišo, da se ne vidita več! Lažje bo pozabila. Ker sem muhasta, sama ne vem, kdaj se vrnem, mogoče, da kmalu. Zato je bolje, da greš.« Jože je bil nekam zadregnjen, saj ni pričakoval, da ga bo grofica odslovila, ker mu je vedno zatrjevala svojo naklonjenost. Vendar se je molče poklonil, hoče odriniti. »Čakaj vendar, da ne posnemiva do kraja, saj ne gori voda!« ga je ustavila in pripomnila: »Razburjena sem, ker te nerada odpuščam iz službe.« »Torej, da veš, nisem te pozabila! Tu imaš svojo plačo. Niti belič nisi nikoli porabil in pošteno si zaslužil v treh letih trideset tisočakov.« »Preveč je gospa!« je ugovarjal Jože, ki si ni mislil, da mu bo toliko plačala in kar vesel je bil, ko se je spomnil, kako si bo s tem denarjem doma pomagal. Plemkinja je nadaljevala: »Nič preveč! Petdeset tisočakov ti pridajam, ker si mi rešil življenje, kajti življenje grofice Srešnjeve je vsaj toliko vredno, pa če tudi je danes že starka!« Mladenič je strmel in se obotavljal, a že mu je stisnila v žep novo listnico z denarjem in mu ponudila roko: »Hodi zdrav in srečen! Tudi jaz te ne bom pozabila. Spomni se včasih stare sivolase grofice Srešnjeve! Odsloviti te moram in vendar bi rajši videla, da bi ostal! Zdaj imaš nekaj denarja in vem, da se boš kmalu in srečno oženil saj te nevesta pač komaj čaka! Tudi zato je bolje, da odideš!« Potem se je nasmehnila in še pripomnila: »Zato pa ne misli, da te odpravljam za vedno! Če te privede kdaj pot mimo, le oglasi se! Sporoči mi tudi, kje se boš nastanil, ker se bom vedno zanimala zate. In če boš kdaj v stiskah, saj veš kje sem! Veš, da ti ostanem dolžnica, saj imam tudi sicer rada ljudi, ki so delavni in se trudijo ter pogumno vztrajajo na poti življenja, dočim lenuhov ne morem trpeti. Torej ne pozabi nas in pozdravljen!« Hotel ji je poljubiti roko, pa mu jo je odtegnila: »Ostani srečen in vesel, pa nevesto mi pozdravi!« Že je bil skozi vrata. Grofica je ostala sama. Še enkrat je pogledala v noč. Sijajoči večernici na nebu so se pridružile zvezde in mezikale. Počasi kakor v sanjah je spustila zastore na oknu in sedla nazaj na stol. Ko je Jože hotel po stopnicah, mu je Mariša prestregla pot. Bila je bleda kakor zid in prestrašena se je zazrla vanj. Ostal je miren, prijazno jo je pogledal in ji ponudil roko: »Pozdravljena Mariša! Le dobro se imej in ne bodi žalostna! Res si lepa in mila ter prijazna, da te bo lahko vsak vesel in dobil boš ženina, ki te bo nosil na rokah in ti pel kakor slavček svoji družici! Veruj mi, da boš še srečna, saj si pošteno in pametno dekle! Jaz pa hitim domov. Morda tudi tebe kdaj objame domotožje, vidiš, to je huda bolezen! Tri dolga leta sem se boril in vztrajal, zdaj mi je gospa sama pomagala in me rešila. Tam doma me čaka nevesta. Zvest sem ji ostal in vem, da mi tega ne zameriš! Med svoje vinograde moram, ki me vabijo in kličejo tudi v najglobljih sanjah.« Podala mu je desnico: »Zbogom Jože!« Več ni mogla spregovoriti. Svetla solza ji je vzdrhtela v očesu in ji zdrsnila po cvetočem obrazu. Še mu je pogledala v oči in že je bil v veži. ==3.== Martin se je vrnil kakor bi padel med. Bil je zelo shujšan, mrk in slabo oblečen. Zapustil je tovarnico nepričakovano, nenadoma, kakor se je v nji prikazal. Nekega jutra je vstal, se pretegnil, skočil kvišku, se oblekel, se nasmehnil svojim sostanovalcem delavcem, zamrmral nekaj v slovo, česar so bili že vajeni, saj se je že večkrat poslavljal. Vsi so pa bili bili prepričani, da je pač slabe volje, a da pride kmalu za njim na delo, morda prav zadnjo minuto, a pride pač gotovo. Ni ga bilo. Tovarnica je izgubila pred njim svojo moč. Zlato sonce se je smejalo in sililo med ozke ulice, se igralo po strehah in pozdravljalo Martina, ki je ponosno stopal prav do tovarne, se pred vhodom ustavil, se nasmehnil upravitelju in ljudem, ki so od vseh strani vreli skupaj in kakor živ protest je odšel počasi, trdnim korakom, visoko vzravnan proti planjavi. Sirena je zakričala. Delavci so zginiti za sivimi obzidjem, a on je ostal sam. Hitel je dalje, se polagoma otresel sledov velikega mesta, dokler se ni iztrgal zadnjim sencam in svoboden šel med njivami, ki so ga sprejele dehteče in kipče zdravega ter mladega življenja. Ta sproščenost in radost sta bili samo trenutni, že je začutil neko utrujenost, ki so ga je oklenila in spoznal, da mu je tovarnica vzela mnogo sveže sile. Toda njegova močna narava se ni hotela vdati. Kakor se je s smehom na ustih strgal iz objema železne zveri, tako se je hotel smo se je vrnil nazaj v življenje prirode in se boriti za novo moč, saj je čutil, da mu še kipijo sile po žilah, sila, ki jo je zapravljal v tovarnici in po beznicah. Polje ga je veselo objelo. Počasi se je jelo dramiti v njem. Začul je škrjaneca, ki se je dvigal pod nebo in čudil se je samemu sebi, da je mogel biti toliko časa brez svoje svobode, prav kakor bi tega poljskega pevca zaprl v mračno kletko, kjer bi pač moral žalostno poginiti. Zjutraj je odhajal, a šele na večer je dospel do svoje kovačnice. Kako je bila žalostna in zapuščena. Potegnil je ključ iz žepa in zaškripal ključavnica. Pozdravila ga je staro, črno nakovalo, prašno in mrko, kakor bi mu očitalo, da ga je zapustil. Kladiva po tleh so ga vabila. Pogladil je drugega za drugim in preizkušal svojo moč. Pri zadnjem, največjem se mu je ustavilo. Malokdo ga je vihtel z obema rokama, a njemu je pelo v eni roki kakor zlata struna. Zdaj ga je moral dvigniti z obema rokama in to ga je neprijetno dirnilo: »No, nekaj sem moral dobiti za spomin na izgubljeno življenje v velikem mestu! Kmalu bo bolje.« Spet je skušal dvigniti kladivo z eno roko in ga zavrteti, pa se mu ni posrečilo, zato je sklenil kovati dalje z drugim kladivom, da bo spet zmogel najtežjega z eno roko, saj je vedel, da se mu bo moč spet vrnila. In spet je zabrenčalo kladivo v Martinovi kovačnici. Ljudje so zadovoljno kimali, saj so bili vajeni tega brnenja in kar prazno jim je bilo, ko se je nehalo. Kovač ni več hodil toliko med ljudi kakor prej, tudi ni maral, da bi ga povpraševali, kje je hodil in kaj je počel tam zunaj v svetu, saj ni hotel tega nikomur praviti. Nekaj mrkost in ohranjenost sta ga prevzeli in najraje je molčal. V nedeljah je hodil Martin samcat po polju in vinogradih. V prirodi se je takoj čutil olajšanega. Opazil je, da mu mrkost in tegoba polagoma izginjata, postajal je veselejši in včasih je kar zažvižgal. Težko delo pred kovačnico sredi travnika ga je polagoma spet ozdravilo, da je pričel spet bolj radostno gledati v življenje. Čeprev je čutil, da njegovo srce ni ozdravljeno. Martin je imel vedno več dela. Spet so se ustavljali pred kovačnico kmetje, spet je bilo treba podkovati konje, popraviti lemež ali kaj drugega. In oglasila se je domača pesem in domača beseda je zadonela ter zavriskalo življenje. Kladivo je pelo vedno zvončneje, vedno bolj živahno. Martin se je razmahal in razmahnila se je vsa njegova notranjost. Njegovo srce je spet sproščeno objelo domačo grudo in vse prijatelje in znance s toplo ljubeznijo. Spet so prihajali otroci, ki jih je imel tako rad, da se je takoj poigral z njimi, če je le imel minuto časa. Bližala se je zima. Sneg je tisto leto hitro zapadel. Ko se je Martin neko jutro vzbudil, je bilo vse belo. Stopil je v kovačnico in pričel delati. Snažilo je vedno bolj. Beli kosmi so polegali povsod, nekatere snežinke so splavale k njemu, mu sedale na obraz in roke ter se takoj raztopile. Martin je dvignil kladivo. Kmalu je priletela proti griču vaška otročad s sanmi. Vse je hitelo v hrib, otroci so se majali kot bi ga hoteli zavreti, poganjali so se in plezali kvišku s sankami v premrlih rokah. Pri tem so se smejali, podirali drug drugega na tla, da se je marsikdo glasno kriče zakotalil v dolino. Martin jih je gledal in se veselil njih zabave. Radostila so ga zdrava rdeča otroška lica in tisti nedolžni smeh. Pogrešil je svoje velike sone in se tudi sam pognal v strmec. »Kovač, kovač, črni rogatec!« so kričali otroci in se spuščali v dolino. Martin je dospel na vrh in okranil svoje prostorne sani: »Otroci z menoj!« Takoj so prihiteli. Nekateri so se ga oklenili kakor drobne žive kepe, drugi so mu posedli po rokah, po rami in nogah, da jih je le težkobna uredil in posedil. Najmanjši je sedel pred njim kakor drobni ptiček in objemu velikana in se mu smehljal. Kovač je zavriskal, da je zadonelo čez hrib in plan, otroci so zavpili in zakrili z rokami. Sani so se premaknile in že so zdrvele kakor misel v dolino, tolik jih je Martin sam tu vmes vriskal. Preden so se otroci zavedli so že bili pred kovačnico. Kovač se je zopet pognal v hrib. Čutil se je tako sproščenega, zdravega in svobodnega kakor že zdavnaj ne. In dečica se je še in še poganjala s kovačem na hrib in se spet podila v dol vsa razigrana in radostna, smehljajoča se, kričeča in vriskajoča, saj od samega razposajenega radovanja sama ni vedela kaj početi. Kovač pa je vedno vesel pred se nasmehnil dečku, ki se je s svojim prijaznim obrazom in polnimi lici kar pritisnil na njegove mogočne prsi. Martin se je vrnil in se spravil dela; že ko so se še dolgo menili, se je oglasilo: »Stric mi ni, lepo si! Marica bo to sama vedla,« reče mladi rahlo vzdihne. »Tako se je prijazno pogledal v smehljan obrazek temnolas dekleta, se mu nasmehnila in veselo odvrnila: »Jeromov človek meni!« Kovač je stal nekoliko za njo in bil nejevoljen, ker je ves čas čutil, da bi kar čutil njeno bližino, ki mu je nekaj v srcu prebudilo. A vendarle deklica se je tako umaknila njegovi ljubezni in vase. Za je zamahnila z roko, pogledala dekleta po glavi, če mu prijazno nasmehnila, mu pokazala svoje bele zobe in dejal: »Hudega, si že videla! Midva ostanema prijatelja, kajne?« »Življenje samo hodi! Saj vas imam tako rada,« je odvrnil deček in ga zaupljivo gledal. Martin se je nasmehnil z rahlim stiskom in veselo. Sedla je Mariša za mizo in se mu smehljala. Otroci so se razšli. Jeromov hlapec je v nagli prikazal slamo in prinesel svežega kruha, da se je vse čulo in začutilo iz črnega zraka kovačnice, ki je zelo prijazen in radosten bil ter mu nasmehlj kakor tulilo jeseni in kakor slišal govor reči. On vidi svoje težke misli. Jerom, ki je nekaj časa spet stanoval v vasi, je svojega malega fantka stisnil k sebi: »Da, da, človek je ta stric, ta črni kovač! Če ti je on zagotovil, da si vse prišel, se ni motil in za mene bi bil res Bog nas dal mnogo sreče temu dobrodušnemu kovaču.« Hudičev Jože sedi sam v krčmarni. Pijača in hrana zamegljujeta čudno prijetno. Nerazločno mu je že v glavi. Vederne se dvigne, naprej zakolne, hodi sem in tja in spet sede. Kaj hoče tu doma? Kakor vsak pošten človek bi bil doma! Temu se prav nič ne smodi, kakor požre po nekaj pijače! Veliko pije. Jože je omamljen. Vse ga ovija počasi in omamljenost ga zapušča, zmrazi ga, kaj bi mu mar bilo za brezvestne posledice, ki jih vleče s seboj? Mladenič premišljuje. Na ves dan v tisti omotici, ki brez jasne zbranosti spoznava. Potem pomisli na deklico. Da v njej se mu je naselila sreča. No, saj je bil pravzaprav doma. Tudi, kako, tako daleč mu je vse vidno, čeprev bi bil našel svojo! Kako to pot domov? Človek ki se čez dolgo vrne, gleda vse z drugačnimi očmi. Svoje znance in prijatelje vidi, ustavljajo ga, veselo pozdravljajo in sprašujejo, radovedni so, ker se je vrnil in ga vabijo k sebi ter mu pripovedujejo svoje lepe novice. Nekateri ga odkrito hvalijo, češ, da so vedeli, kako dobro je uspel, čestitajo mu in se veselijo njegove sreče. V resnici je vse drugače! Res te marsikdo pozdravi in ti stisne roko, a to je tudi vse! Če si bil srečen ti tudi zavidajo, če si imel smolo, se ti posmehujejo in te odrekajo, da si pač zanikel in zato nisi na svetu prave sreče. O tvojih naporih neznanih molče ali pa jih sploh ne priznajo, saj domačinu neradi priznamo, da je uspel, pa če bi dišal kakor češnje pred nami! Na neki poznji večer mladenič, ki je prišel iz drugega večjega vlaka, ki je prihajal po glavni progi. Mimo grede očine Bočkaja s pogledom in se vede mirno naprej. Jože ga pogleda in potem se je ozrl vse vase. Sam ni ve, ali je res ali se. Potem pride in kar naravnost pristopi. »Zdaj pa res sem te vesel, ali si ali nisi…« »Srečna Rezika,« mu ponosno zadrhta, ga očitno pogleda in mu ponudi roko. »Pozdravljen Jože!« »Vrnjen si! Torej se le nisem zmotil. Bog te živi! Kako, se vendar imaš?« »Ne preveč dobro,« odvrne Rezika zamolklo. Nekaj časa sta molčala. Mladenka je zelo bleda in zdelana, kar Jože takoj opazi. Po njenem obrazu je razlita globoka bolečina, ves čas suho pokašljuje in se večkrat prime za srce. Jože je marš dalje spraševal, ker se boji, da bi jo spravil v zadrego. Ko mladenka spet zakašlja, povzame Jože samo, da bi kaj rekel: »Ti si pa menda nekaj bolna! Ali si se prehladila?« Rezika se nasmehne: »Nisem ravno zdrava. Težko službo sem imela in nakopala sem si bolezen. Menda ne bo več dolgo bolje!« »O, obupati pa že ne smeš! Tako mlada in čvrsta ženaka bi pa zdvomila nad svojim zdravjem! Saj si bila vendar taka, da te je bilo veselje videti! Veš, Rezika, naše gorice! Če te nihče ne ozdravi, gorice te bodo! Koliko sem mislil nate, kako sem jih pogrešal! Tudi na Štajerskem je lepo in tisto vino tam je močno in omamljivo kakor sam šampanjec, toda dom je dom in ni ga nad njim! Morda je tudi tebe mučilo domotožje in si zato še bolj bolna? Ko pa prideš domov, bo kmalu bolje, to verjemi mile!« Rezika je bila vesela teh besed, saj je čutila, da prihajajo iz srca, ki ji želi dobro, vendar ni ločila ničesar odgovorila. Tudi sama ni takoj spregovorila. Zamišljeno se je ozrla skozi okno in se potem sunkoma obrnila k njemu: »Menda že veš? Pa ne misli, da te hočem kaj zbadati. Milka mi je pisala, da se je Martin na jesen vrnil domov.« »Martin se je vrnil?« Rdečica ji je pokrila bledi obraz, nasmehnila se je in njene lepe modre oči so zasijale kot prosojen kristal. Potem je zvedavo pogledala sopotnika, kakor bi premišljevala ali naj spregovori ali ne. Naposled je vendar nekoliko zadrgnjeno vprašala: »Ali je še vedno sam? Ali se ni oženil?« »Da, sam je. Za ženske se baje ne briga, menda še vedno čaka na mladenko, ki jo je ljubil že nekdaj.« Jože govori bolj za se in zadnje besede Rezika skoraj presliši ko dreje: »Škoda zanj, zakaj se ne poroči? Tak fant in tako dober, kakor pravijo naški ter pošten kakor sončni dan.« Tedaj Jože glasno izreče: »Menda čaka na tebe?« »Jože, ne šali se! Vem, da je med nama vse končano, želim mu pa mnogo sreče, jaz sem svojo zapravila za vedno!« »Ne omenjaj tega! Če so drugi pozabili, pozabi tudi ti!« jo miri Jože. »Ne morem drugače. Jerona je žal za vašo hišo na svoji parceli. Tujec je in mnogo zlega nam je storil, vendar živi v naši vasi, jaz pa ne smem! Ne smem ga srečati, kajti če bi naju kdo videl, da sva se srečala, bo šlo šepetanje od ust do ust. In vendar nisem nikoli več mislila nanj, temveč samo na Martina, ki sem ga vedno rada imela in me je prestrašila le očetova grožnja in njegova gorjača. Veš Jože! Naš človek nikoli ne pozabi, odpusti že, a pozabiti ne more! Pozabi samo Bog, ki je res dober.« Sklonila je glavo in bolno zakašljala. Ničesar ni skušala omiliti, ničesar olepšati, skromna in mirna je bila vsa vdana v svojo usodo. Ko jo je Jože gledal pred seboj vso skrčeno in bledo, je bil sam pred njo zadregnjen. Zasmilila se mu je, a ni ji mogel pomagati. Najrajši bi kar pobegnil pred njeno bolečino in nesrečo, ki jo je nenadoma zaslutil v njenem bolnem, trdnem srcu … Vlak pa je peljal enakomerno dalje in dalje … * Medtem ko sta se vozila z vlakom Rezika in Jože, je stari Snopek pijan tavál po zamejeni hosti, nosil v roki jeremen in se zmeden pogovarjal sam s seboj. Nekaj časa je spet zelo popival, a zadnji dan je postal žalosten, ko mu je nekdo vrgel, da se bo kmalu tudi sam ubijal po breznih, kjer je bedo življenje umorilo. Ugovarjal je, se kregal in prosil, a potem je še bolj pil, dokler ni izbruhnil v krčevit jok, nakar je žganje kar zlival vase, dokler ni v njem dozorel sklep. Kar nepričakovano se je spomnil in že je hotel tudi sklep izvršiti. Zalej je begal po hosti in se pogovarjal: »Obesil se, drugega pač nisem vreden in ničesar. Prestar sem že in predolgo sem na svetu. Kar nepotreben sem že. Zakaj pa delam hčeri skrbi, trpi in muči se za očeta, ki jo je pahnil v gorje in nesrečo! Najbolje je, da končam, vsaj hčeri bo ustreženo, ker bo potem vsekakor laže živela. Ampak veja? Kje je prava veja? Pravijo, da samomorilcem posebno obešencem, sam vrag rad pomaga. No, rogatec, pokaži mi dovolj močno vejo!« Zaprhnalo je v zraku, da se je starec zdrznil, med vejami je zaprhutal črn krokar, zakrakal in že je smešni ples zdrknil tik mimo starčeve glave. Snop je zabrundal: »A ti si krokar, nesreča človeka! To pač ne pomeni nič dobrega! Da, da, smrt, smrt! Treba je končati, kaj naj se še obotavljam!« Prispel je do bukve, od katere mu je najnižja odplazila klobuk. Pijance je obstal: »Vidiš no, sama si me opozorila, ti boš prava! Kar takoj bom končal! Jutri ali kasneje enkrat bo že kdo prišel mimo, sicer pa vseeno kdaj pride! Našel me bo in odrezal, tedaj bom že trd kakor kamen! Hitel bo v vas, povedal, da starega Snopa ni več med živimi, ker se je pijan obesil. Kakor življenje, taka smrt, bo vsak dejal in menda ne bo nihče pomislil, da sem se kaznoval sam, kar mi čisto prav, ker sem za pijačo prodal svojo hčer. Zavlekli me bodo kakor živino tje za pokopališče, kjer me zagrebe brez cerkvenega blagoslova. Kmalu bo zrastla trava nad menoj, morda, morda še prej, preden bo zvedela hči, kje pravzaprav ležim, saj je že dolgo časa ni bilo domov in drugi ne vedo za naslov. Kmalu bom pozabljen, saj še sonce nikoli ne prikaže tje za zid. Le vinske gorice bodo smehljaje se gledale v dolino in tudi name, na obešanjaka in njegov zapuščeni grob. Da, gorice, lepota božja, te me ne pozabijo! Ginjен postane, prične mahati z rokama okoli sebe ter se tolči z njima po ramenah navzkriž, da bi se ogrel. Potem se nekoliko postavi in se ozre okoli. Nikogar ni, sama nežna plan, a pred njim gozd, mrk, bel in smaragdno zelen, tih in skrivnosten. Počasi vrže jermen okoli veje, ga krepko zadrgne in napravi zanjko za svojo glavo. »Menda se ne bo odtrgalo? Tega ne maram! Če sem se odločil, hočem tudi dovršiti. Čemu oklevanje in javkanje na zadnjo uro?« Že vtakne glavo v zanjko in se zaziblje, nekaj zamrmra, zagrgra in obvisi onesveščen na veji. Starec visi komaj nekaj sekund, ko se trmovo za bukvijo razgrne in se prikaže dobrodrušni obraz kovača Martina. Mladenič hitro pristopi in brž z nožem odreže jermen, da pijanca lopne na tla: »Če si se malo potolkel, nič hudega, se boš vaj prej spametoval! Kar sam se pa vendar ne boš obesil, ker se ne sme! Nas bo že Bog sam popisal po pravici in sodil po zasluženju! Sreča, da sem prav danes šel za novim tovarišem, sicer ne vem, če bi koga zaneslo semkaj, saj ni nič kaj preveč prijazno tu zunaj!« Stresel je odločno za rame: »Ej, Snop, ti večni pijanec, danes ti še ni odbila zadnja ura, čeprav je že smrt segla po tebi!« Starec odpre oči, mežika in se neče ozavestiti. Martin ga zgrabi za vratnik in ga postavi na noge: »Stoj, motovilo pijano, sicer se še prehladiš v snegu in pogineš kljub temu, da sem ti preprečil samomorilno nakano!« Snop zakašlja in zahrka: »Torej si me ti rešil! Tega bi pač ne pričakoval od tebe? Preje bi verjel, da me boš potegnil za noge in še malo zazibal, da bi bila smrt bolj gotova. Zares dober človek si! Ampak zdaj … ta sramota!« »Saj si treba plačati biriču, da bi oznanil pred cerkvijo, kako sem vas našel! Za svojo čast boste menda vendar znali držati jezik za zobmi! Jaz bom molčal, molčite tudi vi in zadeva je pozabljena.« »Ja, vi ga fantje! Ti si res tak, da jih je treba iskati podnevi z lučjo, pa jih malo najdeš! Če boš molčal, ti bom še bolj hvaležen, saj veš, da bi me bolelo, če bi me kdo vprašal, kako sem visel na jermenu in si mi ga ti odrezal, da sem telebnil na tla kakor zrela hruška!« V vejah je spet prhutnil vran in Snop mu je zaklical: »Sram vrag je to, sam vrag, verjemi Martin! Klical sem ga, naj mi pokaže pravo vejo in že mi je snel klobuk z glave! Zdaj bi bil že mrtev, če bi ne bilo tebe!« Še in še je govoril, mahal z rokama, se zahvaljeval kovaču, ga imenoval svojega rešitelja in najboljšega prijatelja kakršnih nima svet. Martin ga ni več poslušal. Skupaj je šel z njim proti kovačnici, ga povabil v svojo čumnato, ga okrepčal s požirkom brinjevec in mu z žganjem zadrgnil vrat, da ni imel preveč plaznega videza. Snop se mu je prepustil kot nebogljen otrok. Ko se je starec nekoliko okrepil, je kovač obrnil spet suknjo in ga spremil domov. Snop je vso pot govoril, govoril in mahal z rokama, a nenadoma sam ni vedel, kaj je čvekal. Bil je pač srečen, da se je spet povrnil v življenje! Preden sta dospela do doma, sta ju dohitela Rezika in Bočkajev. Ko je kovač zagledal mladenko, je prebledel, a ona je zardela. Ponudila mu je roko. Njen oče je bil takoj ves iz sebe, kar vpije: »Le stisni mu roko, hčerka! Če bi njega ne bilo, bi bil tvoj oče zdajle že mrlič!« Jože jih je pozdravil in hitel dalje, saj se mu je že mudilo in komaj je čakal, da pride domov in k svoji izvoljenki. Martin ju je spremil do doma. Povabila sta ga v hišo. Šele zdaj je mladenič natančneje pogledal svojo nekdanjo ljubico. Srce ga je zabolelo, ko jo je videl pred seboj vso otožno in bedno bolno in trudnega življenja. »Martin! Ne sodi me najstrože! Enkrat sem grešila in nikoli več,« mu je šepnila, ko je odhajal v noč. In ozrl se je v nebo. Niti ena zvezda ni bilo nikjer in bilo mu je, da tam tava nekje brez upanja in prikovan ter se trudi v prepad strašne neizmernosti in bolečin. »Bočkajev se je vrnil in prinesel denarja kot peska! Služil je pri neki znani grofici, ki se je vanj zaljubila in so jo pogrunali vaščani, lovili besede in sklepali. Drugi, ki niso mnogo več vedeli, so trdili, da je denar zaslužil, da pa pri tem ni bilo vse v redu. Natančnega ni nihče vedel.« Vse sta pa vedela Jeranova, ki sta se smejala vaškim klepetuljam in se nista prav nič brigala za čenče, saj sta bila vesela, da se je vse tako steklo. Milka se je pač samo veselila, ker je vedela, da bo Jože kmalu potrkal in jo zasnubil ter povedel pred oltar kot svojo ljubljeno nevesto. Odkor se je vrnila Rezika domov, ni bilo Jeroma več na spregled. Govorili so, da svojo hišo prodaja, da vedno bolj boleha na želodcu in ga skrbi, da ne bi obležal brez redne zdravniške pomoči. Rezika je morala leči, ko je prišla domov. Martin jo je slednji dan obiskal. Spočetka mu je bilo neprijetno, ko je prišel, saj je tako nerad hodil po hišah. Toda tolažil se je, da je pri Snopovih domač, saj so si sosedje. Tudi je skrbel za Reziko, ki se mu je videla zelo slaba. Mladenka je bila vsa srečna, kadar ga je zagledala in veselo ga je pozdravila. Ko je prišel in se smehljaje vsedel na stol, je resno spregovoril: »Gotovo boš kaj potrebovala. Že sem naročil stari Špeli, da ti bo postregla. Zavoljo stroškov ti ni treba skrbeti! Privošči si, kar si želiš! Vem, da si skromna, toda kar mora biti, pač mora biti! Plačal bom že, nič si skrbi! Se v tovarnici sem nekaj denarja prinesel, čeprav sem popravil, naj sem sicer zelo bedno živel. Tudi travnik v Močjeru sem dobro prodal in je denar v hranilnici. Ni ti treba trpeti pomanjkanja! Da bo pride Špela je pač prav, saj veš, da z očetom ni nič!« »Kaj, denar z menoj ni nič? Ti fant, kaj si mi drznil vreči v obraz?« je vznjihl Snop, ki je sedel v temnem kotu s pipo v ustih in ga je mladenič šele zdaj opazil. Martin se ni kaj razburil, samo nasmehnil se je: »Si, oče, vas še videl nisem! Seveda ni z vami nič, saj sami pravite, da ne daste za sebe niti počenega para!« »No, no, no! Nazadnje imaš pač prav, kar po svoje,« je rekel starec potolažen in takoj pozabil, da je bil pravzaprav le on užaljen. »Saj ne bom dolgo ležala, le zdaj sem tako trudna in slaba,« se je branila Rezika in se ljubeče ozirala v mladenča. Kovač se je zagledal v njeno bledo izsušeno obličje. Nič ni bil zalosten, ne razburjen, tiho in mirno jo je opazoval, ko ji je prijazno govoril zamišljen nekam globlje v svojo notranjost, zdelo se je, da so bile njegove besede šepetajoče in tople, ker so mu vrele iz srca: »Oba sva trpela in oba sva grešila! Tedaj, ko sem spoznal, kaj namerava tvoj oče, bi te moral takoj prositi. Očeta bi že pregovoril, če ne drugače pa z litrom!« Ozrl se je, starega Snopa ni bilo več v sobi. Počasi je nadaljeval: »Zdaj naj bo vse pozabljeno! V turobnih urah razdvojenosti in obupa sem trpel in hotel, da bi pozabil, da bi izbrisal iz srca slednji spomin na te, pa vendar le nisem mogel. In ko sem begal po zakotnih krčmah velikega mesta, taval po ozkih, temnih ulicah napojen z najhujšim gnanjem, da bi tebe zatrl, sem te povsod videl, med njimi v svetlih, smejočih hišah, v svoji skromni sobi, pri delu poleg strojev, povsod sem te čutil poleg sebe. Tiho si se vračala vsa mila in lepa kakor prvi dan, ko sem ti razodel svojo ljubezen. In vedel sem, da te ljubim kakor prvi dan, da te nikoli nisem nehal ljubiti. Zaman sem skušal oslepiti samega sebe! Tvegal sem si šepetaje, da te več ne maram, stiskal pesti, se v srcu norčeval iz tebe, te nazivál ničvredno, a ničesar nisem opravil, saj sem obenem čutil, da mi srce krvavi vedno bolj in da se norčujem iz sebe in svojih čustev, ki so se porajala vedno znova in vedno svetlejša! Rezika! Najina ljubezen je bila bikana in bridko preizkušena. Zdaj je vse to za nama. Zdaj naj bo vse lepo in dobro! Naredimo križ čez vse in pričniva novo življenje!« Mladenka ga je samo ljubeče gledala in molčala. In govoril ji je o svojih notranjih bojih, o mukah, ki jih je moral prestati, odkar jo je našel trudno in bolno med mestno sodrgo, vso ponižano in razžaljeno, trpečo in vdano. Pravil ji je, kako ga je bolelo, ko se je spomnil, da bi ji bil moral že zdavnaj odpustiti, pa bi ne bila nikoli zašla v tako bedo. Razlagal ji je, kako jo je potem opravičeval sam pred seboj, ker je slutil, da je morda nedolžna med tisto svojadjo, ter ne samo pokori in trpi v blatu velikega mesta za svoj greh. In potem ji je omenil, kako se je mučil v fabriki, kako se je strgal iz njenega objema in zbežal nazaj v prirodo, prepričan, da bo šel bliže njej, ki jo ljubi, čeprav je ne bo videl, saj k njej ni mogel in ni smel, ker se mu je preveč smilila. Zagotovil ji je, da se je tako v naravi ponižil in izvojeval zmago nad seboj ter spoznal, da ji je že zdavnaj odpustil in jo nikoli ni nehal ljubiti. Pripovedoval ji je tako preprosto in iskreno, da so ji solze curkom lile po obrazu. Ko je to opazil, se je ves zbegal in jo prosil: »Ne plakaj duša moja! Menda nisi kaj huda in te nisem užalil, saj sem tako neroden in neokreten pred teboj, ti si nežnost sama!« »Saj nisem huda, zakaj neki. Samo srečna sem, zares srečna menda bolj kakor sploh kdaj v življenju,« mu je šepetala bolnica in se mu skozi solze nasmehnila. Nekaj časa ga je opazovala in hotela nekaj reči, pa ni spregovorila. Poljubila ga je in stisnila k njemu svojo glavo, kakor plaha košuta, saj zdaj ni več bila sama, zdaj ni več trpela kakor tedaj, ko je šla skozi pekel greha in bolečine. Martin se je dolgo obotavljal. Vedno se je tako nerad poslovil. Vsakič je obljubil, da bo večkrat pogledal k njej, saj sta si bila blizu skupaj. Vesnih mu je šepnila: »Martin, ti ne veš, kako sem vesela, kadar spet začujem udarce tvojega kladiva, tako lahko mi je in kar čutim, da mi tvoje silno kladivo ubija vse bolno in mračno, kar je v meni!« Stisnil ji je desnico, jo pogladil po laseh in počasi odhajal. Navadno se je že pri vratih še enkrat obrnil in ji šepnil zbogom. Ko kovača ni več bilo v sobi, je Rezika vzela pljuvalnik, izpljunila kri ter si vsa srečna mislila, kako je dobro, da mu ni povedala, kako zelo je bolna, saj bo Martin itak prekmalu zvedel, da je njeno življenje že na koncu. In komaj slišno je šepetala: »Rada umrem, samo da sem doma in v njegovi bližini. Zdaj me ta moj dobri, silni kovač več ne bo več zaničeval, temveč se me bo spominjal z ljubeznijo in to je vse, kar sem si tako želela v svojem razdvojenem srcu.« ==4.== Kaj je s teboj, oče Petrač. Zakaj žalostno poveša svojo glavo? Ali so ti zasejali grunto, ali ti je ogenj upepelil tvoje bogato hlevje, ali ti je mraz pokončal tvojo predrago polje? Ali ti letos niso rodili vinogradi, tvoja radost in tvoj ponos? Petrač je srečno popravil svoje pridelke in vsega ima v izobilju, a vedno hujša žalost ga muči. Kako tudi ne? Hčer ima godno za možitev, bogato in brhko, pa se vendar ni ženina od nobene strani. In kadar je spet dobre volje, povabi kakšnega prijatelja v svojo zidarnico, mu kaže vinograde in svojo posest in gost mora poslušati Petračevo staro pesem: »Koliko bogastva imam. Poglej to mojo kraljevino, vendar ni je sreča obrnila hrbet. Z njo ne moreš nikoli računati, ne se na njo zanesti! Vse bi bilo, toda pravega ženina ni k hiši, kakor bi sam vrag držal svoje šape nad njo! Ne oglasi se nihče, pa se ne oglasi, da bi zasnubil! Pa pravijo za to ali ono, da ji tega ali drugega manjka. Pri naši Angeli pa je vse, čedna je na oči in zlato srce ima, pamet ima na pravem mestu, poštena je kakor domače platno, pa tudi dote in bale ne bom štedil, saj bo enkrat že tako vse njeno!« Včasih ga je pa pograbila trma in tedaj je bil natančen, kakor bi bil nosil vile v hrbtu, nad Angelo je postal nejevoljen, zbadal jo je in se repenčil za vsako figo nad njo, prav kakor bi bila ona kriva, da se ni oglasil ženin. Tedaj je rad povedal svoje mnenje in skušal Angeli dokazati, da se mora poročiti: »Vse nam bodo požrli tujci, tista daljna slatina, ki ni več niti trohico zrasla naša, naj je vsa ponemčena in nesetna ter ni vredna niti pedi te naše blagoslovljene rodovitne zemlje! Kadar mislim na vse to, mi je tako hudo, da bi najrajši vse skupaj prodal in jo kam pobrisal. Veš, to bi pa že z materjo lahko uredili, da bi prišel kak snubač! Če ženska hoče, lahko vse doseže!« Pa ga je žena zavrnila namesto hčerke: »Norec stari! Pred cerkvijo naj jo okličejo in ona naj se postavi poleg oklicatelja in čaka, da se ji bo kdo usmilil! Škoda, da si tak star pa še tako neumen podirač, ki nima ne glave ne repa!« In starec je moral molčati, kakor bi mu bil jezik primrznil na nebo. Le nekaj nerazumljivega je zamrmral in sklonjene glave odšel po svojih opravilih. ==5.== Pomlad je bila vesela in polna cvetja, ko se je Rezika poslavljala od življenja. Vsa lepa in tiha je ležala na postelji in čakala, da jo reši smrt. Oče je tihi okoli nje, stiskal pesti in dvigal svoj jermen, češ, da pojde in se bo še enkrat obesil, a da ga zdaj nihče ne bo rešil, ker se bo skril v tako samoto, kamor nikoli ne stopi človeška noga. Martin je sedel otožen poleg postelje na stolu in držal v svoji ogromni desnici drobno, skoraj prozorno roko svoje ljubljenke. Večkrat se je ozrl vanjo in se ljubeče nasmehnil. Zdaj mu ni mogla več skrivati in tajiti, kajti ko je dospel, jo je našel zaprto. Potrkal je in prišla je na prag Jeronova žena, vsa sključena in bleda ter opravljena za na pot. Vprašal jo je po njenem možu. Žena je žalostno skomignila z rameni. »Prepozno vprašate! Že štirinajst dni je tega, kar je umrl v mestni bolnišnici. Imel je raka v želodcu. Čudno, da niste zvedeli! Sicer pa nisem nikomur pravila.« Zadaj čas se je zelo spremenil, kar drug človek je postal. Zdaj leži pokopan med tujci, saj je bil tudi sam večni tujec sebi samemu in nam! Včasih je bil dober in blag, a potem je z enim zamahom vse uničil, kar je dobrega storil. V njem sta se prečudno borili dobra in slaba stran, zmagovala je enkrat ena, a drugič spet druga. Naposled je vendar prevladala njegova dobra vest. Meni je zapustil precejšnje premoženje, vendar nisem srečna. Ljubila sem ga z vsemi njegovimi napakami in dobrinami, čeprav sem se tedaj, ko me je zapustil, zelo jezila nad njim. Kaj hočemo? Tako je pač življenje! Ni ga več med nami, zato vas še posebno prosim, odpustita mu tudi vidva! Mnogo je trpel zavoljo tega!« In potem je povedala Martinu, da odhaja od tod za vedno, da je hišo prodala in se bo z otroci preselila bliže mesta. In kovač je spet sam stal sredi prirode, kakor pred temnim prepadom, v katerega je vse zadnje dni strmel, ko je povsod slutil smrt. Znova se je zganilo v njegovem srcu, mrkost in jeza sta plahneli in oblila so ga mehkejša čustva. Počasi je taval po strmini ves poglobljen v žalost ločitve in v tiho otožnost, ki je postala … njegove ure so bile štete. Ni se bala smrti. Čutila je, da je zdaj njena duša čista. Tudi vaščani so ji odpustili, večkrat se je kaka ženska oglasila pri njej in ji kaj prinesla. Angela in Milka sta tekmovali med seboj, katera bo bolj postregla svoji nekdanji sošolki. Bolezen je hitro napredovala. Komaj se je nasmehnila pomlad, je mladenka vedela, da se ji ura in korakov bliža smrt. Tako lahko se je čutila, tako brez vsake teže. »Prenesite mi posteljo k oknu, da bom videla naše vinske gorice, ki mlade in zelene sijejo v pomladanskem soncu.« Martin in oče sta jo prenesla. »To je slabo znamenje, ker se je pričela selitev!« je mrmral Snop in se žalostno oziral v hčer. In bolnica se je zazrla v sonce in zelenje, stisnila je kovaču roko in mu zašepetala: »Nekdaj sem upala, da prideva oba tje gori, da bova imela tudi midva svoj hramek in bova vesela in srečna med trtami. Pa je bila pot prestrma in zdrknila sem v prepad. Martin, ti si sam ostal na višini. Nisem te bila vredna in prav je, da grem! Ti pa zdaj ne smeš ostati sam! Obljubi mi moraš, da se boš oženil, laže mi bo!« »Ne morem, Rezika moja!« »Obljubi mi, le obljubi! Tako rad imaš otroke in tako si dober, zato ne smeš ostati sam! Pa tudi zapiješ se lahko. Kar bojim se zate. Obljubi mi, prosim te!« Poljubil jo je na čelo: »Rezika, obljubim ti, da se ne bom zapil, da bom skušal biti dober in pošten ter si poiskati nevesto!« Stisnila mu je roko: »Tako je prav ti dobri moj fant! Nikoli se ne boš kesal, če boš to storil in vem, da boš, saj si pravi mož!« In ko boš imel otroke in boš srečen, pridi včasih s svojimi najrajšimi tje k svetemu Jerneju na moj grob in jim povej, da v njem počiva mlada teta Rezika, ki ni bila pridna in se je morala zato zelo, zelo pokoriti v svojem bednem žalostnem življenju!« Martin je čutil, da mu navirajo solze na oči. Tegobnoma se je premagal in pričel bolnico tolažiti, da bo že vse dobro, da morda se okreva in naj nikar ne misli samo na smrt. »Zakaj tako govoriš, ti moj črni kovač? Sama vem, da je z menoj pri kraju. Čemu bi se varala? Zdravnik mi je priznal, da so mi ure štete. Vse sem uredila. Danes me še enkrat obišče naš stari gospod župnik.« Še in še sta govorila. Potem se je moral mladenec ogniti, ker se je oglasil v veži zvonček. Vstopil je častitljivi gorski župnik, pričel je bolnici tolažeče govoriti o božjem usmiljenju in ljubezni. Spovedal jo je, da je komaj sama vedela kaj, saj ji je šlo vse samo od sebe in srca. Kovač je med tem divjal po polju. Kakor je bil doslej še miren, tako se je zdaj strašna vihra oglasila v njegovi duši, ko je spoznal, da je njegova izvoljenka za življenje in zanj izgubljena. Rulil si je lase, stiskal pesti in rohnel. »In vsega je kriv oni tujec, pa se ni pobral od tod!« je divje zakričal. Sam ni vedel, kdaj mu je korak zašel proti samotnima Jeronovi hiši. V njej zdaj nedojemljivo mirna in zato tem silnejša. Ko je kasneje premišljeval, kaj bi bil storil z Jeronom, če bi ga bil dobil zdravega doma, si sam ni vedel odgovoriti, dobro pa je vedel, da bi ga ne bil udaril, pa če bi bil Jerom tudi sam zamahnil po njem. Mahoma se je spomnil, da je Rezika v zadnjih dihljajih, a on hodi tod okoli, si teši svojo žalost in išče njenega zapeljivca. In zabolelo ga je na dnu srca, da je glasno vzdihnil ter se kakor ptič pognal v dolino, hiteč nazaj proti Snopovi bajti. Ves čas je šepetal, naj mu dekle ne umre, preden je še enkrat ne vidi, ker bi ji tako rad še stisnil roko in ujel njen zadnji pojemajoči pogled, ki ga bo spremljal vedno v življenju. Potem se je spomnil, kako bi mu bilo hudo, če bi prišel prepozno. Ves zasopljen je že bil in komaj je še tekel, a pognal se je vendar dalje čez grape in nič ni gledal na pot samo, da bi prej dospel do Snopovih. Ko je prestopil prag, se je globoko oddahnil. Starega je našel klečečega na tleh in vsega objokanega. Župnik ga je ostel, da naj nikar ne igra pred umirajočo svoje komedije. Potuhnil se je in pričel tiho ihteti, saj je spoznal, da vse nič ne pomaga in da se bliža hčerki zadnja ura. Večerna zarja se je sprostila skozi okno in potrosila rdeče rože po belih rjuhah. Rezika je vsa žarela kakor med sumim tajinstvenim iskrečim se cvetjem, ki ga ji je priroda poklonila v slovo. V njenem obrazu je bilo toliko jasnine, da se je Martin, ki je vstopil, kar prestrašil, misleč, da je dekle že umrlo, saj je zginala raz obličje vsa bolest in se umaknila mladostnemu milemu izrazu. Že ga je Rezika pozdravila: »Martin! Zdaj se poslavljam. Dobro, da si se vrnil. Skrbelo me je že, da bom umrla brez tvoje navzočnosti. Še enkrat te prosim, odpusti mi, spominjaj se me in ne pozabi na ono, kar si mi obljubil.« Ni ji mogel odgovoriti, čutil je, da ga je nekaj v grlu dušilo, vedel je, da mu silijo na dan solze, toda premagal se je in ji ni hotel otežkočiti zadnjih trenutkov. Sklonil se je k njej in jo poljubil na znojno čelo, ne da bi kaj spregovoril. Umirajoča je nadaljevala: »Vse se vidi kakor kratke sanje, ki so bile večinoma lepe, preveč lepe in sončne, a potem strašne in hude. Vendarle mi je zdajle kakor bi se bila vrnila danes najina prva sreča, ko sva šla z roko v roki preko poljane pod zelenimi goricami, ki so se nama smehljale in se dvigale pred nama jasne in čiste kot bi naju blagoslavljale. Zdaj grem na nje, tja na druge gorice. Vem, enkrat se snideva na tistih sončnih, nebeških goricah, ki žare na božjih poljanah, kjer se iz svetlega božjega grozdja izceja sama sveta resnična kri! Martin! Ali jih vidiš! Sama bleščeva in žarenje! Tam … Tam! O, moj mili Jezus!« Dvignila se je nekoliko in spet zgrudila v blazine ter nekaj zašepetala. In Snopova Rezika je odšla k svoji ranjki materi. Martin sam ni vedel, kako je preživel tiste dni. Reziko so pokopali. Kovač je korakal za krsto poleg starega Snopa, ki je samo kimal z glavo, vzdihoval in klical hčerko po imenu. Obenem je kar poskakoval čez krtine in se jezil, da je slaba pot. Martin je vse samo gledal. Čutil je strašno praznino, dojeti ni mogel ničesar. Bilo mu je, da se nekaj v njem ruši … nekaj, kar je vedno mislil, da ni mogoče, da bo preminulo. Mnogo pogrebcev je šlo za krsto. Ko so Rezikino truplo položili v grob, se je Martin ozrl kvišku. Njegov pogled je objel vinske gorice obžarjene od sonca. Smehljale so se jasne in svetle in bilo mu je, da ga pozdravljajo, ga kličejo in vabijo ter tolažijo, naj ne obupa, naj ne tone v presilni žalosti. In gledal jih je ter se spomnil, kaj je obljubil Reziki. Vse se mu je ta hip videlo nemogoče, saj jo je preveč ljubil. ==6.== Bočkajev Jože si je postavljal zidanico. Na pogorišče je poklical zidarja, ki mu je moral, prav tam, kjer je stal nekdaj njegov skromni hram, postaviti prijazno lepo zidanico, kakršnih je bilo le malo na okoli. Ko je bila zidanica postavljena, je prišel Martin, da je naredil na okna težke mreže, kajti tudi na Dolenjskem so vampirji, ki radi zastonj sesajo kri žlahtne trte in kradejo vino. Martin in Jože sta o mraku sedela pred dogotovljeno zidanico, pokusila zadnjo novino, ki jo je Bočkajev kupil od sosedov in se ozirala v dolino. »Meni je, kakor bi bil prišel z daljne zaklete dežele, kajti mnogo denarja sem prinesel s seboj, vendar nisem bil niti srečen, ne zadovoljen,« je dejal Jože. Martin ni odvrnil ničesar. Oba sta se zagledala v sence, ki so se dvigale iz doline. Kovač je rezko povzel: »Zakaj ni Rezika živa, skupaj bi lahko živela!« Jože ga je potrepljal po rami: »Nikar se ne vdajaj žalosti! Ali vidiš naše gorice? Povsod v dolini je mrak, vse pod nami se staplja v temo. Midva pa sediva tukaj obžarjena od zlate večerne zarje, ki naju ogrinja v svoj rubinasti plašč. Kakor dva vladarja sva v teh pravljičnih goricah, ki so najine in najine ostanejo! Tako sem sam, tako strašno sam!« je zastokalo iz Martina. »Ni ti treba biti! Množica se deklet! Oženi se in srečen boš! Veruj mi!« In kovač se je spet spomnil na svojo obljubo, ki jo je dal Reziki. Zmajal je z glavo. Njegova ljubezen je bila presilna, njegova duša preveč potrta vsled izgube ljubljenke, saj je bil prepričan, da te izgube ne bo nikoli prebolel. Jože pa je mirno in samozavestno korakal poleg njega. Ko sta počasi odhajala v dolino, mu je Martin potožil, da ga skrbi stari Snop, kajti bajto, ki je bila že zadolžena, je prodal, zdaj pa samo pije in čaka, da bo umrl ter vedno govori, da mu ni več živeti. Kaj naj bo s starcem, ko bo moral iz hiše in bo vse zapravil? »Bomo že kako uredili in ukrenili, da bo Snop preskrbljen. Na svojo žalost bo kmalu pozabil, saj veš, kaj je pijanček,« ga je tolažil Jože, preden sta se razšla. Tisto leto je zadruga tako napredovala, da je sklenila zidati v vasi ubožnico za onemogle siromašne vaščane. Ko je bilo poslopje dozidano, je bil prvi grešnik Snop, kateremu je župan pošteno nabil ušesa, ga sprejel in mu zapretil, da ga bo takoj, ko bo kaj zagrešil, postavil pod kap. Ker Snop ni imel več denarja, ni mogel zapravljati; zato so z njim prav lahko shajali. Sicer je pa postal iz pijanca nekak gospodar in če se je kak revež kaj upiral, ga je Snop takoj nahrulil: »Prvi sem jaz, kajti prvi sem prišel in prva je moja beseda! Če kdo ne verjame, naj vpraša župnika ali Petrača, župana ali Bočkaja!« Hrano je starec dobival pri Jeronovih, a plačeval jo je Martin in sicer skrivaj, ker ni maral, da bi mu Snop pel slavospeve. Da je pristopil k zadrugi tudi Jože, ki je tudi gmotno pomagal pri zidanju ubožnice, tega ni skoro nihče vedel. In prav Jože je vedno Martinovega posredovanja pomagal, da je bil prvi sprejet stari Snop. Bočkajev je spočetka nameraval hišo popraviti in prezidati, pa se je kmalu premislil, saj je spoznal, da stori najbolje, če s poroko ne odlaša, kajti ko je prišel k Jeranovim, sta ga oče in hči prijazno sprejela in vedel je, da je vse dobro. In tako je kmalu vse uredil za svatovanje. Tistih nekaj tisočakov, ki jih je stari Jeran še dolgoval Petraču, je plačal kar Jože, da je Milkin oče predlagal, naj se posestvo prepiše na mladega Bočkaja. Kovač se ni mogel pomiriti. Če bi bila Rezika živela in bi si bil z njo ustanovil domače ognjišče, bi vedno veselo delal in se trudil. Zdaj, ko je ostal sam, je sicer delal, a vendar ga je večkrat sredi največjega dela obšla taka otožnost, da je vse skupaj pustil in šel. Bežal je po polju, gozdu in vinogradih ter se šele počasi spet pomiril. Največkrat se je zanesel na pokopališče, kjer je postavil svoji ljubljenki skromen spomenik. In ko je stal pred gomilo, mu je bilo, da se rajnika z njim šepetaje pogovarja in ga miri. Jože je bil vedno njegov prijatelj. Hudo mu je bilo, ko je spoznal, da ne bo mladenec naposled res kar zgubil, če ne dobi primerne življenjske družice. Pa se je Bočkajev enkrat v pogovoru s starim Petračem kar na lepem spomnil in ga povprašal: »Petračev oče! Kaj pa, če bi se navadila Angela in Martin drug drugega? Dober in priden človek je, pa fant, da malo takih!« Petrač ga je začudeno pogledal, nekaj zamrmral a potem odvrnil: »Vidiš ga, na kaj me spomniš! To bi morda res ne bilo napačno! Sicer Martin ni gruntar, čeprav sem vedno sanjal o zeničku, ki pride k nam za zeta, toda res je tak fant, da mu ni slabega reči! Ta bi čuval naš grunt, kakor velikan v pravljici zakleto kraljičino! Ampak, njo je treba vprašati, saj veš, če ona noče, je vse zaman, silil je pa nikoli ne bom!« Pri Jeranovih so svatovali. Jože je povabil mnogo svatov, saj ni bila samo navadna svatba, temveč tudi hišni praznik, praznik, ki je pomenil, da je Jeranov dom rešen, praznik zmage domačega človeka nad tujcem, ki mu je hotel samovoljno vzeti najdražje, njegovo domačijo, praznik zmage nad nesrečo, ki se je nagrmadila nad Jeranovo hišo, a so jo premagali in se je otresli. Stari Petrač je bil pač med vsemi svati najbolj pomemben. Bil je že starešina. Široko je sedel za mizo in delil dobrote kakor dekletu iz skrinje in druge dobrote, ki so jih pridno nosile na mizo. Petrač je vedno nazdravljal ženinu in nevesti ter vzpodbujal ženo in hčer naj bosta veseli. Zraven Angele so posadili kovača Martina. Pa je čvekral Jože med pogovorom, ko so ugibali, kdo se bo zdaj prvi oženil. »A naš Martin je na vrsti! Ali naj ostane tak junak brez potomcev? To bi bilo preveč žalostno.« »Kje pa imaš nevesto zanj?« je nekdo vprašal. »Ali naj jo gre po svetu iskat? Saj vendar poleg njega sedi, zala je in mlada, pa denarja bo imela nič koliko.« Angela je zardela in se ozrla v kovača. Njegov pogled pa je bil plašen in otožen. Naenkrat se je med svati pojavil stari vaški pismonoša Janez Zajec, ki še nad pol stoletja prenaša pisma po Dolenjskem. »Pridi Janez in vrni ga kozarček!« ga je povabil Petrač. Jože je odprl pismo in se zagledal v pisavo. Komaj je pismo razčrkoval, saj mu je pisala Marija, ki je le slabo obvladala slovenščino. Sporočila mu je, da je umrla stara grofica Šenijeva in ji na smrtni postelji izročila zanj deset tisočakov, ker se ga je vedno spominjala, saj je bil tako pogumen in pošten fant. Dalje mu je pisala, da je sama nevesta in se bo kmalu poročila. In Jože je trenutno zagledal pred svojimi duševnimi očmi obraz stare čudaške grofice, ki mu je bila res naklonjena. Želel ji je večni mir in pokoj. »A kjer vrag popleka, raste debela repa!« ga je pozdravil Petrač, ko je videl, da ima Jože spet bankovce v roki. Ženin je vstal, da bi govoril. »Kamelo peljejo!« je nekdo zakričal. Tedaj so se odprla vrata in vstopila je »kamela«. »Kamelac sta dva moža, eden koraka spredaj, a drugi gre v pasu sklonjen za njim in se drži za boke. Sprednji ima na palici velik lonec. Vse je pokrito z debelo ponjavo. Pisker je še posebej povezan, da bolj sliči kamelini glavi.« Kamelo je poznal stari Snop. Moško je korakal poleg nje in se veselil, saj je zdaj malo kdaj prišel do pijace. Sredi sobe se je »kamela« ustavila. »Meni kozo, tebi figo!« se je zadrl starešina, ki je takoj vstal in šel kupovat kamelino kožo, kajti le za kožo barantajo na svatbah. »Koliko pa da?« ga je vprašal Snop ves ponosen, da je lahko enkrat on prodajal bogatemu Petraču. »Naj bo deset litrov!« odvrne starec. Mladeniča, ki sta bila pod ponjavo, sta bila že zadovoljna, saj sta od same žeje kar zijala. Sprednji se je od veselja zibal in pomajal »kamelino glavo«, da ji je lonec kar zžvenketal. »Kamela je lačna!« se je nekdo oglasil. »Naj bo lačna ali ne, najmanj 15 litrov ga boste dali, pa je kupčija sklenjena,« se oglasi Snop. »Preveč je, ne dam toliko!« ugovarja Petrač. »Preveč za take svate? Pa če bi zahteval še enkrat toliko, bi bilo premalo. Toda žival se mi smili, kamela je trudna in počitka potrebna, zato sem vam kožo tako poceni ponudil,« in ugovarjal Snop. Pa se je oglasil ženin: »Starešina, le kar kupite jo! Kamela kaj je res nekaj vredna! Dal si bom iz nje napraviti čevlje, ki jih vse življenje ne bom strgal.« »Če ženin daje, je pa druga reč!« odvrne Petrač in udari s plosko roko v ponujeno Snopovo desnico. Stari Jeran, ki sedi v bližini, pa lopne s palico po piskru in zavpije: »Na, kamela, kar pojej! Nam lačna, vam pa sita!« Lonec se razbije in »kamela« se zvrne na tla. Toda živali ima pod seboj spečena dva, ki skozi vrata in ko jih hočejo svatje ujeti, koži pričneta teči za vrv jermena, ki so ušli, in ki hočejo biti tudi deležni raznega vinca. Nekaj časa se napenjajo in vlečejo vsak na svojo stran, naposled fantje popuste, da jih vlečejo z vrvjo vred v hišo, saj se na mizi smejejo stefani in povsod v hiši je veselje in radovanje. Kamela je prodana, fantje zlezejo izpod ponjave, pridružijo se ostali in vsi se razosejo in zapojo. Večer je. Stari Petrač je stopil na prag. Kakor ognjeno žareče morje se lije z neba slepeče rdeča svetloba, obliva gorice in jih obžarja, da skrivnostno plane. Starec se ves zamakne vanje, obraz mu zasije v bleščavi, ko tiho sklene roke in jih dvigne kakor k molitvi. ==Dodatek.== Sam sedim v svoji sobi in pregledujem svojo povest. Tedaj nekdo močno potrka in vstopi pismonoša in mi izroči z okorno roko pisano pismo. Odprem ga in čitam: 32otpov21611wzgknjj5yzrswewb9a4 223877 223876 2026-04-21T18:36:39Z Spela.spr 10555 223877 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Vinske gorice | normaliziran naslov = | avtor = Gustav Strniša | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1935}}'' št. 12-26 | vir = dLib {{fc|dlib|GKW11XRO|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|BTS4ND67|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|72O89TMQ|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|5E4KJ8KB|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|7QO95RWE|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|AP13H5DR|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|U9KINDSK|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|FCQUU4SM|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|VUDDTZH7|s=?|20}}, dLib {{fc|dlib|3SGVNE3Q|s=?|21}}, dLib {{fc|dlib|QFIJHK1N|s=?|22}}, dLib {{fc|dlib|SR2923DP|s=?|23}}, dLib {{fc|dlib|XQ9T78ZE|s=?|24}}, dLib {{fc|dlib|HTMEM9T4|s=?|25}}, dLib {{fc|dlib|JL3IC4CO|s=?|26}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} =Prvi del.= ==1.== Stari Petrač stoji na griču pred svojo hišo. Njegova kodrasta okrogla glava nemirno kima, poševne, podolgovate sive oči jezno pobliskavajo, ko se s krepko levico trka po širokih izbočenih prsih, da kar bobne, med tem ko dviga desnico in kaže svojemu novemu snubcu Jeromu svoj svet ter govori: »Poglejte! Vse to je moje! Ali nisem res pravi kralj na svoji zemlji? Kamor vam sežejo oči, vidite moj svet! Ponosen sem nanj kakor na najdragocenejši zaklad! Pa kako lepa je ta moja zemlja in rodovitna! Sama mastna prst, kakor maslena pogača! Le zarezati je treba vanjo s plugom, vreči pest semena in že zakipí v njej življenje! Pa tam višje! Ali vidite moje vinograde v lepem stanu in v Bačjem. Poglejte njih zlati obrok! Moj prstan je to, moj najlepši prstan, ki sije v soncu in smaragdno žari, da slepi oči! Kako ponosno je moje trtje, kako se vzpenja trta za trto, kako se oklepa kolja in ga skriva pod svojimi širokimi listi! Da, to so moji dragi vinogradi! Lepših ne dobite na vsem Dolenjskem! In vino, ki ga tod pridelam? To ni kisli cviček, ki skeli za ušesi, same žlahtne trte imam! Jagode debele kakor male jabolka izcejajo sok sladek kakor sladkor! Vendarle nisem srečen, ne zadovoljen! Hči Angela me ne posluša! Gluha je za vse moje besede in nič slišati noče o vas! Zaman sem jo trdil, da ste vi ženín kakor ustvarjen za njo, da si boljšega izvoljenca sploh ne more želeti! Pretil sem ji in jo svaril, pa je bilo vse bob v steno. Nič odgovorila mi ni in se je naredila kar gluho in mutasto. To me je tako razjezilo, da sem dvignil roko in jo hotel pritisniti za ušesa, pa se je zavzela za njo mati, ki je prav taka trmasta Gorénjka kakor hči!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Da, da, samo vi ste prinesli srečo! Bogati ste in ugledni, pa je hči slepa! Da slepa je ta moja hči, tako vam povem! Pametna je pač še premalo in ne zna gledati kakor jaz, ne razume kakor mi starejši! Mladina vidi samo za ped pred seboj, a dlje niti zreti ne zna, ker se boji skrbi in se izogiblje vsake tegobe, čeprav se jim nihče ne bo izognil! Petdesetletni Jerom, rdečega zalitega obraza in ves možoljast ter zavaljene majhne postave, se ziblje na svojih debelih nogah, kima in mrmra Petracu ter se prisiljeno hripavo smeje: »Potolažite se vendar, Petračev oče! Nič zato! Najino prijateljstvo ostane in nihče ga ne razdere! To je glavno ali ne? Dekleta kar pustimo! Zakaj bi jo pa silili, če sama ne mara? Valjivost je nekaj zoprznega in odvratnega! Bom pa že kje drugje potrkal. Nevesto si bom pa že dobil, ni vrag! Denar imam, za men staro šaro tudi še nisem! In nasel bom že kakšno tako, ki bo všeč mojemu srcu in očem! Obupati pa ne smemo!« Njegov enozvočen, skoraj pojoč glas je potihnil in otožen, čeprav ni snubkarju prav nič za deklico, pač pa za Petračevo premoženje. »Torej za krompir velja kakor sva se domenila?« vpraša Petrač in se zaskrbljeno ozre v svojega sobesednika, ki se ziblje po svojih širokih gostih laseh in se ozira v dolino. »I, kajpak da velja! Jerom ne sme besede in je ne bo snedel, toliko me menda že poznate, dragi prijatelj, kajne!« Petrač ga prijazno pogleda in mu smehljaje se kimne, ko stopata počasi proti njegovi domačiji, stoječi vrh griča. Prijazna, zelenkasto prepletkana hiša je to, visoka, enonadstropna se ozira v dolino na nizke s slamo krita bajte, ki polegajo po rebrih na nasprotni strani ceste, katera loči grič od ravnine pod njim. Že od daleč ju z okna pozdravljata nagelj in rožmarin ter vrtni popeljni, ki raste v ozki gredici pod zadnjim desnim oknom, kjer je kamrica Petračeve Angele, dvajsetletne prijazne deklice temnih oči in las ter vitke kakor so breze, ki na nasprotni strani grička vetrajo v hrib. Možakarja se živahno pomenkujeta, ko se približata domu, kjer ju pred pragom pozdravi ovca Rebekа, ljubljenka domačih, ki z zvoncem za vratom hodi po travniku in po dvori, se igra s psom Volkom, ali ždi v hlevu in bleje. Ko vstopita, se ozre Jerom takoj okoli, da bi zagledal domačo hčerko. Toda nikjer je ni videti. Prijazno pozdravi gospodinjo, stoječo v kuhinji, ki se vsa rdeča v obraz, krepka in ponosna suče okoli in vlaga v peč velike hlebe kruha, ki ga je pravkar pripravila. Petračeva mati je prikupna žena, ki ji manjka že čez petdeset, dočim je njen mož že prekoračil petinšestdeseto leto. V njenem ponašanju je nekaj močnega, samozavestnega. In to je lastnost Petrač ljubi, čeprav rad svoji ženi očita, da je svojeglava in ponosna. Gospodinja vzame zadnji hlebec, si obriše roke, zameče predpasnik in hiti pripravljat mizo za gosta. Zunaj se počasi večeri. Zarja se razkošno zaroča sprošča čez polje in les. Daljni vinogradi žare. Visoke gorice leketajo kakor nežno bleščeče smaragdne, segajoče visoko pod božje nebo. Bele cerkvice po gričih drhte v rdečem blesku, strehe se spajajo z okrviteno zarjo v slepeče iskrinje, konice zvonikov migljajo kakor drobne zvezde in se zabadnjo v nebo, hoče se vzpeti v prosojnih rahlih valovih, iz zvonikov se oglasi večerni pozdrav Mariji. Zvonjenje odmeva čez plan in dol, se odbija med drevjem in valovi dalje. Vsa priroda se zaneženo drami iz trenutne tišine. Bilje in cvetje podrhteva v večernem vetru, ki lahko poljublja trepetajoče liste in se sprošča preko planjave. Zidanice in hrami se sramežljivo skrivajo med trtjem tonečim v zelenju, ki se staplja s poslednjim odsevom dneva in zameglja pogled, kjer se v mavričnih odtenkih spaja dan z nočjo, nebesa z zemljo. Petrač trdo sede za mizo. Pri njem je vse krepko, moško, žilavo. Le njegova beseda je šibka. Kadar se starec ujezi ali razneži, govori jokavo in zadihano, le mehko in nežno ne more besedičiti. In Petrač sedi tam in se rokuje s tujcem ter mu napiva: »Blagor ste prinesli v našo vas in ne bom vas pozabil! Naše beraško selo ste dvignili in ga rešili propasti! Vi ste prvi, ki je prišel k nam in nas seznanil z zunanjim svetom. Prvi ste prišli nakupovat naše pridelke in jih pobrati do tal. Res pravi trgovec ste, ki se ne boji, temveč pogumno kupuje in je pripravljen tudi kaj žrtvovati. Težko ste prevozili naše kraje in se niste bali stroškov, čeprav je železnica zelo oddaljena. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo.« Jerom se smeje, da se mu trese šiljasti obrazek. Drobne zelene oči mu kar trepečejo solze, ki si jih briše z belim robcem, kakor bi se bil jokal samega ginjenja. Mož je tiček, da malo takih. Ko je prišel v vas, je takoj vedel, kje je treba pograbiti konja za grivo, da bo zletel v dirnec. Kmetje so bili veseli in zadovoljni, da je prišel. Zaupali so mu, saj je govoril kakor bi iz bukev bral. Da, prav takega človeka so si želeli, spretnega, dobrega kupca in pa prijaznega, da bi se dalo z njim kaj pomeniti. Pred Jeromom je že pokusil svojo srečo neki domačin, ki ni bil pošten. Pa ga niso bili prav nič veseli in niso mu zaupali, čeprav jim je zatrjeval, da ne morejo kaj izgubiti, če mu zaupajo blago samo za kratek čas, da ga nakupovalci plačajo. Kar zavrnili so ga, češ, da je siromak, ki nima kje kaj vzeti in mu zato ne morejo nič zaupati. Tudi Jerom ni imel premoženja. Le s svojo zgovornostjo je ugnal vse deseti. In ni se varal. Čeprav je prišel revnejši kakor zadnji bajtar, ni kmetom tega pokazal, niti jim priznal, temveč se je hvalil s svojim bogastvom, se šopiril pred njimi in z zadnjim denarjem plačal nekaj litrov vina, ko je podpiral z vaščani prve kupne pogodbe. Seveda je kmalu dobil denar za prodano blago in plačal kmete ter opravil svoj dobiček, ki se mu je hitro množil. In ko se je prišel v vas ženiti, si je marsikdo želel, da bi vprašal za njegovo hčerko, čeprav je bil že nad petdeset in nič kaj prikupnega zunanjosti. Toda v vasi je bila etika zelo okaljana. Da, pri vas ne zaslužimo samo mi, kar nas je gruntarjev, temveč tudi sužnji, najbolj zamaknjeni kmetarji, saj pomagajo sekati les in ga prevažati, da lažje zaslužijo. Starejši fantje Jeroma niso mogli, zlasti tisti ne, ki so kdaj že kaj pogledali v svet. Takoj se jim je vse njegovo dobrikanje videlo preveč hlapavo. S svojim obnašanjem jim je vzbujal nezaupanje, dočim je starece laže preslepil, ker niso imeli nobenega pojma o duhu časa. In marsikdo je kmalu spoznal, da Jerom vašane samo izkorišča, da je znal zgrabiti pravo priliko in jih zapeljati, da so podpisali pogodbe, ki so bile kar sramotne, saj jim je strožil kožo na živem telesu. Jerom je vedno poudarjal, da je železnica zelo oddaljena, da stane prevoz in se nabirajo drugi stroški, toda uvideven človek je iz tega lahko sklepal, da se hoče nekako oprati pred vaščani in menda tudi pred svojo vestjo. Sicer se pa ni mnogo brigal za besedičenja, ki so krožila po selu. Ko je zabogatel, mu je bilo malo mar, če ga je kdo ljubil ali ne. Vaščani so pač imeli do njega spoštovanje. Kupčeval je že nadalje. Vsak mu je rad dal blago, čeprav pod ceno, saj je zato vse takoj plačal in to je največ veljalo. Jerom poje suho klobaso in izpije dva kozarca vina. Nič mu kaj ne diši, vajen je pač ostati zmerom sam, a tu ga je ostavila Angela, ta kmečka punčara ter zavrnila njegovo roko! Kmalu vstane in se odpravlja. Petrač ga pospremi. Počasi stopata po grebenu in zavijeta proti dolini. Pri starem križu se ustavita. Visoka senca sije na vse strani in jo objema. Mehka mesečina se razliva na okoli. Zvezde prijazno migljajo. Povsod je razlita tiha otožnost, ki drami v duši čustvo osamelosti, v kateri se poraja nežna sanjavost in slikanja potalnega globljega življenja. Obraz Križanega drhti v svetlavi kakor živ, sijoča bledica ga ovija v bolestno zamišljenost in globoko vdanost prelivajočo se v notranje čustvo trpečega. Moža se živahno pomenkujeta. Petrač stoji razkoračen, dvigne včasih svojo težko roko in zamahne z njo v praznino, kakor bi bil hotel prestati nekaj nevidnega pred seboj, nekaj, česar ni videl temveč slutil in česar se je želel znebiti. Skrbelo ga je pač, če bo Jerom še ostal njegov odjemalec, a kmalu je spoznal, da si bosta tudi nadalje prijatelja. Jerom se počasi poslavlja, stisne še enkrat Petračevo roko in se previdno jame spuščati po položni vzpetini v dolino: »Pa lahko noč! Kmalo se spet vidivale.« »Lahko noč, gospod Jerom, nikar kaj ne zamerite! Saj veste, kaj so babe, ki se nikoli prav ne znajdejo! Jaz za svojo osebo sem in ostanem vedno le za vas in z vami!« Odhajajoč se hripavo zasmeje, zamahne z roko in vtone v dolino. Petrač postane še nekaj časa, se ozre, stopi proti križu, sname klobuk in zamrmra kratko molitev. Vedno kadar hodi tod, pozdravi Križanega, kateremu je postavil že njegov ded ta križ, ker ga je prav na tem mestu zadela strela in omamila, ko je s konji in vozom od druge strani prišel iz mlina. Nič se mu ni zgodilo, konj se je le preplašil in se z vozom vrnil sam domov. In to znamenje je postalo nekakšna hišna svetinja, nad družine. Vsi so skrbeli zanj, pazili, da je pri križu o praznikih gorela lučka in ga večkrat okitili s cvetjem. Mesec se je trenutno skril za oblake. Petrač in križ sta utonila v temi. Za daljnimi gorami je zagrmelo, da se je starec ozrl in se pokrižal: »Treska in hudega vremena, nas varuj o Gospod!« Pomislil je na vinograde, na polja. To! je že večkrat kar čez noč priharumela toča ali se razdivjala vihra. Te nizke gorice niso bile zavarovane od snežnikov kakor gorenjska polja. Same so se dvigale v nebo in prosile Boga naj jih ščiti naj se usmili vinogradnikov, ki jih obdelujejo s trudom in znojem. Petrač je postal v temi, z napol odprtimi očmi je hotel prodreti naravnost in videti nekam daleč. Pa je strmel v prazno temo. »Kako beden je človek in kako slaboten!« je šepnil ozirajoč se v nebo, kjer se je luna počasi trgala iz oblačne sence in spet zasijala. Da, da, je nadaljeval svoje misli. Tudi on je že večkrat zašel in se ni znal. Včasih je še pozno spoznal, da se je motil in vrnil se je osramočen. Bil je preveč zaupljiv in pošten, a ko se je zavedel in spoznal, da se je zaupal človeku, ki ga izkorišča ali se iz njega norčuje, ga je takoj minilo vsako prijateljsko čustvo in marsikdo, ki je bil njegov najboljši prijatelj, je postal čez noč njegov sovražnik. Ta njegova dobra in vendar tudi škodljiva čed je pač razodevala poštenega in pravičnega ter do skrajnosti odkritega Dolenjca. Petrač zakoraka počasi domov. Nič se mu ne mudi. Tu in tam se še ustavi, kakor bi si želel ogledati svoje plodne njive in se poveseliti nad svojim žitom, ki ga je bil vedno vesel ter je gledal gladki klas, kakor bi božal zlatolase glavice. Pred hišo je postal. Skozi okno je videl sij petrolejke. Tiho je pristopil in se zagledal v sobo. Rad je tako večkrat gledal v svojo hišo in užival veselo zadovoljstvo, ker je bil ta dom njegov, saj je bil tako ponosen na vse kar je imel in kar nekam otroška je bila njegova ljubezen do doma, to pa le, ker je bila tako resnična in odkrito srčna. Opazil je v sobi Angelo. Zdaj, ko je vedel, da ga ne vidi, jo je ogledoval. Da, rad je imel to svojo edinko in bal se je za njo. Prav zato jo je hotel bogato omožiti, da bi bila še premožnejša, čeprav je bil najbogatejši gruntar v vasi. »Denarja in zemlje ni nikoli preveč«, pač pa vedno premalo je večkrat poudarjal. Pa mu je zdaj hči oporekala, ta trma mu je stopila na prste in se noče vdati. Jezil se je in se še jezi, da v hipni razburjenosti jo je skoraj udaril. Če si mirno premisli, mu vendar skoro ugaja, da ni Angela mevžasta, da ima nekaj samostojnega in svojstvenega in da pokaže lastno voljo, čeprav ga sicer vedno rada sluši in vse stori, kar ji ukaže. Toda ljubezen je pač nekaj drugega! V ljubezni se ne more ukazovati, če srce ne more ljubiti, mu ne moreš zapovedati, naj ljubi! In spomnil se je, da je bil sam prav tak. Le to svojo Gorenjko je hotel za ženo, to svojo Mičo, ki jo je našel v mestu, kjer je bil na orožnih vajah. Bila je samo siromašna dekla, a ponosna in z vojakom niti govoriti ni hotela, dokler ni zvedela, kdo je in da namerava resno. Ej, kako sta mu branila starša, pa ni nič pomagalo. Ljubezen je ukazovala, srce je hotelo. In ljubezen je zmagala. Starša sta se uklonila njegovi trmi, a ko je prišla nevesta v hišo, sta bila oba kar zadovoljna z njo, saj je delala in skrbela kakor nobena. Pri tem je pazila na starčka, da sta imela oba vsega dovolj in sreča jima je bila, da sta se razvadila v svojih sivih dneh. »Pa dolžan liker, da je trmasta kakor mati. Kakšen pa sem bil sam, prav nič boljši!« si opomore, ko stopi počasi čez prag. Hči ga ozre in mu žalostno očita: »Oče! Zakaj ste vendar tako govorili temu človeku? Saj suni dobro veste, da ga ljudje vedno bolj poznajo. Tisti, ki so ga častili, ga danes že kolnejo, saj so mu vsi nasedli posebno pri lesu, ker so mu ga dali kar po slepi veri in mu podpisali pogodbe kakor bi zapisali vragu dušo. Da, presleparil jih je!« Petraču vzkipi, ker ni vajen ugovora ne oporekanja: »Molči in ne vtikaj se v stvari, ki jih sploh ne razumeš! Povej mi raje, kam si se umaknila in zakaj si to storila? Zakaj te ni bilo, ko je bil Jerom tukaj? Ti mi res delaš največje skrbi, pa si moj edini otrok!« »Prav je imela, da se je skrila, tudi jaz bi se!« se je trdo oglasila žena iz polpriprte kamre. »Tako, tako! Ti mi jo še ščuvaš? Ali sta se obe zakleli proti meni?« je zarohnel starec. »Nikoli ne bom jaz njegova žena!« dekle počasi in krepko. »Vi se motite, ker menite, da nas bo ta človek dvignil še više! Kvečjemu nas bo propadel, samo če nas bo mogel! Le verujte mi! Kdor je res naš, nas pač razume in mi njega, ne le v besedi temveč tudi globlje, v srcu, v mislih! Mi se ne bomo varali med seboj, kajti poštenje nosimo že v krvi in kosteh! A ta tujec, ta pritepenec? Čudno, da ste tako hitro pozabili na Štacunjarja, ki je drl naše ljudi na žive in mrtve in ga je gosposka nazadnje sama pregnala zavoljo navijanja cen, saj je sleparil še kar na debelo!« Naš človek je dober, a prelahkoveren je, čeprav ni neumen! In to je škoda! To je tista njegova slaba stran, da verjame tujcu in mu zaupa, še tudi ga le-ta prevara desetkrat kakor domač človek samo enkrat! To je pač naša bolečina! Bog ve odkod smo jo podedovali, toda v sebi jo nosimo in ne bomo se je še tako hitro otresli!« Starec jo presliši in dvigne svoj glas: »Naša hiša bi bila močnejša in trdnejša kakor vsaka graščina! Da, to bi bilo bogatije in blagostanje! Grunt bi bil trden in krepak kakor bi bil zrasel iz žive skale. Kako lahko bi mi bilo enkrat zatisniti oči in zaspati v božjo večnost v tej svoji ljubljeni domači zemlji!« »Ti si pa preveč trmasta in ne razumeš svojega očeta! Ti ne veš, kaj je očetu zavest, da je njegov otrok preskrbljen!« »Ali samo brez Jeroma siromaki? Pa če bi tudi bili, sem rajši sama, le da mi ni treba živeti v njegovi bližini in gledati njegove sladke, hinavske obraze, ki ga ne morem trpeti!« Oče jo spet zavrne in ji zažuga, da jo bo zapodil, a njegove besede niso več tako trde. Angela se zboji, da bi ne zbesnel, saj ga ne mara dražiti in jeziti, zato molči. Petrač se še nekaj časa pešti in preti, ker pa ženski molčita, tiho zapre za seboj vrata in izgine v sosednjo spalnico. Mati in hči se usedeta k mizi in se še dolgo pomenkujéta med tem ko stari Petrač že zaspi. Angela se pač noče odreči svojim sladkim upom, saj ljubi skrivaj Bočkajevega Joža, krepnega in siromašnega fanta. Ljubi ga in upa, da tudi on njo. Zdaj čaka, da se ji razodene in jo zasnubi. Materi je že povedala, kako rada ga ima in mati ji ne nasprotuje. Mati prva razume otroško srce in prav ga razume. Petračeva Angela se vendar moti, ker upa na ljubezen bajtarja Joža. Res je z njo prijazen, toda saj je tudi z drugimi. Na ljubezen pa ne misli, kajti dal je svoje srce Jeranovi Miški, ki mu je že zdavnaj na skrivaj pripela na prsi rdeči nagelj in vršiček rožmarina ter mu v solzah, sramežljivo priznala, da ga ima res rada bolj kot vse na svetu. ==2.== Vinske gorice vabijo. Težki grozdi se povešajo in silijo k tlom, listje je pričelo rumeneti in spreminjati sije, debele jagode blešče v soncu, pokajo in izcejajo sladko tekočino. Petračevi se peljejo v Lepi dol v trgatev. Poln voz jih je. Spredaj sedi v koleslju sam gospodar. S seboj je povabil Jeroma, ki ponosno sedi poleg njega in se pomilovalno ozira na obirace. Poleg sebe imata veliko pleteno košaro v kateri čepi tri pečene kure, se šopiri debela šunka in se grmadijo pečeni štruklji. Za kolesljem se pelje dvoprežni lojtrski voz z obiravci. Med njimi sedi Angela vsa praznična in zarudela, a poleg sede ima širok jerbas poln dobre jedače in kruha. Vsi so veseli. Glasna pesem se razlega po dolini, odmeva v goricah in dramí pridne obiralce, ki so že prej prihiteli na delo, in se zdaj z veselim vriskanjem odzivajo iz vinogradov, kjer prenašajo težke brente polne grozdja kakor lahke igrače. Radostno pričakovanje je v dušah vseh teh ljudi, ki so jim ti dnevi srečna potreba, ki si življenja brez svojih goric niti misliti ne morejo. Na vozu sta med obiralci tudi Bočkajev Jože in njegova Milka, ki sedi med njim in domačo hčerko, katera ga ves čas ogovarja in povprašuje, se mu smeje in je vsa srečna, da sta skupaj. Že so dospeli po kolovozni poti v vinograd, ki jih sprejme ves prijazen in smehljajoč se poln grozdja. Obiralci se hitro razgube po vinogradu, začne se žvižganje in petje, lahni vrisk, smejanje in šumenje listja. Obirači pridno odirajo grozdje, ki ga brentači nosijo v kadi. Angela je ves čas blizu Bočkajevemu. Srce jo zaboli, ko spozna, da se je motila v svoji ljubezni, saj Jože ne mara za njo. Kmalu je opazila, da je mladenič ves čas v bližini Jeranove Milke in se le z njo prijazno pogovarja ter ima vedno take besede za njo, čeprav kaže tako biti, a za drugo dekle se niti ne zmeni, kakor bi jih sploh ne bilo. Kako tesno je mladeniški. Vse njene nade ugasnejo. Kako jo je prej trgalo veselje, s kakšnim veseljem se je peljala semkaj, saj je vedela, da bo v njegovi bližini. Grozdi, ki jih je tako ljubeče opazovala, so se ji zdaj zazdeli takšni kakor veliki venci strnjenih solza. Najrajši bi šla od tod, od teh veselih in srečnih ljudi in se skrila v kak grmič, kjer bi je nihče ne videl in bi se glasno zjokala. Začuje se pokanje topičev. Petrač je hotel preživeti slovesno praznovati ta dan. Naročil je domačemu hlapcu, da je pripeljal seboj možnarje. Odjeknil je pok. Iz sosednjega griča se je oglasil drugi. Obiralci hite bolj in bolj, mudi se jim. Sonce pripeka vedno silneje, toda vročina jim ne vliva lenobe temveč neko vročično razpoloženje, da se bolj hite in se čutijo posebno zdrave v tem morju bliščave in zelenja, kjer kar plavajo zamaknjeni v delo. »Jojžima!« Petrač se oglaša s svojim jokavim glasom. Da bi ga vsi slišali, pozvoni z velikim kravjim zvoncem, široko razkoračen pred zidanico. Jerom se mu smeje, ko se vrne v zidanico in veselo kima, se usede in vzdihne kakor bi se vrnil z dolge poti. Spet natoči sebi in svojemu gostu predlanjsko vino, ga hvali, mrmra z jezikom, obira kurje bedro in samo prigovarja tovarišu, naj pije po mili volji. Oba sta žejne volje, z vinom jima prihaja v srce sproščenje. Vse skrbi izginjajo. Petrač je vesel, ker mu Jerom ni zameril zavoljo Angele in mu je še celo namignil, da bi sklenila novo kupčijo. Starec pa ni bil nemiren in ni hotel ta dan nič slikati o tem, čutil je, da se danes veselijo, a drugi dan se lahko pomenita, kajti spomnil se je, kako ga je svarila hči in vendar bi hotel sklepati kupčijo kakor nekateri drugi. Le še potem kosali in kleti Jeroma in svojo lahkomiselnost. Jerom je vesel, ker jo med obiravkami zagleda Milko, ki mu vse bolj ugaja kakor Petračeva hči in si je že večkrat želel, da bi postala njegova izvoljenka ter se je kesal, da je ni spoznal preden je pričel laziti za Angelo. Obiralci se zbirajo k južini. Krepki fantje prihajajo zavihanih rokavov in znojni, a njihov glasni smeh razodeva radostno razpoloženje. Dekleta so trudna in zarudela, oči jim sijejo, delo jih je razviharilo v prijetno ugodje in jim vlilo v srce dobro voljo. Nedolžno je to veselje, ki oprosti človeka tegobe, saj je v delu toliko tajinstvene razigranosti in duh se raztrese bolj kakor na vsakem rajanju. Ko Petrač odide med delavce, gre njegov gost in se vleče vrhu griča pod nizko hruško, kjer prične premišljevati in sanjariti. Res pri Angeli je propadel, toda kaj zato! Pri tej se je vendar ženil samo zavoljo denarja, a za mladenko mu je bilo toliko mar kakor za pozabljeni lanski sneg. On si pa želi tudi ljubezni. Rad bi, da bi ga tista, ki postane njegova, tudi ljubila. Iz žepa vzame majhno zrcalce ter se trenuten v njem pogleda. Nejevoljen ga spravi nazaj in zakolne. Ta obraz mu ne ugaja, to ni tisti, ki si ga on želi in si ga predstavlja. Kako se je spremenil in postaral! Največ so pač krivile strasti, preveliko pijančevanje, življenje? Toda zdaj se bo poboljšal! Zdaj bo poskusil pri Milki. Tam bo zapela druga pesem! Njen stari mu je dolžan in laže pojede! Punica se bo pač hitro omehčala kakor vosek na toplem soncu. Res ni več lep, toda vendar bo srečna, če jo poroči! Morda mu bo še hvaležna, da se bo njen stari tako lahko otresel svojega dolga, ki ga pač peče, saj vsak ve, da se stari Jeran zanj trese za svoj grunt kakor grešnik pred smrtjo. Obiralci se vračajo na delo. Jerom vstane in se jim približa, pijano stopajoč okoli njih, jih ogovarja. Potem se približa temu in onemu dekliču, spregovori kako prijazno besedo in se prisiljeno smeje, ko opreza okoli Milke opazi, da je Bočkajev vedno zanjo in ga takoj preteče pogled, če se suče preveč okoli nje. To ga dirne, toda poguma ne zgubi, saj ve, da je Jože siromak in z berači se ne boji kosati se. Poglavje se je hitro približalo. Petrač pokliče domačega pastirja, da skoči v hosto po drva. Sam povabi vrnjenega se gosta, naj mu pomaga pri zidanja ognjišča. Jerom se bahja, a gospodar res prinese nekaj opeke iz zidanice in postavi preprosto ognjišče. Ko se vrne pastir z drvmi in suhimi vejami, zakuri Petrač in dvigne na ogenj velik pisker: »Lansko vino bomo kuhali! Naši ljudje trdijo, da ne bo prihodnja letina tako dobra kakor je bila letos, če ne pokusijo lanskega kuhanega!« Vino je zašumelo. Petrač je dal vanj celega cimeta in vsul kar pol kile sladkorjeve šipe. Z glasnim truščem so se zbirali delavci, že posedajo na travi pred zidanico. Angela jim hiti streč. Ko se najedo, prično piti slastno kuhano vino, si nazdravljati in se smejati. Vmes pa pokajo topiči. Spet se oglasi pesem. Iz zidanice se odtrga berač Buška, se bahja in se približa cincajoč in se prestopajoč kakor bi hodil po hoduljah. Debela glava mu nemirno kima, sivi, razmršeni šopi las vihrajo v vetru ko dvigne svoj preluknjani klobuk, hripa in steza svoje dolge suhe roke ter pači koščeni obraz ves poraščen z rdečimi dlakami. Družba ga kriče sprejme. Buška se klanja na vse strani. Ko zagleda Jeroma in gospodarja, se jima jame predstavljati: »Dovolita! Jaz sem Janez Buška, moja glava je gnila hruška, moja palica je potepuška!« Pri tem mežika s sivimi očmi in se naposled vrne poleg obiravcev in hlasno zlije vase pol vrča ponujenega mu cvička. Ko vino spije, vzame slovesno iz žepa steklenico žganja in zahropi: »Zdaj pa še požirek tegle, da bom zarezal veselo ju, ha, ha! Takole postane človek vsaj poštene volje!« »Če se nažre kakor krava!« ga zavrne Jože, a drugi se smejejo in jim kimajo, želeč, da bi se pošteno sprl. Buška umolkne in se maši z jedačo. Ko je nasičen popije ostanek žganice in odkrevsava v vinograd, kjer se ves okiti s trtjem in potem pijan obleži za zidanico. Kadi se polnijo. Moštova juha opojno zadiši. Brentači pa nenehoma prihajajo in stopajo na visoke podstavke ter odlagajo nabrano grozdje, ki se kopiči v kadeh in podhrevta kakor kipeta sladotina. Buška se predrami, zazija in se udari s pestjo po čelu. Potem pogleda v nebo, se zapiči in ozre okoli sebe. Naposled zadovoljno pokima ter brcne z obema nogama pred seboj: »Aha, že vem, da, zdaj pa že vem, kam me je vrglo! Buška, danes boš vesel, pa štruklji te čakajo!« Zadovoljno zazeva, pokima in se vsede ter trenutek posedi, kakor bi premišljeval, ali naj vstane ali ne. Nato se urnó obrne, se opre na roke in se dvigne globoko hropeč. Počasi se napoti proti delavcem, kjer prične laziti okoli deklet, jih dražiti in se jim sladkati. Mladenke ga pode od sebe in se hudujejo. Buška pa je siten in nadležen. Fantje ga svarijo, a smeje se in se ne meni. Od zadaj se približa Milki, da bi jo objel čez pas. Jože takoj ugane njegovo namero ter zdirja za njim. Ko berač stegne svojo koščeno desnico, preplašen zavpije, kajti že ga dvignejo krepke roke, zasučejo v zraku in takoj nato zleti kakor napihnjena vreča po hribu. Spremlja ga smeh deklet in obiravcev, ki vpijejo za njim, naj jih raje počaka v dolini, ker je pretežek, da bi ga vlekli na vozu s seboj. Berač zbeži. Kar bled je, ko se počasi pobira in leze nazaj v hrib, mrmra in žuga pred seboj. Skoraj pri štorih prileze do delavcev, poišče Bočkajevega ter mu divje zapreti: »Fant, to ti bom zapisal v spomin! Ne bom pozabil, boš videl, da ne bom! Poznam šalo, toda kaj takega je preveč! Povrnem ti z obrestmi vred, le zapomni si!« Jože samo skomizgne z ramami in se ne briga zanj. Delo raste. Roke vročično delajo, obiralci vedno bolj hite, kakor bi tekmovali s soncem, ki nič ne čaka, temveč hiti dalje in dalje ter se polagoma pomika za griče. »Hitite ljudje božji!« vzpodbuja Petrač vrhu hriba in pripravlja spet izdatno pojedino za pridne delavce, med tem ko pazi Jerom na vino, ki se spet kuha v črnem loncu. Ljudje se ne brigajo za Petračeve besede, ne za nikogar, temveč samo hite in hite. Ko jih Jerom opazuje, ga zamika, da bi tudi on skočil med nje in jim pomagal tako privlačna je njih pridnost in vročična delavnost. Sonce zahaja. Brentači prinašajo zadnje grozdje. Delavci se oddahnejo. Delo je srečno opravljeno. Veselo razigrani se vračajo delavci. Med njimi stopa Jože z zadnjo brento grozdja. Poleg njega gre Milka vsa zarudela in nekam ponosna. Že je grozdje v kadi. Začuje se glasno petje, vse pije, je in vrisk. Jed in pijača sta urno pospravljeni. Treba je hiteti, kajti večerja se že in doma čaka še dobra večerja. Konji so napreženi in se nemirno prestopajo. Petrač še in še nazdravlja Jeromu in mu zagotavlja svoje prijateljstvo. Ginjen je, ker zaupa, da se Jerom ne spomni na pogodbo, kajti zdaj bo mu vse podpisal. Gost pa je sam pijan, da se ziblje na nogah in kima. Petrač sede širok in naslonjen ponosno na svoj koleselj, a poleg njega se zgrne Jerom, ki mu morajo delavci pomagati. Tudi v vozu samo niha s telesom naprej in nazaj ves čas razkročen. Govoriti ne more, ker je preveč vinjen. Obiralci posedajo med se Buška, ki ga spočetka sploh ne morejo vzeti s seboj. Dekleta pa jadikujejo in cvilijo, se jim klanja in jih prosi, da ga naposled vendar dvignejo na voz, kjer jim žveka neumnosti, se krohota nad dekleti, ki ga zdaj dražijo in vzbujajo, ker ga fantje ščipljejo, da kar piska. Konji potegnejo. Pesem se oglasi in vmes seka vriskanje. Nihče ni utruden, ne zaspan, vsi so zdravi in kakor spočiti. Okrepilo jih je delo v prosti prirodi, na soncu, a vino jim je stopilo v glavo. Med dekleti ostane resna samo Milka, a med obiravci je samo Bočkajev Jože popolnoma trezen. Ko zavijajo konji v dolino, se še enkrat ozre proti vinskim goricam in tiha žalost ga obide: Ali ne zlorabljajo ljudje sladkega božjega daru, ko ga uživajo čezmerno? Ali ni v tem uživanju bolečina, saj marsikdo pije, da laže pozabi svoje vsakdanje tegobe in skrbi, ki potem, ko se strezne, večkrat še silneje vzkipijo na dan? Gorice opustošene šijejo in se smehljajo napolnjene svojega bogastva. Večerna zarja bledi in mladenču je, da polzi iz vseh teh goric rdeč slap težak in žalosten, slap krvavih pekočih solza. ==3.== Obiralci ostanejo pri Petračevih na večerji. Mati prinese štruklje s smetano, oče se prismeje s štefanom sladkega mošta: »Tale bo za slovo pač najboljši! Le privoščimo si ga še kozarce, da bo počitek slajši in noč krajša!« Obiralci se goste, pijejo in se veselo smejejo. Jerom kima pri mizi, dremlje in včasih trenuten pozabi, kje je, se nasmehne, pogleda motno navzoče, opazi kozarec in še počasi srkne sladko tekočino. Petrač se nenadoma spomni, se počehlja po glavi, zapne pogled v Bočkajevega in deje: »Jože! Veš kaj? Prodaj mi svoj vinograd! Cena ti bo tista krpa? Med mojima dvema leži, pa prav vrhu griča je. Rad ti ga dobro plačam, če ga daš!« Mladenec zardi in resno odvrne: »Ne morem! Res je majhna tista krpa, toda ne dam je za vse na svetu, kajti tisti vinograd je ves moj svet!« Drugi ga začudeno gledajo in ga ne razumejo, Jože pa je v zadregi. Ves je zaljubljen v tisti kos zemlje in v skromni hramek na njej. Kolikokrat ga je gnalo v njegov vinski domek na gorici! Mnogokrat je v njem prenočeval, vstajal ponoči in hodil v mesečini med trtami, jih ljubeče gladil in sanjaril. Kakšna tiha sreča je vrela okoli njega! Bilo mu je, da so trte oživele, da se mlado nerazvito grozdičje z njim pogovarja, da mu listi prijazno in ljubeče šepetajo. Nad vsem pa se je razlivala mesečina in ljubeče ogrinjala trtje v svoj sijoči plašč, ki je bleščel in trepetal ter sproščal na zemljo mehko sanjavost in nežno ubranosť. Ne, tega vinograda ne da Jože nikomur. Mati mu ga je zapustila. Bil je njena dota in oče ga je skrbno obdeloval ter ga ni prodal, čeprav je bil večkrat v negotovi in stiski, saj so bili le siromašni bajtarji. Tudi on ga ne bo prodal, preveč tesno je navezan nanj in preveč ga ima! Kadar je v njem v tihnem mraku, prisluškuje tajinstvu šepetanja in njemu je, da čuje drsajoče korake svoje drage matere, ki stopa počasi mimo prosojna in mila ter govori z njim kakor tedaj, ko je bil še nedolžen otrok. In v tem šelestenju listja, drhtenju bilk in šepetanju vetra začuje božajočo pesem, šepetajočo uspavanko svoje dobre matere. Spet postaja otrok in ves zasanjan hodi okoli poln miline in nežnosti, ki jo ubija vsakdanje in trdo življenje ter borba za obstanek. Kako lahko mu je v duši! Čudežna toplota se mu razliva po telesu. V tej samoti čuti utrip svojega srca. Tu je sam svoj gospodar, tu je skromni kralj v svoji tihi čarobni deželici, ki mu je nihče več ne more vzeti! Srečen in zadovoljen se naposled zapre v svoj hramček. Njer počiva brezskrbno in sladko na slami ter spi kakor ubit vse noči do ranega jutra. In ko vstane, ko odpre oči in stopi na plan ter se zazre na morje rosnih biserov? Vse veselo liha okoli njega. Široki listi ga okropijo z roso, da zasije tudi sam in se zazre v veličastno sonce, ki vstaja in poljublja prebujeno prirodo. Zdaj naj pa proda ta svoj pravljični svet drugemu? Zakaj naj postane drug gospodar njegovega vinarskega vrha, ki ponosno gleda okoli in njegovega ljubkega hramčka, kjer prebija ure sreče in se tako lahko sam poglablja v spomine ter pozablja vsakdanje skrbi? Fant, bodi pameten in daj ga! Zdaj nimaš skoro nobenega haska od njega. Če ti ga dobro plačam, boš imel vsaj denarčke pa spet vzpostavi gospodar. »Daj ga, dajte!« prigovarjajo Petračeve besede tudi drugi. Mladenec vse presliši in molči. Buška pa, ki sedi pri peči in obira debelo kost, se hoče prikupiti Petraču, se oblizne ter se zadere: »Se rad ga boš dal, da veš!« Jože ne odvrne. Berač kima in gleda po mizi ter čaka, da mu bo kdo natočil. Pa ga vsi prezro. Jezen zamrmra v svojo sivo brado in se počasi vzdigne, upajoč, da ga bo kdo vendar poklical in mu napil. »Pa Bog plačaj, gospodar!« stisne iz sebe in še enkrat žalostno pogleda Petrača, ki mu samo pokima in se ne briga zanj. Berač stokajoč odhaja, zaklinja, da se enkrat opomori na vsakega od njih. Ker tudi to ne zaleže, zahrešči nekdaj v pozdrav in že je zunaj. Obiralci se smejejo za njim, saj ga poznajo in vedo, da se dani tam zunaj jezi ter jih pošilja k vragu, ker si bodo brez njega privoščili zadnji požirek. Še štefan za prinese gospodar, ker so bili delavci tako pridni, potem se družba dvigne. Med prvimi odhaja je Bočkajev Jože. Zamolčano odhaja, nosi v sebi ves nemir. Na svoj vinograd misli in na Petrača, ki bi ga rad kupil. Zdaj mu je še dražji, ko ve, da bi tudi drugi radi imeli njegovo prijazno gorico. Že hoče zaviti v hrib proti svojemu hramčku, pa se obrne in gre k Jeranovi hiši, ki stoji tesno na samoti. Vse v hiši je mirno, rožnata luč se sveti. Ali naj pokliče Milko, ki je z drugimi obiravkami že zdavnaj odšla domov? Morda mladenička še ni legla. Tako rad bi se z njo kaj pomenil! Ves čas sta bila si skupaj, vendar niti pet minut nista bila sama in nemotena. Kako bi se mu tako sladko dišalo na usta mu je bilo, ko je hodil s svojo izvoljenko po vinogradu in se pogovarjal samo nepomembnosti. Zdaj bi rad naj nekaj minut z njo šepetal in ji zagotovil, kakor že neštetokrat, kako zelo rad jo ima. Jože pristopi k oknu za hišo in nahahko potrka. Okno se odpre. Na njem zagleda Milko. Njena glava je vsa skrita med rdečimi nageljni. Takoj, še preden jo pozdravi, mu mladenka reče: »Jože! Kesno je že, spat pojdite!« »Saj grem, deklice moja! Nikar ne misli, da sem pijan, trezen sem, kakor bi sploh ne bil vina okusil. Kako lep večer je nocoj! Kar vso noč bi plaval v mesečini s teboj in sanjaril! Moral sem se oglasiti pri tebi, saj veš, da mi je pusto brez tebe, ki si mi vse!« Mladenka se nasloni na okno in odmakne cvetlični lonček s komolcem, da se kar zamaje. Zvedavo pogleda vasovalca, ko mu pripoveduje: »Zadnji čas sem zmerom bolj zaskrbljena. Oče postajajo tako čudni in vedno bolj zamaknjeni in mrki. Kako prijazni in veseli so bili nekdaj! Pa tebe so kar radi videli, čeprav nisi bogat, ne gruntar! Da, da, skrbi jih zdaj mučijo, težke skrbi! Dolžan! Ta nesrečni dolg! Sami so mi priznali, da jih drži za vrat vsa tista krpa, tisti Jerom, ki jih je pritisnil pri lesu. Menili so, da bodo mnogo zaslužili, pa so dobili pol manj, kot so mislili. Dedec je kupil od njih kar stoječa debla in jih meril ter prevzemal po svoje. Veš, tega človeka se tudi jaz kar bojim. Danes mi je bilo tesno in zoperno, ko sem opazila, da se je hotel nekaj motoviliti okoli mene.« »Potolaži se, deklica mila! Sama si, drugih otrok ni, bo že šlo! Ali veš kaj? Mojo bajto prodam in se k vam preselim. Delal bom za dva in zemlja nam bo ostala! Kar zasnubim te!« Jože govori vedno bolj ljubeče in stiska dekličino roko. Mladenka se kar prestraši: »Ne, nikar! Oče so te dokaj radi videli, a zdaj nočejo več slišati o tebi, sama ne vem zakaj. Bojim se, da jih ni Jerom kaj podkupoval. Tistemu njegovemu grdnemu prekanjenemu obrazu ne verujem prav nič, saj ga trza in zavija oči, kakor pride v hišo, kakor bi besede slino vlekel iz sebe. In vendar vem, da je babjak in da zna gladko govoriti, samo če hoče! Zdaj igra se na slepo srečo in išče pravo karto. Če jo najde, bo kmalu drugačen.« »Zato ne smeš odlašati! Kaj če te Jerom zasnubi? Nekaj časa bo morda res vrtorel okoli tebe, a ko bo spoznal, da ga ti ne maraš, bo predlagal očetu, da ga vzemi. Bolje, da ga prehitiva in te zasnubim pred njim. Morda se vendar kako odkrižamo tistega dolga, če prodam svojo bajto in si še kje kaj izposodimo?« »Samo zasnubi me nikar! Bodi pameten in ne dregaj v sršenovo gnezdo! Zdaj ni varno dražiti očeta, ki so res nataknjeni! Ne rečem končno, če sva srečna oba!« »Pusti, naj poskusim! Beseda ni konj! Če bodo oče zadovoljni, bo vse še prav in dobro, boš videla draga moja!« Dekle postaja nestrpno, ker Joža ne odneha. Živo zardi in mu trdo prepove: »Ne, ne smeš! Ne dovolim ti!« »In vendarle bom to storil!« »Potem sem užaljena!« Zelo je razburjena, komaj slišno želi fantu lahko noč in zapre okno ter izgine v mraku. »Pa lahko noč!« odvrne trdo Jože in zavije proti svoji koči. Ko se sredi poti slučajno ozre, se prestraši, da mu zaklečajo kolena in kar glasno zajeca: »Ogenj! Požar!« Da, na njegovem gričku gori. Prav v njegovem vinogradu mora to biti! O, mili Bog! Njegov hramček je nekdo zažgal, kakor mogočen kres žari zublji in osvetljuje bližnjo okolico. Bolečina ga stisne za srce. Trenutno niti sam ne ve, kaj naj stori, tako je zbegan. Kako je sploh mogoče, da gori njegov hramček? Rad bi bil vrhu grička in skušal gasiti, če bi se dalo. Morda bi vsaj kako malenkost rešil pred požrešnimi plameni? »Buška!« mu švigne misel v možgane in glasno mu zdrkne beračevo ime z jezika. Potem se razdivjen požene počasi proti vinogradu. Dobro ve, da je njegov trud zaman, vendarle hiti, da bi vsaj nekaj rešil, čeprav sluti, da ne bo nič opravil, saj je hram pogorel, kakor bi bil iz samih polen. Škode pač ne bo trpel nobene, ker je na srečo zavarovan, toda za vinske donose mu je hudo. Njegov bo moral postaviti, a sreče vendarle ne bo! Zgorel bo vsak hip, a spomini ne bodo zgoreli! Še svetlejši ostanejo v njem! Ko se poganja v hrib, opazi človeka, ki mu z griča prihaja nasproti. »Požigalec! Kdo neki drugi more biti ta čas na goricah!« mu vzklikne misel, ko se umakne skrije za bližnje drevo in čaka. Kmalu pridrvi po stezi berač Buška, hoteč v dolino. Zelo se mu mudi in vedno se ozira, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne opazil. Jože skoči preden in zakriči: »Na! Brez plačila ne smeš oditi!« Berač se niti dobro ne zave, ko zgrudi tako zaničnico, da se ves posveti pred njim in bi padel, če bi ga med padcem ne prestregla zopet zaničnica od druge plati. Zapeklo ga je, kakor bi bil pritisnil likalnik na obraz, a še bolj ga je mučil strah, ker je bil tako nepričakovano napaden. Jože pa kriči nad njim: »Zdaj sem te poplačal in sodil! Nazajanja te pač ne bom. Cene naj te še gosposka rdi, saj itak ne bo prav nič opravila s teboj! Zagodel si mi jo pa huje, kakor si sam mislil!« Berač nič ne reče. Noge mu trepetajo in najrajši bi se kar sesedel v travo. Ko vidi, da Jože odhaja, ne da bi se še dalje kaj menil zanj, se šele dobro zave in urnih krak zbeži v dolino. Ko pride mladenec v svoj vinograd, najde samo še tlečo žerjavico, tako temeljito je ogenj opravil svoje delo. Otožen hodi po pogorišču, kakor bi hotel še nekaj dobiti, nekaj najti, kar mu je ostalo od njegovega hramčka. A ničesar ni, zemlja je kakor pokošena in poteptana. Vsede se na kamen, ki je stal pred hramom in na katerem je večkrat posedel. Ne mara se več ozreti, prehudo mu je. Glavo si podpre z rokama in vztraja nekaj časa nepremično. Niti misliti ne more, tako mu je težko. Bolečina se mu razleze z glave po vseh udih, čuti jo v telesu, rokah in nogah, trenutno kar ves omrtvi. Ko ga mine najhujše, se otožno nasmehne. Kolikokrat se je v njem že porodila misel, da bi šel v tujino poiskat svojo srečo. Neštetokrat ga je že gnalo hrepenenje, da bi vse zapustil in šel! Sanjal je pred seboj tujino, vso zapeljivo in krasno s soncem obžarjeno, polno cvetja in zelenja, krasno kakor nevesta. Pa ga je zadržala ljubezen in vinograd, del zemlje, ki jo je imel in se bal za njo, kakor za zaklad in svojo ljubljenko. Kako rad ga je imel, kakor ga je vedno znal v vinske gorice! Veselil mu je bilo, da stoji na pragu hrama njegova rajska mati in ga z dvignjenima rokama prosi, naj ne odhaja in naj ne zapusti svoje ljubljene gorice. Hrama ni več! Vse je izžarelo v kup pepela. In njegove matere ni! Se je spomin nanjo v njegovi duši in bo ostal vedno svež, kakor kamelija, a kje naj se ustavi njena senca, kje naj ga čaka, ko mu v mislih vznikne in zdrkne mimo njega? In mladenič čuti, da mu zdaj tudi v srcu nekaj umanjka, da ga boli globoko v duši. V resnici, sama praznina zija pred njim in vinograd je opustošen, brez privlačnosti, brez čara, ki ga je imel. Spet se spomni na Milko. Ali mu je res zamerila? Kako se more jeziti, če ji hoče dobro, če se želi z njo čimpreje poročiti? Če je oče nejevoljen in zbegan, bi ga morala dva lažja pomiriti in potolažiti, kakor eden. Da bi mu pač lahko svetovala in tudi pomagala. Če bi vsi trije pljunili v roke in se oprli v kamen nezgode, ki se je zavalil na Jeranovo hišo, bi ga morda odstranili, a starec sam ga ne bo nikoli, kajti prestari je in njegovo breme je pretežko! Da, če je izvoljenka zato užaljena, ker jo je hotel zasnubiti, ga pač ne mara! Morda ga ima rada, toda ne dovolj močno in globoko, saj prava ljubezen ne pozna zaprek in jih prezre, ne boji se trnjeve poti bolečin in trpljenja, prava ljubezen vse premore in vse prenese! A Milka? Ni ni pripravljena pretrpeti zavoljo njega, niti z očetom se ne upa boriti za njegovo ljubezen! Vse bolestne misli se v njem stapljajo, ga teže in mučijo in pritiskajo, kakor bi si bil naložil pretežko breme, ki ga zdaj vleče s seboj in se ga ne upa in tudi ne more otresti. In hipno mu je, da je zdaj prišla njegova ura, da je zdaj tisti čas, da lahko gre, da pobegne odtod, da mora iti. Bolečina ga je razžirala in pojedla. Da, da, tujina ga še vedno vabi in pojde, pojde! Ljubljenka pa je zavrgla, mu pred nosom zaprla okno, hram mu je pogorel in nihče ga več ne priklepa nase, nihče mu ne prigovarja, naj vendar ostane in ne zapusti domače grude, ki jo ima rajši kakor ves svet, a si užaljen več prizna. Počasi gre domov. Nočno pokrajino ogleduje in se veseli njene tišine. Mesečina valovi okoli njega, se mu zaganja v obraz in ga obdaja, ves bled je in izmučen ter truden, silno truden. Ko leži mladenec v postelji, se spet spomni na svojo mater. Resno in otožno ga gledajo njene oči, a nobene prošnje, ne prošnje ni v njih. Ko se v postelji obrne, ga objame znova tegoba in muka, pekoče bolečine ga zbudé, da glasno zajoká. Orožniki so na poti. Povsod se oglašajo, povprašujejo, kdo je zažgal Bočkajev hram, zapisujejo razne izpovedbe, sumijo, iščejo in spet pridno stiskajo za zločincem. Ker je Jože zavarovan, pade senca suma tudi nanj, zlasti še, ker je Jerom izjavil, da ga je tisto noč, ko se je že proti jutru neprespan vračal od Petrača, zagledal, ko je zelo pozno prišel s hriba in se je čudno obnašal, se pogovarjal sam s seboj in mahal z rokama okoli sebe. Kje je pač mogel drugače biti tako pozno kakor v svojem hramčku, kjer se ga je namakal, preden je pustil vanj rdečega petelina. Orožniki so si to dobro zapomnili. Ovadba je namigovala na Bočkajevo krivdo in sodnija ga je vabila k zaslišanju kakor osumljenca. Orožniki ga pa vendar niso aretirali, ker jim je manjkalo stvarnejših dokazov in ker so zvedeli, kako zelo je bil navezan na ta vinski domek. Čudno pa, da se nihče ni spomnil na Buška in njegove pretnje, samo Milka se je takoj spomnila nanj in se je jezila, da ga nihče ne vpraša, če ni bil morda prav on požigalec. Jože se je pred sodnikom odkritosrčno zagovarjal in povedal, da je bil res v goricah, toda ne ponoči, ko je opazil, da mu gori njegov dragi hram, ki ga ni hotel nikomur prodati, ker mu je bil drag spomin, šel je v hrib, da bi še kaj rešil, če bi se dalo. Da bi pa sam zažgal, na kaj takega ni nikoli mislil. O Buški ni omenil ničesar. Danes besede ni hotel smeti in povedati, da je Buška požigalec. In ko ga je sodnik najbolj pestil ter ga že hotel zapreti, se je javil Buška sam. V sodnijo je prihajal nekoliko pijan, toda ne preveč, samo toliko ga je spil, da se je lažje odločil. Ko je vstopil, ga je hotel sodnik zapoditi, pa se mu je do tal priklonil, se priklonil in takoj dejal, da je on požigalec. Zdaj ga je sodnik takoj rad poslušal. In pričel je na dolgo in široko pripovedovati, da je bil tisti dan pijan in siten kakor podrepna muha, da so si ga obiralci malo preveč privoščili in se norčevali z njega, da so je Bočkajev Jože vrgel po hribu kakor odvečno slamo in se je iz tega rodila maščevalna misel v njegovih zamaknjenih pijanih možganih. In tako je šel in je res zažgal vinski hram. Naposled je povedal, da ga je sodil in kaznoval Jože sam, zakar mu pač pritiče pravica, ker je bil hramček njegov. Kaznoval ga pa je pošteno, kajti od vsake strani mu je pritisnil tako zaušnico, da je pri eni zagledal mesec, a pri drugi pa kar sonce. Zato mu je pa Jože vse odpustil in sta se poravnala. Na ta način pač njemu, Buški, ne more nihče prisoditi kake kazni, še manj pa poštenemu Jožetu, ki je bil ves zaljubljen v tisti svoj vinski hramček na gorici. »Torej predlagam, da naju spoznate za nedolžna in naj nas pustite kar domov!« je zaključil berač in se spet globoko priklonil. Nato se je vojaško vzravnal, strogo pogledal sodnika in čakal njegove besede. Sodnik se je nasmehnil, si popravil svoja črno obrobljena očala in povedal Buški, da je dobro in prav, ker mu je Jože odpustil in da je še lepše, ker se je Buška kar sam javil, kajti krivično bi bilo, če bi Jože moral po nedolžnem sedeti v ječi. Vse to, da bodo upoštevali, kadar bodo naložili njemu Buški zasluženo kazen, kajti kriv je vendarle, čeprav je prepričan, da je že zadostil pravici, saj jame kazen deliti samo sodnija, ne pa Bočkajev Jože, ki je sicer pošten in dober fant. Buška je poslušal in hotel nekaj ugovarjati, pa ni bilo časa. Zato se je spet po vojaško vzravnal, ko je pristopil ječar in ga mirno povabil s seboj na rabelj. »Rad imam tudi ričet če je le dovolj zabeljen!« je zagustljal berač ječarju, le čudno ga je srepim pogledom in zaropljal s ključi, da se je drobni Buška kar prestrašil, da bi ga strogi ječar naposled še ne udaril in zato je pohlevno molčal in kar smuknil v svojo celico. Mož pa ni dolgo sedel. Sicer je bil obsojen samo na leto dni, pa je v ječi še pred obsodbo zbolel in je moral v bolnišnico, kjer je kmalu okreval. Ker je bil bolehen, so ga pri vzklikni sodniji obsodili samo pogojno. In tako je kmalu spet prišel nazaj v domačo vas. Prav tiste dni, ko se je Buška vrnil domov, Bočkajev odhajal in se poslavljal od svojega rodnega sela. Berač je takoj zvedel, da Jože odhaja in kar drhtelo ga je, kajti takoj je zaslutil, da je tudi on nekaj kriv, da mladenec zapušča svojo kočo. Buška je nekaj časa okleval in cincal po vasi ter nestrpno drgnil svoj vinjeni nos. Ker ga je vedel, da Jože kmalu odide, se je kar namenil k njemu, čeprav mu je smrdel kakor duhovi dehtorja. In že je pristal v bajto. Ko je vstopil, je bil Jože v veži in si je kuhal na ognjišču skromno kosilo. »Ee, vidiš ga, kaj pa je tebe prineslo? Vas koga drugega bi prej pričakoval! Ker si že tu, pa sedi, bodi lahko zajel z menoj, saj vem, da nisi preveč sit!« ga je pozdravil mladenec, ko ga je pogledal. Buška je že premišljeval zamuj, kaj bo Joži rekel, pa mu je vse splahnelo pred njim, preprosto prijazno besedo. Zato je govoril popolnoma drugače in sam ni vedel, da bo tako govoril: »Veš Jože, hudo mi je, odpusti mi! Bil sem pač pijan. Saj mi zavoljo hramčka ni tako težko, čeprav vem, da nisem prav ravnal, ker sem ga zanetil, ampak zavoljo tvoje matere mi je zdaj hudo. Bila je dobra ženska, zlata duša! Če je le mogla, mi je kaj dala ubogajme. In ko je bila še mlada? Ti ne veš, kakšna krasotica je bila in vsi smo jo radi videli. Ostala pa je poštena in zvesta. Nikoli ne pozabim, da sem se tisto noč potem, ko sta bila oklicana zjutraj s tvojim očetom, vsled same žalosti napil do nezavesti, tako hudo mi je bilo. Ljubil sem jo, a nikoli ji nisem tega povedal, preveč visoko sem jo videl in prečisto. Zdaj pa vem, da sem tudi nekaj kriv, da ti odhajaš, ona, tvoja mati, bi bila žalostna. In njenih solz bi ne mogel videti! Ostani doma, Jože!« Skloni svojo sivo glavo: »Vedel sem, da ti je hramček dragocen spomin na njo, pa sem ga uničil. To me peče. Da, pijak, prekleta pijaca!« Jože ga začudeno in pomilovalno pogleda. Takoj se mu berač zasmili, saj vidi, da ima tudi ta starec čuteče srce. Lahno ga potreplja po rami: »Potolaži se, mora že tako biti! Odločil sem se in ta zdaj grem! Ni bilo lahko, toda zmagala je misel na tujino. Nikar se ne boj! Vem, da si tudi ti že mnogo prestal in da nisi imel sreče. Taki ljudje so pa zagrenjeni.« »Da, da prav imaš! Srečen res nisem bil nikoli. Nisem sam povsem kriv, da sem strmoglavil tako globoko! Poglej! Izučil sem se za čevljarja. Kočo sem imel tam doli v dolini na močvari. Pa mi jo je zemlja pogoltnila kakor ribico. Prišla je divja povodenj, pravi vesoljni potop. Močvara se je kar razlezla in moja bajta je izginila v njej. Bog nas varuj, kar zajel sem, kaj takega pa še ne! Pridem proti domu, hočem v kočo, a koče nikjer. Ko stojim do pasu v blatu, prileti sosed in me povleče z doline kakor nazaj ter pove, kaj se je zgodilo. Tedaj bi bil kmalu zblaznel. No, bil sem še mlad in čvrst. Prijatelj, ki sem ga imel v mestu, me je povabil, naj pridem k njemu za pomagača. Vse bi bilo dobro, a kaj, ko nisem mogel iti. Iz tega kraja nisem mogel, iz svoje rodne vasice. Pogoltnila mi je kočo, vendarle sem ostal, kajti prerasel imam svoje rodno selo. In če bi vedel, da bo nekoč dne pogoltnilo močvirje tudi mene, bi ne šel nikamor. Samo enkrat sem bil nekaj tednov z doma, pa sem mislil, da moram umreti samega koprnenja. In potem sem delal svoj obrt, pomagal pri kmetih in se staral. Odkar mi je vzela kočo, nisem imel več pravega veselja do dela. Ti ne veš, kako sem bil navezan na njo. In če bi jo imel, bi bil še danes drug človek. Škoda, da nisem šel v mesto! Moj prijatelj je umrl kot čislan mojster in lepo premoženje je zapustil. Toda, kaj hočemo! Držalo me je tukaj in me še vedno drži. Z doma ne morem. Kakor s kleščami me priklepa sem tajna sila!« Premolknil je, pokimal in nadaljeval: »Brez teh krajev in teh goric bi moral umreti, čeprav niso moje. Vsako jesen mi je, da v njih pričnem ponovno živeti. Da, pomlad v teh goricah! Moje srce postane prerojeno, sam svetljava je v njem. Kakor kapelica je beleča se vrhu griča. In že se lahno oglasi v meni kakor bi zazvenel domači zvonček. In prisluhnem v sebi in sem srečen ter postanem vesel. Moja dobra vest je to. Za veliko noč se v meni predrami in me dvigne. Pobožno se napotim na žalostno goro na božjo pot. Tedaj se vsega resnično kesam in otresem se vseh slabosti, želim postati zares dober in pravi človek. Včasih vzdržim dolgo, zelo dolgo! Enkrat sem vztrajal kar pol leta. Pomisli! pol leta nisem pokusil kapljice žganja, ne vina! Pol leta je zmagalo v meni vse dobro! Večkrat me je žgalo, da sem si mislil, da ima v sebi pravo Saharsko puščavo, saj veš, kaj je grešen navad in kako je hudo, če je človek že pod sokom skoraj doma! Toda zmagoval sem, trpel in se vlačil. Naposled me je spet zmagalo. Skušnjavec je bil močnejši. Da bi bil prej pijan, sem se napil kar spiritovega žganja in obležal kakor klada. Prespal sem mrzlo jesensko noč zunaj na polju in tisto noč bi bil skoraj zmrznil. Pa saj veš, da so vrhovine ne strme, čeprav tolečeš s kamnom po njih! Da, da, hudo je če pomislim, da nimam svojega doma in zato me skrbi preteklost, zato nemirno noči, ker z njim kam naprej! Verjemi mi! Ta bolečina me grize dan na dan. Če bi bil v svojem, bi bilo pač drugače!« Jože kima in zamišljeno strmi predse. Porodila se mu je misel, ki se je ne more kar otresti, čeprav se mu je spočetka videla neumestna. In spomnil se je na mater, ko je gledal sirotnega Buško pred seboj. Kaj bi bila ukrenila ona? Še je dvomil nad svojo mislijo, a potem je hitel: »Vidim, da nisi tako slab človek, le če si vinjen, si ves neumen, neroden in zares siten. Veš, kaj mi je prišlo na um? Kar nepričakovano me je objela misel, ki se je ne morem znebiti! Kaj, če bi ti prevzel mojo bajto dotlej, da se vrnem? Plačal mi ne boš nič. Sam svoj gospodar boš. Tu boš stanoval, pazil na red, obdeloval travnik in njivo ter redil kravico, na katero moraš posebno paziti, saj je v njej vse premoženje! Nekaj mleka prodaj, a drugo porabi sam in živel boš. Toda paziti moraš na moj svet, na to mojo zemljo, da mi je kdo ne skrči in ne premakne mejnikov! Saj veš, kako se bojim za njo! Vinograd sem že dal v najem, a tudi nanj pazi, da mi kdo ne prične segati vanj in si ga lastiti!« Jože neha, se ozre v prosjaka in se mu glasno zasmeje. Starec ga začudeno gleda, odpira usta, kaže svoje gnile zobe, molči in ne more razumeti. Počasi šele izdahne: »Fant, za božjo voljo, nehaj vendar! Nikar se ne norčuj z mene siromaka, prosim te! Da bi meni vse to zaupal, to more biti res! Veš, res sem zaslužil, da me zaničuješ, ampak to je vendarle preveč!« Mladenič se glasno zasmeje in ga potreplja po rami, da se Buška kar skrči: »Bodi no, resno mislim in se ne šalim! Nikar ne misli, da se bom tako norčeval iz tebe! Kar v roke mi sezi, pa sva domenjena! Samo nikar se preveč ne izgubljaj v pijači! Prevzemi mojo bajto in kakor lastni dom, naj ti bo! Morda boš laže pogrešal svojo kočo, če boš tu vlačil po mili volji? Le škodilo ti ne bo!« »Jože! Če to resno misliš, te ne bom nikoli pozabil!« »Seveda resno! Norčeval se ne bom, tak brezsrčnež vendar nisem!« Starcu zablešče solze v očeh, ko se ozre okoli sebe: »Kako prijazno je tukaj in kako lepo in mirno bom lahko živel! Da, dokler se ne vrne, bom skrbel za hišico še vse bolj kakor bi bila moja. Tudi delal bom, kar bom mogel, saj mi bodo sosedje tudi radi priskočili, ker jih ne bom več nadlegoval z beračenjem.« Prijateljsko sta si stisnila desnici. Bočkajev je dobil zavarovalnino, vinograda pa ni prodal in je kar čez noč izginil na tuje. Govorni ljudje tiho jutro, čeprav so že zdavnaj vedeli, da bo šel. Le to jim ni hotelo v glavo, da je prepustil bajto staremu beraču in pijancu Buški. Marsikdo je zmajeval z glavo, ko je čul, da se je prosjak naselil v Bočkajevi bajti. Buška pa je bil vesel in srečen. Kar pomladil se je. Pričel je nositi glavo pokonci. Žganice se niti dotaknil ni več. Le črička se je včasih še nasrkal, a sicer je postal kar nekam drug človek. Sosedje so bili zadovoljni, ker jih ni več nadlegoval z beračenjem, sami so mu radi preorali zemljo in mu dali seme za setev. Bočkajev vinograd pa je sameval na griču brez hramčka. Sonce je prijazno žarelo in sproščalo na trse svoje slepeče žarke, a prijaznega vinskega hrama ni bilo nikjer! Trpne so žarke stikale med zelenjem, se izgubljale v senco, nikjer ga niso našle. In od nobene strani ni bilo skrbnega Jožeta, da bi hitel v hrib, se pogovarjal s prirodo, s trsom in grozdičjem ter svojim prijaznim hramom in občudoval lepe vinske gorice kakor včasih. Le stari Petraž se je večkrat oziral tja čez in se praskal po temenu. Ni mu hotelo v glavo, da tista krpa vinograda še zdaj ni njegova. V vasi je žegnanje. Veselo potrkavajo zvonovi. Fantje in dekleta se zbirajo na travniku za cerkvijo, kjer na položni vzpetini stoje mize in okoli ter toči stari Bende cviček kisel kakor vraž ter prodaja pečenke in flancate, ponuja pivo, se smeje in zadovoljno brunda. Bende je suh, tršat starec ogorelega obraza, ki je ves razbrazdan kakor suha spokana njiva. Mrko se ozira po mizah, kakor bi nestrpno pričakoval, se večkrat bržkone zareži med svojimi tihimi ujedljivimi smehi in spet zanihne. Hči Francka mu pomaga, a domači hlapec nosi na mizo. Starejši vaščani posedajo po oddaljenih mizah, kjer se glasno pogovarjajo, jedo mastno pečenko in klobase ter se zalivajo z vinom. Bende ima oster pogled, a se odreže spomini! Za vsakega ve, koliko vina ima, koliko je pojedel in popil. Nikogar ne prezre. Če sam noče, a to zna tako, da je vsak prepričan, da ga res ni opazil. Prijazno kima prihajajočim gostom, pozdravlja, molze svojo sivo brado in mežika s svojimi drobnimi rjavimi pohlevnimi očmi. Sršeče sive obrvi pa skrivajo njegove nemirne misli, ki priganjajo ljudi, jih silijo naj vendar mnogo pojedo in popijejo, naj se pošteno nasitijo in si privoščijo vsega ter plačujejo in uživajo tako dolgo, da bodo spraznili do dna svoje denarnice. Tudi Jerenova sta prišla. Oče in hči sedeta k zadnji mizi in se komaj slišno pomenkujeta. Milka se zamišljeno ozira na lepi večer, kjer plešejo veseli pari in cvetijo oči. Radovedno ogleduje te radostne ljudi, med tem, ko je sama vsa otožna in zamišljena. Vedno mora misliti na svojega izvoljenca, ki ga še ne more pozabiti. Da, zdaj čuti, da ima Jože še mnogo rajši kakor prej, zdaj, ko ni več v njeni bližini, se vse drugače zanj. Vsak dan ji je huje, ker jo je zapustil in odšel brez slovesa. Zdaj šele spoznava, kaj je ljubezen, ko zaman hrepeni, da bi se prikazal in ji ponudil roko ter se ji ljubeče nasmehnil. Oče jo opazuje in ve, kaj ji je, a molči, pogreznjen v svojo bolečino. Vsa priroda na okoli je vesela, kakor bi se razposajena in sproščena spojila s temi rajajočimi ljudmi. Mlado žito brsti in šumi v vetru, da se zdi kak šepetajoči odmev pesmice, kadar muzikant preteče. Glasovi harmonike so vedno bolj nebrzdani, vmes pritiska bas in cvilijo gosli. Zvonovi glasno brne in dekleta se dozdevajo, da se drevje za cerkvijo veselo kima in šepeta razposajeno pesem. Milka je tako žalostna, da komaj čaka, da bi odšla. Sama je rada šla sem, a nocojega obiska nima. Komaj se je veselila, ji je že vse odveč. Ne more se vživeti v to veseljo, ker tuji so ji rojaki v tem jasnem popoldnevu, ko veselo rajajo, se smejejo in zabavajo ter pozabljajo svoje skrbi. Jeran je mrk in vedno bolj otožen, tiho sedi in pije. Počasi srka vino in se sili s flancetom, ki ga je tako glasno vzel z mize. A komaj je ugriznil vanj, se je pokazal, da je segel po njem, samo prekinil, začutil v ustih, čeprav je cvrtje okusno in dobro. Na lepše misli, ki jih je preživljal. Skrb za davke mu zdaj gubajo čelo, dolgi pri Jeromu mu rišejo v obraz globoke gube. Misel za mislijo se mu podi po glavi, saj noč in dan samo razmišlja in razglablja, kaj naj ukrene, se vsega skupaj otrese, pa ne more pozabiti, ker ve, da mora najti rešitev hitro, sicer sta ona z hčerko izgubljeni in vrženi kakor beračici. Skrbi obeh se spajajo v breme, ki se ga ne moreta otresti. Da, če bi se mogla vsaj za nekaj časa znebiti more, ki ju tlači pri srcu. Da, prišla sta, da bi se raztresla, pa se ne moreta. Vino jima ne diši, ljudje so jima vsled njune bolečine daljni in kakor neznani, čeprav so njuni sosedje, saj se trpljenje ne more spojiti z žalostjo! Da, otožnost je čudna in nedojemljiva! Kdor je žalosten, čaka, da ga bodo ljudje potolažili, dočim veseljak sam ponuja svoje veselje drugim, to pa zato, ker je žalost globlja kakor radost, saj poganja iz korenin razočaranja in trpljenja, dočim je veselje navadno izraz hipnega radostnega razpoloženja. In ko sedita oba pogreznjena v molk in premišljujeta, zagleda Milka Buško, ki hiti proti njima. Mož je vinjen in veselo vzklika: »Danes sem se ga nalezel. Od veselja sem pijan! Ne zamerite ljudje božji, saj bo jutri spet štirinajstdnevni post in potem pojde naprej, kakor je dobro in pravi! A danes sem se ga nalovil, saj ni kar si bodi! Sam svoj gospodar sem in prijazno bajtico imam! Preje sem bil kakor potepuški volk, ki nikamor ne sme, ker ga vsak preganja. Da, zdaj sem šele spet pravi božji človek, vreden, da živim med poštenimi ljudmi!« Pa se pisal mi je Jože, ta dobra duša, da lahko ostanem v koči, da me ne bo nikoli preganjal iz nje, češ, da bo že kako uredil, če se kdaj vrne! Da, to je človek, to je fant od fare! Jeranova sta ga mirno poslušala. Milki so donele beračeve besede na uho, slajše kakor godba na odru, saj je pripovedoval o njeni, o njenem Jožu, ki ga je bila polna njeno srce, in na katerega je vedno mislila. Naposled je nekoliko prisedel. Bil je lepo obrit in dokaj snažno, čeprav zelo siromašno oblečen. Prijazno je dekletu pokimal, pomežiknil in ji poredno zažugal: »Ampak Ti si mu menda zmešala možgane in zapletla misli, saj samo za te povprašuje in piše, naj te pozdravim, kadar te vidim.« Mladenka zavri kakor kuhan rak in ga zavrne: »Ne verjamem! Če bi mi mislil poslati pozdrave, bi mi bil pač sam pisal, a tako mi ni in molči kakor grob.« »Ni ti pisal, ne vem, zakaj ne, že mora imeti vzrok, za katerega pač tudi ti menda dobro veš, saj mislim si tako. Pozdravlja te pa vendarle, pa še prav lepo, le kar poglej!« obrne prosjak in privleče iz žepa pismo ter ga ponudi mladenki. »Na, Jeranova nejeverna, pa sama prečitaj. Ne me verjemi!« Milka čita pismo. Razburjena je, ko hiti njen pogled po znanih črkah in išče stavka, kjer jo njen dragi omenja in pozdravlja, kjer se je spominja in misli na njo. Da, res je pisal o njej. Pa kaj, da ji pošilja pozdrave po tem Buški, po tem zanikanem beraču? A že naslednji hip se spomni, da bo morda ona sama tudi kmalu tako brez vsega kakor ta siromak, ki ima začasno vsaj streho nad seboj. In tako strašno bolečino začuti, da se komaj premaga, da ne zahlipa. Molče vrne pismo in se Buški zahvali. Da, vsaj spomnil se je tudi na njo in ni je pozabil. Še vedno misli na njo. Morda se je prav tolikokrat spominja, kakor ona njega, menda se oba kesata, da se nista poslovila drug od drugega. No, ona sama ni mogla laziti za njim, a Jože bi se bil lahko oglasil. Pa se spomni na zadnji večer, ko je stal pod oknom in čutil, da ga je uzrla ter ji je hudo kakor že večkrat. Stari Jeran pa gleda hčerko in ne spregovori besede. Ko Buška odide, vzdihne in potem omeni, da Jože res ni napačen in škoda, da ni petičen, saj on, oče zdaj sam ne ve kaj bo, češ, da jima vedno trda prede, ker Jerom pritiska na vse kriplje in zahteva denar, ki ga oče nima kje vzeti. Hči ga posluša in se pripomni ničesar. Jeran komaj slišno stisne iz sebe: »Včeraj mi je omenil, da bi se ga ti privadila. Vem, da samo zavoljo tebe zdaj tako pritiska, samo, da me spravlja v skripce. Rad te poroči. Če hočeš?« »Oče! Nikoli ne! Kaj si še zmisliš? Preje je lazil za Petračevo, a zdaj bi že mene rad. Bog ve kje je že brisal svoje umazane prste, če ni dekle že oženjen? Takemu ni kaj zaupati!« »Ne razburjaj se in bodi pametna! Dobro veš, da se nisem protiviti Joži. Zdaj je med vama vse končano, saj je šel na tuje!« »Ne, ni končano in nikoli ne bo! Nikoli oče!« »Dobro premisli Milka! Zdaj imava še svoj dom in lahko ga rešiva, čeprav za stoji na trhlih stebrih. Kesneje se lahko zgodi, da bo prepozno!« »Ne morem, oče!« Jokav je njen glas in proseč, da se starcu zagrize v srce. Bledica se ji razlije po obrazu, saj so ji oči tako solzne, da bi se zjokala. A v ljubezni ne sme popustiti, kajti srce ima samo eno in ne sme za vedno pokopati svoje sreče! Kako rada sluša svojega roditelja, kako rada bi mu ustregla, pa ne more in mu mora ugovarjati. Trdo jo udarjajo očetove besede. Starec žalostno gleda svojega otroka in brez jeze v srcu. Vse življenje je delal in se trudil, a zdaj mu preti pogibelj. Vedno je upal, da bo ustvaril svoji hčerki srečo, da se bo lahko poročila po svojem srcu. A zdaj? Boji se za svoj dom in boji se za njeno srečo. Upira se propasti, a dolgovi ga vlečejo globlje in globlje, ga tlačijo, da se krivi v dve gubi, a pomagati ni ne ve in ne more. Počasi se dvigneta kakor z bremenoma na ramah. Zamišljena odhajata domov. Zaman sta upala, da bosta odložila svojo žalost, pa je nista mogla, ker je pretežka in ju ne zapusti, saj je žalost zvestejša kakor veselje. Večeri se. Sonce je padlo za hribje gnezdo. V prirodi zavlada tišina. Dolge sence se vlečejo za njima, ju priklepajo v mračno in nemirno stanje. Oba čutita tesnobo noči, kakor bi se hudobna narava zgrnila proti njima in ju hotela mučiti. Kako neznatna sta v objemu prirode, ko stopata čez travnike proti domu. Z njima pa se poganja skrb in ju ne pusti iz objema. Oba skupaj drži in čutita jo, rada bi se je otresla, a močnejša je, njen objem je kakor železni prijem, ki ne spusti, če enkrat dobro zagrabi. Kmalu se vležeta počivat. Vasi še dolgo ne umolknejo. Ponoči se glasovi godbe razlivajo čez selo, preko polja in hoste, kjer se izgubljajo in vpijejo v vrhove dreves, spremljajoč njih šelest, ga preglasijo in se pijani pogrezajo v globel. Ko že vse spi, se vedno od nekod odjekajo poskočni razposajeni zvoki, udarjajo po žilah in težko pozvanjajo v ušesih spečih vaščanov, ki so prinesli se v svoje domove mamce vesele odmeve, ki jih čujejo še v spanju. Počasi tone noč v večnost, kratka poletna noč, ko skoraj seže iz večerne zarje v jutranjo zoro. Ko se Jeran hoče zjutraj odpraviti na njivo in stopi na prag ter se ozre okoli, zagleda Jeroma, ki urno stopa proti njegovi hiši. Gospodar je nejevoljen in kar užaljen, da ga moti že na vse jutro. Najrajši bi ga jezno nahrulil in zapodil. Toda kaj hočeš? Dedec ga ima v svojih pestéh, zato ga prijazno sprejme. Jerom je prekrožil noč. Zdaj je bil vesele volje, prešeren in predrezen je stopil staremu stisnjenemu kmetu. In v tem svojem razpoloženju se je čutil najbolj sposobnega za snubitev. Zato se je odločil in jo takoj zjutraj primahal na Jeranovo. »Dobro jutro, oče! Pridni ste, a mi menda še bolj, saj me to noč postelja niti videla ni! Pa kaj to, saj smo fantje od fare!« »Bog daj dobro jutro!« je prijazno odzdravil starec in ga povabil, naj se usede, da bo kaj povedal. Kar nekam pošili se je, čeprav se mu je trgalo srce, kajti slutil je, da bo Jerom zasnubil njegovo hčer. Prihajač se je spustil na stol in pomežiknil ter dejal: »Seveda bom kaj povedal, da, povedal bom! Enkrat sem vam že omenil očé. Danes spet prihajam snubit. Ali mi daste vašo Milko ali ne? Tisti njen ženín se je menda skujal in kakor nalašč sem jaz tukaj. Pa čemu ji človek brez denarja? Siromakov je že itak več kot preveč na svetu!« Starec ga samo posluša in molči, a snubač nadaljuje: »Saj nisem se taka jerá! Poglejte me, kakšen ptič sem! Prečul sem noč, pa sem svež in zdrav, kot bi se bil dvignil z mehkih pernic. E, kar nas je pravih, se še nikogar ne bojimo! Če pa pomislite, mi boste pač priznali, da mi je žene res treba! Saj veste, da človek nima nobenega reda. Če bom enkrat poročen, bom najbolj resen mož, verjemite mi!« Zazrl se je v Jerana in čakal odgovora. Starec je zdaj moral nekaj reči in stisnil je iz sebe: »Govoril sem s hčerko, kakor sem vam obljubil. Takoj tisti dan sem ji omenil, pa se ne more odločiti. Kaj pa, če bi jo vi kar sami poprašali, da ne boste vsaj mogli misliti, da vam jaz nasprotujem.« »In kje pa je to častno, sramno dekle?« se šali Jerom, leze v hišo in obstane na sobnem pragu. Pred njim stoji Milka vsa čista in sveža kakor živa zora, svetle oči ji izžarjajo mladost in življenje, njena lica so sveža breskve, a usta rdeče vrtnice. »Preden pokopljem zadnje upanje, moram govoriti še sam s teboj deklica draga!« deče Jerom in jo zaljubljeno gleda. Zoprno čustvo jo obide, najrajši bi kar bežala, pa se spomni na očeta. Da, zavoljo očeta, zavoljo grunta naj se premaga in naj bo prijazna! Morda ga bo laže odpravila kakor si misli? Skoraj nežno ga pogleda, ko reče s poudarkom in počasi: »Ne vem, zakaj kaj takega mislite gospod Jerom? Še svoje prve ljubezni nisem pozabila, a kakega povoda vam tudi nisem nikoli dala.« Kozal je zadrego, ko ji je odvrnil: »Rad te imam in to je vse. Zelo te pa želim za ženo. Kar odloči se in kmalu se lahko poročiva!« »Sami veste, da nisem za vas. Prosim, pustite me!« postaja dekle nejevoljno in jeze narasti. »Zakaj bi pa ne bil za te?« se čudi možakar in jo izzivalno gleda. »Zato ker imam že vedno Bočkajevega rada, zato ker vas ne maram in vas tudi nikoli marala ne bom, zato ker ste za mene prestari, kajti nad tri križe imate več od mene in to vendarle ne gre!« odgovarja mladenka vedno bolj razburjena in mu pokaže hrbet. »Če pa sem prestar, je tudi očetov dolg pri meni že prestar in izterjal ga bom kar takoj danes!« zapreti Jerom in se odpravlja. Jeran hiti za njim, da bi ga pridržal in pomiril, saj se boji, da ga bo Jerom takoj vrgel iz hiše ter ga spravil na boben. Pomiriti ga skuša: »Potrpíte nekoliko! Vse bo še dobro, meni verjemite, da se bo vse uredilo!« Ne čaka več, ga prekine razjarjeni snubec in hiti po poljski poti. Jeranu je pri duši, da izgine s tem človekom njegovo zadnje upanje, da se vse pogreza v nič, da se ruši njegova hiša, poka tramovje in se vse gradi v prah. Hči tolaži očeta: »Le pustite ga, naj nam je prodal kar imamo, bova že živela! Boste vsaj brez tegob in skrbi. Delala bom in se trudila za vas. V bajto pojdeva in slo bo!« Starec je obupan, glas mu trepeta, ko hčerko zaprosi: »Vzemi ga vendar, vzemi ga! Nikar mi ne stori tega! Nikar ne dopusti, da bi naša čestitljiva dobra hiša prešla v tuje roke, da bi našo zemljo obdelovali drugi in uživali njene pridelke! To gorje bi bilo preveč, ta sramota bi bila prestrašna! V duši mi je, da me žge živ ogenj, da se moram ostréje porušiti in me pokopati pod seboj, čeprav si ne najdem krivde, saj sem se vse svoje življenje pehal in delal, garal in skrbel!« Jeran skoraj joka. Milki je obupati, toda odnehati ne sme, ker ve, da greši če se vdá, kajti ne sme se poročiti z njim, ki ga ne ljubi in si nakopati prekletstvo, saj ve, da je zakon brez ljubezni dan brez sunca, koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša. »Potolažite se vendar, vse bo še dobro! K teti v mesto pojdem. Dobim si službo, a vi si najemite kakšno bajto. Kar bom zaslužila, vam rada pošljem. Morda bo Jože imel srečo? Kaj, ko bi znova prišel v njegovi bajti? Boljša lesena koča brez dolga, kakor zadolžena zidana hiša! Sicer pa tudi bogastvo ni vse.« »Bogastvo ni nič, toda svet je vse, zemlja je vse, da veš! Kaj naj počne gruntar brez grunta. Kakor polž brez hiše se bom plazil po soncu, dokler me ne uniči in raztopi pekoča bolečina in strašno razočaranje! Dekle, hči, nikar me ne zapusti!« Sklonil je glavo. Debela solza mu je zdrknila po velem licu. Njegova volja je bila zlomljena, njegov pogum strt. Milka mu ni odgovorila. Tiho je nekaj delala in premišljevala, kakor bi bila zamaknjena v svoje delo. Oče jo dremi: »Čemu molčiš? Zakaj ne spregovoriš in ne trhneš besede. Odgovori mi vendar in me potolaži v moji bolečini, ki je pretežka, da bi jo sam nosil!« »Saj sem vam že odgovorila, oče moj! Služiti grem in konec! Da bi imela postati žena Jeroma, tega izkoriščevalca, tega vampirja. Ne, nikoli ne!« Med tem je zavrnjeni ženín korakal po polju in se skušal pomiriti. Jezilo ga je, da ga je mladenka tako brezobzirno zavrnila. Pa je bil popolnoma uverjen, da ga bo rada poročila. Dolgo je hodil po polju, ogledoval žito, poslušal gostoletega škrjanca in zasledoval njegov let pod nebo. Ko se je nekoliko pomiril, se je zamišljeno zarežal in se odpravil proti mestu, kjer je imel svojega odvetnika, pri katerem je takoj posredoval, da je vložil proti Jeranu tožbo, hoteč čimprej izterjati svoj dolg in vreči očeta in hčerko iz hiše. ==5.== Bočkajev Jože je prišel na Štajersko. Spočetka je hodil po mestih in si iskal službo. Menil je, da se za delavnega človeka povsod lahko dobi kos kruha. Ko pa je prišel v večja mesta in videl cele množice brezposelnih, je šele spoznal, kako mora biti težka borba za obstanek in kako se morajo ljudje pehati, da samo toliko zaslužijo, da vsaj žive, čeprav morajo stradati zraven in se zadovoljiti z vsako malenkostjo. Bil je že obupan. Kako je bilo doma vse drugače! Res je tudi v rodni vasi revščina, toda tu? Doma ljudje ne stradajo, za vsakega se nekaj najde! Ali naj se zdaj vrne? Ali naj takoj obupa? Zasramoval se je. Vztrajati mora, saj ima denar, ki ga je dobil od zavarovalnice za svoj hramček! Res ga ne sme porabiti, da si postavi nov hram, toda nekaj ga vendar lahko potroši za največjo silo. Sicer pa dovolj štedi in samo primerno zaposlitev si mora poiskati, jo bo že dobil. Nekega dne jo je mahnil na poljsko stezo, vodečo proti prijaznemu parku. Naposled je zašel v park. Na pot ni pazil in že se je znašel na široki gladki beli cesti, vodeči proti sivemu staremu gradu. Ko je korakal počasi po cesti, sta mu nasproti pridrivela dva iskrna konja, vpregnjena v starinsko črno pozlačeno kočijo. Mladenič takoj opazi, da se je desni konj splašil, saj tovariša divje vleče za seboj. Levi vraneс se trenutno upira, a potem zdivja tudi sam. V kočiji sedi gosposko oblečena starejša dama, a spredaj star kočijaž, ki trzajočega obroča vleče konja za vajeti in se zaman trudi, da bi divjanje ustavil. »Laci! Laci!« kriči starica. »Laci! Ustavite vendar! Potegnite krepko nazaj, saj vendar znate! Laci!« Konji so popolnoma splašeni, a v glasu dame ni nikake bojazni. Nič ne tarná, ko opazi, da kočijaž zgublja nad konji svojo moč, le radovedno opazuje konja in voznika, kakor bi samo čakala, kaj se bo zgodilo. »Ampak Laci!« se spet oglasi v hipu, ko se konji približajo našemu znancu, ki z zanimanjem opazuje nemo borbo človeka z zdivjano živaljo. Bočkajev se ozre in opazi na eni strani strmino, ki je spodaj podsekana. In pod njo teče reka. Cesta se vije proti reki in potem po strmini. Če bi konja pridržala v reber in se količkaj plašila, bi lahko zdirjala čez nezavarovano skarpo in nesreča bi se pripetila. To je Jože v trenutku preudaril in že se požene pred kočijo, pograbi z krepkima rokama oba vranca in ju skuša obdržati. Konja majeta z glavama divje v nič, se dvigneta s prednjim telesom in že obstaneta kakor prikovana. Jože se zadovoljno oddahne, stopi pred kočijo in se odkrije. »Laci! Kdo je ta človek?« vpraša dama v vozu s tujim naglasom. »Popotnik sem, delavec, ki išče kosca kruha. Samo gol slučaj me je vrgel sem,« odvrne fant. Obraz starke se razjasni, ko se opravičuje: »Da, da, saj res! Kako sem vendar čudna! Kajne, da sem čudna! Predrzen sem, mi lahko rečete! Tudi vi me niste vprašali, kdo sem, temveč ste priskočili in me rešili! Da, rešili ste mene in tudi Lacija! Hvala vam, iskreno bodite zahvaljeni! Naš rešitelj ste!« Pokima mu, ga zvedavo pogleda in nadaljuje: »Pravite, da kruha iščete? Kruha? Da, da, prav dobro! Laci! Laci! Ta mladi mož išče kruha!« Kočijaž samo ponižno pokima. »No, če iščete kruha, pojdite kar z nami! Zahvalo sem vam dolžna, le pojdimo! Se bo že kaj dobilo!« Izstopila je iz kočije in spet ogovorila kočijaža: »Laci! S tema konjema se ne peljem nikoli več! A kje je vaša nekdanja moč, dragi Laci? Leta, kajne Laci, starost?« Kočijaž spet samo pokima, kakor bi bil nem, skoči na tla in pelje oba žrebca za vajeti nazaj, dočim gre dama poleg Jože počasi proti gradu. »Pa kako, da vas je prav sem zaneslo?« spet nepričakovano obrne glavo in ga vpraša ter ga pogleda. »Z dežele sem dospel. Doma sem z Dolenjskega. Iskal sem po mestih službo, pa nisem našel nič primernega, čeprav rad primem za vsako delo.« »Za vsako delo prime, ali slišite Laci, za vsako delo! Da, da, kakor nalašč ste prišli — kajne Laci, da bi se bila pripetila nesreča? Ne krenite se, le odkrito z besedo na dan! Zdajle bi bila lahko že oba rajnika, kajne Laci?« Stari kočijaž je skoraj v zadregi, ko se spet dostojanstveno pokloni. A starka ga tedaj nepričakovano nahruli: »Laci! Pozabila bi bila kmalu, pozabila! Kako ste vendar mogli kupiti takega konja? Ali vam ni nič za moje in svoje življenje? Ali vam je vseeno, če sva v večni nevarnosti?« »Milostiva gospa grofica…« »Laci, kar molčite, da, le tiho! Vi najdete takoj izgovor, da, vedno ga najdete! Pameten človek ste, čeprav samo kočijaž, ni čudno, saj ste plemiškega rodu! Da, Laci, prav res, Laci!« Kočijaž molči. Pred njimi vstaja grad, velik, siv in mračen. Do vhoda se vrste mogočne platane, ki prehajajo v nizke breze žalujke stoječe ob vrtni poti, po kateri se dospe v poslopje. Že prekorači grofica z Jožom grajska vrata. Fant kar zastrmi, ko zagleda sijaj in razkošje, ki kot vladarica, toda mirno stopa za grofico v njeno pisarno, kjer ga starka še enkrat ostro pogleda skozi kakalo in mu ponudi stol: »Prosim sedite! Za mene niste navadni hlapec, moj rešitelj ste, sicer bi vas ne sprejela v tej sobi. Da, da, hlapci smrdé večkrat po gnoju in senu, ali ne?« Jože jo začudeno gleda in ne ve, kaj naj ji reče. Čudakinja se mu vidi, kakor bi ji malo manjkalo. Starica pa nadaljuje: »Sprejmem vas za hlapca in kočijaža, ali razumete? Kaj je pri nas treba delati in kako morate vršiti vašo dolžnost, vam bo že razložil Laci, kajti on vse ve, da, vse! Spoštujte ga in slušajte, starejši je od vas in plemiške krvi! Ubogi plemič!« Prenehá in si z dehtečim robcem gre preko oči, na katerih ni videti niti sledí kake solze. Nato nadaljuje nekam lastno, kakor bi se bila pravkar spoznala, ker je preveč odkrila svojo čustveno stran: »Laciju boste pomagali. Dobro vas bom plačala. Sicer imate že zdaj pri meni svoj kapital, kajti vaša dolžnost — rešili ste me in zato vas poplačam, nikomur ne maram kaj dolgovati. Da, da, konja ste ustavili! Izborno!« »Ampak Laci je starec, da starec je, čeprav tají! Pa kdo naj prizna svojo slabost?« Nagnila se je na naslon in se trenutno zamislila ter nadaljevala, kakor bi bila z duhom odsotna: »Mladost pač dolgo ostane v srcu, a telo je trohnoba, gniloha! In to je neumno, kako neumno! Prav zato sem odstranila vsa ogledala. Kdo naj gleda svojo nagubančeno kožo, če je v duši mlad in vesel?« Skoraj prestraši se, ko vidi, da govori s tujim mladeničem, ki ga je šele danes prvič videla. Hlastno vstane in ga odvede v kuhinjo ter ukaže kuharici, naj mu postreže. Po južini ga še enkrat pokliče in mu razkaže sobe: »Vsak moj služabnik mora poznati ves grad! Tudi vi ga morate poznati. Pa kako, da ste to storili, saj me niste poznali in niste vedeli, kdo sem?« »Smatral sem za svojo krščansko dolžnost do sočloveka.« »A tako? Lepo, res plemenito! Kako pa tedaj, ko ste zgrabili konja za uzdo? Ali ste se kaj prestrašili? Kakšen je bil vaš občutek? Povejte mi!« »Nisem mislil na to, gospa grofica! Zato pač ne vem, kaj sem mislil in čutil. Bal se pa nisem prav nič, kajti bojazen že vnaprej ubije vsak uspeh.« »Bojazen ubije uspeh! Vidite ga, kakšen mislec! Pa je prišel in mi rešil življenje. Da, Laci… ta je star, res star je! Danes sem ga spoznala, da je zelo, zelo star, čeprav tají leta kakor sramežljiva guvernantka. — Sicer pa, kaj če bi se ubila? No, naposled se vendar vsak kolikor toliko boji umreti, kajne? Seveda se boji! Toda, da je Laci tako star in slab, si nisem mislila!« Bočkajev je bil v svoji novi službi prav zadovoljen, toda domače vasi nikakor ni mogel pozabiti. Misli so se mu spet in spet vračale pod okno njegove Milke, v domačo kočo in na gorice, kjer je stal nekdaj njegov hram. In kadar se je spomnil na Buška in njegovo veliko ljubezen do doma, se je kar zasramoval. Da, kako je ta stari berač ljubil svojo rodno selo in še ljubi, kakor živi v njem in trpi, da ga drugi zasmehujejo in zaničujejo samo, da mu ni treba z doma, čeprav mu je rodna zemlja pogoltnila njegovo kočo. Njegova gospodarica je bila čudaška madžarska plemkinja, ki je bila zelo bogata. S posli ni mnogo govorila razen z hišno Marto in z Lacijem, ki je bil nekak posrednik med njo in uslužbenci. Le z Jožom je napravila izjemo, saj jo je rešil in to je vsakikrat ponavljala, kakor bi se bila bala, da tega ne pozabi in da ne pozabi misliti na hvaležnost, ki mu jo je dolžna. Čudakinja je želela biti med vaščani bližnje vasi tujka, toda ni mogla biti, saj je pripadala kot otrok s starši v te kraje, kjer ji je potekala tudi mladost. Grad je ležal v dolini med vinskimi goricami, na katere je bila navezana kakor tudi na vas, čeprav si ni tega hotela nikoli priznati, hoteč vedno ostati na nekaki višini. Vedela je, da je plemstvu odbila zadnja ura, toda ni se hotela vdati in je vztrajala. Ker je imela denar, je lahko ostala v svojem sijaju in vladala svoje posle. A sicer je bila dobra duša in skrbela je tudi za siromašne vaščane, česar pa ji ni smel nihče omeniti. Svojim služabnikom pa je bila prava mati, čeprav se je večkrat silila in ni hotela z nikomer govoriti, kar je potem moral opraviti Laci, da jo zadosti kapricam svoje muhaste stare grofice. Pri Jeranovih je zapel boben. Oče je hodil sključen okoli. Tiste dni je kar shujšal in postaral se je. Ko je zvedel, da ga Jerom žene in ne odjenja, se je tudi njega lotila neka divja obupna trma. Sam je dejal hčerki, da je prav storila, ker se ni odločila za tega brezsrčneža. Milka pa ni hotela doma čakati sramote, ki jima je visela nad glavo. Šla je v mesto k teti in si pri njej hotela poiskati službo. Posestvo je kupil za lepo ceno stari Petrač. Toda mož je bil res prava poštena duša. Ko je zvedel, ker ni bilo nobenega drugega kupca in je dobil grunt kar za sramotno ceno, se je sam jezil nad Jeromom, kajti stari Jeran in hči sta se mu smilila. Mislil si je pa svoje. Zvedel je, da večkrat tuji ljudje nakupujejo posestva, ki pridejo na boben, zlasti še, če ni domačih kupcev. To pa je sklenil preprečiti in kupil je posestvo sam. Ko je akter izzval, da je on lastnik Jeranovine, je mož poklical starega Jerana, mu stisnil desnico in dejal: »Ne misli, da sem kupil za sebe! Ampak v domačih rokah je ostal tvoj dom in to je največ vredno! Morda nas bodo nesreče spametovale, da bomo bolj složni kakor smo večkrat bili, kadar je bilo za korist kakšnega domačina! Ko boš kdaj mogel posestvo izplačati, ti ga rad vrnem za isto ceno, za katero sem ga kupil.« Veš, tudi jaz sem spoznal Jeroma, toda nasel mu pa nisem. Preveč imam pod palcem, da bi mi popustil do življenja. Kmalu sem spoznal tiste njegove mešetarje, ki so nas varali in nam lagali ter nam vtečili napačno valuto za blago, ki je šlo v tujino. Vraga, res smo bili preveč neumni! Saj dobiš vse zapisano v časopisih, pa se nihče ni na to spomnil. Da, da, Petrač ima denar in kak Jerom ga še ne bo vtopil v žlici vode, čeprav bi ga rad.« Jeran je bil vesel in ko mu je Petrač dejal, da lahko ostane v hiši dokler pač sam noče, da ga ne bo nikoli podil iz lastnega doma, se je ganjen zahvalil svojemu prijatelju. Medtem je Milka stanovala pri teti in dan na dan iskala službo. Kakor vsako kmečko dekle je prišla v mesto polna upov in pričakovanj, a kmalu je razočarana spoznala, da je s službami zelo hudo, da so povsod oddane, naj je povsod več kot preveč ljudi. Kar strmela je, ko je videla po posredovalnicah dolge vrste deklet, ki so se ponujale v službo. Mnoge so bile že sestradane in strgane. Nekatere so bile že tako obupane in žalostne, da so se ponujale za samo hrano in stanovanje, druge so zahtevale tako malenkostno odškodnino, da je zadostila komaj za čevlje, ki so jih trgale v svoji službi. In mladenka je vedno bolj spoznavala bedo, ki vlada v velikih mestih, kjer je videti toliko raznega razkošja, bogastva in lepote, pa se vse skriva pod navideznim ugodjem, dokler marsikdo strada in je taki, ki bi jim tega nihče ne prisodil. Teta ji je prigovarjala, naj se nikar preveč ne trudi, saj lahko ostane pri njej, dokler ne dobi kaj primernega. Tudi sama jo je priporočila svojim znancem. Vendar je bilo vse brez uspeha. Nekega dne je dobila očetovo pismo, ki jo je potrlo in vendar je bila zadovoljna, da je bilo vsaj tako. Oče ji je pisal, da zdaj uživa miloščino drugih, da je sicer ostal v hiši, toda zahvaliti se mora le staremu Petraču, da ni na cesti. Mladenka je molče vse pretrpela, saj ni mogla pomagati niti sebi, niti svojemu očetu. In začutila se je v tem velikem Babilonu vso majhno in zapuščeno in bedno. Naposled je vendar dobila skromno službo služkinje pri neki starejši družini. Z veseljem se je lotila posla, pa ni ostala niti mesec dni. Gospodar se je vračal vsako noč pozno domov in je postal napram njej vsiljiv. Milka je bila dovolj pametna, da je takoj spoznala njegove nakane in šla. In tako je bila spet brez službe. Tudi domotožje jo je vedno bolj mučilo. Kadar pa se je spomnila na Jožeta, ji je bolečina zakrvavelo srce. Žal ji je bilo, da ga ni poročila in šla v njegovo bajto. Zdaj sta oba na tujem. Sam Bog ve, če se še kdaj snideta in si spet zagotovita svojo ljubezen! Trudna in zblodena je zakoprnela za svojim domom. Nekega dne se je pa razdvojena in žalostna napotila v svojo rodno vas. =Drugi del.= ==1.== »In vendar je Jerom tudi mene potegnil, mene Petrača, poštenjaka in najbolj premožnega zemljaka! Da ni še uspel, jaz mu še pokažem! Zdaj šele vidim, da me je pri trami pošteno pretepal.« Petrač se je jezil v vaši gostilni, silil pest in pretil v zrak: »Pa ni hotel se otroka premotiti, mojo Angelco! Hvala Bogu, da imam pametno hčer!« »E, kako ga je zavrnila! Zdaj bi jo rajši dal radnemu bajtarju kakor temu sleparju.« »Bodi, bodi! Le nikar se ne razburjajte!« ga miri krčmar in mu pove, da ga v drugi sobi čaka župan, ker bi se rad z njim nekaj važnega pogovoril. Petrač takoj vstane, nekaj zamrmra in odpre vrata sosedne sobe, kjer sedi župan, majhen suhljat starec, ki ves droben in neznaten prav nič ne sliči kmetijskemu županu. Župan Ferjan je dokaj premožen zemljak. V vojski je staknil bolezen in kmalu se je upokojil. Vaščani ga cenijo, ker je nadvse pošten ter zelo skromen in skrben mož. Rad se trudi za blagor občine in dela zastonj. Sicer pa je v njem vse kakor mrtvo, roke trdno počivajo, oči so mu zapadle v notranjosti preveč vidno čelo. Čer je prevečkrat gledal smrti v obraz, se ni mogel otresti misli na njo. In ko se je komaj vrnil domov, so spočetka si kaj malo brigali za svoje zdravje. Ko je nekoliko okreval, so bile ravno volitve. Izvolili so ga za župana in ni se protivil, čeprav se ni nikoli potegoval za to čast. Bil je najprej kmet. Najbolj ga je veselilo delo na polju in v vinogradih. Petrača je imel samo zato rad, ker je vedel, da je starec ves zaljubljen v svojo grudo. Vedel je, da tudi v njem še vedno tli iskra ljubezni do grude, ki jo je vedno ljubil in je niti sredi vojnih grozot ni pozabil. Ko je popolnoma okreval, je takoj pričel s poljedelstvom in v delu je našel trdno in veselje. V prirodi se mu je počasi pomirila bolesna duša, vse kar je doživljal, se je v njegovem spominu pomirilo, senca, strah, tesnoba vse na okoli ga je vedno bolj priklepalo nase in mu vlivalo novo zdravje, da so izginile povratne sence smrti in omrtvelosti ter je spet zaživel drugo življenje poln vere v bodočnost domačega človeka, ki je v bistvu še nepokvarjen in dober, čeprav malenkosten in poln hib. Župan je kmalu spregledal Jeromove nakane. Prvi je začel svariti proti njemu in kmetje so kar zijali, ko jih je pričel svariti, naj se bodo preveč zaupali. Tudi Petrača je odprl oči. Dokazal je kmetom v številkah, koliko dobička ima Jerom pri svojih kupčijah in s tem so se streznili. Župan pa je bil človek dela. Toliko časa se je prizadeval, da je dosegel pri župniku in šolskem upravitelju, da sta pričela resno pridigariti o zadrugi, ki so jo naposled sklenili ustanoviti in med prvimi pritegniti starega Petrača, ki je bil uvideven človek in tudi denaren. Kmetijska zadruga naj bi delala za kmete, kupovala z njihovimi pridelki in se trudila za blagor občine. Nameravali so pritegniti tudi sosednje gorske občine. Povabil je Petrača in mu brez ovinkov povedal, da so naši ljudje preveč zaupljivi napram tujcem, ki jih radi izkoriščajo, da so se posvetovali in sklenili, da ustanove svojo zadrugo, ki bo lahko marsikoga rešila propasti. »Zadruga?« Petrač se je potrkal s prstom po čelu. »Zadruga? da mi ni še prej zahinila ta sijajna misel? Jaz sem takoj za to! Srečno dam na razpolago tudi nekaj kapitala, saj ga imam, hvala Bogu!« je starec postal takoj ves navdušen. In domenila sta se, da se zvečer sestanejo v šoli še trije in da povabijo še nekaj drugih kmetov. »Jerom se bo kmalu oddihnil zadnjega urata!« je hitel Petrač in si mel roke, ko je tisti dan prišel domov in hitel razbežati ženam, kaj so sklenili. Kmetje so bolščali z očmi, ko jim je župan v nedeljo po pridigi povedal priliko o človeku z zakopanim talentom in spomnil, da je prav domače selo tisti nesrečnež, ki ga je zakopal in pustil, da ga je nekdo ukradel, namesto da bi bil sam trgoval z njim. Zdaj, da bo drugače, ker so ustanovili zadrugo. Odborniki bodo delali složno in zastonj, pred vsako večjo kupčijo bodo imeli odborovo sejo. Če se bo zadruga razvila, bodo kasneje dobili pisarniško moč. Po maši je obč. sluga Bineči že enkrat pred cerkvijo hripavo razglasil, da naj kmetje pridejo v šolo, kjer bodo zvedeli o prvi prodajni ponudbi in naj ne dvomijo nad uspehom, ker je podjetje v domačih rokah in bo potrjeno od gosposke. Petrač je samovzvestno hodil po šoli, pripovedoval vaščanom, kako je koristno, da so se združili. Nikoli ni pozabil pripomniti, da je sam vložil kar dvesta tisoč dinarjev kapitala samo zato, da laže pojde. Kmetje so jeli kmalu voziti svoje pridelke kar na kolodvor, kakor jim je naročila zadruga. Vsa navodila so dobili sproti v pisarni, ki je bila začasno nameščena v župnišču. Vsak je takoj dobil nekaj denarja na račun, samo da se je laže otresel prvih nadlog. Ko je bilo blago plačano, je takoj dobil ostanek, a le neznaten odstotek je ostal v zadružni blagajni za odškodnino in stroške. Zadruga je poslovala vedno uspešneje, Jerom pa je klel in stiskal pesti. ==2.== Na cesti koncem vasi je stala Martinova kovačnica. Kovač Martin je bil velik, krepak mlad fant, pravi hrust. Ves znojen in črn je vihtel dan na dan svoje kladivo in zadovoljno žvižgal in pel. Martin je ljubil otroke. Če se mu je približal kak kratkočasen, je delo pustil, pograbil otroka in ga zagugal v zraku. Če je prišla večja družba otrok, se je z njimi zabaval, hodil po štirih, da so ga jezdili, ali pa tekal z njimi po travniku za kovačnico, se lovil, se kalil in se smejal. Krepki Martin je bil zlata duša, le preveč razborljive narave je bil. Če se je razjezil, ni bilo dobro, kajti kar zakrul je z zobmi in revež, kogar je zadela njegova jeklena pest. Na nasprotni strani ceste, nekoliko v bregu, je stala borna bajta kočarja Snopa. Možakar je bil pijanec, žena mu je kmalu umrla, sin je padel v vojski. Zdaj je starec sameval s svojo hčerko Reziko, ki je trpela in delala ter se mučila dan na dan. Bila je čedno prikupno dekle, vitka, visoka temnolaska, dokaj boječa. Jerom, ki je drugje pogorel, je prišel mimo in hodil okoli te bajte. Starega Snopa je večkrat vzel s seboj po krčmah, da mu je mešal kri. Rad je starca napojil in se potem norčeval iz njega. Majhen in gibek je pijancek skakal kakor poskočen, trzal obraz, šel spačene, opotekal petelinje kikirikanje in se prekopicaval čez glavo kakor kak pajac. In ko mu je Jerom enkrat omenil, da bi rad poročil njegovo hčerko, je Snop ves srečen kar zavriskal, ga objel in mu takoj obljubil, da mu jo da, samo če hoče, kajti hči se bo pokorila volji svojega očeta, sicer bo druge pel. Rezika je ljubila kovača Martina. Vedno, kadar je začula udar njegovega kladiva, se je spomnila nanj. Tudi on jo je rad imel, čeprav ni že od mladih ljubezen in večno zvestobo. Oba sta slutila, da se časi kaj izboljšajo in postaneta srečna mož in žena. Odkàr je Snop občerval z Jeromom, je postal s hčerko prijaznejši. Prej jo je pijani večkrat pretepal, a zdaj je bil ves sladek in ljubezniv. Nazadnje jo je razočaral z novico, da jo bo Jerom zasnubil, da ga mora poročiti, naj bosta potem oba, ona kakor oče, preskrbljena in za oba se bo bodeč lepo imel. Mladenka se je uprla, a starec je takoj navalil na njo in jo pretepal, da je imela ves hrbet višnjev. Obupana in žalostna je zvečer na oknu domače hišice zaupala svojemu Martinu, da ga ima zelo rada, da pa se morata ločiti, ker oče zahteva, da se poroči z Jeromom in jo pretepa ter ji je zagrozil, da jo sicer ubije. Kovač je dvignil svojo težko pest in zapretil, da bo očeta in Jeroma zabil v prah. Rezika ga je tolažila in prosila, naj se nikar ne jezi in ne žali, ker si sama ne more pomagati. Mladenec ji je prigovarjal, naj ostane stanovitna in naj očetu pove, da ne bo poročila Jeroma. Deklica pa je žalostno odvrnila, da ne more ugovarjati svojemu divjemu očetu, ker se ga preveč boji. Martin je žalosten odšel. Jerom je kupil vinograd v Bačjem. Neko nedeljsko popoldne je povabil v zidanico starega Snopa in njegovo hčer. Gostitelj je pripravil dobro jedačo in mnogo so se in pili. Uboga Rezika je nekaj časa tiho jokala poleg vsiljivega ženina, a naposled se ji je razvezal jezik. Vedno se je vlekla k mizi, samo da je nesramnež oče ni več pretepal. Jerom je očeta trepljal po rami in mu pripovedoval: »Veš stari! Tam po mestih praznujejo zaroko in jo razglasijo po časopisih. In tako zaroko praznujemo danes mi, namreč jaz in tvoja Rezika. Praznujemo jo kar tukajle v vinogradu. Ali ni prijetno in lepo?« Starec mu je pritrjeval, hči se je zamaknjeno smejala. »Pa je postal Jerom nekam resen. Sam je pil vedno manj, a očeta in Reziko je vedno bolj silil, naj ga pijeta. Stemnilo se je. Jerom je prižgal luč in pili so naprej. Rezika je čutila vino v glavi, a že jo je silil, naj le pije. Bala se je, da bi ne bila preveč omamljena. Oče je že zadremal kar pri mizi. »Pojdiva nekoliko na zrak!« je predlagal ženinu in objel svojo izvoljenko okoli pasu. Rezika se je spočetka branila. Spet ji je natočil in jo silil, naj pije. Bolela jo je glava in šla je z njim nekoliko po vinogradu. »Jutri grem v župnišče radi oklicev« je hitel Jerom, ko sta se vrnila. Mladenka je bila vsa preplašena in otožna. Zdrznila sta očeta in šla so nazaj v dolino. Bila je temna noč. Veter je ječal, se zaletaval preko vrhov in šepetaje opet valil valove. Reziko je bolelo srce. V duši je čutila strahoto in vihar. Bilo ji je, da stopa nekam, od koder ni več rešitve, da pada globlje in globlje. Ko je korakala poleg svojega ženina, bi najraje glasno kričala. Konec je tužen, če ni bilo doma in sreče. Ko je prišla domov, je snela s stene podobo svoje matere in jo vzela skrivaj v posteljo. Objemala jo je in poljubovala ter tiho jokala vso noč do jutra. Ljudje so zmajevali z glavami, ko so čuli, da je Snop prodal svojo hčer Jeromu, saj so vedeli, da mladenka ljubi drugega. Ko je Jerom prišel v župnišče, je župnik zahteval od njega listine in različne podatke. Mladeniču je postalo kar nekam vroče, ko je župnik pričel vse zapisovati in mu obljubil, da bo po nekatera potrdila pisal še sam v pristojno faro. Približal se je dan poroke. V župnišču niso imeli potrebnih listin in Reziko je zaskrbelo. Jerom je hotel poroko slovesno proslaviti. Ukazal je postaviti pred cerkvijo mlaje in Snopovo bajto vso okrasiti. Za svate je pripravil mizo kar zunaj na travniku pred hišo, kjer so napravili prijetno zeleno uto. Bil je zadnji dan pred poroko. V Snopovi hiši je bilo vse pokonci, vsi so hiteli pripravljat za svate, ki jih je Jerom povabil. Tedaj se pojavi na pragu Snopove hiše siromašno oblečena žena z dvema otročičema in vpraša za Jeroma. »Kaj bi pa radi? Gospod je šel v župnišče zaradi poroke,« ji odvrne neko dekle. »Kje pa je njegova nevesta?« vpraša ženica. »Če želite kaj izvedeti, kar počakajte, takoj vam prinesem,« odvrne mladenka in jo sočutno pogleda. »Z nevesto bi rada govorila,« odvrne prišleka. Že stoji pred njo Rezika, jo prijazno pogleda in vpraša, kaj bi rada. »Torej vi ste naseli temu sleparju, temu goljufu? Ali ne veste, da je poročen, da sem jaz njegova zakonska žena? Ali vam ni tega povedal?« Rezika prebledi kakor platno: »Žena, saj to ni mogoče?« »Da, da, res je! Le čakaj dekle, boš videla, da ne bo prinesel ženitnega dovoljenja, saj sem zvedela v domačem župnišču, kaj namerava. Pa je tako predrzen, da vleče tebe in še duhovne gospode za nos! Mislil je, da ne bodo poizvedovali in da se bo kar poročil, saj sva živela izven te meje.« »No, naj dela, kar hoče, saj mi ni zanj, samo skrbeti naj bi za otroke, kakor je njegova sveta dolžnost! Tako neslišno točimo, da je grozno, pa se ne zmeni za nikogar!« Rezika je vsa zbegana. Ženske se zbirajo okoli nje in začudeno poslušajo, da je Jerom že poročen. »Pa kar same svatujmo!« se oglasi Mrožova Tinca, ki ji manjka dveh koles in je toliko bolj smelena, kolikor manj pametna. Takoj pograbi Jeromovo ženo za roko: »Pojdimo!« »Saj ni res, saj ne more biti res!« zajoka Rezika in se prime za glavo. Jeromova pa sedi med ženskami in se grozi. Otroka se motita s flancati. Rezika sedi tam in joka. Ženske jo tolažijo, pa nič ne opravi. Preveč žalostna je in pregloboko potrta. Ko pride stari Snop, ki je slučajno še trezen, mu hči vrže: »Vsega ste samo vi krivi! Nikoli nisem marala zanj, pa ste me tepli kakor psa! Sram vas bodi! Zdaj grem in se ne vrnem nikoli več!« Oče jo nemo gleda: »Zakaj se vendar vračaš? Sam ne vem, kaj ti je?« »To mi je, da je Jerom poročen in da sedi tu njegova žena z dvema otrokoma! To mi je, da ste mi vi temu brezsrčnežu prodali, da vam ni bilo nič za lastnega otroka, temveč le za pijačo. Da, za vašo pijačo ste me prodali temu človeku, ki je poročen z drugo!« »K vragu s teboj!« zakriči starec, ko stopi prav tedaj čez prag Jerom in zabode v svojo ženo. Preden se zave, ga Snop podere na tla, ga jame tolči s pestmi in praskati po obrazu kakor razdivjana mačka. Jerom kriči kakor obseden, ženske vrešče. Rezika glasno tuli, a stari Snop je menda zblaznel, saj tolče kar naprej, se ne briga za Jeromove krepke udarce in samo praska in ruje. Ko ga naposled odtrgajo od Jeroma, je ves okrvavljen, a spet se hoče divje zagnati vanj. »Takoj iz te hiše, kjer nimaš ničesar več iskati!« se zadere tedaj Martin, ki ga je privabil divji hrup. Za raznoč preplašenega moža kakor peresce in ga s krepko brco vrže čez prag. Jerom je še vedno ves zmešan, pobira se, nekaj govori, si briše okrvavljen obraz in beži, a njegova žena in otroci hite za njim. ==3.== »Jerom je zgubil s svojo ženo vred,« je šlo po vasi. Tolažili so, ki so mu dolgovali, so predobro vedeli, da se pride, saj so ga predobro poznali in vedeli, da jim ne bo prizanesel. Nekega dne se je res nepričakovano pripeljal z avtomobilom v vas. S seboj je imel tri gospode, ki so se ustavili zunaj na travniku ob vodi in pričeli ogledovati in meriti svet. Vaščani so bili kmalu o tem obveščeni in so se zbirali in spraševali, kaj ti ljudje hočejo. Jerom jim je kratko pojasnil, da si želi kupiti tukaj svet, ker nameravajo postaviti veliko tovarnico, kjer bo zaposlenih mnogo ljudi, da bo revščina v vasi za vedno končana. Kmetje mu niso odgovorili. Ko pa je zvečer povabil svoje upnike v vaško krčmo in jim svetoval, naj prodajo vsak svoj del zemlje ob vodi, so se mu vsi naenkrat uprli. »Gospodje ostanejo jutri še tukaj. Lahko se še premislite,« je svetoval Jerom in zapretil vaščanom, da jih bo rubil in jim spravil posestva na boben, če se mu ne vdajo. Za njegovo nakano je zvedel tudi župnik in že je sklical v zadrugi sejo. Petrač je dejal, da raje tisočkrat zgubi, kakor da bi dovolil, da bi Jerom zidal s svojimi družabniki tovarnico tik vode. Kmalu so si bili edini in zadruga je sklenila posoditi vaščanom toliko denarja, da bi se lahko Jeroma odkrižali. Dolgovi niso bili previsoki in so se ga kmalu rešili. In spet je odšel, vendar ne za vedno. Zadruga je delala s polno paro. Stari Jeran je spet postal pogumnejši. Ker je bil še dokaj trden, so mu preskrbeli službo. Vozil se je z vozom okoli kmetov sosednjih vasi, pregledoval poljske pridelke in jih nakupoval za zadrugo, saj je bil poštenjak. Mihka je bila rešena. Delala je doma in mirno živela. Dokler pri Petraču pa se je manjšal in oče in hči sta gledala v lepo bodočnost, pričakana, da bo Jeranovo spet prišlo v roke prejšnjih gospodarjev. * Jeroma ni nihče več maral. Vaščani so se ga ogibali, nekateri so ga kar črtili, med njimi posebno kovač Martin, ki pa ni nikoli komu omenil, da ga ima na piki. Trta je tisto leto posebno dobro kazala. Vsi vinogradniki so se veselili bogate letine. Zadruga je sklenila, da bo nakupovala tudi vino in ga sama prodajala na debelo ter pomagala zlesti manjšim vinogradnikom. Jerom se ni več stalno naselil v vasi, toda večkrat ga je še zaneslo nazaj, zlasti je rad posečal svoj vinograd, od katerega je tudi pričakoval nekaj koristi. Najbolj se je bal starega Snopa. Kadar ga je srečal, je starec kar poskočil, mu žugal in pretil, da mu bo že pokazal. Ni se sramoval nadruti ga, čeprav je bilo navzočih se toliko ljudi. Sploh pa je postajal še bolj popivajoč, a hčerke ni več pretepal kakor včasih. Da, celo nekako mehak je postal napram nji. In odpustila mu je, saj je bil njen oče. Skrival pa je trpel in premišljeval iz dneva v noč, kaj bo. Ljudje so se že vnaprej veselili dobre letine, pa se je vse spremenilo. Nekega dne so nenadoma pridrvéli temni oblaki, zabliskalo se je in že se je vsula po vinogradih za oreh debela toča. Stari župnik je hitel v cerkev ter molil, naj se Bog usmili teh ubogih, bednih, ki so v znoju svojega obraza obdelali svoje skromne vinograde. Prosil je Boga, naj gre ta težki kelih mimo, jokal je in se trkal na prsi. Zunaj pa je razsajala toča in pobijala. Neusmiljeno je bila na vse strani, in ko se je župnik vračal v župnišče, je videl, da so vinogradi stolčeni, trtje se je skrivilo in ogolilo, grozdje je ležalo razbito po tleh. Toča je stolka vse poganjke in napravila ogromno škodo. Kmetje so bili obupani. In spet se je pojavil v vasi Jerom in se norčeval, češ, če bi ga poslušali in zidali tovarnico, bi ne bili odvisni od vremena in toče. Pa se je znova izkazala zadruga. Bila je že dokaj močna, tudi več gruntarjev iz sosednjih far je bilo udeleženih. In zadruga je pomagala. Ker je krompir dobro kazal, je kmetom za prvo silo izplačala na račun krompirja in fižola, ki so ga imeli nekateri zelo veliko. In spet so bili rešeni iz najhujše stiske. Jerom je spet pogorel. Sam je hodil po svojem vinogradu, posedal po zidanici in kleti ter pil. Tudi njegovemu vinogradu ni toča prizanesla. Osramljen je možakar spet zginiti iz vasi. ==4.== Snopova Rezika je postavala. Ko jo je zagledal Martin, je prebledel in divje zaškripal z zobmi: »Kaj je s teboj?« »Nesrečna sem bila. V vinogradu me je pre…« »Da ga ni sram! Maščujem se nad njim! Že dolgo ga imam na piki. A zdaj, da zdaj mi je dovolj!« je siknil kovač in razburjen hotel iti. »Pusti ga! Usoda se sama maščuje nad človekom! Bog se preozre dobrim krivičelcem in je prosila za svojega zapeljivca. Mladenec ji ni odgovoril, skomignil je z rameni in jezen odhitel. Otroče ni dolgo živelo, kmalu so imeli pri Snopovih mrliča. »Prav, da je umrl revežek,« so govorili ljudje, a Rezika ga je rada imela in je jokala za njim. Vinogradniki popivajo. Obupani so nad trtijo, ki zelo slabo kaže. Nekateri ne bodo niti brali, ker jim ni ostalo ničesar ter pijejo lansko vino in pozabljajo. Mladina se veseli in nori s starimi. V cerkvi na Žalostni gori pa trpi ubogi župnik, pridiga kakor zna samo on, da se srca jokajo in se oglasi vest, a ko kmetje pogledajo svoje zapuščene vinograde, spet popivajo in se zagovarjajo pred svojo vestjo, da ne morejo drugače, ker je njih bolečina prehuda in je ne morejo več prenašati. Vinogradi pa sijajo v soncu zeleni in jasni kakor bi se smejali in dramili v srcih novo upanje. Ko pride čas trgatve, prepevajo viničarji in obiralci, a nič ne oberajo, po zidanicah hodijo in hramčkih, se sami povabijo tu in tam in popijejo kar dobe. Ko so pijani, razsajajo in se prepirajo, se hvalijo, koliko pijače prenese in kdo jo prepira. Je pač hudo, če človek nima zaslužka in zabave, ki jo je že vajen iz leta v leto in se ne more zaživeti v tegobni umrlosti. Tedaj so se oglasili zadrugarji: »Kdor bo samo popival in obupaval, ter jemal še drugim pogum, mu odtegnemo pomoč! Zadruga je zato tu, da podpira tiste, ki so zares potrebni, da pomaga onim, ki bi se radi dvignili, pa se ne morejo, a pijancev ne bo podpirala.« Tudi župnik je zapretil na prižnici: »Kar pijte, da boste vse popili! Zadruga vas ne bo več poznala. Mesto, da bi bili veseli, ker ste rešeni iz najhujše zadrege, pa spet pijete! Svarim vas vsako nedeljo, pa ne pomaga! Zdaj glejte sami!« Prestrašili so se in odnehali, splošna pijanost je popustila. Počasi gre Jerom v hrib v svojo zidanico. Še ima nekaj starega vina, ki ga je kupil z vinogradom vred, a novine tudi pri njem nič ni bilo. Vinske gorice se vzpenjajo v nebo, da jih zarja umiva in jih pokrivajo prozorni oblaki z meglenimi kapicami. Okoli nje nič več, polomljeno je in okleščeno. Jerom jih ogleduje, ko stopa počasi v reber. Na krepko gorjačo se opira in premišljuje. Ali niso gorice prav take kakor tedaj, ko je prišel v te kraje? Kmetje so obupavali nad seboj, trta je bila pobita in kakor milost božja jim je bil, ko je prišel od njih kupovati les in druge pridelke. In spet doživlja kar je minilo. Sredi poti obstane. Ali ni šel nekdo za njim? Tam za drevjem mora biti, zdaj, zdaj se prikaže. Ne, nikogar ni, sam je. Zakaj ga danes preplavlja mračna slutnja, čemu mu je tako tesno? Počasi se večeri, rdečica zarje se razliva po vsem griču, poljublja cvetje in bilje ter polagoma bledi. Lahni veter diha in hladi Jeromu vroče znojno čelo. Sam ne ve, kaj mu je danes. Ko pride na planoto, se spet ozre. Nikogar ni, sam stopa po planjavi mimo prvih vinogradov, ki ga žalostni in zapuščeni pozdravljajo. Spet se mu misli vračajo na prvi čas, ko je tod hodil in šele pričel svojo kupčijo. Lahko bi delal pošteno, pa bi bil tudi mnogo zaslužil, pa mu ni dala žilica miru, goljufal je. E, kako je znal! Že les je tako meril, da je moral zaslužiti, kmetje še niso dobro poznali merjenja, tudi na pogled je kupoval stoječi les in pritisnil lastnike, kjer jih je mogel. In njegova žena? Res se nista razumela, pa mu ni bilo dovolj, da jo je zapustil, nič več se ni brigal in skrbel za družino, pa še drugo dekle je spravil v nesrečo. Vračali so se mu spomini na vse to kakor še nikoli prej. Ni maral na to misliti, toda moral je misliti in to ga je begalo. Kaj je to? Zakaj take misli? Zaman se je spraševal in so jih skušal odriniti. Le trenutno so ga zapustile, a že so se vrnile in ga še bolj živo obhajale. In spomnil se je, da je to njegova slaba vest, ki ga je dolgo pustila v miru, a zdaj se je oglasila hitro, nepričakovano in ga pred samim seboj klicala na odgovor. In to je strašno, kadar človek, ki pade, mora iskati zagovor pred svojim drugim jazom, pred tistim dobrim, ki ga nosi vsak v svojem srcu. Vznemirila mu je misel na smrt, pa se mu je zazdela tako smešna, da jo glasno zasmejal: »Kaj mi še pade na um? Zdrav sem kakor riba, močan kakor hrast, pa naj na take stvari mislim?« Zamahnil je z roko in pospešil korak. Daleč za Jeromom je šel kovač Martin, možakar ga ni mogel videti, ker sta si bila daleč vsaksebi in je mladenec sploh pazil, da ni prehitro stopil na plan. Martina se ni nikamor mudilo. Bil je navzven popolnoma miren, a v srcu je čutil nekaj težavnega in strašnega. Ubiti človeka? S to mislijo se je boril in boril. Upal je, da jo prebije in bo lahko zakrivil zločin. Pa ni mogel najti prave opravičbe pred svojo vestjo. Njeno življenje je uničil, se je skušal zagovarjati sam pred seboj, a že je čul v globoki notranjosti odgovor: samo Bog je sodnik nad dobrim in zlim! In spoznal je, da ga niti ta zagovor ne reši težke obtožbe, če zakrivi umor. Kljub temu je vztrajal pri svojem načrtu. Čeprav se je bojeval v svoji notranjosti, ni niti enkrat dvomil, da ne bo storil, kar je nameraval, tako globoko se je zakoreninila v njem želja po maščevanju. In zdaj je korakal v hrib. Šel je za Jeromom, da ga ubije, da zakrivi zločin med sedanjim časom. Ali ni kakor Kajn, ki je ubil brata? Ali ni že njegov sklep nekaj vrhovitega? Tišal je, da mislijo se porajajo, vest se oglasi, a on gre dalje, da ne omahuje. Jerom je sedel v zidanici in pil. Z glasnim treskom so se odprla vrata. Jerom je prebledel: »Kaj hočeš?« Glas se mu je tresel od strahu. »Prišel sem, da te ubijem.« Mirno in hladno je Martin spregovoril, a Jerom je videl resničnost v njegovih očeh in se je prestrašil. Pogrešil je svojo gorjačo, a mladenec je bil urnejši. Že je imel gorjačo v roki in se smehljal: »Ali si misliš, da boš mene? Ne, ne boš me! Pa če bi se mi skril ne vem kam, našel bi te, kajti hotel sem te dobiti in dobil sem te! Sam veš, kaj si pravi nekaj hotel! Tudi ti imaš močno voljo, tudi ti si ubijal nas kmete z goljufijo in varanjem. Tudi ti si ubil srce uboge Rezike in moje srce. Zdaj imam pravico nad teboj in ubijem te!« »Nobene pravice nimaš! Pravica pripada Bogu! Pusti me in bodi pameten,« ga skuša pomiriti starec. »Pravica pripada samo Bogu!« čuje kovač odjek v svojem srcu, a presliši ga, ker ga hoče preslišati. »Kdo pa je tebi dal pravico, da si ubijal?« Kdo zakriči Martin in se divje zakadi v Jeroma in ga podere na tla. Napadeni hrešči: »Pusti me, dam ti kolikor hočeš!« »Mar ni tvoj prigoljufani denar? Tu imaš plačilo!« zarjove kovač in še enkrat udari s kolom po glavi. Nato ga hoče še enkrat. Ranjeni se ves krvav nekoliko dvigne in zaječi: »Moji otroci!« Kaj mu je bilo, da se je spomnil svojih dveh? Morda mu je bilo ta hip, ko je zagledal smrt nad seboj, žal, da je nekdaj svoje otroke zavrgel, morda jih je zdaj res ljubil in se je zbal misli, kaj bo z njimi, ko ostanejo sirote, saj je zdaj vestno skrbel za nje. Morda mu je hipoma vzkliknila misel in se je spomnil, kako je Martin ljubil otroke, da je bil ves nežen nanje in si je del, da ga mogoče ta beseda reši smrtnega udarca. In res ga je rešila. Kovač ga je pognal kvišku. Spomnil se je dveh šibkih razdrtih otročičev, ki jih je videl, ko je prišla Jeromka v vas. Da, ali naj bodo zavrženi brez očeta? Srce ga je zabolelo. Vrgel je kol od sebe in zavpil: »Mrha, pa živi, čeprav nisi tega vreden!« Pogledal je na tleh ležečega, ki se je onesvestil. Polil ga je z vodo, ki jo je našel na mizi v zdelanki, postavil poleg lončen vrč z vinom in hladno odšel. Bil je silno razburjen. Nič ni pogledal, kaj je z Jeromom, ni ga pregledal, ne skušal obuditi k zavesti, samo proč ga je gnalo. Šele, ko je bil že v dolini, ga pretrese misel, da je pustil ranjenca brez pomoči in se niti prepričal ni, če je sploh še živ. Ko pride v dolino se ozre in začuti tiho bolečino. Kri, ki jo je prelil, čuti na srcu kakor strašno težo. In vse gorice so okrvavljene od zarje, ki ga preplavlja. Težko mu je in kakor razbojnik hiti sklonjene glave domov. * Komaj slišno šepeta zefir in pihlja čez gorice. V Jeromovi zidanici se začne pritihno vzdihovanje. Ranjenc se je predramil in se skuša vzdigniti. Sam ne ve, kako dolgo je ležal v nezavesti. Tedaj zatipa poleg sebe vrč z vinom. Hlastno ga dvigne in se napije. Ko se nekoliko okrepča, se vleče nazaj na tla: »Pošteno me je udaril! Hvala Bogu, da me ni ubil!« In spomni se svojih zadnjih besed. Kdo mu jih je narekoval, kako da so mu tako nenadoma zdrknile preko jezika, čeprav ni na to mislil? Počasi se skuša dvigniti. Spomni se, da ima na mizi vodo. Ko se priplazi do mize, spozna, da je steklenka prazna. Prime se tipaje po glavi in začuti nekaj mokrotega. Kri! se spomni in strese: »V dolino moram k ljudem, tako slabega se čutim!« Počasi zleze iz zidanice. Ko prestopi prag in se zazre okoli, se takoj čuti nekoliko močnejšega. Polagoma se spušča v dolino in začuden opazi, da se že dani. Torej je ležal v nezavesti skoro vso noč? Tedaj začuti spet v glavi skeleno bolečino. V daljavi zazvoni. Glasovi zvonov odmevajo čez polja in griče, se spajajo in lipe dalje v brezkonačnost. Jerom posluša. Zakaj zvoni? Ali res zvoni? Morda se mu samo dozdeva? Ne, ni mogoče! Brenenje zvonov je vedno glasnejše. Kakor pijan pride v dolino. Zora vstaja izza hribov, vsa mlada se smehlja prirodi ovita v biserni plašček srebrne rose in jo poljublja s svojimi rožnimi ustnicami. Zvonovi se vedno pozvanjajo. In tedaj vidi Jerom, da se po polju bliža procesija. Ljudje prosijo za lepo vreme, da bi jih Bog varoval in čuval njih polja, ki so jim zadnje upanje. Jerom nekam hoče, skril bi se rad, pa je tako truden, da ne more več dalje. Kar sesede se v travo in sklene roke. Ko se procesija približa, ga ljudje začudeno gledajo. Med njimi je stari Petrač. Ne mara ga, a zdaj se mu takoj zasmili. Kakšen leži tu, ves krvav in umazan razmršenih las, med travo, da ga je komaj poznati, a na glavi mu zeva globoka rana. Nekateri priskočijo in ga dvigajo. Spet se je onesvestil. Ko se zave, leži v Jeranovi hiši, okoli njega hodi Mihka in ga skrbno oskrbuje. Ko opazi, da se je zdramil, mu prinese čaja, mu tiho šepne, da ne sme govoriti in se po prstih umakne. Jeromu je hudo vroče. Z desnico seže v glavo in čuti, da je dobro obvezana, a ne ve, da je bil zdravnik pri njem, ki ga je obvezal in ukazal domačim, naj pazijo nanj, a sicer da mora imeti mir. Ranjence se trenutno zazre v strop nad seboj in vidi, kako se vse nad njim vrti. Torej je zelo bolan, najbrž ga muči vročica? Spet zapre oči in skuša misliti, pa ne more. Pisane kolobarje zagleda, ki se sučejo in uraje okoli njega in boji se, da bi ne padel in se nekam ne zgrudil. »Prosim, popijte čaj!« Nežno in tiho se oglasi Mihka, mu pomaga, da se nekoliko dvigne in Jerom še pije v globokih požirkih. Ko spet obleži, se oddahne. Bolje mu je. Spet ga objame blagodejni spanec. Nekaj časa se še muči s težkimi mislimi, ki ga obkrožajo, čuti bolečino v rani in kmalu zaspi. Drugi dan je že boljši. Kako mu je udobno in prijetno pri Jeranovih, kako so z njim dobri, kakor bi jim ne bil delal krivic, pa jih je spravil ob hišo. Ali ni to nekaj čudnega? Kakšni so vendar ti ljudje, ti kmetje? Ali niso popolnoma drugačni kakor si je vedno mislil? Imel jih je za omejene ljudi, ki delajo le ker morajo delati in da sploh žive, da pa ne znajo samostojno misliti. Kako se je vendar motil! Vero imajo in ta vera je globoka kakor resničnost sama! V tej globini je razumevanje, spoznanje in sočutje ter ljubezen do bližnjega. V tej veri se jim je izkristaliziralo njih življenjsko izkustvo, ki ga je vera oplemenila. Jerom tiho leži in misli, samo misli, in spomni se na sveto pismo ter na besede: »Če te tvoj sovražnik udari na desno lice, mu nastavi še levega!« Da, to je tista silna notranja — samozatajitev! Pusti ga, naj se razbohoti, naj te udari še na drugo lice in ostani velik v zatajevanju, kajti samozatajitev se zmaga, zmaga nad seboj in nad svojimi slabostmi, ki je najvišja zmaga! Premišljeval je in sanjaril, modroval ter mešal sanje z resnico in iskal v svojih razbeljenih možganih tipajoč za resnico, ki je bila dojdel in je ni mogel tako hitro razumeti, saj si ni mogel misliti, da sploh obstoja in da so v resnici še na svetu plemeniti in dobri ljudje, ki ne delajo samo zavoljo hvale in denarja ter jih njih požrtvovalnost dviga kadar so razdvojeni in jih nadlegujejo tegobe. Že drugi dan so se oglasili pri Jeromu orožniki in hoteli Jeroma zaslišati. In spet se je spomnil svetega pisma: »Če te udari sovražnik na levo lice mu nastavi še pravega!« »Težko govorim, gospodje, slab sem še! Opijanil sem se preveč in telebnil čez skalnat rob pod vrhom, kjer sem se pošteno podbil,« je tajil Jerom vsako krivdo koga drugega. Orožniki so bili zadovoljni z njegovim izjavom in so odšli. Krivca ni bilo torej treba iskati in vsi so bili zadovoljni. Kovač je sedel pred svojo kovačnico in se jezen tolkel s pestmi po kolenih: »Da jih že ni! Vem, da pridejo, saj morajo priti! Le kaj čakajo? Kako sem že nestrpen. Rad bi že vse povedal in sedel, saj vem, da moram trpeti kazen za grehe.« Mimo sta prikoračila orožnika. Takoj je vstal in jima stopil naproti, prepričan, da gresta k njemu. Orožnika sta ga komaj pogledala in že sta korakala dalje. Torej ga Jerom ni naznanil in ne mara, da bi bil kaznovan? Morda mu je odpustil in mu prizanesel zavoljo tistega drugega udarca, ki bi bil pač smrten? In slabi kovač se spet vsede in se zamisli. Kako je ljubil otroke? Ali je Jerom to vedel in se spomnil nanje, ko je uzrl smrt v obrazu? Kako je vse skupaj čudno, saj sam ni vedel, da hoče in prav je, da ni ubijal. Kakšen bi bil zdaj? Po gozdovih bi begal in obupaval sam nad seboj. »Da, njegove besede so rešile tudi mene, da nisem ubijalec!« si prizna Martin in olajšano vzdihne ter dvigne kladivo. Kako težko je, vendar ga vihti kakor igrače ter tolče, kakor bi hotel z njim vse uničiti, tudi svojo vest, ki se še vedno oglaša, čeprav ni postal ubijalec. Suša je zavladala. Dolinci so se bali nevihtne povodnji, kajti že več let ni bilo take suše. Skrbelo jih je, da bi se nenadoma ne vlila ploha in bi voda poplavila vso dolino. Baška jih je učil in svaril: »Zdaj je čas, kopljite jarke! Samo kopljite povsod in globoko, da bo voda hitreje odtekala! Samo da gre voda dalje, pa bo vse dobro. Če pa ostane, bo vsem slaba predla in vse vam pojde po zlu!« »Saj imamo že vse polno grap in jarkov!« so nekateri ugovarjali. »To je še vse premalo, le verjemite mi! Kopljite samo kopljite in ne boste se kesali. Voda se bo zbirala v jarkih in drvela naprej, le da se more kam iztekati! Če se pa ustavi, je hujša kot vsaka zver, njena moč je strašna.« Vendarle ni bilo povodnji. Lahek dež se je vsul in padal pet dni nepretrgoma. Zemlja se je osvežila. Kmetje so bili veseli. Gorski župnik se je oddahnil. Starec si je vedno nakladal preveč skrbi. Smatral si je za dolžnost, da reši svoje vernike vseh duševnih in tudi telesnih tegob, zato se je preveč pehal in mislil na svoje farane noč in dan. Na sebe je le malo pazil in pozabil je, da tudi sam mora živeti. Zdaj so bili vaščani spet iz najhujšega. Poljski pridelki so dobro kazali, že so jih popravljali. Ta ali oni je zalihoval za zimo, a nič ni pomagalo. Počasi so se pač morali potolažiti. Jerom je spet odhajal. Zahvaljeval se je Milki in Jeranu, da jima je bilo kar neprijetno, in se potem odpeljal s starim Petračevim kolesljem na pet ur oddaljeni kolodvor. Ko se je peljal mimo kovačnice, je skočil iz nje Martin in se zavihnil na voz, da se je Jerom kar prestrašil in ga boječe pogledal. Martin ga je mrko ošinil s pogledom in dejal: »Pojdiva skupaj na sodnijo! Te negotovosti ne morem prenašati! Naj se rajši takoj zapre, kakor da bi me kasneje vlekli po ječah.« »Ne vem, kaj misliš?« je zastokal Jerom. »Midva imava pri sodniji ničesar iskati! Kar je bilo med nama, je tudi med nama ostalo, menda si bil toliko pameten, da si molčal? Res sem grešil in ti si mi naložil pokoro, pa menda tudi sebi, saj si ves nemiren in zbegan.« Kovača je bilo sram, zaškripal je z zobmi: »Nobenih komedij ne igrava! Saj vas poznam, da komaj čakate, da me zaslišijo! Imate pač kak vzrok, da odlašate! Jaz ne vem zanj. Pojdiva skupaj tja, vi povejte kar veste in zapro naj me, da bo vse uravnano, kakor mora biti.« »Nikamor ne grem. Če me pa hočeš spraviti v sitnosti, me lahko spraviš, kajti zavoljo tebe sem lažil in nisem povedal orožnikom, kako je bilo. Smilili so se mi tvoji otroci in hvaležen sem ti, da nisi še enkrat udaril. Rana po prvem udarcu se je zacelila, a drugi bi bil smrten.« »Da, drugi bi bil smrten,« je hladno ponovil Martin. Se je posedel in postajal vedno bolj nemiren in nestrpen, sam ni vedel, kaj naj si misli in kaj naj reče, zato je kar na lepem prosil Jeroma, naj za trenutek ustavi, da bo skočil z voza. »Pa bi šel z menoj in se potem sam nazaj peljal, da bi se še kaj pomenila, sicer bom moral pustiti voz in konja pri krčmarju Zajcu na kolodvoru, kjer bosta čakala, da pride kdo iz domače vasi in se z njima vrne,« je omenil Jerom. Martin ga je samo začudeno pogledal, skočil z drvečega voza in zginil za ovinkom. Berač Baška umre. Sosedova teta Špela stoji pri njem s prižgano rdečo vžigalko svečo in pobožno moli. Zunaj je vse zasneženo in žalostno. Toliko snega ljudje že zdavnaj ne pomnijo in še vedno pada, pada … Baška se mirno poslavlja od življenja in svoje rodne vasice. Samemu sebi se je še jeseni čudil, da se je tako popravil in okrepil, odkar je stanoval v Boškajevi bajti, saj je že minilo tri leta, kar ni bilo Jože domov. Zdaj bo ostala koča zapuščena. Prosil je starega župnika, ki ga je prevideval, da je gospodarju pisal in mu sporočil, da se mu Baška za vse prav lepo zahvaljuje, saj mu je s svojo dobroto pripravil lepo starost in njegovi zadnji dnevi so bili vsi ožarjeni z zarjo miru in sreče. Zdaj pa mora iti, kajti že čuti, da so mu dnevi šteti. Še in še je naročal župniku, naj ne pozabi Jožeta lepo pozdraviti. Starček mu je vse obljubil in je Boškajevemu kmetu pisal. Špela stoji pri postelji umirajočega. Dobra ženica je in mož se ji smili. Rada bi mu kaj pomagala, pa sama ne ve, kaj naj stori. Kaj naj naredi človek pri smrtni postelji, ko se bliža veličastna smrt, pred katero je vse tako malenkostno in smešno, saj v njenem objemu izgine minljivost in zavlada večnost. Baška je s svetom obračunal in njegova duša je vdana in mirna. Truden je, polzaprte oči se mrtvo ozirajo okoli. Še živi duša v telesu, na njegovem obrazu trepeta zadovoljni angelski sijaj, vesel je, da umira v tej hišici, kakor gospodar in ne kje pod kapom. Njegove misli hitijo po domačih poljih in logih in cerkvici na gričku in pri vsakem vaščanu posebej ter ga pozdravljajo. Še na svojo zadnjo uro se tako težko loči od svoje rodne vasice, ki jo je imel tako rad vse svoje življenje. In poslavlja se od domače zemlje, od skromnega grma, od potokov in drevja. Poslavlja se od njiv in poljan in od zelenih vinogradov. Res je umiral, v prihodnosti živ, a on jo sanja vso mlado, pomladno in veselo v mladem cvetju. In od take se poslavlja. Misli kipé v njem, spomini vstajajo, ga še in še objemajo in mu slikajo v duši same lepe slike. Zaveda se, da so mu opešale življenjske sile in da se hitro bliža zadnja ura. Spočil se bo in zaspal tam pri svetem Jerneju, kjer sta mir in tišina. Gledale ga bodo vinske gorice in se mu v soncu smehljale žive in prijazne. Kadar bo dozorelo grozdje, ga bo pozdravljalo s svojimi vabljivimi trsi in zarja mu bo nalivala na gomilo svojo bleščavo, da bo čutil še v grobu milino in čar ljubljene domače zemlje. Nenadoma se odpro vrata in v sobo stopi stari Snop. Baška se začuden ozira v nekdanjega pivskega tovariša. Snop pa zvito mežika in privleče iz malhe liter cvička, a iz desnega žepa kozarce. »Baška! Prijatelj! Kaj hočeš? Slovo se bliža, vsi tako pravijo, da ne boš več dolgo. Jaz pa trdim, da se ne podješ! Izpijva ga merico, pa boš videl, da bo smrt kar pobegnila od tebe!« Umirajoči je žalostno odkimal z glavo: »Ne bom pil! Ne maram priti pijan na drugi svet! Čudno bi me pogledal božji Sodnik, če bi po vinu smrdéč stopil čez nebeški prag.« »Najboljšega sem kupil, kar ga ima ta krčmarski oderuh. Le pij in bodi vesel, pa tisto zapojva od starecka in vinskih goric. Dobra volja je zdravje. Pa sape ne smeš prehitro spuščati! Samo sapo drži, pa še ne bo po tebi! Vsekakor je vesel! Če sapo prehitro spuščaš, ti je lahko zmanjka in že te pograbi tista smrt. Zato stisni sapo in dihaj kolikor moreš počasi.« Baška se je moral nasmehniti, a Snop je silil vanj in sam pil ter naposled še skoraj izpraznil liter. Ostalo mu je še kakšen pol kozarca, da je kar zajavkal: »Kaj si boš mislil moj dragi, kaj boš dejal? Moj Bog, kar vsega sem sam požlampal! Čemu nisi pil, ko sem ti ga ponujal? Pa je steklo vino po mojem grlu kakor mastno olje, da se sam ne vem kdaj! Ej, to vino je res zapeljiva kapljica!« Špela ga je tedaj potrkala po rami, češ, naj gre ven, ker ga nekdo pred hišo čaka in bi se rad nekaj z njim pomenil. Ko je Snop odhajal, je brž vrata za njim zaklenila in pokleknila pred posteljo, da bi molila. Pri tem je mrmrala: »Ubogi Baška, niti zdaj ti ni prizanešeno, še na zadnjo uro nimaš miru, ki si ga vendar potreben!« Berač se je smehljal. Ni mu bilo neugodno, ker je prišel Snop, ni se jezil, ne begal. Tudi bal se ni ničesar več. Bilo mu je, da leži na postelji mrtvo truplo, a duh živi in se pogovarja. Trupla ne čuti, čeprav ve, da ga ima in to mu je kar ugodno, saj ga je večkrat težko prenašal po svetu na svojih šibkih tenkih nožicah. Snop je obstal pred hišo, ker ni nikogar opazil, je hotel brž nazaj k svojemu prijatelju, pa je bilo prepozno, kajti že so bila duri zaklenjene. »Vrni se bajti! Pa bodi sam z njim! Ubogi revež, samo ena priča je navzoča pri tvoji smrti, pa še ta je stara baba! No, mirno počivaj, jaz sem ti vedno želel samo dobro!« Odšel je v vaško krčmo, kjer je še naprej popival in potem pozno popoldne kolovratil domov. Ko je korakal za potokom, je začul napev. Takoj je vedel, da zvoni Baški. Okrepil se je in pričel glasno jokati, se križati in klicati berača po imenu. Nebo je bilo jasno. Nad vso snežno belino je drhtela migljajoča se svetloba. In Snop je šel v tej bleščavi ves solzen in beden. V nemirnem sijanju iskrečega se ivja, ki je na lahko pršelo z drevja, je zaslutil dušo svojega prijatelja, vso svetlo in čudovito, ki se počasi trga od domače grude in tone v višave. Baška je imel lep pogreb. Pred grobom mu je spregovoril stari šolski upravitelj v slovo. Primerjal ga je bednemu vrabčku, ki trpi in vztraja tudi čez zimo doma, prenaša mraz in lakoto, toda nikoli ne pobegne v druge kraje, ker preveč ljubi svoj dom. Marsikateri vaščan je začutil, da ga je nekaj zabolelo pri srcu, saj je še ta ali oni iskal sreče v tujini, kjer je ni našel. A skromni plamenček berača Baška je ostal vedno doma in v revščini in negotovi vztrajal v rodnem kraju. =Tretji del.= ==1.== Rezika nima več miru ne pokoja. Vedno je ves nemirna in kamor se prestopi, se ji dozdeva, da se ljudje ozirajo za njo, da kažejo na njo s prstom, jo prezirajo in se ji rogajo in se nad njo zgražajo. Hudo je, če človek začne v svoji razdvojenosti in ponižanju misliti o mnenju drugih, kajti le samota ga ne vznemirja, docim ljudje marsikomu privoščijo nesrečo in so srečni, če ga morejo vleči po zobeh. Rezika je dolgo skrivaj trpela. Silna bol jo je mučila za otrokom, pri katerem je našla svojo bedo srečo in za katerega se je hotela poslej žrtvovati in živeti zanj ter trpeti, samo da bi bilo dete preskrbljeno. Pa se ji je pripetila še ta nesreča, da je otrok umrl. In zdaj jo je trpinčila mrka dolga žalost. Rada bi nekam pobegnila in se skrila pred svetom. Nekega dne je nepričakovano odšla iz vasi. Svojemu očetu ni nič povedala, kam gre, le toliko mu je omenila, da mu bo še sporočila, kam gre, da ji bo lahko pisal, če se zgodi kaj posebnega. Starec je ves skršen hodil okoli nje: »Menda te ne bom nikoli več videl. Ne pozabi mene starega in spomni se me včasih.« Hčerka ga je predobro poznala in njegovo tarnanje ji pač ni šlo do živega. Bil je kakor vsi pijanci: hitro ginjen, ali spet razburjen, zasičen, ali do smrti žalosten. Vse je imel v eni vreči, smeh kakor jok, vzdihovanje in petje. Obljubila mu pa je, da mu bo takoj ko dobi službo, redno pošiljala vsak mesec nekaj za priboljšek. In nastopila je težko pot slovenske služkinje v tujini. Spoznala je greh, bila je razočarana, razdvojena in obupana. Njen oče je bil kroničen, brezupen pijanec, ki ji ni znal več pomagati. Zato je brezupno šla v boj za obstanek. Vsilila si je misel, da nazaj ne sme, da ni poti, temveč, da mora dalje, pa če je še tako slaba in blatna cesta. In hodila je od hiše do hiše ter se ponujala v službo. Naposled je prišla v neko beznico za natakarico. Mnogo je pretrpela, a smehljajočega obraza je delala, stregla ljudem in se borila s svojo dobro vestjo, ki je ni zapustila, saj je imela nekdaj mater, dobro staro kmetico, ki je bila poštena kot zlato in ni poznala razdivjanosti življenja. In vztrajala je in ostala poštena. Videla je pred seboj prepadi strasti in bala se je in ni hotela pasti vanje. Kadar je največ trpela, se je spomnila na svojega otroka, na nedolžno dete, ki ji je umrlo. In tudi misel nanj jo je krepila, da je molče trpela. Njena duša je bila popolnoma zapuščena in srce ji je krvavelo. Oddaljena je bila od vseh okoli sebe. Večkrat ji je zašlebeljevala pred duševnimi očmi slika njene nežne mladosti. In stremljenja njene duše, v iskanju gorice prijazne in lepe ter vse sončne. In na teh goricah je bilo rojeno vino, ki ga zdaj pijejo ljudje okoli nje, ti ogabneži, ki jih sovraži zavoljo njihove pokvarjenosti in jih mora trpeti okoli sebe, samo da sme živeti. In ko je dolge noči prebedela in pretrpela, je večkrat začutila, da jo boli v prsih in jo duši. Noč za nočjo je morala poslušati umazane razgovore razdivjanih pijancev ter požirati dim smrdljivega tobaka. In večkrat jo je oblila omotica. Neko noč je izpljunila kri. Grozno se je nasmehnila, saj je zaslutila svoj konec. Toda olčala je in skrivala svojo bolečino ter ostala vesela in prijazna natakarica Rezika. Bala se je, da bi ne izgubila še tega koščka kruha, zlasti še, ker ji je oče pisal, da je nekaj bolan in mu je zdaj še pogosteje pošiljala, kolikor je sploh mogla. Za mestom ob vodi se dvigajo mrke tovarnice. Žalostne, žalne so to, kamor prihaja dan na dan na tisoče življenj, ki jih zvečer spet izbruhnejo, mrke, trudne in kakor pijane. In med temi sužnji strojev je tudi kovač Martin. Sam s seboj trpi in dela ter se jezi nad svojo usodo. Večkrat ga buri misel, kako neumen je bil, da je zapustil in zaprl svojo kovačnico ob cesti, kjer je imel jasno sončno življenje v zlati naravi in kjer je njegovo kladivo pelo vse drugače in udarjalo po taktu tistega življenja, ki je valovalo tam zunaj v zdravi božji prirodi. In če je bil tam truden od dela, je vrgel kladivo v kot in se trenutek zazrl na zlate vinograde gorice. Kakor bi mu mogla iz jasne sinjine svoj kipreči napoj mu je bilo, ko jih je zrl in kmalu je spet pograbil kladivo in udaril po nakovalu, da je zapelo še bolj jekleno in trdo toda zveneče in veselo. Zdaj ga je zasužnjila tovarna, da ne more nazaj, fabrika mu dan na dan s svojimi stroji sesa njegovo svežo kri. In on trpi in se bori, se trga od teh železnih zveri in poslavlja, a vendar se vrača. Neznane tipalke ga objemajo vedno silneje, vedno šibkejšega se čuti pred to jekleno močjo. Martin premišljuje dan na dan, sklepa in preudarja, resno namerava nazaj, saj ga čaka kovačnica in kar vidi jo pod bregom, v sivo in črno, kakor staro kolo, ki vabi svoje mladiče, naj pobegnejo pod njeno okrilje. Nazadnje se že boji, da bi res ne ostal, čeprav čuti še dovolj moči. V sobotah pa pije. Vsako soboto zvečer pije, da laže pozabi, saj mu Rezikin obraz ne gre iz spomina in tudi vino je ne izbriše. Jasno sije pred njim vsa mlada in živa, da ga boli srce. »Pojdi, greva v krčmo pri ›Zlatem trsu‹, tam je mlada natakarica, ki je zelo prijazna, pa z vaših krajev je menda doma, saj jo zavija prav po dolenjsko,« je dejal nek sobotni večer Martinu njegov tovariš Tomač. In šla sta mimo mračnih tovarniških hiš, ki so ju zrle tuje in hladne. »Kako je tu vse mrzlo in sovražno!« je dahnil kovač, ki je bil vajen večerov na deželi, sanjarjenja v prirodi in veselega druženja v njenem objemu. »In vendar ne moreš proč!« ga je zbodel Tomač. »Kmalu pojdem!« se je nasmehnil Martin. »Pojdem in ne vrnem se nikoli več! Samemu sebi nočem priznati, da sem odšel od doma zavoljo ženske, ki sem jo ljubil in vendar je takole.« »Pusti babe, vse so enake!« je mrko dejal Tomač, ki ni imel sreče v ljubezni. In dospela sta v nizko krčmo v zapuščeni ulici. Martin je hotel samo piti, da bi vsaj trenutno nekoliko pozabil svojo bolečino, saj mu je v tej mračni velikem mestu še bolj globoko segla v srce in ga mučila, ker se je njegovi razočarani ljubezni še pridružila domotožje. Ko sta vstopila in prisedla k mizi, mlade natakarice niti pogledal ni. Ni se brigal za druge ženske, čeprav je vedel, da je z Reziko za vedno vse končano. Natakarica se je ozrla vanj, prebledela, ga še enkrat pogledala bliže in komaj slišno šepnila: »Martin! Ti tukaj?« »Rezika, ali je mogoče?« Otožno se mu je nasmehnila. Pogledal je okoli sebe in videl same izpite in izžete obraze. Zaškripal je z zobmi in vstal. Začutil je nekaj težkega in ogabnega. Hotel je pobegniti iz tega brloga, kjer je bila ona, ki jo je še vedno nosil v svojem srcu. »Pojdem!« Mrko je spregovoril in hlastno, kakor bi samega sebe priganjal, naj ne odlaša, temveč naj pobegne odtod. Ona ga je prosila vsa bleda in prepadena: »Posedi vendar, počakaj nekoliko! Tako rada bi se kaj pogovorila s teboj, saj se ti vendar tako ne mudi!« Solza ji je zalesketala v očesu ter ji zdrknila po bledečem obrazu in zasijala na njeni zgornji ustnici kakor bleščeča rubina. Zveklavo se je zazrl vanjo in pogoltnil jezo in bolečino. Kako shujšana je bila, le njene temnomodre oči so še vedno žarele v mladostnem sijaju globoke in čiste kakor jezerska gladina. In spet se je spomnil na njo, na ljubko mladenko, hitelo preko travnika boso in cvetočo kakor rožna pomlad. Bolečino ji je dejal: »Še to, Rezika, ali je mogoče, tudi to? Ali ti ni bilo dovolj tiste sramote? Ali te ni očistilo prvo spoznanje? Ali si pozabila na svojega dete? Prepričan sem bil, da ti bo še angel ostal varuh, če tudi je legel v grob.« Zardela je in mu resno, toda mirno odgovorila: »Ne sodi me napačno! Motiš se, nisem mislila tako globoko kakor domnevaš! Tisto življenje, to večno posmehovanje, to ozračje polno omamljivega dima in prisiljene ljubeznivosti, ki jo moram kazati gostom, to je nekaj tegobnega, kar me ubija, saj vedno bolj čutim to breme na sebi!« Martin jo je še vedno gledal. Kakor bi bil zamišljen nekam v preteklost, je strmel vanjo in tiho dejal: »Vse je zakrivil tujec! Tvoja ljubezen do njega ni bila prava in resnična! Če bi Jeroma ne bilo v našo vas, bi bilo danes vse drugače. Jaz bi bil še danes veseli kovač Martin, a ti moja žena, saj sem te tako nesebično in iskreno ljubil.« Rezika je prinesla k njemu. Spet se je izpovedovala: »Martin! Ne morem ti povedati, koliko trpim! Vem, kaj sem zakrivila, a tedaj niti prav vedela nisem, niti se nisem zavedala zlih posledic. Nikar me ne sovraži, čeprav ti moram priznati, da sem tudi sama kriva, kajti dovolj močna nisem bila in moja volja je klonila, zato je postalo telo šibko in igrača strasti. Zakaj nisem tedaj mislila z vsem srcem na tebe, pa bi zmagala sila moje duše?« »Vem, da si kriva, vendarle te še ljubim! In to je moje gorje! Pobegnil sem iz svoje kovačnice, zapustil sem svojo najdražjo domačijo in šel. Kako me je vse dražilo in bolelo, vsaka steza, vsak grmiček in potok, vsako drevo in vsaka bilka, vse me je spominjalo tebe! In hotel sem te pozabiti, hotel zadušiti spomine, ki so begali za menoj, me napadali, silili vame iz dneva v dan ter me nadlegovali, da sem bil od njih kar ves bolan. In bežal sem pred njimi kakor ubijalec pred svojo žrtvijo, saj sem jih skušal ubiti, a ubiti jih nisem mogel, ne zatreti jih, ker sem prešibek. Ali ni čudna usoda? Pobegnil sem z doma, nikogar nisem vprašal po tebi, šel sem, da bi bil daleč od tebe, da bi zabil vse spomine, ki bi morali polagoma splahniti in zbledeti v srcu. Nikogar nisem vprašal, ko sem bežal, nikogar nisem vprašal, kje naj grem, da prispem v mesto in vendar sem dospel v ta vrtinec. Sprejelo me je nemirno življenje polno blaznosti, strasti, dela in muk, ta strašna očehčevalnica, v kateri omagajo tisoči in umro s kletvijo na ustih, saj so sanjali obljubljeno deželo, pa so dospeli v pekel. Le kdor je močen, se iztrga in pobegne, le tisti se očisti in postane velik, ker je spoznal vso bolečino in trpljenje, ves greh in vse razkošje človeštva. In ko sem menil, da te moram kmalu pozabiti, se je vrnilo še domotožje. Vidiš, in danes sem prišel k tebi, kakor bi me bila klicala in kakor bi te bil iskal, čeprav nisem niti slutil, kje si.« »Saj sem te klicala v svoji prestani bolečini. Klicala sem te in valih. Ti pa si komaj prišel, ko že odhajaš. Zakaj Martin? Ostani, da se bova pogovorila! Morda nama bo laže, če spet enkrat poklepetava in si odkrijeva vse, kar težkega leži v sebi in kar hočeva zatreti, pa ne moreva. Vem, ne morem te prikleniti, saj nimam nikake pravice do tebe. Izgubljenka sem, bedna nezakonska mati, ki samo živi, ker mora živeti.« Približal se je Martinov tovariš, ki je govoril s prijateljem pri sosednji mizi. Ko je opazil, da se živahno pogovarjata, se je molče odstranil in prisedel k svojemu prijatelju. Martin se je razgovoril: »Jaz si ne priznam nobene krivde, čeprav me je spočetka bolelo, ker sem Jeroma udaril. Morda je to zakrivil jaz? Morda je preveč sile v meni in preveč zlobe in zagrenjenosti? Jeromu sem prizanesel drugi udarec zavoljo otrok. Slišal sem vest, kakšno sem na otročič in nekega dne, ko te ni bilo doma, sem bil tiho pri vas. Pri odprtem oknu sem videl v zibki tvoje bedno dete. Skočil sem k njemu in si ga ogledal. Mnogo tvojega sem videl na njem in poljubil sem ga. Le svoje rane ne znam zaceliti. To je bolezen razočarane ljubezni, to je muka ranjenega ponosa! Ničesar se ne kesam, a vedno se borim sam s seboj. Odkàr mi je Jerom odpustil, mu večkrat želim odpustiti tudi jaz. Toda, če se spomnim na tebe in na dete, stisnem roke v pest in zaškrtnem z zobmi! Res ljubim otroke in srečen bi bil v objemu svoje družine. Pa si vedno bolj mislim, da mi ni usojena ta sreča, in da bom vedno bolj tavál okoli in ostal krepki divji kovač Martin, surov in zapuščen kakor drevo sredi puščave. In ta misel mi ni prijetna!« »Odpusti mi in vrniva se!« Pogledala ga je s sijem v očeh. In za trenutek sta jima zablodili duši daleč daleč iz zakajene beznice preko mesta in dolin med domače njive, v njegovo kovačnico. Vroče železo se je zaiskrilo, meh je zapuhal in kladivo je zapelo jekleno pesem. Iskre so jima razsvetlile srci, a kladivo je govorilo, čeprav sta oba molčala. In čula sta domačo pesem, obetajočo ljubezen in srečo, spet tistega dela, uspavanko mlade matere in zibanje svojega prvega dojenčka. In potem šel grmeč glasovec, bučanje, odjek kladiva, spojen s hrepečnjem za domačimi vinskimi griči, za poljano in gozdovi … Minil je kratek hip in zbudila sta se, ko sta se spet spogledala. Martin je odkimal z glavo in šele potem zamišljeno odvrnil: »Ne, ne vrnem se, ni mogoče! Mislil sem o vsem tem, a ne morem. Tega ne prenesem, kajti pozabil ne bom, zato se ne maram vrniti.« Že ji je hotel reči, da se morda kdaj vrne sam, a z njo nikoli, pa je ni hotel žaliti, zato je molčal. »Rezika vina!« Prestrašena je trzala z glavo in skočila k bližnji mizi sreč dvema pivcema. Kovač je obsedel zamišljen za mizo. Ko se je vrnila, je izsledila v njegovem obrazu toliko odločnosti, da mu ni ničesar več rekla. Tudi on je molčal in srkal kislo vino. Spet je sedla k njemu in pričela pogovor o rojakih, o domačih razmerah in o zadrugi, ki so jo vaščani ustanovili. Oba sta čutila, da se beseda ustavlja, saj so jima misli blodile samo v ljubezni in vendar sta se pogovarjala o nepomembnostih. Še ga je prosila, naj vsaj včasih pride, saj je vendar tako sama sredi vsega tega vrveža in trušča. Spet jo je poklical neki pivec. Se je pogledala Martina, ki ji ni odgovoril in se je obrnila točit vino žejnemu gostu. Kmalu se je vrnila iz sosednje sobice in se prestrašila. Prostor, kjer je sedel kovač, je bil prazen. Mladenec je odšel brez besede slovesa. Usedla se je na njegovo mesto in začutila, kako se ji trga srce, kako ji kri udarja na njegove stene in ga hoče raznesti. Tisto noč je do jutra čula in jokala. ==2.== Kako lepa je Mariša, madžarska hišna, temne so njene oči in globoko sijajo, a mlečno nežna lica zardevajo, kadar sreča mladega Bočkajca, ki hodi po hlevu in dvoru, prepeva domače pesmi in žvižga v dva čepa. Da, ta fant je prinesel v samotno graščino novo življenje! Preje je bilo vse tiho in mrtvo. A ko je prišel Jože, se je vse predramilo kakor iz globokega spanja. Kar je prijel, tesar se je lotil, vse je oživelo. Na vrtu je zasadil mlade vrtnice, ki so cvetele in dehtele, da se mu je srce smejalo. Obrezal je cvetne grmičke in že so poganjki kazali zeleno popje. Očistil je sadno drevje mahu in porezal nepotrebne veje, pa se je kmalu pokazalo cvetje in priklicalo zopet sadje, ki ga preje ni bilo več let. Da, Jože je znal! Delal je, da je bilo veselje, vse ga je zanimalo in zato je uspeval. Vse je klilo, kakor bi bil oživel s svojim toplim dihom, ko je smehljajočega se obraza hodil po vrtu in polju. In konji? Trmasti vranec, ki ga je Laci kupil, je pod železno Bočkajevo roko postal krotek kakor jagnje. Konji so ga ljubili. Ni jih po nepotrebnem mučil, dobro jih je krmil in se je razumel z njimi. Po visokih hodih je hodila hišna Mariša, se ozirala na dvor in vrt ter sanjarila o mladem Slovencu, ki je prišel od kdove kje in ji ukradel srčni mir. Ljubila ga je in mu skušala z raznimi malenkostmi pokazati, da ga ima rada, toda mladenič ni ničesar opazil ali pa ni hotel opaziti in ona je trpela. Stara grofica pa je že vedno imela bistre oči. Kmalu je spoznala, da ni mladenka več taka kakor preje, da postaja zamišljena in raztresena, da bledi in ji hujšajo lepa lica, a oči vedno bolj zamišljeno sijajo. In starka je zaslutila, da je dekle zaljubljeno. Poklicala je Marišo k sebi, kajti ljubila jo je in poleg Lacija je uživala ta mladenka njeno posebno naklonjenost. Sama jo je privedla s seboj z Ogrskega. Bila je njena birmanska botra in skrbela je za njo, ko je bila hiša še majhna, saj je bila že zgodaj sirota. V gradu je bila bolj za družabnico čudni grofici kakor za služabnico. »Povej mi Mariša, kaj ti je! Ali te boli srce? Ali se je prikradla vanj ljubezen in te žge njen nemirni plamen?« je poizvedovala starka in jo vprašujoče gledala. Hišna jo je zardela pogledala in povesila oči. Rada bi govorila, pa ji ni hotela beseda z jezika. Grofica je videla njeno zadrego in jo opogumljala: »Za tebe mi je, za tvoj duševni mir in pomorem ti, če bom mogla! Le pogumno mi povej, pa bo vse dobro!« Mariša je zajokala, da se je starka prestrašila, jo pobožala po glavi in jo ljubeče objela. Mladenka je pokleknila pred svojo gospodarico in ji med solzami in jokom priznala, da ljubi mladega kočijaža, a on tega ne opazi in se sploh ne zmeni za njo, pa ji je vedno huje, saj se ne more otresti misli nanj in slednji dan ga bolj ljubi. Grofica ji je prijazno kimala in jo skušala potolažiti. Spomnila se je na svojo mladost in na usodo, ki čudno deli ljudem srečo. Da, bogastvo jo je obkrožalo in sijaj. Kako lepa in privlačna je bila, ko je bila mlada. Hodili so v grad mladi snubci, bogati plemiči, a za nikogar se ni odločila. Ljubila je skromnega vaškega učitelja, ki ni imel drugega, kakor toplo ljubeče srce in svoje gosli, na katere ji je igral zvečer v parku med šepetanjem drevja in šumenjem drobnega potoka. Rada sta se imela in si obetala večno ljubezen in zvestobo. Da, tedaj ni bila plemkinja, temveč ljubimka, saj je sama pozabila na svoje pokolenje in bila srečna, da jo je njen izvoljenec ljubil. Njen učitelj ni dolgo živel. Bil je premehek. Moral je v neko zapuščeno dolinsko vas. Nikoli ni bil posebno zdrav. In potem je hodil samcat po zapuščenih krčinah in grapah, strmel križku in čakal sonca. Noč in dan so se vlekle nad njim megle in ga dušile, dokler ga ni zadušilo hrepenenje. Vrnil se je k njej bolan na srcu in pljučih. Zvedeli so starši za njuno ljubezen. Zapretili so in zahtevali, da jo razdružijo. A ona je vztrajala. Obiskala ga je bolnega, ležečega v preprosti vaški koči, kjer sta se poslovila za vedno. Oba sta jokala, ko sta se poslednjič objela. Ko so zazvonili zvonovi in je šla za njegovim pogrebom, je čutila, da se je poslovila od najlepšega v življenju, da so ji pokopavali vse, kar ji je bilo najdražje. Slutila je, da so s tem šibkim mladeničem pokopali tudi njeno ljubezen. In res je ostala sama. Nihče ji ni več mogel vrniti srca. Nikogar ni več marala, prepričana, da je samo ena ljubezen velika, silna in prava, a da se sicer samo varamo, ko menimo, da smo našli, kar smo iskali in za čemer smo hrepeneli. Navzela se je nekaterih moških navad, ostala pa je nežna in plemenita duša. Grofica je poklicala Bočkaja in pričela kar naravnost: »Mariša te rada vidi. Dobro jo poznaš. Lepa je in lahko se je bo privadilo tvoje srce. Tako krasotico boš težko kdaj našel. Poštena je ko zlato. Njena varuhinja sem in dobro jo poznam. Kos polja vama dam in del gozda. Na vzpetini si postavita hišo, vinograd nad strmino vama doklam in lahko bosta srečna.« Ker Jože ni takoj odgovoril, je pripomnila: »Tebi sem dolžna hvaležnost, a Mariša je moja po srcu in njena botra sem, zato moram skrbeti za njeno blagor.« Jože se je priklonil in skromno odgovoril: »Mariša je zares lepa in lahko bo dobila ženina po svojem srcu. Ljubezen je čudna in nerazumljiva, saj ne gleda na lepoto telesa in obraza, temveč se porodi v srcu, kadar jo morda najmanj slutimo ter nas objame in podjarmi. Često vzljubimo bitje, ki nima na sebi nič posebnega, toda ljubimo ga in smo pripravljeni zanj tudi trpeti.« Grofica je strmela, ko ga je slišala. Spomnila se je, da je bilo prav tako z njeno ljubeznijo. Še na svoje plemstvo je tedaj pozabila, čeprav je bila sicer ponosna nanj, kakor kraljica na svoj diadem. Nikomur ni mladeniču odgovorila, ko je počasi nadaljeval: »Da, Mariša je res krasna. Toda tam za dolenjskimi griči živi mladenka, ki je vsa moja in jaz sem ves njen. Tedni so potekli, meseci in celo nekaj let, kar se nisva videla. In vendar oba hrepeniva, da se spet vidiva in da jo privedem pred božji oltar. Zato pa ne morem postati mož vaše Mariše, ker je moje srce oddano in ne morem več svobodno razpolagati z njim. Prava ljubezen je pač skrivnostni božji dar, ki ga ne smemo zamenjati za lepoto, ne za premoženje!« Grofica kima in ga zamišljeno gleda: »Če imaš drugo izvoljenko, ne morem Mariši pomagati, čeprav bi ji rada.« Potem oslovi mladeniča in se dolgo obesi pri oknu ven zaznana v prirodo pod seboj. Kam ji blodijo misli? Črni križ gleda na gričku v daljavi, ki ga je dala postaviti v spomin njemu, ki ga je ljubila. Vzporedno s križem na drugi plati grička, pa leži on, ki ga je ljubila, on, skromni vaški učitelj. In kadar je sama in žalostna se ozira na grič v črni križ in misli nanj in na Križanega, ki visi tam vzvišen in samoten, toda silen v svoji bolečini in veličanstvu. In laže ji je življenje, ki se ji vidi včasih tako prazno in mrtvo. Jože pa hodi po polju in misli na domačo vas, na sončne vinske gorice in na svojo Milko. In ko se ozira v nebo, v bleščeče sončne žarke, mu je pri srcu, da se sproščajo zato nad drevje in zelenje, da ga oživijo in da pišejo bleščeče črke po zelenih listih. In gleda zlate črke in posluša šelestenje listja, gleda in čita sončne znake, žarki mu pišejo o domu in drugi, ki ga taka in hrepeni, da bi se vrnil. In pogovarja se mladenec v duhu s svojo drago, saj ji je tako lepo pisal in jo vprašal, če se še kdaj spomni nanj. Pa mu je odgovorila, da ga ne bo nikoli pozabila in bo do zadnje ure čakala nanj. »Pa ne bo treba tako dolgo čakati!« si je smeje dejal in veselo zažvižgal skozi gozd, ki ga je prečil, ko je zavil proti gradu. Grofica je sedela že o mraku pri oknu in strmela v daljavo. Prišla je Mariša, da bi prižgala svetilko. »Sedi Mariša!« ji je ukazala plemkinja. Mladenka je pristavila stol. »Ali vidiš tam na griču križ, ki se bo kmalu spojil s senco večera?« »Vidim ga!« »Njegova senca raste globlje in globlje v dolino, vedno večja postaja in se sporoča v nedogled. Veš draga, to je naše življenje! Križ je, ga nosimo, trpljenje je, bolečina! Spočetka ga niti ne zavedamo in mi stokamo pod njim in živimo, ker moramo živeti. Kdor vidi na tem križu Kristusa, Boga samega in trpi iz ljubezni do Njega, mu je lepše in lažje, kajti njegove oči strme preko hribov, v vesolje strme, v večnost, kjer je prava sreča in mir. Kdor pa vidi samo goli križ je revež in bolje je, če ga pomilujemo, kakor obsojamo, saj je zavest večne samote in izgubljenosti v nič nekaj strašnega…« Mariša jo posluša in kima ter ne ve, zakaj ji grofica vse to pripoveduje. Starka se ne ozre vanjo, še vedno strmi skozi okno ko nadaljuje: »Tudi ti boš že zdaj začutila križ, ki ga doslej nisi čutila. Tako mlada si in lepa, smiliš se mi! Zato želim, da bi ga voljno nosila in ne trpela preveč, saj nam je ljubezen večnih v silno breme če ljubimo in nismo uslišani. Govorila sem s kočijažem, kajti na jasnem hočem biti in zato sem ga takoj poklicala. Pošten mladenič je. Priznal mi je, da ljubi svojo rojakinjo tam nekje na Dolenjskem, kjer domuje trda, katera rodi cvetke in kjer živijo ljudje mehki, dobrodušni in veseljaki, da jim ni enakih. Ne bodi preveč žalostna, če ima že drugo! Misli na križ tam na griču in ostani pogumna! Hudo mi je, ker ti ne morem pomagati, toda ni še odbila zadnja ura! Rada bi te videla preskrbljeno preden umrem, saj menda ne bom več dolgo, ker se mi prepogosto ponavljajo bolečine v prsih in mi šumi v ušesih, kakor bi bobnelo v meni slapovje. Tako nemirna sem! Rada grem na Madžarsko, a tam spet ne najdem miru in ko se vrnem, mi je spet hudo po domu. Vendarle sem tu srečnejša, saj je tu pokopana moja ljubezen in tudi jaz bom enkrat počivala tamle na gričku.« Premišljevala sem in sklenila, da pojdem spet za nekaj časa od tod. Ti pojdeš z menoj. Morda bo prej ozdravljena tvoja srčna bolečina. Počasi boš že pozabila, saj boš morala, ker te on ne ljubi. Le če se dva ljubita, se ne moreta pozabiti, a ljubezen posameznika je le prazen sij, ki blega za lučjo ljubezni pa je ne doseže in tone v temo pozabljenja.« Hišna je tiho ihtela. Križ na griču je vtonil v mračini in ko se je starka ozrla vanj, je zagledala pred seboj samo temno noč, le v daljavi nekje je migljala drobna večernica. Pogladila je Marišo in ji šepnila: »Le izplakaj se ljubo dete! Koliko boš še plakala v življenju! Blagor ti, da imaš še solze! A ko pride čas, ko jih ne bo več in bo oko suho strmelo v daljavo ter bo mesto njega srce trgalo krvave solze… Zjokaj se, bolje ti bo in lažje boš pozabila!« »Nikoli!« »Če ne boš pozabila, bodi vsaj prebolela, saj se komaj dobro poznata in on bo odšel, da ga ne boš videla!« je grofica mrko poudarila. Mariša je odšla, a plemkinja je sedla k mizi. Izraz njenega obraza se je poostril, ko je pozvonila Joži, kateri je takoj prihitel, da čuje njeno povelje. Nekaj sekund ga je nemo opazovala in mu potem ponudila stol, saj ni hotela pozabiti, da je bil njen rešitelj. Bočkajev se je vsedel in že je bila pri stvari: »Jože! Upam, da mi ne zameriš, če si ti zahvalim za tvojo službo! Mnogo življenja si prinesel v našo samoto! Morda je bilo tudi to vzrok, da te je Mariša tako vzljubila, saj so steze po katerih se prikrade ljubezen v srce zaljubljenca samem večkrat popolnoma neznane. Zdaj odidem za nekaj časa k sorodnikom v domovino. Bolje za tebe in Marišo, da se ne vidita več! Lažje bo pozabila. Ker sem muhasta, sama ne vem, kdaj se vrnem, mogoče, da kmalu. Zato je bolje, da greš.« Jože je bil nekam zadregnjen, saj ni pričakoval, da ga bo grofica odslovila, ker mu je vedno zatrjevala svojo naklonjenost. Vendar se je molče poklonil, hoče odriniti. »Čakaj vendar, da ne posnemiva do kraja, saj ne gori voda!« ga je ustavila in pripomnila: »Razburjena sem, ker te nerada odpuščam iz službe.« »Torej, da veš, nisem te pozabila! Tu imaš svojo plačo. Niti belič nisi nikoli porabil in pošteno si zaslužil v treh letih trideset tisočakov.« »Preveč je gospa!« je ugovarjal Jože, ki si ni mislil, da mu bo toliko plačala in kar vesel je bil, ko se je spomnil, kako si bo s tem denarjem doma pomagal. Plemkinja je nadaljevala: »Nič preveč! Petdeset tisočakov ti pridajam, ker si mi rešil življenje, kajti življenje grofice Srešnjeve je vsaj toliko vredno, pa če tudi je danes že starka!« Mladenič je strmel in se obotavljal, a že mu je stisnila v žep novo listnico z denarjem in mu ponudila roko: »Hodi zdrav in srečen! Tudi jaz te ne bom pozabila. Spomni se včasih stare sivolase grofice Srešnjeve! Odsloviti te moram in vendar bi rajši videla, da bi ostal! Zdaj imaš nekaj denarja in vem, da se boš kmalu in srečno oženil saj te nevesta pač komaj čaka! Tudi zato je bolje, da odideš!« Potem se je nasmehnila in še pripomnila: »Zato pa ne misli, da te odpravljam za vedno! Če te privede kdaj pot mimo, le oglasi se! Sporoči mi tudi, kje se boš nastanil, ker se bom vedno zanimala zate. In če boš kdaj v stiskah, saj veš kje sem! Veš, da ti ostanem dolžnica, saj imam tudi sicer rada ljudi, ki so delavni in se trudijo ter pogumno vztrajajo na poti življenja, dočim lenuhov ne morem trpeti. Torej ne pozabi nas in pozdravljen!« Hotel ji je poljubiti roko, pa mu jo je odtegnila: »Ostani srečen in vesel, pa nevesto mi pozdravi!« Že je bil skozi vrata. Grofica je ostala sama. Še enkrat je pogledala v noč. Sijajoči večernici na nebu so se pridružile zvezde in mezikale. Počasi kakor v sanjah je spustila zastore na oknu in sedla nazaj na stol. Ko je Jože hotel po stopnicah, mu je Mariša prestregla pot. Bila je bleda kakor zid in prestrašena se je zazrla vanj. Ostal je miren, prijazno jo je pogledal in ji ponudil roko: »Pozdravljena Mariša! Le dobro se imej in ne bodi žalostna! Res si lepa in mila ter prijazna, da te bo lahko vsak vesel in dobil boš ženina, ki te bo nosil na rokah in ti pel kakor slavček svoji družici! Veruj mi, da boš še srečna, saj si pošteno in pametno dekle! Jaz pa hitim domov. Morda tudi tebe kdaj objame domotožje, vidiš, to je huda bolezen! Tri dolga leta sem se boril in vztrajal, zdaj mi je gospa sama pomagala in me rešila. Tam doma me čaka nevesta. Zvest sem ji ostal in vem, da mi tega ne zameriš! Med svoje vinograde moram, ki me vabijo in kličejo tudi v najglobljih sanjah.« Podala mu je desnico: »Zbogom Jože!« Več ni mogla spregovoriti. Svetla solza ji je vzdrhtela v očesu in ji zdrsnila po cvetočem obrazu. Še mu je pogledala v oči in že je bil v veži. ==3.== Martin se je vrnil kakor bi padel med. Bil je zelo shujšan, mrk in slabo oblečen. Zapustil je tovarnico nepričakovano, nenadoma, kakor se je v nji prikazal. Nekega jutra je vstal, se pretegnil, skočil kvišku, se oblekel, se nasmehnil svojim sostanovalcem delavcem, zamrmral nekaj v slovo, česar so bili že vajeni, saj se je že večkrat poslavljal. Vsi so pa bili bili prepričani, da je pač slabe volje, a da pride kmalu za njim na delo, morda prav zadnjo minuto, a pride pač gotovo. Ni ga bilo. Tovarnica je izgubila pred njim svojo moč. Zlato sonce se je smejalo in sililo med ozke ulice, se igralo po strehah in pozdravljalo Martina, ki je ponosno stopal prav do tovarne, se pred vhodom ustavil, se nasmehnil upravitelju in ljudem, ki so od vseh strani vreli skupaj in kakor živ protest je odšel počasi, trdnim korakom, visoko vzravnan proti planjavi. Sirena je zakričala. Delavci so zginiti za sivimi obzidjem, a on je ostal sam. Hitel je dalje, se polagoma otresel sledov velikega mesta, dokler se ni iztrgal zadnjim sencam in svoboden šel med njivami, ki so ga sprejele dehteče in kipče zdravega ter mladega življenja. Ta sproščenost in radost sta bili samo trenutni, že je začutil neko utrujenost, ki so ga je oklenila in spoznal, da mu je tovarnica vzela mnogo sveže sile. Toda njegova močna narava se ni hotela vdati. Kakor se je s smehom na ustih strgal iz objema železne zveri, tako se je hotel smo se je vrnil nazaj v življenje prirode in se boriti za novo moč, saj je čutil, da mu še kipijo sile po žilah, sila, ki jo je zapravljal v tovarnici in po beznicah. Polje ga je veselo objelo. Počasi se je jelo dramiti v njem. Začul je škrjaneca, ki se je dvigal pod nebo in čudil se je samemu sebi, da je mogel biti toliko časa brez svoje svobode, prav kakor bi tega poljskega pevca zaprl v mračno kletko, kjer bi pač moral žalostno poginiti. Zjutraj je odhajal, a šele na večer je dospel do svoje kovačnice. Kako je bila žalostna in zapuščena. Potegnil je ključ iz žepa in zaškripal ključavnica. Pozdravila ga je staro, črno nakovalo, prašno in mrko, kakor bi mu očitalo, da ga je zapustil. Kladiva po tleh so ga vabila. Pogladil je drugega za drugim in preizkušal svojo moč. Pri zadnjem, največjem se mu je ustavilo. Malokdo ga je vihtel z obema rokama, a njemu je pelo v eni roki kakor zlata struna. Zdaj ga je moral dvigniti z obema rokama in to ga je neprijetno dirnilo: »No, nekaj sem moral dobiti za spomin na izgubljeno življenje v velikem mestu! Kmalu bo bolje.« Spet je skušal dvigniti kladivo z eno roko in ga zavrteti, pa se mu ni posrečilo, zato je sklenil kovati dalje z drugim kladivom, da bo spet zmogel najtežjega z eno roko, saj je vedel, da se mu bo moč spet vrnila. In spet je zabrenčalo kladivo v Martinovi kovačnici. Ljudje so zadovoljno kimali, saj so bili vajeni tega brnenja in kar prazno jim je bilo, ko se je nehalo. Kovač ni več hodil toliko med ljudi kakor prej, tudi ni maral, da bi ga povpraševali, kje je hodil in kaj je počel tam zunaj v svetu, saj ni hotel tega nikomur praviti. Nekaj mrkost in ohranjenost sta ga prevzeli in najraje je molčal. V nedeljah je hodil Martin samcat po polju in vinogradih. V prirodi se je takoj čutil olajšanega. Opazil je, da mu mrkost in tegoba polagoma izginjata, postajal je veselejši in včasih je kar zažvižgal. Težko delo pred kovačnico sredi travnika ga je polagoma spet ozdravilo, da je pričel spet bolj radostno gledati v življenje. Čeprev je čutil, da njegovo srce ni ozdravljeno. Martin je imel vedno več dela. Spet so se ustavljali pred kovačnico kmetje, spet je bilo treba podkovati konje, popraviti lemež ali kaj drugega. In oglasila se je domača pesem in domača beseda je zadonela ter zavriskalo življenje. Kladivo je pelo vedno zvončneje, vedno bolj živahno. Martin se je razmahal in razmahnila se je vsa njegova notranjost. Njegovo srce je spet sproščeno objelo domačo grudo in vse prijatelje in znance s toplo ljubeznijo. Spet so prihajali otroci, ki jih je imel tako rad, da se je takoj poigral z njimi, če je le imel minuto časa. Bližala se je zima. Sneg je tisto leto hitro zapadel. Ko se je Martin neko jutro vzbudil, je bilo vse belo. Stopil je v kovačnico in pričel delati. Snažilo je vedno bolj. Beli kosmi so polegali povsod, nekatere snežinke so splavale k njemu, mu sedale na obraz in roke ter se takoj raztopile. Martin je dvignil kladivo. Kmalu je priletela proti griču vaška otročad s sanmi. Vse je hitelo v hrib, otroci so se majali kot bi ga hoteli zavreti, poganjali so se in plezali kvišku s sankami v premrlih rokah. Pri tem so se smejali, podirali drug drugega na tla, da se je marsikdo glasno kriče zakotalil v dolino. Martin jih je gledal in se veselil njih zabave. Radostila so ga zdrava rdeča otroška lica in tisti nedolžni smeh. Pogrešil je svoje velike sone in se tudi sam pognal v strmec. »Kovač, kovač, črni rogatec!« so kričali otroci in se spuščali v dolino. Martin je dospel na vrh in okranil svoje prostorne sani: »Otroci z menoj!« Takoj so prihiteli. Nekateri so se ga oklenili kakor drobne žive kepe, drugi so mu posedli po rokah, po rami in nogah, da jih je le težkobna uredil in posedil. Najmanjši je sedel pred njim kakor drobni ptiček in objemu velikana in se mu smehljal. Kovač je zavriskal, da je zadonelo čez hrib in plan, otroci so zavpili in zakrili z rokami. Sani so se premaknile in že so zdrvele kakor misel v dolino, tolik jih je Martin sam tu vmes vriskal. Preden so se otroci zavedli so že bili pred kovačnico. Kovač se je zopet pognal v hrib. Čutil se je tako sproščenega, zdravega in svobodnega kakor že zdavnaj ne. In dečica se je še in še poganjala s kovačem na hrib in se spet podila v dol vsa razigrana in radostna, smehljajoča se, kričeča in vriskajoča, saj od samega razposajenega radovanja sama ni vedela kaj početi. Kovač pa je vedno vesel pred se nasmehnil dečku, ki se je s svojim prijaznim obrazom in polnimi lici kar pritisnil na njegove mogočne prsi. Martin se je vrnil in se spravil dela; že ko so se še dolgo menili, se je oglasilo: »Stric mi ni, lepo si! Marica bo to sama vedla,« reče mladi rahlo vzdihne. »Tako se je prijazno pogledal v smehljan obrazek temnolas dekleta, se mu nasmehnila in veselo odvrnila: »Jeromov človek meni!« Kovač je stal nekoliko za njo in bil nejevoljen, ker je ves čas čutil, da bi kar čutil njeno bližino, ki mu je nekaj v srcu prebudilo. A vendarle deklica se je tako umaknila njegovi ljubezni in vase. Za je zamahnila z roko, pogledala dekleta po glavi, če mu prijazno nasmehnila, mu pokazala svoje bele zobe in dejal: »Hudega, si že videla! Midva ostanema prijatelja, kajne?« »Življenje samo hodi! Saj vas imam tako rada,« je odvrnil deček in ga zaupljivo gledal. Martin se je nasmehnil z rahlim stiskom in veselo. Sedla je Mariša za mizo in se mu smehljala. Otroci so se razšli. Jeromov hlapec je v nagli prikazal slamo in prinesel svežega kruha, da se je vse čulo in začutilo iz črnega zraka kovačnice, ki je zelo prijazen in radosten bil ter mu nasmehlj kakor tulilo jeseni in kakor slišal govor reči. On vidi svoje težke misli. Jerom, ki je nekaj časa spet stanoval v vasi, je svojega malega fantka stisnil k sebi: »Da, da, človek je ta stric, ta črni kovač! Če ti je on zagotovil, da si vse prišel, se ni motil in za mene bi bil res Bog nas dal mnogo sreče temu dobrodušnemu kovaču.« Hudičev Jože sedi sam v krčmarni. Pijača in hrana zamegljujeta čudno prijetno. Nerazločno mu je že v glavi. Vederne se dvigne, naprej zakolne, hodi sem in tja in spet sede. Kaj hoče tu doma? Kakor vsak pošten človek bi bil doma! Temu se prav nič ne smodi, kakor požre po nekaj pijače! Veliko pije. Jože je omamljen. Vse ga ovija počasi in omamljenost ga zapušča, zmrazi ga, kaj bi mu mar bilo za brezvestne posledice, ki jih vleče s seboj? Mladenič premišljuje. Na ves dan v tisti omotici, ki brez jasne zbranosti spoznava. Potem pomisli na deklico. Da v njej se mu je naselila sreča. No, saj je bil pravzaprav doma. Tudi, kako, tako daleč mu je vse vidno, čeprev bi bil našel svojo! Kako to pot domov? Človek ki se čez dolgo vrne, gleda vse z drugačnimi očmi. Svoje znance in prijatelje vidi, ustavljajo ga, veselo pozdravljajo in sprašujejo, radovedni so, ker se je vrnil in ga vabijo k sebi ter mu pripovedujejo svoje lepe novice. Nekateri ga odkrito hvalijo, češ, da so vedeli, kako dobro je uspel, čestitajo mu in se veselijo njegove sreče. V resnici je vse drugače! Res te marsikdo pozdravi in ti stisne roko, a to je tudi vse! Če si bil srečen ti tudi zavidajo, če si imel smolo, se ti posmehujejo in te odrekajo, da si pač zanikel in zato nisi na svetu prave sreče. O tvojih naporih neznanih molče ali pa jih sploh ne priznajo, saj domačinu neradi priznamo, da je uspel, pa če bi dišal kakor češnje pred nami! Na neki poznji večer mladenič, ki je prišel iz drugega večjega vlaka, ki je prihajal po glavni progi. Mimo grede očine Bočkaja s pogledom in se vede mirno naprej. Jože ga pogleda in potem se je ozrl vse vase. Sam ni ve, ali je res ali se. Potem pride in kar naravnost pristopi. »Zdaj pa res sem te vesel, ali si ali nisi…« »Srečna Rezika,« mu ponosno zadrhta, ga očitno pogleda in mu ponudi roko. »Pozdravljen Jože!« »Vrnjen si! Torej se le nisem zmotil. Bog te živi! Kako, se vendar imaš?« »Ne preveč dobro,« odvrne Rezika zamolklo. Nekaj časa sta molčala. Mladenka je zelo bleda in zdelana, kar Jože takoj opazi. Po njenem obrazu je razlita globoka bolečina, ves čas suho pokašljuje in se večkrat prime za srce. Jože je marš dalje spraševal, ker se boji, da bi jo spravil v zadrego. Ko mladenka spet zakašlja, povzame Jože samo, da bi kaj rekel: »Ti si pa menda nekaj bolna! Ali si se prehladila?« Rezika se nasmehne: »Nisem ravno zdrava. Težko službo sem imela in nakopala sem si bolezen. Menda ne bo več dolgo bolje!« »O, obupati pa že ne smeš! Tako mlada in čvrsta ženaka bi pa zdvomila nad svojim zdravjem! Saj si bila vendar taka, da te je bilo veselje videti! Veš, Rezika, naše gorice! Če te nihče ne ozdravi, gorice te bodo! Koliko sem mislil nate, kako sem jih pogrešal! Tudi na Štajerskem je lepo in tisto vino tam je močno in omamljivo kakor sam šampanjec, toda dom je dom in ni ga nad njim! Morda je tudi tebe mučilo domotožje in si zato še bolj bolna? Ko pa prideš domov, bo kmalu bolje, to verjemi mile!« Rezika je bila vesela teh besed, saj je čutila, da prihajajo iz srca, ki ji želi dobro, vendar ni ločila ničesar odgovorila. Tudi sama ni takoj spregovorila. Zamišljeno se je ozrla skozi okno in se potem sunkoma obrnila k njemu: »Menda že veš? Pa ne misli, da te hočem kaj zbadati. Milka mi je pisala, da se je Martin na jesen vrnil domov.« »Martin se je vrnil?« Rdečica ji je pokrila bledi obraz, nasmehnila se je in njene lepe modre oči so zasijale kot prosojen kristal. Potem je zvedavo pogledala sopotnika, kakor bi premišljevala ali naj spregovori ali ne. Naposled je vendar nekoliko zadrgnjeno vprašala: »Ali je še vedno sam? Ali se ni oženil?« »Da, sam je. Za ženske se baje ne briga, menda še vedno čaka na mladenko, ki jo je ljubil že nekdaj.« Jože govori bolj za se in zadnje besede Rezika skoraj presliši ko dreje: »Škoda zanj, zakaj se ne poroči? Tak fant in tako dober, kakor pravijo naški ter pošten kakor sončni dan.« Tedaj Jože glasno izreče: »Menda čaka na tebe?« »Jože, ne šali se! Vem, da je med nama vse končano, želim mu pa mnogo sreče, jaz sem svojo zapravila za vedno!« »Ne omenjaj tega! Če so drugi pozabili, pozabi tudi ti!« jo miri Jože. »Ne morem drugače. Jerona je žal za vašo hišo na svoji parceli. Tujec je in mnogo zlega nam je storil, vendar živi v naši vasi, jaz pa ne smem! Ne smem ga srečati, kajti če bi naju kdo videl, da sva se srečala, bo šlo šepetanje od ust do ust. In vendar nisem nikoli več mislila nanj, temveč samo na Martina, ki sem ga vedno rada imela in me je prestrašila le očetova grožnja in njegova gorjača. Veš Jože! Naš človek nikoli ne pozabi, odpusti že, a pozabiti ne more! Pozabi samo Bog, ki je res dober.« Sklonila je glavo in bolno zakašljala. Ničesar ni skušala omiliti, ničesar olepšati, skromna in mirna je bila vsa vdana v svojo usodo. Ko jo je Jože gledal pred seboj vso skrčeno in bledo, je bil sam pred njo zadregnjen. Zasmilila se mu je, a ni ji mogel pomagati. Najrajši bi kar pobegnil pred njeno bolečino in nesrečo, ki jo je nenadoma zaslutil v njenem bolnem, trdnem srcu … Vlak pa je peljal enakomerno dalje in dalje … * Medtem ko sta se vozila z vlakom Rezika in Jože, je stari Snopek pijan tavál po zamejeni hosti, nosil v roki jeremen in se zmeden pogovarjal sam s seboj. Nekaj časa je spet zelo popival, a zadnji dan je postal žalosten, ko mu je nekdo vrgel, da se bo kmalu tudi sam ubijal po breznih, kjer je bedo življenje umorilo. Ugovarjal je, se kregal in prosil, a potem je še bolj pil, dokler ni izbruhnil v krčevit jok, nakar je žganje kar zlival vase, dokler ni v njem dozorel sklep. Kar nepričakovano se je spomnil in že je hotel tudi sklep izvršiti. Zalej je begal po hosti in se pogovarjal: »Obesil se, drugega pač nisem vreden in ničesar. Prestar sem že in predolgo sem na svetu. Kar nepotreben sem že. Zakaj pa delam hčeri skrbi, trpi in muči se za očeta, ki jo je pahnil v gorje in nesrečo! Najbolje je, da končam, vsaj hčeri bo ustreženo, ker bo potem vsekakor laže živela. Ampak veja? Kje je prava veja? Pravijo, da samomorilcem posebno obešencem, sam vrag rad pomaga. No, rogatec, pokaži mi dovolj močno vejo!« Zaprhnalo je v zraku, da se je starec zdrznil, med vejami je zaprhutal črn krokar, zakrakal in že je smešni ples zdrknil tik mimo starčeve glave. Snop je zabrundal: »A ti si krokar, nesreča človeka! To pač ne pomeni nič dobrega! Da, da, smrt, smrt! Treba je končati, kaj naj se še obotavljam!« Prispel je do bukve, od katere mu je najnižja odplazila klobuk. Pijance je obstal: »Vidiš no, sama si me opozorila, ti boš prava! Kar takoj bom končal! Jutri ali kasneje enkrat bo že kdo prišel mimo, sicer pa vseeno kdaj pride! Našel me bo in odrezal, tedaj bom že trd kakor kamen! Hitel bo v vas, povedal, da starega Snopa ni več med živimi, ker se je pijan obesil. Kakor življenje, taka smrt, bo vsak dejal in menda ne bo nihče pomislil, da sem se kaznoval sam, kar mi čisto prav, ker sem za pijačo prodal svojo hčer. Zavlekli me bodo kakor živino tje za pokopališče, kjer me zagrebe brez cerkvenega blagoslova. Kmalu bo zrastla trava nad menoj, morda, morda še prej, preden bo zvedela hči, kje pravzaprav ležim, saj je že dolgo časa ni bilo domov in drugi ne vedo za naslov. Kmalu bom pozabljen, saj še sonce nikoli ne prikaže tje za zid. Le vinske gorice bodo smehljaje se gledale v dolino in tudi name, na obešanjaka in njegov zapuščeni grob. Da, gorice, lepota božja, te me ne pozabijo! Ginjен postane, prične mahati z rokama okoli sebe ter se tolči z njima po ramenah navzkriž, da bi se ogrel. Potem se nekoliko postavi in se ozre okoli. Nikogar ni, sama nežna plan, a pred njim gozd, mrk, bel in smaragdno zelen, tih in skrivnosten. Počasi vrže jermen okoli veje, ga krepko zadrgne in napravi zanjko za svojo glavo. »Menda se ne bo odtrgalo? Tega ne maram! Če sem se odločil, hočem tudi dovršiti. Čemu oklevanje in javkanje na zadnjo uro?« Že vtakne glavo v zanjko in se zaziblje, nekaj zamrmra, zagrgra in obvisi onesveščen na veji. Starec visi komaj nekaj sekund, ko se trmovo za bukvijo razgrne in se prikaže dobrodrušni obraz kovača Martina. Mladenič hitro pristopi in brž z nožem odreže jermen, da pijanca lopne na tla: »Če si se malo potolkel, nič hudega, se boš vaj prej spametoval! Kar sam se pa vendar ne boš obesil, ker se ne sme! Nas bo že Bog sam popisal po pravici in sodil po zasluženju! Sreča, da sem prav danes šel za novim tovarišem, sicer ne vem, če bi koga zaneslo semkaj, saj ni nič kaj preveč prijazno tu zunaj!« Stresel je odločno za rame: »Ej, Snop, ti večni pijanec, danes ti še ni odbila zadnja ura, čeprav je že smrt segla po tebi!« Starec odpre oči, mežika in se neče ozavestiti. Martin ga zgrabi za vratnik in ga postavi na noge: »Stoj, motovilo pijano, sicer se še prehladiš v snegu in pogineš kljub temu, da sem ti preprečil samomorilno nakano!« Snop zakašlja in zahrka: »Torej si me ti rešil! Tega bi pač ne pričakoval od tebe? Preje bi verjel, da me boš potegnil za noge in še malo zazibal, da bi bila smrt bolj gotova. Zares dober človek si! Ampak zdaj … ta sramota!« »Saj si treba plačati biriču, da bi oznanil pred cerkvijo, kako sem vas našel! Za svojo čast boste menda vendar znali držati jezik za zobmi! Jaz bom molčal, molčite tudi vi in zadeva je pozabljena.« »Ja, vi ga fantje! Ti si res tak, da jih je treba iskati podnevi z lučjo, pa jih malo najdeš! Če boš molčal, ti bom še bolj hvaležen, saj veš, da bi me bolelo, če bi me kdo vprašal, kako sem visel na jermenu in si mi ga ti odrezal, da sem telebnil na tla kakor zrela hruška!« V vejah je spet prhutnil vran in Snop mu je zaklical: »Sram vrag je to, sam vrag, verjemi Martin! Klical sem ga, naj mi pokaže pravo vejo in že mi je snel klobuk z glave! Zdaj bi bil že mrtev, če bi ne bilo tebe!« Še in še je govoril, mahal z rokama, se zahvaljeval kovaču, ga imenoval svojega rešitelja in najboljšega prijatelja kakršnih nima svet. Martin ga ni več poslušal. Skupaj je šel z njim proti kovačnici, ga povabil v svojo čumnato, ga okrepčal s požirkom brinjevec in mu z žganjem zadrgnil vrat, da ni imel preveč plaznega videza. Snop se mu je prepustil kot nebogljen otrok. Ko se je starec nekoliko okrepil, je kovač obrnil spet suknjo in ga spremil domov. Snop je vso pot govoril, govoril in mahal z rokama, a nenadoma sam ni vedel, kaj je čvekal. Bil je pač srečen, da se je spet povrnil v življenje! Preden sta dospela do doma, sta ju dohitela Rezika in Bočkajev. Ko je kovač zagledal mladenko, je prebledel, a ona je zardela. Ponudila mu je roko. Njen oče je bil takoj ves iz sebe, kar vpije: »Le stisni mu roko, hčerka! Če bi njega ne bilo, bi bil tvoj oče zdajle že mrlič!« Jože jih je pozdravil in hitel dalje, saj se mu je že mudilo in komaj je čakal, da pride domov in k svoji izvoljenki. Martin ju je spremil do doma. Povabila sta ga v hišo. Šele zdaj je mladenič natančneje pogledal svojo nekdanjo ljubico. Srce ga je zabolelo, ko jo je videl pred seboj vso otožno in bedno bolno in trudnega življenja. »Martin! Ne sodi me najstrože! Enkrat sem grešila in nikoli več,« mu je šepnila, ko je odhajal v noč. In ozrl se je v nebo. Niti ena zvezda ni bilo nikjer in bilo mu je, da tam tava nekje brez upanja in prikovan ter se trudi v prepad strašne neizmernosti in bolečin. »Bočkajev se je vrnil in prinesel denarja kot peska! Služil je pri neki znani grofici, ki se je vanj zaljubila in so jo pogrunali vaščani, lovili besede in sklepali. Drugi, ki niso mnogo več vedeli, so trdili, da je denar zaslužil, da pa pri tem ni bilo vse v redu. Natančnega ni nihče vedel.« Vse sta pa vedela Jeranova, ki sta se smejala vaškim klepetuljam in se nista prav nič brigala za čenče, saj sta bila vesela, da se je vse tako steklo. Milka se je pač samo veselila, ker je vedela, da bo Jože kmalu potrkal in jo zasnubil ter povedel pred oltar kot svojo ljubljeno nevesto. Odkor se je vrnila Rezika domov, ni bilo Jeroma več na spregled. Govorili so, da svojo hišo prodaja, da vedno bolj boleha na želodcu in ga skrbi, da ne bi obležal brez redne zdravniške pomoči. Rezika je morala leči, ko je prišla domov. Martin jo je slednji dan obiskal. Spočetka mu je bilo neprijetno, ko je prišel, saj je tako nerad hodil po hišah. Toda tolažil se je, da je pri Snopovih domač, saj so si sosedje. Tudi je skrbel za Reziko, ki se mu je videla zelo slaba. Mladenka je bila vsa srečna, kadar ga je zagledala in veselo ga je pozdravila. Ko je prišel in se smehljaje vsedel na stol, je resno spregovoril: »Gotovo boš kaj potrebovala. Že sem naročil stari Špeli, da ti bo postregla. Zavoljo stroškov ti ni treba skrbeti! Privošči si, kar si želiš! Vem, da si skromna, toda kar mora biti, pač mora biti! Plačal bom že, nič si skrbi! Se v tovarnici sem nekaj denarja prinesel, čeprav sem popravil, naj sem sicer zelo bedno živel. Tudi travnik v Močjeru sem dobro prodal in je denar v hranilnici. Ni ti treba trpeti pomanjkanja! Da bo pride Špela je pač prav, saj veš, da z očetom ni nič!« »Kaj, denar z menoj ni nič? Ti fant, kaj si mi drznil vreči v obraz?« je vznjihl Snop, ki je sedel v temnem kotu s pipo v ustih in ga je mladenič šele zdaj opazil. Martin se ni kaj razburil, samo nasmehnil se je: »Si, oče, vas še videl nisem! Seveda ni z vami nič, saj sami pravite, da ne daste za sebe niti počenega para!« »No, no, no! Nazadnje imaš pač prav, kar po svoje,« je rekel starec potolažen in takoj pozabil, da je bil pravzaprav le on užaljen. »Saj ne bom dolgo ležala, le zdaj sem tako trudna in slaba,« se je branila Rezika in se ljubeče ozirala v mladenča. Kovač se je zagledal v njeno bledo izsušeno obličje. Nič ni bil zalosten, ne razburjen, tiho in mirno jo je opazoval, ko ji je prijazno govoril zamišljen nekam globlje v svojo notranjost, zdelo se je, da so bile njegove besede šepetajoče in tople, ker so mu vrele iz srca: »Oba sva trpela in oba sva grešila! Tedaj, ko sem spoznal, kaj namerava tvoj oče, bi te moral takoj prositi. Očeta bi že pregovoril, če ne drugače pa z litrom!« Ozrl se je, starega Snopa ni bilo več v sobi. Počasi je nadaljeval: »Zdaj naj bo vse pozabljeno! V turobnih urah razdvojenosti in obupa sem trpel in hotel, da bi pozabil, da bi izbrisal iz srca slednji spomin na te, pa vendar le nisem mogel. In ko sem begal po zakotnih krčmah velikega mesta, taval po ozkih, temnih ulicah napojen z najhujšim gnanjem, da bi tebe zatrl, sem te povsod videl, med njimi v svetlih, smejočih hišah, v svoji skromni sobi, pri delu poleg strojev, povsod sem te čutil poleg sebe. Tiho si se vračala vsa mila in lepa kakor prvi dan, ko sem ti razodel svojo ljubezen. In vedel sem, da te ljubim kakor prvi dan, da te nikoli nisem nehal ljubiti. Zaman sem skušal oslepiti samega sebe! Tvegal sem si šepetaje, da te več ne maram, stiskal pesti, se v srcu norčeval iz tebe, te nazivál ničvredno, a ničesar nisem opravil, saj sem obenem čutil, da mi srce krvavi vedno bolj in da se norčujem iz sebe in svojih čustev, ki so se porajala vedno znova in vedno svetlejša! Rezika! Najina ljubezen je bila bikana in bridko preizkušena. Zdaj je vse to za nama. Zdaj naj bo vse lepo in dobro! Naredimo križ čez vse in pričniva novo življenje!« Mladenka ga je samo ljubeče gledala in molčala. In govoril ji je o svojih notranjih bojih, o mukah, ki jih je moral prestati, odkar jo je našel trudno in bolno med mestno sodrgo, vso ponižano in razžaljeno, trpečo in vdano. Pravil ji je, kako ga je bolelo, ko se je spomnil, da bi ji bil moral že zdavnaj odpustiti, pa bi ne bila nikoli zašla v tako bedo. Razlagal ji je, kako jo je potem opravičeval sam pred seboj, ker je slutil, da je morda nedolžna med tisto svojadjo, ter ne samo pokori in trpi v blatu velikega mesta za svoj greh. In potem ji je omenil, kako se je mučil v fabriki, kako se je strgal iz njenega objema in zbežal nazaj v prirodo, prepričan, da bo šel bliže njej, ki jo ljubi, čeprav je ne bo videl, saj k njej ni mogel in ni smel, ker se mu je preveč smilila. Zagotovil ji je, da se je tako v naravi ponižil in izvojeval zmago nad seboj ter spoznal, da ji je že zdavnaj odpustil in jo nikoli ni nehal ljubiti. Pripovedoval ji je tako preprosto in iskreno, da so ji solze curkom lile po obrazu. Ko je to opazil, se je ves zbegal in jo prosil: »Ne plakaj duša moja! Menda nisi kaj huda in te nisem užalil, saj sem tako neroden in neokreten pred teboj, ti si nežnost sama!« »Saj nisem huda, zakaj neki. Samo srečna sem, zares srečna menda bolj kakor sploh kdaj v življenju,« mu je šepetala bolnica in se mu skozi solze nasmehnila. Nekaj časa ga je opazovala in hotela nekaj reči, pa ni spregovorila. Poljubila ga je in stisnila k njemu svojo glavo, kakor plaha košuta, saj zdaj ni več bila sama, zdaj ni več trpela kakor tedaj, ko je šla skozi pekel greha in bolečine. Martin se je dolgo obotavljal. Vedno se je tako nerad poslovil. Vsakič je obljubil, da bo večkrat pogledal k njej, saj sta si bila blizu skupaj. Vesnih mu je šepnila: »Martin, ti ne veš, kako sem vesela, kadar spet začujem udarce tvojega kladiva, tako lahko mi je in kar čutim, da mi tvoje silno kladivo ubija vse bolno in mračno, kar je v meni!« Stisnil ji je desnico, jo pogladil po laseh in počasi odhajal. Navadno se je že pri vratih še enkrat obrnil in ji šepnil zbogom. Ko kovača ni več bilo v sobi, je Rezika vzela pljuvalnik, izpljunila kri ter si vsa srečna mislila, kako je dobro, da mu ni povedala, kako zelo je bolna, saj bo Martin itak prekmalu zvedel, da je njeno življenje že na koncu. In komaj slišno je šepetala: »Rada umrem, samo da sem doma in v njegovi bližini. Zdaj me ta moj dobri, silni kovač več ne bo več zaničeval, temveč se me bo spominjal z ljubeznijo in to je vse, kar sem si tako želela v svojem razdvojenem srcu.« ==4.== Kaj je s teboj, oče Petrač. Zakaj žalostno poveša svojo glavo? Ali so ti zasejali grunto, ali ti je ogenj upepelil tvoje bogato hlevje, ali ti je mraz pokončal tvojo predrago polje? Ali ti letos niso rodili vinogradi, tvoja radost in tvoj ponos? Petrač je srečno popravil svoje pridelke in vsega ima v izobilju, a vedno hujša žalost ga muči. Kako tudi ne? Hčer ima godno za možitev, bogato in brhko, pa se vendar ni ženina od nobene strani. In kadar je spet dobre volje, povabi kakšnega prijatelja v svojo zidarnico, mu kaže vinograde in svojo posest in gost mora poslušati Petračevo staro pesem: »Koliko bogastva imam. Poglej to mojo kraljevino, vendar ni je sreča obrnila hrbet. Z njo ne moreš nikoli računati, ne se na njo zanesti! Vse bi bilo, toda pravega ženina ni k hiši, kakor bi sam vrag držal svoje šape nad njo! Ne oglasi se nihče, pa se ne oglasi, da bi zasnubil! Pa pravijo za to ali ono, da ji tega ali drugega manjka. Pri naši Angeli pa je vse, čedna je na oči in zlato srce ima, pamet ima na pravem mestu, poštena je kakor domače platno, pa tudi dote in bale ne bom štedil, saj bo enkrat že tako vse njeno!« Včasih ga je pa pograbila trma in tedaj je bil natančen, kakor bi bil nosil vile v hrbtu, nad Angelo je postal nejevoljen, zbadal jo je in se repenčil za vsako figo nad njo, prav kakor bi bila ona kriva, da se ni oglasil ženin. Tedaj je rad povedal svoje mnenje in skušal Angeli dokazati, da se mora poročiti: »Vse nam bodo požrli tujci, tista daljna slatina, ki ni več niti trohico zrasla naša, naj je vsa ponemčena in nesetna ter ni vredna niti pedi te naše blagoslovljene rodovitne zemlje! Kadar mislim na vse to, mi je tako hudo, da bi najrajši vse skupaj prodal in jo kam pobrisal. Veš, to bi pa že z materjo lahko uredili, da bi prišel kak snubač! Če ženska hoče, lahko vse doseže!« Pa ga je žena zavrnila namesto hčerke: »Norec stari! Pred cerkvijo naj jo okličejo in ona naj se postavi poleg oklicatelja in čaka, da se ji bo kdo usmilil! Škoda, da si tak star pa še tako neumen podirač, ki nima ne glave ne repa!« In starec je moral molčati, kakor bi mu bil jezik primrznil na nebo. Le nekaj nerazumljivega je zamrmral in sklonjene glave odšel po svojih opravilih. ==5.== Pomlad je bila vesela in polna cvetja, ko se je Rezika poslavljala od življenja. Vsa lepa in tiha je ležala na postelji in čakala, da jo reši smrt. Oče je tihi okoli nje, stiskal pesti in dvigal svoj jermen, češ, da pojde in se bo še enkrat obesil, a da ga zdaj nihče ne bo rešil, ker se bo skril v tako samoto, kamor nikoli ne stopi človeška noga. Martin je sedel otožen poleg postelje na stolu in držal v svoji ogromni desnici drobno, skoraj prozorno roko svoje ljubljenke. Večkrat se je ozrl vanjo in se ljubeče nasmehnil. Zdaj mu ni mogla več skrivati in tajiti, kajti ko je dospel, jo je našel zaprto. Potrkal je in prišla je na prag Jeronova žena, vsa sključena in bleda ter opravljena za na pot. Vprašal jo je po njenem možu. Žena je žalostno skomignila z rameni. »Prepozno vprašate! Že štirinajst dni je tega, kar je umrl v mestni bolnišnici. Imel je raka v želodcu. Čudno, da niste zvedeli! Sicer pa nisem nikomur pravila.« Zadaj čas se je zelo spremenil, kar drug človek je postal. Zdaj leži pokopan med tujci, saj je bil tudi sam večni tujec sebi samemu in nam! Včasih je bil dober in blag, a potem je z enim zamahom vse uničil, kar je dobrega storil. V njem sta se prečudno borili dobra in slaba stran, zmagovala je enkrat ena, a drugič spet druga. Naposled je vendar prevladala njegova dobra vest. Meni je zapustil precejšnje premoženje, vendar nisem srečna. Ljubila sem ga z vsemi njegovimi napakami in dobrinami, čeprav sem se tedaj, ko me je zapustil, zelo jezila nad njim. Kaj hočemo? Tako je pač življenje! Ni ga več med nami, zato vas še posebno prosim, odpustita mu tudi vidva! Mnogo je trpel zavoljo tega!« In potem je povedala Martinu, da odhaja od tod za vedno, da je hišo prodala in se bo z otroci preselila bliže mesta. In kovač je spet sam stal sredi prirode, kakor pred temnim prepadom, v katerega je vse zadnje dni strmel, ko je povsod slutil smrt. Znova se je zganilo v njegovem srcu, mrkost in jeza sta plahneli in oblila so ga mehkejša čustva. Počasi je taval po strmini ves poglobljen v žalost ločitve in v tiho otožnost, ki je postala … njegove ure so bile štete. Ni se bala smrti. Čutila je, da je zdaj njena duša čista. Tudi vaščani so ji odpustili, večkrat se je kaka ženska oglasila pri njej in ji kaj prinesla. Angela in Milka sta tekmovali med seboj, katera bo bolj postregla svoji nekdanji sošolki. Bolezen je hitro napredovala. Komaj se je nasmehnila pomlad, je mladenka vedela, da se ji ura in korakov bliža smrt. Tako lahko se je čutila, tako brez vsake teže. »Prenesite mi posteljo k oknu, da bom videla naše vinske gorice, ki mlade in zelene sijejo v pomladanskem soncu.« Martin in oče sta jo prenesla. »To je slabo znamenje, ker se je pričela selitev!« je mrmral Snop in se žalostno oziral v hčer. In bolnica se je zazrla v sonce in zelenje, stisnila je kovaču roko in mu zašepetala: »Nekdaj sem upala, da prideva oba tje gori, da bova imela tudi midva svoj hramek in bova vesela in srečna med trtami. Pa je bila pot prestrma in zdrknila sem v prepad. Martin, ti si sam ostal na višini. Nisem te bila vredna in prav je, da grem! Ti pa zdaj ne smeš ostati sam! Obljubi mi moraš, da se boš oženil, laže mi bo!« »Ne morem, Rezika moja!« »Obljubi mi, le obljubi! Tako rad imaš otroke in tako si dober, zato ne smeš ostati sam! Pa tudi zapiješ se lahko. Kar bojim se zate. Obljubi mi, prosim te!« Poljubil jo je na čelo: »Rezika, obljubim ti, da se ne bom zapil, da bom skušal biti dober in pošten ter si poiskati nevesto!« Stisnila mu je roko: »Tako je prav ti dobri moj fant! Nikoli se ne boš kesal, če boš to storil in vem, da boš, saj si pravi mož!« In ko boš imel otroke in boš srečen, pridi včasih s svojimi najrajšimi tje k svetemu Jerneju na moj grob in jim povej, da v njem počiva mlada teta Rezika, ki ni bila pridna in se je morala zato zelo, zelo pokoriti v svojem bednem žalostnem življenju!« Martin je čutil, da mu navirajo solze na oči. Tegobnoma se je premagal in pričel bolnico tolažiti, da bo že vse dobro, da morda se okreva in naj nikar ne misli samo na smrt. »Zakaj tako govoriš, ti moj črni kovač? Sama vem, da je z menoj pri kraju. Čemu bi se varala? Zdravnik mi je priznal, da so mi ure štete. Vse sem uredila. Danes me še enkrat obišče naš stari gospod župnik.« Še in še sta govorila. Potem se je moral mladenec ogniti, ker se je oglasil v veži zvonček. Vstopil je častitljivi gorski župnik, pričel je bolnici tolažeče govoriti o božjem usmiljenju in ljubezni. Spovedal jo je, da je komaj sama vedela kaj, saj ji je šlo vse samo od sebe in srca. Kovač je med tem divjal po polju. Kakor je bil doslej še miren, tako se je zdaj strašna vihra oglasila v njegovi duši, ko je spoznal, da je njegova izvoljenka za življenje in zanj izgubljena. Rulil si je lase, stiskal pesti in rohnel. »In vsega je kriv oni tujec, pa se ni pobral od tod!« je divje zakričal. Sam ni vedel, kdaj mu je korak zašel proti samotnima Jeronovi hiši. V njej zdaj nedojemljivo mirna in zato tem silnejša. Ko je kasneje premišljeval, kaj bi bil storil z Jeronom, če bi ga bil dobil zdravega doma, si sam ni vedel odgovoriti, dobro pa je vedel, da bi ga ne bil udaril, pa če bi bil Jerom tudi sam zamahnil po njem. Mahoma se je spomnil, da je Rezika v zadnjih dihljajih, a on hodi tod okoli, si teši svojo žalost in išče njenega zapeljivca. In zabolelo ga je na dnu srca, da je glasno vzdihnil ter se kakor ptič pognal v dolino, hiteč nazaj proti Snopovi bajti. Ves čas je šepetal, naj mu dekle ne umre, preden je še enkrat ne vidi, ker bi ji tako rad še stisnil roko in ujel njen zadnji pojemajoči pogled, ki ga bo spremljal vedno v življenju. Potem se je spomnil, kako bi mu bilo hudo, če bi prišel prepozno. Ves zasopljen je že bil in komaj je še tekel, a pognal se je vendar dalje čez grape in nič ni gledal na pot samo, da bi prej dospel do Snopovih. Ko je prestopil prag, se je globoko oddahnil. Starega je našel klečečega na tleh in vsega objokanega. Župnik ga je ostel, da naj nikar ne igra pred umirajočo svoje komedije. Potuhnil se je in pričel tiho ihteti, saj je spoznal, da vse nič ne pomaga in da se bliža hčerki zadnja ura. Večerna zarja se je sprostila skozi okno in potrosila rdeče rože po belih rjuhah. Rezika je vsa žarela kakor med sumim tajinstvenim iskrečim se cvetjem, ki ga ji je priroda poklonila v slovo. V njenem obrazu je bilo toliko jasnine, da se je Martin, ki je vstopil, kar prestrašil, misleč, da je dekle že umrlo, saj je zginala raz obličje vsa bolest in se umaknila mladostnemu milemu izrazu. Že ga je Rezika pozdravila: »Martin! Zdaj se poslavljam. Dobro, da si se vrnil. Skrbelo me je že, da bom umrla brez tvoje navzočnosti. Še enkrat te prosim, odpusti mi, spominjaj se me in ne pozabi na ono, kar si mi obljubil.« Ni ji mogel odgovoriti, čutil je, da ga je nekaj v grlu dušilo, vedel je, da mu silijo na dan solze, toda premagal se je in ji ni hotel otežkočiti zadnjih trenutkov. Sklonil se je k njej in jo poljubil na znojno čelo, ne da bi kaj spregovoril. Umirajoča je nadaljevala: »Vse se vidi kakor kratke sanje, ki so bile večinoma lepe, preveč lepe in sončne, a potem strašne in hude. Vendarle mi je zdajle kakor bi se bila vrnila danes najina prva sreča, ko sva šla z roko v roki preko poljane pod zelenimi goricami, ki so se nama smehljale in se dvigale pred nama jasne in čiste kot bi naju blagoslavljale. Zdaj grem na nje, tja na druge gorice. Vem, enkrat se snideva na tistih sončnih, nebeških goricah, ki žare na božjih poljanah, kjer se iz svetlega božjega grozdja izceja sama sveta resnična kri! Martin! Ali jih vidiš! Sama bleščeva in žarenje! Tam … Tam! O, moj mili Jezus!« Dvignila se je nekoliko in spet zgrudila v blazine ter nekaj zašepetala. In Snopova Rezika je odšla k svoji ranjki materi. Martin sam ni vedel, kako je preživel tiste dni. Reziko so pokopali. Kovač je korakal za krsto poleg starega Snopa, ki je samo kimal z glavo, vzdihoval in klical hčerko po imenu. Obenem je kar poskakoval čez krtine in se jezil, da je slaba pot. Martin je vse samo gledal. Čutil je strašno praznino, dojeti ni mogel ničesar. Bilo mu je, da se nekaj v njem ruši … nekaj, kar je vedno mislil, da ni mogoče, da bo preminulo. Mnogo pogrebcev je šlo za krsto. Ko so Rezikino truplo položili v grob, se je Martin ozrl kvišku. Njegov pogled je objel vinske gorice obžarjene od sonca. Smehljale so se jasne in svetle in bilo mu je, da ga pozdravljajo, ga kličejo in vabijo ter tolažijo, naj ne obupa, naj ne tone v presilni žalosti. In gledal jih je ter se spomnil, kaj je obljubil Reziki. Vse se mu je ta hip videlo nemogoče, saj jo je preveč ljubil. ==6.== Bočkajev Jože si je postavljal zidanico. Na pogorišče je poklical zidarja, ki mu je moral, prav tam, kjer je stal nekdaj njegov skromni hram, postaviti prijazno lepo zidanico, kakršnih je bilo le malo na okoli. Ko je bila zidanica postavljena, je prišel Martin, da je naredil na okna težke mreže, kajti tudi na Dolenjskem so vampirji, ki radi zastonj sesajo kri žlahtne trte in kradejo vino. Martin in Jože sta o mraku sedela pred dogotovljeno zidanico, pokusila zadnjo novino, ki jo je Bočkajev kupil od sosedov in se ozirala v dolino. »Meni je, kakor bi bil prišel z daljne zaklete dežele, kajti mnogo denarja sem prinesel s seboj, vendar nisem bil niti srečen, ne zadovoljen,« je dejal Jože. Martin ni odvrnil ničesar. Oba sta se zagledala v sence, ki so se dvigale iz doline. Kovač je rezko povzel: »Zakaj ni Rezika živa, skupaj bi lahko živela!« Jože ga je potrepljal po rami: »Nikar se ne vdajaj žalosti! Ali vidiš naše gorice? Povsod v dolini je mrak, vse pod nami se staplja v temo. Midva pa sediva tukaj obžarjena od zlate večerne zarje, ki naju ogrinja v svoj rubinasti plašč. Kakor dva vladarja sva v teh pravljičnih goricah, ki so najine in najine ostanejo! Tako sem sam, tako strašno sam!« je zastokalo iz Martina. »Ni ti treba biti! Množica se deklet! Oženi se in srečen boš! Veruj mi!« In kovač se je spet spomnil na svojo obljubo, ki jo je dal Reziki. Zmajal je z glavo. Njegova ljubezen je bila presilna, njegova duša preveč potrta vsled izgube ljubljenke, saj je bil prepričan, da te izgube ne bo nikoli prebolel. Jože pa je mirno in samozavestno korakal poleg njega. Ko sta počasi odhajala v dolino, mu je Martin potožil, da ga skrbi stari Snop, kajti bajto, ki je bila že zadolžena, je prodal, zdaj pa samo pije in čaka, da bo umrl ter vedno govori, da mu ni več živeti. Kaj naj bo s starcem, ko bo moral iz hiše in bo vse zapravil? »Bomo že kako uredili in ukrenili, da bo Snop preskrbljen. Na svojo žalost bo kmalu pozabil, saj veš, kaj je pijanček,« ga je tolažil Jože, preden sta se razšla. Tisto leto je zadruga tako napredovala, da je sklenila zidati v vasi ubožnico za onemogle siromašne vaščane. Ko je bilo poslopje dozidano, je bil prvi grešnik Snop, kateremu je župan pošteno nabil ušesa, ga sprejel in mu zapretil, da ga bo takoj, ko bo kaj zagrešil, postavil pod kap. Ker Snop ni imel več denarja, ni mogel zapravljati; zato so z njim prav lahko shajali. Sicer je pa postal iz pijanca nekak gospodar in če se je kak revež kaj upiral, ga je Snop takoj nahrulil: »Prvi sem jaz, kajti prvi sem prišel in prva je moja beseda! Če kdo ne verjame, naj vpraša župnika ali Petrača, župana ali Bočkaja!« Hrano je starec dobival pri Jeronovih, a plačeval jo je Martin in sicer skrivaj, ker ni maral, da bi mu Snop pel slavospeve. Da je pristopil k zadrugi tudi Jože, ki je tudi gmotno pomagal pri zidanju ubožnice, tega ni skoro nihče vedel. In prav Jože je vedno Martinovega posredovanja pomagal, da je bil prvi sprejet stari Snop. Bočkajev je spočetka nameraval hišo popraviti in prezidati, pa se je kmalu premislil, saj je spoznal, da stori najbolje, če s poroko ne odlaša, kajti ko je prišel k Jeranovim, sta ga oče in hči prijazno sprejela in vedel je, da je vse dobro. In tako je kmalu vse uredil za svatovanje. Tistih nekaj tisočakov, ki jih je stari Jeran še dolgoval Petraču, je plačal kar Jože, da je Milkin oče predlagal, naj se posestvo prepiše na mladega Bočkaja. Kovač se ni mogel pomiriti. Če bi bila Rezika živela in bi si bil z njo ustanovil domače ognjišče, bi vedno veselo delal in se trudil. Zdaj, ko je ostal sam, je sicer delal, a vendar ga je večkrat sredi največjega dela obšla taka otožnost, da je vse skupaj pustil in šel. Bežal je po polju, gozdu in vinogradih ter se šele počasi spet pomiril. Največkrat se je zanesel na pokopališče, kjer je postavil svoji ljubljenki skromen spomenik. In ko je stal pred gomilo, mu je bilo, da se rajnika z njim šepetaje pogovarja in ga miri. Jože je bil vedno njegov prijatelj. Hudo mu je bilo, ko je spoznal, da ne bo mladenec naposled res kar zgubil, če ne dobi primerne življenjske družice. Pa se je Bočkajev enkrat v pogovoru s starim Petračem kar na lepem spomnil in ga povprašal: »Petračev oče! Kaj pa, če bi se navadila Angela in Martin drug drugega? Dober in priden človek je, pa fant, da malo takih!« Petrač ga je začudeno pogledal, nekaj zamrmral a potem odvrnil: »Vidiš ga, na kaj me spomniš! To bi morda res ne bilo napačno! Sicer Martin ni gruntar, čeprav sem vedno sanjal o zeničku, ki pride k nam za zeta, toda res je tak fant, da mu ni slabega reči! Ta bi čuval naš grunt, kakor velikan v pravljici zakleto kraljičino! Ampak, njo je treba vprašati, saj veš, če ona noče, je vse zaman, silil je pa nikoli ne bom!« Pri Jeranovih so svatovali. Jože je povabil mnogo svatov, saj ni bila samo navadna svatba, temveč tudi hišni praznik, praznik, ki je pomenil, da je Jeranov dom rešen, praznik zmage domačega človeka nad tujcem, ki mu je hotel samovoljno vzeti najdražje, njegovo domačijo, praznik zmage nad nesrečo, ki se je nagrmadila nad Jeranovo hišo, a so jo premagali in se je otresli. Stari Petrač je bil pač med vsemi svati najbolj pomemben. Bil je že starešina. Široko je sedel za mizo in delil dobrote kakor dekletu iz skrinje in druge dobrote, ki so jih pridno nosile na mizo. Petrač je vedno nazdravljal ženinu in nevesti ter vzpodbujal ženo in hčer naj bosta veseli. Zraven Angele so posadili kovača Martina. Pa je čvekral Jože med pogovorom, ko so ugibali, kdo se bo zdaj prvi oženil. »A naš Martin je na vrsti! Ali naj ostane tak junak brez potomcev? To bi bilo preveč žalostno.« »Kje pa imaš nevesto zanj?« je nekdo vprašal. »Ali naj jo gre po svetu iskat? Saj vendar poleg njega sedi, zala je in mlada, pa denarja bo imela nič koliko.« Angela je zardela in se ozrla v kovača. Njegov pogled pa je bil plašen in otožen. Naenkrat se je med svati pojavil stari vaški pismonoša Janez Zajec, ki še nad pol stoletja prenaša pisma po Dolenjskem. »Pridi Janez in vrni ga kozarček!« ga je povabil Petrač. Jože je odprl pismo in se zagledal v pisavo. Komaj je pismo razčrkoval, saj mu je pisala Marija, ki je le slabo obvladala slovenščino. Sporočila mu je, da je umrla stara grofica Šenijeva in ji na smrtni postelji izročila zanj deset tisočakov, ker se ga je vedno spominjala, saj je bil tako pogumen in pošten fant. Dalje mu je pisala, da je sama nevesta in se bo kmalu poročila. In Jože je trenutno zagledal pred svojimi duševnimi očmi obraz stare čudaške grofice, ki mu je bila res naklonjena. Želel ji je večni mir in pokoj. »A kjer vrag popleka, raste debela repa!« ga je pozdravil Petrač, ko je videl, da ima Jože spet bankovce v roki. Ženin je vstal, da bi govoril. »Kamelo peljejo!« je nekdo zakričal. Tedaj so se odprla vrata in vstopila je »kamela«. »Kamelac sta dva moža, eden koraka spredaj, a drugi gre v pasu sklonjen za njim in se drži za boke. Sprednji ima na palici velik lonec. Vse je pokrito z debelo ponjavo. Pisker je še posebej povezan, da bolj sliči kamelini glavi.« Kamelo je poznal stari Snop. Moško je korakal poleg nje in se veselil, saj je zdaj malo kdaj prišel do pijace. Sredi sobe se je »kamela« ustavila. »Meni kozo, tebi figo!« se je zadrl starešina, ki je takoj vstal in šel kupovat kamelino kožo, kajti le za kožo barantajo na svatbah. »Koliko pa da?« ga je vprašal Snop ves ponosen, da je lahko enkrat on prodajal bogatemu Petraču. »Naj bo deset litrov!« odvrne starec. Mladeniča, ki sta bila pod ponjavo, sta bila že zadovoljna, saj sta od same žeje kar zijala. Sprednji se je od veselja zibal in pomajal »kamelino glavo«, da ji je lonec kar zžvenketal. »Kamela je lačna!« se je nekdo oglasil. »Naj bo lačna ali ne, najmanj 15 litrov ga boste dali, pa je kupčija sklenjena,« se oglasi Snop. »Preveč je, ne dam toliko!« ugovarja Petrač. »Preveč za take svate? Pa če bi zahteval še enkrat toliko, bi bilo premalo. Toda žival se mi smili, kamela je trudna in počitka potrebna, zato sem vam kožo tako poceni ponudil,« in ugovarjal Snop. Pa se je oglasil ženin: »Starešina, le kar kupite jo! Kamela kaj je res nekaj vredna! Dal si bom iz nje napraviti čevlje, ki jih vse življenje ne bom strgal.« »Če ženin daje, je pa druga reč!« odvrne Petrač in udari s plosko roko v ponujeno Snopovo desnico. Stari Jeran, ki sedi v bližini, pa lopne s palico po piskru in zavpije: »Na, kamela, kar pojej! Nam lačna, vam pa sita!« Lonec se razbije in »kamela« se zvrne na tla. Toda živali ima pod seboj spečena dva, ki skozi vrata in ko jih hočejo svatje ujeti, koži pričneta teči za vrv jermena, ki so ušli, in ki hočejo biti tudi deležni raznega vinca. Nekaj časa se napenjajo in vlečejo vsak na svojo stran, naposled fantje popuste, da jih vlečejo z vrvjo vred v hišo, saj se na mizi smejejo stefani in povsod v hiši je veselje in radovanje. Kamela je prodana, fantje zlezejo izpod ponjave, pridružijo se ostali in vsi se razosejo in zapojo. Večer je. Stari Petrač je stopil na prag. Kakor ognjeno žareče morje se lije z neba slepeče rdeča svetloba, obliva gorice in jih obžarja, da skrivnostno plane. Starec se ves zamakne vanje, obraz mu zasije v bleščavi, ko tiho sklene roke in jih dvigne kakor k molitvi. ==Dodatek.== Sam sedim v svoji sobi in pregledujem svojo povest. Tedaj nekdo močno potrka in vstopi pismonoša in mi izroči z okorno roko pisano pismo. Odprem ga in čitam: 8zriev5xfects1xo2oudax09c4kujy0 Povest gorske fare 0 41746 223879 2026-04-21T19:31:31Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: » manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. ==I. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega s...« 223879 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. ==I. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==V. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==Osmo poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« 7rck494w3fnx54g3t1nazzbnzbn0zn9 223880 223879 2026-04-21T20:00:20Z Spela.spr 10555 223880 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. ==I. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==V. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==Osmo poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Ciška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Ciška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. 4e13hs8lj9jqif4pgyempsl67i8pnrb 223881 223880 2026-04-21T20:20:34Z Spela.spr 10555 223881 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. ==I. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==V. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==Osmo poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Čiška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Čiška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. Radovednost je gnala Čiško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnega in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim baržunom. Ob stranski steni je stal naslanjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragocenem, zlatem okviru. Slika je predstavljala ženo, tako čudovito lepo ženo, s tako očarljivim smehom, da Čiška ni mogla misliti, da bi živela na zemlji tako lepa ženska. Velika in vitka, veličastna kot kraljica je zrla iz zlatega okvira. V nežnih lilijsko belih rokah je držala krvavordečo rožo, gosti lasje so se valovili kot temna reka po ramah, belih kot alabaster, preko njih pa je trepetal moten, modrikast sijaj. Oči Čiški niso ugajale, ker so izpreminjale vse barve: zeleno, zlato, modrozeleno, njega. Pri tem pa je gledala gospa tako ošabno in ponosno, tako zelo mrzlo, da je Čiško skoraj zazeblo. Kdo je bila ta lepa ženska? — Očitno je pripadala družini grofov von Stein. Čiška je napenjala oči in brala, kar je bilo vtisnjeno v ozko kovinasto ploščico: »Edita, grofica von Stein, žena grofa Hugona von Stein.« Srce ji je zastalo, sapa odpovedala — Bog, to je bila njena mati! Njena mati, pa kateri je vsa ta leta tako vroče hrepenela! Dvignila je oči k sliki in sklenila roke kot pred podobo Matere božje. »Mati… Mati!« Nekaj sladkega, novega je šlo skozi njeno dušo. To je bila torej njena mati! Tako lepa je bila in bleščeča, tako očarljivo se je smehljala. Samo oči ji niso ugajale, tako ponosne in brezsrčne. »O Bog,« je rekla, »zakaj si šla od mene? Zakaj si me pustila samo — brez ljubezni? … Ali je to mati, ki zapusti svojega otroka…? Ali pa si mrtva?« Vroče hrepenenje je napolnilo njeno dušo, z vsemi vlakni njenega mladega, strastnega srca jo je vleklo k materi. Razprostrla je roke in je s sladkim smehljajem šla proti sliki svoje matere. »Moj Bog,« je mislila, »kaj je to? Njene oči gledajo tako temno. Toda potolažila jo bom, objela in stisnila k sebi. Usta svoje matere hočem poljubiti… prvič v življenju!« Njeno vitko telesce se je vzpelo, samo hrepenenje je bila, sama ljubezen! Roke so se krčevito oprijele zlatega okvira, usta so se hrepeneče odprla v sladek poljub: »Mati… sladka mati!…« Tedaj se je slika na steni odtrgala, podrla Ciško in z ropotom padla na tla. Ciška je pretresljivo zakričala njena glava je udarila ob stol, kri je pritekla iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čudnega — njenega čela — zaprla je oči ... Na njen krik je prihitel Mihael in videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Čiško v roke in jo dvignil. »Čiška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Čiška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oči so bile polne groze. »Tam!« je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu izpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. ==7. poglavje.== Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnjarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj izboljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tajinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastirjeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Čiška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je živila v veliki skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati je bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Čiškin je vriskala. Sklonila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je vmešal v njeno veselje nek skrit strah in skrb. Grofa Hugona pa ni bilo na izpregled. Sporočil je, da je bolan in ni zapustil sobe. Čiška je skušala prodreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega očeta. Radi tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubljala vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To ji je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Čiške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se je zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi ... In na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Če gorijo ljudje, potem so čutim manj samega, manj nesrečnega ... Neka nesrečna ženska mi je zastrupila življenje!... Radi nje sovražim svojega otroka!...« »To je grozno, gospod grof, nenaravno!...« »Ko bi vedeli, kaj mi je naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Če bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom ...« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Alban! Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče! Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadanjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in ker je mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so mu vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovraštva do grofa. V par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical zborovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu; je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je dandanes na svetu? Bogatini žive od delavčevih žuljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so! Bogatini žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote. Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdroblili bomo suženjske verige ter se osvobodili ... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti — in vaše je! Nekdo drug ga je ugrabil, vi pa morate trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potem postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolki z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je begala v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobil gozd in kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izenačenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je raslo v isti meri kot se je stopnjevala revščina. Sovraštvo proti grofu je žgalo kot ogenj v prsih mož. Toda preden so se odločili za najskrajnejše, so hoteli napraviti še zadnji poizkus in priti do svoje pravice. Pritržili so se na najvišje sodišče in Alban jim je dal denar za nadaljevanje pravde. In sedaj so čakali z največjo nestrpnostjo na odločitev. Kljub vplivu in ugledu v vasi, Alban ni bil srečen. Ta politika sovraštva ni napolnila njegove duše. Neka praznota je bila v njem, ki je niso mogli izpolniti veliki govori, njegova duša je hrepenela po nečem velikem, neznanem, po nečem čistem in svetem. Nekoč je zaslutil srečo: ko je držal v svojih rokah Riko, ko ga je prevzemala ljubezen. Takrat je bil srečen, neizmerno srečen. Na to se je sedaj spomnil, in odločen v svojih sklepih, kakor je vedno bil, je zdrdral v hribe proti hišici stare Grete. Hotel je zopet nadaljevati, kar je v oni čudoviti zimi začel... Plaho je stopil v hišico. Zunaj so padale snežinke in severni veter je tulil — tu notri, v mali sobici pa je bilo prijazno in toplo, luč je gorela in njen zlati sij se je razlival po sobi. Rika je sedela pri svojem delu in se začudena ozrla, ko je vstopil. »Alban!« ja zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem!« Toda ona se je umaknila. »Dve leti si potreboval, da si našel pot k naši hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rika! Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no daš! Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno dekle, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« »Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Alban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da ne misliš tako resno, kakor govoriš! Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? No, daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po tebi. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnosti. »Glej,« je rekla Rika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo držal roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smejal. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življenjsko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Bož videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delati, Alban. Taka dva mlada, močna človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ves svet. Čuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. »Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj gozd in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hočem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je najjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj in ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala založna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vztrepetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škripajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on in se ne bo več vrnil. Pojdi proč, sreča, ljubezen!...« 8. poglavje. Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban nevoljno skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa je hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in ponoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti trmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka kruha v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila, da nesem k Veberjevim. Človek vendar ne more pustiti, da bi ljudje umrli od lakote... Hudo je v vasi, Alban. Iz mlina tam spodaj niso prišli otroci že od Vseh svetih v cerkev, ker nimajo nedeljske obleke. Žena Kovačevega Petra je hotela skočiti v vodo, ker nima dati kaj jesti svojim šestim otrokom; mož je od sv. Mihaela bolan... In tako je v vsaki hiši, povsod je kaka druga skrb.« Alban je segel v žep, privlekel ven nekaj tolarjev ter jih dal župniku za njegove reveže. Župnik se je zahvalil in nadaljeval: »In kljub vsej stiski se srca nočejo omehčati... Ti bi jim lahko rekel kako besedico, Alban, tebe upoštevajo, odkar si postal tak mož.« Alban je zardel pred župnikovim prodirajočim pogledom in zajecal: »Toda gospod župnik, to vendar ni moja stvar...« Župnik ga je bolovno pogledal. »Tako malo jih je, ki nagovarjajo k miru. To je žalostno... Toda tu sem že pri Veberovih hiši. Zbogom, Alban.« — Alban se je hitro poslovil in vrnil v vas. Veselje do lova ga je nenadoma minilo. Najrajši bi šel sedaj v hrib, da bi sklenil z Riko mir, toda njegov ponos tega ni dopustil. In tako je šel v gostilno, da bi si pri poliču tirolca pregnal svoje muhe, dočim je župnik od Sv. Mihaela prinašal luč in ljubezen v revne koče ter mir v človeška srca. Iz enega poliča so ostali trije in šele proti večeru je šel z vročo glavo v gozd. Grof Hugo je hodil že ves teden po svojih gozdovih. Njegova noga se je toliko pozdravila, da je lahko hodil. Ni ga gnala sem samo zahteva po svežem zraku in gibanju, temveč streli, ki jih je čul ponoči v svojem gozdu. Vedel je, da so to divji lovci. Že naslednjega dne je bila njegova sumja potrjena. Videl je sledove stopinj, ki so vodile v vas, sneg je bil na več krajih poškropljen s krvjo divjačine. Bolj globoko v gozdu je videl, da so posekana in ukradena cela drevesa. Bele, svežo površino odrezanih debelov mežikale kot zaničljive oči s svojimi svetlimi letnimi kolobarji. Divja jeza je zgrabila grofa. Ves dan je hodil po gozdovih z Leonom, svojim velikim spomnovhundancem, pripravljen, da ustreli vsakoga, ki bi ga zalotil pri divjem lovu. Onega dne, ko je šel Alban na lov, se je skril grof Hugo za gosto drevje ter stal na preži. Ves ur je zaman čakal. Proti večeru pa je padel strel blizu njegovega skrivališča in mogočen jelen se je zgrudil. V par skokih je bil grof pri jelenu ter nastavil puško. »Stoj, tat! Puško proč — sicer te bom ustrelil!« Bil je Alban. V lovski strasti je vdrl v grofovski lov ter stal sedaj pred grofom. Ob grofovi grožnji je skočil naglo kot blisk za neko bukev. Krogla se je zapičila v deblo. »Sena!« je rekel hladnokrvno. »Čakaj grofič sedaj te bom ujel.« Stisnil je zobe. »Bodi pameten, Alban! Leon je planil k njemu — pritisnil — strel: pes se je zgrudil. Grof je zakričal: »Leon, ubogi pes!« Jezno je pritisnil. Krogla je oprasnla deblo in švrčala mimo, njegova roka se je tresla. Sedaj ni imel nobene krogle več v cevi. Za nabasanje ni bilo več časa. »Dve!« je rekel Alban in stopil z nabasano puško izza drevesa. »Grof Stoin — puško proč! Za življenje gre!« Grof je prebledel, ne iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant, kljub temu si pa tat, jaz pa sem na svojem.« Prekrižal je roke in brez strahu gledal Albana. Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki jo gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj!« Albanov prst je ležal na petelinu. Solnce je baš zahajalo, moten žarek je žvignil kakor rdeča kača preko puškine cevi. Grof Hugo je zaprl oči. »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bolj je spreletela njegovo dušo. Strel je počil. Krogla je švignila v vejo. Alban je odložil kladivo se puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal ves svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdvajalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško na rame in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnoledim obrazom. Zavest, da je bil v tem boju slabši in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je uživdno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje in smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbudil grofa. »Uniči jih bom, vso vas bom uničil!« S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvesta Leona, ki je ležal ves okrvavljen v snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vaščani pa so se mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj so orožniki, ki jih je pripravil vonj po pečenki. In ko so v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos dihtečo ponev: »Kaj — divjačina? — Je imamo. Mačjo pečenko, če želite.« Čez štirinajst dni so zapustili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli! Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačini zanke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel siv mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamnarji in s krčmarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali popotnega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kateri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomečkani klobuk, ki je zakrival siv, z grdim kočami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarec janževca in — postelje.« Krčmar je nezaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janževca. »Postelje pa nimam.« »Bom pa spal v senu, saj je mehko in toplo,« je rohnel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega!« »Od daleč?« je vprašal Alban. »Od daleč, ogromaj let sem potreboval, da sem našel pot k sv. Mihaelu!« Alban se je zasmejal. »To pa povejte komu drugemu.« »Starče je udaril po mizi. »Res je! Krčmar lahko to potrdi.« »Jaz?« je ostrmel krčmar in začuden široko odprl svoje majhne oči. »Saj vas sploh ne poznam.« Tedaj je starec vstal in potegnil klobuk z glave. »Preje si me dobro poznal, saj sem bil vsak dan tvoj gost. Le dobro me poglej!« Luč je padla na njegov obraz z ostrim nosom, s širokim čelom in sivimi, zmršenimi lasmi. Krčmar je zavpil: »Sv. Mihael, pomagaj mi, to — to je Rabenhans!...« Starec je prikimal s sivo glavo. »Da, Rabenhans.« »Odkod pa vendar prihajaš?« je zaklical krčmar. Nastal je tesnoben odmor. Nato se je izvilo to kakor ihtenje iz starčevih prsi: »Iz ječe...« Nastala je smrtna tišina. Starčeve oči so se svetile kakor oči roparske živali. Kljub odbijajoči zunanjosti starega moža je imel Alban sočutje z njim. »Takrat sem bil mlad fant,« je rekel, »vendar se še spominjam onega zimskega dne, ko so vas iskali orožniki v Hudčevi kuhinji. Jaz sem Alban. Pozdravljeni v domovini!« Pomolil mu je roko. »To je prva dobra beseda, ki jo slišim,« je rekel starec. »In če hočeš mojo roko — tu je. Ubila je sicer nekaj človeka, toda...« »In kako ste ušli?« je segel Alban vmes. »Čisto prosto, pri moji veri! Skril sem se spodaj v globini, skril kakor žival. Skoraj zadrušil sem se v dimu, toda dobili me niso, ti človeški lovci. Osem dni sem vztrajal notri, nato sem se splazil ven in zbežal! Dve leti sem beračil v Švici, nato pa so me ujeli. Priznal sem, da sem ubil orožnika. In obsodili so me po kratki pravdi — na petnajst let ječe! Sedaj pa sem prestal kazen, sedaj sem prost, prost, prost...« Zopet je nastala smrtna tišina in slišalo se je utripanje src. Rabenhans je stisnil zobe in temno bulil v plamen svetiljke. »In sedaj?« je končno vprašal krčmar. »Sedaj?« je zaklical starec. »Kako vprašaš! Njegova roka je grozeče padla na mizo, oči so se skrivnostno zabliskale, vse telo se je vzravnalo od srda. Sedaj se bom maščeval. Petnajst let sem premišljeval o tem in se veselil dneva, ko bom lahko onemu, ki me je spravil v nesrečo, zabodel nož v srce. Petnajst let...« »Molči,« je rekel Alban in trdo stisnil starca za roko. »Nobene besede več o tem! Toda jaz sem z vami — vsa vas mora biti z vami in vaša stvar mora biti njena. Za to vam jamčim. Moj gost ste! — Krčmar, svežo posteljo za mojega gosta! In sedaj steklenico tirolca. Sklenila bova prijateljstvo in praznovala povratek v domovino.« Ko je šel krčmar po naročeno steklenico, sta si Alban in Rabenhans stisnila roke. »Razumem vas,« je rekel Alban. »Ni vas privedlo v staro domovino samo maščevanje, temveč še nekaj drugega. Vi iščete — svojega otroka!« Tedaj je vrgel starec roke preko mize, položil nanjo svojo sivo glavo in ihtel, da je vse telo trepetalo. ==9. poglavje.== Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak je bil in precej je odrasel. Vendar se kljub vsemu tam ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da ne bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevrednosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata, je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob poti so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel! In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi in jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan so ga gledale te oči... »O dom!... O mladost!...« Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino, je legel v suho travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi se očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgani obleki, je stal pred njim, mu nepremično gledal v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, mladi gospod! Midva morava govoriti par besedic.« Mihael je skočil kvišku, pobral palico in nahrbtnik ter hotel oditi. Toda mož ga je zgrabil z obema rokama za rame in ga zadržal. Ostuplen vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. »To vprašaš?« je zaihtel starec. »Ti, Mihael, moj fant?« »Vi me poznate?« »Kako bi te ne poznal, Mihael — saj si vendar moj sin.« Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt...« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe — — —« Mihael je zakričal. »Kako, v ječi ste bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Bolestno stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več...« »Pač, oče,« je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker vas vsak pozna... Toda svet je velik! Poiščala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo. Kaj ne, da bova to storila!« Rabenhans je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi šel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi?... Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in biti pokopan, toda šele tedaj, ko bom izvršil svojo maščevanje.« »Maščevanje?« »Misliš, da sem pozabil, kdo je kriv moje nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo kaznovan, vsa vas je proti njemu. S temi rokami ga bom zadavil!« »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče pustite te temne misli. Na kolenih vas prosim!...« »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno je — mora poginiti! In ti nam moraš pomagati. Ne smeš postati duhovnik — nikoli ne! To je vendar smešno: sin morilca in jetnika — pa duhovnik! Ne, nikdar! Ob moji strani moraš stati in se boriti z menoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot s kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovem potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhans, »ne jezi me! Prisilit te bom.« Tedaj se je Mihael ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se ne pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Pojdite z menoj v široki svet! Delal bom za vas, da mi bodi krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnul ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« »Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalostno obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene gore. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezvestno, jezno oglenjenje se je izvilo iz njegove ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »Ali ne gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. »Kam pa gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo šel? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim? — Ne — prej se moram maščevati! — —« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi milo pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kot oznanjenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se mu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo je moral zapustiti ter iti v temo in negotovost. — — Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. Na veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: »Prečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsih, kar mi je povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovnik! Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem. Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenja in kletev, ki počiva na meni, odteglj vem, kaj moram storiti. Pred dvemi dnevnima sem se srečal s svojim očetom — vse vem! Poštenje me je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — preveč krvi imam za duhovnika, zato grem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael.« Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« Glasno je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi se tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Čiška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal ji je pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Dekla Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepala iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa? Končno ni imela več miru. Hotela je v park, ker je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomlad! Pomlad! Bolestno je jeknilo iz njenih ust. Kolikokrat je že prišla pomlad v deželo — njej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. »Jočete, Julija? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« je vprašal. »Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bog,« je odgovorila tajvenda, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žalostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali — —« »O Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res? Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasi je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa mi hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedično mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike hočem ustrahovati in streti, sicer ne bom imel miru... Ali nimam prav?« »Pred zakonom gotovo, gospod grof,« je resno odgovorila Julija. »Toda še nek drug zakon je, to je zakon človečnosti. In ta — vas obsoja.« Grof se je zganil. »Kako mislite to?« »Gospod grof — naspram revežem in trpečim človek ne sme biti trd. Imejte vendar usmiljenje z lačnimi ljudmi. Bodite dobri, plemeniti — človeški! To je najlepša predpriprava vašega stanu: biti dobrotnik trpečega človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« »Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi opomini sočutje?« »Gospod grof, ne vem, zakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda še resno vprašate, ali ste bili vedno dobri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nikakega očitka v sebi?« Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je predočil vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je težilo in obsodilo. Ko je stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. »Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se mojo vzgojo, moje mladosti. Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hotel... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubog!... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v vrhnih bolečinah... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine...« »Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje?« je vprašala Julija. »Ne,« je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svoje imetje. Toda ne pustim, da bi mi kdo to ugrabil in izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!...« Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, »blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, da bi pomagal ljudem!« Položil ste mu že nekoč roko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko... Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« »Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« »Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko se je nenadoma zasvetilo, stopil je k njej in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubite, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi, kako počivajo njegove oči na njej, žareče od sreče. »Julija,« je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubite?« Vroč krik se je izvili iz njenih ust. »Da, ljubim te,« je priznala, blažena in zmedena. Njene žareče oči so gledale ubogega, samotnega moža, kateremu bo lahko solnce, ko bo osvetljevala njegovo pot. V preveliki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z drugimi,« je prosila. »Skušal bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... Ves svet bi rad osrečil...« »Potem je dobro,« se je razveselila Julija. »Hugo, dolgo časa si hodil po napačni poti, sedaj si našel pravo pot.« »Potom tebe!« je rekel in kot odrešen zadihal. »Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani hočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« ==10. poglavje.== Veliki teden, v torek, je prinesel poseben sel k Sv. Mihaelu veliko pismo z mogočnim pečati. Ker župana ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozarček žganja, predeno je odšel na županstvo in oddal pismo. Župan je plačal pristojbino, potrdil prejem in stopil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se je hitro razširila po celi vasi. Ljudje so tekli pred županstvo ter z velikimi, lačnimi očmi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan je odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odrevenel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je izgubljena! Moja uboga, uboga vas!...« Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo in zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napolodprte ustnice, sopihajoči ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenimi pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?« Župan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustnic: »Pravda je končnoveljavno... izgubljena!...« Iz tridesetih robatih grl se je izvili divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnic prav na cesto: »Gorje! — Izgubljeno!« »Tiho!« je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to je polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevara!... Izdajati!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlasno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mirni, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi se posvetoval z njim, kaj naj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se pred večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegale po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, le od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divji in srdit pa je bil Rabenhans. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudik duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če vi tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhansu. Albanu se je upiralo to divjanje. Gnusile so se mu grde kletve, ki so se razlegale po sobi. Kri je udarjala v njegovih sencih. Naglo je stopil k točilni mizi, vrgel tja zlatnik in rekel: »Dajte jim pijače! Jaz moram ven na sveži zrak, sicer se bom zadušil.« Šel je na vrt. Veter je žvižgal skozi drevesa, za raztrganimi oblaki na nebu je tiho stal mesec. Alban je sedel na trdo, leseno klop in naslonil svojo vročo glavo na deblo nekega drevesa. V tej samoti se ga je lotilo trepenjenje po sreči in miru. Mislil je na svojo mater, preprosto, dobrosrčno ženo, ki se jo skoraj bala svojega velikega, divjega sina. Kolikokrat ga je prosila, naj ne hujska ljudi, in naj se ne vtikuje v stvari, ki se ga nič ne tičejo. Toda vedno ji je ponosno in mogočno odgovoril na njene opomine, kakor človek, ki ve bolje vse kot drugi ljudje: »Tega vi ne razumete, mati! Nov čas je tu, ki potrebuje mož, mož, ki bodo zgrabili ljudstvo, mu pokazali njegovo moč in ga doveli do svobode.« Stara žena je malo svareče dvignila roko. »Novoga časa ne razumem,« je rekla. »Toda toliko sem izkusila v življenju, da vem, da je prava sreča le ob domačem ognjišču. In da je človek zadovoljen sam s seboj, to je končno najlepše v našem ubogem življenju.« O tem je sedaj Alban premišljeval. In ko je prišel v svojih mislih tako daleč, je začutil mehko, gorko roko na svojih ramah. Tako zelo je bil vtopljen v misli na svojo mater, da ni mislil drugega, kot da je prišla njegova mati za njim, da bi ga svarila. Toda bila je Rika. »Alban,« je rekla z mehkim, trepetajočim glasom, »ne morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti. Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet...« Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? Ne, tega ne smeš, Rika! Ne pustim...« Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je njena stara trma. »Dekle,« je zaklical Alban in jo potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« Bolestno se je nasmejala. »Misliš, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je vpil, »ne pojdi, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem... Rika, potem bom prišel po tebe...« Neverjetno je zamajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Broci mi samo dobro besedo v slovo, Alban.« »Za Boga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi hud,« je rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečino je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko grozojo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, kako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji materi...« Ta beseda ga je zadela kot solnčni žarek. »K svoji materi?« je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, da je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati hočeš tega, Alban. In sedaj zdrstuj, jutri...« »Ne,« je zakričal in jo zagrabil tako divje in silno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor viharna griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti! —« »Bolje je tako, Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš od sebe in zaničuješ. Raje grem.« Alban jo je pahnul od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka!« »Alban!« Bil je to krik smrtno ranjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječe za njim. Solze so ji lile po bledem licu. številka 15 5oykf0do3byw8sd7ipgefm8trfq59o8 223883 223881 2026-04-22T04:53:03Z Spela.spr 10555 /* Osmo poglavje. */ 223883 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. ==I. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==V. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==8. poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Čiška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Čiška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. Radovednost je gnala Čiško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnega in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim baržunom. Ob stranski steni je stal naslanjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragocenem, zlatem okviru. Slika je predstavljala ženo, tako čudovito lepo ženo, s tako očarljivim smehom, da Čiška ni mogla misliti, da bi živela na zemlji tako lepa ženska. Velika in vitka, veličastna kot kraljica je zrla iz zlatega okvira. V nežnih lilijsko belih rokah je držala krvavordečo rožo, gosti lasje so se valovili kot temna reka po ramah, belih kot alabaster, preko njih pa je trepetal moten, modrikast sijaj. Oči Čiški niso ugajale, ker so izpreminjale vse barve: zeleno, zlato, modrozeleno, njega. Pri tem pa je gledala gospa tako ošabno in ponosno, tako zelo mrzlo, da je Čiško skoraj zazeblo. Kdo je bila ta lepa ženska? — Očitno je pripadala družini grofov von Stein. Čiška je napenjala oči in brala, kar je bilo vtisnjeno v ozko kovinasto ploščico: »Edita, grofica von Stein, žena grofa Hugona von Stein.« Srce ji je zastalo, sapa odpovedala — Bog, to je bila njena mati! Njena mati, pa kateri je vsa ta leta tako vroče hrepenela! Dvignila je oči k sliki in sklenila roke kot pred podobo Matere božje. »Mati… Mati!« Nekaj sladkega, novega je šlo skozi njeno dušo. To je bila torej njena mati! Tako lepa je bila in bleščeča, tako očarljivo se je smehljala. Samo oči ji niso ugajale, tako ponosne in brezsrčne. »O Bog,« je rekla, »zakaj si šla od mene? Zakaj si me pustila samo — brez ljubezni? … Ali je to mati, ki zapusti svojega otroka…? Ali pa si mrtva?« Vroče hrepenenje je napolnilo njeno dušo, z vsemi vlakni njenega mladega, strastnega srca jo je vleklo k materi. Razprostrla je roke in je s sladkim smehljajem šla proti sliki svoje matere. »Moj Bog,« je mislila, »kaj je to? Njene oči gledajo tako temno. Toda potolažila jo bom, objela in stisnila k sebi. Usta svoje matere hočem poljubiti… prvič v življenju!« Njeno vitko telesce se je vzpelo, samo hrepenenje je bila, sama ljubezen! Roke so se krčevito oprijele zlatega okvira, usta so se hrepeneče odprla v sladek poljub: »Mati… sladka mati!…« Tedaj se je slika na steni odtrgala, podrla Ciško in z ropotom padla na tla. Ciška je pretresljivo zakričala njena glava je udarila ob stol, kri je pritekla iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čudnega — njenega čela — zaprla je oči ... Na njen krik je prihitel Mihael in videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Čiško v roke in jo dvignil. »Čiška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Čiška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oči so bile polne groze. »Tam!« je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu izpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. ==7. poglavje.== Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnjarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj izboljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tajinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastirjeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Čiška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je živila v veliki skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati je bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Čiškin je vriskala. Sklonila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je vmešal v njeno veselje nek skrit strah in skrb. Grofa Hugona pa ni bilo na izpregled. Sporočil je, da je bolan in ni zapustil sobe. Čiška je skušala prodreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega očeta. Radi tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubljala vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To ji je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Čiške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se je zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi ... In na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Če gorijo ljudje, potem so čutim manj samega, manj nesrečnega ... Neka nesrečna ženska mi je zastrupila življenje!... Radi nje sovražim svojega otroka!...« »To je grozno, gospod grof, nenaravno!...« »Ko bi vedeli, kaj mi je naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Če bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom ...« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Alban! Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče! Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadanjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in ker je mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so mu vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovraštva do grofa. V par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical zborovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu; je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je dandanes na svetu? Bogatini žive od delavčevih žuljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so! Bogatini žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote. Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdroblili bomo suženjske verige ter se osvobodili ... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti — in vaše je! Nekdo drug ga je ugrabil, vi pa morate trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potem postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolki z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je begala v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobil gozd in kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izenačenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je raslo v isti meri kot se je stopnjevala revščina. Sovraštvo proti grofu je žgalo kot ogenj v prsih mož. Toda preden so se odločili za najskrajnejše, so hoteli napraviti še zadnji poizkus in priti do svoje pravice. Pritržili so se na najvišje sodišče in Alban jim je dal denar za nadaljevanje pravde. In sedaj so čakali z največjo nestrpnostjo na odločitev. Kljub vplivu in ugledu v vasi, Alban ni bil srečen. Ta politika sovraštva ni napolnila njegove duše. Neka praznota je bila v njem, ki je niso mogli izpolniti veliki govori, njegova duša je hrepenela po nečem velikem, neznanem, po nečem čistem in svetem. Nekoč je zaslutil srečo: ko je držal v svojih rokah Riko, ko ga je prevzemala ljubezen. Takrat je bil srečen, neizmerno srečen. Na to se je sedaj spomnil, in odločen v svojih sklepih, kakor je vedno bil, je zdrdral v hribe proti hišici stare Grete. Hotel je zopet nadaljevati, kar je v oni čudoviti zimi začel... Plaho je stopil v hišico. Zunaj so padale snežinke in severni veter je tulil — tu notri, v mali sobici pa je bilo prijazno in toplo, luč je gorela in njen zlati sij se je razlival po sobi. Rika je sedela pri svojem delu in se začudena ozrla, ko je vstopil. »Alban!« ja zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem!« Toda ona se je umaknila. »Dve leti si potreboval, da si našel pot k naši hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rika! Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no daš! Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno dekle, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« »Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Alban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da ne misliš tako resno, kakor govoriš! Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? No, daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po tebi. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnosti. »Glej,« je rekla Rika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo držal roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smejal. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življenjsko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Bož videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delati, Alban. Taka dva mlada, močna človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ves svet. Čuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. »Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj gozd in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hočem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je najjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj in ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala založna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vztrepetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škripajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on in se ne bo več vrnil. Pojdi proč, sreča, ljubezen!...« 8. poglavje. Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban nevoljno skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa je hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in ponoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti trmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka kruha v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila, da nesem k Veberjevim. Človek vendar ne more pustiti, da bi ljudje umrli od lakote... Hudo je v vasi, Alban. Iz mlina tam spodaj niso prišli otroci že od Vseh svetih v cerkev, ker nimajo nedeljske obleke. Žena Kovačevega Petra je hotela skočiti v vodo, ker nima dati kaj jesti svojim šestim otrokom; mož je od sv. Mihaela bolan... In tako je v vsaki hiši, povsod je kaka druga skrb.« Alban je segel v žep, privlekel ven nekaj tolarjev ter jih dal župniku za njegove reveže. Župnik se je zahvalil in nadaljeval: »In kljub vsej stiski se srca nočejo omehčati... Ti bi jim lahko rekel kako besedico, Alban, tebe upoštevajo, odkar si postal tak mož.« Alban je zardel pred župnikovim prodirajočim pogledom in zajecal: »Toda gospod župnik, to vendar ni moja stvar...« Župnik ga je bolovno pogledal. »Tako malo jih je, ki nagovarjajo k miru. To je žalostno... Toda tu sem že pri Veberovih hiši. Zbogom, Alban.« — Alban se je hitro poslovil in vrnil v vas. Veselje do lova ga je nenadoma minilo. Najrajši bi šel sedaj v hrib, da bi sklenil z Riko mir, toda njegov ponos tega ni dopustil. In tako je šel v gostilno, da bi si pri poliču tirolca pregnal svoje muhe, dočim je župnik od Sv. Mihaela prinašal luč in ljubezen v revne koče ter mir v človeška srca. Iz enega poliča so ostali trije in šele proti večeru je šel z vročo glavo v gozd. Grof Hugo je hodil že ves teden po svojih gozdovih. Njegova noga se je toliko pozdravila, da je lahko hodil. Ni ga gnala sem samo zahteva po svežem zraku in gibanju, temveč streli, ki jih je čul ponoči v svojem gozdu. Vedel je, da so to divji lovci. Že naslednjega dne je bila njegova sumja potrjena. Videl je sledove stopinj, ki so vodile v vas, sneg je bil na več krajih poškropljen s krvjo divjačine. Bolj globoko v gozdu je videl, da so posekana in ukradena cela drevesa. Bele, svežo površino odrezanih debelov mežikale kot zaničljive oči s svojimi svetlimi letnimi kolobarji. Divja jeza je zgrabila grofa. Ves dan je hodil po gozdovih z Leonom, svojim velikim spomnovhundancem, pripravljen, da ustreli vsakoga, ki bi ga zalotil pri divjem lovu. Onega dne, ko je šel Alban na lov, se je skril grof Hugo za gosto drevje ter stal na preži. Ves ur je zaman čakal. Proti večeru pa je padel strel blizu njegovega skrivališča in mogočen jelen se je zgrudil. V par skokih je bil grof pri jelenu ter nastavil puško. »Stoj, tat! Puško proč — sicer te bom ustrelil!« Bil je Alban. V lovski strasti je vdrl v grofovski lov ter stal sedaj pred grofom. Ob grofovi grožnji je skočil naglo kot blisk za neko bukev. Krogla se je zapičila v deblo. »Sena!« je rekel hladnokrvno. »Čakaj grofič sedaj te bom ujel.« Stisnil je zobe. »Bodi pameten, Alban! Leon je planil k njemu — pritisnil — strel: pes se je zgrudil. Grof je zakričal: »Leon, ubogi pes!« Jezno je pritisnil. Krogla je oprasnla deblo in švrčala mimo, njegova roka se je tresla. Sedaj ni imel nobene krogle več v cevi. Za nabasanje ni bilo več časa. »Dve!« je rekel Alban in stopil z nabasano puško izza drevesa. »Grof Stoin — puško proč! Za življenje gre!« Grof je prebledel, ne iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant, kljub temu si pa tat, jaz pa sem na svojem.« Prekrižal je roke in brez strahu gledal Albana. Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki jo gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj!« Albanov prst je ležal na petelinu. Solnce je baš zahajalo, moten žarek je žvignil kakor rdeča kača preko puškine cevi. Grof Hugo je zaprl oči. »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bolj je spreletela njegovo dušo. Strel je počil. Krogla je švignila v vejo. Alban je odložil kladivo se puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal ves svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdvajalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško na rame in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnoledim obrazom. Zavest, da je bil v tem boju slabši in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je uživdno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje in smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbudil grofa. »Uniči jih bom, vso vas bom uničil!« S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvesta Leona, ki je ležal ves okrvavljen v snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vaščani pa so se mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj so orožniki, ki jih je pripravil vonj po pečenki. In ko so v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos dihtečo ponev: »Kaj — divjačina? — Je imamo. Mačjo pečenko, če želite.« Čez štirinajst dni so zapustili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli! Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačini zanke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel siv mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamnarji in s krčmarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali popotnega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kateri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomečkani klobuk, ki je zakrival siv, z grdim kočami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarec janževca in — postelje.« Krčmar je nezaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janževca. »Postelje pa nimam.« »Bom pa spal v senu, saj je mehko in toplo,« je rohnel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega!« »Od daleč?« je vprašal Alban. »Od daleč, ogromaj let sem potreboval, da sem našel pot k sv. Mihaelu!« Alban se je zasmejal. »To pa povejte komu drugemu.« »Starče je udaril po mizi. »Res je! Krčmar lahko to potrdi.« »Jaz?« je ostrmel krčmar in začuden široko odprl svoje majhne oči. »Saj vas sploh ne poznam.« Tedaj je starec vstal in potegnil klobuk z glave. »Preje si me dobro poznal, saj sem bil vsak dan tvoj gost. Le dobro me poglej!« Luč je padla na njegov obraz z ostrim nosom, s širokim čelom in sivimi, zmršenimi lasmi. Krčmar je zavpil: »Sv. Mihael, pomagaj mi, to — to je Rabenhans!...« Starec je prikimal s sivo glavo. »Da, Rabenhans.« »Odkod pa vendar prihajaš?« je zaklical krčmar. Nastal je tesnoben odmor. Nato se je izvilo to kakor ihtenje iz starčevih prsi: »Iz ječe...« Nastala je smrtna tišina. Starčeve oči so se svetile kakor oči roparske živali. Kljub odbijajoči zunanjosti starega moža je imel Alban sočutje z njim. »Takrat sem bil mlad fant,« je rekel, »vendar se še spominjam onega zimskega dne, ko so vas iskali orožniki v Hudčevi kuhinji. Jaz sem Alban. Pozdravljeni v domovini!« Pomolil mu je roko. »To je prva dobra beseda, ki jo slišim,« je rekel starec. »In če hočeš mojo roko — tu je. Ubila je sicer nekaj človeka, toda...« »In kako ste ušli?« je segel Alban vmes. »Čisto prosto, pri moji veri! Skril sem se spodaj v globini, skril kakor žival. Skoraj zadrušil sem se v dimu, toda dobili me niso, ti človeški lovci. Osem dni sem vztrajal notri, nato sem se splazil ven in zbežal! Dve leti sem beračil v Švici, nato pa so me ujeli. Priznal sem, da sem ubil orožnika. In obsodili so me po kratki pravdi — na petnajst let ječe! Sedaj pa sem prestal kazen, sedaj sem prost, prost, prost...« Zopet je nastala smrtna tišina in slišalo se je utripanje src. Rabenhans je stisnil zobe in temno bulil v plamen svetiljke. »In sedaj?« je končno vprašal krčmar. »Sedaj?« je zaklical starec. »Kako vprašaš! Njegova roka je grozeče padla na mizo, oči so se skrivnostno zabliskale, vse telo se je vzravnalo od srda. Sedaj se bom maščeval. Petnajst let sem premišljeval o tem in se veselil dneva, ko bom lahko onemu, ki me je spravil v nesrečo, zabodel nož v srce. Petnajst let...« »Molči,« je rekel Alban in trdo stisnil starca za roko. »Nobene besede več o tem! Toda jaz sem z vami — vsa vas mora biti z vami in vaša stvar mora biti njena. Za to vam jamčim. Moj gost ste! — Krčmar, svežo posteljo za mojega gosta! In sedaj steklenico tirolca. Sklenila bova prijateljstvo in praznovala povratek v domovino.« Ko je šel krčmar po naročeno steklenico, sta si Alban in Rabenhans stisnila roke. »Razumem vas,« je rekel Alban. »Ni vas privedlo v staro domovino samo maščevanje, temveč še nekaj drugega. Vi iščete — svojega otroka!« Tedaj je vrgel starec roke preko mize, položil nanjo svojo sivo glavo in ihtel, da je vse telo trepetalo. ==9. poglavje.== Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak je bil in precej je odrasel. Vendar se kljub vsemu tam ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da ne bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevrednosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata, je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob poti so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel! In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi in jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan so ga gledale te oči... »O dom!... O mladost!...« Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino, je legel v suho travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi se očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgani obleki, je stal pred njim, mu nepremično gledal v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, mladi gospod! Midva morava govoriti par besedic.« Mihael je skočil kvišku, pobral palico in nahrbtnik ter hotel oditi. Toda mož ga je zgrabil z obema rokama za rame in ga zadržal. Ostuplen vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. »To vprašaš?« je zaihtel starec. »Ti, Mihael, moj fant?« »Vi me poznate?« »Kako bi te ne poznal, Mihael — saj si vendar moj sin.« Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt...« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe — — —« Mihael je zakričal. »Kako, v ječi ste bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Bolestno stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več...« »Pač, oče,« je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker vas vsak pozna... Toda svet je velik! Poiščala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo. Kaj ne, da bova to storila!« Rabenhans je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi šel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi?... Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in biti pokopan, toda šele tedaj, ko bom izvršil svojo maščevanje.« »Maščevanje?« »Misliš, da sem pozabil, kdo je kriv moje nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo kaznovan, vsa vas je proti njemu. S temi rokami ga bom zadavil!« »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče pustite te temne misli. Na kolenih vas prosim!...« »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno je — mora poginiti! In ti nam moraš pomagati. Ne smeš postati duhovnik — nikoli ne! To je vendar smešno: sin morilca in jetnika — pa duhovnik! Ne, nikdar! Ob moji strani moraš stati in se boriti z menoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot s kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovem potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhans, »ne jezi me! Prisilit te bom.« Tedaj se je Mihael ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se ne pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Pojdite z menoj v široki svet! Delal bom za vas, da mi bodi krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnul ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« »Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalostno obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene gore. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezvestno, jezno oglenjenje se je izvilo iz njegove ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »Ali ne gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. »Kam pa gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo šel? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim? — Ne — prej se moram maščevati! — —« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi milo pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kot oznanjenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se mu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo je moral zapustiti ter iti v temo in negotovost. — — Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. Na veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: »Prečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsih, kar mi je povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovnik! Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem. Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenja in kletev, ki počiva na meni, odteglj vem, kaj moram storiti. Pred dvemi dnevnima sem se srečal s svojim očetom — vse vem! Poštenje me je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — preveč krvi imam za duhovnika, zato grem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael.« Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« Glasno je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi se tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Čiška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal ji je pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Dekla Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepala iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa? Končno ni imela več miru. Hotela je v park, ker je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomlad! Pomlad! Bolestno je jeknilo iz njenih ust. Kolikokrat je že prišla pomlad v deželo — njej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. »Jočete, Julija? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« je vprašal. »Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bog,« je odgovorila tajvenda, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žalostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali — —« »O Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res? Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasi je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa mi hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedično mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike hočem ustrahovati in streti, sicer ne bom imel miru... Ali nimam prav?« »Pred zakonom gotovo, gospod grof,« je resno odgovorila Julija. »Toda še nek drug zakon je, to je zakon človečnosti. In ta — vas obsoja.« Grof se je zganil. »Kako mislite to?« »Gospod grof — naspram revežem in trpečim človek ne sme biti trd. Imejte vendar usmiljenje z lačnimi ljudmi. Bodite dobri, plemeniti — človeški! To je najlepša predpriprava vašega stanu: biti dobrotnik trpečega človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« »Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi opomini sočutje?« »Gospod grof, ne vem, zakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda še resno vprašate, ali ste bili vedno dobri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nikakega očitka v sebi?« Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je predočil vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je težilo in obsodilo. Ko je stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. »Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se mojo vzgojo, moje mladosti. Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hotel... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubog!... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v vrhnih bolečinah... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine...« »Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje?« je vprašala Julija. »Ne,« je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svoje imetje. Toda ne pustim, da bi mi kdo to ugrabil in izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!...« Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, »blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, da bi pomagal ljudem!« Položil ste mu že nekoč roko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko... Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« »Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« »Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko se je nenadoma zasvetilo, stopil je k njej in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubite, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi, kako počivajo njegove oči na njej, žareče od sreče. »Julija,« je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubite?« Vroč krik se je izvili iz njenih ust. »Da, ljubim te,« je priznala, blažena in zmedena. Njene žareče oči so gledale ubogega, samotnega moža, kateremu bo lahko solnce, ko bo osvetljevala njegovo pot. V preveliki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z drugimi,« je prosila. »Skušal bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... Ves svet bi rad osrečil...« »Potem je dobro,« se je razveselila Julija. »Hugo, dolgo časa si hodil po napačni poti, sedaj si našel pravo pot.« »Potom tebe!« je rekel in kot odrešen zadihal. »Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani hočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« ==10. poglavje.== Veliki teden, v torek, je prinesel poseben sel k Sv. Mihaelu veliko pismo z mogočnim pečati. Ker župana ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozarček žganja, predeno je odšel na županstvo in oddal pismo. Župan je plačal pristojbino, potrdil prejem in stopil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se je hitro razširila po celi vasi. Ljudje so tekli pred županstvo ter z velikimi, lačnimi očmi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan je odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odrevenel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je izgubljena! Moja uboga, uboga vas!...« Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo in zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napolodprte ustnice, sopihajoči ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenimi pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?« Župan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustnic: »Pravda je končnoveljavno... izgubljena!...« Iz tridesetih robatih grl se je izvili divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnic prav na cesto: »Gorje! — Izgubljeno!« »Tiho!« je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to je polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevara!... Izdajati!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlasno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mirni, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi se posvetoval z njim, kaj naj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se pred večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegale po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, le od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divji in srdit pa je bil Rabenhans. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudik duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če vi tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhansu. Albanu se je upiralo to divjanje. Gnusile so se mu grde kletve, ki so se razlegale po sobi. Kri je udarjala v njegovih sencih. Naglo je stopil k točilni mizi, vrgel tja zlatnik in rekel: »Dajte jim pijače! Jaz moram ven na sveži zrak, sicer se bom zadušil.« Šel je na vrt. Veter je žvižgal skozi drevesa, za raztrganimi oblaki na nebu je tiho stal mesec. Alban je sedel na trdo, leseno klop in naslonil svojo vročo glavo na deblo nekega drevesa. V tej samoti se ga je lotilo trepenjenje po sreči in miru. Mislil je na svojo mater, preprosto, dobrosrčno ženo, ki se jo skoraj bala svojega velikega, divjega sina. Kolikokrat ga je prosila, naj ne hujska ljudi, in naj se ne vtikuje v stvari, ki se ga nič ne tičejo. Toda vedno ji je ponosno in mogočno odgovoril na njene opomine, kakor človek, ki ve bolje vse kot drugi ljudje: »Tega vi ne razumete, mati! Nov čas je tu, ki potrebuje mož, mož, ki bodo zgrabili ljudstvo, mu pokazali njegovo moč in ga doveli do svobode.« Stara žena je malo svareče dvignila roko. »Novoga časa ne razumem,« je rekla. »Toda toliko sem izkusila v življenju, da vem, da je prava sreča le ob domačem ognjišču. In da je človek zadovoljen sam s seboj, to je končno najlepše v našem ubogem življenju.« O tem je sedaj Alban premišljeval. In ko je prišel v svojih mislih tako daleč, je začutil mehko, gorko roko na svojih ramah. Tako zelo je bil vtopljen v misli na svojo mater, da ni mislil drugega, kot da je prišla njegova mati za njim, da bi ga svarila. Toda bila je Rika. »Alban,« je rekla z mehkim, trepetajočim glasom, »ne morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti. Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet...« Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? Ne, tega ne smeš, Rika! Ne pustim...« Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je njena stara trma. »Dekle,« je zaklical Alban in jo potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« Bolestno se je nasmejala. »Misliš, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je vpil, »ne pojdi, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem... Rika, potem bom prišel po tebe...« Neverjetno je zamajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Broci mi samo dobro besedo v slovo, Alban.« »Za Boga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi hud,« je rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečino je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko grozojo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, kako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji materi...« Ta beseda ga je zadela kot solnčni žarek. »K svoji materi?« je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, da je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati hočeš tega, Alban. In sedaj zdrstuj, jutri...« »Ne,« je zakričal in jo zagrabil tako divje in silno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor viharna griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti! —« »Bolje je tako, Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš od sebe in zaničuješ. Raje grem.« Alban jo je pahnul od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka!« »Alban!« Bil je to krik smrtno ranjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječe za njim. Solze so ji lile po bledem licu. številka 15 h69bh1rg0t2dhx5n31ww1yrdaw2qux6 223884 223883 2026-04-22T04:53:26Z Spela.spr 10555 223884 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. =PRVA KNJIGA= ==I. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==V. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==8. poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Čiška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Čiška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. Radovednost je gnala Čiško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnega in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim baržunom. Ob stranski steni je stal naslanjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragocenem, zlatem okviru. Slika je predstavljala ženo, tako čudovito lepo ženo, s tako očarljivim smehom, da Čiška ni mogla misliti, da bi živela na zemlji tako lepa ženska. Velika in vitka, veličastna kot kraljica je zrla iz zlatega okvira. V nežnih lilijsko belih rokah je držala krvavordečo rožo, gosti lasje so se valovili kot temna reka po ramah, belih kot alabaster, preko njih pa je trepetal moten, modrikast sijaj. Oči Čiški niso ugajale, ker so izpreminjale vse barve: zeleno, zlato, modrozeleno, njega. Pri tem pa je gledala gospa tako ošabno in ponosno, tako zelo mrzlo, da je Čiško skoraj zazeblo. Kdo je bila ta lepa ženska? — Očitno je pripadala družini grofov von Stein. Čiška je napenjala oči in brala, kar je bilo vtisnjeno v ozko kovinasto ploščico: »Edita, grofica von Stein, žena grofa Hugona von Stein.« Srce ji je zastalo, sapa odpovedala — Bog, to je bila njena mati! Njena mati, pa kateri je vsa ta leta tako vroče hrepenela! Dvignila je oči k sliki in sklenila roke kot pred podobo Matere božje. »Mati… Mati!« Nekaj sladkega, novega je šlo skozi njeno dušo. To je bila torej njena mati! Tako lepa je bila in bleščeča, tako očarljivo se je smehljala. Samo oči ji niso ugajale, tako ponosne in brezsrčne. »O Bog,« je rekla, »zakaj si šla od mene? Zakaj si me pustila samo — brez ljubezni? … Ali je to mati, ki zapusti svojega otroka…? Ali pa si mrtva?« Vroče hrepenenje je napolnilo njeno dušo, z vsemi vlakni njenega mladega, strastnega srca jo je vleklo k materi. Razprostrla je roke in je s sladkim smehljajem šla proti sliki svoje matere. »Moj Bog,« je mislila, »kaj je to? Njene oči gledajo tako temno. Toda potolažila jo bom, objela in stisnila k sebi. Usta svoje matere hočem poljubiti… prvič v življenju!« Njeno vitko telesce se je vzpelo, samo hrepenenje je bila, sama ljubezen! Roke so se krčevito oprijele zlatega okvira, usta so se hrepeneče odprla v sladek poljub: »Mati… sladka mati!…« Tedaj se je slika na steni odtrgala, podrla Ciško in z ropotom padla na tla. Ciška je pretresljivo zakričala njena glava je udarila ob stol, kri je pritekla iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čudnega — njenega čela — zaprla je oči ... Na njen krik je prihitel Mihael in videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Čiško v roke in jo dvignil. »Čiška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Čiška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oči so bile polne groze. »Tam!« je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu izpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. ==7. poglavje.== Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnjarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj izboljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tajinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastirjeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Čiška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je živila v veliki skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati je bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Čiškin je vriskala. Sklonila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je vmešal v njeno veselje nek skrit strah in skrb. Grofa Hugona pa ni bilo na izpregled. Sporočil je, da je bolan in ni zapustil sobe. Čiška je skušala prodreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega očeta. Radi tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubljala vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To ji je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Čiške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se je zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi ... In na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Če gorijo ljudje, potem so čutim manj samega, manj nesrečnega ... Neka nesrečna ženska mi je zastrupila življenje!... Radi nje sovražim svojega otroka!...« »To je grozno, gospod grof, nenaravno!...« »Ko bi vedeli, kaj mi je naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Če bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom ...« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Alban! Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče! Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadanjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in ker je mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so mu vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovraštva do grofa. V par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical zborovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu; je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je dandanes na svetu? Bogatini žive od delavčevih žuljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so! Bogatini žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote. Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdroblili bomo suženjske verige ter se osvobodili ... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti — in vaše je! Nekdo drug ga je ugrabil, vi pa morate trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potem postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolki z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je begala v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobil gozd in kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izenačenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je raslo v isti meri kot se je stopnjevala revščina. Sovraštvo proti grofu je žgalo kot ogenj v prsih mož. Toda preden so se odločili za najskrajnejše, so hoteli napraviti še zadnji poizkus in priti do svoje pravice. Pritržili so se na najvišje sodišče in Alban jim je dal denar za nadaljevanje pravde. In sedaj so čakali z največjo nestrpnostjo na odločitev. Kljub vplivu in ugledu v vasi, Alban ni bil srečen. Ta politika sovraštva ni napolnila njegove duše. Neka praznota je bila v njem, ki je niso mogli izpolniti veliki govori, njegova duša je hrepenela po nečem velikem, neznanem, po nečem čistem in svetem. Nekoč je zaslutil srečo: ko je držal v svojih rokah Riko, ko ga je prevzemala ljubezen. Takrat je bil srečen, neizmerno srečen. Na to se je sedaj spomnil, in odločen v svojih sklepih, kakor je vedno bil, je zdrdral v hribe proti hišici stare Grete. Hotel je zopet nadaljevati, kar je v oni čudoviti zimi začel... Plaho je stopil v hišico. Zunaj so padale snežinke in severni veter je tulil — tu notri, v mali sobici pa je bilo prijazno in toplo, luč je gorela in njen zlati sij se je razlival po sobi. Rika je sedela pri svojem delu in se začudena ozrla, ko je vstopil. »Alban!« ja zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem!« Toda ona se je umaknila. »Dve leti si potreboval, da si našel pot k naši hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rika! Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no daš! Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno dekle, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« »Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Alban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da ne misliš tako resno, kakor govoriš! Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? No, daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po tebi. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnosti. »Glej,« je rekla Rika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo držal roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smejal. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življenjsko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Bož videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delati, Alban. Taka dva mlada, močna človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ves svet. Čuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. »Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj gozd in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hočem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je najjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj in ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala založna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vztrepetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škripajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on in se ne bo več vrnil. Pojdi proč, sreča, ljubezen!...« 8. poglavje. Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban nevoljno skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa je hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in ponoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti trmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka kruha v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila, da nesem k Veberjevim. Človek vendar ne more pustiti, da bi ljudje umrli od lakote... Hudo je v vasi, Alban. Iz mlina tam spodaj niso prišli otroci že od Vseh svetih v cerkev, ker nimajo nedeljske obleke. Žena Kovačevega Petra je hotela skočiti v vodo, ker nima dati kaj jesti svojim šestim otrokom; mož je od sv. Mihaela bolan... In tako je v vsaki hiši, povsod je kaka druga skrb.« Alban je segel v žep, privlekel ven nekaj tolarjev ter jih dal župniku za njegove reveže. Župnik se je zahvalil in nadaljeval: »In kljub vsej stiski se srca nočejo omehčati... Ti bi jim lahko rekel kako besedico, Alban, tebe upoštevajo, odkar si postal tak mož.« Alban je zardel pred župnikovim prodirajočim pogledom in zajecal: »Toda gospod župnik, to vendar ni moja stvar...« Župnik ga je bolovno pogledal. »Tako malo jih je, ki nagovarjajo k miru. To je žalostno... Toda tu sem že pri Veberovih hiši. Zbogom, Alban.« — Alban se je hitro poslovil in vrnil v vas. Veselje do lova ga je nenadoma minilo. Najrajši bi šel sedaj v hrib, da bi sklenil z Riko mir, toda njegov ponos tega ni dopustil. In tako je šel v gostilno, da bi si pri poliču tirolca pregnal svoje muhe, dočim je župnik od Sv. Mihaela prinašal luč in ljubezen v revne koče ter mir v človeška srca. Iz enega poliča so ostali trije in šele proti večeru je šel z vročo glavo v gozd. Grof Hugo je hodil že ves teden po svojih gozdovih. Njegova noga se je toliko pozdravila, da je lahko hodil. Ni ga gnala sem samo zahteva po svežem zraku in gibanju, temveč streli, ki jih je čul ponoči v svojem gozdu. Vedel je, da so to divji lovci. Že naslednjega dne je bila njegova sumja potrjena. Videl je sledove stopinj, ki so vodile v vas, sneg je bil na več krajih poškropljen s krvjo divjačine. Bolj globoko v gozdu je videl, da so posekana in ukradena cela drevesa. Bele, svežo površino odrezanih debelov mežikale kot zaničljive oči s svojimi svetlimi letnimi kolobarji. Divja jeza je zgrabila grofa. Ves dan je hodil po gozdovih z Leonom, svojim velikim spomnovhundancem, pripravljen, da ustreli vsakoga, ki bi ga zalotil pri divjem lovu. Onega dne, ko je šel Alban na lov, se je skril grof Hugo za gosto drevje ter stal na preži. Ves ur je zaman čakal. Proti večeru pa je padel strel blizu njegovega skrivališča in mogočen jelen se je zgrudil. V par skokih je bil grof pri jelenu ter nastavil puško. »Stoj, tat! Puško proč — sicer te bom ustrelil!« Bil je Alban. V lovski strasti je vdrl v grofovski lov ter stal sedaj pred grofom. Ob grofovi grožnji je skočil naglo kot blisk za neko bukev. Krogla se je zapičila v deblo. »Sena!« je rekel hladnokrvno. »Čakaj grofič sedaj te bom ujel.« Stisnil je zobe. »Bodi pameten, Alban! Leon je planil k njemu — pritisnil — strel: pes se je zgrudil. Grof je zakričal: »Leon, ubogi pes!« Jezno je pritisnil. Krogla je oprasnla deblo in švrčala mimo, njegova roka se je tresla. Sedaj ni imel nobene krogle več v cevi. Za nabasanje ni bilo več časa. »Dve!« je rekel Alban in stopil z nabasano puško izza drevesa. »Grof Stoin — puško proč! Za življenje gre!« Grof je prebledel, ne iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant, kljub temu si pa tat, jaz pa sem na svojem.« Prekrižal je roke in brez strahu gledal Albana. Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki jo gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj!« Albanov prst je ležal na petelinu. Solnce je baš zahajalo, moten žarek je žvignil kakor rdeča kača preko puškine cevi. Grof Hugo je zaprl oči. »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bolj je spreletela njegovo dušo. Strel je počil. Krogla je švignila v vejo. Alban je odložil kladivo se puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal ves svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdvajalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško na rame in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnoledim obrazom. Zavest, da je bil v tem boju slabši in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je uživdno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje in smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbudil grofa. »Uniči jih bom, vso vas bom uničil!« S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvesta Leona, ki je ležal ves okrvavljen v snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vaščani pa so se mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj so orožniki, ki jih je pripravil vonj po pečenki. In ko so v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos dihtečo ponev: »Kaj — divjačina? — Je imamo. Mačjo pečenko, če želite.« Čez štirinajst dni so zapustili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli! Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačini zanke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel siv mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamnarji in s krčmarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali popotnega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kateri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomečkani klobuk, ki je zakrival siv, z grdim kočami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarec janževca in — postelje.« Krčmar je nezaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janževca. »Postelje pa nimam.« »Bom pa spal v senu, saj je mehko in toplo,« je rohnel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega!« »Od daleč?« je vprašal Alban. »Od daleč, ogromaj let sem potreboval, da sem našel pot k sv. Mihaelu!« Alban se je zasmejal. »To pa povejte komu drugemu.« »Starče je udaril po mizi. »Res je! Krčmar lahko to potrdi.« »Jaz?« je ostrmel krčmar in začuden široko odprl svoje majhne oči. »Saj vas sploh ne poznam.« Tedaj je starec vstal in potegnil klobuk z glave. »Preje si me dobro poznal, saj sem bil vsak dan tvoj gost. Le dobro me poglej!« Luč je padla na njegov obraz z ostrim nosom, s širokim čelom in sivimi, zmršenimi lasmi. Krčmar je zavpil: »Sv. Mihael, pomagaj mi, to — to je Rabenhans!...« Starec je prikimal s sivo glavo. »Da, Rabenhans.« »Odkod pa vendar prihajaš?« je zaklical krčmar. Nastal je tesnoben odmor. Nato se je izvilo to kakor ihtenje iz starčevih prsi: »Iz ječe...« Nastala je smrtna tišina. Starčeve oči so se svetile kakor oči roparske živali. Kljub odbijajoči zunanjosti starega moža je imel Alban sočutje z njim. »Takrat sem bil mlad fant,« je rekel, »vendar se še spominjam onega zimskega dne, ko so vas iskali orožniki v Hudčevi kuhinji. Jaz sem Alban. Pozdravljeni v domovini!« Pomolil mu je roko. »To je prva dobra beseda, ki jo slišim,« je rekel starec. »In če hočeš mojo roko — tu je. Ubila je sicer nekaj človeka, toda...« »In kako ste ušli?« je segel Alban vmes. »Čisto prosto, pri moji veri! Skril sem se spodaj v globini, skril kakor žival. Skoraj zadrušil sem se v dimu, toda dobili me niso, ti človeški lovci. Osem dni sem vztrajal notri, nato sem se splazil ven in zbežal! Dve leti sem beračil v Švici, nato pa so me ujeli. Priznal sem, da sem ubil orožnika. In obsodili so me po kratki pravdi — na petnajst let ječe! Sedaj pa sem prestal kazen, sedaj sem prost, prost, prost...« Zopet je nastala smrtna tišina in slišalo se je utripanje src. Rabenhans je stisnil zobe in temno bulil v plamen svetiljke. »In sedaj?« je končno vprašal krčmar. »Sedaj?« je zaklical starec. »Kako vprašaš! Njegova roka je grozeče padla na mizo, oči so se skrivnostno zabliskale, vse telo se je vzravnalo od srda. Sedaj se bom maščeval. Petnajst let sem premišljeval o tem in se veselil dneva, ko bom lahko onemu, ki me je spravil v nesrečo, zabodel nož v srce. Petnajst let...« »Molči,« je rekel Alban in trdo stisnil starca za roko. »Nobene besede več o tem! Toda jaz sem z vami — vsa vas mora biti z vami in vaša stvar mora biti njena. Za to vam jamčim. Moj gost ste! — Krčmar, svežo posteljo za mojega gosta! In sedaj steklenico tirolca. Sklenila bova prijateljstvo in praznovala povratek v domovino.« Ko je šel krčmar po naročeno steklenico, sta si Alban in Rabenhans stisnila roke. »Razumem vas,« je rekel Alban. »Ni vas privedlo v staro domovino samo maščevanje, temveč še nekaj drugega. Vi iščete — svojega otroka!« Tedaj je vrgel starec roke preko mize, položil nanjo svojo sivo glavo in ihtel, da je vse telo trepetalo. ==9. poglavje.== Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak je bil in precej je odrasel. Vendar se kljub vsemu tam ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da ne bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevrednosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata, je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob poti so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel! In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi in jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan so ga gledale te oči... »O dom!... O mladost!...« Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino, je legel v suho travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi se očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgani obleki, je stal pred njim, mu nepremično gledal v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, mladi gospod! Midva morava govoriti par besedic.« Mihael je skočil kvišku, pobral palico in nahrbtnik ter hotel oditi. Toda mož ga je zgrabil z obema rokama za rame in ga zadržal. Ostuplen vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. »To vprašaš?« je zaihtel starec. »Ti, Mihael, moj fant?« »Vi me poznate?« »Kako bi te ne poznal, Mihael — saj si vendar moj sin.« Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt...« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe — — —« Mihael je zakričal. »Kako, v ječi ste bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Bolestno stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več...« »Pač, oče,« je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker vas vsak pozna... Toda svet je velik! Poiščala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo. Kaj ne, da bova to storila!« Rabenhans je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi šel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi?... Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in biti pokopan, toda šele tedaj, ko bom izvršil svojo maščevanje.« »Maščevanje?« »Misliš, da sem pozabil, kdo je kriv moje nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo kaznovan, vsa vas je proti njemu. S temi rokami ga bom zadavil!« »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče pustite te temne misli. Na kolenih vas prosim!...« »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno je — mora poginiti! In ti nam moraš pomagati. Ne smeš postati duhovnik — nikoli ne! To je vendar smešno: sin morilca in jetnika — pa duhovnik! Ne, nikdar! Ob moji strani moraš stati in se boriti z menoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot s kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovem potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhans, »ne jezi me! Prisilit te bom.« Tedaj se je Mihael ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se ne pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Pojdite z menoj v široki svet! Delal bom za vas, da mi bodi krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnul ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« »Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalostno obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene gore. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezvestno, jezno oglenjenje se je izvilo iz njegove ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »Ali ne gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. »Kam pa gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo šel? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim? — Ne — prej se moram maščevati! — —« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi milo pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kot oznanjenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se mu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo je moral zapustiti ter iti v temo in negotovost. — — Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. Na veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: »Prečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsih, kar mi je povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovnik! Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem. Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenja in kletev, ki počiva na meni, odteglj vem, kaj moram storiti. Pred dvemi dnevnima sem se srečal s svojim očetom — vse vem! Poštenje me je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — preveč krvi imam za duhovnika, zato grem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael.« Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« Glasno je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi se tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Čiška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal ji je pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Dekla Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepala iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa? Končno ni imela več miru. Hotela je v park, ker je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomlad! Pomlad! Bolestno je jeknilo iz njenih ust. Kolikokrat je že prišla pomlad v deželo — njej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. »Jočete, Julija? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« je vprašal. »Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bog,« je odgovorila tajvenda, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žalostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali — —« »O Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res? Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasi je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa mi hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedično mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike hočem ustrahovati in streti, sicer ne bom imel miru... Ali nimam prav?« »Pred zakonom gotovo, gospod grof,« je resno odgovorila Julija. »Toda še nek drug zakon je, to je zakon človečnosti. In ta — vas obsoja.« Grof se je zganil. »Kako mislite to?« »Gospod grof — naspram revežem in trpečim človek ne sme biti trd. Imejte vendar usmiljenje z lačnimi ljudmi. Bodite dobri, plemeniti — človeški! To je najlepša predpriprava vašega stanu: biti dobrotnik trpečega človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« »Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi opomini sočutje?« »Gospod grof, ne vem, zakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda še resno vprašate, ali ste bili vedno dobri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nikakega očitka v sebi?« Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je predočil vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je težilo in obsodilo. Ko je stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. »Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se mojo vzgojo, moje mladosti. Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hotel... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubog!... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v vrhnih bolečinah... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine...« »Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje?« je vprašala Julija. »Ne,« je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svoje imetje. Toda ne pustim, da bi mi kdo to ugrabil in izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!...« Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, »blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, da bi pomagal ljudem!« Položil ste mu že nekoč roko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko... Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« »Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« »Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko se je nenadoma zasvetilo, stopil je k njej in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubite, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi, kako počivajo njegove oči na njej, žareče od sreče. »Julija,« je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubite?« Vroč krik se je izvili iz njenih ust. »Da, ljubim te,« je priznala, blažena in zmedena. Njene žareče oči so gledale ubogega, samotnega moža, kateremu bo lahko solnce, ko bo osvetljevala njegovo pot. V preveliki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z drugimi,« je prosila. »Skušal bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... Ves svet bi rad osrečil...« »Potem je dobro,« se je razveselila Julija. »Hugo, dolgo časa si hodil po napačni poti, sedaj si našel pravo pot.« »Potom tebe!« je rekel in kot odrešen zadihal. »Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani hočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« ==10. poglavje.== Veliki teden, v torek, je prinesel poseben sel k Sv. Mihaelu veliko pismo z mogočnim pečati. Ker župana ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozarček žganja, predeno je odšel na županstvo in oddal pismo. Župan je plačal pristojbino, potrdil prejem in stopil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se je hitro razširila po celi vasi. Ljudje so tekli pred županstvo ter z velikimi, lačnimi očmi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan je odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odrevenel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je izgubljena! Moja uboga, uboga vas!...« Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo in zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napolodprte ustnice, sopihajoči ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenimi pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?« Župan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustnic: »Pravda je končnoveljavno... izgubljena!...« Iz tridesetih robatih grl se je izvili divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnic prav na cesto: »Gorje! — Izgubljeno!« »Tiho!« je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to je polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevara!... Izdajati!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlasno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mirni, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi se posvetoval z njim, kaj naj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se pred večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegale po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, le od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divji in srdit pa je bil Rabenhans. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudik duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če vi tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhansu. Albanu se je upiralo to divjanje. Gnusile so se mu grde kletve, ki so se razlegale po sobi. Kri je udarjala v njegovih sencih. Naglo je stopil k točilni mizi, vrgel tja zlatnik in rekel: »Dajte jim pijače! Jaz moram ven na sveži zrak, sicer se bom zadušil.« Šel je na vrt. Veter je žvižgal skozi drevesa, za raztrganimi oblaki na nebu je tiho stal mesec. Alban je sedel na trdo, leseno klop in naslonil svojo vročo glavo na deblo nekega drevesa. V tej samoti se ga je lotilo trepenjenje po sreči in miru. Mislil je na svojo mater, preprosto, dobrosrčno ženo, ki se jo skoraj bala svojega velikega, divjega sina. Kolikokrat ga je prosila, naj ne hujska ljudi, in naj se ne vtikuje v stvari, ki se ga nič ne tičejo. Toda vedno ji je ponosno in mogočno odgovoril na njene opomine, kakor človek, ki ve bolje vse kot drugi ljudje: »Tega vi ne razumete, mati! Nov čas je tu, ki potrebuje mož, mož, ki bodo zgrabili ljudstvo, mu pokazali njegovo moč in ga doveli do svobode.« Stara žena je malo svareče dvignila roko. »Novoga časa ne razumem,« je rekla. »Toda toliko sem izkusila v življenju, da vem, da je prava sreča le ob domačem ognjišču. In da je človek zadovoljen sam s seboj, to je končno najlepše v našem ubogem življenju.« O tem je sedaj Alban premišljeval. In ko je prišel v svojih mislih tako daleč, je začutil mehko, gorko roko na svojih ramah. Tako zelo je bil vtopljen v misli na svojo mater, da ni mislil drugega, kot da je prišla njegova mati za njim, da bi ga svarila. Toda bila je Rika. »Alban,« je rekla z mehkim, trepetajočim glasom, »ne morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti. Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet...« Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? Ne, tega ne smeš, Rika! Ne pustim...« Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je njena stara trma. »Dekle,« je zaklical Alban in jo potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« Bolestno se je nasmejala. »Misliš, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je vpil, »ne pojdi, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem... Rika, potem bom prišel po tebe...« Neverjetno je zamajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Broci mi samo dobro besedo v slovo, Alban.« »Za Boga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi hud,« je rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečino je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko grozojo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, kako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji materi...« Ta beseda ga je zadela kot solnčni žarek. »K svoji materi?« je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, da je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati hočeš tega, Alban. In sedaj zdrstuj, jutri...« »Ne,« je zakričal in jo zagrabil tako divje in silno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor viharna griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti! —« »Bolje je tako, Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš od sebe in zaničuješ. Raje grem.« Alban jo je pahnul od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka!« »Alban!« Bil je to krik smrtno ranjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječe za njim. Solze so ji lile po bledem licu. številka 15 pndeq8ebtdj9wdkun61w67jx5p27qu1 223885 223884 2026-04-22T04:53:43Z Spela.spr 10555 /* V. poglavje. */ 223885 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. =PRVA KNJIGA= ==I. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==5. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==8. poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Čiška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Čiška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. Radovednost je gnala Čiško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnega in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim baržunom. Ob stranski steni je stal naslanjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragocenem, zlatem okviru. Slika je predstavljala ženo, tako čudovito lepo ženo, s tako očarljivim smehom, da Čiška ni mogla misliti, da bi živela na zemlji tako lepa ženska. Velika in vitka, veličastna kot kraljica je zrla iz zlatega okvira. V nežnih lilijsko belih rokah je držala krvavordečo rožo, gosti lasje so se valovili kot temna reka po ramah, belih kot alabaster, preko njih pa je trepetal moten, modrikast sijaj. Oči Čiški niso ugajale, ker so izpreminjale vse barve: zeleno, zlato, modrozeleno, njega. Pri tem pa je gledala gospa tako ošabno in ponosno, tako zelo mrzlo, da je Čiško skoraj zazeblo. Kdo je bila ta lepa ženska? — Očitno je pripadala družini grofov von Stein. Čiška je napenjala oči in brala, kar je bilo vtisnjeno v ozko kovinasto ploščico: »Edita, grofica von Stein, žena grofa Hugona von Stein.« Srce ji je zastalo, sapa odpovedala — Bog, to je bila njena mati! Njena mati, pa kateri je vsa ta leta tako vroče hrepenela! Dvignila je oči k sliki in sklenila roke kot pred podobo Matere božje. »Mati… Mati!« Nekaj sladkega, novega je šlo skozi njeno dušo. To je bila torej njena mati! Tako lepa je bila in bleščeča, tako očarljivo se je smehljala. Samo oči ji niso ugajale, tako ponosne in brezsrčne. »O Bog,« je rekla, »zakaj si šla od mene? Zakaj si me pustila samo — brez ljubezni? … Ali je to mati, ki zapusti svojega otroka…? Ali pa si mrtva?« Vroče hrepenenje je napolnilo njeno dušo, z vsemi vlakni njenega mladega, strastnega srca jo je vleklo k materi. Razprostrla je roke in je s sladkim smehljajem šla proti sliki svoje matere. »Moj Bog,« je mislila, »kaj je to? Njene oči gledajo tako temno. Toda potolažila jo bom, objela in stisnila k sebi. Usta svoje matere hočem poljubiti… prvič v življenju!« Njeno vitko telesce se je vzpelo, samo hrepenenje je bila, sama ljubezen! Roke so se krčevito oprijele zlatega okvira, usta so se hrepeneče odprla v sladek poljub: »Mati… sladka mati!…« Tedaj se je slika na steni odtrgala, podrla Ciško in z ropotom padla na tla. Ciška je pretresljivo zakričala njena glava je udarila ob stol, kri je pritekla iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čudnega — njenega čela — zaprla je oči ... Na njen krik je prihitel Mihael in videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Čiško v roke in jo dvignil. »Čiška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Čiška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oči so bile polne groze. »Tam!« je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu izpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. ==7. poglavje.== Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnjarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj izboljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tajinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastirjeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Čiška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je živila v veliki skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati je bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Čiškin je vriskala. Sklonila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je vmešal v njeno veselje nek skrit strah in skrb. Grofa Hugona pa ni bilo na izpregled. Sporočil je, da je bolan in ni zapustil sobe. Čiška je skušala prodreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega očeta. Radi tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubljala vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To ji je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Čiške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se je zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi ... In na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Če gorijo ljudje, potem so čutim manj samega, manj nesrečnega ... Neka nesrečna ženska mi je zastrupila življenje!... Radi nje sovražim svojega otroka!...« »To je grozno, gospod grof, nenaravno!...« »Ko bi vedeli, kaj mi je naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Če bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom ...« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Alban! Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče! Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadanjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in ker je mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so mu vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovraštva do grofa. V par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical zborovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu; je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je dandanes na svetu? Bogatini žive od delavčevih žuljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so! Bogatini žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote. Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdroblili bomo suženjske verige ter se osvobodili ... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti — in vaše je! Nekdo drug ga je ugrabil, vi pa morate trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potem postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolki z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je begala v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobil gozd in kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izenačenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je raslo v isti meri kot se je stopnjevala revščina. Sovraštvo proti grofu je žgalo kot ogenj v prsih mož. Toda preden so se odločili za najskrajnejše, so hoteli napraviti še zadnji poizkus in priti do svoje pravice. Pritržili so se na najvišje sodišče in Alban jim je dal denar za nadaljevanje pravde. In sedaj so čakali z največjo nestrpnostjo na odločitev. Kljub vplivu in ugledu v vasi, Alban ni bil srečen. Ta politika sovraštva ni napolnila njegove duše. Neka praznota je bila v njem, ki je niso mogli izpolniti veliki govori, njegova duša je hrepenela po nečem velikem, neznanem, po nečem čistem in svetem. Nekoč je zaslutil srečo: ko je držal v svojih rokah Riko, ko ga je prevzemala ljubezen. Takrat je bil srečen, neizmerno srečen. Na to se je sedaj spomnil, in odločen v svojih sklepih, kakor je vedno bil, je zdrdral v hribe proti hišici stare Grete. Hotel je zopet nadaljevati, kar je v oni čudoviti zimi začel... Plaho je stopil v hišico. Zunaj so padale snežinke in severni veter je tulil — tu notri, v mali sobici pa je bilo prijazno in toplo, luč je gorela in njen zlati sij se je razlival po sobi. Rika je sedela pri svojem delu in se začudena ozrla, ko je vstopil. »Alban!« ja zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem!« Toda ona se je umaknila. »Dve leti si potreboval, da si našel pot k naši hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rika! Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no daš! Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno dekle, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« »Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Alban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da ne misliš tako resno, kakor govoriš! Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? No, daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po tebi. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnosti. »Glej,« je rekla Rika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo držal roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smejal. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življenjsko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Bož videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delati, Alban. Taka dva mlada, močna človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ves svet. Čuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. »Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj gozd in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hočem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je najjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj in ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala založna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vztrepetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škripajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on in se ne bo več vrnil. Pojdi proč, sreča, ljubezen!...« 8. poglavje. Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban nevoljno skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa je hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in ponoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti trmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka kruha v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila, da nesem k Veberjevim. Človek vendar ne more pustiti, da bi ljudje umrli od lakote... Hudo je v vasi, Alban. Iz mlina tam spodaj niso prišli otroci že od Vseh svetih v cerkev, ker nimajo nedeljske obleke. Žena Kovačevega Petra je hotela skočiti v vodo, ker nima dati kaj jesti svojim šestim otrokom; mož je od sv. Mihaela bolan... In tako je v vsaki hiši, povsod je kaka druga skrb.« Alban je segel v žep, privlekel ven nekaj tolarjev ter jih dal župniku za njegove reveže. Župnik se je zahvalil in nadaljeval: »In kljub vsej stiski se srca nočejo omehčati... Ti bi jim lahko rekel kako besedico, Alban, tebe upoštevajo, odkar si postal tak mož.« Alban je zardel pred župnikovim prodirajočim pogledom in zajecal: »Toda gospod župnik, to vendar ni moja stvar...« Župnik ga je bolovno pogledal. »Tako malo jih je, ki nagovarjajo k miru. To je žalostno... Toda tu sem že pri Veberovih hiši. Zbogom, Alban.« — Alban se je hitro poslovil in vrnil v vas. Veselje do lova ga je nenadoma minilo. Najrajši bi šel sedaj v hrib, da bi sklenil z Riko mir, toda njegov ponos tega ni dopustil. In tako je šel v gostilno, da bi si pri poliču tirolca pregnal svoje muhe, dočim je župnik od Sv. Mihaela prinašal luč in ljubezen v revne koče ter mir v človeška srca. Iz enega poliča so ostali trije in šele proti večeru je šel z vročo glavo v gozd. Grof Hugo je hodil že ves teden po svojih gozdovih. Njegova noga se je toliko pozdravila, da je lahko hodil. Ni ga gnala sem samo zahteva po svežem zraku in gibanju, temveč streli, ki jih je čul ponoči v svojem gozdu. Vedel je, da so to divji lovci. Že naslednjega dne je bila njegova sumja potrjena. Videl je sledove stopinj, ki so vodile v vas, sneg je bil na več krajih poškropljen s krvjo divjačine. Bolj globoko v gozdu je videl, da so posekana in ukradena cela drevesa. Bele, svežo površino odrezanih debelov mežikale kot zaničljive oči s svojimi svetlimi letnimi kolobarji. Divja jeza je zgrabila grofa. Ves dan je hodil po gozdovih z Leonom, svojim velikim spomnovhundancem, pripravljen, da ustreli vsakoga, ki bi ga zalotil pri divjem lovu. Onega dne, ko je šel Alban na lov, se je skril grof Hugo za gosto drevje ter stal na preži. Ves ur je zaman čakal. Proti večeru pa je padel strel blizu njegovega skrivališča in mogočen jelen se je zgrudil. V par skokih je bil grof pri jelenu ter nastavil puško. »Stoj, tat! Puško proč — sicer te bom ustrelil!« Bil je Alban. V lovski strasti je vdrl v grofovski lov ter stal sedaj pred grofom. Ob grofovi grožnji je skočil naglo kot blisk za neko bukev. Krogla se je zapičila v deblo. »Sena!« je rekel hladnokrvno. »Čakaj grofič sedaj te bom ujel.« Stisnil je zobe. »Bodi pameten, Alban! Leon je planil k njemu — pritisnil — strel: pes se je zgrudil. Grof je zakričal: »Leon, ubogi pes!« Jezno je pritisnil. Krogla je oprasnla deblo in švrčala mimo, njegova roka se je tresla. Sedaj ni imel nobene krogle več v cevi. Za nabasanje ni bilo več časa. »Dve!« je rekel Alban in stopil z nabasano puško izza drevesa. »Grof Stoin — puško proč! Za življenje gre!« Grof je prebledel, ne iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant, kljub temu si pa tat, jaz pa sem na svojem.« Prekrižal je roke in brez strahu gledal Albana. Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki jo gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj!« Albanov prst je ležal na petelinu. Solnce je baš zahajalo, moten žarek je žvignil kakor rdeča kača preko puškine cevi. Grof Hugo je zaprl oči. »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bolj je spreletela njegovo dušo. Strel je počil. Krogla je švignila v vejo. Alban je odložil kladivo se puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal ves svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdvajalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško na rame in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnoledim obrazom. Zavest, da je bil v tem boju slabši in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je uživdno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje in smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbudil grofa. »Uniči jih bom, vso vas bom uničil!« S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvesta Leona, ki je ležal ves okrvavljen v snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vaščani pa so se mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj so orožniki, ki jih je pripravil vonj po pečenki. In ko so v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos dihtečo ponev: »Kaj — divjačina? — Je imamo. Mačjo pečenko, če želite.« Čez štirinajst dni so zapustili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli! Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačini zanke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel siv mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamnarji in s krčmarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali popotnega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kateri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomečkani klobuk, ki je zakrival siv, z grdim kočami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarec janževca in — postelje.« Krčmar je nezaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janževca. »Postelje pa nimam.« »Bom pa spal v senu, saj je mehko in toplo,« je rohnel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega!« »Od daleč?« je vprašal Alban. »Od daleč, ogromaj let sem potreboval, da sem našel pot k sv. Mihaelu!« Alban se je zasmejal. »To pa povejte komu drugemu.« »Starče je udaril po mizi. »Res je! Krčmar lahko to potrdi.« »Jaz?« je ostrmel krčmar in začuden široko odprl svoje majhne oči. »Saj vas sploh ne poznam.« Tedaj je starec vstal in potegnil klobuk z glave. »Preje si me dobro poznal, saj sem bil vsak dan tvoj gost. Le dobro me poglej!« Luč je padla na njegov obraz z ostrim nosom, s širokim čelom in sivimi, zmršenimi lasmi. Krčmar je zavpil: »Sv. Mihael, pomagaj mi, to — to je Rabenhans!...« Starec je prikimal s sivo glavo. »Da, Rabenhans.« »Odkod pa vendar prihajaš?« je zaklical krčmar. Nastal je tesnoben odmor. Nato se je izvilo to kakor ihtenje iz starčevih prsi: »Iz ječe...« Nastala je smrtna tišina. Starčeve oči so se svetile kakor oči roparske živali. Kljub odbijajoči zunanjosti starega moža je imel Alban sočutje z njim. »Takrat sem bil mlad fant,« je rekel, »vendar se še spominjam onega zimskega dne, ko so vas iskali orožniki v Hudčevi kuhinji. Jaz sem Alban. Pozdravljeni v domovini!« Pomolil mu je roko. »To je prva dobra beseda, ki jo slišim,« je rekel starec. »In če hočeš mojo roko — tu je. Ubila je sicer nekaj človeka, toda...« »In kako ste ušli?« je segel Alban vmes. »Čisto prosto, pri moji veri! Skril sem se spodaj v globini, skril kakor žival. Skoraj zadrušil sem se v dimu, toda dobili me niso, ti človeški lovci. Osem dni sem vztrajal notri, nato sem se splazil ven in zbežal! Dve leti sem beračil v Švici, nato pa so me ujeli. Priznal sem, da sem ubil orožnika. In obsodili so me po kratki pravdi — na petnajst let ječe! Sedaj pa sem prestal kazen, sedaj sem prost, prost, prost...« Zopet je nastala smrtna tišina in slišalo se je utripanje src. Rabenhans je stisnil zobe in temno bulil v plamen svetiljke. »In sedaj?« je končno vprašal krčmar. »Sedaj?« je zaklical starec. »Kako vprašaš! Njegova roka je grozeče padla na mizo, oči so se skrivnostno zabliskale, vse telo se je vzravnalo od srda. Sedaj se bom maščeval. Petnajst let sem premišljeval o tem in se veselil dneva, ko bom lahko onemu, ki me je spravil v nesrečo, zabodel nož v srce. Petnajst let...« »Molči,« je rekel Alban in trdo stisnil starca za roko. »Nobene besede več o tem! Toda jaz sem z vami — vsa vas mora biti z vami in vaša stvar mora biti njena. Za to vam jamčim. Moj gost ste! — Krčmar, svežo posteljo za mojega gosta! In sedaj steklenico tirolca. Sklenila bova prijateljstvo in praznovala povratek v domovino.« Ko je šel krčmar po naročeno steklenico, sta si Alban in Rabenhans stisnila roke. »Razumem vas,« je rekel Alban. »Ni vas privedlo v staro domovino samo maščevanje, temveč še nekaj drugega. Vi iščete — svojega otroka!« Tedaj je vrgel starec roke preko mize, položil nanjo svojo sivo glavo in ihtel, da je vse telo trepetalo. ==9. poglavje.== Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak je bil in precej je odrasel. Vendar se kljub vsemu tam ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da ne bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevrednosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata, je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob poti so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel! In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi in jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan so ga gledale te oči... »O dom!... O mladost!...« Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino, je legel v suho travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi se očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgani obleki, je stal pred njim, mu nepremično gledal v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, mladi gospod! Midva morava govoriti par besedic.« Mihael je skočil kvišku, pobral palico in nahrbtnik ter hotel oditi. Toda mož ga je zgrabil z obema rokama za rame in ga zadržal. Ostuplen vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. »To vprašaš?« je zaihtel starec. »Ti, Mihael, moj fant?« »Vi me poznate?« »Kako bi te ne poznal, Mihael — saj si vendar moj sin.« Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt...« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe — — —« Mihael je zakričal. »Kako, v ječi ste bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Bolestno stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več...« »Pač, oče,« je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker vas vsak pozna... Toda svet je velik! Poiščala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo. Kaj ne, da bova to storila!« Rabenhans je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi šel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi?... Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in biti pokopan, toda šele tedaj, ko bom izvršil svojo maščevanje.« »Maščevanje?« »Misliš, da sem pozabil, kdo je kriv moje nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo kaznovan, vsa vas je proti njemu. S temi rokami ga bom zadavil!« »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče pustite te temne misli. Na kolenih vas prosim!...« »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno je — mora poginiti! In ti nam moraš pomagati. Ne smeš postati duhovnik — nikoli ne! To je vendar smešno: sin morilca in jetnika — pa duhovnik! Ne, nikdar! Ob moji strani moraš stati in se boriti z menoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot s kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovem potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhans, »ne jezi me! Prisilit te bom.« Tedaj se je Mihael ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se ne pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Pojdite z menoj v široki svet! Delal bom za vas, da mi bodi krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnul ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« »Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalostno obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene gore. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezvestno, jezno oglenjenje se je izvilo iz njegove ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »Ali ne gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. »Kam pa gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo šel? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim? — Ne — prej se moram maščevati! — —« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi milo pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kot oznanjenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se mu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo je moral zapustiti ter iti v temo in negotovost. — — Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. Na veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: »Prečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsih, kar mi je povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovnik! Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem. Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenja in kletev, ki počiva na meni, odteglj vem, kaj moram storiti. Pred dvemi dnevnima sem se srečal s svojim očetom — vse vem! Poštenje me je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — preveč krvi imam za duhovnika, zato grem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael.« Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« Glasno je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi se tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Čiška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal ji je pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Dekla Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepala iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa? Končno ni imela več miru. Hotela je v park, ker je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomlad! Pomlad! Bolestno je jeknilo iz njenih ust. Kolikokrat je že prišla pomlad v deželo — njej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. »Jočete, Julija? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« je vprašal. »Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bog,« je odgovorila tajvenda, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žalostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali — —« »O Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res? Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasi je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa mi hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedično mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike hočem ustrahovati in streti, sicer ne bom imel miru... Ali nimam prav?« »Pred zakonom gotovo, gospod grof,« je resno odgovorila Julija. »Toda še nek drug zakon je, to je zakon človečnosti. In ta — vas obsoja.« Grof se je zganil. »Kako mislite to?« »Gospod grof — naspram revežem in trpečim človek ne sme biti trd. Imejte vendar usmiljenje z lačnimi ljudmi. Bodite dobri, plemeniti — človeški! To je najlepša predpriprava vašega stanu: biti dobrotnik trpečega človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« »Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi opomini sočutje?« »Gospod grof, ne vem, zakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda še resno vprašate, ali ste bili vedno dobri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nikakega očitka v sebi?« Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je predočil vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je težilo in obsodilo. Ko je stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. »Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se mojo vzgojo, moje mladosti. Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hotel... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubog!... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v vrhnih bolečinah... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine...« »Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje?« je vprašala Julija. »Ne,« je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svoje imetje. Toda ne pustim, da bi mi kdo to ugrabil in izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!...« Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, »blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, da bi pomagal ljudem!« Položil ste mu že nekoč roko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko... Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« »Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« »Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko se je nenadoma zasvetilo, stopil je k njej in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubite, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi, kako počivajo njegove oči na njej, žareče od sreče. »Julija,« je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubite?« Vroč krik se je izvili iz njenih ust. »Da, ljubim te,« je priznala, blažena in zmedena. Njene žareče oči so gledale ubogega, samotnega moža, kateremu bo lahko solnce, ko bo osvetljevala njegovo pot. V preveliki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z drugimi,« je prosila. »Skušal bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... Ves svet bi rad osrečil...« »Potem je dobro,« se je razveselila Julija. »Hugo, dolgo časa si hodil po napačni poti, sedaj si našel pravo pot.« »Potom tebe!« je rekel in kot odrešen zadihal. »Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani hočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« ==10. poglavje.== Veliki teden, v torek, je prinesel poseben sel k Sv. Mihaelu veliko pismo z mogočnim pečati. Ker župana ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozarček žganja, predeno je odšel na županstvo in oddal pismo. Župan je plačal pristojbino, potrdil prejem in stopil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se je hitro razširila po celi vasi. Ljudje so tekli pred županstvo ter z velikimi, lačnimi očmi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan je odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odrevenel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je izgubljena! Moja uboga, uboga vas!...« Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo in zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napolodprte ustnice, sopihajoči ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenimi pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?« Župan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustnic: »Pravda je končnoveljavno... izgubljena!...« Iz tridesetih robatih grl se je izvili divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnic prav na cesto: »Gorje! — Izgubljeno!« »Tiho!« je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to je polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevara!... Izdajati!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlasno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mirni, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi se posvetoval z njim, kaj naj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se pred večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegale po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, le od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divji in srdit pa je bil Rabenhans. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudik duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če vi tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhansu. Albanu se je upiralo to divjanje. Gnusile so se mu grde kletve, ki so se razlegale po sobi. Kri je udarjala v njegovih sencih. Naglo je stopil k točilni mizi, vrgel tja zlatnik in rekel: »Dajte jim pijače! Jaz moram ven na sveži zrak, sicer se bom zadušil.« Šel je na vrt. Veter je žvižgal skozi drevesa, za raztrganimi oblaki na nebu je tiho stal mesec. Alban je sedel na trdo, leseno klop in naslonil svojo vročo glavo na deblo nekega drevesa. V tej samoti se ga je lotilo trepenjenje po sreči in miru. Mislil je na svojo mater, preprosto, dobrosrčno ženo, ki se jo skoraj bala svojega velikega, divjega sina. Kolikokrat ga je prosila, naj ne hujska ljudi, in naj se ne vtikuje v stvari, ki se ga nič ne tičejo. Toda vedno ji je ponosno in mogočno odgovoril na njene opomine, kakor človek, ki ve bolje vse kot drugi ljudje: »Tega vi ne razumete, mati! Nov čas je tu, ki potrebuje mož, mož, ki bodo zgrabili ljudstvo, mu pokazali njegovo moč in ga doveli do svobode.« Stara žena je malo svareče dvignila roko. »Novoga časa ne razumem,« je rekla. »Toda toliko sem izkusila v življenju, da vem, da je prava sreča le ob domačem ognjišču. In da je človek zadovoljen sam s seboj, to je končno najlepše v našem ubogem življenju.« O tem je sedaj Alban premišljeval. In ko je prišel v svojih mislih tako daleč, je začutil mehko, gorko roko na svojih ramah. Tako zelo je bil vtopljen v misli na svojo mater, da ni mislil drugega, kot da je prišla njegova mati za njim, da bi ga svarila. Toda bila je Rika. »Alban,« je rekla z mehkim, trepetajočim glasom, »ne morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti. Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet...« Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? Ne, tega ne smeš, Rika! Ne pustim...« Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je njena stara trma. »Dekle,« je zaklical Alban in jo potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« Bolestno se je nasmejala. »Misliš, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je vpil, »ne pojdi, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem... Rika, potem bom prišel po tebe...« Neverjetno je zamajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Broci mi samo dobro besedo v slovo, Alban.« »Za Boga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi hud,« je rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečino je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko grozojo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, kako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji materi...« Ta beseda ga je zadela kot solnčni žarek. »K svoji materi?« je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, da je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati hočeš tega, Alban. In sedaj zdrstuj, jutri...« »Ne,« je zakričal in jo zagrabil tako divje in silno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor viharna griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti! —« »Bolje je tako, Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš od sebe in zaničuješ. Raje grem.« Alban jo je pahnul od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka!« »Alban!« Bil je to krik smrtno ranjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječe za njim. Solze so ji lile po bledem licu. številka 15 33kvyqvu2hfuuqenhfaypkk597a6ypl 223886 223885 2026-04-22T04:54:55Z Spela.spr 10555 223886 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. =PRVA KNJIGA= ==I. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==5. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==8. poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Čiška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Čiška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. Radovednost je gnala Čiško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnega in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim baržunom. Ob stranski steni je stal naslanjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragocenem, zlatem okviru. Slika je predstavljala ženo, tako čudovito lepo ženo, s tako očarljivim smehom, da Čiška ni mogla misliti, da bi živela na zemlji tako lepa ženska. Velika in vitka, veličastna kot kraljica je zrla iz zlatega okvira. V nežnih lilijsko belih rokah je držala krvavordečo rožo, gosti lasje so se valovili kot temna reka po ramah, belih kot alabaster, preko njih pa je trepetal moten, modrikast sijaj. Oči Čiški niso ugajale, ker so izpreminjale vse barve: zeleno, zlato, modrozeleno, njega. Pri tem pa je gledala gospa tako ošabno in ponosno, tako zelo mrzlo, da je Čiško skoraj zazeblo. Kdo je bila ta lepa ženska? — Očitno je pripadala družini grofov von Stein. Čiška je napenjala oči in brala, kar je bilo vtisnjeno v ozko kovinasto ploščico: »Edita, grofica von Stein, žena grofa Hugona von Stein.« Srce ji je zastalo, sapa odpovedala — Bog, to je bila njena mati! Njena mati, pa kateri je vsa ta leta tako vroče hrepenela! Dvignila je oči k sliki in sklenila roke kot pred podobo Matere božje. »Mati… Mati!« Nekaj sladkega, novega je šlo skozi njeno dušo. To je bila torej njena mati! Tako lepa je bila in bleščeča, tako očarljivo se je smehljala. Samo oči ji niso ugajale, tako ponosne in brezsrčne. »O Bog,« je rekla, »zakaj si šla od mene? Zakaj si me pustila samo — brez ljubezni? … Ali je to mati, ki zapusti svojega otroka…? Ali pa si mrtva?« Vroče hrepenenje je napolnilo njeno dušo, z vsemi vlakni njenega mladega, strastnega srca jo je vleklo k materi. Razprostrla je roke in je s sladkim smehljajem šla proti sliki svoje matere. »Moj Bog,« je mislila, »kaj je to? Njene oči gledajo tako temno. Toda potolažila jo bom, objela in stisnila k sebi. Usta svoje matere hočem poljubiti… prvič v življenju!« Njeno vitko telesce se je vzpelo, samo hrepenenje je bila, sama ljubezen! Roke so se krčevito oprijele zlatega okvira, usta so se hrepeneče odprla v sladek poljub: »Mati… sladka mati!…« Tedaj se je slika na steni odtrgala, podrla Ciško in z ropotom padla na tla. Ciška je pretresljivo zakričala njena glava je udarila ob stol, kri je pritekla iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čudnega — njenega čela — zaprla je oči ... Na njen krik je prihitel Mihael in videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Čiško v roke in jo dvignil. »Čiška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Čiška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oči so bile polne groze. »Tam!« je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu izpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. ==7. poglavje.== Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnjarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj izboljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tajinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastirjeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Čiška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je živila v veliki skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati je bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Čiškin je vriskala. Sklonila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je vmešal v njeno veselje nek skrit strah in skrb. Grofa Hugona pa ni bilo na izpregled. Sporočil je, da je bolan in ni zapustil sobe. Čiška je skušala prodreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega očeta. Radi tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubljala vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To ji je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Čiške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se je zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi ... In na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Če gorijo ljudje, potem so čutim manj samega, manj nesrečnega ... Neka nesrečna ženska mi je zastrupila življenje!... Radi nje sovražim svojega otroka!...« »To je grozno, gospod grof, nenaravno!...« »Ko bi vedeli, kaj mi je naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Če bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom ...« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Alban! Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče! Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadanjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in ker je mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so mu vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovraštva do grofa. V par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical zborovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu; je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je dandanes na svetu? Bogatini žive od delavčevih žuljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so! Bogatini žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote. Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdroblili bomo suženjske verige ter se osvobodili ... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti — in vaše je! Nekdo drug ga je ugrabil, vi pa morate trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potem postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolki z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je begala v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobil gozd in kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izenačenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je raslo v isti meri kot se je stopnjevala revščina. Sovraštvo proti grofu je žgalo kot ogenj v prsih mož. Toda preden so se odločili za najskrajnejše, so hoteli napraviti še zadnji poizkus in priti do svoje pravice. Pritržili so se na najvišje sodišče in Alban jim je dal denar za nadaljevanje pravde. In sedaj so čakali z največjo nestrpnostjo na odločitev. Kljub vplivu in ugledu v vasi, Alban ni bil srečen. Ta politika sovraštva ni napolnila njegove duše. Neka praznota je bila v njem, ki je niso mogli izpolniti veliki govori, njegova duša je hrepenela po nečem velikem, neznanem, po nečem čistem in svetem. Nekoč je zaslutil srečo: ko je držal v svojih rokah Riko, ko ga je prevzemala ljubezen. Takrat je bil srečen, neizmerno srečen. Na to se je sedaj spomnil, in odločen v svojih sklepih, kakor je vedno bil, je zdrdral v hribe proti hišici stare Grete. Hotel je zopet nadaljevati, kar je v oni čudoviti zimi začel... Plaho je stopil v hišico. Zunaj so padale snežinke in severni veter je tulil — tu notri, v mali sobici pa je bilo prijazno in toplo, luč je gorela in njen zlati sij se je razlival po sobi. Rika je sedela pri svojem delu in se začudena ozrla, ko je vstopil. »Alban!« ja zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem!« Toda ona se je umaknila. »Dve leti si potreboval, da si našel pot k naši hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rika! Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no daš! Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno dekle, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« »Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Alban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da ne misliš tako resno, kakor govoriš! Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? No, daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po tebi. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnosti. »Glej,« je rekla Rika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo držal roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smejal. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življenjsko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Bož videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delati, Alban. Taka dva mlada, močna človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ves svet. Čuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. »Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj gozd in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hočem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je najjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj in ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala založna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vztrepetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škripajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on in se ne bo več vrnil. Pojdi proč, sreča, ljubezen!...« ==8. poglavje.== Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban nevoljno skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa je hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in ponoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti trmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka kruha v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila, da nesem k Veberjevim. Človek vendar ne more pustiti, da bi ljudje umrli od lakote... Hudo je v vasi, Alban. Iz mlina tam spodaj niso prišli otroci že od Vseh svetih v cerkev, ker nimajo nedeljske obleke. Žena Kovačevega Petra je hotela skočiti v vodo, ker nima dati kaj jesti svojim šestim otrokom; mož je od sv. Mihaela bolan... In tako je v vsaki hiši, povsod je kaka druga skrb.« Alban je segel v žep, privlekel ven nekaj tolarjev ter jih dal župniku za njegove reveže. Župnik se je zahvalil in nadaljeval: »In kljub vsej stiski se srca nočejo omehčati... Ti bi jim lahko rekel kako besedico, Alban, tebe upoštevajo, odkar si postal tak mož.« Alban je zardel pred župnikovim prodirajočim pogledom in zajecal: »Toda gospod župnik, to vendar ni moja stvar...« Župnik ga je bolovno pogledal. »Tako malo jih je, ki nagovarjajo k miru. To je žalostno... Toda tu sem že pri Veberovih hiši. Zbogom, Alban.« — Alban se je hitro poslovil in vrnil v vas. Veselje do lova ga je nenadoma minilo. Najrajši bi šel sedaj v hrib, da bi sklenil z Riko mir, toda njegov ponos tega ni dopustil. In tako je šel v gostilno, da bi si pri poliču tirolca pregnal svoje muhe, dočim je župnik od Sv. Mihaela prinašal luč in ljubezen v revne koče ter mir v človeška srca. Iz enega poliča so ostali trije in šele proti večeru je šel z vročo glavo v gozd. Grof Hugo je hodil že ves teden po svojih gozdovih. Njegova noga se je toliko pozdravila, da je lahko hodil. Ni ga gnala sem samo zahteva po svežem zraku in gibanju, temveč streli, ki jih je čul ponoči v svojem gozdu. Vedel je, da so to divji lovci. Že naslednjega dne je bila njegova sumja potrjena. Videl je sledove stopinj, ki so vodile v vas, sneg je bil na več krajih poškropljen s krvjo divjačine. Bolj globoko v gozdu je videl, da so posekana in ukradena cela drevesa. Bele, svežo površino odrezanih debelov mežikale kot zaničljive oči s svojimi svetlimi letnimi kolobarji. Divja jeza je zgrabila grofa. Ves dan je hodil po gozdovih z Leonom, svojim velikim spomnovhundancem, pripravljen, da ustreli vsakoga, ki bi ga zalotil pri divjem lovu. Onega dne, ko je šel Alban na lov, se je skril grof Hugo za gosto drevje ter stal na preži. Ves ur je zaman čakal. Proti večeru pa je padel strel blizu njegovega skrivališča in mogočen jelen se je zgrudil. V par skokih je bil grof pri jelenu ter nastavil puško. »Stoj, tat! Puško proč — sicer te bom ustrelil!« Bil je Alban. V lovski strasti je vdrl v grofovski lov ter stal sedaj pred grofom. Ob grofovi grožnji je skočil naglo kot blisk za neko bukev. Krogla se je zapičila v deblo. »Sena!« je rekel hladnokrvno. »Čakaj grofič sedaj te bom ujel.« Stisnil je zobe. »Bodi pameten, Alban! Leon je planil k njemu — pritisnil — strel: pes se je zgrudil. Grof je zakričal: »Leon, ubogi pes!« Jezno je pritisnil. Krogla je oprasnla deblo in švrčala mimo, njegova roka se je tresla. Sedaj ni imel nobene krogle več v cevi. Za nabasanje ni bilo več časa. »Dve!« je rekel Alban in stopil z nabasano puško izza drevesa. »Grof Stoin — puško proč! Za življenje gre!« Grof je prebledel, ne iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant, kljub temu si pa tat, jaz pa sem na svojem.« Prekrižal je roke in brez strahu gledal Albana. Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki jo gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj!« Albanov prst je ležal na petelinu. Solnce je baš zahajalo, moten žarek je žvignil kakor rdeča kača preko puškine cevi. Grof Hugo je zaprl oči. »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bolj je spreletela njegovo dušo. Strel je počil. Krogla je švignila v vejo. Alban je odložil kladivo se puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal ves svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdvajalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško na rame in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnoledim obrazom. Zavest, da je bil v tem boju slabši in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je uživdno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje in smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbudil grofa. »Uniči jih bom, vso vas bom uničil!« S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvesta Leona, ki je ležal ves okrvavljen v snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vaščani pa so se mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj so orožniki, ki jih je pripravil vonj po pečenki. In ko so v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos dihtečo ponev: »Kaj — divjačina? — Je imamo. Mačjo pečenko, če želite.« Čez štirinajst dni so zapustili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli! Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačini zanke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel siv mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamnarji in s krčmarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali popotnega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kateri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomečkani klobuk, ki je zakrival siv, z grdim kočami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarec janževca in — postelje.« Krčmar je nezaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janževca. »Postelje pa nimam.« »Bom pa spal v senu, saj je mehko in toplo,« je rohnel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega!« »Od daleč?« je vprašal Alban. »Od daleč, ogromaj let sem potreboval, da sem našel pot k sv. Mihaelu!« Alban se je zasmejal. »To pa povejte komu drugemu.« »Starče je udaril po mizi. »Res je! Krčmar lahko to potrdi.« »Jaz?« je ostrmel krčmar in začuden široko odprl svoje majhne oči. »Saj vas sploh ne poznam.« Tedaj je starec vstal in potegnil klobuk z glave. »Preje si me dobro poznal, saj sem bil vsak dan tvoj gost. Le dobro me poglej!« Luč je padla na njegov obraz z ostrim nosom, s širokim čelom in sivimi, zmršenimi lasmi. Krčmar je zavpil: »Sv. Mihael, pomagaj mi, to — to je Rabenhans!...« Starec je prikimal s sivo glavo. »Da, Rabenhans.« »Odkod pa vendar prihajaš?« je zaklical krčmar. Nastal je tesnoben odmor. Nato se je izvilo to kakor ihtenje iz starčevih prsi: »Iz ječe...« Nastala je smrtna tišina. Starčeve oči so se svetile kakor oči roparske živali. Kljub odbijajoči zunanjosti starega moža je imel Alban sočutje z njim. »Takrat sem bil mlad fant,« je rekel, »vendar se še spominjam onega zimskega dne, ko so vas iskali orožniki v Hudčevi kuhinji. Jaz sem Alban. Pozdravljeni v domovini!« Pomolil mu je roko. »To je prva dobra beseda, ki jo slišim,« je rekel starec. »In če hočeš mojo roko — tu je. Ubila je sicer nekaj človeka, toda...« »In kako ste ušli?« je segel Alban vmes. »Čisto prosto, pri moji veri! Skril sem se spodaj v globini, skril kakor žival. Skoraj zadrušil sem se v dimu, toda dobili me niso, ti človeški lovci. Osem dni sem vztrajal notri, nato sem se splazil ven in zbežal! Dve leti sem beračil v Švici, nato pa so me ujeli. Priznal sem, da sem ubil orožnika. In obsodili so me po kratki pravdi — na petnajst let ječe! Sedaj pa sem prestal kazen, sedaj sem prost, prost, prost...« Zopet je nastala smrtna tišina in slišalo se je utripanje src. Rabenhans je stisnil zobe in temno bulil v plamen svetiljke. »In sedaj?« je končno vprašal krčmar. »Sedaj?« je zaklical starec. »Kako vprašaš! Njegova roka je grozeče padla na mizo, oči so se skrivnostno zabliskale, vse telo se je vzravnalo od srda. Sedaj se bom maščeval. Petnajst let sem premišljeval o tem in se veselil dneva, ko bom lahko onemu, ki me je spravil v nesrečo, zabodel nož v srce. Petnajst let...« »Molči,« je rekel Alban in trdo stisnil starca za roko. »Nobene besede več o tem! Toda jaz sem z vami — vsa vas mora biti z vami in vaša stvar mora biti njena. Za to vam jamčim. Moj gost ste! — Krčmar, svežo posteljo za mojega gosta! In sedaj steklenico tirolca. Sklenila bova prijateljstvo in praznovala povratek v domovino.« Ko je šel krčmar po naročeno steklenico, sta si Alban in Rabenhans stisnila roke. »Razumem vas,« je rekel Alban. »Ni vas privedlo v staro domovino samo maščevanje, temveč še nekaj drugega. Vi iščete — svojega otroka!« Tedaj je vrgel starec roke preko mize, položil nanjo svojo sivo glavo in ihtel, da je vse telo trepetalo. ==9. poglavje.== Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak je bil in precej je odrasel. Vendar se kljub vsemu tam ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da ne bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevrednosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata, je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob poti so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel! In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi in jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan so ga gledale te oči... »O dom!... O mladost!...« Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino, je legel v suho travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi se očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgani obleki, je stal pred njim, mu nepremično gledal v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, mladi gospod! Midva morava govoriti par besedic.« Mihael je skočil kvišku, pobral palico in nahrbtnik ter hotel oditi. Toda mož ga je zgrabil z obema rokama za rame in ga zadržal. Ostuplen vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. »To vprašaš?« je zaihtel starec. »Ti, Mihael, moj fant?« »Vi me poznate?« »Kako bi te ne poznal, Mihael — saj si vendar moj sin.« Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt...« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe — — —« Mihael je zakričal. »Kako, v ječi ste bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Bolestno stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več...« »Pač, oče,« je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker vas vsak pozna... Toda svet je velik! Poiščala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo. Kaj ne, da bova to storila!« Rabenhans je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi šel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi?... Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in biti pokopan, toda šele tedaj, ko bom izvršil svojo maščevanje.« »Maščevanje?« »Misliš, da sem pozabil, kdo je kriv moje nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo kaznovan, vsa vas je proti njemu. S temi rokami ga bom zadavil!« »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče pustite te temne misli. Na kolenih vas prosim!...« »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno je — mora poginiti! In ti nam moraš pomagati. Ne smeš postati duhovnik — nikoli ne! To je vendar smešno: sin morilca in jetnika — pa duhovnik! Ne, nikdar! Ob moji strani moraš stati in se boriti z menoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot s kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovem potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhans, »ne jezi me! Prisilit te bom.« Tedaj se je Mihael ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se ne pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Pojdite z menoj v široki svet! Delal bom za vas, da mi bodi krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnul ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« »Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalostno obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene gore. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezvestno, jezno oglenjenje se je izvilo iz njegove ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »Ali ne gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. »Kam pa gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo šel? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim? — Ne — prej se moram maščevati! — —« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi milo pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kot oznanjenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se mu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo je moral zapustiti ter iti v temo in negotovost. — — Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. Na veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: »Prečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsih, kar mi je povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovnik! Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem. Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenja in kletev, ki počiva na meni, odteglj vem, kaj moram storiti. Pred dvemi dnevnima sem se srečal s svojim očetom — vse vem! Poštenje me je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — preveč krvi imam za duhovnika, zato grem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael.« Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« Glasno je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi se tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Čiška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal ji je pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Dekla Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepala iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa? Končno ni imela več miru. Hotela je v park, ker je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomlad! Pomlad! Bolestno je jeknilo iz njenih ust. Kolikokrat je že prišla pomlad v deželo — njej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. »Jočete, Julija? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« je vprašal. »Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bog,« je odgovorila tajvenda, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žalostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali — —« »O Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res? Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasi je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa mi hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedično mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike hočem ustrahovati in streti, sicer ne bom imel miru... Ali nimam prav?« »Pred zakonom gotovo, gospod grof,« je resno odgovorila Julija. »Toda še nek drug zakon je, to je zakon človečnosti. In ta — vas obsoja.« Grof se je zganil. »Kako mislite to?« »Gospod grof — naspram revežem in trpečim človek ne sme biti trd. Imejte vendar usmiljenje z lačnimi ljudmi. Bodite dobri, plemeniti — človeški! To je najlepša predpriprava vašega stanu: biti dobrotnik trpečega človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« »Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi opomini sočutje?« »Gospod grof, ne vem, zakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda še resno vprašate, ali ste bili vedno dobri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nikakega očitka v sebi?« Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je predočil vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je težilo in obsodilo. Ko je stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. »Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se mojo vzgojo, moje mladosti. Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hotel... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubog!... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v vrhnih bolečinah... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine...« »Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje?« je vprašala Julija. »Ne,« je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svoje imetje. Toda ne pustim, da bi mi kdo to ugrabil in izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!...« Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, »blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, da bi pomagal ljudem!« Položil ste mu že nekoč roko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko... Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« »Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« »Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko se je nenadoma zasvetilo, stopil je k njej in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubite, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi, kako počivajo njegove oči na njej, žareče od sreče. »Julija,« je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubite?« Vroč krik se je izvili iz njenih ust. »Da, ljubim te,« je priznala, blažena in zmedena. Njene žareče oči so gledale ubogega, samotnega moža, kateremu bo lahko solnce, ko bo osvetljevala njegovo pot. V preveliki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z drugimi,« je prosila. »Skušal bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... Ves svet bi rad osrečil...« »Potem je dobro,« se je razveselila Julija. »Hugo, dolgo časa si hodil po napačni poti, sedaj si našel pravo pot.« »Potom tebe!« je rekel in kot odrešen zadihal. »Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani hočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« ==10. poglavje.== Veliki teden, v torek, je prinesel poseben sel k Sv. Mihaelu veliko pismo z mogočnim pečati. Ker župana ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozarček žganja, predeno je odšel na županstvo in oddal pismo. Župan je plačal pristojbino, potrdil prejem in stopil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se je hitro razširila po celi vasi. Ljudje so tekli pred županstvo ter z velikimi, lačnimi očmi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan je odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odrevenel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je izgubljena! Moja uboga, uboga vas!...« Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo in zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napolodprte ustnice, sopihajoči ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenimi pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?« Župan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustnic: »Pravda je končnoveljavno... izgubljena!...« Iz tridesetih robatih grl se je izvili divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnic prav na cesto: »Gorje! — Izgubljeno!« »Tiho!« je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to je polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevara!... Izdajati!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlasno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mirni, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi se posvetoval z njim, kaj naj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se pred večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegale po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, le od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divji in srdit pa je bil Rabenhans. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudik duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če vi tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhansu. Albanu se je upiralo to divjanje. Gnusile so se mu grde kletve, ki so se razlegale po sobi. Kri je udarjala v njegovih sencih. Naglo je stopil k točilni mizi, vrgel tja zlatnik in rekel: »Dajte jim pijače! Jaz moram ven na sveži zrak, sicer se bom zadušil.« Šel je na vrt. Veter je žvižgal skozi drevesa, za raztrganimi oblaki na nebu je tiho stal mesec. Alban je sedel na trdo, leseno klop in naslonil svojo vročo glavo na deblo nekega drevesa. V tej samoti se ga je lotilo trepenjenje po sreči in miru. Mislil je na svojo mater, preprosto, dobrosrčno ženo, ki se jo skoraj bala svojega velikega, divjega sina. Kolikokrat ga je prosila, naj ne hujska ljudi, in naj se ne vtikuje v stvari, ki se ga nič ne tičejo. Toda vedno ji je ponosno in mogočno odgovoril na njene opomine, kakor človek, ki ve bolje vse kot drugi ljudje: »Tega vi ne razumete, mati! Nov čas je tu, ki potrebuje mož, mož, ki bodo zgrabili ljudstvo, mu pokazali njegovo moč in ga doveli do svobode.« Stara žena je malo svareče dvignila roko. »Novoga časa ne razumem,« je rekla. »Toda toliko sem izkusila v življenju, da vem, da je prava sreča le ob domačem ognjišču. In da je človek zadovoljen sam s seboj, to je končno najlepše v našem ubogem življenju.« O tem je sedaj Alban premišljeval. In ko je prišel v svojih mislih tako daleč, je začutil mehko, gorko roko na svojih ramah. Tako zelo je bil vtopljen v misli na svojo mater, da ni mislil drugega, kot da je prišla njegova mati za njim, da bi ga svarila. Toda bila je Rika. »Alban,« je rekla z mehkim, trepetajočim glasom, »ne morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti. Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet...« Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? Ne, tega ne smeš, Rika! Ne pustim...« Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je njena stara trma. »Dekle,« je zaklical Alban in jo potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« Bolestno se je nasmejala. »Misliš, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je vpil, »ne pojdi, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem... Rika, potem bom prišel po tebe...« Neverjetno je zamajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Broci mi samo dobro besedo v slovo, Alban.« »Za Boga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi hud,« je rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečino je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko grozojo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, kako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji materi...« Ta beseda ga je zadela kot solnčni žarek. »K svoji materi?« je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, da je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati hočeš tega, Alban. In sedaj zdrstuj, jutri...« »Ne,« je zakričal in jo zagrabil tako divje in silno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor viharna griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti! —« »Bolje je tako, Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš od sebe in zaničuješ. Raje grem.« Alban jo je pahnul od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka!« »Alban!« Bil je to krik smrtno ranjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječe za njim. Solze so ji lile po bledem licu. številka 15 gn00lu1xpp7d122nof0duyz88qgegtd 223887 223886 2026-04-22T04:55:35Z Spela.spr 10555 /* I. poglavje. */ 223887 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. =PRVA KNJIGA= ==1. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==5. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==8. poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Čiška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Čiška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. Radovednost je gnala Čiško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnega in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim baržunom. Ob stranski steni je stal naslanjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragocenem, zlatem okviru. Slika je predstavljala ženo, tako čudovito lepo ženo, s tako očarljivim smehom, da Čiška ni mogla misliti, da bi živela na zemlji tako lepa ženska. Velika in vitka, veličastna kot kraljica je zrla iz zlatega okvira. V nežnih lilijsko belih rokah je držala krvavordečo rožo, gosti lasje so se valovili kot temna reka po ramah, belih kot alabaster, preko njih pa je trepetal moten, modrikast sijaj. Oči Čiški niso ugajale, ker so izpreminjale vse barve: zeleno, zlato, modrozeleno, njega. Pri tem pa je gledala gospa tako ošabno in ponosno, tako zelo mrzlo, da je Čiško skoraj zazeblo. Kdo je bila ta lepa ženska? — Očitno je pripadala družini grofov von Stein. Čiška je napenjala oči in brala, kar je bilo vtisnjeno v ozko kovinasto ploščico: »Edita, grofica von Stein, žena grofa Hugona von Stein.« Srce ji je zastalo, sapa odpovedala — Bog, to je bila njena mati! Njena mati, pa kateri je vsa ta leta tako vroče hrepenela! Dvignila je oči k sliki in sklenila roke kot pred podobo Matere božje. »Mati… Mati!« Nekaj sladkega, novega je šlo skozi njeno dušo. To je bila torej njena mati! Tako lepa je bila in bleščeča, tako očarljivo se je smehljala. Samo oči ji niso ugajale, tako ponosne in brezsrčne. »O Bog,« je rekla, »zakaj si šla od mene? Zakaj si me pustila samo — brez ljubezni? … Ali je to mati, ki zapusti svojega otroka…? Ali pa si mrtva?« Vroče hrepenenje je napolnilo njeno dušo, z vsemi vlakni njenega mladega, strastnega srca jo je vleklo k materi. Razprostrla je roke in je s sladkim smehljajem šla proti sliki svoje matere. »Moj Bog,« je mislila, »kaj je to? Njene oči gledajo tako temno. Toda potolažila jo bom, objela in stisnila k sebi. Usta svoje matere hočem poljubiti… prvič v življenju!« Njeno vitko telesce se je vzpelo, samo hrepenenje je bila, sama ljubezen! Roke so se krčevito oprijele zlatega okvira, usta so se hrepeneče odprla v sladek poljub: »Mati… sladka mati!…« Tedaj se je slika na steni odtrgala, podrla Ciško in z ropotom padla na tla. Ciška je pretresljivo zakričala njena glava je udarila ob stol, kri je pritekla iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čudnega — njenega čela — zaprla je oči ... Na njen krik je prihitel Mihael in videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Čiško v roke in jo dvignil. »Čiška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Čiška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oči so bile polne groze. »Tam!« je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu izpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. ==7. poglavje.== Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnjarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj izboljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tajinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastirjeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Čiška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je živila v veliki skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati je bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Čiškin je vriskala. Sklonila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je vmešal v njeno veselje nek skrit strah in skrb. Grofa Hugona pa ni bilo na izpregled. Sporočil je, da je bolan in ni zapustil sobe. Čiška je skušala prodreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega očeta. Radi tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubljala vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To ji je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Čiške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se je zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi ... In na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Če gorijo ljudje, potem so čutim manj samega, manj nesrečnega ... Neka nesrečna ženska mi je zastrupila življenje!... Radi nje sovražim svojega otroka!...« »To je grozno, gospod grof, nenaravno!...« »Ko bi vedeli, kaj mi je naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Če bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom ...« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Alban! Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče! Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadanjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in ker je mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so mu vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovraštva do grofa. V par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical zborovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu; je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je dandanes na svetu? Bogatini žive od delavčevih žuljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so! Bogatini žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote. Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdroblili bomo suženjske verige ter se osvobodili ... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti — in vaše je! Nekdo drug ga je ugrabil, vi pa morate trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potem postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolki z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je begala v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobil gozd in kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izenačenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je raslo v isti meri kot se je stopnjevala revščina. Sovraštvo proti grofu je žgalo kot ogenj v prsih mož. Toda preden so se odločili za najskrajnejše, so hoteli napraviti še zadnji poizkus in priti do svoje pravice. Pritržili so se na najvišje sodišče in Alban jim je dal denar za nadaljevanje pravde. In sedaj so čakali z največjo nestrpnostjo na odločitev. Kljub vplivu in ugledu v vasi, Alban ni bil srečen. Ta politika sovraštva ni napolnila njegove duše. Neka praznota je bila v njem, ki je niso mogli izpolniti veliki govori, njegova duša je hrepenela po nečem velikem, neznanem, po nečem čistem in svetem. Nekoč je zaslutil srečo: ko je držal v svojih rokah Riko, ko ga je prevzemala ljubezen. Takrat je bil srečen, neizmerno srečen. Na to se je sedaj spomnil, in odločen v svojih sklepih, kakor je vedno bil, je zdrdral v hribe proti hišici stare Grete. Hotel je zopet nadaljevati, kar je v oni čudoviti zimi začel... Plaho je stopil v hišico. Zunaj so padale snežinke in severni veter je tulil — tu notri, v mali sobici pa je bilo prijazno in toplo, luč je gorela in njen zlati sij se je razlival po sobi. Rika je sedela pri svojem delu in se začudena ozrla, ko je vstopil. »Alban!« ja zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem!« Toda ona se je umaknila. »Dve leti si potreboval, da si našel pot k naši hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rika! Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no daš! Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno dekle, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« »Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Alban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da ne misliš tako resno, kakor govoriš! Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? No, daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po tebi. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnosti. »Glej,« je rekla Rika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo držal roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smejal. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življenjsko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Bož videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delati, Alban. Taka dva mlada, močna človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ves svet. Čuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. »Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj gozd in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hočem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je najjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj in ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala založna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vztrepetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škripajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on in se ne bo več vrnil. Pojdi proč, sreča, ljubezen!...« ==8. poglavje.== Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban nevoljno skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa je hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in ponoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti trmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka kruha v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila, da nesem k Veberjevim. Človek vendar ne more pustiti, da bi ljudje umrli od lakote... Hudo je v vasi, Alban. Iz mlina tam spodaj niso prišli otroci že od Vseh svetih v cerkev, ker nimajo nedeljske obleke. Žena Kovačevega Petra je hotela skočiti v vodo, ker nima dati kaj jesti svojim šestim otrokom; mož je od sv. Mihaela bolan... In tako je v vsaki hiši, povsod je kaka druga skrb.« Alban je segel v žep, privlekel ven nekaj tolarjev ter jih dal župniku za njegove reveže. Župnik se je zahvalil in nadaljeval: »In kljub vsej stiski se srca nočejo omehčati... Ti bi jim lahko rekel kako besedico, Alban, tebe upoštevajo, odkar si postal tak mož.« Alban je zardel pred župnikovim prodirajočim pogledom in zajecal: »Toda gospod župnik, to vendar ni moja stvar...« Župnik ga je bolovno pogledal. »Tako malo jih je, ki nagovarjajo k miru. To je žalostno... Toda tu sem že pri Veberovih hiši. Zbogom, Alban.« — Alban se je hitro poslovil in vrnil v vas. Veselje do lova ga je nenadoma minilo. Najrajši bi šel sedaj v hrib, da bi sklenil z Riko mir, toda njegov ponos tega ni dopustil. In tako je šel v gostilno, da bi si pri poliču tirolca pregnal svoje muhe, dočim je župnik od Sv. Mihaela prinašal luč in ljubezen v revne koče ter mir v človeška srca. Iz enega poliča so ostali trije in šele proti večeru je šel z vročo glavo v gozd. Grof Hugo je hodil že ves teden po svojih gozdovih. Njegova noga se je toliko pozdravila, da je lahko hodil. Ni ga gnala sem samo zahteva po svežem zraku in gibanju, temveč streli, ki jih je čul ponoči v svojem gozdu. Vedel je, da so to divji lovci. Že naslednjega dne je bila njegova sumja potrjena. Videl je sledove stopinj, ki so vodile v vas, sneg je bil na več krajih poškropljen s krvjo divjačine. Bolj globoko v gozdu je videl, da so posekana in ukradena cela drevesa. Bele, svežo površino odrezanih debelov mežikale kot zaničljive oči s svojimi svetlimi letnimi kolobarji. Divja jeza je zgrabila grofa. Ves dan je hodil po gozdovih z Leonom, svojim velikim spomnovhundancem, pripravljen, da ustreli vsakoga, ki bi ga zalotil pri divjem lovu. Onega dne, ko je šel Alban na lov, se je skril grof Hugo za gosto drevje ter stal na preži. Ves ur je zaman čakal. Proti večeru pa je padel strel blizu njegovega skrivališča in mogočen jelen se je zgrudil. V par skokih je bil grof pri jelenu ter nastavil puško. »Stoj, tat! Puško proč — sicer te bom ustrelil!« Bil je Alban. V lovski strasti je vdrl v grofovski lov ter stal sedaj pred grofom. Ob grofovi grožnji je skočil naglo kot blisk za neko bukev. Krogla se je zapičila v deblo. »Sena!« je rekel hladnokrvno. »Čakaj grofič sedaj te bom ujel.« Stisnil je zobe. »Bodi pameten, Alban! Leon je planil k njemu — pritisnil — strel: pes se je zgrudil. Grof je zakričal: »Leon, ubogi pes!« Jezno je pritisnil. Krogla je oprasnla deblo in švrčala mimo, njegova roka se je tresla. Sedaj ni imel nobene krogle več v cevi. Za nabasanje ni bilo več časa. »Dve!« je rekel Alban in stopil z nabasano puško izza drevesa. »Grof Stoin — puško proč! Za življenje gre!« Grof je prebledel, ne iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant, kljub temu si pa tat, jaz pa sem na svojem.« Prekrižal je roke in brez strahu gledal Albana. Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki jo gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj!« Albanov prst je ležal na petelinu. Solnce je baš zahajalo, moten žarek je žvignil kakor rdeča kača preko puškine cevi. Grof Hugo je zaprl oči. »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bolj je spreletela njegovo dušo. Strel je počil. Krogla je švignila v vejo. Alban je odložil kladivo se puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal ves svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdvajalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško na rame in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnoledim obrazom. Zavest, da je bil v tem boju slabši in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je uživdno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje in smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbudil grofa. »Uniči jih bom, vso vas bom uničil!« S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvesta Leona, ki je ležal ves okrvavljen v snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vaščani pa so se mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj so orožniki, ki jih je pripravil vonj po pečenki. In ko so v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos dihtečo ponev: »Kaj — divjačina? — Je imamo. Mačjo pečenko, če želite.« Čez štirinajst dni so zapustili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli! Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačini zanke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel siv mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamnarji in s krčmarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali popotnega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kateri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomečkani klobuk, ki je zakrival siv, z grdim kočami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarec janževca in — postelje.« Krčmar je nezaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janževca. »Postelje pa nimam.« »Bom pa spal v senu, saj je mehko in toplo,« je rohnel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega!« »Od daleč?« je vprašal Alban. »Od daleč, ogromaj let sem potreboval, da sem našel pot k sv. Mihaelu!« Alban se je zasmejal. »To pa povejte komu drugemu.« »Starče je udaril po mizi. »Res je! Krčmar lahko to potrdi.« »Jaz?« je ostrmel krčmar in začuden široko odprl svoje majhne oči. »Saj vas sploh ne poznam.« Tedaj je starec vstal in potegnil klobuk z glave. »Preje si me dobro poznal, saj sem bil vsak dan tvoj gost. Le dobro me poglej!« Luč je padla na njegov obraz z ostrim nosom, s širokim čelom in sivimi, zmršenimi lasmi. Krčmar je zavpil: »Sv. Mihael, pomagaj mi, to — to je Rabenhans!...« Starec je prikimal s sivo glavo. »Da, Rabenhans.« »Odkod pa vendar prihajaš?« je zaklical krčmar. Nastal je tesnoben odmor. Nato se je izvilo to kakor ihtenje iz starčevih prsi: »Iz ječe...« Nastala je smrtna tišina. Starčeve oči so se svetile kakor oči roparske živali. Kljub odbijajoči zunanjosti starega moža je imel Alban sočutje z njim. »Takrat sem bil mlad fant,« je rekel, »vendar se še spominjam onega zimskega dne, ko so vas iskali orožniki v Hudčevi kuhinji. Jaz sem Alban. Pozdravljeni v domovini!« Pomolil mu je roko. »To je prva dobra beseda, ki jo slišim,« je rekel starec. »In če hočeš mojo roko — tu je. Ubila je sicer nekaj človeka, toda...« »In kako ste ušli?« je segel Alban vmes. »Čisto prosto, pri moji veri! Skril sem se spodaj v globini, skril kakor žival. Skoraj zadrušil sem se v dimu, toda dobili me niso, ti človeški lovci. Osem dni sem vztrajal notri, nato sem se splazil ven in zbežal! Dve leti sem beračil v Švici, nato pa so me ujeli. Priznal sem, da sem ubil orožnika. In obsodili so me po kratki pravdi — na petnajst let ječe! Sedaj pa sem prestal kazen, sedaj sem prost, prost, prost...« Zopet je nastala smrtna tišina in slišalo se je utripanje src. Rabenhans je stisnil zobe in temno bulil v plamen svetiljke. »In sedaj?« je končno vprašal krčmar. »Sedaj?« je zaklical starec. »Kako vprašaš! Njegova roka je grozeče padla na mizo, oči so se skrivnostno zabliskale, vse telo se je vzravnalo od srda. Sedaj se bom maščeval. Petnajst let sem premišljeval o tem in se veselil dneva, ko bom lahko onemu, ki me je spravil v nesrečo, zabodel nož v srce. Petnajst let...« »Molči,« je rekel Alban in trdo stisnil starca za roko. »Nobene besede več o tem! Toda jaz sem z vami — vsa vas mora biti z vami in vaša stvar mora biti njena. Za to vam jamčim. Moj gost ste! — Krčmar, svežo posteljo za mojega gosta! In sedaj steklenico tirolca. Sklenila bova prijateljstvo in praznovala povratek v domovino.« Ko je šel krčmar po naročeno steklenico, sta si Alban in Rabenhans stisnila roke. »Razumem vas,« je rekel Alban. »Ni vas privedlo v staro domovino samo maščevanje, temveč še nekaj drugega. Vi iščete — svojega otroka!« Tedaj je vrgel starec roke preko mize, položil nanjo svojo sivo glavo in ihtel, da je vse telo trepetalo. ==9. poglavje.== Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak je bil in precej je odrasel. Vendar se kljub vsemu tam ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da ne bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevrednosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata, je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob poti so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel! In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi in jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan so ga gledale te oči... »O dom!... O mladost!...« Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino, je legel v suho travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi se očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgani obleki, je stal pred njim, mu nepremično gledal v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, mladi gospod! Midva morava govoriti par besedic.« Mihael je skočil kvišku, pobral palico in nahrbtnik ter hotel oditi. Toda mož ga je zgrabil z obema rokama za rame in ga zadržal. Ostuplen vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. »To vprašaš?« je zaihtel starec. »Ti, Mihael, moj fant?« »Vi me poznate?« »Kako bi te ne poznal, Mihael — saj si vendar moj sin.« Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt...« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe — — —« Mihael je zakričal. »Kako, v ječi ste bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Bolestno stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več...« »Pač, oče,« je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker vas vsak pozna... Toda svet je velik! Poiščala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo. Kaj ne, da bova to storila!« Rabenhans je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi šel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi?... Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in biti pokopan, toda šele tedaj, ko bom izvršil svojo maščevanje.« »Maščevanje?« »Misliš, da sem pozabil, kdo je kriv moje nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo kaznovan, vsa vas je proti njemu. S temi rokami ga bom zadavil!« »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče pustite te temne misli. Na kolenih vas prosim!...« »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno je — mora poginiti! In ti nam moraš pomagati. Ne smeš postati duhovnik — nikoli ne! To je vendar smešno: sin morilca in jetnika — pa duhovnik! Ne, nikdar! Ob moji strani moraš stati in se boriti z menoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot s kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovem potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhans, »ne jezi me! Prisilit te bom.« Tedaj se je Mihael ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se ne pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Pojdite z menoj v široki svet! Delal bom za vas, da mi bodi krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnul ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« »Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalostno obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene gore. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezvestno, jezno oglenjenje se je izvilo iz njegove ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »Ali ne gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. »Kam pa gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo šel? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim? — Ne — prej se moram maščevati! — —« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi milo pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kot oznanjenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se mu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo je moral zapustiti ter iti v temo in negotovost. — — Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. Na veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: »Prečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsih, kar mi je povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovnik! Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem. Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenja in kletev, ki počiva na meni, odteglj vem, kaj moram storiti. Pred dvemi dnevnima sem se srečal s svojim očetom — vse vem! Poštenje me je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — preveč krvi imam za duhovnika, zato grem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael.« Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« Glasno je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi se tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Čiška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal ji je pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Dekla Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepala iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa? Končno ni imela več miru. Hotela je v park, ker je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomlad! Pomlad! Bolestno je jeknilo iz njenih ust. Kolikokrat je že prišla pomlad v deželo — njej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. »Jočete, Julija? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« je vprašal. »Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bog,« je odgovorila tajvenda, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žalostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali — —« »O Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res? Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasi je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa mi hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedično mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike hočem ustrahovati in streti, sicer ne bom imel miru... Ali nimam prav?« »Pred zakonom gotovo, gospod grof,« je resno odgovorila Julija. »Toda še nek drug zakon je, to je zakon človečnosti. In ta — vas obsoja.« Grof se je zganil. »Kako mislite to?« »Gospod grof — naspram revežem in trpečim človek ne sme biti trd. Imejte vendar usmiljenje z lačnimi ljudmi. Bodite dobri, plemeniti — človeški! To je najlepša predpriprava vašega stanu: biti dobrotnik trpečega človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« »Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi opomini sočutje?« »Gospod grof, ne vem, zakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda še resno vprašate, ali ste bili vedno dobri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nikakega očitka v sebi?« Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je predočil vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je težilo in obsodilo. Ko je stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. »Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se mojo vzgojo, moje mladosti. Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hotel... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubog!... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v vrhnih bolečinah... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine...« »Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje?« je vprašala Julija. »Ne,« je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svoje imetje. Toda ne pustim, da bi mi kdo to ugrabil in izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!...« Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, »blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, da bi pomagal ljudem!« Položil ste mu že nekoč roko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko... Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« »Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« »Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko se je nenadoma zasvetilo, stopil je k njej in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubite, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi, kako počivajo njegove oči na njej, žareče od sreče. »Julija,« je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubite?« Vroč krik se je izvili iz njenih ust. »Da, ljubim te,« je priznala, blažena in zmedena. Njene žareče oči so gledale ubogega, samotnega moža, kateremu bo lahko solnce, ko bo osvetljevala njegovo pot. V preveliki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z drugimi,« je prosila. »Skušal bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... Ves svet bi rad osrečil...« »Potem je dobro,« se je razveselila Julija. »Hugo, dolgo časa si hodil po napačni poti, sedaj si našel pravo pot.« »Potom tebe!« je rekel in kot odrešen zadihal. »Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani hočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« ==10. poglavje.== Veliki teden, v torek, je prinesel poseben sel k Sv. Mihaelu veliko pismo z mogočnim pečati. Ker župana ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozarček žganja, predeno je odšel na županstvo in oddal pismo. Župan je plačal pristojbino, potrdil prejem in stopil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se je hitro razširila po celi vasi. Ljudje so tekli pred županstvo ter z velikimi, lačnimi očmi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan je odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odrevenel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je izgubljena! Moja uboga, uboga vas!...« Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo in zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napolodprte ustnice, sopihajoči ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenimi pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?« Župan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustnic: »Pravda je končnoveljavno... izgubljena!...« Iz tridesetih robatih grl se je izvili divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnic prav na cesto: »Gorje! — Izgubljeno!« »Tiho!« je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to je polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevara!... Izdajati!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlasno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mirni, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi se posvetoval z njim, kaj naj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se pred večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegale po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, le od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divji in srdit pa je bil Rabenhans. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudik duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če vi tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhansu. Albanu se je upiralo to divjanje. Gnusile so se mu grde kletve, ki so se razlegale po sobi. Kri je udarjala v njegovih sencih. Naglo je stopil k točilni mizi, vrgel tja zlatnik in rekel: »Dajte jim pijače! Jaz moram ven na sveži zrak, sicer se bom zadušil.« Šel je na vrt. Veter je žvižgal skozi drevesa, za raztrganimi oblaki na nebu je tiho stal mesec. Alban je sedel na trdo, leseno klop in naslonil svojo vročo glavo na deblo nekega drevesa. V tej samoti se ga je lotilo trepenjenje po sreči in miru. Mislil je na svojo mater, preprosto, dobrosrčno ženo, ki se jo skoraj bala svojega velikega, divjega sina. Kolikokrat ga je prosila, naj ne hujska ljudi, in naj se ne vtikuje v stvari, ki se ga nič ne tičejo. Toda vedno ji je ponosno in mogočno odgovoril na njene opomine, kakor človek, ki ve bolje vse kot drugi ljudje: »Tega vi ne razumete, mati! Nov čas je tu, ki potrebuje mož, mož, ki bodo zgrabili ljudstvo, mu pokazali njegovo moč in ga doveli do svobode.« Stara žena je malo svareče dvignila roko. »Novoga časa ne razumem,« je rekla. »Toda toliko sem izkusila v življenju, da vem, da je prava sreča le ob domačem ognjišču. In da je človek zadovoljen sam s seboj, to je končno najlepše v našem ubogem življenju.« O tem je sedaj Alban premišljeval. In ko je prišel v svojih mislih tako daleč, je začutil mehko, gorko roko na svojih ramah. Tako zelo je bil vtopljen v misli na svojo mater, da ni mislil drugega, kot da je prišla njegova mati za njim, da bi ga svarila. Toda bila je Rika. »Alban,« je rekla z mehkim, trepetajočim glasom, »ne morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti. Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet...« Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? Ne, tega ne smeš, Rika! Ne pustim...« Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je njena stara trma. »Dekle,« je zaklical Alban in jo potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« Bolestno se je nasmejala. »Misliš, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je vpil, »ne pojdi, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem... Rika, potem bom prišel po tebe...« Neverjetno je zamajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Broci mi samo dobro besedo v slovo, Alban.« »Za Boga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi hud,« je rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečino je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko grozojo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, kako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji materi...« Ta beseda ga je zadela kot solnčni žarek. »K svoji materi?« je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, da je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati hočeš tega, Alban. In sedaj zdrstuj, jutri...« »Ne,« je zakričal in jo zagrabil tako divje in silno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor viharna griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti! —« »Bolje je tako, Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš od sebe in zaničuješ. Raje grem.« Alban jo je pahnul od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka!« »Alban!« Bil je to krik smrtno ranjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječe za njim. Solze so ji lile po bledem licu. številka 15 hlp9zozl80zn06k1h32xe99nh6bz8jw 223892 223887 2026-04-22T05:41:10Z Spela.spr 10555 223892 wikitext text/x-wiki manjka številka 1, ne berljivo POVEST GORSKE FARE. =PRVA KNJIGA= ==1. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==5. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==8. poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Čiška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Čiška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. Radovednost je gnala Čiško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnega in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim baržunom. Ob stranski steni je stal naslanjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragocenem, zlatem okviru. Slika je predstavljala ženo, tako čudovito lepo ženo, s tako očarljivim smehom, da Čiška ni mogla misliti, da bi živela na zemlji tako lepa ženska. Velika in vitka, veličastna kot kraljica je zrla iz zlatega okvira. V nežnih lilijsko belih rokah je držala krvavordečo rožo, gosti lasje so se valovili kot temna reka po ramah, belih kot alabaster, preko njih pa je trepetal moten, modrikast sijaj. Oči Čiški niso ugajale, ker so izpreminjale vse barve: zeleno, zlato, modrozeleno, njega. Pri tem pa je gledala gospa tako ošabno in ponosno, tako zelo mrzlo, da je Čiško skoraj zazeblo. Kdo je bila ta lepa ženska? — Očitno je pripadala družini grofov von Stein. Čiška je napenjala oči in brala, kar je bilo vtisnjeno v ozko kovinasto ploščico: »Edita, grofica von Stein, žena grofa Hugona von Stein.« Srce ji je zastalo, sapa odpovedala — Bog, to je bila njena mati! Njena mati, pa kateri je vsa ta leta tako vroče hrepenela! Dvignila je oči k sliki in sklenila roke kot pred podobo Matere božje. »Mati… Mati!« Nekaj sladkega, novega je šlo skozi njeno dušo. To je bila torej njena mati! Tako lepa je bila in bleščeča, tako očarljivo se je smehljala. Samo oči ji niso ugajale, tako ponosne in brezsrčne. »O Bog,« je rekla, »zakaj si šla od mene? Zakaj si me pustila samo — brez ljubezni? … Ali je to mati, ki zapusti svojega otroka…? Ali pa si mrtva?« Vroče hrepenenje je napolnilo njeno dušo, z vsemi vlakni njenega mladega, strastnega srca jo je vleklo k materi. Razprostrla je roke in je s sladkim smehljajem šla proti sliki svoje matere. »Moj Bog,« je mislila, »kaj je to? Njene oči gledajo tako temno. Toda potolažila jo bom, objela in stisnila k sebi. Usta svoje matere hočem poljubiti… prvič v življenju!« Njeno vitko telesce se je vzpelo, samo hrepenenje je bila, sama ljubezen! Roke so se krčevito oprijele zlatega okvira, usta so se hrepeneče odprla v sladek poljub: »Mati… sladka mati!…« Tedaj se je slika na steni odtrgala, podrla Ciško in z ropotom padla na tla. Ciška je pretresljivo zakričala njena glava je udarila ob stol, kri je pritekla iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čudnega — njenega čela — zaprla je oči ... Na njen krik je prihitel Mihael in videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Čiško v roke in jo dvignil. »Čiška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Čiška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oči so bile polne groze. »Tam!« je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu izpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. ==7. poglavje.== Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnjarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj izboljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tajinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastirjeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Čiška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je živila v veliki skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati je bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Čiškin je vriskala. Sklonila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je vmešal v njeno veselje nek skrit strah in skrb. Grofa Hugona pa ni bilo na izpregled. Sporočil je, da je bolan in ni zapustil sobe. Čiška je skušala prodreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega očeta. Radi tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubljala vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To ji je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Čiške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se je zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi ... In na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Če gorijo ljudje, potem so čutim manj samega, manj nesrečnega ... Neka nesrečna ženska mi je zastrupila življenje!... Radi nje sovražim svojega otroka!...« »To je grozno, gospod grof, nenaravno!...« »Ko bi vedeli, kaj mi je naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Če bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom ...« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Alban! Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče! Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadanjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in ker je mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so mu vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovraštva do grofa. V par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical zborovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu; je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je dandanes na svetu? Bogatini žive od delavčevih žuljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so! Bogatini žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote. Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdroblili bomo suženjske verige ter se osvobodili ... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti — in vaše je! Nekdo drug ga je ugrabil, vi pa morate trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potem postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolki z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je begala v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobil gozd in kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izenačenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je raslo v isti meri kot se je stopnjevala revščina. Sovraštvo proti grofu je žgalo kot ogenj v prsih mož. Toda preden so se odločili za najskrajnejše, so hoteli napraviti še zadnji poizkus in priti do svoje pravice. Pritržili so se na najvišje sodišče in Alban jim je dal denar za nadaljevanje pravde. In sedaj so čakali z največjo nestrpnostjo na odločitev. Kljub vplivu in ugledu v vasi, Alban ni bil srečen. Ta politika sovraštva ni napolnila njegove duše. Neka praznota je bila v njem, ki je niso mogli izpolniti veliki govori, njegova duša je hrepenela po nečem velikem, neznanem, po nečem čistem in svetem. Nekoč je zaslutil srečo: ko je držal v svojih rokah Riko, ko ga je prevzemala ljubezen. Takrat je bil srečen, neizmerno srečen. Na to se je sedaj spomnil, in odločen v svojih sklepih, kakor je vedno bil, je zdrdral v hribe proti hišici stare Grete. Hotel je zopet nadaljevati, kar je v oni čudoviti zimi začel... Plaho je stopil v hišico. Zunaj so padale snežinke in severni veter je tulil — tu notri, v mali sobici pa je bilo prijazno in toplo, luč je gorela in njen zlati sij se je razlival po sobi. Rika je sedela pri svojem delu in se začudena ozrla, ko je vstopil. »Alban!« ja zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem!« Toda ona se je umaknila. »Dve leti si potreboval, da si našel pot k naši hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rika! Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no daš! Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno dekle, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« »Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Alban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da ne misliš tako resno, kakor govoriš! Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? No, daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po tebi. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnosti. »Glej,« je rekla Rika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo držal roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smejal. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življenjsko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Bož videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delati, Alban. Taka dva mlada, močna človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ves svet. Čuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. »Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj gozd in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hočem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je najjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj in ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala založna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vztrepetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škripajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on in se ne bo več vrnil. Pojdi proč, sreča, ljubezen!...« ==8. poglavje.== Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban nevoljno skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa je hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in ponoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti trmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka kruha v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila, da nesem k Veberjevim. Človek vendar ne more pustiti, da bi ljudje umrli od lakote... Hudo je v vasi, Alban. Iz mlina tam spodaj niso prišli otroci že od Vseh svetih v cerkev, ker nimajo nedeljske obleke. Žena Kovačevega Petra je hotela skočiti v vodo, ker nima dati kaj jesti svojim šestim otrokom; mož je od sv. Mihaela bolan... In tako je v vsaki hiši, povsod je kaka druga skrb.« Alban je segel v žep, privlekel ven nekaj tolarjev ter jih dal župniku za njegove reveže. Župnik se je zahvalil in nadaljeval: »In kljub vsej stiski se srca nočejo omehčati... Ti bi jim lahko rekel kako besedico, Alban, tebe upoštevajo, odkar si postal tak mož.« Alban je zardel pred župnikovim prodirajočim pogledom in zajecal: »Toda gospod župnik, to vendar ni moja stvar...« Župnik ga je bolovno pogledal. »Tako malo jih je, ki nagovarjajo k miru. To je žalostno... Toda tu sem že pri Veberovih hiši. Zbogom, Alban.« — Alban se je hitro poslovil in vrnil v vas. Veselje do lova ga je nenadoma minilo. Najrajši bi šel sedaj v hrib, da bi sklenil z Riko mir, toda njegov ponos tega ni dopustil. In tako je šel v gostilno, da bi si pri poliču tirolca pregnal svoje muhe, dočim je župnik od Sv. Mihaela prinašal luč in ljubezen v revne koče ter mir v človeška srca. Iz enega poliča so ostali trije in šele proti večeru je šel z vročo glavo v gozd. Grof Hugo je hodil že ves teden po svojih gozdovih. Njegova noga se je toliko pozdravila, da je lahko hodil. Ni ga gnala sem samo zahteva po svežem zraku in gibanju, temveč streli, ki jih je čul ponoči v svojem gozdu. Vedel je, da so to divji lovci. Že naslednjega dne je bila njegova sumja potrjena. Videl je sledove stopinj, ki so vodile v vas, sneg je bil na več krajih poškropljen s krvjo divjačine. Bolj globoko v gozdu je videl, da so posekana in ukradena cela drevesa. Bele, svežo površino odrezanih debelov mežikale kot zaničljive oči s svojimi svetlimi letnimi kolobarji. Divja jeza je zgrabila grofa. Ves dan je hodil po gozdovih z Leonom, svojim velikim spomnovhundancem, pripravljen, da ustreli vsakoga, ki bi ga zalotil pri divjem lovu. Onega dne, ko je šel Alban na lov, se je skril grof Hugo za gosto drevje ter stal na preži. Ves ur je zaman čakal. Proti večeru pa je padel strel blizu njegovega skrivališča in mogočen jelen se je zgrudil. V par skokih je bil grof pri jelenu ter nastavil puško. »Stoj, tat! Puško proč — sicer te bom ustrelil!« Bil je Alban. V lovski strasti je vdrl v grofovski lov ter stal sedaj pred grofom. Ob grofovi grožnji je skočil naglo kot blisk za neko bukev. Krogla se je zapičila v deblo. »Sena!« je rekel hladnokrvno. »Čakaj grofič sedaj te bom ujel.« Stisnil je zobe. »Bodi pameten, Alban! Leon je planil k njemu — pritisnil — strel: pes se je zgrudil. Grof je zakričal: »Leon, ubogi pes!« Jezno je pritisnil. Krogla je oprasnla deblo in švrčala mimo, njegova roka se je tresla. Sedaj ni imel nobene krogle več v cevi. Za nabasanje ni bilo več časa. »Dve!« je rekel Alban in stopil z nabasano puško izza drevesa. »Grof Stoin — puško proč! Za življenje gre!« Grof je prebledel, ne iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant, kljub temu si pa tat, jaz pa sem na svojem.« Prekrižal je roke in brez strahu gledal Albana. Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki jo gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj!« Albanov prst je ležal na petelinu. Solnce je baš zahajalo, moten žarek je žvignil kakor rdeča kača preko puškine cevi. Grof Hugo je zaprl oči. »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bolj je spreletela njegovo dušo. Strel je počil. Krogla je švignila v vejo. Alban je odložil kladivo se puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal ves svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdvajalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško na rame in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnoledim obrazom. Zavest, da je bil v tem boju slabši in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je uživdno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje in smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbudil grofa. »Uniči jih bom, vso vas bom uničil!« S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvesta Leona, ki je ležal ves okrvavljen v snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vaščani pa so se mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj so orožniki, ki jih je pripravil vonj po pečenki. In ko so v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos dihtečo ponev: »Kaj — divjačina? — Je imamo. Mačjo pečenko, če želite.« Čez štirinajst dni so zapustili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli! Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačini zanke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel siv mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamnarji in s krčmarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali popotnega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kateri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomečkani klobuk, ki je zakrival siv, z grdim kočami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarec janževca in — postelje.« Krčmar je nezaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janževca. »Postelje pa nimam.« »Bom pa spal v senu, saj je mehko in toplo,« je rohnel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega!« »Od daleč?« je vprašal Alban. »Od daleč, ogromaj let sem potreboval, da sem našel pot k sv. Mihaelu!« Alban se je zasmejal. »To pa povejte komu drugemu.« »Starče je udaril po mizi. »Res je! Krčmar lahko to potrdi.« »Jaz?« je ostrmel krčmar in začuden široko odprl svoje majhne oči. »Saj vas sploh ne poznam.« Tedaj je starec vstal in potegnil klobuk z glave. »Preje si me dobro poznal, saj sem bil vsak dan tvoj gost. Le dobro me poglej!« Luč je padla na njegov obraz z ostrim nosom, s širokim čelom in sivimi, zmršenimi lasmi. Krčmar je zavpil: »Sv. Mihael, pomagaj mi, to — to je Rabenhans!...« Starec je prikimal s sivo glavo. »Da, Rabenhans.« »Odkod pa vendar prihajaš?« je zaklical krčmar. Nastal je tesnoben odmor. Nato se je izvilo to kakor ihtenje iz starčevih prsi: »Iz ječe...« Nastala je smrtna tišina. Starčeve oči so se svetile kakor oči roparske živali. Kljub odbijajoči zunanjosti starega moža je imel Alban sočutje z njim. »Takrat sem bil mlad fant,« je rekel, »vendar se še spominjam onega zimskega dne, ko so vas iskali orožniki v Hudčevi kuhinji. Jaz sem Alban. Pozdravljeni v domovini!« Pomolil mu je roko. »To je prva dobra beseda, ki jo slišim,« je rekel starec. »In če hočeš mojo roko — tu je. Ubila je sicer nekaj človeka, toda...« »In kako ste ušli?« je segel Alban vmes. »Čisto prosto, pri moji veri! Skril sem se spodaj v globini, skril kakor žival. Skoraj zadrušil sem se v dimu, toda dobili me niso, ti človeški lovci. Osem dni sem vztrajal notri, nato sem se splazil ven in zbežal! Dve leti sem beračil v Švici, nato pa so me ujeli. Priznal sem, da sem ubil orožnika. In obsodili so me po kratki pravdi — na petnajst let ječe! Sedaj pa sem prestal kazen, sedaj sem prost, prost, prost...« Zopet je nastala smrtna tišina in slišalo se je utripanje src. Rabenhans je stisnil zobe in temno bulil v plamen svetiljke. »In sedaj?« je končno vprašal krčmar. »Sedaj?« je zaklical starec. »Kako vprašaš! Njegova roka je grozeče padla na mizo, oči so se skrivnostno zabliskale, vse telo se je vzravnalo od srda. Sedaj se bom maščeval. Petnajst let sem premišljeval o tem in se veselil dneva, ko bom lahko onemu, ki me je spravil v nesrečo, zabodel nož v srce. Petnajst let...« »Molči,« je rekel Alban in trdo stisnil starca za roko. »Nobene besede več o tem! Toda jaz sem z vami — vsa vas mora biti z vami in vaša stvar mora biti njena. Za to vam jamčim. Moj gost ste! — Krčmar, svežo posteljo za mojega gosta! In sedaj steklenico tirolca. Sklenila bova prijateljstvo in praznovala povratek v domovino.« Ko je šel krčmar po naročeno steklenico, sta si Alban in Rabenhans stisnila roke. »Razumem vas,« je rekel Alban. »Ni vas privedlo v staro domovino samo maščevanje, temveč še nekaj drugega. Vi iščete — svojega otroka!« Tedaj je vrgel starec roke preko mize, položil nanjo svojo sivo glavo in ihtel, da je vse telo trepetalo. ==9. poglavje.== Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak je bil in precej je odrasel. Vendar se kljub vsemu tam ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da ne bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevrednosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata, je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob poti so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel! In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi in jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan so ga gledale te oči... »O dom!... O mladost!...« Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino, je legel v suho travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi se očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgani obleki, je stal pred njim, mu nepremično gledal v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, mladi gospod! Midva morava govoriti par besedic.« Mihael je skočil kvišku, pobral palico in nahrbtnik ter hotel oditi. Toda mož ga je zgrabil z obema rokama za rame in ga zadržal. Ostuplen vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. »To vprašaš?« je zaihtel starec. »Ti, Mihael, moj fant?« »Vi me poznate?« »Kako bi te ne poznal, Mihael — saj si vendar moj sin.« Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt...« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe — — —« Mihael je zakričal. »Kako, v ječi ste bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Bolestno stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več...« »Pač, oče,« je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker vas vsak pozna... Toda svet je velik! Poiščala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo. Kaj ne, da bova to storila!« Rabenhans je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi šel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi?... Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in biti pokopan, toda šele tedaj, ko bom izvršil svojo maščevanje.« »Maščevanje?« »Misliš, da sem pozabil, kdo je kriv moje nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo kaznovan, vsa vas je proti njemu. S temi rokami ga bom zadavil!« »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče pustite te temne misli. Na kolenih vas prosim!...« »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno je — mora poginiti! In ti nam moraš pomagati. Ne smeš postati duhovnik — nikoli ne! To je vendar smešno: sin morilca in jetnika — pa duhovnik! Ne, nikdar! Ob moji strani moraš stati in se boriti z menoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot s kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovem potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhans, »ne jezi me! Prisilit te bom.« Tedaj se je Mihael ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se ne pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Pojdite z menoj v široki svet! Delal bom za vas, da mi bodi krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnul ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« »Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalostno obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene gore. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezvestno, jezno oglenjenje se je izvilo iz njegove ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »Ali ne gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. »Kam pa gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo šel? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim? — Ne — prej se moram maščevati! — —« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi milo pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kot oznanjenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se mu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo je moral zapustiti ter iti v temo in negotovost. — — Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. Na veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: »Prečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsih, kar mi je povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovnik! Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem. Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenja in kletev, ki počiva na meni, odteglj vem, kaj moram storiti. Pred dvemi dnevnima sem se srečal s svojim očetom — vse vem! Poštenje me je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — preveč krvi imam za duhovnika, zato grem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael.« Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« Glasno je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi se tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Čiška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal ji je pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Dekla Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepala iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa? Končno ni imela več miru. Hotela je v park, ker je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomlad! Pomlad! Bolestno je jeknilo iz njenih ust. Kolikokrat je že prišla pomlad v deželo — njej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. »Jočete, Julija? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« je vprašal. »Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bog,« je odgovorila tajvenda, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žalostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali — —« »O Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res? Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasi je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa mi hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedično mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike hočem ustrahovati in streti, sicer ne bom imel miru... Ali nimam prav?« »Pred zakonom gotovo, gospod grof,« je resno odgovorila Julija. »Toda še nek drug zakon je, to je zakon človečnosti. In ta — vas obsoja.« Grof se je zganil. »Kako mislite to?« »Gospod grof — naspram revežem in trpečim človek ne sme biti trd. Imejte vendar usmiljenje z lačnimi ljudmi. Bodite dobri, plemeniti — človeški! To je najlepša predpriprava vašega stanu: biti dobrotnik trpečega človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« »Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi opomini sočutje?« »Gospod grof, ne vem, zakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda še resno vprašate, ali ste bili vedno dobri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nikakega očitka v sebi?« Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je predočil vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je težilo in obsodilo. Ko je stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. »Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se mojo vzgojo, moje mladosti. Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hotel... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubog!... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v vrhnih bolečinah... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine...« »Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje?« je vprašala Julija. »Ne,« je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svoje imetje. Toda ne pustim, da bi mi kdo to ugrabil in izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!...« Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, »blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, da bi pomagal ljudem!« Položil ste mu že nekoč roko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko... Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« »Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« »Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko se je nenadoma zasvetilo, stopil je k njej in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubite, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi, kako počivajo njegove oči na njej, žareče od sreče. »Julija,« je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubite?« Vroč krik se je izvili iz njenih ust. »Da, ljubim te,« je priznala, blažena in zmedena. Njene žareče oči so gledale ubogega, samotnega moža, kateremu bo lahko solnce, ko bo osvetljevala njegovo pot. V preveliki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z drugimi,« je prosila. »Skušal bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... Ves svet bi rad osrečil...« »Potem je dobro,« se je razveselila Julija. »Hugo, dolgo časa si hodil po napačni poti, sedaj si našel pravo pot.« »Potom tebe!« je rekel in kot odrešen zadihal. »Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani hočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« ==10. poglavje.== Veliki teden, v torek, je prinesel poseben sel k Sv. Mihaelu veliko pismo z mogočnim pečati. Ker župana ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozarček žganja, predeno je odšel na županstvo in oddal pismo. Župan je plačal pristojbino, potrdil prejem in stopil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se je hitro razširila po celi vasi. Ljudje so tekli pred županstvo ter z velikimi, lačnimi očmi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan je odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odrevenel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je izgubljena! Moja uboga, uboga vas!...« Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo in zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napolodprte ustnice, sopihajoči ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenimi pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?« Župan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustnic: »Pravda je končnoveljavno... izgubljena!...« Iz tridesetih robatih grl se je izvili divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnic prav na cesto: »Gorje! — Izgubljeno!« »Tiho!« je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to je polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevara!... Izdajati!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlasno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mirni, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi se posvetoval z njim, kaj naj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se pred večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegale po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, le od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divji in srdit pa je bil Rabenhans. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudik duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če vi tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhansu. Albanu se je upiralo to divjanje. Gnusile so se mu grde kletve, ki so se razlegale po sobi. Kri je udarjala v njegovih sencih. Naglo je stopil k točilni mizi, vrgel tja zlatnik in rekel: »Dajte jim pijače! Jaz moram ven na sveži zrak, sicer se bom zadušil.« Šel je na vrt. Veter je žvižgal skozi drevesa, za raztrganimi oblaki na nebu je tiho stal mesec. Alban je sedel na trdo, leseno klop in naslonil svojo vročo glavo na deblo nekega drevesa. V tej samoti se ga je lotilo trepenjenje po sreči in miru. Mislil je na svojo mater, preprosto, dobrosrčno ženo, ki se jo skoraj bala svojega velikega, divjega sina. Kolikokrat ga je prosila, naj ne hujska ljudi, in naj se ne vtikuje v stvari, ki se ga nič ne tičejo. Toda vedno ji je ponosno in mogočno odgovoril na njene opomine, kakor človek, ki ve bolje vse kot drugi ljudje: »Tega vi ne razumete, mati! Nov čas je tu, ki potrebuje mož, mož, ki bodo zgrabili ljudstvo, mu pokazali njegovo moč in ga doveli do svobode.« Stara žena je malo svareče dvignila roko. »Novoga časa ne razumem,« je rekla. »Toda toliko sem izkusila v življenju, da vem, da je prava sreča le ob domačem ognjišču. In da je človek zadovoljen sam s seboj, to je končno najlepše v našem ubogem življenju.« O tem je sedaj Alban premišljeval. In ko je prišel v svojih mislih tako daleč, je začutil mehko, gorko roko na svojih ramah. Tako zelo je bil vtopljen v misli na svojo mater, da ni mislil drugega, kot da je prišla njegova mati za njim, da bi ga svarila. Toda bila je Rika. »Alban,« je rekla z mehkim, trepetajočim glasom, »ne morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti. Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet...« Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? Ne, tega ne smeš, Rika! Ne pustim...« Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je njena stara trma. »Dekle,« je zaklical Alban in jo potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« Bolestno se je nasmejala. »Misliš, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je vpil, »ne pojdi, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem... Rika, potem bom prišel po tebe...« Neverjetno je zamajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Broci mi samo dobro besedo v slovo, Alban.« »Za Boga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi hud,« je rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečino je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko grozojo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, kako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji materi...« Ta beseda ga je zadela kot solnčni žarek. »K svoji materi?« je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, da je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati hočeš tega, Alban. In sedaj zdrstuj, jutri...« »Ne,« je zakričal in jo zagrabil tako divje in silno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor viharna griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti! —« »Bolje je tako, Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš od sebe in zaničuješ. Raje grem.« Alban jo je pahnul od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka!« »Alban!« Bil je to krik smrtno ranjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječe za njim. Solze so ji lile po bledem licu. ==11. poglavje.== Vsa drhal pijanih mož je planila iz gostilne v noč. Rabenhans jih je znal razvneti do najvišjega srda. Sedaj so bili trdno odločeni, da se bodo maščevali nad grofom. »Grof nam mora vrniti, kar nam je oropal!... Prisili ga bomo — ali ga bomo pa ubili,« so kričali. V krčmarjevem skednju je ležalo nekaj dvanajst starih bakel za slučaj poplave. Te so zgrabili ter se poleg tega oborožili s sekirami, poljskim orodjem in palicami, ki so ležale po skednju. Kakor roparske živali, ki gredo iskat plena, so stekli skozi vas proti gradu. Alban je dohitel zadnje ter jih hotel zadržati. »Blazni ste, pojdite nazaj!« »Po pravico gremo,« mu je zakričalo dvajset glasov. Hipoma je stala Rika poleg njega in ga prijela za roko. »Alban — za božjo voljo, zadrži te divje ljudi, sicer se bo zgodila nesreča!« »Ne morem,« je zaklical jezno. »Pa tudi nočem — naj pride, kar hoče!« »Vso vas boste pahnili v nesrečo! Pojdite nazaj!« je prosila. »Pusti jih! Vas ne more postati bolj nesrečna, kot je že.« »Morilci ste in roparji!« »Molči, dekle! Pijanci so zmožni vsega. Pojdi domov!« Prijel jo je za roko ter jo skušal poriniti nazaj, toda Rika se mu je iztrgala ter hitela pred pijanimi možmi proti gradu. Strah je pospešil njene korake. Podivjano drhala je pustila daleč za seboj, stekla je preko mostu po hribu navzgor in pozvonila. Stari hlapec je odprl in se začudil nad poznim obiskom. »Pokažite mi pot h grofu! Kamnarji prihajajo...« Hlapec je prebledel in začel stokati: »Tiho,« je ukazala Rika, »zapri grajska vrata in jih zapahni.« »Kje je grof? — Tu gori?... Hitite h gospodični, naj beži!... Proč! Proč!« Stekla je po stopnicah. »Gospod grof! Gospod grof!« se je glasno razlegalo po visokih, temnih hodnikih. Odprla so se neka vrata in prikazal se je grof Hugo. »Kaj pa je?« »Kamnarji prihajajo,« je sopla Rika ter pritiskala roko na močno utripajoče srce. »Danes popoldne je prišel sel z razsodbo, da je vas izgubila pravdo, in sedaj so vsi divji od jeze ter prihajajo oboroženi. — Bežite, gospod grof!« Grof Hugo se je zganil. »Tako stoji torej stvar?« je rekel. »To je slabo. Najraje bi se bojeval z njimi, toda imam samo nekaj starih hlapcev. Vendar — grad je trden — naj le pridejo!« »Bežite, gospod grof,« je prosila Rika, »toliko jih je.« »Dekle, kaj te je privedlo sem? Ti si vendar Rika, ali ne? In Alban, voditelj, ali ni tvoj ljubljenec?« »Ne vodi jih Alban — temveč Rabenhans. Čujte že prihajajo.« Grof je za trenutek prisluhnil, nato je rekel: »Res je — prihajajo! Dekle, stori mi uslugo: hiti k Čiški in Juliji, naj zbežita skozi park. Odpri jima neka vrata. Hitro — tu ven!« Rika je oddhitela, grof Hugo pa je šel v balkonsko sobo in stopil k oknu. Prihajali so. Okoli sto jih je bilo, sekire so se bleščale v krvavordeči luči bakel. Videl je razjarjene obraze ter slišal glasne kletve in divje grožnje. Deset, dvajset jih je planilo proti vratom. Udarci sekir so doneli po vratih. »Kje je grof? Ven! Obsoditi ga hočemo! To je klical Rabenhans, drugi pa so kričali za njim. Tedaj je stopil grof na balkon. Sijaj bakel je obseval njegov bledi obraz. »Možje,« je rekel z odmečim odmevajočim glasom, »bodite pametni. Pustite dnev in pogovorili se bomo zlepa.« »Ne verjamite mu!« je kričal Rabenhans, »samo za nos vas hoče voditi. Svojo pravico hočemo! Gozd in kamnolomi pripadajo nam — sem z njimi!« »Sem z njimi!« je kričala drhal. »Tiho,« je ukazal grof. In ko se je vpitje nekoliko poleglo, je rekel: »Še enkrat vas opozorim, pustite nasilje. Vi mi grozite v lastni hiši — to je motenje miru, že to je kaznivo. Izsiliti si ne pustim, toda jutri hočem govoriti z vami.« »Ne jutri, danes!« je kričal Rabenhans. »Če gremo domov, bodo prišli jutri orožniki nad nas. Ne, danes hočemo svojo pravico, danes hočemo svoje imetje nazaj — sicer se bomo maščevali. Danes!...« »Da, danes, danes!« so kričali drugi za njim. »Bodite vendar pametni, ljudje,« je klical grof. »Jaz vendar ne morem doseči, kar je sklenilo najvišje sodišče! Jutri se bomo poravnali — —« »Ne, — svojo lastnino hočemo!« so divje kričali vsi vprek. »Ali nam bo dal grof gozd in kamnolome! Ne!« »Tedaj ga bomo prisilili! Mora nam končno dati, sicer —« Sekire in krampi so doneli po vratih, dokler niso odletela — pot je bila prosta. Kakor tolpa volkov so planili možje v grad, rdeča luč bakel je napolnila visoke hodnike. Grof Hugo je nabasal puško, se postavil na koncu hodnika, naslonjen s hrbtom na močna vrata, skozi katera bi se v skrajnem slučaju lahko umaknil. Tedaj so privrli. »Nazaj!« je zagrmel in dvignil puško. Za hip so obstali. Nato so se potuhnili in dvignili orožje. »Pobijte ga!« Strel je zagrmel. Krogla se je zapičila v strop. »Streljajte!« so zarjuli in planili vsi hkratu nanj. »Pobijte ga!« Grof Hugo je dvignil puško. Sedaj mu je bilo vseeno: če bo tekla kri, on ni kriv. Strel je počil. Glasen, bolestni krik — nato je z močnim udarcem nekdo zbil puško, preden jo je mogel drugič sprožiti. Z enim skokom je bil v sosednji sobi, zaprl je vrata in jih zapahnil s težkim, železnim zapahom ter oddhitel v park. Bil je brez orožja, toda hotel je rešiti življenje sebi in svojim. Pod drevesi so mu prišle nasproti Rika, Julija in Čiška. Grof Hugo je videl, kako so trepetale. »Ne bojte se,« jih je tolažil, »pojdimo v gozd, tam nas ne bodo našli.« Sli so globlje v park. Sence dreves so jih zakrile. Medtem so uporniki preiskali vse sobe, rdeča svetloba bakelj je odsevala pri oknih, vrata so se s hrupom odpirala, okna so zvenketala, divje kričanje je napolnjevalo staro poslopje. »O oče,« je s strahom zaklicala Čiška. »Ubiti hočejo.« To beseda se mu je kot nož zapičila v srce. Skrb za njegovo življenje je govorila. Tiho je obstal. Tedaj se je oklenila Čiška okoli vratu. »Oče, ljubi oče!« Slišal je utripe njenega srca, čutil je njeno toploto. To je bil glas krvi, ki ga je klicala. Vroč val mu je planil k srcu. »Čiška, moj otrok! V prekipevajoči ljubezni jo je objel, vroče nežnosti je poljubil njena usta. »Moj otrok, moj dragi otrok! Oče in otrok sta se našla v uri nevarnosti in ljubezni ter se držala objeta.« Tedaj se je razbilo v gradu okno, prikazala se je temna glava — razjaršen Rabenhansov obraz. Tišino je v noči zarezil grofov glas. Pomolil je bakljo skozi okno, da je razsvetljevala prostor okoli gradu, ter jo vrgel v širokem loku v noč. Iskre so letele na vse strani, baklja je padla v vejevje nekega bukve, nekaj časa obvisela in zdrknila počasi na tla. Rabenhans se je sklonil daleč skozi okno. »Tam — tam je grof! V parku! Ujemite ga — zgrabite ga!« Rdeča luč je ugasnila v oknih, s kričanjem in divjanjem je planilo vse krdelo v park. Grof Hugo je zgrabil Julijo in Čiško za roke in jih potegnil za seboj. »Nobenega drugega izhoda ni, v vas moramo, v župnišče! Pojdimo!« Kolikor so v temi pač mogli, so tekli skozi park. Rika jim je sledila z bledim, prestrašenim obrazom. »Hitite,« jih je priganjala, »prihajajo! Prve baklje so že tu. — Po parku iščejo! — Hitreje, hitreje!... Tu — našli so našo sled! Proč — proč!« Bežali so čez drn in strn. Čiška je bila tako izčrpana, da je stopila na vejo. Tedaj jo je prijela Rika za roko in tekla z njo naprej. »Hitro k mostu! Potem smo rešeni!« Grof in Julija sta tekla za njima. V svojem strahu in zmedi je stopila Julija na nek kamen in klecnila. »Ne morem več — moja noga!« je zastokala. Grof Hugo ni rekel besede. Vzel jo je na roke in hitel proti vasi. Vsi zasopli so dospeli do mostu. Tu je Rika obstala. »Bežite naprej,« je rekla, »jaz bom zadržala divjano tolpo.« »Ne!« »Zamanili je bakljo proti njej, da je s krikom omahnila proti ograji. »Za grofa se poteguješ oni,« vpili drugi. »Zato naj zgori, rdeča čarovnica!« Udarili so z bakljami po deklici in stekli naprej. Rikino obleko je objel ogenj in plamen se je širil po njej. Zakričala je in se obrnila proti prepadu, kjer je šumela voda. Brez pomisleka je skočila v penoče se valove. Tedaj so plameni ugasnili, toda Rikino obleko se je napila vode, postala težka kot svinec in potegnila revico navzdol. S prestrašenimi očmi se je ozirala okoli. »Pomoč, pomoč!« je kričala. Mlada vrba je molila svoje veje v vodo, zagrabila se je za nje in se obdržala. Trudno je zadihala, njeno telo je vztrepetalo — grm jo je pustil, njegove slabotne korenine so se odlomile od mehke zemlje, pogreznila se je, korenine so se odlomile od mehke zemlje, pogreznila se je in jo pogreznilo... Alban!... Alban!...« Težki koraki so se čuli na mostu. Neki človek se je sklonil preko kamnite ograje, njegove oči so prodrle temo. »Rika!« je zaklical. »Kje si?« »Alban, reši me!...« se je razlegalo trudna iz globine. Hitro je stekel po strmem pobočju navzdol. »Drži se trdno,« ji je zaklical, »že prihajam...« tik nad vodno gladino je zagledal smrtno bledi obraz, dvoje oči, ki so ga gledale nepremično in polne groze. Tedaj je stal Alban tik ob obrežju. Njegove noge so se zapičile v zemljo, da bi imel oporo, nato je stegnil roke in zgrabil Rikina mrzlo roko. Počasi jo je potegnil iz vode in naslonil njeno glavo na svoje prsi. »Rika! Kako si prišla v vodo?« »Možje so me tolkli z baklami, moja obleka se je vnela — zato sem skočila v vodo.« »Moj Bog!« je zaklical Alban, »to so zverine! Ah Bog, tako slabo mi je... Zdi se mi, da umiram! Vsa sem opečena...« Njena glava je padla nazaj. Obraz je bil mrtvaško bled. »Rika, ne umri, ne umri!« je zaklical Alban. Močnemu, divjemu fantu so tekle solze po licih. Vzel je deklico v svoje roke, splezal po pobočju in hitel k neki koči, ki je bila oddaljena par sto korakov od mostu. Tam je stopil. Stara žena je sedela ob mizi pri medli svetlobi petrolejke. »Mati Hana,« jo je rekel Alban, »pomagajte mi.« Položil je Rikino nepremično telo na posteljo. Žena je hitro prinesla žganja iz omare, dvignila Rikina senca in ji vlila močno pijačo v napolodprta usta. Tedaj je odprla oči. »Alban —?« Ni mogel govoriti. Nemo ji je gladil lase, lica, mokre, mrzle roke... Nenadoma je Rika glasno zakričala in pokazala proti oknu. »Tam!...« je zastokala. »Gori!...« S par skoki je bil Alban zunaj. Gori nad gradom se je dvigal ognjen steber. Zamolkel krik je planil iz Albanovih prs. To je bil torej konec — vlomilci in požigalci so bili ti ljudje! Pri Bogu, tega ni hotel! Naglo je stekel nazaj v hišico. »Mati, skrbite za Riko,« je prosil. »Grem v grad gasit.« Rika se je trudna nasmehnila. Nato je zaprla oči. Vsa vas je bila pokonci. S prestrašenimi in bledimi obrazi so hiteli ljudje po cestah proti cerkvi. Pred cerkvenimi vrati so se gnetle žene in gledale župana, ki je skušal zavrniti podivjano tolpo. »Ali ste blazni?« je zaklical pijanim možem, ki so divje mahali s svojimi baklami. »Proč od svetišča!...« Toda niso ga poslušali. Porinili so ga stran, odmahnili visoka vrata in planili v cerkev. Temno je bilo v širokem prostoru. Samo spredaj pred oltarjem je svetila večna luč z nežno rdečo svetlobo... Ob tem pogledu so možje obstali. Premagala jih je svečanost svetega kraja. Roke so omahnile, orožje in baklje so se povesile. »Bojazljivci! Pobožnjaki!« je zakričal Rabenhans. S svetlim nožem v desnici je hitel po sredini. Pred oltarjem, ožarjenem od svetlobe večne luči, je stal grof Hugo, ob njem pa sta se zgrudili Čiška in Julija ter se držali objete. Grof ni imel orožja in nizka ograja pred oltarjem ga je malo varovala. Tedaj je zagledal menda svečnik. Zgrabil ga je, da bi se z njim branil. V tem trenutku je skočil Rabenhans preko ograje ter planil proti grofu, ki se je umaknil do oltarja, kjer se je naslonil s hrbtom ob oltarno mizo. Hipoma je skočil župan pred oltar, zgrabil Rabenhansa ter ga skušal poriniti nazaj. Toda divji človek je že zamahnil z nožem proti grofovim prsim. Grof se je opotekel, se prijel z roko za prsi in se zgrudil. Topla kri je curljala po stopnicah oltarja. Bliskoma se je obrnil Rabenhans proti županu in preden je mogel kdo preprečiti, mu je porinil nož v hrbet, da bi se osvobodil nasprotnika, ga je župan v obupnem naporu zagrabil za vrat ter ga davil in davil... Zamolklo grgranje je prihajalo iz stisnjenega Rabenhansovega grla... nato sta oba omahnila počasi, težko, z zamolklih udarcem na tla... Z grozo so gledali okoli stoječi kratek, grozen boj. Nihče se ni upal premakniti, stali so kot prikovani. Šele ko je bilo grozno dejanje izvršeno, je zadonel stoteri klic po cerkvi: »Gorje!... Umor v cerkvi!...« »Za božjo voljo, kaj pa je to?« je nenadoma zaklical neki glas. Bil je župnik. Ves zasopljen je planil v cerkev. Bili koščeli, ki ga je imel, ko je šel k umirajočemu, se mu je opletal okoli telesa. »Moj Bog, kaj se je zgodilo?« S tresočimi se rokami je odprl vratica oltarne ograje, cerkovnik, ki je šel za njim, je dvignil svetilko — tedaj je zagledal, tik ob oltarju in na stopnicah so ležala trupla... Glasen, pretresljiv bolestni krik je zadonel iz župnikovih ust: »O sv. Mihael... kaj so ti storili?... O moja sveta hiša!... Onečaščena si, oskrunjena! Kri je tekla v svetišču, ob tvojem svetem oltarju, o Gospod!...« Župnikov glas se je prelil v tiho stokanje, bolest in groza mu je vzela vse moči. Glasno stokajoč je padel na kolena in vil roke... Počasi, plaho in slišljivo so se bližali ljudje. Tesnobno šepetanje je prihajalo iz ust. »To ga je zadelo v srce in ga bo umorilo... O bog, o bog!« S težavo se je župnik dvignil. Njegov obraz je bil kot okamenel. Pred njim sta ležala stegnjena na tleh Rabenhans in župan — oba mrtva. Župnik je zavzdihnil: »Mrtva — mrtva!... in tak konec!...« Na stopnicah je ležal grof Hugo. Glasno je hropel. Julija in Čiška sta klečali poleg njega. Julija je položila njegovo glavo v svoje naročje. »Povsod kri,« je zavzdihnil župnik in sveta jeza ga je zagrabila ob pogledu na oskrunjeno hišo božjo. Visoko je dvignil roke in stopil v sredo cerkve. Najsprednejše može je potisnil nazaj. Njegov glas, ki je bil sicer tako nežen, je donel trdo, rogato in strašno. »Gorje,« je zaklical. »Gorje Sv. Mihaelu. Moja čreda je postala tolpa krvoločnih volkov... Hiša božja je oskrunjena, niz Gospodova oskrunjen, s krvjo, pred tabernakljem se je izvršil umor! Gorje, Sv. Mihael!... Gorje, kaj ste storili?... Umolkniti morajo vaši zvonovi, v tem krivdo pokropljenem svetišču ne smejo več zadoneti orgle in sveto petje, dokler ne bo zločin kaznovan in poravnan!... Miza Gospodova je onečaščena: sveta daritev se ne more več opravljati, noben zakrament podeliti... Pastir sem brez črede, moje roke so zvezane, dokler jih škof ne bo razvezal... O nesrečneži, kaj ste storili!« Glasno ihtenje se je razlegalo po širnem prostoru. Sedaj so ljudje jasno spoznali vso grozo tega strašnega dogodka. Župnik je stopil k oltarju, odprl tabernakelj in vzel ven Najsvetejše, da bi ga tiho nesel v zakristijo. Opekajoče se, s solznimi očmi je stopil k večni luči. »Ne, Jezus,« je glasno zaklical, »nevredni smo, da bi bival med nami... In zato bom ugasnil večna luč...« Glas mu je zastal. Tiho je pihnil v malo lučko, da je nenadoma ugasnila. Kakor črn mrvaški prah je legla tema na žive in mrtve. In zopet je dvignil župnik svoj glas: »V imenu Jezusa Kristusa in naše svete Cerkve vam ukazujem: Ven iz hiše božje! Umaknite se iz tega kraja, ki ste ga oskrunili in onečastili. Zaprl bom blagoslovljena vrata in pritisnil nanje sveti pečat...« Vsi so se umaknili pred svojim jeznim pastirjem. Cerkev je bila prazna. Vrata so se hripno zaprla, zapah je zaškripal... Ranjenega grofa so prenesli na grad. Oba mrtveca pa sta ostala nedotaknjena v cerkvi. Dvoje gorečih sveč je osvetljevalo s svojim bledim sijajem blede, nepremične polože nemih mrličev. =TRETJA KNJIGA= ==1. poglavje.== Minila je grozna noč in napočil je dan... Solnce je izšlo, toda zaman je trkalo z zlatimi prsti na cerkvena vrata. Na njih je visel velik uradni pečat s podobo sv. Mihaela. Svetišče je bilo zaprto. Črna, mrtvaška zastava je plapolala v zvoniku in težki čopi so mrtvaško udarjali ob zid: sv. Mihael je mrtev! Ljudje so hodili sklonjeni po vasi, izibali so se cerkve in plaho gledali na črno zastavo, ki je plapolala nad vasjo kakor mrk ptič nesreče. Oba mrtveca sta še vedno ležala nedotaknjena v cerkvi. Ponoči je poslal župnik sela k sodišču in škofu ter naznanil strašni dogodek. Tako težko, tako tesno mu je bilo v duši. Cerkev oskrunjena vsled umora! Šele višji nadpastir bo hišo božjo zopet očistil in posvetil. Takoj drugi dan je prišla sodna komisija, si ogledala kraj zločina in nastanila v vasi pol stotnijo vojakov, da bi izsledili upornike. Vroča vse je bilo tiho in mrtvo po svetem Mihaelu. Uboge grešniki niso mislili na upor. Bili so tako prepadeni in zmedeni radi zločina, da so se kar poskrili v svojih hišah. Kot voditelja so hoteli odpeljati tudi Albana, a ga niso mogli najti. Sedel je gori v hišici na hribu in ni imel niti časa, da bi umil od saj in dima črni obraz. Prav do jutra je delal neprestano in ni prenehal, dokler ni bil ogenj v gradu popolnoma pogašen. Nato je hitel k Riki, ter jo nesel s svojimi močnimi rokami v Gretino hišico, da bi obvezala Rikine rane. Sedel je sedaj ob Rikini postelji, držal njene zavezane roke v svojih in govoril: »Ozdraviti moraš, draga, sicer me življenje ne bo več veselilo. Midva spadava za vedno skupaj. Za nekaj časa bom moral seveda romati v ječo, toda takoj, ko bom kazen prestal, se bova poročila. Potem bo šele prišla prava, velika sreča.« Kljub bolečinam se je Rika nasmehnila in prikimala svetlolasiemu veljanu. »Naj bo tako, Alban. Majhna hišica in velika sreča, kaj hočeva več.« Tedaj so vstopili orožniki: »V imenu postave, pojdite z nami.« Alban se je zganil. Vrgel se je preko Rike ter jo poljubil. »Zdravaj, moja ljuba!« Nato je pomolil orožnikom roke. »Vzemite me! Prav se mi godi! Zakaj sem bil tak norec in hotel izsiliti pravico!...« Nato so ga odpeljali. Spodaj v vasi so bili že zbrani ostali krivci. Žalostno se je pomikal sprevod skozi vas. Žene in otroci so jokali okoli mož, katerim so kapale svete solze po rjavih licih. Le nekaj mladih fantov, ki niso nikogar zapustili, je ponosno šlo z dvignjeno glavo. Tudi Alban je šel z dvignjeno glavo skozi vas, toda ne iz kljubovanja, temveč ker je gledal proti hišici svojih staršev. Ko se ji je približal, se je skoraj zgrudil od strahu. Tam je stala njegova mati in ga gledala s solznimi očmi. »Mati, ljuba mati!« je zaklical in njegov pogled je prosil ljubezni. In stara žena je stopila k njemu, vzela njegovo glavo v svoje bele roke ter ga poljubila na čelo. Materin poljub je žgal kakor ogenj, in ves njegov ponos, vse njegovo sovraštvo, ki ga je nosil v sebi, se je stopilo pod njim. Samo bolest in kesanje je ostalo. Vsa ta čustva so ga premagala in veliki močni človek je pokleknil sredi ceste pred svojo mater in zaprosil: »Mati, odpusti mi!« Stara žena je prijela njegove uklonjene roke ter jih položila na svoje prsi. »Hudo je,« je rekla, »če vzame mati sina na tak način. Vendar ima tudi to nekaj dobrega. Šel boš v ječo, Alban, ter se vrnil kot boljši človek domov. Božji blagoslov naj te spremlja!« Položila je svojo roko na njegovo glavo — nato je stopila stran in žalostni sprevod je šel mimo nje... Na stolpu pri Sv. Mihaelu je še vedno plapolala črna zastava in rdeči pečat je gorel kakor ognjena kuga na zaprtih vratih. Čez šest dni je prišel končno škof. Župnik mu je šel s solznimi očmi naproti ter poln spoštovanja in ljubezni poljubil škofov prstan. Postava nadpastirjeva je bila sključena, obraz bled, sivo-beli kodri so padali izpod klobuka. Vse je bilo staro in zrušeno na njem — samo oči so se sijale mladostno in sončno. »Dajte mi vašo roko, ljubi župnik,« je rekel, ko je stopil iz kočije. »Pastirska služba utrudi človeka. Osemdeset let človek že težko nosi, moj ljubi župnik, in škofova palica ima toliko trnov.« »In vendar ste prišli, Presvitli, k sv. Mihaelu? Kako naj se zahvalim? Taka žrtev!« »Če kliče Gospod svojega hlapca, mora slediti klicu,« je odgovoril škofovski starec z izrazom nebeške miline v obrazu. »Rad sem prišel; to je priložnost.« »Nesreča vas je hudo zadela, vaše srce krvavi... Zato potrebujete nekoliko ljubezni, tolažbe in prijateljstva, in to vam hočem dati. Zato sem prišel sam.« Župnik je pri teh besedah sklonil glavo. »Moj škof,« je ječal, »moj dragi nadpastir...« »In niti pozvati ne morem svojega pastirja kot se spodobi,« je tožil župnik in se počasi dvignil. »Zvonovi sv. Mihaela so nemi.« »Razvezal jim bom jezik. Jutri bo cerkev posvečena in vrata se bodo zopet odprla za ubogo župnijo. Potem bomo skupaj zapeli: Aleluja.« Škof se je oprl na župnika in stopal proti župnišču. Pred vrati je obstal in pogledal proti goram. Nad gozdovi, preko skalnatih pečin in gorskih vrhov je ležal zlatordeč žar podoben plamenastim potokom. Drugo jutro je klečala vsa vas pred zaklenjenimi vrati. Spokorni psalmi in molitvice kesanja so odmevali skozi jutranje ozračje. Tedaj je stopil škof k njim, njihov blagoslov jih je dvignil. Bil je bled, zakaj ponoči mu je bilo zelo hudo. Predolgo je bilo to potovanje za njegovo starost. Njegove oči pa niso bile nič manj jasne. Tako je stopil v mlado, pomladno jutro ter veselo zadihal. »In sedaj, moj ljubi župnik,« je rekel, »bomo zopet prižgali v tem svetišču sonce božje ljubezni. Večna luč bo zopet gorela za pravične in grešnike.« Skozi zakristijo sta šla v cerkev. Tu je opravil škof sveto daritev... Zunaj pa je klečala vsa občina ter v vzdihovanju in molitvi čakala vstopa. Končno so se vrata odprla, zvonovi zazvonili, večna luč je zagorela pred oltarjem! Ljudstvo je še vedno klečalo plaho in potrto na cesti. Ko so zagledali v svitu sveč bleščeči oltar, ko jim je miglil škof s čudovito kretnjo, naj vstopijo, tedaj je marsikatero srce prekipelo sreče, in ne glede na svet kraj so zavriskali od veselja. Po kolenih so šli do odprtih vrat. Vedeli so, da je bila odvzeta z njih kletev: sv. Mihael ni bil več mrtev, vstal je k novemu življenju. Orgle so zadonele, sveta pesem se je oglasila, duhovnik je stopil v svetih oblačilih pred oltar, oblaki kadila so se dvigali iz srebrnih posodic, zvonovi so zvonili — in tam, obdan od sijaja in luči je stal škof kot poslanec božji in gledal ljudi s svojimi sončnimi očmi tako jasno, tako milo in odpuščajoče... Takoj po sv. opravilu je škof legel. V cerkvi je dvignil večkrat roke k ustom — ko ga je odmaknil, je bila na njem kri. Župnik se je smrtno prestrašil. »Presvitli, poslal bom po zdravnika...« je rekel v skrbeh. Škof je lahno zamajal z glavo. »Samo miru potrebujem. Mogoče bo minilo, če pa ne — pripravljen sem.« »Toda, Presvitli, tako daleč od doma! In radi nas!« »Moj ljubi župnik — naš dom je tam, kjer najdemo ljubezen. Duhovnik je doma tam, kamor ga kliče dolžnost, in četudi v smrt. Ne pripada sebi, pripada vsem, celemu svetu! To je ona veličina duhovniškega poklica, ki ga dviga nad kneze in kralje. Kjer prebiva uboštvo in stiska, kjer seka nesreča rane, tam je njegov dom. Duhovnikovo življenje je neprestana žrtev — žrtev za druge! Najprej pripada svoji čredi — šele potem sebi! Vse njegovo življenje mora biti življenje ljubezni, delo usmiljenja. Brez ljubezni ni delo nič vredno, šele ljubezen ga posveti in poplmeni. Nič ni prijetnejšega in popolnejšega nebesih in na zemlji, kot ljubezen v Bogu: dvigne se preko vsega in nas nese k Božjemu prestolu... Ljubezen moramo imeti!« Župnik je imel solze v očeh. »Presvitli, morate se varovati! Govorjenje vas utruja!« »Ne — lažje mi je. Marsikaj moram spraviti s srca; že dolgo sem to želel... Nekoč sem vas hotel poklicati ob svojo stran, da bi lahko ob veliki ločitvi položil pastirsko palico v vaše roke — toda takrat niste hoteli...« »Ne, Presvitli,« je odgovoril župnik. »Kaj bi bilo z mojo ubogo čredo? Kljub vsej ljubezni je zašla — in zato potrebuje sedaj ljubečega pastirja.« Škof ga je resno pogledal. »Taka ljubezen ne more ostati nepoplačana. Boljši časi bodo prišli za Sv. Mihael. Sporočiti vam moram veselo novico... sedaj je mir v deželi, verski boji so končani. In tako se mi je posrečilo ugoditi poti, da boste zopet dobili nazaj podobo sv. Mihaela. Seveda, mogoče bodo pretekli še meseci — toda podobo boste gotovo dobili.« Župnik je zgrabil škofove roke in jih pritisnil na ustnice. Solze so mu stale v očeh, ko je v prekipevajoči radosti zaklical: »Kako naj se Vam zahvalim! Ne najdem besed. Sreča je prevelika: podoba našega varha, podoba milosti! O, potem bo vse dobro, potem bo moja čreda rešena! Kako bo moja župnija vriskala, navezana je bila na sliko kot na dragocen zaklad.« »Saj je slika tudi zaklad. Vključuje v sebi vso ljubezen — vero in zaupanje ljudstva.« Škof je zaprl oči. »Sedaj bi rad spal.« Po prstih je zapustil župnik sobo. Med vrati je obstal in sklenil roke. »Ljubezen in zvestoba do smrti,« je rekel in se ozrl na nadpastirja. Solnčni žarek je švignil preko obraza in rok cerkvenega kneza in se igral s škofovim prstanom, ki je žarel kot krvavordeča roža. Škof je mirno dihal, le včasih je prišlo iz prsi rahlo hropenje. Njegov obraz je bil bled in ozek, bel in prozoren kot kamniti marmor, koničasta brada in trda usta so pričala o globokem trpljenju. Kako lep je bil škof v svojem miru! Kakor svetnik! To ni bil obraz starčka, temveč obraz otroka. Župnik je šel v predsobo in čakal. Vedel je, da škof že dolgo boleha, zato je bil v velikih skrbeh. Ko so je dogovoril s škofovim spremljevalcem, je poslal po zdravnika. Popoldne se je škof zbudil. Nekaj malega je jedel in poklical župnika k sebi. »Moje poslanstvo še ni končano, neko naročilo imam še za vas, moj prijatelj,« je rekel. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu, mir mora zavladati med gradom in vasjo. Tudi to me je privedlo sem v hribe, privesti hočem vašo čredo do miru! Sedaj, po teh tresljivih dogodkih, je pripravljen grof Hugo bolj kot kdaj prej, skleniti mir s seboj in z drugimi. Nemogoče je, da bi še nadalje bival tu, če ne sklene miru. Ko bi ne bil priklenjen na posteljo, bi šel sam k njemu, ter govoril z njim. Vem, da bi me poslušal. Ker pa ne morem, mu bom pa vsaj poslal neko znamenje; dajte mi nekaj papirja in pero.« Ko je župnik to prinesel, se je škof s težavo dvignil in prijel pero. Njegovi prsti so trepetali. »Poslati mu morem eno samo besedo v pozdrav in opomin,« je rekel, »toda pismo mu bo pokazalo, kako vroče želim, da sliša moj svet.« In zapisal je z velikimi, valovitimi črkami, kot bi šel v večno pot, besedo »Pax« in spodaj svoje ime. »Nesite to grofu, vse drugo pa mu povejte ustmeno,« je naročil župnik. Nato je trudoma padel nazaj na blazine. Čez dve uri se je župnik vrnil z gradu. Smeh je sijal z njegovega obraza. »Presvitli,« je rekel radostno, »sedaj je vse dobro. Grof Hugo je sklenil mir s Sv. Mihaelom.« »Saj sem vedel,« je rekel škof, ki je bil zelo bled. Obraz se je zganil in oči so rahlo zatrepetale. Visoko je potegnil odejo. »Ne vem, kako mi je,« je rekel. »Tako vesel sem, in vendar mi je nekoliko tesno. Mraz mi je — pustite solnca v sobo.« Župnik je odprl okno, da so se vlili v sobo solnčni žarki kakor topla, zlata reka. Bil je večer. Solnce se je nagibalo k zatoku. Poplavilo je nebo z rdečimi, zlatimi sijaji, posadilo goram na glavo zlate krone in jih ogrnilo z bleščečim škrlatnim plaščem. V njihovih žarečih gubah so dremali tihi gozdovi. Srebrni potočki so prihajali iz njih naravnost in imeli bleščeč, biserni dež v topli, dišeči zrak. V kraljevskem blesku so pozdravljale gore bolnega škofa in zdelo se je, kot da se klanjajo pred njim, kot pred velikim in mogočnim bitjem. Škof se je smehljal. Njegove oči so se odprle kakor oči otroka, ki zre v daljino, čudovito, pravljično deželo. »To je lahko sen,« je rekel s tihim glasom. »Bleščečo dolino vidim, žarečo v lepoti in rodovitnosti. Veseli srečni ljudje stanujejo v njej. Boji in viharji leže za njimi, njihove oči so globoke in jasne, na njihovih čelih stoji velika beseda: mir! Cvetoč vrt vidim, poln svežosti in ljubkosti, v pomladnem blesku žari kakor obljubljena dežela. Tema in blode misli so izginile, tu gori kraljuje luč! Angel Gospodov, sv. Mihael, stoji ob odprtih vratih in čuva s svetim mečem svojo mirno dolino. Moje drage gore, moja ljuba vas: bodi blagoslovljena v božjem imenu...« Škof je s težavo dvignil roko, njegov glas je šepetal od veselja, iz njegovih oči so kapale solze. Hkrati pa se je dvignila njegova roka k ustom — rdeč, topel curek je omožil belo rjuho. »Za božjo voljo — moj škof,« je zaklical župnik in objel njegove rame. »Tiho,« je rekel župnik, »to je srčna kri! Škofova srčna kri za njegovo čredo. Velika milost mi je dodeljena: ob pogledu na nebo in v rokah prijatelja smem umreti. Ne jokajte... ne žalostite se... podelite mi sveto poslednje olje!...« Pred župniščem se je zbralo ljudstvo. S sklenjenimi rokami so klečali na cesti, bledi in prepadli. Zvon sv. Mihaela, čigar jezik je razvezal škof, je tiho, tesnobno zapel: »Škof umira.« Župnik mu je prinesel sv. poslednje olje, ljudje s povešenimi glavami, zvon je umolknil, čulo se je samo cingljanje ministrantov iz sobe, kjer je ležal umirajoči škof: »Agnus Dei, qui tollis peccata mundi...« Ljudje so se prekrižali, tolki na prsa in ponavljali svete besede. Dih jim je zastal, hkrati pa je kakor blisk razsvetlila njihovo dušo velika pretresljiva misel, kako mogočna in vzvišena, da so jo komaj mogli dojeti: škof je prišel h grešnikom, da bi jih rešil prekletstva. Razgnal je temo in sedaj bo svetlo pri Sv. Mihaelu! Svetloba in mir! Človek se žrtvuje iz ljubezni v smrt: pastir je dal življenje za svoje ovce!... Škof je sklenil roke na prsih, njegovi voščeni bledi prsti so oklepali križ. »Potuj, krščanska duša,« je molil škofov spremljevalec, ki je klečal ob vznožju postelje. Njegov glas je zastajal, vedno tiše in tiše je molil. Pred veličanstvom smrti so omolknile tudi njegove ustnice. Župnik je podprl z rokami trudne škofove rame. Škof je težko dihal. Bleda glava je počivala na bratovih prsih... Škofove oči so bile široko odprte in gledale skozi odprto okno ven v solnce, ki je stalo nad gorami kakor ognjena krogla. Rožnat moten sijaj je legel na obraz umirajočega škofa. »Prihajam, Gospod,« je rekel. »Bodi mi milostljiv sodnik! Vedno sem zaupal vate in se trudil, da bi bil dober pastir. In sedaj, ko vračam pastirsko palico v Tvoje roke, trepetam in se bojim!... Daj mi svojo roko, brat, vodi me do temnih vrat!... Tvoja roka je tako zvestna, tvoje oči tako jasne!... Dobro je tako!... Sedaj je tiho... tako dobro mi je... Aleluja.« Sreče je zastajalo, škofova glava je težko počivala na prsih zvestega duhovnika. Še enkrat je odprl škof ustnice, ki so tolikokrat blagoslavljale. Čisto tiho, kot dih večnosti, je zvenelo: »O lepi dan!... O svetli deželi!...« Nato je glas umolknil, dih zastal... In solnce je zašlo, zlata svetloba je legla na gore, nebo je odprlo svoja zlata vrata. V tem trenutku je ugasnil pogled starega nadpastirja. Blažen, nadnaraven smehljaj je ležal na njegovem obrazu... njegova duša je stala na pragu raja... Zvonovi sv. Mihaela so spremljali mrtvega škofa, župnik in vsa občina je žalostno šla za krsto. Uboga gorska vas je videla množico odetih pogrebnih gostov. In vsi so se jezili na uporno vas, ker je našel škof smrt pri izvrševanju svojega visokega poklica. Svet je zaničeval in preklinjal. Toda župnik je nosil sramoto potrpežljivo in vdano. On, ki je držal umirajočega škofa v svojih rokah, je bolje vedel: ni so srdi visokih pastir, temveč blagoslavljal... Mrliški voz, okrašen s stoterimi venci in šopki je premikal po dolini kakor cvetoča svetilna kočija, konji so bili v srebrni vpregi, dva kanonika ter množica duhovnikov in uradnikov je šla za krsto in šele daleč zadaj je šel župnik Sv. Mihaela s svojo zamišljeno župnijo. Na meji vasi so stali tiho in gledali za mrtvaškim vozom. Nobeden izmed odetnih visokih gospodov se ni zmenil za ubogega, vaškega župnika, nihče mu ni stisnil roke ali mu bilo žalostno slovo. A ni mu bilo hudo. Ti odtujeni ljudje so imeli brez domov več pravice do škofa kot on, preprost hribovski župnik. Pogledal je proti nebu, kjer je žarelo solnce in zdelo se mu je, da ga iz nekega srebrnobelečega oblaka gledajo milo škofove oči. In dvignil je roke ter rekel: »Vzeli so nam pa zemeljske ostanke pastirjeve: njegov duh in njegov blagoslov pa je ostal pri nas. Blagor ti, Sv. Mihael, škofov blagoslov počiva na tebi!... Vse bo dobro!« Sledimo ti, ti vzvišeni škof, mučenik svete ljubezni! Prisegamo ti zvestobo do smrti! Še vedno so doneli zvonovi, žalni sprevod se je pomikal dalje in dalje... Župnik in ljudje od Sv. Mihaela so stali s sklenjenimi rokami na cesti in solznimi očmi. Gledali so in gledali, dokler ni izginila krsta v zlatem oblaku, kakor za bleščečimi vrati, skozi katera je mrtvi škof odšel s smehom in blagoslovom... ==2. poglavje.== Grofu Hugonu sta stregli Julija in Čiška. V njem in okoli njega se je mnogo izpremenilo. Ljubezen, ki ga je obdajala in katero je toliko let pogrešal, ga je napravila milega in popustljivega. Videl je pred seboj novo, lepo in mirno življenje. Hotel je osrečiti vse, ki so mu bili dragi. Včasih je smehljaje stisnil Julijino roko ter ji pošepetal: »Počakaj, da bom zdrav — potem naju ne bo nič več ločilo.« Tedaj je Julija zardela od veselja in tihe, skrivne sreče. V dolgih tednih svoje bolezni je imel grof Hugo dovolj časa, da je premišljeval o svojem položaju in o svojem razmerju do prebivalcev pri Sv. Mihaelu. In marsikaj je videl sedaj z drugačnimi očmi kot prej. Ona grozna noč v gradu in cerkvi mu je odprla oči in prinesla spoznanje, da nosi sam velik del krivde na nesreči, ki ga je zadela. Leta in leta je stiskal in dražil te uboge ljudi, dokler niso planili kot divje zveri po njem, da bi ga raztrgali. Sovraštvo je sejal — in sovraštvo žel. Sedaj mora biti drugače. Sklenil je, da bo popravil, kar je zagrešil: pozabil in izbrisal bo, kar se je zgodilo ter sklenil v vaščani zvezo na podlagi krščanske ljubezni, zgrajeno na medsebojnem zaupanju, ljubezni in pravičnosti. Dolga leta je bil Sv. Mihael pekel — sedaj mora biti zemeljski raj, kjer zelenita palma in oljka in plavajo v zraku beli golobi miru. Nekega dne je poklical grof k sebi župnika, da bi govoril z njim, kaj je treba storiti, in kako bi se dalo izboljšati stanje prebivalcev pri Sv. Mihaelu. »Ljudje niso baš slabi,« je rekel župnik, »toda revščina in beda jih je zagrenila. Ljubezen in sočutje jih bo poboljšalo. Dati jim moramo roko, ter jih iz slabih poti, kakor so zašli, pripeljati na boljšo pot... Hrepenijo po tem, da bi bili rešeni. In pomoč je res potrebna, sicer bo vsa vas uničena. Družine, katerih reditelji sedijo v ječi, trpe pomanjkanje, lakota stoji pred vrati. Možje so storili grozno dejanje, ko so bili pijani in nahujskani od Rabenhausa. Poleg tega so mislili, da imajo pravico, in ko je prišlo poročilo, da je pravda zanje izgubljena, je bilo razočaranje in jeza tako velika, da niso nič vedeli, kaj delajo. Bili so blazni. To jim sicer ne izbriše krivde, vendar jo omili. Prosim Vas, gospod grof, odpustite krivcem.« »Odpustil sem in pozabil,« je rekel grof. »Vem, da sem tudi sam mnogo zakrivil — s trdosrčnostjo in strogostjo sem skušal doseči, kar se lahko doseže samo z dobroto. Vi, gospod župnik, ste mi kazali takrat pravo pot, toda nisem vas poslušal. Sedaj bom z veseljem šel po poti, če ni prepozno.« »Ni še prepozno, gospod grof! Za dobroto ni nikdar prepozno. Vi, gospod grof, in ljudje pri Sv. Mihaelu ste vezani drug na drugega. Delo naj bo trdna vez, ki bo vezala obe strani. Velika škoda je, da leže kamnolomi kot mrtve kapitali, dokler bi prineslo premišljeno delo vsem vaši srečo in blagostanje. Žalostno in hudo je, da morajo možje zapustiti dom, da si prislužijo zunaj v svetu kruh, dokler je tu v kamnolomu dela v izobilju, kjer leži neizrabljen kapital v zemlji. Napravite tej nesrečni stvari konec, gospod grof. In zato vas prosim za to, kar edino lahko reši vas in vaše prebivalce: prosim vas za delo za mojo ubogo župnijo.« Grof Hugo je molče poslušal. Sedaj je ponudil župniku roko. »Vem, da plemstvo nima samo pravic, temveč tudi dolžnosti,« je rekel. »In kot človek in kristjan bom pri ponudil roko za spravo. Da imajo pravico do gozda in kamnolomov, to bodo ljudje menda že uvideli. Toda krenili bomo po poti, ki bo za obe strani pravična: dal bom občini kamnolom za nizko ceno v najem, tako, da bo imela lep dobiček. Z delom lahko začnejo takoj. Najprej morajo odstraniti grušč, napraviti nova pota, izgotoviti vozove in orodje. — Povejte to ljudem, gospod župnik! Bodite posredovalec med menoj in njimi!« »Z veseljem bom sporočil to radostno vest,« je zaklical župnik. »Seveda so še marsikatere težave: ljudje morajo dobiti zopet zaupanje, in potem hud kazni in požigalci — ti bodo seveda kaznovani.« »Ne bo prehudo. Glavni krivec je že kaznovan. Vzrok požara povzročena škoda pa tudi ni tako velika, kot so sprva mislili. Skušal bom, kolikor se bo dalo, da bodo ljudje oproščeni, ker se mi zdi to pravično. Dejstvo je tudi, da je Alban ljudi svaril in prav gotovo delo pri gašenju požara govori v njegov prid. In poleg tega bo težko ugotoviti, kdo je pravi požigalec. Torej ne bo tako hudo. Alban bo dobil prav majhno kazen... In prav tega sem izbral, da bi vodil delo v kamnolomu. Kako mislite?« »Sijajen človek! Ne morete dobiti boljšega. Mislim, da je za vedno ozdravljen svojih prevzetnih idej.« Grof je prikimal. »In Rika — tej sem dolžan prav posebno hvale. Ni pričakoval toliko poguma od Sv. Mihaela, najmanj pa še od takega preprostega dekleta. To mora biti poplačano! In da bosta oba, Alban in Rika srečen par, bom kot prvi pomagal jaz. Rika zasluži to.« »Mnogo grenkega je doživela v življenju. Zato ji od srca privoščim srečo,« je rekel župnik. »In ne samo njej — vsem jo privoščim — vsem! Vse mora biti zopet dobro, veseli, srečni časi morajo priti —« Grof Hugo je hitro okreval. Njegov obraz se je posvetlil, rdeča, vesela življenjska energija je žarela iz njegovih oči. Vsak dan je šel v spremstvu svojih dveh strežnic k lopi na koncu parka, obdani z divjo trato, od koder je bil lep razgled na jezero in dolino. Ko je Čiška skakala po travniku in trgala cvetice, je sedela Julija ob njegovi strani in govorila sta o njeni sreči. »Jeseni bom zdrav,« je rekel grof Hugo. »Tedaj bo poroka. In stari grad bo zopet videl srečne ljudi.« Julija ga je hvaležno pogledala. Vsa njena ljubezen je gorela v tem pogledu. Zdelo se ji je, kot da se je odprla pred njenimi očmi pravljična dežela, kot bi gledala skozi proso okno veselja nov, blažen svet. Čist, močan zrak je premagal bolnika. Lotil se ga je osvežujoč spanec in naslonil se je na lopo. Da bi ga kdo ne motil, je ostala Julija v njegovi bližini in se sprehajala po parku. Mislila je na oni čas, ko je prvi srečala grofa kot temnega, zagrnjenega človeka. In sedaj je prišlo tako — popolnoma drugače, kot si je ona mislila. Zatopljena v svoje misli, ni pazila na pot in približala se je zgradbi. Tedaj je začula glasne korake, sadel, rezek smeh ji je zadonel naproti. Kot prikazen je obstala. V čudoviti senci dreves ji je prihajala naproti neka dama, z obrazom ženskih črt, očarljivimi očmi. Na njenih prstih so se bleščali dragoceni prstani, sob krivavordečem makovju je imela na širokem klobuku in pri vsakem koraku je zašumela svila njene obleke. Julija je položila roke nad oči in strmela v beli, s pudrom pokriti obraz, v velike, bleščeče oči. S par hitrimi koraki je bila pri tujki, radosten krik se je izvili iz njenih prs: »Edita — sestra!« Tujkine poteze so oživele, v njenih očeh je stalo nemo vprašanje. »Julija — ti? Kaj, moja miška je tu? Daj, da te poljubim.« Juliji je skoraj zastal dih ob ljubkovanju velike, lepe sestre. »No —« je rekla ta, »tako strmiš vame, kot bi bila duh. To je seveda razumljivo, ker se toliko časa nisva videli. Toda ti, Julija, kako si prišla sem?« »Tako nekaka vzgojiteljica sem. In ti Edita —?« Julijo so oblile solze. »O Bog, kako smo skrbeli zate!« Edita je potegnila sestrino glavo na prsi, da bi skrila svojo zadrego. »Tiho miška,« je rekla. »Kako vitka si postala! Kako ljubka! In tako smehljajoče oči imaš — gotovo si zelo srečna.« Julija je zardela in povesila oči. »Res, srečna sem, Edita. Pojdi, sediva na ono klop pod bukvami in pripoveduj mi. Pripoveduj mi o sebi, sestra! Kako se ti je godilo?« »Dobro in slabo, miška! Toda zapomniti si moraš najprej, da je Edita mrtva. Jaz sem pevka Tamara — mogoče si že slišala o njej?« Julija je zastrmela v svojo sestro. »Ti — ti si slavna umetnica? Moj Bog —« »No — talenta sem imela več kot dovolj, Julija. In tudi častihlepja! Zato sem odšla iz malega gnezda, kjer bi zamrla. Hotela sem postati velika — ali pa izginiti. Imela sem srečo. Šla sem po strmi poti slave! In četudi je bila pot pokrita s trnjem — kljub temu sem šla. S stisnjenimi zobmi sem šla po njej — prav do vrha. Sedaj sem kraljica v kraljestvu umetnosti! Knezi in kralji se klanjajo pred menoj, tisoč src mi trepeta nasproti, kadar pojem: radost me obdaja, šopki in venci dežujejo...« »Torej si srečna?« »Srečna?« je rekla Edita. »Če je sreča zlato in slava — da, potem sem srečna! Toda prave sreče nisem našla.« Ponosno je povesila glavo in v mehkem glasu nadaljevala: »Da, nekoč — nekoč sem tudi jaz sanjala sladke sanje sreče in ljubezni — toda minile so te sanje...« »Uboga sestra,« je žalostno rekla Julija. »In kje ti je cvetela ta sreča?« »Kje? — Tu v tem oddaljenem raju! Zato sem prišla sem nazaj, samo enkrat hočem še videti, samo enkrat —« Julijo je hipoma spreletel mraz. Imela je občutek, kot da jo je zgrabila mrzla roka za srce, kot da grozi nevarnost njeni mladi sreči. »Tu?« je zaklicala. »Tu v tem gradu. Tedaj sem preživela leto sreče. To je bilo tedaj, ko sem nosila otroka pod srcem —« Julija je zakričala. »Otroka — ti? To je vendar nemogoče! In tu? Torej si —« Sestra je pokimala. »Da — jaz sem žena grofa Hugona von Stein.« Julija se je opotekla. Z velikimi grozotnimi očmi je strmela v svojo sestro. Kakor obupen krik je privrelo iz njenega grla: »Ti — ti si njegova žena?« Editi se je zardelo Julijino vedenje čudno. »Julija,« je rekla, »kaj ti je? Kaj strmiš tako?« Nato je planila kvišku. Stopila je pred Julijo in zaklicala s pridruženim, sikajočim glasom: »Govori — si njegova žena?« Julija je bolestno zakričala in skrila obraz v roke. »Še ne!« »Toda misliš postati? — Ga ljubiš?« je zakričala Edita, zgrabila Julijo za obe rami in jo stresla. Julija se je hotela otresti njenih jeznih rok. »Pusti me,« je zastokala. »Kaj hočeš tu? Povzročiti novo nesrečo? Ali nisi prinesla že dovolj nesreče in sramote na to hišo?« Edita je prebledela. »Ti si otrok! Molči...« je zavpila vsa ti... »In šele potem sta spoznali velikost nesreče. Umaknili sta se druga od druge in se sovražno gledali. Sestri sta bili in sta ljubili istega moža! Pred Julijinim čistim pogledom je Edita povesila oči. »Govoriva pametno,« je rekla. »Kako si prišla v grad?« V zavesti svoje nedolžnosti se je Julija vzravnala. Zrasla je nad svojo sestro. »Kako sem prišla sem, vprašaš? Beda me je prignala sem. Ker je mati trpela pomanjkanje — zato sem šla v svet. Potrebovali sva kruha — tega sem našla tu.« Edita je zastokala. »Ko bi to vedela! Denarja imam v izobilju.« »Ne,« je zaklicala Julija, »tvojega denarja ne bi hotela! Sedaj, ko te poznam, še celo ne. Nikdar ne imela srca za nas.« »Zato pa imaš ti toliko več,« se je norčevala Edita. »Vzeti mi hočeš moža — ali ni to zločin?« »Saj nisem vedela,« je rekla Julija tiho. »Sicer — o Bog, pri vdanih in zbežanih, ko bi to vedela. Grof je bil tako nesrečen in hvaležen za malo ljubezni. »Ne,« je nadaljevala, »ne smeš se: moja ljubezen je čista kakor solnčni žarek. Položila je roke na srce. »Za svojo ljubezen bi šla v smrt!« »Tvoja ljubezen bi bila v smrt —« Edita se je zasmejala. »No, ne govori na tako tragičen način — ti goska! Kaj veš ti, kaj je ljubezen, ti krotka golobica! Toda jaz — z vulkanom v prsih in ognjem svojega otroka — in mogoče tudi moža!« Julija se je jezno vzravnala, kot bi morala braniti svoje najsvetejše. »Tvojega otroka?« je zaklicala resno. »Si se kdaj zamislila, kam si ga mati? Ne, tvoja roka se ne bo dotaknila te lilije. Tvoj dih je strup za čisto, to čisto bitje! Ti si nečista, omadeževana z grehom! Tvojih očeh berem — tvojega obraza — ti si zavržena. Pri spominu na najinega očeta te vprašam: ostala čista Edita? In če nisi čista, tedaj dvigni roko proti nebu in prisezi — prisezi!« Lepa žena je obstala, njene oči so nemirno begale semintja, roke so se krčile — toda njena roka se ni dvignila. Julija je zastokala: »Izgubljena, zavržena! O mati, ljuba mati!...« V trenutku se je zgrnil grofov glas, ki je klical Julijo. »Kličem te,« je rekla Edita. »Tebe zahteva — torej te ljubi! Tvoja si mu ukradla njegovo srečo. Toda jaz hočem nazaj — moža in otroka!« Julija se je oklenila: »Ostani, bolan je — toda bila lahko njegova smrt!« je zaklicala. »In deklice te ne smeš dotakniti, ti ne!« Edita se je jezno zasmejala. »Ti mi tega ne boš branila. Ali pa imaš mogoče kakšno pravico do mojega moža?« Njene oči so se zlobno svetile. Julija je rekla s tihim, ihtelim glasom: »Ne stori tega — prosim te!« »Dekle — mojega potrpljenja je konec. Še vedno je zmagala moja volja. Umakni se mi!« In ker Julija ni odnehala, jo je pahnila od sebe, da se je opotekla in padla. Julija se je zgrudila na tla. Sreča, ljubezen, veselje — vse je minilo! Premišljevala je: ali naj se postavi na grofovo stran in se bori proti svoji sestri? Ali naj sploh pravico svoji sestri kaj prepovedati?... Ne — ni imela druge kakor svojo ljubezen! Zadelo se ji je, kot da so se tla zazibala pod njo. Njene oči so zmedeno zrle v daljavo, trudno, z bolestnim vzdihom se je dvignila, si pogledala s čela mokre lase in omahuje odšla proti gradu... Tu nima več veselja, zgubila je najsvetejši in najdražji, ko doma, kjer bi lahko postala srečna. Grof Hugo je stal v mračni lopi. Njegovo oko je iskalo Julijo, tedaj je prišla druga. »Hugo — tu sem,« je rekla vabljivo razlegalo in nek opojen vonj mu je zalel naproti. »Hugo —« Sklonil se je naprej, njegove oči so se široko odprle. In ko jo je spoznal, jezen zakričal, njegove roke so krčevito zgrabile za srce in se nato stegnile proti prihajajoči, kot bi se je hotel obraniti. »Ti — ti se upaš? Vse muke dolge let, vse sovraštvo in zaničevanje do ženske je zvenelo iz njegovih besed. Edita je spoznala, da je tu vse izgubljeno. Kljubovalno je dvignila glavo. »Nisem prišla radi tebe,« je rekla trdo in hladno. »Svojega otroka hočem!...« Svojega otroka, po katerem sem hrepenela vsa ta leta. Hrepenenje po njem me je prignalo sem! Vrgel bom od sebe vso slavo, vzela svojega otroka na prsa in bom samo mati!... Daj mi mojega otroka!« Stala je teatralno pred njim, njen glas in njene oči so prosjačile — toda njeno srce je bilo mrzlo. Grof Hugo je na prvi pogled spoznal, da se ta ženska ni izpremenila, ne poboljšala. Vse na njej je bila laž in hinavščina. Kakor na odru, tako je bila tudi v življenju, celo v najsvetejših čustvih: pridana in igralska. Grof Hugo se je razsrdel. »Nobene pravice nimaš do mojega otroka,« je rekel razburjeno. »S svojim begom si zapravila vse materinske pravice. Zastrupila si moje življenje in me onesrečila — sedaj pa hočeš iztegniti svoje umazane roke še po otroku?... Bodi prekleta — vrgel te bom iz svoje hiše!« »Ne bodi me s svojimi kletvami! Izkupila bom svojo pravico! Mogoče pokrovitelje in prijatelje imam!...« »Tvoji prijatelji so ti bili vedno bližji kot mož in otrok! Naj pridejo — zapodil jih bom. S svojo srčno krvjo bom branil svojega otroka.« »Le — toda prej hočem preizkusiti moč materinske ljubezni. Kaj — če bi šla deklica prostovoljno z menoj?« Grof Hugo se je vzravnal, njegova lica so gorela. »Poskusi! Saj nisi zmožna velike, globoke ljubezni. Pri tebi je vse nečisto in pokvarjeno. Od tvojega otroka in mene te loči prepad, to je: krivda.« Edita se je zasmejala. »Krivda?... To zame ne obstaja — ta beseda je izbrisana iz mojega življenja. Kar imenujete vi krivdo, to je zame prostost. Vaši mrzli zakoni, narejeni za malomeščane, me ne zanimajo. Če bi se jim podredila, bi morala sedaj živeti in otroka zibati. Potem krivde sem postala velika, sem dosegla ves svet, kraljestvo, kjer ni dobrega, ne hudega, niti krivde, niti kesanja, kjer kraljuje lepota, ljubezen, v kraljestvu veselja!« »In v to kraljestvo hočeš peljati mojega čistega, nedolžnega otroka? To je blaznost!« »Deklica naj bo dedinja moje slave in mojega bogastva. Odpri ji oče vrata sveta.« »To se pravi — hočeš jo predati peklu. Ne!« »Postali si torej poboženec!« se je norčevala Edita. »To ti slabo pristoja — spomni se svojih mladostnih neumnosti.« Zasmejala se je, toda njen smeh je zvenel rezko in hripavo. »Ne tajim, da sem bil kot poročen neumen človek,« je rekel temno grof Hugo. »Marsikaj neumnost sem napravil. Toda nikdar nisem bil — prostitutka, kakor ti!« Jezno je zakričala. »Ta beseda naj luči za vselej!« »Ali še sedaj to čutiš? Ko si me nevesta zapustila, si raztrgala vse vezi. Nikdar nisi bila mati in žena — vedno samo igralka. In ti se skušaš zavedeti materinske pravice — laž! Ti, ki si zapustila ubogo, krvavo dete, da si šla lahko za veseljem in uživanjem. Storil to mati? Tu prihaja Čiška! Naj odloči.« Čiška je prihajala s travnika z zardelim licem in bleščečimi očmi. Nosila je šop cvetic v rokah, v laseh pa pas in na klobuku si jih zataknila: zvončnice, zvezdnice, modri encijan, poljske astre, zlatorumene... Čiška je prihajala s travnika, z zardelim licem in bleščečimi očmi. Nosila je šop cvetic v rokah, v laseh, za pas in na klobuku si jih je zataknila: zvončnice, zvezdnice, modri encijan, poletne astre, zlatorumene trojke, močno dišeči jasmin. Podobna je bila pravljični kraljični, vse na njej je bilo veselje in luč. Ko je zagledala tujo damo, je v začudenju spustila šopek na tla. Edita je stisnila ustnice, vsled česar je bila videti mnogo starejša in skozi lornjon opazovala deklico. »Ni slaba,« je rekla s takim izrazom v obrazu, kakor opazuje športnik mladega konja, ki je prvič stopil na dirkališče. »Ni slaba — samo preozka in obleka ji slabo pristaja. Toda dvoje oči ima — in tudi sicer: rasa!« Grof Hugo je bil srdit. Prijel je Čiško za roko in rekel s trepetajočim glasom: »Čiška — poznaš to žensko?« Čiška se je zganila in se oklenila očeta za roko. »O oče,« je rekla. »Nekoč sem videla njeno sliko v gradu — to je moja mati. Toda bojim se je. Tako hude oči ima...« Edita se je jezno zasmejala. »Dobro si jo naučil. Pridi sem, moj otrok, nisem tako grozna, kot so ti pravili o meni. Pridi sem v moje roke, na moje srce, ljubeček.« Čiška se ji je umaknila in zmajala z glavo. Tedaj je padel na tla cvetlični okras, v katerega je bila zagreznjena. »Oče mi je povedal ime moje matere,« je rekla tiho in žalostno, »in od otroških let sem hrepenela po njej. Toda nikdar nisem prejela od nje poljuba, niti pozdrava... Ko sem postala večja in sem si ustvarila lastno mnenje, tedaj sem pač mislila, da moja mati nima srca, sicer bi ne šla od mene in bi me ne pustila same. Če ste moja mati, zakaj ste me zapustili?« Kakor sodnica je stala Čiška pred tujko, katera je že izgubljala upanje, da si bo kdaj pridobila ljubezen svojega otroka. Toda tako kmalu ni odnehala. »Čiška,« je rekla z največjo nežnostjo, ki jo je bila zmožna. »Slava me je vabila. In potem — vedela sem, da je v meni velika umetnica. Tega talenta nisem smela pustiti nezakopanega. Zato sem šla.« »Torej vam je bila umetnost več kakor vaš otrok?« Četudi je bilo to vprašanje preprosto in naravno, je vendar čudovito dirnilo Edito. Molče je gledala Čiško in grozno jasno ji je bilo, da leži nepremostljiv prepad med njo in njenim otrokom. Nikdar se ne bo počutila Čiška domačo v svetu svoje matere. Deklica je bila ustvarjena za to, da bo postala kdaj dobra gospodinja — toda božanske umetniške iskre ni imela. Zavzdihnila je. »Otrok,« je rekla, »mnogo zamešavaš. Hotela sem te peljati do slave in sijaja in sem upala, da te bom izobrazila za svojo naslednico. A vidim, da sem se zmotila: ti imaš vodo v žilah, ne ogenj. Ali pa je tvoj mir le krinka? Deklica, ali te ne mika slava?« Čiška je zmajala z glavo. »Ne — tiha sreča mi je tisočkrat ljubša kakor ves sijaj sveta.« »Bog, kakšna skromnost!« je sočutno zaklicala Edita. »In to naj bi bila moja kri? In če govorim k tebi kot mati? Če te kličem na svoje srce?« Čiška se je bolestno nasmehnila. »Moja mati je mrtva, moje srce ne čuti ničesar — —« »Torej moram iti,« je rekla Edita, ter se ponosno in mrzlo vzravnala. »Lahko bi si prihranila to grenko razočaranje,« je povzel grof besedo. »Kdor hoče žeti ljubezen, mora sejati ljubezen. Ti pa si delala samo prepere. Ženska, pregledal sem te! Nisi prišla radi svojega otroka, temveč radi sebe. Strah te je prignal sem. Tvoja lepa pota mineva — s tem je tvoja moč zlomljena. Z lepoto svoje čere bi si rada priborila vpliv nazaj, ki mineva od dneva do dneva. Ne ljubezen, temveč spekulacija te je prignala sem! Glej, ti trepetaš — spregledal sem te. In sedaj pojdi — naši računi so izravnani.« Edita ga je srdito pogledala. »Da grem! Polna sovraštva grem od tebe — oropal si mi mojega otroka!« Grof se je zasmejal. »Frazo! Nikdar v življenju nisi zvesta in resnično ljubila. Tudi ljubezen ti je bilo samo sredstvo za namen. Pojdi!« Obrnil se je in odšel. Tedaj je stopila Čiška k svoji materi in ji ponudila roko. »Medve se bova ločili v miru,« je rekla. »Naj ne bo nikake grenkobe in nikakega sovraštva med nama. Z Bogom, mati!« Obraz ponosne žene je vztrepetal. Sklonila se je k svojemu otroku in ga poljubila na čelo. »Rekla si mi mati, hvala ti,« je rekla Edita z mehkim glasom. »Zbogom, moj otrok! Mogoče je boljše tako. Medve se ne bi nikoli razumele. Skušala bom pozabiti. Svet, moja umetnost in slava mi bo nadomestila mojega izgubljenega otroka.« Nato je naglo hitela proč, da bi skrila solze, ki so jo oblile. ==3. poglavje.== Mesec se je zrcalil v jezeru — globina jezera je oživela. Vitke vodne vile so plavale v zeleni globini in sukale svoja nežna telesca v plesu valov. Zlati lasje so oddajali svetle obraze z zelenimi očmi, srebrne krone so se jim bleščale na glavah in bele roke so se stegovale proti bledem vodnim rožam... Ob jezeru je stalo v tem času mlado dekle, z bledim obrazom in žalostnimi, objokanimi očmi. Sklonila se je nad vodo, njena noga je stopila k jezeru. Tedaj je zazvenel trepetajoč glas skozi tišino: »Ave Marija!« Mesec je naglo zakril svoj obraz za siv oblačen pajčolan, vodne deklice so se spustile v globino — konec je bilo skrivnostnega čara. Julija se je zgrudila ob brežini, in jokala in se obtoževala kot grešnica. Ko je pel zvon, je deklica molila in neki bolestni mir je prišel vanjo — mir odpovedi. Dvignila se je, si obrisala solze in pozdravila proti gradu: »Zbogom vi ljubljeni! Bodite srečni! Zbogom moj dom!...« Nato je krenila po cesti, po isti cesti, po kateri je šla tudi njena sestra... Drugo jutro sta grof Hugo in Čiška zaman čakala na Julijo. Čiška je tekla v njeno sobo — a bila je prazna. Grozen strah se je lotil grofa. Preiskal je grad in park, poslal ljudi v gozd in v dolino, a o Juliji ni bilo sledu. Grof Hugo je bil globoko potrt. Ni si mogel razložiti, kam je izginila Julija. Tedaj je dobil čez nekaj dni karto in na njej ena sama vrstica: »Julija je moja sestra.« Tako se je maščevala Edita nad svojim možem. To je bil zadnji udarec njenega sovraštva. Sedaj je vedel grof Hugo, čemu ga je Julija zapustila. Njegovo srce je bilo vedno bolj žalostno, čutil je samega, zapuščenega. Zdelo se mu je, kot da je nenadoma ugasnila svetla zvezda, zadnja zlata zvezda njegovega življenja. Jeseni, ko je grof Hugo ozdravel, se je vršila v prestolnici porotna razprava. Župnik in skoraj polovica župnije so bili pozvani kot priče. Razprava je vzbudila izredno zanimanje. Galerije so bile nabito polne. Bilo je nekaj nenavadnega, da so sedeli skoraj vsi možje župnije na zatožni klopi. O njihovih nekdanjih upornostih ni bilo več sledu. Potrti in prepadenii kakor ubogi grešniki, z bledimi obrazi in prestrašenimi, žalostnimi očmi so stopili svobodno dvorano. Videlo se jim je, da so jih razjedale skrbi in domotožje. Ko so zagledali svoje žene in otroke, so stegnili proti njim svoje trde, žuljave roke in ihteli: »Moja žena!... Moj ljubi, ljubi sin!...« Na galerijah je nastal nemir in predsednik je moral poklicati k redu. Ko je stopil Alban v dvorano, je njegovo oko hrepeneče preletelo vrste. A ni našlo, kar je iskalo. Tedaj je postal njegov pogled meglen in brezbrizen. Kot strt velikan je sedel na klop. Začelo se je zasliševanje prič. Drug za drugim so nastopali ljudje od Sv. Mihaela. Nerodno in okorno so stopali po širokem hodniku ter se krčevito prijeli naslonjala pri stolu, ki je stal na sredi. Ker niso bili vajeni takega javnega izpraševanja, so s strahom gledali na resne sodnike v črnih talarjih in klobukih. Plaho so gledali na porotnike, ki so sedeli na desni strani na dveh dolgih klopcah z visokimi naslonjali. Ko so nato vstali sodniki, porotniki, obtoženci in poslušalci, ko so jim narekovali prisego, jih je spreletel mraz po hrbtu in so vsi trepetali. »Prisežem pri Bogu Vsemogočnemu... da bom govoril resnico... tako mi Bog pomagaj.« Počasi so prihajale besede preko njihovih ustnic, nekateri so jokali in sodniki so se trudili, da bi jih pomirili. In ko so jim stavili nato vprašanja, so odgovarjali nejasno in zmedeno ter pripovedovali stvari, ki sploh niso spadale k stvari. Polagoma se je razgrinjala pred sodniki in poslušalci slika Sv. Mihaela, ki je vplivala s svojo brezupnostjo tako pretresljivo, da je utihnila med poslušalci prvotna veselost ob nenavadnem vedenju in nepripravenih odgovorih prič ter se umaknila globoki, tihi resnosti. Dva dni je trajalo zasliševanje prič. Zadnja sta prišla na vrsto župnik in grof Hugo. Ko je stopil župnik pred mizo, je zavladala smrtna tišina. »Zakon vam zapoveduje, da se odrečete pričevanju proti svojim župljanom,« je rekel sodnik, ko je napisal osebne podatke. »Ali se hočete poslužiti te pravice?« Župnik je zmajal z glavo. »Ne — prišel sem, da bi povedal resnico in pričal za svojo župnijo.« »Torej prisežete!« In župnik je prisegel s tako svečanostjo, kot bi stal pred obličjem božjim. »Povejte torej vse, kar je v kakršnikoli zvezi z zločinom. Vi, kot dušni pastir, morate najbolje poznati nagibe, ki so zavedli vašo župnijo do upora. Govorite, ne bom vas motil.« In župnik je začel govoriti. Govoril je jasno, nepristransko, z ono srčno toploto, ki ga je napravila za zagovornika lastne župnije. Ničesar ni zamolčal in ničesar olepšal. Naslikal je bedo pri Sv. Mihaelu, povedal je, kako je nastala nesrečna pravda, kakšne posledice je imela ta in kako je izjedala mozeg župnije. Vse je prišlo na dan: grofova trdost, toda tudi divjost kamnarjev, njihova kljubovalnost, maščevalnost in sovraštvo. Nikogar ni obtoževal, za vse je bil pravičen... In iz vsake besede, ki jo je izpregovoril, je zvenela ljubezen do njegovih ljudi, čigar zmote je obžaloval, ki so mu pa kljub svojim napakam prirasli k srcu. »Pastir te župnije sem,« je sklenil, »in vem, da zaslužijo kazen. Toda prosil bi visoki sodni dvor in porotnike: naj vas vodi pri vaši sodbi miloba in človečnost. Nesreča je dobro izučila moje otroke. K zločinu jih ni zapeljala prevzetnost in pokvarjenost, temveč revščina, lakota...« Župnik je končal. Poslušalci so planili s svojih sedežev, ploskali in kričali: »Vsa čast! To je župnik! Ta ima srce za svojo župnijo! Živijo, gospod župnik!« Predsednik je ukazal, naj mirujejo. Celo njemu samemu, strogemu možu postave, je bilo toplo pod srcem črno suknjo. Prijazno je pokimal župniku, ki je šel počasi h klopi za priče. Z galerije so mu mahali robci in ga glasno pozdravljali. »Grof Hugo von Stein,« je zaklical sedaj predsednik. Takoj je postalo mirno. Čez nekaj trenutkov so se odprla vrata pod galerijo in v sodno dvorano je stopil grof. Že več dni so prinašali časopisi obširna poročila o Sv. Mihaelu, o sodni obravnavi in grofu von Steinu. Tega so v mestu dobro poznali in v spominu je bila še marsikaj njegova poročniška neumnost. Ko je stopil sedaj v dvorano, so se vse oči uprle vanj. Z daljnogledi in z lornjeti so ga gledali, razburjenje je doseglo višek. Grof Hugo, v brezhibni črni obleki, je bil lep mož. Radi bojev z napoldivjimi kamnarji je postal še prav zanimiv. Ko so ugotavljali njegove osebne podatke, je bilo tako tiho, da bi se miška slišala. »Koliko star? —« »Bil, črninjo,« je kratko odgovoril. Na galerijah so se svali šumi in komolci in hihitali. »Žena mu je ušla — že pred leti,« so si šepetali. Nato se je začelo izpraševanje. Vse zanimanje je bilo napeto na grofa, vsi so poslušali njegov govor, zakaj lepo in jasno je govoril. Bled aristokrat s svetlozeleno potezo okoli ust. »Sam priznam,« je rekel, »da zadene precejšen del krivde mene. Predrt sem bil, nisem poznal stiske ljudi. Stradali so, trdno so bili prepričani, da je gozd in kamnolomi njihova lastnina. Nesrečno dejanje so izvršili v stanju duševne potrtosti, bilo je posledica dolge verige nesrečnih prepir. Ljudje so živeli v grenki bedi, nesrečni izid pravde jim je vzel razsodnost, zmedel njihov razum in jih zagrenil, ker je bila s tem uničena njihova vas. In v tem stanju, ko niso bili zmožni treznega preudarka, so storili to, kar imenuje zakon zločin. Jaz pa imenujem to zablodo — dejanje silobrana —« Sodniki so se začudeni spogledovali, porotniki so se nemirno premikali na svojih sedežih, zagovornik se je zamakslano smejal, državni pravnik je nepotrpežljivo gladil svojo dolgo, rdečo brado, na galerijah je nastal tak nemir, da je moral predsednik pozvoniti. To je bilo nekaj nezaslišanega. Še nikdar se ni dogodilo, da bi tožitelj in oškodovanec nastopil kot zagovornik obtožencev. Začeli so se govori. Toda grof Hugo ni poslušal, kaj so govorili. Pokimal je kamnarjem, bledi obrazi so se dvignili in hvaležno pogledali. V njem je zavrelo veselje: pridobil si je te uboge, preproste ljudi, med njimi in njim je bil mir. In nato je videl pred seboj mil obraz in dvoje modrih, žarečih oči in zaslišal ljub glas. Tedaj se je zazdelo tako srečnega, da ni bilo mogoče povedati. Bolelo ga je, da ni bilo ob njem nje, katere oči so ga tako tiho gledale. In tiho, čisto tiho je prišlo ljubo ime preko njegovih ustnic: »Julija, moja Julija...« Četrti dan je bila razglašena obsodba. Brez kazni niso odšli, toda sodniki so vseskozi upoštevali olajševalne okoliščine in določili najmanjše kazni. Najvišja kazen je bila eno leto ječe. Zadela je Albana, ki je s hujskaškimi govori in z opojnimi pijačami izpodbujal ljudi. Pol leta je že presedel v preiskovalnem zaporu. Ker je pri gašenju požara naredil, kar je mogel, je upal, da bo oproščen — sedaj se je zganil. Še pol leta ječe — to je bilo grozno! Ko so odhajali iz sodne dvorane, je stopil grof Hugo k Albanu in mu stisnil roko. »Le pokonci,« je rekel, »pol leta bo kmalu minulo! Potem bo prišla sreča.« »Kako to, gospod grof?« »Vse je odpuščeno in pozabljeno, Alban. Novo življenje se bo pričelo pri Sv. Mihaelu — veselim se, ko se boste vrnili v vas.« »Ne razumem.« »Stvar je preprosta. Kamnolomi so toliko očiščeni, da se bo prihodnjo pomlad lahko začelo z delom. Kamnje kot zlato, vam rečem! Kamnolome bo vzela občina v najem. Manjka samo še delovodja, ki bi vodil vse stvari, zakaj jaz nič ne razumem o tej stvari. Zato sem mislil na vas —« »Na mene? Toda gospod grof —« »No — plačati vam vendar moram, ker ste mi pri požaru rešili grad. Brez vas bi do tal pogorel. Določeno je torej: vodili boste ves obrat! Treba bo pošteno delati — to je za vas že to igrača —« »Gospod grof — vi se norčujete iz mene?« »Ne, popolnoma resno govorim! Gospod župnik vam bo to potrdil. Sv. Mihael mora vstati in zakon vzajemnosti mora vladati v hribih. To so bili — vendar vaše sanje.« Alban je planil kvišku, njegov obraz je vztrepetal. »O Sv. Mihael bo — komaj verjamem. Sv. Mihael bo odrešen in prost? Sv. Mihael bo srečen? To je kakor čudež!« In ob tem veselju je pozabil na kazen, ki ga je zadela. »Pridobili smo si ga,« je rekel grof pri odhodu župniku in pogledal na mladega, svetlolasega fanta, ki je venomer ponavljal: »Živijo Sv. Mihael!...« Na stotine ljudi je sprejelo ta klic in ga poneslo pred sodno poslopje na mestne ceste. Ko sta prišla po stopnicah grof in župnik, so se gnetli okoli njiju ljudje od Sv. Mihaela, ki so skoraj vsi prišli zadnji dan k obravnavi. Obkolili so ju, jima stiskali roke in ju spremljali z glasnimi klici skozi mesto. Minila je jesen, zima je vladala v hribih. Nekega mrzlega zimskega dne se je vrnil Alban domov. O Bog — kako mu je sijal nasproti njegov domači kraj v svojem zimskem sijaju! Pota in steze so bile pokrite z belo odejo, na drevesih in grmovjih je blestalo na milijone diamantov in gore so si nadele na uporne prsi srebrni oklep — kako lep je bil domači kraj! Pot mu je tekel z čela, ko je stopil v Gretino kočo. »Tu sem,« je zavriskal, »Rika — tu sem.« Rika mu je planila okoli vratu. »Hvala Bogu, da si tu.« »Toda prihajam iz —« »Tiho,« je rekla Rika in mu zaprla usta. »Tiho, ne izgovori grde besede. V mojih očeh si čist. Sreča je prišla danes k nama in trdo jo bova držala. Komaj si morem to misliti, Alban — kar vriskala bi.« »Kar vriskaj, Rika! Kar vriskaj! Dovolj si že trpela. Toda sedaj je to minilo — sedaj se je začelo veselje —« Naslonila je glavo na njegove prsi ter zrla vanj z ljubeznijo in zaupanjem. Z močno roko jo je objel. »Ti moja, moja sreča,« je rekel pijan radosti. Prišla je pomlad! Gozdovi po gorah so ozeleneli, modre zvončnice so kimale s svojimi glavicami v toplem vetričku, njihovo sladko zvonjenje je zvenelo po svetu, v gozdu se je razlegalo petje drozgov. Tudi k Sv. Mihaelu je prišla nova pomlad — pomlad življenja! Iz zločina in kazni so se dvignili ljudje v sveto kraljestvo miru. Resno so se kesali in težko pokorili. Sedaj so bili odrešeni in z neprestanim delom so skušali popraviti, kar so zakrivili. Kamnolomi so stali v polnem obratu. Drobnozrnato kamenje se je bogato razpečevalo in neštetimi vozovi so izvažali ogromne skladnice v svet. Alban, ki je vodil vse podjetje, je napel vse svoje sile, da bi dvignil podjetje. Bil je pripraven, izkušen, zelo marljiv in je imel srečno roko. Neizmerno vesel je bil, da je mogel dvigati mrtve zaklade, ki so bili v resnici blagostanje in blaginja za obubožano vas. Njegov sanj je bil izpolnjen, grad in vas sta se pobrala. Grof Hugo je dal občini kamnolome za nizko ceno v najem. Delavci in vozniki so imeli dobro plačo, dobiček pa se je stekal v občinsko blagajno, iz katere je vsak dobil svoj delež, sorazmeren njegovemu delu. Del dobička se je porabil v splošno koristne svrhe, za napravo in popravo novih potov in cest, za izobraževanje, za bolniško blagajno in za zavarovanje in za dobrodelne ustanove. Alban je bil enoglasno izvoljen za župana in vlada, ki je dolgo časa oklevala, ga je morala potrditi. Uvedel je strogo, toda pravično vlado pri Sv. Mihaelu in nov duh je zavel v občini: duh reda in krščanske navdahnitosti. Alban in župnik sta delovala skupaj v dobrobit občine. Alban in Rika sta bila srečen par. Oba sta bila pridna pri delu, poštena in zvesta v življenju, trdna v veri in božjem zaupanju — dva zmagovalca, ki sta prestala trdi boj in našla mir. Rika je bila njegov ponos, solnčni žarek hiše, njegova mlada, svetla moška sreča! V vseh hišah in družinah je začelo čudovito zeleneti in cveteti, povsod je poganjalo močno in lepo, kakor pomlad, veselje do življenja: Sv. Mihael je bil popolnoma izpremenjen. Jeseni je doživela vas veliko veselje: župnija je zopet dobila nazaj podobo Sv. Mihaela. Veselje vaščanov je bilo brezmejno. V slovesnem sprevodu so šli sliki naproti, vse hiše so bile okrašene in zastavami, kakor bi pričakovali kakšnega kneza. Sv. Mihael, njihov mogočni varih, je zopet kraljeval v glavnem oltarju, stara podoba milosti, do katere so imeli toliko zaupanja, je bila zopet v njihovi sredi. Ker je bil žalni mir, je obnovil župnik staro romanje. Iz vseh bližnjih vasi so vreli ljudje k Sv. Mihaelu in noč in dan so gorele darovane sveče na glavnem oltarju. Župnik je navduševal to z iskrenim veseljem in pripisoval je čudežni moči nadangelovi. Seveda, ti dobri gorski ljudje: Sv. Mihael je pomagal! Toda nekoliko tudi tvoja ljubezen, ti zvesti pastir! Ljubezen, ki si jo vse življenje sejal, je začela zeleneti! Samo tam gori na gradu se ni naselilo veselje. Grof Hugo ni mogel pozabiti Julije, ter je žaloval za njo kot bi umrla. Siva potonica je hodila neprestano ob njegovi strani: bolečina. Vsled te bolečine in lastnih skrbi je bil grof obziren napravi sužnjem. Trudil se je, da bi olajšal vaši vse trpljenje, potegnil ljudi iz revščine in bede, jih osrečil in pripeljal na svetlo pot. Staro sovraštvo vaščanov je polagoma izginilo ter se izpremenilo v spoštovanje in ljubezen. Zakaj vsi so vedeli, kako dober je bil grof Hugo z njimi in kako se je trudil, da bi staro krivico zapremenil v pravico. Kljub temu je ostal grof samotar. Tudi Čiška ga je zapustila. Bila je ob Ženevskem jezeru v nekem imenitnem, dekliškem zavodu. Grof Hugo je hrepenel po svojem otroku. Pozimi, ko je imel bolečine v nogi, je bil priklenjen na grad. Toda takoj, ko je prišla pomlad, ga je vleklo k svojemu otroku. Tudi to leto je hitel k Čiški. Kako lepa je postala deklica! In kako veliko je bilo njeno veselje, ko je imela nekaj tednov pri sebi svojega očeta, ki jo je odpeljal iz strogega zavoda. Čudovito lepo je bilo na jezeru. Vozila sta se v lepem, ozkem čolničku do raznih obrežnih krajev in hodila preko cvetočih travnikov. Zvečer sta sedela na terasi Grand-hotela, gledala na jezero in poslušala godbo... Oh, ta čudovita terasa z bleščečimi gredicami, s tropskimi rastlinami, ki so plavale nad jezerom kakor viseči vrtovi pravljičnega kraljestva, obdani od veselih, smehljajočih ljudi. Čiška je bila vsa navdušena. In potem to krasno jezero! Sama modrina in modrina, zrak in voda v objemu sredi zlata in nebesne modrine. »Raj!« je rekla Čiška, toda nenadoma je umolknila, položila svojo roko na očetovo in rekla tiho: »In vendar oče — veš, kje je še lepše?« Prikimal ji je: »Doma!« In trčila sta s kozarcema, napolnjenima z zlatorumenim vinom: »Pozdravljena domovina, lepa domača dežela!« V tem trenutku je šel tik ob njuni mizi nek mlad, vitek gospod. Slišal je zadnjo besedo, obstal in začudeno pogledal Čiško. Za trenutek so se njune oči srečale. Čiška je zardela pred ostrim pogledom. Povesila je oči in začela govoriti z očetom, dočim je mlad gospod omahovaje odšel naprej. Čiška je skrivaj gledala za njim in mislila: »Kje sem že videla ta ostrorezani obraz? In to ponosno hojo? In te oči... te oči?« Tedaj se je tujec izginil. Samo še nekaj dni — in oče je zopet odšel. Težko je bilo slovo, toda grof Hugo ga je skušal olajšati z obljubo, da kmalu zopet pride. Čiška pa je z odprtimi očmi sanjala dalje... In pri tem je vedno stopil pred njo mlad, svež obraz in dvoje oči jo je vprašujoče pogledalo. Nekega večera pa, preden je zaspala, je nenadoma skočila kvišku, stegnila roke in zavpila: »Sedaj vem, kdo je bil — njegove oči so mi ga izdale... Kako blizu je spet leto spoznanje.« Sklonila je roke na mlado srce in zašepetala: »Mihael... ti moja ljubezen!« In s smehljanjem je zaspala, ter vzela s seboj v svoje sanje sliko ljubljenega... ==4. poglavje.== K Sv. Mihaelu je končno prišla sreča! Toda nova sreča ni neskaljena, v vsaki glodi zloben črv. Tako je bilo tudi pri Sv. Mihaelu. Toda tu je bil zmaj: zlo nad Hudičevo kuhinjo. Vsako leto so pridrli iz gor hudourniki, napolnili žrelo, hrumeli v dolino in opustošili vas in polja. Jezove so odnesli kakor igračke, neka hišica se je pogreznila v brežino, cerkev in vas je bila brez moči napram divjajočim elementom — in nobenega rešitelja ni bilo, ki bi se šel bojevat z groznim zmajem. Vroče poletje je prišlo v deželo. Kolikokrat se je pripravljalo k nevihti, so trepetali prebivalci Sv. Mihaela. Prišel je praznik sv. Petra in Pavla. Težka soparica je ležala nad vasjo in polji, nad travniki je trepetal zrak. Kljub vročini je šla popoldne gospa Rika v gore, ker je bila mati Greta nekoliko bolna. Peljala je s seboj svojega triletnega sinčka, ker je hotel iti z njo. Rika je zelo hitela, ker je hotela biti še pred večerom doma. Težko so minevale ure. Zlati blesk, ki je ležal nad gorami, je ugasnil, temni oblaki so se kopičili na nebu, moten fosforni sijaj je trepetal nad vrhovi in v daljavi je votlo grmelo. Slovesno je pel neki zvon, na oknih so gorele blagoslovljene sveče in iz vsake hiše se je vila glasna molitev. Skozi vas je drvel Alban. »Kam, Alban?« mu je zaklical župnik, ki je baš prišel iz cerkve. »V gore k Greti! Žena in otrok sta jo šla obiskat in se še nista vrnila. Zelo me skrbi... ob slabem vremenu!« Pokazal je temno nebo in z naglim pozdravom oddrvel. »Bog z vami!« je zaklical župnik za njim. Toda vihar je zadušil njegove besede. V viharju je hitel Alban navzgor. Dež ga je bil po obrazu, peneče vode so hitele proti njemu, bliski so švigali kakor goreče ogromne sulice. Alban se ni menil za vse to. Z donečim glasom je klical: »Rika — Rika!... Fantek!... Moj ljubi fantek!...« A ni dobil odgovora. Hitel je vedno više in više. Čisto temno je postajalo v tem. Zvonček je zajecal skozi bučanje, glasno petje se je razlegalo skozi divji vihar. V svitu bliska je zagledal Alban žensko, ki je vlekla za vrv prav zvonček, enako z vihrajočimi lasmi: »Greta!... Mati Greta!« je zatulil v viharju. Starka ga ni slišala. Vlekla je za vrv in zvonček je pel z groznimi zvoki — zvon vode, zvon nevarnosti. »Sv. Mihael je bil v nevarnosti!« »Mati Greta!« je zaklical Alban z vso silo svojega glasu, »kje je Rika?« »V Peklu,« je zadonelo nazaj. Pekel je ležal nekaj sto metrov nad Gretino hišico ob vznožju visoke pečine, ki so jo imenovali ljudje »Hudičeva prižnica«. Tja je moral torej iti Alban. Napravil je težak korakov, nato pa se je povzpel na neko skalo, da bi se umaknil hudourniku, ki je prihrumel nasproti. Globoko je zadihal. Tedaj je zvonček umolknil. Na divjem, penečem se vodnem valu, ki je pridrl z gore kot razburkana lavina, je zagledal Alban skrčeno telo neke ženske, ki je molela roke kvišku in kričala. Bila je mati Greta. Alban je bil lud od groze; hotel je skočiti k njej, stegnil je roke proti starki — toda tedaj je videl, kako jo je odnesel val bliskoma hitro navzdol v grozno globino. »Greta — mati Greta!« je prestrašen zakričal Alban, in se skoraj zgrudil. Toda skrb za ženo in otroka ga je vzpodbudila in ga gnala navzgor, čez drn in strm, do Pekla. Ko je prispel končno z velikim trudom do temnega prepada, je moral najprej globoko zadihati, preden je mogel govoriti. Težavo je prišlo iz njegovega grla: »Rika — moja žena!« Nobenega glasu ni bilo iz Pekla. Samo vihar je tulil okoli visoke pečine in dež je padal na hrbet kamnitega velikana. Alban se je opotekal v Pekel. Kolena so se mu tresla in s prsti se je moral oprijemati roba pečin, razpokanih skalovja, da se ni zgrudil. »Rika! — Rika?« Tedaj je v globočini nekaj zašumelo, začuli so se lahni koraki in nekaj živega mu je skočilo okoli vratu: »Alban — moj Alban!« »Rika!« Vsa radost njegove duše je zvenela iz te besede. Nežno jo je pogladil po laseh. »Uboga revica — to si se bala! Kje je pa sinček?« »Spi na mahu v Peklu.« »Hvala Bogu! Daj da ga vidim — moram ga vzeti v svoje roke...« Tesno objeta sta šla skozi Pekel, brez besede in vendar polna tihe radosti, da sta se našla. »Rika,« je zajecal, »poslušaj — pečina se trese, nagiba! Ne čutiš?« »Moj fant!« je zakričala Rika v blaznem strahu, dvignila spečega dečka z ležišča ter bežala s svojim možem iz Pekla. Pečina se je v resnici nagnila. Zdelo se je, kot da je kak velikan vtaknil v korenine pečine vzvod, da bi dvignil ogromno skalo. Natančno se je čutil vsak pritisk in vsakokrat je strepetalo skalnato telo. Na vrhu se je drobilo kamenje in hkrati se je začelo neko strašno hreščanje, kot bi se dvoje mlinskih kamnov drgnilo drug ob drugega. Alban in Rika sta se oddahnila, ko sta imela Pekel za seboj in sta stala na prostem. Sedaj sta bila popolnoma predana divjanju neviht. »Tu ne moremo ostati,« je rekel Alban. »Toda kam? — Gretino hišico je odnesla voda — ona sama je gotovo že mrtva — kam torej?« Tedaj se je spomnil, da leži nekoliko dalje neka kočica, ki so jo uporabljali pozimi drvarji. Tja je hitel ter vlekel za seboj Riko, ki je držala na rokah spečega dečka. Koča je bila temna in nizka. Toda varovala jih je vsaj pred dežjem in vetrom in deček ni videl švigajočih bliskov, ki se jih je grozno bal. Rika je sedla v temnem prostoru na neko klop, Alban pa je vstopil med podboje, zakaj ena vrata so manjkala. Blisk za bliskom je švigal okoli glave Hudičeve prižnice, ogenj je švigal skozi noč, grmenje je pretresalo zemljo — nebo in zemlja sta stala v ognju... in dež je šumel med vejami. Alban je bil vznemirjen. »Moja uboga vas! Uboga, uboga Greta!« je rekel. »Moj Bog,« je zaihtela Rika v svojem temnem kotu, »če naju zadene strela — naju in najinega dečka —« »Varuj nas, sv. Mihael!« je prosil Alban. »Moliva...« je opomnila Rika... Tedaj se je nenadoma zabliskalo, takoj za njim je zagrmelo, tresk je pretresel zemljo, da sta se Alban in Rika opotekla. »Jezus...« je zakričala žena... »moj otrok...« Dečku se ni nič pripetilo, čisto tiho je ležal na materinih prsih. »Alban, si živ?« je zastokala Rika in odprla od ognja oslepele oči. Tedaj jo je nemo vzel v svoje roke. Zemlja je donela, gora se je tresla — nato hreščanje, bučanje in grmenje kot bi strela udarila na sredi gore in jo razpolovila. Alban je stopil k vratom in pogledal ven. Njegove oči so hotele prodreti temo. Nato je glasno zakričal. »Alban — kaj je?...« »Sv. Mihael... pomagaj jim!... Pečina — Hudičeva prižnica... se je zrušila... čuj... navzdol se vali... drevesa se lomijo... zemlja se trese... pečina... pečina... naravnost navzdol drvi... k sv. Mihaelu... zrušila ga bo... O uboga, uboga vas...« »Sveti Mihael,« je zakričala Rika, »gore se rušijo! Pomagaj sveti Mihael!...« V mogočnih skokih je drvela ogromna pečina, zemlja se je tresla pod njenim udarcem. Razsvetljena od bliska je drvela kot ogromna žoga v dolino, se premetavala, izpodkopavala zemljo, visoko skakala in zletela nato v visoki loku v kotanjo — proti Svetemu Mihaelu... Pri Svetem Mihaelu je tekel župnik ves v skrbeh skozi vas. »Taka nevihta! Petnajst let sem župnik pri Svetem Mihaelu, a še nisem videl kaj takega. Ven iz hiš!... voda prihaja!... Rešite se!« je donel župnikov glas. Ljudje so planili iz hiš. S strahom so opazili, da voda že poplavlja vaške ceste in da se vedno narašča. »Če bo šlo tako naprej, smo izgubljeni!...« so stokali ljudje. Tedaj je zazajal z višave zvon — zvon vode! Kratki, neenakomerni kriki, kot bi usta zvona od strahu le jecljala! V širokih šumečih potokih je prihumela voda. V gorah se je utrgal oblak. Ljudje so tekli k bližnjemu hribu, kjer so upali, da bodo varni. Baklje so zažarele, njihov krvavordeči sij je trepetal v noč. Mnogi so brezupno jokaje tavali okoli, ki niso vedeli, kaj naj store. Župnikov glas se je izgubil v viharju in šumenju dežja. Šel je v cerkev in potegnil zvon: zamolklo in težko je donel veliki zvon Svetega Mihaela v noč in svaril vaščane. Nato je prižgal župnik veliko svetilko, ki jo je običajno nosil cerkovnik, če je šel župnik koga prepričat. Šel je v oddaljene hišice, da je opomnil in rešil zamudnike, kjer jih je še mogoče rešiti. Z višave je še vedno donel zvonček. Nenadoma je umolknil. Mogočen sunek vetra je šel skozi vas, da so se hiše stresle in strehe zaječale. Nato se je začelo pokanje in prasketanje, vmes zamolkli udarci kot grmenje topov, zemlja je bobnela in se tresla. Ljudje so glasno kričali in kot pred neko neznano grozo bežali nazaj v vas. Tesno skupaj so stali na širokem holmu blizu kamnolomov. Vsenakoli so bučali penasti valovi. Skozi bučanje viharja se je začul strašen hripav glas, ki je prevpil celo prasketanje dežja in bobnenje groma. Do kože premočen je tekel skozi vas mlad fant, čigar bled obraz so razsvetljevali bliski. »Bežite!« je kričal, »gore se podirajo! Vsa vas je izgubljena!« Toda ljudje se niso premaknili. Stali so kot prikovani in z utripajočim srcem pričakovali najhujšega. Hipoma je pridrlo z višave nekaj, podobno gori in zabobnelo je kot bi grmelo. Nato prasketanje, škripanje, bučanje, bobnenje, kot bi kdo zdrobil vas z jeklenim kladivom... Ljudje so zakričali, se tesno oprijeli drug drugega, padli na tla in pričakovali konca... Nastopila je strašna tišina. Kot bi cela razburkana narava zadržala dih. Tedaj pa je naenkrat zapel mali zvonček v zvoniku — nebogljeno, trepetajoče, tožeče kot bi nevidna roka udarila bronast kembelj ob zvenečo kovino. Rdeč blisk je preklal temo in v močni, migljajoči svetlobi se je zdelo, kot da se cerkev in zvonik maje. Stoglasni krik se je razlegal v noč: »Jezus, Marija — zvonik se maje!... Cerkev se bo podrla!...« In premagani od prevelike nesreče so ubogi ljudje proseče dvignili roke proti nebu, ker so se bali, da se bodo zrušile gore nanje. Strašna noč je minila. Nastopilo je turobno jutro. Raztrgane megle so se vlekle preko doline, in gore so si zavile svoje glave v sive, oblačne pajčolane. V sivini dneva so se videli sledovi grozne nesreče. Kakor daleč je seglo oko, ni videlo drugega kot opustošenje, šumečo, bučečo vodo, blato, sipine in razvaline. Ogromna skala, ki se je odtrgala zgoraj od svojega preperelnega skalovja, se je zakotalila preko šolske strehe in porušila poslopje. Velik kos se je odtrgal od skale in se zvalil s tako silo proti zvoniku, da je zvon zazvonil. Voda iz žrela si je utrla široko strugo ter poplavila polja, travnike in vso vas. Tik ob prepadu so stale tri hišice, ki so bile vsako uro v nevarnosti, da se bodo zrušile. Široki grič tik nad vasjo, ki je tvoril doslej neko naravno utrdbo, je bil obdan z vodo in se je že majal. S treskom in bobnenjem se je privalil k vsem, kar je raslo na njem, do vasi in pokopal pod seboj dve hišici. V turobnem jutru sta prišla Alban in Rika z gor. Z roko v roki sta šla z bledimi obrazi, mlada mati je stiskala svojega sina na prsih. Na cerkvenem prostoru, pokritem z razvalinami, jima je prišel nasproti župnik. Žalostno so si pogledali v oči in si stisnili roke. »Težka nesreča nas je zadela,« je rekel župnik. »Toda pogumni moramo biti in zaupati v Boga in premagali bomo tudi to preizkušnjo. Trdno bomo stali skupaj in dali ljudem zgled: močni moramo biti v teh dneh nesreče.« S težavo sta si utrla Alban in njegova žena pot skozi poplavljene ulice. Povsod beda, skrbi, jok in stok. Vihar je polomil drevesa, odnesel strehe. Voda je udarila v hiše in živina, ki se je nahajala v njih, je tulila od strahu. Velike skale in sipine so ležale po ulicah in zapirale pot. Posamezna drevesa, ki jih je voda iztrgala s koreninami vred in jih zanesla v vas, so štrlela s svojimi polomljenimi vejami kot strašni velikani v mrkli dan. Albanova hiša je ostala nepoškodovana, zato je spravil ženo in otroka domov, od tam pa se je takoj vrnil na delo. Razdelil je može v dve skupini: vsakih dvajset jih je poslal k zasutim hišam, da bi očistili dohode in ponesrečenim pomagali. Z ostalimi pa je hotel k žrelu, da bi rešili iz ogroženih hiš vsaj živino in opravo. Široka reka je ločila hiše od vaške ceste. Možje so se morali navezati, da niso odnesli deroči valovi. S smrtno nevarnostjo so reševali živino in opravo. Komaj so to izvršili, že so se zrušile izpodjedene hiše: zmaj je pogoltnil svoje žrtve. Ves dan so delali pri zasuth hišah. Štiri žene in dva otroka so potegnili izpod razvalin, napol zadušene in z zlomljenimi udi. Toda tudi tri mrtvece so našli pod zrušenim zidovjem. Najzadnje so našli tudi Greto, ki jo je voda vrgla ven ob cerkvenem zidu. V otrplih rokah je držala le košček vrvi, za katero je vlekla v največji nevarnosti, da bi opomnila vaščane. Zvonarka Svetega Mihaela je postala žrtev svoje zvestobe. Nemo in nepremično je ležala poleg drugih in solnce, ki je zahajalo za gore, je pokrilo tihe speče mrtvece s svojo škrlatasto preprogo... Naslednje jutro so bili prebivalci Svetega Mihaela v največji stiski. Voda je počasi padala in sedaj so videli pred seboj porušeno vas, opustošena polja in travnike. Nekateri so izgubili vse. In vendar ni nikomur padlo v glavo, da bi šel v širni svet ter zbežal iz kraja, ki skriva take strahote. »Rajši umremo — kot da bi šli iz domačega kraja!« so govorili in so začeli znova graditi svojo srečo. Župnik in župan sta tolažila in pomagala, kolikor sta mogla. Sporočila sta nesrečo, ki jih je zadela, svetu in prosila za pomoč. Časopisi so prinesli poročilo o grozni, usodni nesreči, ki je zadela samotno gorsko vas. Tisoče ljudi, ki so brali klic na pomoč, so odprli svojo usmiljeno roko in bogati darovi so se stekali k Svetemu Mihaelu, tako da jim je bilo vsaj za prvo silo pomagano. Toda, ali se ne bo vsako leto ponovila ista nesreča? Nevarnost je bila sedaj še tem večja, ker ni bilo več griča nad vasjo, ki je bil doslej naravna utrdba. Zato bodo lahko sledili novi skalnati plazovi, in hudourniki imajo prosto pot. Cerkev in vas sta bili predani njihovemu divjanju. Brez moči ste ležali pred šapami strupenega zmaja. Vsi so bili edini v tem, da se mora nekaj ukreniti in rešiti vas popolnega pogina. Toda nihče ni vedel, kako naj bi se izvršile rešilne naprave. Manjkalo jim je tudi ogromnega denarja, ki bi bil potreben v to vrsto. ==5. poglavje.== Odkar je videla Čiška zopet svojega mladostnega prijatelja, ni imela več miru. Čutila je, da jo je s tisoč nitmi navezana na Mihaela in da brez njega ne more živeti. Lotilo jo je neizmerno hrepenenje po njem in zato se je peljala vsako nedeljo popoldne v Terrino sedlo k isti mizi na terasi Grand hotela, kjer jo je Mihael videl. Tiho je upala, da se bo nekega dne vrnil k njej. »Če me je spoznal, mora zopet priti,« je mislila. In prišel je. Neko nedeljo je nenadoma stopil pred njo, stegnil roki proti njej in zavriskal: »Čiška... tu sem!« Čiški je planila kri v glavo, njene oči so zažarele in trdo mu je stisnila obe roki: »Mihael — torej si prišel...« Sreča in veselje jima je vzelo besedo. Šla sta proti kostanjevemu drevoredu pri cerkvi. V senci tihih šumečih dreves sta obstala, se prijela za roke in se dolgo gledala v oči, iskala v njih svojo mladost, svojo tiho otroško srečo. »Čiška,« je zaklical Mihael, »vendar sem te našel! Ko sem te zagledal pred štirimi tedni na terasi, sem mislil, da sem se zmotil — tvoje oči in tvoje lase sem spoznal — sicer si pa vsa drugačna. O kako lepa si, Čiška, kako lepa!...« Čiška se je smehljala. »Ali si zato prišel, da mi boš to povedal?« »Prišel sem, da te vidim, Čiška, in te vprašam, ali me hočeš še poznati.« »Mihael!« otočaje je zvenela ta beseda, hkrati pa mu je ponudila roko. »Tako zelo sem vesela —« »Ti mi daješ roko?« je zaklical Mihael. »Ali nisi huda name, ker sem te odšel?... Ali vidiš preko ograje, ki naju loči, pozabljaš, kdo da sem?« Smehljaje se ga je pogledala in rekla: »Samo to ti povem, Mihael: Tako srečna sem danes, oh tako srečna...« »Čiška — zakaj? zakaj?« »Ker si prišel,« je odgovorila enostavno, s prosto prisrčnostjo. Tedaj je umolknil. Čez nekaj časa je s težavo prišlo preko njegovih ustnic: »Čiška, ali res lahko pozabiš, kdo sem?« Odločno ga je pogledala v oči. »V pogledu vidim,« je rekla resno, »da si postal mož. To, Mihael, je izbrisalo preteklost. Kje je človek, ki nima nobenega madeža na svojem življenju? Tudi na mojem življenju leži senca —« »Čiška — saj ni mogoče!« »In vendar je,« je rekla in mu povedala žalostno zgodbo svojih staršev, ki jo je izvedela od očeta. »Vidiš,« je končala, »v bistvu torej nisem čistokrvna plemkinja, preveč meščanske krvi teče v mojih žilah. Nikdar se nisem čutila pravo plemkinjo in sedaj grem z lahkim srcem preko tega nedostatka. Plemenito čutenje je več vredno kot odlično rojstvo.« »S temi besedami si me rešila, Čiška. Dobrota, resnica, zvestoba: to je pravo plemstvo. Veseli me, da se tako dobro razumeva.« Bil je tih, svetel čudovit dan in prijazno so se smehljali krasni svet. Vrhovi gora so žareli v rdeče-zlatem blesku. Jezero se je bliščalo v nebesni modrini, srebrni oblaki so se zrcalili v njem in vijoličast pajčolan je trepetal nad bleščečim zrcalom. Topel, mehek veter je pihljal med kostanji in božal njuna lica, življenje je vabilo in se smehljalo. Čiškine oči so z občudovanjem zrle stasitega, lepega mladostnega prijatelja. »Mihael,« je rekla smehljaje, »zelo sem vesela, da nisi postal duhovnik. Nikakega sledu ni v tebi o pastirski skromnosti. In tvoje roke, Mihael! Pastirji, ki pasejo ovce, nimajo takih rok.« »Bolje je tako,« je odgovoril Mihael. »Svojim ovčicam bi s pestjo pisal božje zapovedi na hrbet — in to ne bi mnogo koristilo. Tako se mi zdi, kot bi bil železen in čisto bi najraje ves svet zdrobil s pestmi. Res ne vem, kam bi z vso preobilno močjo.« »Hrani jo, Mihael — prišel bo čas, ko jo boš potreboval. Sedaj pa mi daj roko. In prav zelo želim, da bi me peljal nekoliko po jezeru.« »Sreča, da nisem postal duhovnik!« se je zasmejal. »Kako to?« »No, tedaj bi ti ne mogel ponuditi roke, niti te peljati po jezeru.« Smejala sta se kot otroka in šla k jezeru. Stopila sta v čoln. Mihael je kupil od neke deklice vse cvetice, polno košaro, jih nesel v čoln in jih raztresel okoli. Kakor kraljica je sedela Čiška sredi cvetja. Mihael je vzel vesla in veslal po gladki, čudovito modri gladini. Sanjava tišina je obdajala, le valovi so tiho šepetali. Tedaj je Čiška prekinila molk: »In kako se je tebi godilo vsa ta leta, Mihael?« »Trdo je bilo, Čiška! Usoda me je krepko zgrabila in pošteno pretresla. Kot reven fant sem šel v svet s praznimi žepomi. Toda z vročim srcem in z močno voljo — za srečo!... Vesel in srečen bi bil, samo, ko bi mogel pozabiti preteklost, ki me je spremljala kot senca. Toda misel na to me je vbodla: hotel sem ustvariti nekaj velikega, tako velikega, da bi ljudje strmeli... Zato sem vsa leta trpel bedo in pomanjkanje! Šel sem v Pariz ter tam stradal in zmrzoval... Toda nisem omagal. Podnevi sem delal kot živina, ponoči sem sedel v siromašni podstrešni sobici pri svojih knjigah. Poleti sem delal pri nekem inženirju, pozimi pa sem hodil na akademijo. Pretolkel sem se skozi — dokler nisem imel v žepu inženirske diplome. Tedaj sem bil končno prost.« »Ubogi človek,« je rekla Čiška. »Nisem omagal. Dober angel mi je stal ob strani in me gledal z ljubečimi očmi — in zato mi ni zmanjkalo poguma. Čiška, dobri angel si bila ti — ni minil dan, niti ura, da ne bi mislil nate...« Čiška je sklonila glavo z zlatorujavimi kodri, v katerih so se poigravali solnčni žarki kot zlate iskre. »In jaz,« je rekla tiho, »sem vsak dan molila zate, da bi se ti dobro godilo.« Mihael je prikimal, kot bi to blatil in nadaljeval: »Ko sem bil preko najhujšega, je šlo hitro naprej. Kljub svojim mladim letom sem kmalu zaslovel. Delal sem kot prvi inženir pri angleških, francoskih, španskih in nemških družbah in videl mnogo dežel: Španijo, Švico, Algerijo, Mehiko —« »Toliko si prehodil?« je vprašala Čiška. »Zato imaš tako rjav obraz? A to ti dobro pristaja, Mihael, daje ti nek tujzemski čar. Toda oči — te so niso nič izpremenile, Mihael! Take prav svetle, globoke oči, kot jih ima malokdo. In k modrim očem dobro srce,« je rekel Mihael resno. »Torej si zadovoljen s svojim poklicem?« »Več kot to, Čiška: navdušen sem zanj. Moj poklic je vojna proti naravi, toda plemenitejša in vztrajnejša kot vojna z orožjem. Moje življenje je: prodirati gore, postavljati mostove, reke spravljati v pravilen tek, ljudi osrečevati! Nič ni lepšega, kot delati ovire, nositi blagost kulture v daljne dežele.« »To je velika stvar, Mihael! In se nisi pri tem odtujil svojemu domu?« »Domu? Ali imam kak dom?... Med visokimi gorami leži tiha vasica in tam je stala nekoč hiša, ki mi je bila prvi dom. Oh, raje ne govorimo o tem.« »In kje delaš sedaj? O tem mi nisi povedal še nobene besede.« »Ob Renu, Čiška, v St. Gallenu v renski dolini. To je krasna dežela. Toda od časa do časa dvore Ren v ta paradiz in ga grozno opustoši... Sedaj pa se vrše velike poprave ob Renovi strugi.« »To je veliko delo, Mihael! In delaš pri tem?« »Poklicali so me,« je rekel Mihael, ne brez ponosa, »in z veseljem sem sledil pozivu. To je delo zame, s katerim se bom proslavil.« Prišla sta do brega in izstopila. Dan se je nagibal, a zlato solnce je še stalo nad gorami. Njegovi žarki so ležali kot ozki zlati trakovi preko jezera, poljubljali valove in vžigali živordeča plamena. Jezero je bilo podobno veliki goreči kotlini. Vse nebesne barve so se zbrale na njem, ki so se ob vsakem vzvalovanju zažarele, kakor bliščeči potočki z rožnatimi, modrimi, zlatimi, vijoličastimi in rdečimi lučmi. Vsa zavzeta v to očarljivo igro barv sta obstala tik ob jezeru pod nekim jasminovim grmom. Ob vsakem njunem premiku se je vsul na nju dež belih, mehkih lističev s cvetočih vej in objel ju je oblak vonja. Stala sta tesno skupaj, njune roke so počivale druga v drugi. »Čiška,« je rekel Mihael, »ko ne bi bila moja usta zapečatena, bi moral sedaj govoriti o tem, kar žge kot ogenj v moji duši. Moral bi ti povedati besedo —« »In zakaj ne poveš?« ga je prekinila, vsa zardela in polna pričakovanja. »Čiška,« je zavriskal, »Čiška, ljubim te!« Pogledala ga je z bleščečimi očmi: »Tvoja hočem biti... vedno sem te ljubila,« je odgovorila s sladkim, šepetajočim glasom. In blažen smehljaj ji je zaigral okoli ust. Mihael je obljubil, da bo prihodnjo nedeljo zopet prišel — a ni ga bilo. Namesto njega je prišlo pismo, kateremu je bil priložen nek nemški časopis. V tem časopisu je bilo natančno poročilo o nesreči, ki je zadela Sv. Mihael. Pismo se je glasilo: »Oprosti mi, Čiška, ker nisem prišel k tebi. Sv. Mihael, moj dom je opustošen. Moja ura je prišla! Boj sem tukaj razvezal pogube in sedaj hitim tako domov. Dom me kliče — in z veseljem sledim temu klicu. Premagati hočem žrelo, osrečiti svoj dom in Sv. Mihael odrešiti prekletstva. Kmalu boš slišala o meni — do tedaj zdrastvuj! Ohrani mi svojo ljubezen — vse drugo se bo našlo. V vroči ljubezni in večni zvestobi — Mihael.« Čiška se je sprva prestrašila te ločitve. Ljubezenski sen je bil raztrgan. Toda nato je uvidela, da Mihael ni mogel urediti drugače in je bila ponosna nanj. Poslala mu je le brzojavko. Njene besede naj bi ga spremljale kot dobra zvezda na njegovi poti in pri njegovem delu. Brzojavka se je glasila: »Bog blagoslovi tebe in dom! Izvrši svoje delo — nato bom za vedno tvoja, v večni ljubezni — Čiška.« Jeseni, ko bo blestel domači gozd v pestrem oblačilu, se bo tudi ona vrnila domov. Delala in borila se bo ob Mihaelovi strani za dom. Za dom — in za lastno srečo! ==6. poglavje.== V prvih dneh julija je stopil Mihael proti svoji domači vasi. »Bodi pozdravljen, moj dom!« je zavriskal in stegnil roke. Ko pa je zagledal grozno opustošenje, ki ga je povzročil vihar in voda, mu je hotelo srce počiti od bolečin. Sveta prisega se je izvila iz njegovih prs in se je dvignila proti nebu: »Ne bom prej miruval, dokler ne bo domači kraj srečen!« S strahom je stopil v vas in župnišče. Bal se je srečanja s svojim dobrotnikom. Ko pa je stopil v znano, prijazno sobo, se je oddahnil. Tu ni bilo jeze, ne sovraštva — tu je prebivala samo ljubezen. Župnik je stal ob oknu. Na njegovem obrazu so se zrcalile skrbi, pa tudi ljubeznivost. Srebrnobeli lasje so obdajali njegovo glavo. Podoben je bil svetniku. Župnik ga je nekaj časa tuje gledal. Nato pa je razprostrl roke in ga potegnil k sebi. »Mihael — ti si se vrnil — torej me nisi pozabil... In tako postaven si! Oh, Mihael —« »Ali mi morete odpustiti, kar sem Vam tedaj storil?« je rekel Mihael z ginjenim glasom. »In da nisem postal duhovnik?... A nisem mogel. Vse v meni se je upiralo misli, da bi kot sin morilca stopil pred oltar.« »Ne more vsak postati duhovnik,« je rekel župnik prijazno. »Bog ne zahteva nič nemogočega in v vsakem stanu lahko človek mnogo stori. Kako vesel sem, da si prišel.« Dopadljivo ga je gledal in ga rahlo pogladil po laseh. »In ne vprašate, čemu sem prišel,« je zaklical Mihael z bridko radostjo. »Moj Bog, kaj naj vprašam? Zadostuje mi, da si tu, da te zopet imam, da te lahko držim za roke. Torej nisi omagal? Si se pretolkel skozi?« Mihael je povedal zgodbo svojega življenja, svoja trpljenja in svojih bojev — svoje končne zmage. »In sedaj,« je zaključil, »sedaj sem prišel, da rešim Sv. Mihael...« »Kako misliš to, Mihael?« Mihael se je vzravnal. Njegov obraz je žarel, njegove oči so gorele navdušenja. Pokazal je na opustošeno vas in rekel: »Prišel sem, da popravim krivdo svojega očeta. Zunaj v svetu sem se naučil bojevati se z naravnimi silami in jih premagati. In sedaj hočem premagati vodo v žrelu in ji pokazati pravilen tek, da ne bo več povzročala nesreče. Zato sem se vrnil domov, da bi odrešil svoj domači kraj. In sedaj vprašam: Ali me dom sprejme?« Župnikove oči so se svetile. »Poklekniti bi moral pred teboj in ti poljubiti roko,« je rekel. »Moji beli lasje mi to preprečujejo, Mihael, toda hvaležno ti stiskam roko in te pozdravljam v imenu domovine. Nekaj tako velikega hočeš napraviti, da komaj to dojamem. Naše zaupanje v bodočnost je ugasnilo, sedaj pa pogum zopet oživi in zopet bomo lahko verovali v srečo — bodi zato blagoslovljen!« Čisto tiho je bilo v sobi, solnčni žarki so se poigravali z belimi, župnikovimi lasmi, Mihaelu je bilo tako prijetno, kot bi v tem trenutku prejel posvetilo za svoje veliko delo. Prihodnje tedne je Mihael neumorno delal. Vas in kamnolome so očistili blata in proda, vrtove in polja nanovo obdelali, za družine brez strehe postavili zasilne koče. Mihael je vodil vsa ta dela s previdnostjo in pametjo, možje in žene so pomagale, in to duševno udejstvovanje izpremenila v delo. Odkar so ljudje vedeli, da je prišel Mihael njim v pomoč in kakšne velike načrte ima, so videli v njem rešitelja in so se mu radovoljno uklanjali. Alban mu je bil zvest, močen tovariš, ki ni delil z njim samo dela, temveč tudi ljubezen do doma. Mihael je bil duša vsega, vodil je vse, do najmanjše podrobnosti, v Albanu pa je bila utelešena moč, ki jo je to duševno udejstvovanje izpremenila v delo. Hitreje, kot so ljudje mislili, je bila vas in vrtovi očiščeni blata in peska, kamnov in polomljenih dreves. Mihael je prišel na praktično misel, da je ukazal zvoziti vso množino grušča in prodovine v breznico, v katero se je stekalo žrelo. Alban se je temu zelo začudil. »Ali hočeš zasuti Pekel?« je vprašal. »Nič drugega kot to,« je odgovoril Mihael. »Tega brezna tik poleg vasi me je bilo vedno strah. Zasuti ga hočem, to je jasno. Pri delu teh naprav, ki jih mislim narediti, bo toliko kamenja in zemlje, da ne bi vedel kam z njo. Zato je to brezno. Porušena bo napolnila globoko dolino in ustvarila ravno pot. Kjer zija tedaj ta ogromna votlina, bo peljala položna cesta v dolino. Tako bomo zvezali Sv. Mihael s svetom. Tik poleg ceste bo peljala nova pot, vendar tako, da bo ostala strma pečina, na kateri stoji cerkev, nedotaknjena. S temi novostmi bo cerkev še pridobila. Namesto temnega prepada se bodo razširjala polja in vrtovi, mali paradiž.« Alban se ni mogel načuditi: »In vse to hočeš izvršiti?« »O,« se je zasmejal Mihael, »to je samo igrača, težje bo premagati divje vode in jim uravnati tek. Toda tudi to hočem izvršiti.« Njegov obraz je dobil ponosen izraz, vitka, žilnata postava se je vzravnala kakor steber svoje zmagovite moči. Mihael je bil tedaj v svojem delu. Dokazati je hotel, da je velikan. In ker je vedel, da je dobro, vse za njegove načrte Alban kot župan, zato ga je uvedel v svoje načrte. »Glej,« je rekel, »po vsem gorovju, od vrha do vznožja, bom zgradil globok prekop, ki bo sprejemal vse studence. To bo velikansko delo. Hudournike, ki pustošijo našo vas, bom s tem prekopom prisilil v urejen tok in uporabil njihovo silo. Vasi bodo dajali vodo, namakali bodo vso dolino, da bo vzcvetele kakor vrt. Poleg tega bodo gnali stroje velike elektrarne, ki bo preskrbovala našo vas in vso dolino z elektriko. Pomisli: ta električna sila bo tako močna, da bo prevajala tovor, mala kolesa — električno železnico bom zidal, Alban. Neizmerne množine peska, kamenja in lesa, ki ga imamo, bomo s to železnico lahko in naglo spravili v svet.« »O Bog — meni se vrti v glavi,« je zaklical Alban, »ti si pravi čarovnik! Odkod imaš te drzne misli?« Mihael se je smehljal. »Mogoče mi jih je navdahnil moj patron. Misli mi gorijo kot ogenj v glavi in nimam prej miru, dokler ne izvršim svojih načrtov. Zdi se mi, kot da je položil Bog v mojo roko usodo te občine. Zato bi rad vse srečno in dobro izpeljal. Le pomisli, kakšna mogočna radost osrečiti vso vas! Vas, ki jo ljubim, ki je moj dom. Moj dom naj cvete kot vrt, njeni prebivalci morajo biti srečni! Ali mi boš pomagal pri tem, Alban?« Albanu je toliko srce v prsih. »Saj skoraj ne morem verjeti,« je zaklical. »Sv. Mihael bo vzcvete — bo srečen? Mihael — tebi in tvojemu delu pripadam z dušo in telesom.« Pogledala sta si v oči in si krepko stisnila roke — tako je bila zveza zapečatena. Začetkom jeseni je bil Mihael s svojim merjenjem in vrtanjem tako daleč, da je lahko predložil svoje načrte vladi. V različnih narodnih časopisih je slikal stisko Sv. Mihaela in poudarjal, da je ureditev hudournikov neobhodno potrebna. Brez te je Sv. Mihael izgubljen. Pomoč ogroženi občini je označil kot častno zadevo, kot narodno in socialno dolžnost. Naredil je tudi vlogo na vlado in posebno občinsko odposlanstvo jo je neslo v prestolnico. Ta vloga je bila glasen klic na pomoč, ki ne bi smel ostati uslišan. Obstoj več sto ljudi je bil ogrožen, cela vas je bila v nevarnosti, da jo naravne sile zrušijo in uničijo — zato bi morala vlada priskočiti na pomoč. Edino razvedrilo je našel Mihael v tem delu in skrbipolnem času v župnišču, ki mu je znova postal dom. Gospa Barbara je sijala od sreče, da je imela zopet pri sebi Mihaela. Imenovala ga je še vedno svojega ljubega fanta, čeprav je bil že davno večji kot ona. Prebolela je že, da ni postal duhovnik. »Tudi tako je prav,« se je tolažila. »Pravi mož je, Mihael.« Župnik se je ves oživil in se pomladil v občevanju z Mihaelom. Čisto nov svet je zanesel Mihael v to tiho, oddaljeno župnišče — veselje in delo, bil je junak dela. — Župnik in Barbara pa sta obdajala s tako veliko ljubeznijo in skrbnostjo, da je bil ves gnil. Tako srečen je bil, tako vesel! Tihi čar te mirne hiše ga je vkelil, dom ga je objel s tisoč rokami. Vsi so ga častili in ljubili. Tako mlad — in vendar toliko poguma in moči! In poleg tega toliko nežnega čustvovanja, toliko plemenitosti in vzvišenosti v vsem delovanju, da so ljudje strmeli. ==7. poglavje.== Poletje je minilo, jesen je zavladala v gorah. Listje je odpadalo. Rdečkasti in zlati listi so padali v grob. Solnčni žarki so trepetali nad pestnimi gomilami jesenskih barv. Tedaj se je Čiška vrnila domov. V temnih grajskih prostorih je odmeval njen jasni, veseli smeh. »Čiška, deklica,« je rekel grof, »vsa solnčna si. Kaj je s teboj? Ali te je srečala sreča?« Čiška ni mogla obdržati svoje sreče zase, in tudi ni hotela imeti nobene skrivnosti pred očetom. Ovila mu je roke okrog vratu, naslonila svoj obraz na njegovo lice in rekla čisto tiho, vsa zardela: »Oče, ugani — sreča je v meni!« In ko jo je opazoval, je videl, da ni več otrok, temveč cvetoče dekle, ki sije sreča iz oči. Zaprl je oči. »O Čiška — ljubezen je nekaj svetega! Prva, čista ljubezen.« »In ne vprašaš me za njegovo ime?« Nekoliko tesno ji je bilo pri srcu, ko je stavila to vprašanje. »Gotovo mora biti sijajen človek, da si ga ti osrečila z ljubeznijo.« »Saj tudi je, oče! Večji kot vsi drugi — Mihael!« Grof se je zganil. »Mihael? Ali je mogoče?« Nato je umolknil in si pokril z roko oči. »Oče,« se je dobrikala, govoril vendar. Zakaj ne rečeš nobene besede?« Počasi se je vzravnal. Globoka žalost je ležala na njegovem obrazu. »O Čiška,« je rekel, »nesrečna zvezda biva nad našim domom, temna usoda. Vedno damo svoje srce človeku, ki ni našega rodu. To ti dobro. To prinaša nesrečo. Čiška, ti veš, da ti nihče ne želi bolje, kot jaz, a moram ti zadati boleč udarec — to ni mogoče! Svojemu stanu in svetu smo dolžni ozir.« Čiška se je iztrgala iz njegovih rok. »In usled takih ozirav hočeš vzeti svojemu otroku srečo? Ta svet mi ni nič mar, oče, prav nič ne čutim z njim, tu mi je. Tu je moj svet, tu sem vzrasla, samo tu sem lahko srečna. Ne hrepenim po blesku in sijaju — zadovoljna sem s skromnejšo usodo. Pusti mi srečo, oče, to je vse, kar zahtevam od tebe.« Grof Hugo je zamajal z glavo. »Nemogoče,« je rekel. »Moraš se odpovedati. Tisoč razlogov govori proti. Pozabiti moraš, otrok. Pozimi te bom vpeljal v velik svet, zadnji čas je. Nudil ti bo toliko, da se boš v kratkem času smejala svojemu sklepu.« »Kaj mi pomaga blesk in sijaj, če pa moje srce tem trpi,« je odgovorila Čiška. »Kot otrok se moram ukloniti tvoji volji, toda Mihaela ne bom pozabila nikdar — nikdar!« Grof ji je v skrbeh pogledal v oči, v katerih je stal odločen sklep. Predobro je poznal Čiško, zato je vedel, da se bo Čiška bojevala za svojo ljubezen in rajši umrla kot se ji odpovedala. To ga je navdalo s skritim strahom, zakaj sam je predobro vedel, kako nemogoče je iztrgati tako globoko, vročo ljubezen iz srca. Med očetom in hčerjo je nastalo nesoglasje, ki ni hotelo izginiti. Grof ni hotel zavreči starih tradicij svojega rodu in Čiška se je borila za pravice svojega srca. Na videz sta občevala prijazno drug z drugim, toda prejšnjega zaupnega razmerja ni bilo več — vedno bolj sta se odtujevala. Prišla je zima in grof Hugo je silil k odhodu v prestolnico. Radi svoje hčere je hotel zopet živeti v širšem slogu, obnoviti stare odnose. Njegova hči naj spozna svet. Upal je, da jo bo to ozdravilo njene ljubezni. Toda predno je bilo vse pripravljeno za odhod, je prišlo sporočilo, ki je odločilo, da je odložil svoj sklep. V novembru je bilo v časopisih poročilo, da je slovita pevka Tamara na odprtem odru zblaznela. Grof Hugo je bil vsled tega udarca ves omamljen. Tamara — to je bila vendar njegova nezvesta žena! Stare rane so se zopet odprle in sočutje je premagalo sovraštvo. »V svoji nesreči bo popolnoma zapuščena,« je mislil. »Skrbeti hočem vsaj za to, da bo dobro strežena.« In odpotoval je v Berlin. Edito so prepeljali v njeno vilo ob Treptowerskem jezeru. Vsa pota so bila zasnežena, ko se je peljal tja grof Hugo. Oster veter mu je bril v obraz. Brezupen in pust, kakor njegova duša, je bil tudi svet. Vse je bilo zavito v vlažno sivino, na zimskem nebu so se vlačile megle. Bolnica se je nahajala v veliki, svetli sobi, iz katere so jo pri močnih napadih lahko takoj prenesli v malo celico z blazinastimi stenami. Ko je Hugo vstopil, se ni zmenila zanj. Mehanično je prelistavala neko knjigo, ali se poigravala s cvetico, ali udarila par akordov na klavir. Grof Hugo jo je opazoval s sočutnim pogledom. Njena krasna postava je bila sključena in glava nagnjena naprej. Nekaj trudnega in žalostnega je ležalo na njej, njene kretnje so bile nagle. Njene roke so bile bele, so bile vele in blede ter so nemirno tipale semintja. Grof Hugo je prijel njeno desnico in tiho vprašal: »Edita, ali me poznaš?« Dvignila je glavo in pogledala mimo njega v praznino. Šele sedaj je videl, kako strašno jo je zdelala bolezen. Ozka usta so bila trdno stisnjena, ustni koti globoko razvezeni kot pri jokajočem otroku. Nekdaj cvetoči obraz je bil razdejan, vel in star. Oči so zrle neumorno, s topim izrazom v eno samo točko. Včasih so se popolnoma zaprle in tedaj se mu je zdelo, da gleda v otrpel mrtvaški obraz. Grof Hugo je jokal. Ni se sramoval svojih solz. Vroče sočutje je občutil s to revico, ki je bila nekoč sreča in upanje njegove mladosti, sladka vsebina njegovega življenja. Ob taki pretresljivi tragediji se ni mogel jeziti. Več ur je ostal pri njej, ne da bi ga spoznala. Nekaj časa je bdela, nato se je zdelo, da spi. Toda nenadoma je planila kvišku, njeno telo se je vzravnalo, njene oči so zagorele in zdelo se je, kot da njeno telo raste. Šla je s hrbtenim obrazom proti grofu in zaklicala z nečloveškim glasom v najvišjih zvokih: »Ubij najprej svojo ženo!« To je bilo ono slavno mesto iz Beethovenove opere »Fidelio«, ki izraža višek, oni grozni krik, v katerem so zbrane svetle točke vse opere. Ko je pela Edita zadnjič Eleonoro, je ob tem kriku zblaznela. Tedaj je neprestano ponavljala ta krik, stokrat na dan. Grof se je ob tem groznem kriku prestrašen umaknil. Lasje so se mu ježili. Ta grozni krik blazne žene mu je zadonel v ušesih kot strahotni motiv njegove življenjske usode. Nehote se je skušal zavarovati, toda blazna žena mu je sledila korak za korakom, njene oči so se upirale vanj kot žareči meči, stegnjene roke so ga hotele zadaviti. In neprestano je donel v visokih, nenaravnih tonih ta blazni krik: »Ubij najprej svojo ženo!« Prihitel sta dva strežnika, ga rešila iz neprijetnega položaja ter s silo odvedla Edito v celico. Ko so se vrata zaprla, je čul zamolklo vzdihovanje in srce trgajoči krik: »Ubij najprej svojo ženo!« Opotekajoče se je zapustil sobo. Zdelo se mu je, da bo sam zblaznel. Izčrpan se je zgrudil na zofo. Kolena so se mu tresla in vse njegovo telo je trepetalo od razburjenja. Le počasi se je pomiril in pogledal okoli sebe. Nahajal se je v veliki, razkošno opremljeni sobi z rožnatimi zavesami. Ozek solnčni žarek je prodrl skozi špranjo zaves in lizal kot ozek, dolg, plamenast jezik v mračni sobi. Grof Hugo je hotel oditi. Tedaj so se odprla vrata na nasprotni strani, bližali so se hitri koraki in nato je zadonel glasen krik. — Pred njim je stala neka ženska postava, v beli, ohlapni obleki, držeč roko na utripajočem srcu. Grof Hugo je napravil par korakov, nato pa je nenadoma obstal, kot oslepljen od tolikšne lepote. »Julija — Julija!« Zazvenelo je pol kot radosten klic, pol kot vzdih … Julija je prebledela. »Grof Hugo — Vi tu?« »Da, jaz,« je rekel. »Bral sem grozno vest v časopisih in prišel sem.« »To je grozno,« je rekla Julija in sklenila blede prste. »Zdravniki smatrajo Editino bolezen kot neozdravljivo.« Grof je vzdihnil. »To je hujše kot smrt.« Nato sta oba molčala. Ob pogledu na Julijo se je v grofu odprla stara rana. Hotel jo je prijeti za roko. »Julija … Julija, zakaj si šla od mene? Sedaj sem popolnoma sam. In sedaj ta nesreča. A kljub vsemu jaz …« Naglo je odtegnila roko in rdečica je švignila preko bledega lica. »Ne tako,« je rekla strogo in oči tajno. »Zločin bi bil, če bi govorila o ljubezni tu, kjer se odigrava tako grozna usoda.« »Toda ljubim te,« je kriknil. Zmajala je z glavo in ga pogledala s solznimi očmi. »Ne govori tako, to me boli,« je rekla. »Iztrgati morava to ljubezen iz srca, zakaj sedaj, ko vem, kaj naju loči, bi bilo greh.« »Edita ni bila moja žena,« je zastokal. »Najin zakon je neveljaven. Sedaj, ko sem te zopet našel, naj te zopet izgubim,« je tožil. »Ti si povzročila, da sem si zopet zaželel življenja, Julija. Upal sem, da bom po dvajsetih letih trpljenja zopet našel mir — a sedaj se znova začenja nesreča. To je obupno, tega ne bom prenesel! Julija — pomagaj mi, ne pusti me umreti! Daj mi svojo roko, Julija — bodi moja žena — sicer bom pogubil svoje življenje —« »Ne kliči usodi!« ga je milo opomnila. »Nosi potrpežljivo, to olajša breme. Naših sanj je konec — za naju je prišla zima! Ostala bova dobra prijatelja.« Zmajal je z glavo. »Ne,« je zaklical, »to mi ne zadostuje, ljubezni hočem. Ne bom več vzdržal. In ti —« Julija ga je pogledala tako resno, da so jo umaknili. »Jaz?« je rekla, »velika, resna naloga me čaka, Hugo. Moja sestra je sama, zapuščena. Samo mene ima. Popolnoma naravno je, da bom ostala ob njeni strani, da ji bom stregla in skrbela zanjo, da bo njena usoda nekoliko lažja. Ljubila bom samotno in nesrečno revico, zakaj sedaj, ko jo je usoda tako težko udarila, nima nikogar več na svetu kot mene, svojo sestro. Ljubezen bom dajala revici, samo ljubezen. Ostala bom zvesta svoji ljubezni do smrti — pa tudi svoji dolžnosti.« Tedaj je pokleknil prednjo in ječal: »Julija, ti si najplemenitejša žena! Jaz sem norec — odpusti mi! —« Ljubeznivo ga je pogladila po glavi. »Ne govori tako,« je rekla. »Storila bom pač svojo dolžnost. In bolje je tako za naju oba. Veliko nalogo imam, ki daje mojemu življenju vsebino in smisel. Nekaj časa bo pač hudo, ker se morava ločiti, toda tudi to bova premagala in srečna bova ob spominih na to.« Ko je videla njegov temni obraz, ga je prijela za roke in rekla: »Ne pojdi tako od mene, Hugo! Vsaj enkrat se mi nasmej. Glej, v onih dneh sreče si mi dal toliko, da bom od tega živela vse življenje. Najina ljubezen je bila čista in neomadeževana kot solnce — in to je najina tolažba! Usoda naju je trdo zadela, a prenašala bova kot junaka.« V njem so se enkrat dvignila stara, večno mlada ljubezen. »Julija,« je zaklical, »ne bom prenesel. Pridi, zbeži z menoj na konec sveta.« »Tega ne misliš resno,« je rekla. »Saj bi me moral zaničevati.« Tedaj se je dvignil, ji globoko pogledal v oči in jo poljubil na čelo. »Julija, ti uboga — ti bogata! S svojo velikostjo si me premagala, uklanjam se tvoji volji.« Zaihtela je. »Hvala,« je rekla s trepetajočim glasom. »Zbogom, Hugo! Bog te blagoslovi.« »Zbogom!« je zašepetal in jo toplo pogledal. S tem se je poslovil. Sani so oddrčale, a grofu so šle prehitro. Vsak trenutek se je obrnil in gledal proti oknu, pri katerem je za rožnatimi zavesami stala bleda, vitka deklica, ki jo je nadvse ljubil. Še enkrat je pozdravil z roko, dvoje velikih, žalostnih oči mu je nemo odzdravilo, nato je nenadoma ugasnil rdeči sijaj in vitka postava se je potopila v meglo, kakor sladka, lepa pravljična slika. ==8. poglavje.== Grof Hugo se je vrnil domov kot truden, strt mož. Sklenil je z življenjem in ni ničesar več pričakoval od prihodnosti. O odhodu v prestolico ni več govoril, Čiško je to zelo razveselilo. Včasih se je sešla v vasi z Mihaelom in to so bili edini solnčni žarki v njenem samotnem življenju. Sredi zime jo je vzvetel ljubečima jasen majški sen. Grof Hugo je bil priklenjen na sobo. Stara rana na nogi, ki jo je dobil pri neki afriški ekspediciji, se je odprla in začela gnojiti. Zdravniki so izrazili bojazen, da bo noga končno ohromela. »Torej bom pohabljenec,« je temno rekel grof Hugo. »To je konec mojega življenja, ki sem ga tako ponosno začel, a končal kot izgubljeno bitko.« Čiška mu je stregla s požrtvovalno ljubeznijo. Oče in hči sta se v teh težkih, temnih dneh zopet bližala. Brez prijaznega Čiškinega bitja bi obupal. Bila je solnčni žarek njegovega življenja, to je čutil sedaj bolj kot kdaj poprej. In ker je sam izkusil, kakšno bol povzroča pokopana ljubezen, zato je tudi milje sodil njeno ljubezen do Mihaela. Župnik je prišel vsak dan v grad. Njemu je potožil grof svoje gorje. »Moje življenje je ubito,« je stokal. »Drugi so v mojih letih na višku svojega življenja, zaslužni in spoštovani — jaz sem pa ničla! Moje življenje je bilo od nekdaj zgrešeno, nikdar nisem bil nič pravega, vedno samo polovičar — in kar je najhujše: vsled lastne krivde. Brez načrtov sem živel tavandanj, brez trdnih načelov, včasih kot sanjač, včasih kot razgabljač. To se sedaj maščuje — odstavljen stroj sem. Šele sedaj sem spoznal, da samo oni nekaj doseže in je mož, ki si ustvari obstoj iz lastnih moči, z lastnimi rokami ali z delom svojega duha. Kdor pa je kakor jaz, vse življenje presanjal — ali zaigral, je razvalina, ki zasluži zasmehovanje ali zaničevanje.« »Tako hudo vendar ni,« ga je tolažil župnik. »Tudi vi imate nekaj, kar vas veže na življenje. Svojega otroka imate, gospod grof.« Grofov obraz se je zjasnil. »To je moj edini solnčni žarek. Če bi tega ne imel, bi mi preostajala samo še krogla.« »Vi grešite, gospod grof. Tudi za vas mora biti nekaj, kar bi vas dvignilo. Ali ne gori nikaka svetla iskra v vaših prsih?« »Nikaka. Vse je mrtvo in temno.« »To je zimsko razpoloženje, gospod grof. Ko bo zopet sijalo solnce, vam bo zrastel pogum. Začnite s kakim delom, študirajte kako stvar.« »Vse to se mi gnusi. Pa tudi ničesar ne spravim skupaj. Nekoč sem začel pisati knjigo o neki državnoznanski misli. Toda že pri prvih straneh sem odkril luknje v svojem znanju, velike kot so vrata pri skednju — tedaj sem vrgel pero proč. In tako je z vsem, kar začnem — vse se mi ponesreči, ker vedno zgradim življenje na napačnem koncu.« »Tako ne more iti dalje,« je skrbno rekel župnik. »Dati morate svojemu življenju neko določeno smer, sicer se boste zagrenili. Trden cilj si morate postaviti, življenjsko nalogo … Kako bi bilo, ko bi popisali svoja potovanja? Videli ste toliko dežel —« Grofove oči so se zasvetile. »Spisati knjigo? To bi bila misel. To lahko naredi tudi pohabljenec. Gospod župnik — to bi si upal narediti! Takoj danes bom začel. To je nekaj, s čemer si lahko izpolnim čas. Pri Bogu, to je bila beseda, gospod župnik!« Grof Hugo je vidoma postajal veselejši in živahnejši. Noč in dan je pisal svojo knjigo. »To bo velikansko delo,« se je radoval, kadar je kazal župniku svoje rokopise. Župnik ga je svaril: »Ne preveč, gospod grof! Množina ni merodajna za tako delo, temveč vsebina, oblika.« Grof Hugo je bil poln veselega upanja. S knjigo bo postal slaven. Delal je nepretrgoma. In tako je minila zima — in prišla je v deželo pomlad. Tedaj je začel tudi Mihael s svojim ogromnim delom. Vlada je dovolila precejšnje vsote, da bi se moglo delo izvršiti. Radi sijajnih priporočil, ki jih je imel mladi, nadarjeni inženjer, je bilo izročeno delo njemu. Določeno je bilo, da bo delo v dveh letih izvršeno. Mihael je najel toliko delavcev, da je bil Sv. Mihael podoben vojaškemu taborišču. Povsod so kopali, vrtali in razstreljevali. Zgoraj v gorah, pri Deviških pečinah, so več tednov tolkli s krampi in kladivi. Tam je izkopal Mihael vhod v osrčje gore. Nešteti vozički so vozili po ozki progi v dolino in odnašali kamenje, grušč in prod v prepad. Mihael je stal kot poveljnik med svojimi četami, ki so ubogale na vsak njegov migljaj, na vsako njegovo besedo, kakor majhna, dobro disciplinirana vojska. Navdajala ga je neslutena radost poveljnika in čim bolj si je bil svest svoje premišljenosti in moči, toliko trdnejša in močnejša je bila v njem volja, da dobro izpelje to delo, in osreči svoj domači kraj. Ni si privoščil miru, niti razvedrila. Njegove mišice so bile kot iz železa, živci kot iz jekla. Nikdar se niso utrudili, nikdar odpovedali. Ko so izkopali pri Deviških pečinah mogočna vrata v goro, je našel Mihael v njej veliko, kamnito kotanjo, jezero, v katerem so se stekale vse vodne žile pogorja. Sedaj mu je bilo jasno, zakaj je voda tako nenadoma bruhnila na dan. Kakor hitro je bila ta kotlina polna, si je ob močnem dežju ali tajanju snega poiskala voda prosto pot in butnila na dan kot deroča voda ter opustošila nezavarovano vas. Ljudje v vasi so trdili, da vodne vile zabranjujejo človeku vstop v gore in da se je čulo šest noči njihovo žalostno petje. To prinaša nesrečo. Mihael se je smejal takemu praznoverstvu. »Vodne vile, ki so povzročile vasi toliko nesreče, so premagane in za vedno pregnane iz svojega kraljestva,« jim je pojasnil. »S svojo zlobno čarovniško silo se ne bodo mogle več udejstvovati. Njihovega maščevanja se nam ni treba bati, zakaj močnejša sila nam stoji ob strani, ki s svojim svetim mečem premaga vsako čarovniško moč — Sv. Mihael! Pod njegovo varstvo sem postavil svoje delo, zato me nič ne skrbi. Ko bo delo končano, bo zakraljevala njegova podoba nad Deviškimi pečinami, v znamenje, da je sv. Mihael nastopil svojo vlado.« Delo je uspevalo. S skrbmi in trudom je uspevalo, kakor vsako delo. Bilo je blagoslovljeno, ker se je delalo v Bogu in bilo namenjeno v srečo ljudem. Mihael se je veselil tega iz vsega srca in delo je bilo njemu in drugim veselje in blagoslov. Njegovo edino razvedrilo so bili obiski v gradu ob nedeljah popoldne. Grof ga je povabil in Mihael se je z veseljem odzval temu vabilu. Saj ga je zbliževalo z njegovo Čiško in je lahko govoril z grofom in župnikom o svojih načrtih. Grof Hugo je začel ceniti mladega moža. Njegov izreden talent, njegova neumorna delovna sila, močna volja in odločno delo, vse to je vzbudilo v njem tako spoštovanje do njega, da ga je smatral sebi enakovrednega. Tudi njegova odkrita, vedno vesela narav in njegovo odločno vedenje, kateremu se je skrivaj čudil, je dvignilo njegovo simpatijo za tega izrednega človeka, ki je bil podoben pravemu plemiču. Nekega poletnega dne sta prišla župnik in Mihael zopet v grad. Zunaj se je smejalo sonce, v gradu pa je vladala zatohla soparica. Grof Hugo je bil ves potrt; pred dvema dnevoma mu je založnik vrnil knjigo. »Saj sem vedel, da ne bom nič napravil,« je tožil. »Prvič je knjiga preobsežna, drugič pa je nekdo drugi že spisal podobno knjigo. In zopet se bo začelo brezupno življenje — življenje brez smisla in cilja. Človek bi zblaznel.« »Poznam sredstvo,« je rekel župnik, »ki nas bo dvignilo. Prav za prav mi je Mihael vdahnil to misel, pa saj je vseeno, samo da pomaga. To je vsesplošno zdravilno sredstvo: delo.« »Delo? — To bi bila seveda odrešilna beseda, toda saj vidite — da nisem za nobeno rabo.« »Pač, gospod grof! Poznam delo za vas, ki je najplemenitejše in najlepše: osrečevati ljudi!« »Oh, — toda kako?« »Usoda cele vasi leži v vaših rokah. Kakšna velika naloga je to, poboljševati in učiti ljudi in jih peljati v višave sreče!« »To delate vendar vi, gospod župnik! Ali me hočete postaviti za svojega kaplana?« »Zakaj pa ne, če bi to drugim pomagalo, vam pa prineslo mir in zadovoljstvo.« »Sedaj sem pa radoveden. Prosim —« Župnik je rekel s poudarkom: »Vi ste se preveč osamili, gospod grof. Vas in njene prebivalce, da, ves domači kraj vam je daleč. Leta in leta sta brez miru potovala po svetu, nikjer niste imeli trdnih tal pod nogami — zato vam je postal domači kraj tuj. Gospod grof — poiščite si dom, ki je edino lahko vaš mir in sreča. Toliko že imate: bogato posestvo, vas, gore! In najinega otroka! Poiščite si še dom v srcu ljudstva, ki vam je vdano. Ali ni to nič? Vas to ne mika?« »O Bog v nebesih,« je zaklical grof Hugo. »Zgradili ste me tam, kjer sem mehak kot vosek. Moj otrok! Moja vas! Moj dom. Ko bi le bil za kako rabo! Skočil bi pokonci in je vrgel s sebe tople odeje. Saj me nič več ne zebe — tudi jaz hočem prestavljati gore, kakor ta mladi velikan — tudi jaz hočem delati!« »To tudi morate, gospod grof,« je rekel župnik. »Dela je dovolj! Imamo šolo, toda samo za otroke. Za odraščajočo mladino, za starejše ljudi, za življenje, nimamo ničesar. Ko ima mladina šolo za seboj, je njena izobrazba zaključena, žive tja vdan, postanejo surovi, nimajo nobenega duševnega zanimanja, več in vlačijo kot tovorna živina vozove pri delu. In vendar je še toliko stvari, ki bi jim olepšalo življenje.« Grof se je smehljal. »Torej nekakšnega profesorja hočete napraviti iz mene? To ni slabo. Nikdar nisem sanjal, da bom tako daleč prišel. Profesor! — Klobuk dol! Kar ponosen sem. Končno bom postal še doktor,« se je norčeval. »Ubogo ljudstvo se mi smili, gospod grof,« je resno nadaljeval župnik. »Dan za dnem, leto za letom, ni nič drugega kot delo in skrb, to je vendar premalo. Dati bi mu morali pokusiti tudi nekoliko veselja, nekoliko vina življenja. Tedaj sem si zamislil — oziroma prav za prav Mihael — nekako visoko šolo ob nedeljah in neskončno dolgih zimskih večerih. Šola za mlade in stare. Kaj menite? — Ali bi ne bila to življenjska naloga?« Grof se je zresnil. »Da — to bi hotel — to bi mogel! Stopil bom med ljudstvo, učitelj mu bom, prijatelj in svetovalec. To je resnično lepa življenjska naloga: moderni Tolstoj —« »V najboljšem smislu — daljš je rekel župnik. »Toda brez zmot, nasprotovanj in posebnosti — vse delo v smislu krščanstva.« »Brez skrbi — tudi jaz sovražim nenaravnost! Ostali bomo v mejah možnosti. Poizkušali bomo ljudsko dušo duhovno in naravno dvigniti, urediti in kako patriarhično državo v malem. Ustanovil bom visoko šolo — ljudsko visoko šolo za kmete in delavce! To je veličastna socialna misel! Poučeval bom zgodovino, domoznanstvo, zemljepis in prirodopis, zakonodavstvo in zvezdoslovje, dvignil bom te ljudi k sebi — predvsem jih bom učil ljubiti svoj dom, svojo očetnjavo, svoje junake, svoje kneze, svoje državnike! To je neka velika! Za dvajset let bom imel dovolj dela. Hvala vam, da ste mi pokazali to pot.« »Temu se zahvalite,« je rekel župnik in pokazal na Mihaela, »on je oče te misli.« Mihael je stopil bliže. »To še ni vse, gospod grof,« je rekel. »Jaz bom dal ljudem delo — vi jim boste dali veselje do življenja. Vi ljubite umetnost; podelite ljudem nekoliko tega zaklada. Glasba, petje, poezija — to bi bilo vino življenja. In potem naše umetniške zbirke, popolnoma neizrabljene leže. Ko bi se mogli odločiti, da uredili tako nekak muzej, ki bi bil vsem dostopen … in ko bi hoteli predavati o svojih potovanjih, o tujih deželah in ljudstvih …« Grof ga je stresel za rame in ga stresel. »Človek — molčite vendar? Toliko dela ne zmorem! Muzej! Predavanja o potovanjih! Muzej, poezija, petje! Gojiti čut za lepoto, vzbujati umetniške sposobnosti, to je sijajno! Umetnost — to sem od nekdaj ljubil! Oh, to bo lepo. In vse to bom lahko sam učil.« »To še ni vse, gospod grof!« »Mihael — pusti me v miru! Imaš še kak načrt? Človek koplje ti kri iz zemlje. Torej?« »V mladih ljudeh sem odkril veliko nadarjenost za modeliranje, gospod grof. V tem bi se morali izobraževati. Iz kamenarjev bi lahko polagoma vzgojili spretne rokodelce. Poleg tega sem odkril v gorah drobnozrnat kamenje, neke vrste marmor — tako bi bil material takoj pri rokah.« »Koliko bi veljala stvar — mislim namreč: nova šola?« »Nekaj tisočakov na leto, to je vse.« »Naj bo — takoj na mestu!« je zaklical grof. »Vse bo prišlo takoj v tek! Poklical je treba dobrega učitelja. — Bog — tudi jaz bi najraje takoj začel!« »In jaz?« je vprašala Čiška. »Ali zame ni nobenega dela?« »Ti,« je rekel grof slovesno, »ti boš naš svetli angel — naše sonce …« In ginjen jo je objel. Grof Hugo je ves oživel. Z mladeniškim ognjem je začel izvrševati svoje načrte. V pritličju gradu so pripravljali velike dvorane. Zakaj že jeseni je hotel otvoriti svojo »Kmetsko akademijo«. Če ga je župnik opomnil, naj se varuje, je odgovoril: »Oh kaj, saj nisem bolan! Tako dobro mi je kot ribi v vodi. Boste videli, kaj bo iz Sv. Mihaela! Doživeli boste prave čudeže.« Tudi Mihael je bil srečen. Vsaka nedelja mu je bila praznik, ker je bil lahko v bližini ljubljene deklice. Čiškina ljubezen mu je sijala kot žareče sonce. Kako lep je bil svet! Prokletstvo je padlo z njega — stara krivda je bila poravnana z delom in ljubeznijo. Življenje se mu je smehljalo nasproti. Kot mož, ki je dozorel v šoli bede in dela, je z veselim srcem šel skozi obljubljeno deželo svojega upanja. ==9. poglavje.== Proti koncu poletja je prišel na vrsto najtežji del Mihaelovega dela. Že tedne in tedne so po celi vasi govorili o ogromni mini, ki bo pognala v zrak celo goro. »Kako pa je to?« sta ga vprašala grof Hugo in župnik. »Ali je res kaj tako strašnega?« »Pečina, ki jo ljudstvo imenuje ‘Hudičeva pržinica’,« je pojasnil Mihael, »je bila glava kamnitega velikana, ki leži s svojimi mogočnimi udi v zemlji, in je kakih tisoč metrov dolg. Strele in vodne sile so mu odbile glavo — truplo in uda pa tiče še v gori. Ta ogromni kamnati sklad je kakor kamnita trdnjava, ki zadržuje vse vodne žile, da zajezijo in napolnijo kotlino, ki se izprazni v obliki slapa, ko je zbrano dovolj vode. Na ta način sem si razložil strašno poplavo. To kamnito velikansko telo hočem sedaj prevrniti in odpreti vodi zatvornico … Velikansko delo! … Sklad je debel dobrih deset metrov in trd kot železo. V to skalovje bom vložil mino, tako globoko, da bo en sam strel zdrobil v skalo lijak s premerom desetih metrov. K tej edini mini bom vložil v rov nad petdeset centov smodnika in dinamita.« »Toda Mihael,« je zaklical župnik, »ali je to mogoče? Petdeset centov? … To bo dvignilo v zrak celo goro! Ali se ne bojiš tega?« »Gora naj se boji,« je odgovoril mladi inženjer, »ne jaz. Polagal sem že večje mine.« »Toda če bi se zgodila nesreča! Bojim se za vas.« »Delal bom z največjo previdnostjo in vzel za to delo le najizkušenejše delavce. Razgnano kamenje, snopiči, kakor se strokovno imenuje, bi seveda lahko zasuli vso vas. Toda v obrambi vasi bodo postavljene močne pregrade, ki bodo zadržale valčeče se kamenje. In poleg tega oni dan, ko bo vžgana mina, ne bo smel noben prebivalec zapustiti vasi.« »In kdaj se bo to zgodilo?« »Čez deset dni. V enem tednu bo izdelana mina, vložen naboj, zamašen rov, napeljana žica, in vžigalna vrvica. Nekaj dni bomo potrebovali za zgradbo pregrad; od danes čez deset dni, okoli poldne, bo zletela mina v zrak.« Župnik mu je stisnil roko. »Bog naj blagoslovi tvoje delo.« Nato je Mihael odšel. »Sv. Mihael je lahko ponosen nanj,« je rekel grof. »Tak človek! Kot iz železa in jekla! Vsa čast vašemu stanu, gospod župnik, toda njega bi bilo škoda, če bi bil postal duhovnik!« »Popoln mož,« je rekel župnik. »To mi je v veselje in tolažbo. In na pravem mestu stoji v življenju — in to je končno glavno.« V vasi je vladalo neko razburjenje radi bližnjih važnih dogodkov. Ali se bo strel posrečil? Večina je zaupala Mihaelu, ki se je z vnemo lotil svojega dela, kot bi nosil blisk in grom v svojih rokah, ki je natančno preračunal uspehe svojega dela. Nekateri pa so dvomili nad uspehom in so prerokovali nesrečo, ker se je Mihael drznil vdreti v skrivnostno kraljestvo vodnih vil. Ljudstvo je pač tako: trdno drži starih nazorov, četudi mu človek dokazuje, da je to praznoverstvo. Tudi med Mihaelovimi delavci so bili nezadovoljni, taki, ki jim je moral strogo gledati na prste, ki se niso hoteli ukloniti redu. Ti so na tihem rovali in agitirali za svojo stranko. Mihael je zvedel od Albana, da število teh nezadovoljnežev raste, in da na tihem gori ogenj prepira in upora. Ob začetku dela se je namreč pojavil v vasi nek star mož z dolgo sivo brado in s plahimi očmi, tako nekak popotni apostol, v zapeti suknji in z velikim klobukom. Ta človek je mnogo občevan z delavci, jim prodajal nabožne knjižice, jedel z njimi in jim pripovedoval čudovite stvari: o koncu sveta in velikem sodnem dnevu v dolini Josafat. Nihče ni vedel, kdo je in odkod je prišel. Bili so mnenja, da je doživel kdaj v življenju veliko nesrečo in zato v njegovi glavi ni vse v redu. Toda imeli so ga radi, ker je vedno vplival pomirjevalno, če so se sprli, ker je znal dobro pripovedovati ter je prostovoljno delil z njimi svoje neznatno imetje in male dohodke. Radi njegovega pobožnega govorjenja in ker je rad navajal reke iz sv. pisma, so ga šaljivo imenovali »Mesija«. O Mihaelovem delu ni dobro govoril. Spuščal se je v skrivnostna namigavanja in grožnje. Govoril je o Belialovem delu in o nekem knezu Belcebubu, ki popravlja gore. To je proti božji zapovedi. Gospod Bog je ustvaril gore in nihče jih ne sme nekaznovan oskruniti ali jim iztrgati srce iz telesa. Kdor se vseeno drzne, ta izkuša Boga. Grozna kletev bo zadela njega in vse one, ki mu pri delu pomagajo. Gospod bo poslal ogenj in žveplen dež na otroke Belialove … Često je govoril v tako groznih prispodobah, da je oblila njegove poslušalce groza. In četudi niso verovali njegovim prerokbam, vendar niso ostale njegove besede brez vpliva in mnogi so plaho gledali Mihaela. Toda Mihael se ni menil za to. Smatral je starca za verskega sanjača in ga pustil v miru. Tudi župnik je postal pozoren na »Mesija«. Nekoč ga je videl, ko je sedel na nekem griču nad vasjo. Z rokami se je oklenil kolen, nepremično zrl v vas in grozno vzdihoval. Par trenutkov je gledal župnik v oči starega moža in povedale so mu vse. Iz tega pogleda je govorilo vse trpljenje duše, ki se zaveda svoje krivde, vse muke in bolečine obupanega človeka. V globini teh žarečih oči je dremala blaznost kot skriven ogenj v napolugaslem vulkanu. Nesrečnež je bil — in to je župniku zadostovalo, da je začutil sočutje do njega. Hotel mu je ponuditi roko v pomoč, toda starec je zbežal, ko ga je župnik nagovoril. Naslednji večer je videl župnik, kako se je plazil starec okoli cerkve, kako je pokleknil v senco nekega drevesa in hrepeneče stegal roke proti hiši božji. Njegove oči so zrle nepremično in žalostno proti cerkvenemu oknu, ki se je svetilo v temi kot temnordeča roža, ker je prihajal skozi njega sij večne luči. »Blaznež — ali izpokornik!« si je mislil župnik. Videl je, da se je zgrudil. Hitel je tja in ga nesel s pomočjo nekaterih mož v župnišče. Ko si je starec opomogel, mu je dal župnik jesti. In vsled naglice, s katero je požiral, je župnik spoznal, da je bil revež sestradan. Med jedjo se je neprestano oziral po sobi. Njegove oči so žarele. Nenadoma so mu padle vilice in nož iz rok, vstal je in stopil proti steni, na kateri je visel križ, ki ga je obsevala nežna lučka. Starčkove oči so se svetile, na njegovem obrazu se je zrcalilo začudenje in veselje. Pogledal je okoli sebe, stekel ob steni, potipal in pobožal nekaj knjig na polici. Nato se je vrnil h križu, njegove roke so se sklenile … in jokajoč se je zgrudil na kolena in si pokril obraz z rokami … Župnika je to pretreslo. Kaj se je godilo v duši tega nesrečnega človeka? … Ko je zagledal stari mož župnika, se je udaril na čelo in rekel: »Oprostite mi! Mislil sem, da sem doma … Včasih mi je tako čudno … kot bi srce umolknilo … ali se v glavi kaj zmračilo … Hvala vam! Tako dobri ste, tako dobri …« Zagrabil je župnikovo roko, da bi jo poljubil, toda župnik mu je zabranil: »Kadar boste lačni,« je rekel župnik s prijaznostjo, »tedaj pridite. Župnišče vam je vedno odprto. Ali imate prenočišče?« Starec je prikimal. Solze so mu tekle po bledem licu in sivi bradi. »Toliko dobrote ne zaslužim,« je zajecal in odbežal. Ko je prišel drugo jutro župnik v zakristijo, da se obleče za sv. mašo, ga je presenetil cerkovnik s čudnim poročilom. »Mesija je bil tu,« je rekel ves razburjen. »Tu je stal in je zahteval, naj ga oblečem v mašno obleko. Kar okamenel sem, gospod župnik! Tak greh! Toda pošteno sem mu povedal. Rekel sem, če ga ni sram, da zahteva tako brezbožno stvar. S silo sem ga vrgel ven. Kakšne oči je napravil nato, gospod župnik! Kot kolesa, tako velike! In sključi se je, kot človek, ki gre na vislice …« Župnik je bil zamišljen radi te stvari in je premišljeval, ali naj bi oblasti sporočil, da bi spravila nesrečneža v kak zavod. Teden se je bližal koncu. V nedeljo popoldne je prišel Mihael ves žareč veselja domov. »Vse je pripravljeno za strel,« je rekel. »In vse se je posrečilo. V ponedeljek bodo postavljene pregrade in v torek bo zletela mina v zrak. Na treh koncih jo bomo nažgali. To bo vesel dan.« »Tako se bojim tega dne,« je rekel župnik. »V starosti je človek tak, da se vedno nekoliko boji prihodnje ure. Saj nihče ne ve, kaj bo prinesla …« Mihael mu je razložil, kako je vložena trojnata mina, kako ležijo vžigalne vrvice, na kakšen način bodo zažgane in da bodo morale celo uro goreti, preden bo prišel ogenj do naboja. Stopila sta v tem k oknu, odkoder je bil razgled na gore in strmo pečino, ki bo zletela v zrak. Vtopljena v pogovor nista opazila, da so se vrata tiho odprla in da je vstopil »Mesija«. Postavil se je zadaj k steni, gledal križ in pri tem prisluškoval Mihaelovim besedam. Mihael je govoril glasno in živahno, kakor je imel vedno navado in je natančno opisal vsako posameznost. »Jutri, po zgodnji maši,« je zaključil, »bom še enkrat obšel vso progo in ogledal straže, oziroma najbolje je, da bom sam ostal tam gori. Vzel bom nekaj knjig s seboj in zvečer me bo nadomestil Alban — na njega se lahko zanesem.« Župnik mu je pritrdil in nato je Mihael zapustil sobo. Stari mož za vrati je z žarečim pogledom zrl za njim, ko pa je stopil k njemu župnik in ga nagovoril, je ponižno povesil oči. »No — veseli me, da ste prišli.« Starec je zmajal z glavo. »Nisem lačen,« je rekel. »Rad bi vam nekaj povedal … nekaj groznega …« Neko stokanje se je izvilo iz njegovih prsi, na čelu mu je stal pot. Preden je mogel župnik preprečiti, se je vrgel na kolena in zakričal: »Pomagajte mi! Grešnik sem, proklet!« Župnik ga je tolažeč dvignil in rekel: »Pisano je: In če bi bili tvoji grehi rdeči kot škrlat — opral jih bom snežno belo. Ne smete obupati — zakaj Bog je ljubezen!« »Toda vi ne veste, kakšno krivdo nosim! — V Jezusovem imenu: priznati jo hočem: jaz … jaz sem vaš prednik … župnik Gregor, odpadnik.« Župnik je stopil par korakov nazaj: »Vi — vi?« Takoj nato pa je stopil k ubogemu, trepetajočemu možu, mu položil roke na rame in rekel s trepetajočim glasom: »Moj ubogi, ubogi prijatelj! Kako ste morali trpeti!« »Peklenske muke,« je zastokal starec. »Trideset let! Brez pokoja sem blodil po svetu, ne da bi našel mir. Ta dvom, to hrepenenje duše po resnici, ta grozna vest, ki me je podila po svetu — križ na čelu, ki ga je naredil škof; je pekel kot ogenj! In hrepenenje po materi, po Cerkvi, po svetih oltarjih! Nobene sreče, nobenega miru v prsih… samo muke! Peklenske muke!… Nova cerkev, ki me je vabila, ako prazna, mrzla, brezsrčna… vse laž, laž!… Kakor vsakega zločinca, je tudi mene vleklo v kraj mojega nesrečnega dejanja… k hiši božji, kjer sem bil nekaj časa srečen… In sedaj sem tu… ogenj gori v mojih prsih… stare rane so se odprle… kes in sram sta me podrla na tla… blaznim od strahu… od bolečine… zadušil se bom…« Ves ganjen je poslušal župnik nesrečnika. Nežno, kot brata, ga je pogladil po laseh in čelu ter ga potegnil k sebi. »Tudi za vas je pot, ki bi vas peljala k sreči in miru: pot pokore! Marsikdo je že zašel v zmote, a z božjo milostjo je zopet našel pot k resnici.« Župnik Gregor ga je zmeden pogledal. »Pokora,« je stoklal, »… in kesanje… to je! Da, spokoril se bom… in kesal… nekaj velikega bom storil… in se znebil bremena.« V njegovih očeh je zasvetila zopet ona čudna svetloba, katere se je župnik bal. »Ali je bila to blaznost — ali božja kazen?« »Spovedal bi se rad, se vsega znebil,« je zašepetal župnik Gregor. »Pojdite, greva v cerkev!« je rekel župnik sv. Mihaela. »Ne, ne sedaj… Najprej se moram zbrati… v moji glavi je vse tako zmedeno… Toda jutri bom prišel… jutri! Po prvi maši! Ali me boste spovedali?« »Pridite z zaupanjem!« je rekel župnik. »In vse bo dobro. Molite…« »Oh Bog,« je zaihtel nesrečnik. »Vse življenje bom delal pokoro, v Rim bom šel k sv. očetu. K njegovim nogam bom padel in ga prosil odpuščanja… Ko bi vsaj še enkrat smel stopiti k oltarju in darovati sv. mašo… potem… potem bi rad umrl…« V tem trenutku so poklicali župnika, ker je prišel nek sobrat iz doline, kakor običajno vsako soboto zvečer. Medsebojno sta se spovedala in opravila kratko pobožnost v cerkvi. Župnik Gregor se je poslovil. Odšel je plaho in sključen in ne tako poln upanja, kot bi želel župnik sv. Mihaela. »Torej jutri! Le pogum, moj prijatelj! Bog je ljubezen!« ==10. poglavje.== Siv mrak je ležal v cerkvi. Samo večna luč je gorela pred oltarjem. Nato so zableščale luči, druga za drugo, kakor zvezde, ki vzidejo na nebu z nežno, mirno svetlobo. Oltar je bil praznično okrašen, cvetje so dišalo, ogenj obok se je raztezal nad podobo sv. Mihaela in pošiljal svoje zlate svetlobne valove do oboka, odkoder je gledal Bog Oče na svojo nebeško vojsko. Vitki stebri ob oltarju so žareli, angeli in svetniki so bili prepleteni z življenjem, oltar se je bleščal v zlatem sijaju — kot morje luči in barv! Zapeli je zvonček, molk in nežno. V belem, bleščečem oblačilu je stopil župnik k oltarju. Njegovi lasje so se svetili v svetlobi sveč, njegov obraz, ki ga je obsevala rdečkasta svetloba večne luči, je žarel kot obraz mladeniča. In začelo se je sveto opravilo. Z iskreno pobožnostjo je daroval župnik sveto daritev. Ko se je obrnil za »Dominus vobiscum«, je preletel njegov pogled to sijajno hišo božjo, katero služabnik je bil že skoraj trideset let. Tudi spokornika se je spomnil, o katerem je domneval, da je v cerkvi in pri kanonu ga je vključil v molitev: »Memento, Domine famulorum… Gregorii… et omnium circumstantium…« Ko je pri povzdigovanju dvignil sveto hostijo, poln trdne vere, kakor prerok, ki oznanja ljudstvu največje čudeže — tedaj se mu je zazdelo, kot da se mu je sv. Mihael nasmehnil, kot bi Bog Oče tam gori razprostrl roke proti njemu… In sveta groza je presunila njegovo dušo… Maša je bila končana. Luči so ugasnile, cerkev se je izpraznila, mrak je legel okoli stebrov in oltarjev, zakaj bilo je zgodnje jutro in zunaj je ležala gosta megla… Župnik je šel skozi cerkev do spovednice. Sama miloba ga je bila, ljubezen in odpuščanje. Četrt ure je klečal in molil — a spokornika ni bilo. Župnik je postal nemiren. Ali se mu je mogoče ponoči kaj pripetilo?… Tedaj so vrata zaškripala. Obesil si je štolo okoli vratu in sedel v spovednico. Cerkev je bila prazna. Noben glas ni motil svete tišine. Spokornik je prišel. Z zmračenimi lasmi in begajočim pogledom. Ni hodil — počasi se je plazil, nekaj negotovega je ležalo v njegovem vedenju. S prsti tipajoč po stenah je prišel bliže, s spačenim obrazom, z blaznostjo v očeh… Naglo je stopil k spovednici, obraz je naslonil tesno na ograjo… polglasne besede so prihajale z njegovih ustnic, postajale vedno glasnejše in glasnejše… Nato se je začul dolg boleč krik… vrata spovednice so se odprla in župnik se je z mrzličnim obrazom opotekel ven… Njegove ustnice so trepetale… vse telo se je treslo — toda noben glas ni prišel preko stisnjenih ustnic… Nato se je nenadoma zravnal in zagnal, potegnil iz roko preko čela in stekel, kakor hitro je mogel proti goram… Koretelj in štola je plapolala okoli njegovega telesa, beli kodri so se mu ovijali okoli glave. Ceste so bile prazne, mrak je ležal nad vasjo, pospani ljudje so se prikazali ob oknih, pokleknili in se prekrižali ob pogledu na duhovnika, ker so mislili, da jih kake bolezni. Župnik pa je tekel in tekel… preko njegovih ustnic so prihajali bolestni glasovi… »Moja uboga vas… in ti, Mihael… v nevarnosti radi takega zločina!… In ne smem govoriti, ne smem kričati na pomoč v tako veliki sili… sveti pečat mi zapira usta! Jezus, pomagaj, pomagaj!« Njegova postava se je potopila v meglo in izginila v rovu, ki je vodil k gori. Spodaj v vasi so tekli ljudje skupaj. Stali so z bledimi obrazi. »Kaj se je zgodilo?… Kaj?« Mihael je prišel iz župnišča. Hotel je iti baš v gore. »Kaj strmite?« je vprašal. »Župnik je tekel v Koretlju v gore…« »Kdo — župnik?« Kot nož se mu je zarezalo v prsa. Tedaj so se odprla cerkvena vrata. Starec je stopil ven, razprostrl roke in se blazno zasmejal. »Antikrist je premagan,« je zakričal. Ko pa je zagledal Mihaela, se je zganil, oči so se zabliskale. »Ti, ti?« je kričal. »Ti — antikrist — ti si tu? Ali nisi zgoraj pri mini? Samo radi tebe sem zažgal…« Mihael je zakričal in stekel, blaznež pa za njim. »Jezus, mino je zažgal!… Nazaj!« je zakričal Mihael, ker so hoteli drugi za njim. »Nazaj, sicer ste izgubljeni! Videl bom, če bom mogel ugasniti gorečo vrvico…« Blaznež ga je prehitel. Zdelo se je, da ima hipoma moč velikana. Kot preganjana žival je tekel v hrib. Mihael je sopihal. Ko bi imel peruti! Mina prižgana! Mogoče bo že v prihodnjem trenutku zletela v zrak. In njegov očetovski prijatelj je tekel tja, da bi raztrgal vrvico ter rešil njega in vas! »Župnik Mihael!« je kričal z vso silo svojega glasu, »župnik Mihael! Nazaj!… Na — zaj!« Njegov glas je trepetal, od strahu mu je stal pot na čelu. O župniku ni bilo nobenega sledu, kot bi ga pogoltnila megla. »Gospod župnik!… Na — zaj!« Na mokrih tleh je Mihaelu spodrsnilo, zgrabil se je za grmovje in se pognal višje, hitel je dalje, vedno dalje… Tedaj — je zagledal župnika. Megla je postajala redkejša, prosojnejša. Župnik je stal pokonci, z razprostrtimi rokami, kot pred nečem nepojmljivim, groznim… Mihael je hotel zaklicati, toda beseda mu je zastala na ustnicah. Gora se je stresla — nato je preseknilo zrak grozno bobnenje, žvižganje, vršenje! Strašen pok je vzbudil stoteren odmev — oblak kamenja je zletel v zrak, padel s hrupom na tla in se valil v dolino — strel je počil in gora se je razklala. Iz ogromnega lijaka se je dvignil oblak dima in se razblinil v zrak — grozno delo je bilo izvršeno! Mihael se je vrgel v bližnje grmovje, da ga ne bi ubilo kamenje. Videl je še, kako so je zvalila neka skala navzdol, baš proti župnikovim prsim, kako se je opotekel — nato je zagrnil oblak prahu duhovnika, ki je dal življenje za svoje ovce. Mihael se je dvignil ter nepremično strmel proti goram, neizmerna bolečina mu je stiskala srce. Kameni dež je ponehal, široke množice grušča so se valile v dolino. Mihael pa je hitel naprej s tresočimi se koleni, bled kot mrlič. Tam je ležal župnik… Z zaprtimi očmi je ležal tu, z obrazom navzgor, roke stiskajoč na prsi, kri na ustnicah — umiral je. Mihael se je zgrudil poleg njega, vzel bledo glavo v svoje roke in jo poljubil. »Moj oče… moj dragi oče!« je ihtel. Tedaj je župnik odprl oči. Nekaj nadnaravnega je ležalo v njegovem pogledu. Obraz je bil skoro prozoren, čelo široko in močno, in usta, ki so oznanjala samo ljubezen, so bila rdeča od krvi tega mučenika. Vse njegovo telo, v koretlju in štolo, je bilo posvečeno, obdano z božjim dihom. »Meni je dobro in hudo, Mihael,« je rekel. »Ne jokaj, Mihael… Smrt mi je dobrodošla! Moja ljubezen bo utešena, k svojemu Gospodu grem!…« Tedaj so prišli tudi ljudje iz vasi — možje, žene, otroci in starčki. Ob pogledu na umirajočega pastirja so padli na kolena in jokali. Nekaj mož je prineslo sveže vode in župnik je pil v dolgih, lastnih požirkih. »Sedaj mi je bolje,« je rekel. »Samo tako slab sem…« Za trenutek je zaprl oči, kot bi se hotel zbrati. »H koncu gre…« je rekel nato s trudnim glasom. »Molite!« je opomnil. »Molite!…« Začeli so moliti litanije vseh svetnikov, toda po nekaj stavkih so sledili ihtenja drug za drugim in umolknili. Bolj vroče in silneje kot njihova usta, so govorila in prosila srca. Sedaj, v trenutku, ko se je poslovil od njih plemeniti pastir, so spoznali velikost izgube. »Sv. Mihael, moj dom — z Bogom!« je šepetal umirajoči stareček. Z Mihaelovo pomočjo se je dvignil z gornjim delom telesa, da je lahko pogledal v dolino. Še enkrat je župnikov pogled objel ljubljeno vas, cerkev, domače gore. Smehljaj je legel na njegov obraz, s težavo je dvignil obe roki na zadnji, zadnji blagoslov. »Bog naj blagoslovi vas… in vaše hiše in polja… in vaše otroke… Sv. Mihael naj bo z vami!… Z Bogom!…« Počasi so povesile trudne roke, obraz je postajal bledejši in bledejši… Glas je pojemal, pojemal. Mili obraz se je nasmehljal — nato je telo omahnilo in župnik je vrnil svojo dušo svojemu Bogu. Blizu cerkve je bil nov grob: svet ljubezni so položili tu notri, duhovnikovo srce, ki je šlo v smrt za svoje ljudi… Marmornat spomenik je stal na grobu, bel in brez madeža, kot je bila duša rajnika. Na njem je stal križ in ime. Zgoraj je bil brevir, kelih in hostija, obdan z zlatim lovorjevim vencem. Spodaj pa je stalo napisano z zlatimi črkami: »Dobri pastir da življenje za svoje ovce!« Kot zlate zvezde so svetile besede v svet in vodo še svetile pozno rodovom! Blizu oltarja, s srcem ob cerkvi, so položili župnika k večnemu počitku… in mnogo solz je padlo na njegov grob. ==11. poglavje.== Dve leti sta minili — Mihaelovo delo je bilo končano, ogromno delo, ki so ga vsi občudovali. Globok prekop je tekel od Deviške pečine po gorovju, prepreden s tremi kamnitimi mostovi. Vso vodo z gor je vodil v dolino, kjer je veselo ropotal mlin. Prepad je bil zasut, izpremenjen v rodovitno polje, zlata žitna polja so valovila v vetru in na mestu, kjer je vodil stari most v grad, se je dvigala sedaj elektrarna, ki je oskrbovala s svetlobo Sv. Mihael, vasi v dolini in bližnje mesto. Zmaj, ki je oviral Sv. Mihael, je bil ubit, prekletstvo odstranjeno. Tek hudournikov je bil uravnan ter blagoslov za vas in vso dolino, za vse čase. Bilo je več kot preveč vodne sile. Zato je gradil sedaj Mihael še električno železnico, ki naj bi zvezala oddaljeno dolino s kulturnim svetom ter pocenila prevažala velike množine lesa in kamenja, ki so se nahajale pri Sv. Mihaelu. Visoko gori v gorah, nad Deviško pečino, je kraljevala krasna podoba sv. Mihaela, vlita v kovino. Postavil jo je grof Hugo, da bi s tem poravnal greh, ki ga je storil nad podobo sv. Mihaela. Vsa žareča je stala podoba na svetli višini, kot simbol vere in njene zmagovite moči: tema je premagana — ljubezen vlada! Na tisoče ljudi je prišlo vsako leto k stari čudodelni podobi in romanje se je zopet obnovilo. Grof Hugo je začel novo življenje, življenje dela in skrbi, za dobrobit drugih. Viharji strasti so molčali v njegovih prsih — našel je mir. Samo kadar se je spomnil Julije, je presunilo njegovo srce tiho hrepenenje. Toda delo mu je pomagalo preko vsega in mu bilo v tolažbo. Vedel je, da je človeško življenje razburkano morje, s plimo in oseko, polno pečin in viharjev. Grof je prestal hude čase. Večkrat se je moral podvreči težki operaciji in bila je nevarnost, da mu bodo morali odrezati nogo. To se sicer ni zgodilo, vendar je noga ohromela in za vse življenje je ostal grof pohabljenec. Dolgi dobi trpljenja je sledila doba miru in zbranosti. Resen in močen je postal v trdi šoli življenja. Delo mu je bilo vir novega veselja. Njegova šola je uspevala: nov rod je dorasel, ki se je zavedal življenja. V velikih grajskih prostorih so bile urejene velike umetnostne zbirke. Vsa vas jih je uživala. V novo sezidanem grajskem krilu se je nahajala pevska dvorana in gledališki oder, na katerem je uprizarjal grof Hugo, majhne, ljudske igre. Ljudje so bili vsi navdušeni za to. Povsod je vladalo živahno duševno življenje. Poleg cerkve se je dvigalo mogočno šolsko poslopje z visokimi, svetlimi, prijaznimi prostori, z ljudsko knjižnico, risarsko in kiparsko delavnico za mladeniče, v bližini bolnišnice ter šivalna in delovna šola za dekleta. Vse to je veljalo mnogo denarja, toda grof Hugo je z veseljem posodil občini denar. »Dolgovi napravijo skrb,« je rekel. »Skrbi pa so gonilna sila pri delu. V dvajsetih letih bo občina večno dolga poplačala, in kar bo še ostalo, to bo plačal novi rod: tudi ta mora imeti svoje skrbi. In če sedi v vasi mož, kot je Mihael, ki pozna zlate vire, potem se vam ni treba bati…« Na Mihaela je grof vse zidal. Čudil se je pa, da ni več vprašal za Čiškino roko in včasih je podražil s tem Čiško. »To je ponosen človek,« je rekel, »nič čudnega bi ne bilo, če bi te pustil sedeti.« Čiška se je smehljala. »Tega ne bo storil, oče, preveč me ima rad.« »Zakaj torej ne govori? Ali naj mu mogoče vržem svojo hčer okoli vratu?« »Pred dvemi leti si ga odklonil, oče.« »Da, tedaj — tedaj sta bila še premlada. In prej je moral pokazati, kaj zmore. Sedaj pa — sedaj je drugače. Vsa dežela govori o njem, v najboljših hišah bi lahko potrkal… Zdi se mi, ta človek bi rad postal minister! Možno bi bilo. Sonce bi šel iskat na nebo, če bi se Gospodu Bogu ne zdelo potrebno, da ga je postavil nekoliko visoko.« »Le počakaj oče — nekega dne bo že prišel!« A ni prišel. Hotel je prej izgotoviti svoje delo — to sijajno delo… Grof ga je občudoval vsakokrat, kadar se je peljal s Čiško po novi cesti preko gorovja. Ta cesta, ki jo je zgradil Mihael tik pod cerkvijo preko zasutega prepada, je bila njegova najljubša pot. »Ta cesta veže sv. Mihael s srcem sveta,« je rekel občudajoče. V širokih, položnih ovinkih se je vila v dolino, med bujnimi travniki, ki so sijajno uspevali vsled umetnega namakanja in žareli v morju barv. Na desno, proti goram, se je valovilo zlato žitno polje. Nižja tla, prej neobdelane poljane, so tako bogato obrodile, da so se vsi čudili in veselili bogate žetve. Pusta, kamnita pokrajina se je izpremenila v cvetoč raj. Srce tega raja je bila cerkev, njegove žile pa ukročeni hudourniki. Tik poleg pa je kraljevala neka druga, tiha, sveta moč… Ob vznožju strme pečine se je nahajala globoka votlina s sliko »Brezmadežnega spočetja«. Rdeče rože so cvetele po skalah, vodomet je šumljal sredi cvetočih gredic — tih, miren, največji lepoti posvečen kraj je vabil k molitvi. In če je zagorelo v topli poletni noči na stotine električnih luči, so obdajale votlino kot žareč venec, bi človek mislil, da je prišel sam sv. Mihael ter prižgal v tej sveti votlini sveti ogenj ter oznanil svetu odrešenje in osvobojenje z večnim ljudskim zakonom: moli in delaj! In pa vas Sv. Mihael. Lepe hiše so se dvigale med zelenim drevjem. Prijazne in ljubke so bile sredi cvetočih vrtov, z belimi, svetlimi zidovi, čistimi okni in bleščečimi strehami — »gostanje se je veselilo pri Sv. Mihaelu!« Vsa vas je bila podobna velikemu, smehljajočemu se vrtu in vsaka hiša v njem je bila ljuba košara rož. Zopet je minilo leto, leto dela, skrbi in truda. Nekega jasnega junijskega jutra sta stala dva mlada, cvetoča človeka pred oltarjem sv. Mihaela ter si podala roke za življenjsko zvezo — Čiška in Mihael! Mlad, ponosen, blažen par, ki nosi blagoslov ljubezni preko zemlje. Kako sta žarela v sreči in ljubezni! In vendar — kako resna in slovesna! Kako so se svetile njune oči, lica žarela, kako so utripala njuna srca v blaženi radosti. To je bil praznik za vso vas. Hiše so bile okrašene z zelenjem, ceste posute z rožami, iz oken in streh so plapolale pisane zastave. Praznično oblečeni ljudje so stali tesno skupaj ob cesti in tvorili bleščeč špalir prav do grajskih vrat, ki so bila okrašena z rožami in lilijami. Glasni, vriskajoči klici so doneli iz ust vaščanov. Za novoporočenca se je peljal v odprtem vozu grof Hugo in gledal tako ponosno, kot bi mlad kraljevič zasnubil njegovo ljubljeno hčerko. Zadnja sta šla v sprevodu Alban in Rika, vsak izmed njiju je držal cvetočega otroka za roko; nov, zaveden rod, poln moči in ljubezni. V gradu je bila velika pojedina in vsa vas je bila povabljena. Medtem je podaril grof Hugo mladi nevesti ozek, zlat obroček ter ji ga nataknil na prst. »To je Julijin pozdrav.« Čiška je vztrepetala. »Kako se ji godi?« »Zdravje se za — tvojo mater.« »In moja mati?« »Neozdravljiva!« je rekel grof Hugo potrto. »Sicer pa tako zdrava, da lahko živi še dvajset let. Julija se ne premakne od nje — večna žrtev.« »In čisto tiho, da sta slišala samo Čiška in Mihael, je rekel: »Vale, carissima! — Zdravstvuj, ti visoka, ti plemenita!« Po pojedini sta Mihael in Čiška tiho odšla. Šla sta tja k župnikovemu grobu, ki je bil ves pokrit z rožami. Sonce je obsevalo čisti marmor, rože so žarele, zlate črke so se svetile kakor zlati plameni. Vrba žalujka je rahlo šumela, kakor zlate niti so oklepali sončni žarki križ in grob. Hostija nad kelihom je nežno žarela. »Vse se mi zdi kot sanje,« je rekla Čiška in se ljubeznivo oklenila svojega moža. »Toliko trpljenja in nesreč — sedaj pa toliko sreče in blagoslova.« »Da vedno bo ostalo resnično, dokler bo stal svet: višja kot vse trpljenje in nesreče je božja ljubezen, ki vlada svetu.« O tem nam je dal zgled župnik, ki leži tu spodaj.« Mihael je prikimal in sklenil roke. »Pravzaprav,« je rekel, »je plemeniti župnik prvi povzročitelj vsega blagoslova, ki nas sedaj obdaja in vse naše sreče. Naj bo večen njegov spomin.« Tiho sta izmolila molitvico, nato sta stopila ven v življenje, v sonce, ki je žarelo na širokem, modrem nebesnem oboku kakor večna luč, simboli najvišje ljubezni. KONEC. 5ddzygsi1k05x1ar4e1hl45o8aylruo 223896 223892 2026-04-22T05:52:23Z Spela.spr 10555 223896 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Povest gorske fare | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1926, 1927}}'' št. 46-52; 1-30 | vir = dLib dLib {{fc|dlib|6MS00M8V|s=?|46}}, dLib {{fc|dlib|JMPE2EKN|s=?|47}}, dLib {{fc|dlib|KH4AWQ9N|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|MBI7Q3ZM|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|S8RZRRFV|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|DBXBYIFX|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|5LYFVOVK|s=?|52}},dLib {{fc|dlib|BMDEMOWU|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|6EC33S5W|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|052DX1ZC|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|52IE7Y99|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|JL3Q9A59|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|IFPVAVPY|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|85TOKM7R|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|I3OX6TZM|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|IFFWZL5D|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|RV5CUKA6|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|P5U68RW0|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|BA9X1DAN|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|306G3VYS|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|M2J2IWRI|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|TWMNT9MP|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|J6T1XOX1|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|IGBM4MO6|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|FP0FISA0|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|JK824V6C|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|BU8711MZ|s=?|20}}, dLib {{fc|dlib|109FG5C9|s=?|21}}, dLib {{fc|dlib|0ARZM23F|s=?|22}}, dLib {{fc|dlib|DRMSS7NO|s=?|23}}, dLib {{fc|dlib|4HQL2Y5H|s=?|24}}, dLib {{fc|dlib|ZPLONEL0|s=?|25}}, dLib {{fc|dlib|RGJ8PW95|s=?|26}}, dLib {{fc|dlib|SQUJOL6M|s=?|27}}, dLib {{fc|dlib|CT743LZC|s=?|28}}, dLib {{fc|dlib|0II7KLCU|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|E13IMX8U|s=?|30}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = Številka domoljuba 1 (1927) manjka. }} =PRVA KNJIGA= ==1. poglavje.== Mihael Brunner, kaplan pri Sv. Bolfenku je stal v malem vrtu kaplanije, kjer je plezal bršljan po razpadajočem kamenju in sta se nemoteno, bohato razraščala bezeg in lipovka. Bral je škofijski list, v katerem je bila že tretjič razpisana hribovska župnija Sv. Mihael. Sv. Mihael je bila revna, oddaljena vasica — zato se ni nihče oglasil. Vsakdo se je bal odrezanosti od ostalega sveta in težav, zakaj Sv. Mihael je ležal visoko v neprijaznih hribih. Mladi kaplan je šel parkrat po poti, posuti z debelim peskom. Njegova vitka, plemenita postava se je vzravnala in rahla rdečica je švignila preko bledega obraza s svetlimi, živahnimi očmi. V prijaznih potezah je bil zapisan trden sklep. »Ojunáčiti se hočem in iti k svojemu škofu, četudi sem še mlad — nimam niti trideset let,« je pomislil. »Zato pa imam dobro voljo in goróče srce. Vedno sem si želel tak tih kotiček na zemlji. Zato bom poizkusil.« — In kakor osvobojen je dvignil glavo, in pogledal preko zidu, kjer je košček modrega neba prijazno pozdravljal mladega duhovnika. Naslednje jutro se je peljal v škofijsko mesto. Ko je stal v visoki svetli dvorani škofu nasproti, se ga je lotilo neko skrivno oklevanje. — Cerkveni knez, lep starček s svetlimi lasmi in prodornimi očmi, je bil nekoliko sključen vsled svojih let in vsled bremena svoje visoke službe. Mlademu duhovniku z otroško dušo in z ognjenim navdušenjem v prsih je bil vedno naklonjen in si ga je posebno vtisnil v srce. Mihael Brunner je poljubil škofov prstan in jecljaje rekel: »Presvetli, če noče iti nihče na oddaljeno mesto: jaz hočem! Vendar, komaj smem upati, da mi Presvetli izpolni prošnjo. Taka odgovornost — in še tako mlad.« Škofove oči so gledale resno, skrbno. »Mlada leta pač niso nikaka ovira,« je odgovoril. »A nek drug pomislek imam, moj ljubi kaplan. Ko je človek mlad, ima toliko želja in dela pač načrte za bodočnost. Toda moje besede niso nikak očitek, najmanj še za vas. Za višje stvari sem vas določil — tedaj pa ste mi naredili črlo preko računa. V glavnem mestu je prazno neko mesto — tja sem vas hotel poslati.« Mihael Brunner je proseče dvignil roke. »Ne, Presvetli, samo tega ne. Zdovje, množica ljudi bi me zadušila. Tja bi šel rad, kjer svet odprt leži pred očmi.« »Svarim vas, da mi ne boste pozneje kaj očitali. Sv. Mihael je razvit — tam vas čakajo težki boji. Plevel je med pšenico in volk se je pomešal med čredo. Hočete kljub temu poizkusiti?« »V božjem imenu — dak.« »Tam so ljudje trdi in raskavi kakor kamenje, ki ga lomijo. Toda, če imate eno, potem naj vas ne skrbi: to je ljubezen! S tem orožjem boste vedno zmagali; zakaj ljubezen zmore vse: gore lahko prestavlja in pečine raztaplja. Ljubezen je duhovniku mana v puščavi. Vi veste, kaj pomeni: biti duhovnik, — to je najvišji in najsvetejši poklic na zemlji. Duhovnik je angel župnije. Kakor sv. Mihael morate z mečem vere pobijati zlo; kakor Gabriel oznanjati odrešenje, kakor Rafael biti vodnik na poti v nebesa. V sedanji dobi stavi Cerkev vse svoje upanje na duhovnike; oni so voditelji svete vojske in vojščaki Kristusovi. Če bodo duhovniki vestni in zvesti, bomo gotovo zmagali. In sedaj idite, moj sin! Zaupam vam župnijo Sv. Mihael — šest sto duš je, ki jih morate pripeljati v nebesa. Naj bo Bog z vami vsemi!« Ob škofovem govoru je postalo mlademu duhovniku lahko pri srcu. Padel je na kolena pred milega pastirja s solnčejasnimi očmi in z lepimi belimi lasmi. Nemo je poljubil njegovo desnico in z veselim srcem odšel. Tam v stolnici je visela prastara slika zadnje večerje. Pred njo je gorela rdeča luč. Tam se je vrgel na tla in prosil za milost, da bi bil dober pastir. Prosil je za najvišje — za ljubezen! »Pošlji mi svetega ognja,« je šepetal, »ki vžge srce in kaže pravo pot.« »Dvignil se je in zapustil tiho cerkev. »Šel bom torej v hribe in pasel ovce. Ti, ljubi Bog, gotovo bodo vmes ovni. Ali pa volkovi, ki bodo vdrli v čredo. A jaz hočem biti dober pastir, ne pa najemnik. Dober pastir, ki da življenje za svoje ovce. —« Tri tedne kasneje je šel v svojo župnijo. Dan pred svojim odhodom je žareč od veselja napisal v svoj dnevnik: »O Binkoštih, leta 1871. sem po božji volji in škofovem odloku postal župnik pri Sv. Mihaelu v hribih. Sancte Michael: Ora pro nobis.« Na malem kolodvoru so čakale novega župnika težke, z mladimi smrekami okrašene lojternice in stara, velika kočija, na kateri so se zibali zeleni venci iz mahu. Ducat kmetov in kamnarjev, velikih in okornih s kosmatimi obrazi, je stalo tam. »Ta je! — Tako mlad! Toda fin,« so rekli in se suvali s komolci. Odkriti so se. »Pozdravljeni, častiti gospod!« Trde kmečke pesti so pošteno, odkrito stisnile njegovo roko. Brez poklonov so ga nato spravili v kočijo, in z divjo naglico je drdrala voz po dolini. Oblaki prahu so jo zavili in izpod konjskega kopita se je iskrilo. Ko so dospeli do zadnje vasi v dolini, je kolo kočije zaškripalo in se zlomilo. Ker so z divjo vožnjo pustili lojternice daleč za seboj, župniku ni preostalo drugega, kot da napravi ostali košček poti peš. Z veseljem je to storil. Po divji vožnji se je veselil tihe poti in ni hotel počakati pri »Zlati zvezdici«, da se škoda popravi. Krepko je korakal po cesti, ki je vodila v hrib v velikih ovinkih. Vsenakoli solnčni blesk, šumenje gozda, vonj cvetice — in tam z vrha je pozdravljala konica zvonika: Sv. Mihael, novi dom, ves obdan z zlatom. Nad široko dolino se je dvigala na pečini cerkev: sijajna stavba z visokim zvonikom, čigar vrh se je vzpenjal proti nebu kakor svetlobrušen meč. Zadaj se je dvigalo gorovje, podobno modrozelenemu, z zlatom obrobljenemu zidu, ki je kipelo z bleščečimi vrhovi, zlatimi kopami in žarečimi pečinami v modro nebo. Ob vhodu v vas so se gnetli ljudje in gledali v dolino. Mogočen obok, s hrastovim listjem okrašen, se je dvigal nad cesto: župnikov slavolok. Ker je prišel župnik peš, so bili ljudje v zadregi, in niso vedeli, ali je pravi. Zato se niso ganili. Samo neki otročiček je stopil k njemu in mu ponudil roko: »Hvaljen Jezus!« Ta pozdrav je segel župniku v srce. Vzel je otroka v naročje — s tem je bil zid podrt, vsi so se gnetli bliže. Star kmet, dolg in suh kot preklja, se je s klobukom v roki približal duhovniku: »Da, ali ste res vi, častiti gospod župnik?« »Seveda sem!« »In drugi?« »Sedijo pač najbrž v dolini pri »Zlati zvezdici« ter popravljajo kočijo in želodce.« »To je sramota!« je zaklical stari mož. »Ko bi se vsaj jaz peljal z njimi — jaz sem namreč občinski zastopnik, župan. V božjem imenu, ne zamerite, so pač nekoliko divji ti možje. In pozdravljeni, gospod župnik, da bi bil blagoslovljen vaš prihod!« Stisnila sta si roke in sedaj so se tudi drugi približali. Župnik je oblekel koretelj in štolo, križ in zastave so šle spredaj in tako se je pomikal sprevod med zvonenjem v cerkev. Cerkev je stavba z eno ladjo, ogromnim prostorom, sijočim v beloti veselja, z vitkimi, fino rezanimi stebri in z mogočno kupolo, ki se boči nad ladjo kakor bliščeč baldahin. Vse je kakor nasičeno s svetlobo in solnčnimi žarki, čisto in brez madeža, snežno-belo. Samo kor leži v mehkem mraku. Ob obeh straneh oltarja se dviga mogočno stebrovje, vitko in odlično, stebrovje iz rumenkastega marmorja, ki rahlo žari v svitu sveč. Visoko gori sedijo angeli, veliki in mali, cela nebeška vojska. Nad temi pa razprostira roke Bog Oče, in zdi se, kot bi njegova bela brada rastla v neskončnost. Solnčna svetloba lije skozi velika okna kakor zlata reka. In ker poljublja pestre barve in bogate oblike, se zdi, kot bi vsa nebeška vojska oživela k veselemu življenju in se oklenila v radosten krog okoli sv. Mihaela, svojega bleščečega vodnika, ki stoji med žarečimi stebri glavnega oltarja. Prav posebna umetnina je ta podoba. Sv. Mihael, ki zmaguje nad satanom. Izrezan je iz lesa ter vdelan v zlato in pestre barve. Zavzema ves srednji del glavnega oltarja. Sv. Mihael v zlati opremi, z vihrajočimi lasmi, s sveto bojaželjnostjo na lepem, kraljevem obrazu, prihaja z nebes, stopi z nogo satanu za vrat in ga pahne v ognjen prepad. Mehka svetloba, solnčno jasna in nežna kot jutranja zora, obdaja bleščečo postavo nebeškega viteza, dočim se odraža Lucifer iz temnine kakor divji, sovraštvo bruhajoč zmaj. Slika je umetnina in neznani umetnik je hotel ustvariti več kot samo rezbarijo: hotel je vtelesiti veliko idejo boja med dobrim in zlom, med svetlobo in temo, večni boj, ki se je vnel v kraljestvu blaženih duhov in bo trajal do konca sveta. S pretresujočo silo je izpeljal neznani mojster to misel: na sv. Mihaelu je izražena vsa plemenitost in lepota, svetloba in božja podobnost. Lucifer pa je grd nestvor, poln strupa in pen. Ogenj bruha iz njegovega žrela, telo se zvija v onemogli jezi. Sv. Mihael pa leti kot svetel blisk proti njemu in ga pahne v globočino... Ko je pozdravil župnik župnijo s prisrčnimi besedami ter jo blagoslovil, je še dolgo klečal pred oltarjem v tihi molitvi. In vedno znova je motril sliko. Ugajala mu je, in tudi cerkev je bila lepa. Vse je bilo polno toplote in svetlobe, vesela, sveta igra barv, svet dom! Župnišče je bilo okrašeno z venci. Gospa Barbara, oddaljena Brunnerjeva sorodnica, ki mu je vodila malo gospodinjstvo, ga je sprejela na hišnih vratih. Hiša je gledala kakor trmasta zgradba izza časa starega viteštva v dolino. Spredaj se je razprostiralo široko dvorišče brez dreves; zadaj pa je ležal velik vrt, s široko hruško v sredini. V hiši, kjer je že dva dni vladala gospa Barbara, je bilo vse svetlo in čisto — resničen, prijeten dom. Mati Greta, vaška »modra žena«, je oskrbela, kar je bilo treba prinesti iz vasi in pomagala gospe Barbari. Stanovala je gori v hribih ter je mnogo vedela, skoraj več, kot je župnik želel. Ko jo je povprašal o cerkvi, je začela pripovedovati pripovedko, ki je živela v ljudskem ustnem izročilu. Po tej pripovedki je bila božja hiša svetega Mihaela prastara cerkvica, ki so jo zgradili vitezi von Stein za čas križarskih vojn. Enemu izmed njih je pomagal sv. Mihael v boju s Saraceni in ga rešil s tem smrti. V zahvalo mu je sezidal cerkvico. Marsikaka usoda je zadela cerkev. Leta 1525. jo je podrl plaz. Samo slika nadangela je ostala nepoškodovana. Od tedaj naprej je ljudstvo podobno častilo. Nato so hoteli sezidati cerkev v dolini, tam, kjer še sedaj ležijo velike skale na širokem hrbtu griča, poraščene z grmovjem. Zmerili so, skopali in zidali — hoteli so zgraditi mogočno stavbo. Ko je bila stavba že skoraj pod streho, je prišla z gor nevihta, utrgal se je oblak, vsa dolina je bila poplavljena, voda je odnesla vse s seboj in izpodjedla temelje, tako da se je započeta stavba zrušila. In ko so začeli delavci zopet kopati, je švignil ogenj iz zemlje... Nato so začeli pripovedovati, da je ubil na tem gričku, kjer so hoteli sezidati novo cerkev, neki vitez von Stein zaradi neke ženske lastnega brata. Zemlja je torej napojena z bratovsko krvjo. Nato so oskrunjeno mesto blagoslovili in začeli znova zidati. Zgodilo se je pa, da je v neki temni noči prihrušel z gor vihar s tako besnostjo, kot bi se pripodila ogromna vojska, tako da so ljudje trepetali in se niso upali iz hiš. Samo župnik sv. Mihael se je okoli polnoči vračal s hribov, ker je bil pri nekem umirajočem bolniku. Ko je stopil na cerkveni prostor, je zagledal v dolini čudovito svetlobo. Bleščeči kerub je plul z doline: sv. Mihael. Z njim pa je bila cela vojska angelov, ki so peli in brenkali na harfo in cimbale. Sledila so neskončna krdela in nosila iz doline po zraku k stari cerkvici sv. Mihaela ogromna kamna s tako lahkoto, kot bi bile snežene kepe. Prihodnjega jutra so našli župnika sv. Mihaela slepega na razvalinah stare cerkvice. Od tedaj živi v gorah vera, da mora smrtnik, ki mu je bilo dano, da je videl nebečane, oslepiti. Sedaj so vedeli, da sv. Mihael noče svojega svetišča v dolini, temveč visoko gori v morju svetlobe, na prosti gorski višini v solnčni luči. In sezidali so cerkev gori na skalovju, večjo in veličastnejšo kot preje, da se je vzpenjal tenki vrh zvonika v nebo, kakor svetlobni meč. Podobo sv. Mihaela so postavili v glavni oltar, da jo je verno ljudstvo častilo. Iz daljnih dalj so prihajali ljudje in prosili sv. Mihaela, da bi jim pomagal v stiski. Nekoč je bilo slabo leto, velika suša. Klasje se je posušilo na bilkah, travniki so bili izžgani, polje je razpokalo od vročine, studenci so usahnili in potoki so se osušili. Nastala je v hribih strašna lakota in nato grozno umiranje. Studence pa, ki je izviral ob vznožju cerkve sv. Mihaela, ni usahnil in kdor je pil iz tega studenca, se ga ni lotila kuga. V tem težkem letu so prebivalci sedmih gorskih vasi slovesno obljubili, da bodo priredili vsako leto na praznik nadangela romanje k njegovemu svetišču. Do devetnajstega stoletja se je to vzdržalo. Šele v štiridesetih letih, ko je bila v Nemčiji revolucija, je romanje prenehalo. Toda vera v čudežno podobo je še vedno živela v ljudstvu. ==2. poglavje.== Župnik pri sv. Mihaelu se je počutil tako dobro v svojem tihem kraljestvu kot še nikdar v svojem življenju. Kot pravljica dežela je ležal pred njim njegov novi dom. Srečo in mir hoče zanesti vanj, to je bil njegov sveti sklep. Kako lep je bil dom! V široki, raztegnjeni kotanji, ki se je kakor ogromna školjka zajedala v osrčje gorovja, je ležala vasica s sto hišami in kočami. Na ogromnem skalnem grebenu je stal grad Kamen ločen po globokem prepadu. Bilo je to mogočno poslopje z visokim, kljubujočim stolpom, katerega je obraščal gost bršljan. Župnikovo delo je bilo hitro opravljeno. Zjutraj maša, ena ura šole, kak bolniški obisk, pridiga ob nedeljah — to je bilo vse. Skoraj premalo za moža tridesetih let. Bila je nevarnost, da postane sanjač ali razglabljač. Toda pred tem ga je obvaroval njegov sveži, zdravi čut in njegova vnema. Če mu je bilo pretesno, se je zatekel k svojim knjigam ali pa je delal za svojo izpopolnitev. »Duhovnik mora biti čist in jasen vrč za božjo besedo,« je bral nekje, »noben madež ne sme biti na njem, noben nečisti puh ne sme motiti zlatega sijaja njegove duše.« To mu je bilo vodilo v zunanjem življenju. Za življenje svoje duše pa je imel nad seboj Gospodove zapovedi in nebo. Nad njim se je vzpenjal nebesni svod, božja ljubezen je sijala nanj in ga gledala iz tisoč zlatih očesc. Zakaj naj bi torej omahoval! Vedel je, kam vodi njegova pot in kam mora peljati svojo čredo — tja gori, k studencu večne ljubezni. Dvajset kmetov, sto kamnarjev, poleg tega pol ducata muzikantov in nekaj voznikov. To je bila njegova čreda. Kmetje so imeli mala posestva in velike dolgove, kamnarji so bili robati in žejni, vozniki pa so živeli brezskrbno tja v en dan kakor vrabci na strehi. Kljub delu je vladalo vedno veselo življenje v vasi. To so povzročili kamnolomi. Po njih je prišel denar v vas in med kmete, ki so vozili z vozmi kamenje na kolodvor. Toda, kakor je bil denar pridobljen, tako je bil tudi izgubljen in večina ga je steklo po grlu. Župniku je povzročalo to veliko skrbi. Ljudje so bili seveda pri delu marljivi: kladiva so tolkla, vozovi so škripali in vozili drobnorazbito kamenje ven v svet. Mnogo denarja se je stekalo v grofovo blagajno, zakaj kamnolomi in peščene jame so bile njegova last in vsa vas je služila pri njem kruh. Nadzorniki niso trpeli lenobe. Od jutra do večera so tolkla kladiva in krampi, in pesek se je vsipal skozi ozke, visoko napete mreže. Težko delo je bilo to; toda tem ljudem je šlo skoraj igraje izpod rok. Bili so veliki, zatilniki kot biki in s pestmi kot kladiva. Toda bili so tudi trmasti in divji, in glave, trde kot železo, so jim sedele na širokih plečih. In poleg tega so imeli tako velikansko žejo, da je prišla v pregovor v vsej dolini. Po končanem delu so šli v gostilno in praznili vrček za vrčkom. Prah se mora poplakniti, so trdili, in pili vedno znova še vrček, često do polnoči. Ob nedeljah pa, ali če je bil plačilni dan, so prišle tudi ženske in otroci. Potem so najprej peli in plesali, h koncu so se pa stepli in odšli s krvavimi glavami. Ljudje niso znali varčevati in so živeli iz rok v usta. Večina denarja je romala v gostilno. Sami so ostali revni, komaj da so mogli odplačevati dolgove, ki so ležali na njihovih hišah in malih posestvih. Marsikdo se jih vse življenje ni znebil in jih zapustil otrokom, s katerimi so bili bolj blagoslovljeni kot z imetjem. Kljub revščini pa je bila vasica čedna in je veselo gledala v svet. Hišice so imele bele stene in svetla okna. Prijazno so kukale izza zelenja dreves, v vrtovih pa so cvetele resede in slezenovec, nageljčki, rože in geranije, vmes pa solnčnice z velikimi, kimajočimi cvetovi, okoli katerih so brenčale čebele in čmrlji. To je župniku ugajalo. A kljub temu so se množile njegove skrbi. Gostilna je bila vedno polna, — cerkev pa večinoma prazna. In zvečer, še dolgo potem, ko je odzvonilo Ave Marijo, je donel glasen smeh in petje po ulicah in skrivnostno kihanje je odmevalo iz vrtov, kjer je gosto grmovje zakrivalo marsikaj nespodobnega. Sv. Mihael ni bil tak paradiž, kot si ga je zamišljal župnik. Kača je gnezdila v njem! To mu je povzročalo veliko skrbi in žalosti, in v svojih pridigah se je dotaknil tega, prav nežno in z ljubeznijo. Možje in fantje pa so se suvali s komolci in se smejali v klobuk. Težko je bilo najti pot do teh src in bila je polna kamnov. Toda župnik si je prizadeval z ljubeznijo in imel potrpljenje. Tako so v teh skrbeh minilo poletje. Jesen je prišla v deželo in z njo veselo življenje k Sv. Mihaelu: grof je prišel z velikim spremstvom iz prestolnice na lov. Nekega pustega oktobrskega dne je nenadoma postalo glasno pri Sv. Mihaelu — divji lovec se je začel. Lajanje divjih lovskih psov, »halo« in »hura« je odmevalo po bregovih in gozdovih. Streli so pokali, rogovi odmevali in zvečer so žarela grajska okna v bleščeči razsvetljavi. Kozarci so zvenketali, klici, drzne lovske in pivske pesmi so odmevale v noč, vmes pa se je čul glasen, srebrn smeh iz lepih ženskih ust. Tri dni po grofovem prihodu se mu je poklonil župnik v gradu. Kamenski grof je bil kljub petdesetim letom še lep mož, visokorasčen, vitek, z mladostno blestečimi se očmi in rožnatim obrazom. Bil je eleganten in ljubezniv. Vedno se smehljajoča usta so imela pomirljiv izraz. Grof je pozdravil župnika kot starega znanca, ga prijazno prijel pod roko in peljal v jedilnico. »Pri šampanjcu so laže govori kot s suhim grlom,« je rekel in napolnil kozarca. »Na zdravje Sv. Mihaela.« Izpraznil je visoki koničasti kozarec in si popravil monokel. »Tako, sedaj bova pa malo pokramljala, gospod župnik. Vi ste torej prišli k Sv. Mihaelu. Veseli me, da ste šli na to župnijo. To poroča o pogumu in vnemi. In za vašim prednikom — no, ne bi hotel biti župnik pri Sv. Mihaelu.« Župnik ga je debelo in začudeno pogledal. »Moj prednik?...« »Kaj — vi ne veste ničesar? No — nisem klepetulja. Pustimo to.« Župnik je sicer čul že marsikaka namigovanja o svojem predniku, toda če je hotel vedeti kaj natančnejšega, so se ljudje izognili. In tudi njemu ni bilo na tem, da bi izpraševal, kaj je pravzaprav bilo. Da se je zgodilo nekaj, kar je škodovalo njegovemu imenu, to je bilo jasno. Toda do jedra tej stvari še ni prišel. Grof mu pa tudi ni dal časa, da bi o tem izpraševal. »Trmasti ljudje so ti kamnarji,« je rekel. »Trdoglavci, ki jih ni mogoče ukloniti, gospod župnik. Imeli boste težko delo s temi ljudmi.« »Uboga, zdelani ljudje so, ki zaslužijo naše usmiljenje,« je odgovoril župnik. »Nimajo drugega kot delo — in tako malo resničnega življenja, tako malo duševnega življenja. Prinesel bi rad nekoliko solnca v njihovo življenje, nekoliko svetlobe in ljubezni.« »Le poizkusite,« je zaklical grof smeje. »Kmalu boste videli, da bi z istim uspehom tolkli kamenje. No — vi ste mlad, duhovnik, poln visokih idealov in hočete izrezati iz teh grč svetnike. Kar poizkusite! Rečem vam pa: ob teh glavah se bo razbila cela vaša ognjena...« »Prizadeval si bom z ljubeznijo in potrpežljivostjo.« Grof se je zasmejal. »Govorili bomo o tem čez eno leto, gospod župnik. Tedaj boste videli, da imam prav.« »Nikdar ne smemo obupati nad ljudmi.« »Imam pač izkušnje, gospod župnik. Veselilo me bo, če boste omehčali te skale. Bilo bi mi čisto prav, bom imel potem vsaj delavce, ki bodo prostovoljno storili, kar zahtevam od njih. Poizkusite torej z ljubeznijo — jaz sem dosedaj dosegel nekaj samo s strogostjo. To ljudi mora človek zgrabiti za vrat, potem šele ubogajo. In nič drugače.« »To je trdo, gospod grof. Saj so vendar ljudje.« »Da — toda kakšni ljudje! Ali ste jih videli kdaj jezne? Pravi divjaki, vam rečem. In njihovo popivanje — no, stari Germani so bili pravi sužmarji napram njim. To je pač njihova navada.« »Treba jih je torej speljati na boljšo pot.« »Navada je železna srajca, ki jo nosi človek vse življenje. Malokdo se je iznebi.« »Če ima človek pogum in dobro voljo.« »Saj baš tega manjka — dobre volje. Preveč globoko tičijo v močvirju, in ne morejo ven. Ti kamnarji že celo ne. Kakor pojejo stari, tako čivkajo mladiči. Pravzaprav se godi meni prav tako. Več kot pet tednov ne morem vzdržati v tej samoti; umrl bi. Potrebujem veselega, glasnega življenja velikega sveta — tako sem pač navajen. Vse drugo ni življenje. Izživeti se, uživati veselje — to hoče človek. Saj je življenje tako lepo —« »In tako resno, gospod grof. Strma, kamnita pot, a sijajen cilj.« »Hm — da. Kakor pač vi pojmite življenje — zame je nekoliko drugačno. Toda o tem se ne bomo prepirali, moj ljubi gospod župnik. Mogoče bova kdaj drugič o tem govorili. Takrat vas bom tudi vprašal, kako daleč ste prišli s svojimi kamnarji...« Prekinil je in pohitel proti vratom. »Tu prihajajo moji lovski gostje, ki me bodo obkolili. Oprostite —« Vrata so se odprla in v sobo se je vsulo kot roj pisanih metuljev: rožnati obrazi, rdeče ustnice, smehljajoče se oči, gorke roke, prozorne čipke. »Veselite se življenja, ker lučka se gori, trgajte rožice, dokler ne odcveti —« je odmevalo in v hipu so bili vsi okoli grofa. Župnik je imel občutek, kot da je nekak vrabec v tem roju pisanih metuljev, zato se je poslovil. »Na svidenje, ljubi gospod župnik!... Vidite, tako je življenje — človeka potegne za seboj —« Da — tako je bilo življenje teh svetnih ljudi: plitvo in prazno; pisan semenj, od katerega se vsak pestro in bliščeče kot milni mehurček in vendar tako nezadovoljen loči. Cela dva tedna je trajalo na gradu življenje, polno bleska in radosti, nato pa je nenadoma umolknilo: stroga gospa v belem hermelinu in s krono iz ledenih kristalov na glavi je prepodila veseljaško, živahno družbo iz svojega kraljestva. Zima je prišla v hribe. Delo je počivalo. Mraz je uklenil zemljo v trde okove, leden veter je bril z hribov in mraz je šel skozi kosti in mozeg. Kakor daleč je seglo oko, se je bleščal sneg in po vrhovih so se razprostirala ogromna ledišča. Župnik je mislil na Greto, ki je bila čisto sama gori visoko na hribu, popolnoma odrezana od vasi. »Menda ne bo zmrznila,« je rekel gospe Barbari. Komaj je to izpregovoril, je nekdo potrkal na vrata. In kdo je stopil v toplo sobo? Greta seveda — Greta s svojimi krmežljavimi očmi in nagubanim obrazom. »Za božjo voljo, kako ste pa prišli čez ledišča?« je vzkliknil župnik. Greta se je najprej ogrela pri peči, potem pa so se vse gubice in jamice na obrazu ženice oddajale in oživele. »Na neke sani sem sedla, gospod župnik,« je rekla Greta. »Kot blisk je šlo, saj je vse kot zrcalo gladko.« »Jezus! — Saj bi se lahko ubili! In kako se boste vrnili —« Greta se je namuznila. »Gospod župnik, to se pa nič ne mudi. Spomladi, ko ne bo več snega, da. Sedaj pa — za nobeno ceno. Saj ne morem vzdržati tam gori. In niti trohice drv nimam —« »Potem morate dobiti pač tu v vasi kak kotiček.« »Na to sem tudi mislila, gospod župnik... Nedeljska pridiga je bila tako lepa — o svetem ognju. Pri tem sem morala vedno misliti na župnišče pri Sv. Mihaelu. Tam je tako toplo, tako prijetno. Tam se bo pač našel pozimi kak kotiček za Greto, sem si mislila. In sedaj sem tu. Prav lepo prosim, gospod župnik...« Župnik se je sicer nekoliko začudil tej nenavadni prošnji. Toda kaj naj bi storil? Kdor pridiga v nedeljo o krščanski ljubezni in usmiljenju, v ponedeljek ne sme postaviti revne ženice pred vrata. Duhovnik ne sme samo učiti božjo besedo, ampak jo mora tudi izpolnjevati!... In tako je ostala Greta vso zimo v župnišču in je pomagala, kjer je mogla. Dejanje usmiljenja je bilo bogato poplačano. — Božič se je bližal. Božič v hribih, Božič v snegu! Svoj živ dan ni videl župnik Sv. Mihaela toliko snega. Pet, šest čevljev visoko je ležal. Hiše so bile podobne neznansko velikim, belim panjem in zvonik si je nadel tako mogočen snežen klobuk, da je bilo kar smešno. Veselja, ki ga sicer prinese Božič na zemljo, župnik ni mnogo videl pri svojih župljanih: srca mož so ostala trda, samo otroke si je pridobil. No, vsaj nekaj. Možje so bili še daleč od njega, in to je kalilo božično radost. V topli, domači sobi pa, kjer so migljale lučice na božičnem drevescu, je pozabil vse skrbi in postal zopet mlad. Tih, dober angel je šel skozi staro župnišče in potrkal rahlo na vrata in na srca, njegovo ime je bilo milo in lepo: mir! Zunaj je bila tiha, jasna zimska noč. Na nebu so migljale zvezdice, skozi ozračje je donelo kot tiho petje, kot skrivnostno zvonenje, če udarja veter na svojo harfo in začne otrple strune brneti — na zemlji sveta tišina, veselo pričakovanje božjega deteta... Župnik jo nadomeščal na božičnem drevesu dogorele svečice z novimi, drugo za drugo, in se veselil kot otrok. »Božič, sveta, blažena noč!« je rekel Barbari. »Vsi postanemo otroci. Samo nekoliko preosamljeno je tu in pretihо. Manjka glasnega rajanja, veselja, brezskrbnega smeha, ki ga zmore samo mladina. Manjkajo ljubljenci Jezusovi: otroci, čisti, nedolžni...« Gospa Barbara se je v zadregi smejala in miglnila Greti, ki se je za pečjo tiho muzala, naj molči. »Ali bi hoteli pogledati, gospod župnik, mala darila...« »Preveč jih je, gospa Barbara. Ne razumem čemu to... in to...« Poglobil se je in opazoval mizico, nagrmadeno z darili, odprl tudi zavezan zavojček in se vedno bolj in bolj čudil. Rahel, sladek glas je šel skozi tišino, kot bi kdo zabrenkal na visoko, jasno struno, kot bi oddaleč zapel zvonček. Nebo je bilo jasno, zvezde so se bleščale, rahel pajčolan je ležal okoli zlatih očesc. Visoko in mehko je ležal sneg in trepetajoče lučke so švigale preko njega. Po poti se je bližala krdela, nemo, kot angeli so korakali. Spredaj otrok v belem oblačku, z rokami dvignjenimi za blagoslov. Nato po dva in dva, svetli angeli z bleščečimi perutmi, z zlatimi obročki v svetlih, valovitih laseh. In končno tri temne postave s kronami. Med njimi pa je plavala počasi rdeča zvezda z nežno svetlobo. Župnik je hitel k vratim in jih odprl: »O nebesa! Nebeško Dete!« Srebrnojasno, vabljivo in radostno je zadonelo: »Sveta noč, blažena noč...« In čez prag so stopicale male, hitre nožice, nebeška četa je prišla v župnišče, se postavila s sklenjenimi rokami okoli svetega drevesca in pela: »Sveta noč, blažena noč...« Oči so se svetile, lica žarela, ustnice prepevale — nad njimi pa je sijala mnogobaročna rožnata zvezda s svojo nežno, trepetajočo svetlobo. Župnik je stal ob strani, sklenil roke in solze so mu tekle iz oči. Nič lepšega, nič ljubšega ni na svetu. Zdeli so se mu kot poslanci z neba, in vendar so bili le najrevnejši iz vasi. Toda božični dar jih je ovil in naredil iz otrok — angele! Pesmi ni bilo konca. In ko je bila izpeta, so prišli trije mali, zaviti nošnje s svojo zvezdo, v kateri je gorela lučka in so začeli govoriti: »Mi smo trije kralji Iz Jutrove dežele —« Župnik je poslušal otroške besede kot kako razodetje. Vse se mu je zdelo prevara, pravljica, sanje. Šele, ko so glasovi umolknili, se je povrnil njegov duh v resničnost. »Ne morem vam povedati, kakšno veselje ste mi napravili,« je rekel. »Kot čudež se mi zdi vse to, svetel, ljubek čudež — Bele snežinke mlado v so bile iz grobega platna, brada kralja Gašperja iz lanu, krona iz zatega papirja — vse samo nič — in vendar tako ljubko, tako prisrčno...« Božal je otroške po ličih, jih stiskal za roke, gladil po laseh — »O blaženi božični mir!« Gospa Barbara je postregla nebeščanom, visokim kraljem in njihovemu spremstvu s poticami in orehi. Usta so umolknila, očesa so plašno gledala župnika. Ko so pa videla, da je vesel in da se smeje z njimi, so zasedali bele, čiste zobke v hrustajoče potice, trli so orehe, vmes pa je začel teči, sprva tiho, nato pa vedno glasneje in radostneje tok besed. Zvon je zazvonil v zimsko noč — osem glasnih, bobnečih udarcev. Razpršil je pobožno četo. Toda gospa Barbara in Greta sta se našli dovolj časa, da sta naložili vsakemu koristno stvar na roko in stisnili še svetle srebrne novce. Nato so se vrata zaprla. Zunaj pa je lahko škripal sneg in kot iz nebes je donelo: »O sveta noč, blažena noč —« Lahen veter je razpršil zadnje glasove — in zopet je zavladala globoka, sveta tišina. Zvezde pa so smehljale, kot nebeška očesa zrle na zemljo. Župnik je še dolgo stal ob oknu s solznimi očmi. Tako srečen je bil, tako vesel: tudi njemu se je rodil Zveličar. Na drugi božični praznik je nekdo potrkal na župnikova vrata. Kot drevo visok človek je stopil v sobo in s kvišno otresel sneg z obleke. »Veselo praznike, gospod župnik! Neko prošnjo imam — jaz sem namreč...« »Kjer stoji pred hišo veliki leseni križ, kaj ne?« »Da. Stvar je namreč ta: župan je osemdeset let star in vso zimo bolan. Zato hoče odložiti župansko čast in misli, da bi bil jaz najbolj pripravljen. Pri Sv. Mihaelu je potreben tak, ki je mož na svojem mestu.« »To ste vi gotovo: sedem čevljev visok. Pred vami bodo pač imeli strah. Sedite!« Stol je zaškripal pod velikanom, ki je sedel ravno kot sveča in vrtel kučmo med prsti. »Če bi gospod župnik rekli kako besedo, pri pridigi, ali tako —« »Ne, dragi moj! Prižnica je tu za božjo besedo in ne za vaško politiko. Toda drugače bom pa storil, kar bom mogel —« »Storite to, gospod župnik.« »Toda nekaj mi morate obljubiti: da boste gostilničarju strogo gledali na prste. To veliko popivanje je hudo zlo.« »Tudi jaz pravim to. Kamnarji pa pravijo, da ležijo njihova jetra na solni strani, zato jih morajo vedno namakati. Če bom jaz na krmilu, bo pa drugače.« Župniku se je zdel nekoliko robat, vendar pameten in pošten mož, v katerem bi imel oporo. In obljubil mu je, da bo zavzel zanj. Kamnarji pa niso marali tega kmeta. Bali so se njegove strogosti in bi rajši imeli takega, ki več pije in igra karte. Postavili so torej svojega kandidata, ki se je širokoustil in razgrajal. Večer pred volitvami je sedel napol pijan v gostilni in zabavljal čez svojega nasprotnika. Ta je sedel pri drugi mizi, nekaj časa poslušal in mirno kadil svojo pipo. Ko mu je bilo pa zadosti, je stopil k mizi, zgrabil svojega nasprotnika in ga kratkomalo vrgel ven v mehki sneg. Drugo jutro so ga enoglasno izvolili za župana. Sirova moč je njegovim nasprotnikom ugajala kot pravičnost moža. ==3. poglavje.== Prišla je pomlad — mrzla, ledena pomlad. Bela Velika noč! Župnik je bil v velikih skrbeh. Petnajst mož ni opravilo velikonočne spovedi in v cerkveni knjigi je bil temen list. Prosil in rotil je one, ki so pozabili svojo dolžnost, a niso sledili njegovemu klicu. Nek skrivni uporni duh je razsajal v vasi in se razraščal kot plevel. Otroke si je župnik sicer pridobil, tudi žene so prišle in poslušale božjo besedo. Možje pa so živeli divje in surovo in se niso menili za opomine svojega dušnega pastirja. Razmišljal je o tem, kako je prišlo do tega: do surovosti v življenju in brezbrižnosti verskih stvari. Ni mogel najti pravega vzroka za to, dokler ni bila znana ta temna uganka rešena neko noč, ko je vpisoval imena prvoobhajancev v cerkveno knjigo. Prišel mu je v roke list, popisan z majhno, naglo pisavo. Bilo je videti, kot bi se onemu, ki je to pisal, treslo srce in roka. List je pripadal gotovo njegovemu predniku in poln začudenja, bolezni in strmenja je župnik bral: »Najhuje na svetu je greh. Grešnik sem — dvomljivec. Trpim muke izobčenca in ne vidim nikjer pomoči, niti zvezde upanja! Pomagaj mi, o Bog, potapljam se, utopil bom... Daj da bom gledal tvoj obraz! — Daj mi jasnost in resnico! S takimi dvomi stati pred oltarjem — kdo razume to? Z živim telesom omedlevam v peklu od žeje in nikogar ni, ki bi mi dal kapljico hladne vode na jezik. Nikogar! Saj ne poznajo muk, ki jih trpim, saj ne slutijo te groze, ki mi mesari dušo. Svetle, jasne oči imajo, jaz pa sem sam — slepec, zavrženec, preklet! Zakaj se ne zruši nebo in me ne posuje? Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?... Tu je bila pisava zbrisana, kot od solz, ki so padle na list. Župniku so se zašibila kolena. Sedaj je razumel vse. Od tu je izhajala torej zločna duh v župniji, zato škofova beseda o graščakovi volji! Pastir sam je postal volk! Župnik si je z rokami zakril obraz in jokal. Zakaj je baš njega zadela usoda, da je prišel naslednik takega duhovnika. Opoldne je moral iti župnik Brunner k nekemu bolniku. Spremil ga je magister Janez, učitelj in cerkovnik pri Sv. Mihaelu. Pot ga je peljala gori k hiši Rabenhausa, ki je stala na peščenih tleh lesenih in trohnih ograjah, kakor ptičje gnezdo. Mati in otrok sta bila smrtno bolna. Mati je imela vročico; štiriletni fantek je ospel. Njegovo drobno telesce je gorelo kot ogenj, oči je imel vsled utrujenosti zaprte. Oče je bil ves obupan. »Če bo fantek umrl, se bom ubil,« je zakričal in planil iz hiše. »Moj ljubi magister,« je rekel župnik, »pojdite domov, ostal bom do noči pri bolnikoma. Tu je potrebno več kot samo beseda.« In ostal je prav do pozne noči. Tolažil je jokajočo ženo in čakal na moževo povratek. Zvečer, ko je zašlo solnce, je ugasnil trepetajoči plamenček dečkovega življenja. Materi se je obrnilo na bolje. Ko je videl oče pred seboj svojega ljubljenca mrtvega, se je vrgel pred malega mrliča, ga objel in jokal kot otrok. Župnik je hotel Rabenhausa tolažiti. Tedaj je planil kvišku kakor besen velikan in začel kleti kot pogan. »Molčite, ničesar nočem slišati!« je kričal. »Vse je laž, kar govorite! Ni Boga, ne pravice, sicer bi smrt ne smela vzeti mojega dragega fantka, mojega edinega, mojega ljubljenca...« »Vi grešite,« je rekel župnik. »Samo Bog ve, zakaj je to tako odločil. Proti božji previdnosti ne smemo godrnjati.« »Bog! Bog!« je kričal Rabenhaus, »to je prazna beseda. Če je Bog, naj mi oživi mojega otroka! Zakaj ne stori tega, zakaj?« Moževe oči so gorele. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Žena je tiho jokala v svoji postelji. Župnik se je obrnil k Rabenhausu: »Mogoče je to prst božji, ki trka na vaše srce in vas opominja k kesu in k izpreobrnitvi,« je rekel resno. Rabenhaus je bil eden izmed onih, ki niso izpolnili svojih verskih dolžnosti o Veliki noči. Razumel je pač župnikovo opomin, a odgovoril je samo porogljivo: »Laž — vse je laž!« »In smrt — je tudi to laž?« je rekel župnik in položil svojo roko na mrzlo otroško telo. Rabenhaus se je zganil. Ustrašil se je pred župnikom na najtemnejši kot. Sedel je tam s temnim in grozečim obrazom. Župnik je prižigal blagoslovljeno svečo, jo vtaknil v svečnik in postavil k glavici malega mrliča. Potem je začel moliti in ni podil, dokler ni prišel po magister Janez. Z blagoslovom na ustih se je poslovil od hiše. Tako težko mu je bilo v prsih, da bi se najraje izjokal. Oh, v njegovi župniji je živel človek, ki se je odtrgal od Boga in se javno bahal s svojim brezverstvom. Nič hujšega, nič obupnejšega ni za duhovnika kot tako odkritje. Duša, ki se odtrga od svetega občestva in je nevamrnost, da se za večno pogubi. Zunaj je zagledal župnik svojega spremljevalca na roke. »Povedati mi morate, kaj je bilo z mojim prednikom,« je silil v magistra. »Prav nič ne vem, kaj naj začnem —« »Zvedeti morate itak,« je odgovoril učitelj Janez. »In bolje je, da zveste od mene, kot od drugih, ki mečejo kamenje na ubogega duhovnika. Vse vam bom povedal.« Počasi sta stopala navzdol v pomladni noči in veter je tulil, kot srdit volk je podil pred seboj sive črede oblakov in le posamezne zvezdice so mu svetile. V temnem kotičku je bila ozka klop, zavarovana pred vetrom, nad katero se je bočil brsteči leskov grm. Tam sta sedla in magister Janez je začel pripovedovati: »Župnik Gregor je bil vedno nekoliko čudaški, plah in zaprt vase, vedno sam in vedno pri svojih knjigah. Samota ga je ugonobila: začel je razglabljati in dvomiti. Često se je zgodilo, da je prinesel v zakristijo knjigo kakega svobodomiselnega pisatelja in jo pustil tam. Če sem ga opozoril na to, je zardel kot deček in skril knjigo. Vedno pa je molčal. Šele ko so vstala v svetu različna mnenja o vatikanskem koncilu, ko se je začel boj in se je dvignila močna nasprotna stranka proti Rimu, tedaj je šel iz sebe in začel govoriti, kakor da je neskončno v smrt. Zavzel je nauk o »nepreživi nezmotljivosti« in Brezmadežnem spočetju in se priznal kot navdušenega pristaša Döllingerjevega. Sanjal je o svobodni cerkvi brez verskih resnic in je čisto resno premišljeval o tem, da bi osnoval svobodomiselno župnijo. Na kolenih sem ga rotil, naj opusti to misel. Polagoma so izzvenele njegove svobodomiselne ideje tudi v pridigah. Nekdaj je proslavljal človeško ljubezen kot najvišji ideal, drugič je začel pripovedovati Lessingovo bajko o treh prstanih... Tedaj sem planil od svojih orgel in strmel vanj — nato pa je nenadoma obmolknil in zapustil prižnico. Po opravilu pa je stisnil v zakristiji roke in zastokal: »Janez — olje v svetilki pojemlje.« Tolažil sem ga: »Gospod župnik, molite za razsvetljenje, za moč, za sveti ogenj — in vse bo dobro.« A zmijal je z glavo in odgovoril: »Moj ljubi učitelj, tema je okoli mene! Luč je ugasnila.« Vsi v vasi so mislili, da je bolan, lak je bil. Ni jedel, ni pil, ni govoril ter se vsem čudno obnašal. Dušno pastirstvo je zanemarjal in komaj enkrat na mesec je stopil na prižnico. Luč je resnično ugasnila. Sv. Mihael je bil pozabljen — Luciferjevo kraljestvo se je dvignilo... »Moj Bog,« je zastokal župnik, »ali ni bilo nikogar tu, ki bi ga posvaril in dvignil? Ali ni imel nobenega prijatelja?« »Nikogar ni poslušal. S svojimi sobratji v okolici že davno ni občevat. Hudo je bilo! Videl sem pač njegov grozni boj, a nisem mu mogel pomagati. Nihče mu ni mogel pomagati — samo Bog — ali on sam! Grozno je bilo. Ko je stopil pred oltar, je trepetal. Ko se je obrnil proti ljudem in razprostrl roke, so mu stale solze v očeh... Najhujše je bilo vedno pri povzdigovanju. Šokel je in vzdihoval, da se je človeku smilil, in kar ni mogel naprej. Vedno znova je začel izgovarjati svete besede, njegovo telo je omahovalo, s prsti se je krčevito zagrabil v oltarni prt, dokler ni končno dvignil svete hostije. Polegoma so ljudje videli, da z njihovim župnikom ni vse v redu. Čudne govorice so šle skozi vas in nekateri so trdili, da so videli kri na njegovih rokah, ko je dvignil kelih... Obšla jih je groza in bali so se svojega lastnega župnika. Sam je čutil, da je izgubil zaupanje svoje župnije, sključen je hodil okoli, kot bi nosil skalo na svojem hrbtu. Izogibal se je ljudi in je cele dneve prebil v gorah. Večkrat sem ga potem srečal, in če sem ga vprašal, ali mu ni tu gori presamotno, je zmajal z glavo in mi stisnil roke. »Ne, Janez,« je rekel in nek žarek je zasijal v njegovih trudnih očeh, »v tej globoki samoti nisem majhen in reven, tu zrastem v nebo. Tu stojim kot zmagovalec nad vsemi majhnimi ljudmi in radostno iztegujem roke svojemu Bogu naproti. Tu odpade vse, kar je posvetnega, in temne misli molčijo.« Zvečer, ko se je vrnil, je prižigal v vseh sobah svetilke in tekal po hiši. To je bilo proslavljanje njegove zmage, zakaj trdno je bil prepričan, da bo njegova stranka na koncilu zmagala. Nekega dne pa je prišel škofov razglas, ki je ukazoval razglasitev verske resnice o nezmotljivosti. Tedaj so hipoma ugasnile luči v župnišču in župnik Gregor je stokajoč tekal po temnih prostorih. »Ne morem! Ne morem!« je kričal. Ljudje so pritekli in mislili, da je zblaznel. Ves teden se je bojeval sam s seboj. V nedeljo je stopil na prižnico, bel kot mrlič, s tresočimi se koleni. Papir je trepetal v njegovih rokah, kot bi vseboval njegovo smrtno obsodbo... S trudnim, ubitim glasom je začel brati, z glasom, kot bi prihajal iz groba. Tedaj se je vzravnal in zakričal s hripavim glasom v tihi prostor: »Laž je!... To ne sme biti!« Ljudje so preplašeni planili s svojih sedežev in bežali iz klopi. »Bežite, le bežite!« je zaklical župnik Gregor. »Nevreden sem, proklet!... Ne verujem tega, kar pridigam... nisem vreden, da bi še dalje stal pred oltarjem Gospodovim...« Tiha blaznost je žarela v očeh odpadlega župnika, srdito je raztrgal škofov razglas in ga vrgel na glave svojih poslušalcev. Nato je strgal s telesa tudi štolo in koretelj in ga vrgel proč. Tedaj je zadonel soglasni krik po cerkvi. Ljudje so bežali. Možje so se gnetli okoli župnika in mu prigovarjali. A pahnil jih je od sebe. »Proč,« je zaklical, »sedaj sem prost!...« To so bile njegove zadnje besede. Drugo jutro je izginil. »Revež,« je rekel župnik. »In niste nikdar ničesar več zvedeli o njem?« »Čez eno leto se je govorilo, da je v Švici pridigar svobodne cerkve. Toda slabo seme, ki ga je sejal, je pognalo in Rabenhaus je eden njegovih najzvestejših učencev. Sedaj veste, gospod župnik, odkod izvira slab duh, ki je zapeljal srca pri Sv. Mihaelu.« Župnik je zavzdihnil in dvignil roke proti nebu. »Z ljubeznijo ga bom prisilil,« je rekel. »Umakniti se mora, in če me stane tudi življenja.« Nato sta se moža ločila. ==4. poglavje.== V hribih je vladalo vroče poletje. Več mesecev ni padlo niti kapljice dežja. Polja in travniki so bili požgani. Kakor vsako leto, so tudi v tem času taborili v vasi cigani. V gostilni je vladalo zvečer veselje, črnolase dekline z drzno bliskajočimi se očmi so brenkale na tamburice, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Ves teden je vladalo to veselo življenje — nato pa je temnopolta družba nekega jutra nenadoma izginila. Pustila pa je dva mrliča, dva grda mrliča s spačenimi obrazi. Pokopali so jih in nihče ni slutil, kako usodno je bilo za vas bivanje ciganov. Čez en teden je bilo v vasi že skoraj ducat bolnikov. Premetavali so se v vročici, obraz in vrat jim je bil pokrit z gnojnimi mehurčki, usta, goltanec, jabolko in sapnik, vse je bilo otečeno in polno izpuščajev, tako da so bili bolniki v nevarnosti, da se zadušijo. V vasi ni bilo zdravnika. Kadar je komu kaj manjkalo, je poklical Greto. Topot pa njene kapljice in njena mazila niso nič pomagala. Tekom tedna so umrli trije moški in pet mladih fantov, dvajset drugih pa se je borilo s smrtjo. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Vsak dan je zapel mrliški zvon in z zvonika je plapolala črna zastava. Prebivalce je obšla groza. Župnik je poklical zdravnika iz sosednje vasi. Zdravnikov obraz se je resnil. »To so koze,« je rekel. »Cigani so jih zanesli.« Ukrenilo se je vse potrebno, da bi se bolezen ustavila, toda preveč se je že razpasla. Župnik je razglasil procesijo. S križem in zastavami so šli po cestah, otroci so nosili prižgane sveče in peli spokorne svete pesmi. Nenadoma so umolknili tudi zvonovi, drug za drugim: fanta, ki je zvonil, so napadle koze in zvalil se je po tleh; drugi pa so s krikom zbežali. Ko se je vračala procesija v cerkev, je nenadoma skočila Greta v stran, se naslonila na nek zid in se začela vsa tresti. Njen obraz je žarel, njene oči so široko odprte bulile po cesti. »Umaknite se,« je kričala, »smrt prihaja po cesti. Z glavo kima in s koso maha. Umaknite se, napravite prostor, naravnost proti meni gre —« Stegnila je roko v zrak in se zgrudila. Tedaj so začeli ljudje kričati in bežati. Župnik je ostal sam pri Greti. Odložil je svoj ornat in nesel starko v župnišče. Vas je bila kot izumrla. Vrata in okna so bila zaprta, skozi šipe so gledali bledi obrazi, in poleg vrat so visele bele svarilnih tablice, na katerih je bilo z rdečo kredo zapisano: »Koze!« Ljudje so se bali okužbe in so se boječe umikali. Skoraj v vsaki hiši je ležal bolnik. Stiska je bila vedno večja, ker je manjkalo strežnikov. Nihče ni nudil drugemu pomoči — ljubezen je kot izumrla. Samo župnik je neumorno hodil po vasi, od hiše do hiše, kjer je ležal kak bolnik. Cele ure je sedel ob postelji kakega s smrtjo se borečega bolnika, poslušal vzdihovanje in stokanje, gledal grozno umiranje, vlival na suhe ustnice umirajočega hladilno pijačo, mu brisal pot s čela in nežno zatiskal mrtvemu oči. Tedne in tedne so že divjale koze. Može in starčke so zgrabile prav tako kot žene in otroke. Župnik ni imel počitka. Nekega popoldneva je šel tja k zadnji hišici, kjer je ležala bolna svetlolasa Liza. Solnce je vroče pripekalo. Noge je imel težke kot svinec, v glavi mu je bučalo, kot bi se vgnezdi v njej roj čebel. A kljub temu je šel po poti dolžnosti. Še preden je prišel do hišice, mu je prišla naproti mlada, bleda žena. Njene oči so se svetile v vročici in v rokah je nosila smrt. Njen otrok je ležal na njenih prsih, tih in bled in mrzel. Obraz in roke bele kot sneg, ljubke, srčkano otroške oči zaprte, bolezen smehljaj okoli bledih ustec... Ko je mlada žena zagledala župnika, je pokleknila sredi ceste pred njim, mu molila mrtvo deklico naproti in stokala: »Za božjo, Kristusovo voljo, vrnite mojemu otroku življenje!« Župnika so pretresle te besede. »Jaz sem samo slaboten človek in ne znam delati čudežev,« je rekel, »vaš otrok je postal lep angelček.« »Ne maram angelčka,« je zaklicala žena, »svojega otroka hočem, svojega dragega otroka! Z menoj se mora smejati in z menoj govoriti, moja sladka Liza...« Blazna bolečina je sijala iz njenih oči, ki so v vročem strahu zrle župnika. Župnik je brez pomoči stal pred to revico, ki je zahtevala od njega čudež. In ko se čudež ni zgodil, je rekla smrtnožalostno: »Bom pa skopala grob in legla vanj s svojim ljubljenim otrokom; tako bova oba mirno spala...« Počasi se je dvignila in opotekajoč se odšla s svojim dragim bremenom. Solnčni žarki so jo zavili kot v zlat plašč in pričarali rože na lica mrtve deklice. Župnik je stegnil roke za njo, da bi jo zadržal, a noga in dih sta mu hipoma zastala. Temen pajčolan je legel na njegove oči in brez besed se je zgrudil sredi solnčne svetlobe na tla. Tako ga je našlo nekaj žensk, ki so šle v dolino po vodo za svoje bolnike. Nesle so ga v župnišče, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Toda sv. Mihael je pregnal grozno smrt in župnik je okreval. Z nastopom hladnejšega letnega časa so koze pojenjale. A grozno so opustošile vas: pet in štirideset svežih grobov se je vrstilo in prav toliko križev se je dvigalo med rožami in lilijami. Oni pa, ki so ozdraveli, so vse življenje nosili na obrazu sledove bolezni. Tudi župniku pri Sv. Mihaelu je bila zapisana bolezen kot z žarečim pisalom na obrazu. Po bolezni je bil zelo slab, tako da je bil še vso zimo priklenjen na sobo. Mlad duhovnik je prišel na pomoč k Sv. Mihaelu. Ta je poročal škofiji o razmerah v vasi in o junaškem obnašanju preprostega hribovskega župnika. Ko je škof prebral to poročilo, so mu stale solze v očeh in rekel je svoji okolici: »Ta mladi duhovnik je več kot junak — on je mučenik. Napraviti mu hočem veselje...« In pri tem se je tako pomenljivo nasmejal, kot da čaka župnika pri Sv. Mihaelu prav posebno presenečenje. Preko skrbi in župnikove bolezni je zopet prišla pomlad v gore, čudovita pomlad v tihem sijaju in jasnem solnčnem svitu. Župnik si je želel iz mrke bolniške sobe, ki se mu je zdela kot ječa, ven v lepi božji svet. Šel je v gore, vedno više in više, in čim dalje je šel, tem lažjega in prostejšega se je čutil. Zdelo se mu je, kot da so padle od njega vse skrbi in vsa bolezen, kot da je zopet mlad dijak, ki hodi po svetu s palico in z nahrbtnikom in z malim denarjem v žepu. Krasen je bil ta izprehоd v tem pomladnem razkošju. Na solnčnih obronkih je poganjala trava in cvetje, in sto potočkov je skakljalo vriskaje v dolino; v kotanjah in globinah, kamor solnčni žarki niso mogli še prodreti, je ležal sneg v srebrnih skladih med črnimi pečinami: pomlad in zima čisto skupaj, v tesnem objemu prehajajoč druga v drugo. Na mnogih vrhovih je ležal še sneg, in grebeni gora so sijali kot alabaster, ki ga polagoma taja solnce. Na strmih vrhovih se je zlato sonce v širokih valovih in žarelo jasno kot jutranja zora v zobcih in biserih kraljevske krone. Gozd je zibal svoje zelene zastave in v bleščečih vejah je odmevalo sladko čivkanje ptičkov, in globoko, zategnjeno grulenje divjih golobov. Ure in ure je stal župnik visoko gori na nekem vrhu in gledal doli v svet, ki je ležal pod njegovimi nogami. Globoko doli je ležala njegova vasica, vsaka hišica je imela venec cvetja okoli glave, okna so se svetila kot zlato oči, bleščeča drevesa so se nagibala preko njih tako ljubo in zaupljivo, kot se sklanja mlada mati nad svojim otrokom. To, kar je ležalo spodaj, to je bil njegov dom. In čeprav mu je povzročal mnogo skrbi, vendar ga je ljubil. Z novim pogumom in svežo močjo hoče iti na delo in osrečiti one, ki so mu zaupani. Zvon je zadonel in ga dosegel kot radosten pozdrav od doma. Nato je stopal zopet navzgor, je šel k Greti, ki je ni še nikoli obiskal. Sedela je na hrastovem štoru in božala vrana, ki je ob župnikovem prihodu z glasnim krakanjem zletel na vrh gorskega borovca. »Dober dan,« je zaklical Greti, ki se je lepo priklonila, ko je zagledala izrednega gosta. »Hotel sem obiskati enkrat tudi vas — in se nekoliko odpočiti v vaši hišici.« »Dobrodošli, gospod župnik,« je veselo vzkliknila starka. »Moja hišica je majhna, toda poleti ima več solnca kot kraljevski dvorec. In lepo je tu gori, ves svet leži človeku pred nogami. Včasih je pa tudi strahotno, kakor na primer včeraj ponoči. Zopet so namreč pele vodne vile — to nekaj pomeni.« »Seveda nekaj pomeni: da je pomlad tu. Kar pa pravite o vodnih in gorskih duhovih, je vse nesmiselnost in praznovernost.« Greta je molčala, zmajala pa je komaj vidno z glavo, češ da ona to bolje ve, in je peljala župnika k svoji hišici. Hišica je bila majhna, imela je par pobeljenih sobic in majhna okenca, na katerih je stal rožmarin in rože. Župnik je pogledal skozi okno — vse je bilo snažno in prijazno, čisto in lepo. Ker so se mu zdela vrata prenizka, ni vstopil, temveč sedel pred hišo na lesen klop in govoril z Greto o prestani bolezni, katero je ona hitreje prebolela kot on. Sredi pogovora je obstal. »Kaj pa je to, Greta? Zvon?...« Med grčavimi vejami mogočnega hrasta, ki se je bočil nad hišo, je visel zvon, čigar tenek klinec je bil ovit okoli debla. »S tem gotovo zvonite lisicam in zajcem večerni pozdrav? Kako pa zvoni?« Stopil je tja in zgrabil za konec, ki ga je solnce ožgalo. »Za božjo voljo, ne!« je zaklicala Greta in zadržala župnika. »Bog nas varuj pred tem, da bi moral zvon zadoneti.« »O, kako preplašeno ste to rekli! Ali mogoče vaše vodne vile tega ne trpe?« »Ne norčujte se, gospod župnik! Zvon služi resnemu namenu. Če pridre divji hudournik z gora in groze vasi, tedaj moram zvoniti, da se ljudje pri Sv. Mihaelu pripravijo in branijo škodo. To je vodni zvon, zvon v sili. Bog daj, da bi letos ne bilo treba zvoniti z njim.« »Zvon v sili,« je rekel resno župnik. »To je seveda nekaj drugega. Bog nas obvaruj nesreče.« Greta je hipoma zrastla v župnikovih očeh. To je bila torej zvonarka Sv. Mihaela. Od njene čuječnosti je bila odvisna blaginja vasi. Nehote je stisnil Greti roko. »Nisem vedel, da ste čuvarka vasi. Torej smo si v duševnem sorodstvu — zakaj tudi jaz sem čuvaj in pastir.« Ponosno je prikimala in rekla: »Gospod župnik, veliko prošnjo imam. —« »No, kaj pa je, Greta?« »Huda stvar, gospod župnik —« »No, kar povejte, Gretel! Če morem pomagati, storim.« Pot v hrib in sveži zrak ga je utrudil in sedel je zopet na klop, dočim je stala Greta s sklenjenimi rokami pred njim. »Stvar se tiče Rike,« je rekla. »To je hči moje sestre. Šestnajst let je stara, pa je že tako nesrečna. Gor na Visokem ne more več vzdržati, ker ji je oče povzročil toliko sramote. Zadnje poletje je zažgal hišo in prišel v ječo — in sedaj se je obesil, lopov. Rika je šla v službo in bila prav pridna. Toda vsa vas je bila proti njej, zmerjala jo je in zaničevala, da ni mogla več vzdržati. Zato sem jo vzela k sebi. Naj ima mir, saj ne more zato... In zato bi prosila gospoda župnika, da bi ji rekli dobro besedico in jo nekoliko dvignili, saj je tako nesrečna, uboga revica.« Greta je zaihtela in si s predpasnikom obrisala oči. »Rad bom storil to,« je odgovoril župnik. »Kar pripeljite jo v nedeljo s seboj v župnišče, pa bomo govorili o tem. In pozdravite deklico, bo že vse dobro.« Dvignil se je. »No, sedaj sem počival, Greta. In sedaj grem zopet dol!« Ko se je vrnil župnik s hribov in šel skozi vas, je nenadoma obstal in dvignil roko nad oči: od župnišča sem je prihajal starček s srebrnobelimi lasmi, nekoliko sključen, a s smehljajočim se obrazom in jasnimi očmi. Župnik mu je hitel naproti, sklonil koleno in poljubil roko, ki se mu je stegnila naproti: »Moj pastir prihaja k meni, moj škof! Oh, to veselje!« Škof se je smehljal. »Moram vendar malo pogledati, če je vse v redu. Takemu oddaljenemu, hribovskemu župniku človek ne sme zaupati. V bližnjem mestu moram blagosloviti cerkev. Tedaj me je gnalo sem k Sv. Mihaelu, nisem imel več miru. Zelo me je skrbelo radi vas — ste zopet popolnoma zdravi?« »Baš prihajam s hribov, presvetli!« »Potem je dobro. Kdor lahko gre tja gori, mora biti na trdnih nogah.« Škof se je zaupljivo oprijel župnika in se opiral nanj. Tako sta šla skozi vas, proti župnišču. Ljudje so ob cesti poklekali, da bi prejeli škofov blagoslov, in vsi začudeni gledali svojega župnika, s katerim je govoril škof tako zaupljivo, kot bi bila prijatelja ali brata. Drugo jutro, ko je župnik opravljal sv. opravilo, je pel zbor dečkov preprosto koralno mašo. Ljubko in sveže je donelo po cerkvi. Dečki so stali v zboru ob dveh straneh oltarja, v rdečih krilih in belih srajcah. Škof se je zelo radoval resnega, slovesnega petja iz otroških ust. »Ali ste vi novi Palestrina?« je rekel po sv. maši župniku. »Ne, presvetli! Toda ljubim glasbo. V dolgih zimskih večerih mi je bila edino razvedrilo in tedaj sem dečke pridno vadil. Z otroškim petjem si hočemo pridobiti srca mož.« »In dečki v rdečih talarjih?... Ste dobili to iz knjig? Tako lepo je, kot v najboljših časih v Sikstinski kapeli.« »V stolnici v Sevilli sem to videl.« »Kako ste pa prišli v Sevillo?« »Bogatih staršev otrok sem, presvetli — edini sin. Moj oče je imel veliko tovarno, ki bi jo moral prevzeti. A nisem hotel, nisem imel veselja do tega — mene je vleklo k oltarju. Imel sem težke boje z očetom, a vztrajal sem. Mislil je, da me bodo leta spametovala in me je pošiljal o velikih počitnicah na potovanja: v Španijo, Italijo, Grčijo, v Pariz — povsod tja, kjer vabi življenje. A mene ni očaralo. Proti očetovi volji sem šel v semenišče. Tedaj me je zavrgel in razdedinil. Nisem imel več doma. A dobil sem veselje v svojem poklicu in našel sem tu novi dom.« »In vaši starši?« »Jih ni več. Umrli so.« Škof je z resnimi očmi gledal župnika in mu položil obe roki na rame. »Truden sem,« je rekel. »Škofovska palica mi je postala pretežka. Rad bi imel ob svoji strani dragega prijatelja, na katerega bi se lahko opiral, kateremu bi lahko popolnoma zaupal. Nekoga, ki bi združeval v sebi moč Pavla in ljubezen Janeza. Vas bi rad imel, župnik Mihael. Na vas bi se opiral. Še marsikatero leto bi lahko šla skupaj. Vam bi lahko zaupal vse skrbi, uvedel bi vas lahko v vladanje svoje škofije... Zato sem prišel danes k vam... Ko bom zaprl oči, bi rad položil trnovo pastirsko palico v zveste roke...« »Presvetli, jaz ne morem stran od Sv. Mihaela.« »In če vas prosim? Jaz — škof!« Župnik je proseče dvignil roke. »Kaj bo potem iz moje uboge župnije? Nihče ne bo hotel iti sem, če bo vedel, da je bil tu župnik Gregor. Zaradi teh, ki so tukaj zašli, Vas rotim samo tega ne! Samo ne proč od moje črede!...« »V božjem imenu, jaz, škof, se bom odrekel.« V hladni uti na vrtu sta sedela škof in župnik. Vijolice so dišale in iz gozda se je razlegalo jasno žvižganje kosov. Večer je že nagibal. Gore so imele na svojih glavah zlate krone, vijoličasti pajčolani so plapolali okoli njihovih ram. Ko je zažarela večerna zarja, so izginile zlate krone, rdeči plameni so švigali kvišku in ugasnili, kot bi ugasnil božji dih, ki je šel preko gor. Noč je vstala, slovesno in v tihem veličastvu. Gore so dvigale svoje temne, ogromne glave in nad njimi je bočilo nebo s tisoč zlatimi lučkami. Škof je bil prevzet od tega tihega sijaja. »Razumem, zakaj nočete zapustiti hribov,« je rekel. »Nešteto čudežev se godi tu. Takega sijaja nimamo v naših šumnih mestih. To je nebeški zrak, ki veje tu, in božji mir. Tu hodi sam ljubi Gospod Bog po svetu in njegova ljubezen vžiga tisoč svečk.« Nekaj časa je molčal, in gledal proti goram, na katerih je kot sveti ogenj žarel odsev zvezd. Nato je prijel župnikovo roko in rekel: »Moj ljubi župnik, težki časi se nam bližajo. V vsej državi divja boj proti Cerkvi, mogočni sovražniki so vstali na vseh straneh. Prostost ji hočejo vzeti, zasužnjiti jo hočejo in ukloniti, zapreti ji hočejo usta. Božja beseda naj bi bila podvržena cenzuri vlade, svete vrelce, iz katerih je ljudstvo bilo navajeno piti, hočejo skaliti. Boj na vseh straneh, boj brez konca! Ne pomaga drugega, kot povsod tiho zbirati zveste sinove in otroke Cerkve, opremiti veliko, sveto vojsko, ki bo varovala in branila najsvetejše imetje Cerkve, vojsko, na katero se bo pastir lahko oprl, če bo grozila nevarnost. Tudi v hribih je treba vžgati sveti ogenj vere. Že dolgo me je bolelo, da hoče prastaro romanje k Sv. Mihaelu ugasniti, kakor luč, ki ji manjka olja. Poizkusimo vendar romanje obnoviti in prebivalce teh gora zbrati v tej hiši božji pod zastavo nadangelovo. Tvorijo naj utrdbo proti sovražnikom Cerkve in se bojujejo za Boga kakor sv. Mihael. Ali mi hočete pomagati pri tem?« »Z veseljem, presvetli!« »Moj blagoslov imate. Pojdite z Bogom na delo. Mogoče se bo treba bojevati, a to naj vas ne prestraši. Vojački Kristusovi moramo biti vsi, in se bojevati proti zlu kakor sv. Mihael.« S krepkim stiskom roke je obljubil župnik Mihael Cerkvi nezlomljivo zvestobo. Drugo jutro na vse zgodaj, potem ko je blagoslovil čredo in pastirja, se je škof poslovil. ==5. poglavje.== Takoj po škofovem odhodu je javil župnik sosednjim občinam, ki so ležale raztresene po hribih, škofovo željo o obnovi starodavnega romanja. Z navdušenimi besedami je pozval ljudstvo, naj se ga udeleži; romanje naj bi se vršilo na praznik sv. Mihaela. Tudi tiskar so je poslužili, da bi njegov poziv še bolj razširili. Poln veselega upanja, da se bo začelo pri Sv. Mihaelu novo, sveto življenje, je gledal v prihodnost. Prišel jo maj in nekega soparnega dne je prihrumela nevihta. V divjih potokih je drvela voda z gora in napolnila dolino s svojimi bučečimi, penečimi se valovi. Sredi nevihte je pridivjal jezdec v vas. »Milostivi gospod je mrtev,« je zavpil. »Pri jutranjem ježdenju je padel s konja. Mrliški voz je med potjo ostal v blatu. Nevarnost je, da hudourniki ne odnesejo krste s seboj.« Župnik je sklical može. Z orodjem in volovsko vprego so hiteli v dolino, v zvoniku pa je zapel mrliški zvon. Četrt ure proti dolini, nad neko strmino, je obstal mrliški voz. Kolesa so se pogreznila v blato, konji so prhali, spodaj po so bučali hudourniki. Po najmanjšem nevidnem premiku bi konj bil se kolo lahko zlomil in krsta bi zdrčala v globino. Kmetje so zgrabili za prečke pri kolesih in napeli močne vrvi okoli voza, da bi preprečili najhujše. Nevihta pa je divjala vedno huje, dež je prasketal ob strehi svečanostnega mrliškega voza, dragoceni venci so bili izprani od dežja, privezi in tenčica na pozlačeni kroni so bili pomečkani. Grof Hugo, sin starega grofa, je stal z osornim obrazom sredi ceste, povsod pozdravljal župnika in z ukazujočim glasom rekel: »Zgrabite torej, ljudje, da bomo prišli vsaj pod streho, torej — hitro!« To je bilo hitro rečeno, a težko storjeno. V ilovnatih tleh se niso kolesa nič premaknila, temveč še vedno bolj poglabljala. Možje so hoteli dvigniti težki voz, postavilo se je več kot dvajset mož okoli, in so se z vso močjo uprli in dvignili. Močan sunek: voz se je zamajal, kolesa so se strla in krsta je zdrčala po boku in se vdrla v blato. Pod bremenom krste in težo mož so se tla udala. »Nesip se podira,« V največji naglici so krsto prevzeli, dvajset pestij je zagrabilo, počasi in težko so držala krsto visoko nad trdna tla... Možje pa so se pogrezali vedno niže. Tudi njim so grli vrvi in jih potegnili kvišku. Komu je bil zadnji rešitev, se je že zrušil v grmenju, umazana voda so se penila in drevje v globini. Krsto so dvignili na okorni voz z volovsko vprego. Močni možje so ga porivali in podpirali in tako so težko vprege počasi vzpenjale kvišku. Grof Hugo je stopil za krsto poleg župnika. »Sramota je,« je rekel, »da tako peljejo očeta. Ko bi videli to njegovi prijatelji! Vedno je bil tako natančen in eleganten, sedaj pa taka vožnja.« »Če ne manjka ničesar drugega, gospod grof, ne bo nikakih ovir pred nebeškimi vrati!« je rekel župnik. Grof Hugo ga je debelo pogledal, zmižnil z rameni in mu ni rekel nobene besede več. Hudournik, ki je napolnil globel med vasjo in gradom, je drvel s planin kakor nebrzdana reka, tako da je bil grad odrezan od vasi. Krsto so položili zato v cerkvi na mrliški oder. Pokrov krste se je napol odprl, zato ga je moral vaški kovač zapreti. Prej pa so krsto odkrili in videli, da je ležal mrtev na obrazu. Obrnili so ga nato, kot je krščanska navada. Župnik je dolgo stal pred mrtvecem in mu gledal v oči, bledi obraz. Ko ga je zadnjič videl, je bil grof še poln življenja — sedaj pa je mrtev! Vsa lepota in veselje je minilo! Čelo rumeno kot marmor, oči udrte, modro pristrižena brada štrleča kot smrekove igle, roke voščene in rumene, modrikaste lise na koncu dolgih nohtov — tako je ležal mrtev, podoba človeške minljivosti. Sijaj sveta, iz katerega je bil tako nenadoma iztrgan, mu ni dal nič s seboj na dolgo pot, razen venec, ki jih je raztrgal dež. Župniku se je zazdel bledi, tihi mož. Med odrgnjene prste mu je položil križec in ga pokropil z blagoslovljeno vodo: »Requiescat in pace!« Nato je postavil visoke svečnike okoli krste in prižgal sveče. Topel svit sveč je padel na mrtveca, dokler ga ni pokril težek pokrov. Štiri dni je bila krsta v cerkvi. Cele sode kadila so požigali, da bi pregnali duh po trohni. V soboto se je voda toliko odtekla, da je bila pot do gradu prosta in da so krsto lahko prepeljali tja. V nedeljo je bil pogreb. Veliko število oficirjev in aristokratskih dam je bilo v dvorani, zastopnikov plemstva in dvornih uradnikov. Vse je bilo bolj podobno velikemu sprejemu dnevu kot žalni slovesnosti. Grof Hugo je slovesno sprejemal. Stiskal so mu roke, on pa je pri tem nadzoroval služinčad, ali stori svojo dolžnost in vsakemu gostu hitro postreže. Nalivali so težka vina, dame so se gostile s sladkarijami, gospodje so si prižigali cigare, in v dvorani je rahlo šumelo smejanje in govorjenje ljudi — za mrtvega grofa se ni nihče menil. Ležal je v mali grajski kapeli in samo prasketajoče sveče so mu pele žalostno mrtvaško pesem. Ko je prišla končno žalna družba v kapelo, se je izvršilo vse z velikim sijajem in ceremonijami. Župnik je govoril globoke, resne besede. Jedro njegove pridige so bile besede iz Jezusa Siraha: »Ničemernost ničemernosti in vse je ničemernost!« V oddeljenem krogu je bilo vse tiho. Mislilo se, da bodo bližali kmečkega župnika, ta pa jim je govoril kakor z ognjenim jezikom, jim tolkel z bronastim kladivom na prsi in klical: »Memento mori!...« Grofu Hugonu je postalo vroče ob župnikovih besedah. Bal se je, da se bodo čutili njegovi gostje prizadete in užaljene, zato je neprijazno gledal župnika, ki se pa ni zmenil za njegove poglede. Žalna skupščina se je kmalu razšla. Neprijetno jim je bilo v gradu, župnik je tako čudno govoril. Smehljajoči se svetniki ljudje tega niso mogli prenesti. Vsi so živeli v blešču in sreči, ljubili samo uživanje in veselje in zato niso hoteli, da bi jih kdo spominjal groba in smrti. Grof Hugo je že naslednjega dne zapustil grad; šel je brez slovesa in zahvale. Zdelo se mu je pač samoumevno, da so mu ljudje od Sv. Mihaela pomagali iz neprilike, zahvaljevanja ni bil vajen. Župniku je poslal dvajset tolarjev: polovico za njegovo opravilo, kakor se je izrazil, polovico pa za ljudi, ki so pomagali pripeljati krsto njegovega očeta v vas. Toda niti župnik, niti kmetje in kamnarji niso vzeli denarja. Razdelili so ga med reveže in tako je grofova smrt vsaj tem prinesla nekoliko blagoslova. Prihodnjo nedeljo je prišla Greta z oblakom obrazom v župnišče. »Hudo je,« je zaklicala župniku. »Seveda, mati Greta! Polja so opustošena, kamnolomi poplavljeni in pa grozov smrt.« Toda Greta je zmajala z glavo. »Ne, gospod župnik, nisem prišla radi tega, temveč Rika, o Bog, Rika!« »A tako, Rika! Skoraj pozabil sem nanjo. Kar pošljite jo enkrat sem v župnišče.« »Ko pa noče, gospod župnik! Deset konj je ne premakne. Ko je bila v nedeljo v cerkvi, so se dekleta odmaknile od nje. Po maši so vpili za njo: »Požigalka! Rika, požigalčeva Rika!« — Vsa iz sebe je uboga revica. Ves dan joka, puli si svoje rdeče lase in strmi v praznino, da je človeka kar groza. Ne vem si več pomagati, gospod župnik.« »Govoril bom prijazno z njo, Greta!« »Ko pa noče iti v vas.« »Bom prišel pa k vam. Takoj jutri, mati Gretel.« »Hvala Bogu! Potem bo dobro.« ..... ==6. poglavje== Stavka se je pričela. Nihče ni več prijel za delo. Nobeno kladivo ni več udarilo, nobeno peščeno zrno se ni valilo — v gostilni pa so zvenketali kozarci. Nekaj tednov je vladal popoln mir v kamnolomih. Nato pa je poslal grof petdeset Italijanov, pridnih delavcev, ki so znali delati. Kamnarji pri Sv. Mihaelu so se silno razsrdili. Delo v kamnolomih so smatrali kot svojo staro dedno pravico. V tujih delavcih so videli vsiljivce in sovražili so Lahe, kot sovražijo divje živali. Noben Italijan ni smel stopiti niti v vas, niti v gostilno, sicer bi ga ubili. Nobena vrata se jim niso odprla, nobena roka se jim ni stegnila naproti. Živila so si morali prinesti iz doline, in zunaj pri kamnolomih so si postavili barake. Ker so bile pri njih tudi ženske, je bilo podobno to ciganskemu taboru. Ako so se domačini in Lahi srečali na cesti, so se pogledali divje kot roparske živali. Italijani niso bili strahopetni in so imeli takoj pri rokah bodalo. Vendar so se izogibali domačinom in niso prišli v vas. V nedeljo so šli v dolino in njihove pesmi so se razlegale po hribih. To je trajalo nekaj mesecev. Sovraštvo kamnarjev, ki so jim tuji delavci vzeli obstanek, je z vsakim dnem rastlo in komaj so čakali prilike, da bi se maščevali na Lahih. Neko nedeljo popoldne je završalo. Mlad Italijan je nadlegoval neko deklico iz vasi. Mladi fantje, ki so stali ob cerkvenem zidu in gledali v dolino, so to videli. V divjih skokih so drveli navzdol, poklicali Lahe in zapodili Italijane, ki so prišli svojemu tovarišu na pomoč, nazaj v taborišče. To je bilo znamenje za boj. Vsa vas je bila pokonci. Glasno, divje pitje je odmevalo po dolini, kletve so sikale okoli, dobri kamni so leteli v lesene hišice, v katerih so zavarovali Lahe. Kamnarji so bili divji od srca. Zasedli so visine nad kamnolomi in so valili kamenje na svoje sovražnike. Ti niso imeli nobenega drugega izhoda kot beg. Z divjim pitjem so bežali v dolino. Spremljali jih je kamenje razsrjenih domačinov, ki so nato slavili svojo zmago v gostilni. Ponoči so se kamnolomi zrušili in posuli. Mladi fantje so položili mine, ki so se razprle. Dva Lahe, ki sta se skrivala vrtljo po svoje prihranke, sta ležala ubita pod kamenjem. Prišla je sodna komisija in začela s široko preiskavo, a ni mnogo ugotovila. Rabenhansa, ki so ga označili Italijani kot voditelja, so prijeli in zaprli v občinski zapor. A prihodnje jutro je izginil. Sodniki so obljubili nagrado onemu, ki ga ujame. Nato so odšli. Dva orožnika pa sta ostala v vasi, da bi skrbela za red. Sv. Mihael je stal pod policijskim nadzorstvom ter bil zaprt in zaničevan v vsej deželi. In kar je bilo še huje: kri je tekla v hribih, umor in uboj je ležal kot Kajnove znamenje na vaškem imenu. Ker možje niso imeli zaslužka, je potrkala lakota na vrata. V svoji stiski so prišli k župniku. V cerkev so malokdaj prišli, in za župnikove opomine se niso mnogo zmenili. Sedaj pa, ko jim je tekla voda v grlo, jim je župnik prav prišel. Prosili so ga, naj bi posredoval pri grofu, da bi zopet dobili delo. Rekli so, da so storili vse to le v hudi stiski. Župnik je obljubil, da bo storil, kar bo v njegovi moči, da bo zopet prišlo do miru. Rekel je, da se bo peljal prihodnji dan v prestolnico. Bilo je že skoro polnoči, ko se je pripravil, da gre počivat. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Misleč, da ga kličejo h kakemu bolniku, je odprl. Zagledal je pred seboj v veži veliko postavo. Župnik je posvetil poznemu gostu v obraz in se prestrašil. »Moj Bog — Rabenhans! Bežite, ne smem vas videti. Nagrada je razpisana na vašo glavo.« Rabenhans je naglo zaprl vrata. Bil je bled kot mrlič in njegove oči so trepetale. »Gospod župnik, prosim, samo za košček kruha vas prosim! Že tri dni nisem imel grižljaja v ustih ter sem se hranil samo z jagodami in mladim listjem. Umrl bom od lakote.« »Dobro — dobili boste jesti, potem pa idite.« Župnik ga je peljal v pritlično sobo, mu dal kruha in mesa ter kozarec vina. Vino je Rabenhans izpil, kruh in meso pa je vtaknil v žep. Počasi, težko se je dvignil in župniku se je zdelo, da ima solze v očeh. Rabenhans je stisnil župniku roko. »Hvala — tisočkrat hvala! In če — če se bo kaj zgodilo, gospod župnik — prosim vas, zavzemite se za mojo ženo Afro in za otročka, ki ga nosi pod srcem.« »Bežite, človek,« je rekel župnik, »kolikor daleč morete. Tu ne morete več bivati. Ustanovite si nov dom in ne storite nobene krivice več.« Rabenhans je zmajal z glavo. »Kar mora priti, naj pride. Nihče ne more tega preprečiti.« Stisnil je zobe. »Očem — a tresti se morajo pred menoj.« Šel je k vratom, jih odprl in prisluhnil v noč. Vse je bilo tiho, zato je odhitel in izginil v temi. Drugo jutro se je napotil župnik v mesto. Težka je bila ta pot, zakaj na svojem hrbtu je nosil grehe cele vasi: pravi križev pot! Grof Hugo ga je sprejel v svojem bogato opremljenem salonu in kratko vprašal, kaj želi. Župnik je toplo govoril za svoje kamnarje. Ko je končal, je mladi grof mrzlo rekel: »Dalje?« »To niso uporniki, gospod grof! Dolgotrajno, težko delo za majhno plačo je ljudi zagrenilo. Imejte obzir z njimi! Dobra beseda — in vse bo dobro! Odpustite ljudem in jim vsaj nekoliko povišajte plačo za njihovo težko in naporno delo. To je vse, za kar vas prosim. Prosim vas v imenu ljubezni, človeštva.« Grof ga je prekinil. »Ne govorite mi o tem, gospod župnik. To so fraze za sanjače, polnovenaste denar, ki ni več v prometu. Jaz računam z dejstvi. Ljudje so se uprli, grozili, povzročili izgrede — zato sem odtegnil svojo roko. Da bi ugodil njihovim zahtevam, o tem niti govora, nasprotno: zabranjujem jim sploh delo. Naj čutijo, kaj se pravi razjeziti kamenskega grofa.« »Gospod grof — ne bodite trdi! Večina teh ljudi se je v vaši službi postarala in osivela in nima sedaj ničesar. Žene in otroci bodo trpeli lakoto, če njihovi hranitelji ne bodo dobili dela. Prosim vas, gospod grof, spremenite svoj sklep, sicer zapodite tem ljudem z doma in vsa občina bo uničena. Prihajam kot poslanec miru —« »Prepozno je. Ljudje so storili zločin — naj pride sedaj kazen. To je samo dejanje pravičnosti! Ti norci — meni so hoteli kljubovati! In hoteli so narediti celo pravdo! Smešno!« »In če bi bilo kaj resnice na tem?« Grof je vzrojil. »Tako? Tudi vi verujete v to pravico? Zakaj, pravica je to, in nič drugega. To vam rečem jaz, grof Hugo Kamenski, ki nikdar ne izpregovori laži.« »Hudo je,« je zastokal župnik. »Če moram to sporočilo nesti k Sv. Mihaelu —« »O, gospod župnik, imam še druga presenečenja za vas. In ker ste že tu, vam jih hočem dalje zamolčati. Torej — ko je bilo romanje prepovedano. »Po krivici,« je rekel župnik in njegova lica so gorela od ogorčenja. »Ugovarjam temu.« Grof Hugo je zmajal z rameni, položil eno nogo preko druge in vrtel svoj pečatni prstan. »Kar je zapisano, ostane zapisano, gospod župnik. Romanje ne spada več v novi čas, posebno tedaj ne, če se izrablja v agitatorične svrhe. Ljudje naj delajo, od molitve ne bodo siti. Delo je kruh revnih. Romanja pa zavedejo ljudi na napačna pota, ki peljejo k drugim slabim stvarem.« »Za to je treba najprej dokazov, gospod grof. Romanje so prastar, krščanski običaj, sveta dediščina ljudstva. Če mu jih vzamemo, ga oropamo ene njegovih najsvetejših pravic. Globlje vidim, gospod grof: vzeti hočejo ljudstvu njegovo vero! To ni dobro. Naj pustijo ljudstvu, da mirno moli. Ljudstvo, ki bo zvesto svojemu Bogu, bo zvesto tudi svojemu kralju.« Grof je osorno pogledal župnika. »O tem ne bova nikdar enakega mišljenja. Pa tudi vlada ne bo izpremenila svojega sklepa, temveč bo izvajala posledice: če je romanje prepovedano, potem tudi podoba nima več smisla in bo — odstranjena!« Župnik je planil s svojega sedeža. »Podoba?... Kakšna podoba?« je zajecljal. »No — podoba nadangela! Vedno sem se jezil nad njo. To je karikatura — smešenje umetnosti.« »Kaj — karikatura?... In vzela nam jo bodo? — To ni mogoče, to se ne sme zgoditi. Ljudstvo visi z vso dušo na njej, tradicija jo je posvetila, o čudežih govorijo... Ne, gospod grof, samo tega ne, samo tega ne...« Župnik je proseče dvignil roke. Grof Hugo se je zvišeno smejal. »Pravljice,« je rekel. »Izobražen človek pač kaj takega ne verjame. Podoba mora biti odstranjena. Stara je in trhla. Nekega lepega dne lahko pade dol in povzroči škodo. Vrhu tega pa, kakor rečeno, je karikatura in žali lepoto!« »Saj ne gre človek v cerkev radi lepote, gospod! Pestra igra barv sama ne naredi ničesar: šele vera povzroči življenje! Srcu govori slika, ne samo razumu.« »Moj Bog, saj rad verjamem, da visite na tej stari sliki. Toda končno se boste že navadili na novo.« »Saj ne gre samo zame, gospod grof! Predvsem gre radi župnije. S podobo ji boste vzeli srečo...« »Tega ne morem več spremeniti. Slika bo odstranjena. Vlada hoče — in jaz tudi. In mi, gospod župnik, nimamo vendar — moči!« »In kje je pravica in pravičnost?« kot bolestna kletev je zvenelo iz župnikovih ust. Grof se je dvignil, ne da bi odgovoril na vprašanje, in se priklonil — župnik je bil odpuščen. S trudnimi koraki je šel duhovnik po cestah prestolnice proti domu. Žalostno vest je nesel k Svetemu Mihaelu. Velika potrtost se je polastila župnije, ko je zvedela, da je bila župnikova pot popolnoma brezuspešna. Beda je bila vedno hujša, skrbi so se večale in stotine ljudi je bilo v nevarnosti, da bodo izgubili dom. Ni jim preostalo drugega, kot zapustiti dom in iti v svet. Teden dni po župnikovem obisku v mestu je prišel mlad stavbenik po grofovem nalogu in preiskal staro božjepotno podobo. Rekel je, da je stara in črviva, zato je imel naročilo, da jo odstrani. Ko se je to vršilo, je bila cerkev obdana od vojakov in pod vojaškim pokroviteljstvom je bila odpeljana stara božjepotna podoba na nekem vozu iz vasi. Ljudje so stali ob poti in jokali. Vsi so čutili, da je odšel od njih njihov dobri angel in njihova sreča. Nekaj tednov pozneje je prišla iz mesta nova podoba, slikana na platno s svetlimi barvami. Župniku v tolažbo je sporočil grof, da je podoba velika umetnina. Toda ljudje so temno gledali na veliki oltar. Srce vaščanov je ostalo mrzlo ob pogledu na barve: manjkalo je ljubezni! Hudoben duh je gospodaril v vasi. Orožnik, ki je ostal v vasi kot čuvar postave, je bil oblasten, nasilen človek, ki je ravnal z ljudmi kot z zločinci. To je vžigalo kri. Še bolj pa je ljudi razvnelo, da je Sv. Mihael pod policijskim nadzorstvom. Smatrali so to kot sramoto in smrtno razžaljenje. Če že morajo imeti čuvarja, zakaj pa takega s čelado in s puško na rami? Saj niso roparji! Nekega jutra je ležal orožnik s prestreljenimi prsmi ob poti. Zopet je prišla sodna komisija, baš na Vernih duš dan in cele dneve so se vršila zasliševanja. A morilca niso dobili. Zato se je nastanilo v vasi kar pol ducata orožnikov. Župnik je vil roke: umor pri Sv. Mihaelu! Njegov sveti, radostni raj uničen, zrušen — z grehom! ==7. poglavje.== Počasi je minilo nekaj dni. Na nebu je sijalo novembrsko solnce z bledim, zagrnjenim obrazom, kot bi moralo jokati nad žalostno usodo vasi. Iz megle, ki se je valila preko hribov, so vstale svetle čelade. Takoj nato so zadoneli streli, divje vpitje je odmevalo po cestah, ljudje so planili iz svojih hiš in hiteli v dolino, proti prepadu, ki je zijal tik pod pečino, na kateri se je dvigala cerkev. Tudi župnik je pritekel iz hiše. Pri cerkvi je naletel na župana. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh. »Morilca so odkrili,« se je glasil odgovor. »Rabenhans je! Od njegove hišice vodijo sneženi sledovi do Hudičeve kuhinje. Orožniki menijo, da ima tam svoje skrivališče, in sedaj mečejo ogenj in smolnjake v prepad ter streljajo vanj, da bi ga izgnali ven.« Oba moža sta se napotila k Hudičevi kuhinji, kjer je bila zbrana vsa vas. Kljub snegu so se suhe vitice v globini vnele, grmovje in smolnate jelke so gorele s svetlim plamenom. Kadilo se je, prasketalo in pokalo kot rekelneki ogenj. Orožniki so streljali v globino, da bi prepodili begunca iz njegovega skrivališča. Župnik je tekel tja: »Stojte!« je zaklical. »Ali hočete ustreliti kako divjo žival? — Kje so dokazi za begunčevo krivdo? Ali ga hočete usmrtiti preden je bil sojen?... Človek je, ki ga iščete: bodite človeški, bodite usmiljeni...« Streli so umolknili. Možje in žene so se gnetle okoli svojega župnika. Sklonil se je preko prepada, položil roke ob usta in zaklical navzdol: »Kdor se skriva tu notri — kriv ali nedolžen — naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa! Stali mu bomo ob strani in ga zagovarjali...« Vse je bilo tiho naokoli, le plamen je prasketal. Vsi so pričakovali z zadržanim dihom — a noben glas ni odgovoril iz grozne globine, noben človek se ni prikazal... Ljudje so se trepetaje umaknili. »Mrtev je — živ je zgorel,« so govorili in mraz jim je šel po hrbtu. Tedaj je snel župnik čepico z glave in sklenil roke. »Bog bodi milostljiv njegovi duši!... Molimo za nesrečnika.« In vsi, ki so bili tu zbrani, možje, žene in otroci, so pokleknili v sneg in začeli moliti: »Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti...« Tedaj je zadonel v molitev glasen, pretresljiv krik. Neka žena z razpletenimi lasmi in grozo v očeh je planila k prepadu in se vrgla ob robu v sneg. Njeno telo je trepetalo. Njeni prsti so se krčevito zagrebli v sneg. Z divjimi, obupnimi pogledi je strmela v prepad. Bila je Rabenhansova žena. Šele pred par dnevi je dala življenje otroku in sedaj je iskala moža, očeta... Župnik je skočil kvišku. »Afra, kaj delate?... To je lahko vaša smrt!« Ni ga poslušala. Sklonila se je daleč preko roba prepada in z njenih ust je odmeval divji krik: »Hans! Hans!... Pridi ven!... Nič ti ne bodo naredili, jaz te bom branila!... Pridi, o pridi!...« Hipoma je revica planila kvišku in se z glasnim krikom zgrudila. Možje so jo dvignili in jo nesli v njeno hišico. Kljub vsej postrežbi je naslednjo noč umrla. Župnik jo je dal le v sveto olje — nato je odšla duša revice tja v večno domovino. Župnik se je zavzel za osirotelega otroka, ki je bil krščen na ime Mihael ter ga dal neki revni ženi v rejo, kjer je bil dobro preskrbljen. Pozneje naj bi dobil dom v župnišču in v gospe Barbari mater. Zopet se je naselila po hribih zima, stroga gospodarica, zopet je prišel Božič z angelskim pozdravom: mir ljudem na zemlji! A pri Sv. Mihaelu ni bilo miru. Jasni angel miru je stal zunaj v snegu in ni upal v vas, kjer so vladali prepiri in grehi. Žalostno je zagrnil svoj obraz. Župnik je hotel vliti v srca vsaj nekaj veselja, vsaj nekaj luči in toplote. Speljal je majhno božično igrico: »Greh in odrešenje«, v kateri naj bi videli ljudje zgled in si opomogli. Rika je dal vlogo nadangela, ki je zapodil prva dva človeka iz raja. Imela je lepo, visoko postavo in čudovite lase, kakor žareče zlato. Ko so pa začeli s skušnjami in bi morala Rika igrati svojo vlogo, so se ostale deklice branile, da bi igrale z njo. »S požigalčevo Riko, s pritepko, ne bomo igrale,« so izjavljale. »Saj je vendar pridna deklica! Kaj imate proti njej?« »Jetnikova hčerka je! Njen oče se je obesil. —« »Ona ni nič kriva! Krivične ste, trde in neusmiljene.« Vse prigovarjanje je bilo zaman, in radi ljubega miru je moral župnik popustiti in dati vlogo neki drugi deklici. Igra mu je bila zagrenjena, zdela se mu je oskrunjena radi sovraštva ljudi. Težka pot je bila zanj, ko je moral nesti v Gretino hišico sporočilo, da je Rika izključena iz igre. Kako lep je bil svet — in kako grdi ljudje! Drevo je bilo pokrito z ivjem, srebrni prah se je lesketal na temnih vejah. Zimsko solnce je vžgalo v čistih oknih lične hišice zlate plamene in v topli, svetli sobici so se vrtela kolesa marljivih predic. Župnika je zabolelo srce: ta tihi mir nad razdorom? Rikine oči so zažarele, ko je vstopil župnik. Šla mu je naproti in se lepo priklonila. »Ah, kako je lepo to, gospod župnik. Kmalu se bodo začele skušnje za igro, kaj ne? Kako se veselim! Kar vsklikala bi! In vlogo nadangela! To bom dobro naredila! Postavila se bom tako pred raj — zavitela tako z ognjenim mečem! Peruti imam že izdelane — kot srebro se bleščijo!« Župnik je bil nekoliko v zadregi. Migil je Greti, naj gre ven. Nato je prijel Riko za roke in rekel: »Glej, Rika, časih pride v življenju drugače, kot človek misli. Človek mora biti močan in prenašati neprijetnosti —« Rika se je nenadoma dvignila, njene oči so nepremično zrle v župnika, prestrašeno in vprašujoče. »Kaj — kaj se je zgodilo? Povejte mi, gospod župnik, povejte!...« »Da, Rika, povedal ti bom. A ostati moraš čisto mirna, veš! Glej, ljudje so nekoliko uporni, posebno pri Sv. Mihaelu. Bodejo kot trnje. Saj sama veš —« »Da, da, gospod župnik, prav dobro vem to. Toda — kako je z igro?...« »Da, glej, Rika — ne smeš se ustrašiti, otrok! — ljudje so pač taki! Krivično so in to sem jim tudi povedal. A nič ne pomaga, imajo trde glave. In glej, Rika, sklenili so, da mora nadangela igrati neka druga.« Rika je zakričala. Vsa kri je izginila z njenega obraza. »Gospod župnik, povejte kar naravnost: ljudje me ne marajo. Izvrgli so me, izobčili...« Župnik je prikimal. »Uboga Rika! Ljubi otrok!« Iztrgala je svoje roke iz župnikovih in jih dvignila kvišku. »Sedaj je konec — vsega!« je zastokala. Opotekujoč se je šla iz sobe in se zaprla v svojo izbo. V njej se je zrušil svet. Greta je prihitela. »Kaj se je zgodilo, gospod župnik?« »Nekaj hudega, mati Greta! Ubogemu otroku so zastrupili življenje.« In povedal ji je vse. Medtem pa je ležala Rika v svoji izbi na kolenih in vila roke. Pred njo je ležalo belo, angelsko oblačilo z zlatom obrobljeno in peruti iz snežnobele volne. Poleg tega pisan pas — vse je izdelovala sama v tihih, zimskih večerih. In vse zaman! Zaničevana je bila, izvržena za vselej! Njeni prsti so se zagrizli v bele gube obleke in zajokala je od bolesti. Tam na postelji je ležal obroček iz zlatega papirja, ki naj bi krasil njeno čelo. Trudno se je dvignila, da bi ga zgrabila in raztrgala. Toda kolena so ji odpovedala in z zamolklim krikom se je zgrudila in pokopala pod seboj obleko in pas, peruti in obroček. Solnce je gledalo skozi okno. Svetli žarki so vžgali zlat blesk v gostih dekličinih laseh; noben pa ni našel poti v raztrgano, smrtno ranjeno srce! Novo leto je prineslo župniku novih skrbi. Radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu državni pravdnik, je prišlo pred sodnijo do razprave. Vršilo se je neskončno veliko zasliševanj in preiskav, dokler ni bila izrečena sodba. Kljub sijajnemu zagovornikovemu govoru je bil župnik Brunner spoznan krivega in obsojen na eno leto ječe radi motenja javnega miru in reda, radi razžalitev izzivalnih člankov v časopisu in neizmerno ostre brošure, radi ponovnega prestopka kancelarparagrafa in radi upora proti vladi. V teku osmih dni je moral nastopiti kazen. Poročilo o župnikovi obsodbi se je kakor blisk razširilo po vsej vasi. Mnoge ljudi si je že pridobil in vedeli so, kako dober je z njimi. Vsi so hiteli k župnišču, župan na čelu množ. »Tega ne trpimo!« je zaklical. »Ne pustimo našega župnika, da bi šel. Le pride naj ponj, vsa vas se bo dvignila proti orožnikom!« Župnik jim je stisnil roke: udanost ga je zelo globoko ganila in mu pokazala, da njegovo delovanje ni bilo brez sadú. »Hvala vam,« je rekel. »Toda ne govorite mi o nasilju, to bi prineslo Sv. Mihaelu samo novo nesrečo in bedo. Uklanjam se moči. Kot vojak Kristusov hočem trpeti — zato grem prostovoljno v pregnanstvo. Prosim vas pa, vtisnite si v srce, kar sem vas učil: Bodite zvesti v veri in složni v ljubezni!« Ljudje so ihteli in stiskali župniku roko. Določenega dne po sv. maši je zapustil župnik Brunner Sv. Mihael. Bilo mu je neizrečeno težko, a moralo je biti tako. Vrgel se je pred oltar: »Zbogom, ti tiho svetišče! Sveti oltarji, zbogom! Zbogom zvonovi in ve, slovesne orgle! In ti, o večna luč!« Blagoslovil je ihtočo občino. »Zbogom otroci, zbogom!...« Glas mu je odpovedal. Otroci so planili k njemu, se oklenili njegove roke, mu jih poljubovali — tedaj mu je skoraj počilo srce od bolesti. Ni pričakoval toliko ljubezni in zvestobe. Celo robati možje so jokali. »Zbogom, Sv. Mihael! Zbogom!...« ==8. poglavje.== Minili so tedni, meseci... in Mihael Brunner se je vrnil v svojo majhno, tiho vas. Nobene besede ni povedal, koliko bolečin in tuge, hrepenenja in skrbi je pretrpel. Toda njegovi osiveli lasje so pričali o tihem trpljenju... Sedaj je bil prost. Med radostjo svojih župljanov se je vrnil v vas. Šele zdaj je videl, kako se mu je priljubil Sv. Mihael. Toda mnogo skrbi in neprilik je našel v svoji župniji. In kar je še hujše: nevera, surovost, sovraštvo in prepiri so se šopirili med ljudmi. V župnišču je bilo skoraj pravtako tiho in samotno kot v celici, v kateri je bil zaprt vse leto; to je župnika bolelo ter ga spominjalo na težka časa, ki ga je imel za seboj. Rad bi imel kaj veselja, rad bi slišal vesel smeh iz nedolžnih otroških ust. To bi bilo kakor svež studenec, iz katerega pije žejen človek. Gospa Barbara je uganila župnikove misli. Nekega dne je pripeljala ljubkega fantička v njegovo sobo. »Tega nam je podarilo nebo,« je rekla. »Dosedanja rejnica je bolna in ne more več oskrbovati dečka. Če gospod župnik dovoli, bi našla za fantička toplo gnezdece v svoji hiši.« Župnik je smehljaje pogledal malega fantička z modrimi očmi in veselimi kodrastimi lasmi. »To je torej Rabenhansov sinček? Srečan, mali fantič! Hočeš ostati tu, pri nas, mojček?« Deček je stegnil roke proti župniku in zajecljal na svoj otroški način, da je zaplulo v župniku veselje. Vzel je otroka v naročje in ga poljubil po svetlih laseh. »Dobro ti bo pri nas.« Obrnil se je k gospe Barbari in nadaljeval: »No, sedaj pa imamo skrbi, zakaj skrbeti bodo, gospa Barbara.« »O — nič ne de,« je rekla s smehljajočim se obrazom. »Veselim se. To bo solnčni žarek hiši in solnčnega žarka potrebujemo.« Župnik je položil dečka na tla in mu blagoslovil z roko na glavo. Z dečkom je prišlo veselje v tiho župnišče. Njegov veseli smeh je odmeval po resnih prostorih, s čez in prečkan kakor veselo ptičje žvrgolenje in petje škrjančkov. Ni mogoče povedati, koliko solnca je prinesla sreča v hišo in srce. Dal je mnogo več, kot je dobil: prinesel je srečo in blagoslov — otrok. V skrbeh in delu se je bližalo poletje. V začetku junija se je nenadoma pojavil Kamenski grof Hugo na gradu svojih očetov, katerega se je več let ogibal. Z njim je bila čudovito lepa ženska. Ljudje, ki so jo videli, so bili omamljeni od njenega pogleda. Veselo življenje se je začelo na gradu. Poletno je delal mladi par dolge izlete v dolino ali v goro, ponoči pa je zagorelo za visokimi okni tisoč sveč. Petje in šumna plesna godba je odmevala v tiho noč. Vasi se je grof ogibal in cerkve ni nikdar prestopil. Cel svet je ležal pred bogatim grofovskim gradom in pred vasjo, ki je bila vedno ubožnejša. Ljudje bi sedaj radi delali v kamnolomih, zato so poslali župana k župniku, da bi še enkrat govoril z grofom. »Oče bodo sedaj rajši odpustili,« je rekel župan. »Mlado, lepo ženo je pripeljal s seboj in je zelo srečen. Ženske imajo mehkejše srce kot moški: gotovo ima sočutje z nami. Videl sem jo, lepa je kot angel.« »Da bi le bila tudi dobra kot angel!« je rekel župnik. »Poizkusil bom še enkrat in šel v grad. Bog daj, da bi se mi posrečilo omehčati srca in ustvariti mir.« Naslednjega dne, preden se je odpravil v grad, mu je prinesel sel pismo škofijskega ordinariata. Škof je pisal: Kljub moralnim zakonom in na kljub svojemu etatu in vsem cerkvenim zapovedim, je vzel grof Hugo k sebi neko potujočo umetnico, slavno pevko in živi z njo kot z zakonito ženo. A nista poročena niti pred Bogom, niti pred ljudmi. Prosim vas torej, da greste k grofu ter ga z ljubeznijo in milobo opomnite na njegovo dolžnost kot kristjana in človeka, kot potomca starega plemiškega rodu, da se v cerkvi pred oltarjem poroči in tako popravi prestopek, ki ga je napravil. Pienić je in gotovo še ni pozabil izreka svojega stanu: Noblesse oblige! Težko nalogo mu je naložil škof; toda župnik Brunner jo je vzel nase in šel v grad. V veliki, temni sobi, opremljeni s težkim hrastovim pohištvom, ga je sprejel grof, vljudno, toda mrzlo. Kot posmeh mu je zaigralo okoli ustnic, ko je rekel: »No — kaj zvonijo zvonovi pri Sv. Mihaelu?... Nevihta?« »Vir oznanjam! Moj škof me pošilja —« Grofove oči so se zasvetile. Vzravnal se je, kot bi se pripravil za boj. »Prihajam kot Božji služabnik,« je nadaljeval župnik, »in bi rad prinesel mir.« »Mir! To je cenena beseda. To mi ne zadošča. Več potrebujem in našel sem: potrebujem več kot mir — pri meni prebiva sreča, največja sreča na svetu.« Župnik je zmajal z glavo. »Kako more biti človek srečen, če prekrši zakone ravnovesti in božje zapovedi ter živi z ženo in svetom v prepiru?« Grof se je vzravnal, njegove oči so se blestele. »Govorite brez ovinkov, gospod župnik. Povejte mi kratko in jasno: kaj hočete?« »Zakon je svet zakrament.« Grof je zaškripal z zobmi. »To torej! Moj zakon! V tem oziru imam svoje lastno prepričanje. Če dva človeka, ki se ljubita, hočeta ograjati rod in pa snažni zakon starega, trhlega svetovnega naziranja, imata pravico, da to ograjo podreta in sledita klicu svojega srca. Prva in najsvetejša pravica je pravica srca.« »Višje kot ta pravica stoji božja zapoved, ki zapoveduje, da mora zveza dveh blagoslovljena biti. Cerkev šele da tej zvezi pravo posvečenje, sveto plemstvo. Gospod grof, prosim vas: stopite pred oltar, da bom lahko sporočil škofu veselo novico: grof Hugon Kamenski in njegova žena sta prejela zakrament svetega zakona. Če tega ne storite, vam ukaže Cerkev, da se ločite od te ženske. Na tak zakon ne more priti blagoslov.« »Drugačnega mnenja sem o tej stvari jaz. Svobodomiselni duh sem in bivam v svobodi življenja. Mahni zakoni ljudi se me ne tičejo. Strgal sem verigo morale, ki tlači ljudi in vam jo vržem pred noge.« »In poželenje, ki pa da teče? Nemir v lastnih prsih? Lažni občutki?« »Ne čutim jih... Tako hočem živeti. Ljubezen je blagoslov najine zveze, več ne potrebujem. Vsled te ljubezni sva mož in žena.« »In morala? Postava?...« »Zdraveci duh je višja postava kot stare, mrtve zapovedi.« Predno je mogel župnik na to odgovoriti, je zašumel zastor in na pragu se je pojavila ženska, kraljevske, zmagovite lepote. S temnim pogledom je premerila župnika, stekla k grofu in se mu ovila okoli rok. »Ljubeček,« je šepetala, »kaj hoče duhovnik?« »Blagosloviti najino zvezo — ali pa naju ločiti!« Lepa ženska se je vzravnala kakor jezna kača. Njene bele roke so ovile grofa, njeni pogledi, njena usta, njen smehljaj, vse njeno telo je vabilo v pregrešno ljubezen. »Ne,« je zakričala, »ne bo naju ločil! Nihče naju ne bo ločil! In njegovega blagoslova ne potrebujeva. Tisočkrat več imava: imava najino ljubezen!« »Gospod grof,« je govoril župnik v največjem strahu, zakaj čutil je, da mu je ta ženska iztrgala grofovo dušo, »gospod grof, Cerkev vas pričakuje! Škof vas kliče!« »Proč!« je kričala ženska. »Ven! Midva imava najino ljubezen!« Minila so leta. Prihajala so slaba poročila o grofu. Udarila je strela in uničila njegovo srečo. Udarec za udarcem je padel nanj. Radi ženske, ki ga je prevarala, se je dvobojeval in bil pri tem smrtno nevarno ranjen. Dolgo časa je ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela tam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila grad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijela zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Hugo si je po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Bil je zagrenjen, ubil mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se je ogibal in za malo čisto se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolnico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspediciji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo, da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čul razne govorice in bil zelo v skrbeh. Skrbeti je moral tudi za malo grofovsko gospoščino, za katero se ni nihče zanimal. In poln začudenja se je izprašal, kako je mogoče, da more človek, kakor grof Hugo, z istim srcem najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? Čas je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sovraštvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka leta za župnika in za vas. Grof je izginil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obresti. Kdor ni mogel plačati, so ga zarubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, so ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta način v enem letu brez strehe, morali so zapustiti dom in oditi beračit v širni svet. V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta; ni bilo namreč mogoče dobiti delavcev, ki bi šli v razvpit vas. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vas se je pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje in koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpremenila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni izpregovoril besede! Sovražil je kraj, kjer mu je vzcvetele kratka, varljiva sreča, kjer ga je žena sramotno prevarila. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnicah oltarja: »Sv. Mihael, vojak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo odtalil trda srca. Sv. Mihael, mogočni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varuj, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, potolažen vzamem pastirsko palico in grem s svojo čredo skozi puščinje in tuje obljubljene dežele nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv. Mihael!« =DRUGA KNJIGA.= ==1. poglavje.== Mihael, rejencek župnika pri Sv. Mihaelu, je stopal po sončni vaški cesti proti kamnolomu, kjer so med razjedinjenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na šipku plodovi kakor krvavordeči rubini. Star je bil sedaj petnajst let. Njegov obraz z ostrimi rezami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prav več resnosti je bilo na njem za njegova leta. Bil pa je prikupen radi odkritega pogleda velikih modrih oči, ki so bile žive v svet izpod širokega, močnega čela. Mihael je stopil na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je pesek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišajev, ki so se gostili na modrikastih glavicah osata, je veselo zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Sončni žarki so se upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le kič in prevara — slepilo in izpraznjen blesk, čigar sijaj takoj ugasne, ko se sonce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo župnišče. Tam je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, od doma in vse svoje mladosti. Njegov pogled je enkrat za ljubeznijo objel ta mali svet: strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni bil z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se tam zdi raj, če ga obseva domače sonce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep suknjiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila do gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom rdečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatožari lasje so vihra­li okoli razgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte se je vila kakor venec okoli glave. »Tukaj sem, Mihael!« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so zažarele, »tukaj sem — in hkrati sem ti prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,« je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletne deklice, »teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla razredu! No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« »Teta bo lepo ozmerjala, Čiška,« je rekel Mihael. »In tu — glej! — tu si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Čiška je prestrašeno pogledala, spustila mak na tla in prijela s konci drobnih, rožnatih prstov rob krila, da bi si ogledala škodo. »O joj,« je zastokala, »to je pa precejšnja reža, dobro dve pedi dolga. Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač znal. In ker so črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je splela deklica šopek velikih bleščečih listov in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Teta Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega očalnika — in tega sem ji skrila.« Nato se je spomnila, čemu jo pravzaprav prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila Mihaelu v roko. »Na — vzemi! Za slovo!« Pa je nenadoma resna in njen glas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ali je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh to?« Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi ti človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom! … O mladost!« »Oh, kako lepo je bilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniščem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode … Samo latinščina, ta je pa taka kot trnje v jeseni! Tako kisla! Brr! A in genus, in generis … In masculinum, femininum, neutrum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis!« »Femininum,« je popravil Mihael. »Tako? … No, ki kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška! V škrčevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihael! In sedaj naj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slovo mi bo dolgočasno — kljub latinščini … Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlih oči. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A si nikakor ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa začel zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. »Toda, Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je že šel v semenišče in je potem prešaltal, pravi teta Lucija. Presedlal, dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vzgojiteljico tako govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usta v ljubko šobico. »Oh, je rekla, da nove vzgojiteljice ne pričakujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako že mislila, da sem jo pregnala iz gradu. Seveda, če bi bila res ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, oče — no, ta me pa sploh ne pogleda …« »Toda Čiška!« »Je že tako, Mihael! Ne mara me! To me tako boli! … Zato sem pa tudi tako trmasta in divja, ker me vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur ustreči …« Njen glas je začel lahko ihteti, sladke, dekliške oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Mater bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi sedela zvečer ob moji postelji in me pokrila, kakor lep angel…« Zdrknila je do Mihaela na tla in si z rokami zakrila obraz. Ni vedel, kako mu je bilo pri duši, tako sanjavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe dotaknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura otroškega porajanja, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščeni val se je utrgal na vrhu hriba in drčal v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjava zrla v daljavo. Mihaelov obraz je žarel. »Nekaj velikega in mogočnega bi rad napravil, da bi si videl, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad!« »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tak kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žari kot njegov, le peruti ti manjkajo.« »Hotel bi, da bi zrastel! Potem …« — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov cvet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. »Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?« »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.« »In vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako se igrajo sončni žarki med smrekovimi vejami — kot bi kdo zapalil zlate sveče v modrozeleno jezero … Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalnih onih veličastne zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstajajo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo pajčevine svete in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje… kako ljubko…« »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. »Zdi se mi kot grob. In to žal v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko prihume iz njega divje vode, opustoši vasi, polja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj košček dežele. Ta zmaj ne bo počival, dokler ne bo pogoltnil vse vasi — in nobenega viteza ni tu, ki bi ga ubil.« Ko je še govoril, je zašumelo v grmovju in iz njega je stopilo mlado, lepo dekle. V rokah je imela velik šop zelišč in dihtečih gozdnih cvetic. Njen obraz je bil rdeč vsled nagle hoje, oči so žarele kot črne češnje in izpod bele rute so se bliščali lasje kot rdeče zlato. »Hm,« je prestrašeno zakričala Čiška in se oklenila Mihaela, »rdeča Rika! Zakaj se priplaziš kot čarovnica? Človek se tako prestraši! Pojdi …« »Lepo, veliko dekle je stopilo k Čiški. »Pot je dovolj široka za vse tri.« »Toda, jaz te ne trpim,« je naglo zaklicala Čiška in v otroški jezi udarila z nogo ob tla. »Pojdi in išči drugod svoja čarodejna zelišča!« »Če pa nočem iti?« »Potem ti ukazujem: pojdi, rdeča Rika, pojdi!« V tem hipu se je Rika vsa izpremenila. Njena lica so gorela, oči so bliskale. »Ne zini več te besede,« je zasikala, »sicer te bom vrgla v prepad!« Njeni prsti so zgrabili Čiškino roko. Čiška je zakričala, se iztrgala in zbežala proti travniku. Mihael je jezno stopil proti rdečelaski, ko je hotela steči za Čiško. »Rika,« je zaklical, »kako moreš tako strašiti otroka?« »Zakaj ne pa zmerja?« je jezno zavpila. »Če slišim to grdo besedo, tedaj vse vzkipi v meni. Kaj sem jim storila, da me zmerjajo in polijejo kot žival? Jaz sem vendar nedolžna.« »Tako divja si, tako uporna! Ti pripoveduješ ljudem hude stvari, da se te vsi bojijo. Pravijo …« »… da sem čarovnica! Smešno! Kdo me je spravil v tako revščino in sovraštvo? Kdo drug kot ljudje! Zaničevali in zasramovali so me, dokler nisem postala taka kot sem. Celo župnik me ni mogel ubraniti pred njihovim sovraštvom in jezo …« Mihael je obrnil hrbet razsrjenemu dekletu in hotel poiskati Čiško. Toda Rika ga je zgrabila za obe roki in ga zadržala. »Tudi ti me nočeš poslušati,« je jezno zaklicala. »Tak si kot drugi! Zaničuješ me in sovražiš in vendar nimaš nobenega vzroka — ti najmanj.« Zmignil je z ramami. »Ne razumem te!« »Nad teboj leži kletev …« Debelo jo je pogledal. »Kletev? Kako misliš …?« »Kletev, pravim! Zamolčali so ti, ker je župnik tako hotel. Toda nekoč moraš vendar izvedeti.« Rika ga je vlekla do roba prepada in mu pokazala navzdol. »Tja doli, glej, tja doli so napodili tvojega očeta kakor divjo žival. Pa veš, zakaj? Ker je bil morilec! Nekega človeka je ustrelil. No — sedaj veš! In sedaj pojdi — ter postani župnik, če moreš — ti, morilčev sin!« Izpustila ga je, zgrabila sveženj zelišč in hotela oditi. Mihael se je opotekel. »Lažeš! Lažeš!« je zavpil. Zaničljivo se je zasmejala. »Le vprašaj župnika pri sv. Mihaelu, le vprašaj ga.« Pritisnil je pesti na sence in se stokajoč zgrudil na tla, dočim je izginila Rika z naglim smehom v grmovje. Mihaelu se je zdelo, kot da je ugasnilo sonce, kot da ga je zadela strela. Njegova mladost in njegov dom je hipoma izginil — temna in grozeča je stala pred njim bodočnost, njegovo življenje je bilo zastrupljeno. Kot ranjena žival se je vlekel Mihael v grmovje, pokril svoj obraz z rokami in ihtel … Šele ko je nastopila noč, se je splazil plaho, kot zločinec v župnišče. ==2. poglavje.== Čiška je tekla po travniku navzdol, ne da bi se ozrla. Skrila se je za nek leskov grm in hotela počakati Mihaela. A ni prišel. Na deželni cesti pa je počasi in težko ropotala stara kočija. Na kozlu je sedel stari Janez in kimal predse. Čiška je kukala skozi grmovje proti kočiji. »Gotovo se pelje nova vzgojiteljica,« si je mislila. »Bogve kakšna je? Mlada ali stara, lepa ali grda?« Ko pa je šla kočija tik ob njej, je Čiška videla, da je prazna. In tedaj ji je prišla drzna misel — naglo kot podlasica je smuknila za cesto, skočila v odprto kočijo ter se razporedila in stegnila udobno na široke, staromodne blazine. Tiho se je hehetala: nihče je ni videl in stari Janez jo bo debelo pogledal, ko bo na gradu skočila iz kočije. Nenadoma pa se je zganila in tiho zapiskala skozi zobe, kakor je slišala pri Mihaelu. Različne stvari so ležale okoli, ki so očitno pripadale neki dami: rjav kovček, škatlja za violino, solnik, rokavice, neka knjiga z zlatim obrezom — »Trobentač«. Čiška je radovedno vtaknila svoj nosek v liste. »Ljubezen in trobentanje — pah, to ni nič zame! Toda tu —« Pol ducata majhnih, s svinčnikom drobno popisanih listkov ji je padlo v roke. Ne da bi si je kočijkarja delala težo vest radi svoje kaznive radovednosti, se je stisnila z nagajivim smehljajem v kot in začela brati: »Preljuba mamica! Samo par vrstic Ti lahko pišem s težavne poti in še te po bolj površne. A zato Ti ne bodo nič manj drage. Naznanjajo naj Ti mojo neizpremenjeno ljubezen in zvestobo in Te naj tolažijo v Tvoji samoti. Ne, ljuba mamica, Ti nisi sama. V mislih sem vedno pri Tebi, držim Tvojo roko v svoji in gledam v Tvoje ljube oči. Vidim Te v mali, prijazni hišici ob mestnem zidu, po kateri pleza bršljan, kako sediš ob oknu, vidim, kako premikaš roke, vidim Tvoj smehljaj, Tvoje solze … Ne smeš jokati, mamica! Dobro se mi godi, junaška bom in bom premagala domotožje in bolest srca. Saj so tudi zunaj v svetu dobri ljudje, ki bodo ljubili Tvojega otroka. Bližam se svojemu cilju. Vsa solnčna je dolina. Lepo je tu, popolnoma praznično. Jesenske cvetice cveto ob poti, šipek raste po pobočju, skrivnostno šumlja gozd. Ni mi več tesno v duši, veselo gledam v bodočnost. Tudi v hribih prebiva Bog! Tako vesela sem, da sem dobila tako dobro službo — vso svojo plačo bom lahko pošiljala Tebi. Ne boš več trpela pomanjkanja, srečna boš. Nekaj let bo hitro minulo, potem se bom vrnila v toplo gnezdece in nikoli več se ne bova ločili. Mogoče bo našla tudi izgubljena sestra zopet pot k domu — potem bo naša sreča brezmejna. Bodi pozdravljena, ljuba mamica! Tam gori na višini pozdravlja Sv. Mihael — moj novi dom! Vas in cerkev, grad in gore, vse je zavito v zlate solnčne žarke — to je dobro znamenje, ki oznanja srečo! To potrebujeva pa obe: sreče in solnca! In nekoliko ljubezni! Oh Bog — samo malo? Ne — celo morje ljubezni leži med menoj in Teboj in naju veže! V ljubezni in zvestobi Te poljublja in pozdravlja Tvoja Julija.« Čiška si je najprej obrisala oči in nato skrbno položila listke v knjigo. »O Bog, kako je to lepo in dobro. Takega človeka, ki tako lepo piše, mora imeti človek rad.« Tedaj je drobna, bela roka prijela za rob kočije in vstopila je ljubka deklica. Čiška jo je prestrašeno pogledala, postala rdeča kot mak ter spustila knjigo in liste na tla. »O Bog, gospodična … Saj je bom več storila kaj takega.« Tuja gospodična ni bila videti nič huda. Prijela je Čiško za roko. »To je gotovo mala grajska gospodična, kaj ne? To je lepo, Čiška, da me ti sprejmeš. Pozdravljena, otrok moj.« Čiški je postalo vroče pri srcu. Ta glas je zvenel tako ljubeznivo, oči so gledale tako prijazno. Takoj prvi hip jo je pridobila Julijino prijazno vedenje. »Pozdravljeni,« je rekla. »In niste nič hudi, ker sem prebrala pismo. Tako je … oh, če me boste imeli nekoliko radi, samo malo …« Tedaj je vzela Julija trepetajočega otroka v svoje naročje in ga poljubila na usta. »Ti ljuba, sladka, gozdna vila, — saj sem prišla zato sem.« V prekipevajočem veselju jo je Čiška objela in vriskala od radosti. Zdelo se ji je, da je v tem trenutku našla nov dom. Glasno je prirapotala kočija pred župnišče. Na pragu je stal župnik in smehljaje prišel prihajajoči naproti. Juliji je bilo nekoliko tesno ter se je bala, ali bo prenesla preiskujejoč župnikov pogled. Ko pa je pogledala v mili, dobrotljivi obraz, se je veselo oddahnila in zaupno položila svojo roko v roko župnika, nekoliko boječe sicer, vendar mirno in veselo, kakor ptiček, ki je našel svoje gnezdo. Čiška se je oklenila Julijine roke, kot bi bili že stari znanci. »O — ste že sklenili prijateljstvo?« je rekel župnik in se smehljal. »To je dobro, na ta način se vam bo Sv. Mihael kmalu prikupil. Sedaj pa pridite — blagoslovljen vaš prihod!« Stopil je stran, Julija mu je pogledala v obraz in njune oči so se srečale, kot bi hotele vprašati: lahko zaupam? Julija je gledala v nekoliko bledi obraz, ki je bil ves pokrit z malimi, okroglimi jamicami, kot bi jih vtisnil v kožo topa igla. Župnik pri Sv. Mihaelu je imel nekaj plemiškega v svojem vedenju in nastopu, ni bil več velik in vitek, ni sive kodre, ki so mu padali izpod črne čepice, so ga delali častitljivega. V širokem, visoko obokanem čelu so se vlekle tri globoke brazde. »Skrbi ima torej,« si je mislila Julija. In radi te misli se je resnemu možu zdela hipoma bliže. Tedaj je prišla gospa Barbara in stisnila Juliji desnico. »Dobrodošli, gospodična Julija! Da se ne boste vadili domotožja — sicer!« Zažugala je s prstom. »In sedaj k mizi — prosim! Gotovo ste že zelo lačni. Kakšen topel sprejem! Kako ljubezni so ti ljudje!« Že v prvih urah se je čutila Julija domačo pod to gostoljubno streho. Nad vsem, kar se je zgodilo in govorilo, je ležalo nekaj toplega in ljubeznivega, vse se je izvršilo z neko tiho slovesnostjo, ki je tudi vsakdanjosti dala neko skrivnostno blaženost. Čudovito tiho in zaupno je bilo v nizki sobi. Skozi odprta okna je prihajal močen vonj z vrta, kjer so cvetele zadnje rože. Tanke veje jablane, s katerih so že osipali listi, so se pregibale v jesenskem vetriču in v vejevju je žvižgal veseli ščinkavec z jasnim, drznim glasom, kakor vrisk mlad fant spomladi, ko pozdravlja svojo ljubico. Tudi solnčni žarek se je prikradel skozi okno ter ozko in nežno padal preko belih desk, kakor srebrna trak z rožnatim robom. Župnik se je smehljal. »Prav za prav bi vam moral na dolgo govoriti, gospodična Julija, in vas vpeljati v vašo novo službo in vaše dolžnosti. Pa rajši izpustim. Najbolje ste že opravili: prikupili ste si našim Čiškinim srcem. Vse drugo bo lahko in vaše srce vam bo pokazalo pravo pot. Čiškino življenje je bilo brez radosti, prosim vas samo eno: dajte ji nekoliko ljubezni.« Julija je odločno položila svojo roko v župnikovo in rekla: »Z veseljem! Rada bi ji bila več kot vzgojiteljica, rada bi ji bila prijateljica — mati.« Župnik se je nasmehnil. »To je prava beseda: mati! To ji je doslej manjkalo — matere.« »Torej je gospa grofica mrtva?« Župnik je povesil glavo. »Mrtva — mrtva,« je rekel. »Kaj se pravi to — mrtva? Izbrisana iz knjige življenja? Če mislite tako, potem je Čiškina mati mrtva.« Julija si ni upala dalje izpraševati. Tu je očividno ležala skrivnost, ki se je ni smela dotakniti. »Stare, hude stvari,« je rekel župnik in zavzdihnil. »Bolje je, da ne izprašujete o tem. Grof je osamljen, zagrenjen človek, ki se ne zanima za svojega otroka. Mati — no, mati je — mrtva. Potem je še neka stara teta, ki vodi gospodinjstvo in Čiškino vzgojo. Toda, moj Bog, — to ni bila nobena vzgoja! Staro ženo muči danes naduha, jutri revmatizem in neprestano jezi nad otrokom — to je vsa njena vzgoja. Mehkužen otrok potrebuje ljubezni in sonca, sicer bo zmrznil. In to morate prinesti vi v stari, temni grad.« »Moj Bog, če bi le mogla toliko,« je tesnobno rekla Julija. »Kako rada bi pregnala skrbi in ovenčala grad z rožami.« »Vi boste to lahko storili,« je vneto zaklical župnik. »Zdi se mi, da imate jasno dušo. Dela seveda ne bo manjkalo, zakaj Čiška se mora še mnogo učiti. Nekaj časa sem jo sicer poučeval, toda moj Bog — toliko stvari je treba za mlado deklico, ki jih star hribovski župnik ne zna. Zato sem poklical vas, gospodična Julija.« V tem trenutku je začel peti zvon v kratkih, naglih sunkih — in nato še eden. Župnik je prisluhnil. »To je Čiška,« je rekel. »Zopet se je obesila za vrv. Noben fant ne zvoni tako divje kot ona; tega jo moramo odvaditi.« Zvoki zvonov so pluli kot domače morje preko doline, od gore je odmevalo, tako da bi človek mislil, da zvoni deset zvonov. »To je lepo,« je rekla Julija. »Simfonija glasov. Kaj pomenijo ti zvonenje?« »Pozdrav vračajočim se gorskim sinovom … To je huda stvar, ljuba gospodična. Že mnogo let vlada med grofom in prebivalci Sv. Mihaela prepir radi gozda in kamnolomov. Že petnajst let počiva tam delo. In vsako pomlad odidejo kamnarji v svet, da zaslužijo kruha, ki jim ga je dom odpovedal. Jeseni se zopet vrnejo in to je praznik za vso vas. Danes prihajajo — in zato zvonijo zvonovi. To je domače dobrodošlica. Če hočete, si lahko pri oknu ogledate, kako se vračajo. Jaz bom šel sedaj v cerkev in pozdravil vračajoče se.« Julija je stopila k odprtemu oknu, župnik pa je šel v cerkev. Ob cerkvenem zidu, ki je obdajal cerkev in pokopališče kakor močno obzidje, se je zbrala vsa vas. Fantje so jezdci sedeli na zidu in zrli z ostrimi očmi v dolino. Ženske so bile naslonjene na zid; z eno roko so si zasenčile oči, drugo pa so pritisnile na utripajoče srce. Toda z nobenim pogledom, z nobeno besedo niso izdale svojega vročega hrepenenja. Doneč krik je zadonel skozi solnčni, jesenski dan: »Prihajajo! Tu so!« Krdelce dečkov in deklic je drvelo kakor veter z vihrajočimi lasmi in krili v dolino. Oči žena so se svetile. Prihajali so, možje od Sv. Mihaela: velike, pošteno postave z bliskajočimi se očmi in z divje poraščenimi, ožganimi obrazi. Kakor velikani so korakali navzgor in pri vsakem koraku udarjali z okovanimi gorskimi palicami ob tla, da je odmevalo okoli. Robate, razpokane roke, velike in močne kot kladiva, so stegovali proti čakajočim ženam… Sedaj so dospeli dečki do mož — naglo vrvenje, poredneži so splezali kot mačke na svoje očete, divje objemanje, da bi človek mislil, da se hočejo zadušiti, vriskanje in vpitje — nato so z roko v roki stopali proti domu! Velik fant je stopil z zastavo v roki na čelo sprevoda — in tako so šli navzgor. Zastava sv. Mihaela, rdeča kot ogenj, je plapolala v vetru! Podoba sv. Mihaela je prva pozdravila vračajoče se gorske sinove. Dečki so zapeli staro pesem sv. Mihaela. Posamezni možje so pomagali s hripavimi glasovi. Počasi, težko in grozeče, kakor bojna pesem, je plula pesem preko gora. Pred cerkvijo nemo pozdravljanje. Roke mož in žena so se sklenile kakor železne zaponke, ki se niso več spustile. Ravni kot sveče, z odločnimi koraki so šli po cerkvi, pokleknili in se prekrižali… Doma! Doma! To je bila edina misel. Njihove misli so bile bolj pri ženah in otrocih kot pri litanijah, ki jih je molil župnik. Mehanično so ponavljali kratki odziv. Šele ko je zadonela himna, so se pridružili in njihovo robato petje je odmevalo po cerkvi. Nato so se hitro izpraznile klopi. Zunaj pred cerkvijo so se še nekoliko gnetli, pozdravljali in rokovali — nato so odšli možje, žene in otroci proti gostilni. Tam bodo praznovali »vrnitev« z dolgim popivanjem. Pili so, peli, se poljubovali in vriskali: Doma! Doma! Župnik je v skrbeh gledal za njimi. Zopet so doma, njegovi trmasti kamnarji in župnik pri Sv. Mihaelu je imel nove skrbi! Zvečer je spremil župnik Julijo do gradu. Tiho, kot izumrla je ležala vas. Samo v gostilni je vladalo glasno, veselo življenje. Drzne pesmi so donele iz hripavih grl. Molče sta stopala skozi čudoviti jesenski večer. V dolini je ležal modrikast mrak, sanjajoči gozdovi so se zavili v baržunast nočni plašč, samo v njihovih vrhovih je še plul blesk zahajajočega solnca, da so se bleščali in svetili kakor bronasti ščiti. Rahel veter je prihajal z gora in šumljal skozi gozd. Studenček je žuborel v dolini. Tako lepo je zvenelo, kot bi pela dva otroka v svoji sobici s tihim glasom čudovito lepo večerno pesem… Mesec je priplaval izza oblakov v svoje tiho kraljestvo in visoko dvignil svojo srebrno luč: tedaj so se zasvetili v magični svetlobi hribi in gozdovi, strehe in hiše. Drevesa ob potu so bila ovita v nežno, srebrnobelo svilo … Ko je župnik pogledal kvišku, je videl v Julijinih očeh solze. »Ljubi otrok,« je rekel, »domotožje imate!« »Sedaj sedi moja mamica ob oknu, gleda v noč in misli: Kje je sedaj moj otrok?« je odgovorila Julija. »Hudo je, če mora človek tako mlad v svet. Toda mi bomo dobri z vami, da ne boste tako zelo občutili domotožja.« »Saj ni samo to,« je rekla Julija s hvaležnim pogledom. »Kakor mora ležati nekaj na meni in materi. Tako dobro ste z menoj, in nočem vam prikrivati, da mi ne boste pozneje, ko se bo skrivnost zvedela, kaj očitali. Ali smem govoriti?« »Govorite, moj otrok!« »Žalostna zgodba je to. Tako srečni smo bili: oče, mati, moja sestra Edita in jaz. Gotovo ni bilo nikjer bolj srečnega življenja kot v stotinokotni hiši ob mestnem zidu. Edita je bila čudovito lepa in imela glas, ki je vzbujal povsod največje občudovanje, ko je pela nekje v oficirskem domu. Z vso silo je hotela k gledališču, toda oče ni pustil. Hotel je obvarovati svojega vročekrvnega otroka pred nevarnostmi umetniškega življenja. Leta in leta so trajali tihi, vroči boji, dokler ni nekega dne Edita izginila od doma. V mestu so govorili, da je odšla Edita z nekim mladim umetnikom, ki je imel v mestu koncert. Toda to je laž, zakaj predobro jo poznam: nagon, da bi se izživela v umetnosti, jo je gnal iz očetove hiše … Sramota je bila prevelika. Oče je ni prenesel. Šel je v pokoj, začel bolehati — in čez dve leti je ležal tiho pod rušami…« »Ubogi otrok!« »Bili sva z materjo res revni, s trudom sva se preživljali več let skozi življenje. Nisva mogla več gledati, kako trpi mati pomanjkanje, zato sem šla v svet, da si prislužim toliko, da bi moja mati lahko dostojno živela. Z veseljem sem torej sprejela dobro plačano službo — beda me je prisilila.« Župnik je stisnil roko vitki, svetlolasi deklici. »To je junaško,« je rekel. »In taka žrtev bo tudi poplačana. Kje se nahaja sedaj vaša sestra?« »Nihče ne ve. Nikoli nam ni ničesar sporočila. To je torej naša skrb. Mati se silno žalosti radi tega.« »Mogoče se bo nekoč vrnila.« Julija je zmajala z glavo. »Prepozno je,« je rekla žalostno. To je bila seveda težka bol in župnik je občutil iskreno sočutje z junaško deklico. V tem sta prišla do gradu, ki se je dvigal s svojimi svetlimi zidovi kakor pravljična palača. Teta Lucija je sprejela novo vzgojiteljico s togim dostojanstvom. Vendar je bila vesela, da je razrešena službe kot Čiškina vzgojiteljica, zato je postajala vedno bolj dostopna, dokler ni končno odjenjala ob Čiškini burni radosti njena prisiljena nedostopnost. Župnik je pomirjen zapustil grad. Vedel je, da je Čiška v dobrem varstvu. Za Julijo ga ni skrbelo. S svojo jasno, solnčno dušo si bo kmalu pridobila trdno mesto in bo prinesla v stari grad luči in veselja. Vmrlo se je v vasi. Vse je že spalo. Le v gostilni so še sedeli posamezni zakasnjeni gosti. Ko so ljudje pri Sv. Mihaelu že spali, je župnik še dolgo pisal pri svoji pisalni mizi. Tako je delal skoraj vsako noč. Sledil je raji svoji fantaziji in kar je doživel in občutil v takih tihih, svetih nočeh, je zbral, spisal knjige in jih poslal v svet. Tisoče ljudi jih je bralo z veseljem, zakaj znal je na prav poseben način pripovedovati, da je šlo človeku do srca. Nekateri so majali z glavo in zmerjali župnika pri Sv. Mihaelu, ker so mislili, da se ne spodobi za duhovnika, da piše »povestice«. Tem je rekel: Moja čreda je majhna, malo dela imam. S čim naj izpolnim brezkončne dneve? Kako naj premagam misli, ki me napadajo? Ali je tako slabo, če piše človek preproste povesti za ljudstvo, da dviguje, poučuje in navaja k visokim življenjskim vrednotam, ter mu v svetlih slikah kaže pot k pravemu domu? Samo par sto duš imam, katerim lahko govorim s prižnice. S knjigami pa lahko govorim tisočim. Pridigujem jim o resnici, čednosti, pravičnosti in večni božji ljubezni. Moje knjige so moja prižnica. S te prižnice oznanjam božjo besedo vsem ljudstvom. Tudi do škofa so prišle pritožbe in zahtevali so od njega, da prepove župniku pri Sv. Mihaelu pisanje povesti. Škof je rekel na svoj miren, vendar odločen način: »Pustite ga. Mnogi ga ne poznajo, jaz pa ga poznam. Samotnik gorski župnik ima srce na pravem mestu in ve, kaj dela. Bral sem njegove spise ter se ob njih dvignil in poživel.« Kmalu nato so tožbe prenehale. Zvedelo se je, čemu piše župnik: ves dohodek se je stekal v revne koče in v občinsko blagajno. Boj proti hudournikom in škodi, ki so jo povzročili, je zahteval vsako leto tisočake. In ker je bila občina prerevna, ni imela toliko denarja, zato je delal župnik dan in noč ter podaril dohodke svojih spisov revni vasi. Zato je torej pisal župnik svoje knjige: da bi rešil občino popolnega obubožanja in padca v umazanost in sramoto. Bil je dobri angel vasi. Pomagal je, kjer je mogel pomagati. A kljub temu je Sv. Mihael propadal. Pogrezal se je vsako leto bolj in bolj v revščino in dolgove. Silaža je bila zapisana na obrazu vasi: hiše so začele razpadati, strehe so bile poškodovane, barve obledele, šipe razbite, vrtovi zanemarjeni, rože zapuščene… S trudnim korakom je šla revščina skozi vas. Prihodnje jutro se je napravil Mihael na pot. Vso noč ni zatisnil očesa in bil je ves truden in potrt. Neprestano mu je zvenelo po ušesu: »Ti si morilec!« Peklenske muke je trpel ter se vso noč bojeval sam s seboj, ali naj vpraša župnika. Toda hotel mu je prihraniti težko uro in poprejšnjo vest, kar mu je napravila usoda. Sklenil je, da se bo potrudil in dal le veselje svojemu očetovskemu prijatelju ter postal duhovnik. Ljubezen do svojega dobrotnika mu je zaprla usta. Navidez miren, s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je stopil v sobo. Trdno je sklenil, da se ne bo prepustil gnjevu. Ko pa je zagledal prijazni prostor, v katerem je vladalo toliko ljubezni, ko se mu je zazdelo, da ga slike na stenah prijazno pozdravljajo in ko je končno stopila k njemu gospa Barbara z objokanimi očmi, ga objela in ihtela: »Moj fant, moj ljubi fant!« — tedaj je bilo konec njegovega premagovanja, tedaj je vedel, da izgubi s svojim odhodom dom. Glasno, bolestno je zavpil in se oklenil stare, trepetajoče žene, ne da bi izpregovoril besedo. Gospa Barbara mu je pogladila s čela mokre lase, mu stisnila tolar in rekla: »Lačen ne smeš biti, Mihael. Če boš imel premalo, potem mi piši.« Prikimal je, zakaj govoriti ni mogel. Gospa Barbara ni mogla gledati bolesti svojega ljubljenca. Pritisnila jo je predpasnik na oči in odšla ven, baš ko je vstopil župnik. Ta ni mnogo govoril. Dolgo je gledal Mihaela v oči, mu položil obe roki na rame in rekel: »Delal mi boš veselje, Mihael! Bog s teboj, moj fant!« Mihael je šel ven. Tisočkratna bol mu je ležala v prsih. Na pragu je obstal, naslonil lica na oboje in še enkrat pogledal nazaj v prijazno sobo, v katero so sijali prvi solnčni žarki in jo ovili v zlat sijaj. Nato je odšel. Z nahrbtnikom na hrbtu in s klobukom v roki — tako je šel skozi vas. Z okna v župnišču je še dolgo mahala bela rutica. Ko jo je zagledal, je zavihal klobuk, a to je bil žalosten pozdrav. V gradu je bilo vse tiho. Za trenutek je obstal in pomahal. Nato je šel dalje, do prepada. Tam se je sklonil preko roba, in kakor prisego je zaklical vanj: »Oče, ne bom miren, dokler ne bom poravnal velike krivde. Bog mi je priča!« Tako je odšel v tujino brezdomc. In vendar je bil s tisoč nitmi privezan na dom. ==3. poglavje.== Ko je prišla Julija v grad, se je zdelo, da se je zopet naselilo solnce v visokih, temnih prostorih. Otrešla se je svojih lastnih skrbi in se vsa posvetila vzgoji svoje učenke, ki se ji je zelo priljubila. Julija se je resno lotila svoje naloge in dobila v Čiški marljivo učenko. In ker je ljubezen gladila pot, je šlo hitro naprej. Samo teta Lucija ni bila zadovoljna. Jezila jo je jasen, vesel smeh, ki je donel po gradu, zato se je godrnjaje zapirala v svoje sobe. Julija je bila zadovoljna. Čakala jo je velika, slajna naloga: vzgojiti tega otroka v dobrega, pametnega človeka. Sladko čustvo sreče jo je prevevalo. V Čiškini rasti in razvoju je spoznala svojo mladost in jo uživala s sladkimi sanjami. Ljubila je to deklico, ki je stala na življenjskem razpotju med otrokom in dekletom, z nežnostjo matero. Njena neomadeževana duša, hitro menjavanje trme in ubogljivosti, divjosti in ponosa, ter dekliška sramežljivost, to je najlepše in najslajše, kar si more misliti človek v dekliškem življenju. Julija je primerjala Čiško z jutranjo zarjo, z rožnatim popkom, ki boječe odpira svoj cvet v poljub solncu in v žar rdečih ustnic spe se čisto rahlo sladke otroško slutnje, ki bodo tiho in skrivnostno dekliško zasanjale. Ob mnogih večerih pa, ko je bila Julija sama v svoji sobi ter jo je z vso močjo objelo domotožje po materi in sestri, tedaj je vzela svoje gosli. V ihtičih zvokih je izvenela njena bol in tuga. Jesen je prinesla še lepe dneve. Nekoč, proti koncu oktobra, ko je odšla Čiška v vas, je šla Julija skozi park. Lep je bil izprehód pod starimi bukvami, katerih rumeno morje listja je bilo pozlačeno od solnca. Posamezni listi so se brezšumno odtrgali in padali kot zlati listki na zemljo, vmes pa je igral veter na svojo ogromno harfo žalostno melodijo — ki je zvenela kot slovo in tiho ihtenje. Lepa, pestra jesen je minula! Stopala je vedno dalje in prišla končno iz parka v mogočen gozd, čigar debla so se dvigala kot ogromni stebri. Tu je bilo slovesno kot v stolni cerkvi, kadar done v visokem prostoru zadnji glasovi orgel, ko se je solnce že poslovilo. Tu je človek lahko mislil ali sanjal… Julija je sedla v mehek mah pod hrastom, naslonila glavo na razpokano deblo, zaprla oči in šla v mislih domov, do hišice ob zidu malega mesta: »Pozdravljena, ljuba mamica!« Nenadoma jo je prestrašil strel; planila je kvišku in zavpila … Nekaj mehkega, toplega, prasketajočega je zdrsnilo po njenem obrazu in rokah in padlo poleg nje na tla: ljubka veverica, ki jo je lovec ustrelil. Julija jo je sočutno gledala in se jezno ozrla v vitkega lovca, ki je s kadečo se puško stopil iz grmovja. Ustrašila se je moža z bledim obrazom, s črno kratko brado, s ponosnimi, zaničljivimi potezami okoli bledih ustnic in z vročimi, bliskajočimi se očmi. Nehote je stopila korak nazaj. Lovec se je smejal: »Gotovo sem vas prestrašil, gospodična,« je rekel. »Zagledal sem vas, ko je bilo že prepozno.« »Uboga stvarca,« je rekla Julija in pogledala mrtvo živalco. »Zakaj ste jo ubili?« »Zakaj pa ne? Lov mi je zabava. Toda vidim, da krvavite.« Julija je prestrašeno pogledala svojo roko, ki je bila na vrhu krvava. »Oh, nič ne de,« je rekla, a hkrati pa je čutila, kako je prebledela in so se ji kolena zašibila. Ni mogla namreč videti krvi. Lovec je skočil k njej in jo podprl. Ob njegovem dotiku se je stresla. Zdelo se ji je, kot da jo je prijela mrtvaška roka. »Vam smem ponuditi roko?« je rekel lovec. »V bližini je studenček.« »Hvala,« je odklonila Julija. »Ni vredno.« Vzela je žepni robec, ga ovila okoli roke in hotela s kratkim pozdravom oditi. Toda lovec je stopil prednjo. »Ne smete odkloniti moje pomoči, gospodična,« je rekel. »Tako bledi ste. Ali vam je slabo?« Julija je odkimal z glavo. »Nič mi ni.« Lovec se je zaničljivo zasmejal. »Moj Bog,« je rekel skoro jezno, »vi mislite pač, da sem kak ropar, naj? Bodite brez skrbi: še nikomur nisem nič žalega storil in še najmanj bi storil kaj hudega vam, ki sem vam dolžan hvalo.« Julija je začudeno pogledala gospoda. »Meni? Saj vas ne poznam, gospod!« »Nič ne de, gospodična — zato vas pa jaz bolje poznam. S svojim sijajnim igranjem na gosli ste mi lajšali marsikatero težko uro.« Julija je zardela do las. »Oh — vi ste prisluškovali?« »To menda ni nikak zločin. Sijajno obvladate gosli.« »Pretiravate, gospod,« je rekla Julija, se molče priklonila in odšla. V svoji zmedenosti pa je krenila na napačno pot. »Levo morate iti, če hočete do gradu,« je rekel lovec. »Hvala.« Z naglim pogledom je švignila preko njegovega obraza, ki se ji ni zdel več tako grozen, temveč je videla neko globoko žalost v njegovih očeh. Stopil je k njej, ji pokazal pot in nato rekel: »Oprostite, če sem bil tako nevljuden in nisem povedal svojega imena. Četudi vam ni do tega, vseeno lahko veste, s kom se imate opravka: grof Hugo von Stein.« Julija je nenadoma obstala. »Kako — gospod grof? To je pa čudno srečanje, sredi gozda —« »Usoda, gospodična. V gradu ne govorim z nikomer, to gotovo veste. Njegov obraz je stemnel. Julija je molčala in ko jo je vprašujoče pogledal, mu je začela pripovedovati o Čiški. Srce je utriplalo, nek poseben strah in nemir se je je lotil, kot bi ji grozila neka skrivna nevarnost. Govorila je naglo in ne z običajno gotovostjo in mirom. Ko se je prikazal grad, se je grof poslovil in hitro odšel. Julija se je sramovala svojega obnašanja in nikomur ni povedala o svojem srečanju z grofom. Sklenila je, da se mu bo opravičila, ko ga bo zopet srečala. A grofa ni bilo več na izpregled. Z nikomer ni občeval, ter živel z redkim starim služabnikom sam v javnem grajskem krilu. V lepih jesenskih dneh je poučevala Julija Čiško v parku ali pa je šla z njo k jezeru, čigar gladina se je svetila kakor zlato oko pod temnim obrvjem gričevja. Trstje in bičje pa se je svetlikalo in bleščalo kot bi bili obdani lati in bili s škratom. Ob tako krasnem vremenu Čiška ni imela mnogo veselja za učenje in bi najraje letala po gozdu in travnikih. Julija pa tega ni pustila in se je strogo držala ur. To živahni deklici ni prijalo in nekega dne je prosila: »Pusti me, da peljem s čolnom po jezeru, to mora biti nekaj krasnega. In mogoče je to letos zadnja vožnja.« »Ne,« je rekla Julija, »najprej se moraš naučiti francoske besede.« Tedaj se je zbudil v Čiški upor. Vrgla je knjigo ob tla in z bliskajočimi se očmi zavpila: »Nočem! Jaz sem gospodarica —« In preden je mogla Julija ubraniti, je divje zbežala Čiška proti jezeru. »Čiška,« je zaklicala Julija napol ukazujoče, napol proseče. Toda Čiška ni čula svoje varuhinje. Ko je prišla do brega, je odpela majhen, ozek čoln, vzela veslo in veslala na jezero. Julija se je jezila in se hotela vrniti. Toda skrb jo je gnala k jezeru. Da bi pokazala svojo veselost in drznost, je veslala Čiška smehljaje, vriskala in vpila v mladostni prešernosti. »Moj Bog,« je mislila Julija, »neumni otrok je mnogo predrzen. Ako se zgodi nesreča!« Skrb za ljubega otroka ji je pognala vso kri k srcu. Ozrla se je okoli, ali bi ji mogel kdo priskočiti na pomoč, če bi se zgodila nesreča. A nobenega človeka ni bilo nikjer. Tedaj je sklenila, da bo sama po divjega otroka. S tresočo se roko je odpela drugi, večji čoln, stopila vanj in počasi veslala na jezero. Ker ni bila vajena veslanja, je prišla s težkim čolnom le počasi naprej. Ko je Čiška to zapazila, je mislila, da hoče Julija tekmovati z njo, zato je spustila vesla in od zadovoljstva ploskala z rokami. Pri tem se je čoln okrenil in vesla so se zapletla v veje in korenine, ki so visele s strme stene. Ko je Čiška skočila kvišku, da bi jih oprostila, se je čoln nagnil, prevrnil — in Čiška je padla v vodo … Julija je za hip odrevenela od strahu, nato pa je začela z vso močjo veslati h kraju nesreče. Dvoje malih, belih rok se je prikazalo iz vode, da bi zagrabile za veslo, a zgrabile so v praznino; prikazal se je bled obraz in dvoje groznih, velikih oči je pogledalo Julijo. »Čiška, zagrabi veslo! — že prihajam!« Počasi je švignila preko bledega, otroškega obraza, roke so vztrepetale, glava se je vedno bolj potapljala... Sedaj je dospela Julija do nje, stegnila roko globoko v vodo — trdno, močno je zgrabila — in držala je Čiškine roke v svojih ter počasi potegnila otroka ven. Bledi obraz, z razpletenimi lasmi in napol zaprtimi očmi se je počasi dvignil iz vode, Julijine roke so se trdno oklenile mokrega telesa, in ga potegnila k sebi v čoln … Posrečilo se ji je, da je priveslala s čolnom h kraju, nesla Čiško ven — nato pa se je nezavestna zgrudila poleg deklice. Tako so ju našli grajski služabniki. Julija si je kmalu opomogla od strahu, Čiška pa je dobila pljučnico in je visela med življenjem in smrtjo. Julija se ni ganila od njene postelje ter ji je stregla s skrbjo in ljubeznijo matere. Ponoči se je vreme izpremenilo. Postalo je mrzlo, padal je droben dež in udarjal po šipah. Nebo je bilo temno in prevlečeno z oblaki. Tesnobno in tiho je bilo v bolniški sobi, kjer je ležala Čiška v vročici. Ko se je prvič zbudila in prišla k zavesti, se je oklenila Julije: »Ali bom morala umreti?« je boječe zvenelo njeno vprašanje. »Ne, Čiška! Samo ubogati moraš in storiti to, kar je naročil zdravnik, potem boš v par tednih zdrava.« »Ne morem verjeti! Tako grozno trudna sem. Ako bom umrla, mora nesti Mihael spredaj zastavo, toda ne črno, grdo, temveč svetlo, s podobo sv. Mihaela.« »Ne govori tako, Čiška! Ozdravela boš.« »Ne verjamem. Saj je vseeno, saj ne bo nihče jokal za menoj. Saj me nima nihče rad …« »Čiška!« je zaklicala Julija in jo objela. »In jaz — ti nisem jaz nič?« Tedaj so se bolničine oči zasvetile. »Da, ti … ti me imaš rada. Radi tebe hočem ozdraveti … ti si moja sladka, ljuba mamica …« Smehljaje se je oklenila Julijinega vratu, položila svojo glavico na njene prsi in bila vsa srečna: tu je našla dom, tih, sladek kraj, kjer prebiva ljubezen. Ponoči, ko jo Julija čula pri bolnici, a je vsled trudnosti zadremala, se ji je zdelo, kot da je prišel nek tuj človek v bolniško sobo. Sklonil se je nad bolnim otrokom, ga poljubil na čelo in nato z dolgim, hvaležnim pogledom pogledal Julijo … Ko je odprla oči, je švignila senca preko preproge. Drugo jutro si je Julija zaman belila glavo, ali je bdela, ali sanjala. ==4. poglavje.== Prve tedne po svojem povratku so presedeli kamnarji mnogo v gostilni pri pivu in kartah. Krčmar je imel bogato žetev. Nekega pustega novembrskega večera je stal široko na pragu in si zadovoljno gladil dvojni podbradek. Mimo je prišel župan. »No, stric,« mu je zaklical, »pri tebi cvete pšenica. Tvoja soba je vedno polna, občinska blagajna pa vedno prazna. Obrnil se bom k tvojemu mošnjičku.« Kljub svoji telesni obilnosti se je krčmar hitro obrnil in jezno šel skozi vrata. Drugo jutro je šel po vasi birič in oznanjal: do 1. decembra morajo biti plačani vsi zaostali davki. Tudi policijska ura se mora točno držati. Kamnarji so ga zvabili v gostilno, ga napajali s pivom in žganjem, dokler ni bil pijan. Na vso moč so se potem smejali, ko je razglašal z jecljajočim jezikom. Za davke in policijsko uro so se malo zmenili. Ko je udarila v zvoniku ura enajst, je ugasnil krčmar v gostilniški sobi luč, zaprl hreščeča vrata in jih zapahnil. V zadnji sobi pa so za zaklenjenimi vrati dalje pili oni, ki so imeli denar … Prišel je Martinov dan. Bila je že stara navada, da je bil ta dan velik ples. Zvečer je bila gostilna polna gostov, vrčki so krožili, pečenka se je kadila na mizah, godba je igrala, fantje in dekleta so se vrteli v plesu. Zadnji so prišli Martinovi fantje, veliki ljudje temnih las, z ostrimi obrazi in kot oglje črnimi očmi. Njihova hišica s staro slamnato streho in napol razbitimi okni je stala gori v gozdu, visoko nad kamnolomi. Vedno so bili veseli, radi so peli in rožljali z denarjem v žepu. Najstarejši med njimi, Alban, je bil sijajen človek, visok skoraj sedem čevljev, z obrazom kot mleko in kri. Ko je tako ponosno stopil v sobo, z zelenim lovskim klobukom na glavi, roke držal v žepu kratkega jopiča — bilo je zapisano na njegovem smelem obrazu vprašanje: »Koliko stane svet? Dajte sem, ga bom kupil.« Za ples si je izbral najbogatejšo deklico, Rozino, krčmarjevo hčerko. Nekoliko se je sklanila in imela ves pogast obraz. Prej ju bila nekaj časa naklonjena Albanu, sedaj pa je imela v dolini nekega ženina, grdega, rdečelasega človeka, ki je imel mnogo denarja. Le nerada se je odzvala Albanovemu vabilu, ker je bil le kamnar. Vendar ga ni mogla odbiti, ker je pač vsak dan sedel v gostilni in bil najboljši plesalec v vsej vasi. Alban je plesal kot blazen. Rozini je bilo to predivje. »Pusti me,« je prosila. Toda Alban jo je močneje potegnil k sebi. »Ne, Rozina, danes se bova enkrat izplesala.« »Spustite me,« je jezno rekla Rozina. »Ne,« je rekel trmasto. Tedaj se mu je iztrgala in zbežala. V trenutku se je okoli obeh stvoril krog. Krčmar, h kateremu je zbežala Rozina, je zahteval, da zapusti Alban plesišče in nekaterim fantom se je videlo, da bi se ga radi lotili. Tedaj je zavihal Alban rokave in stegnil roke: »Se me hočete lotiti? … Le poskusite!« Vseh njegovih grozečih pogledov so se umaknili. Alban pa je stopil k dekletom, se zasmejal in zaklical: »Pridite, dekleta — bomo plesali in se veselili.« Kdo je hotel Albana zgrabiti neko dekle, se mu je ta izmiknila in zbežala. Alban je nepremično zrl vanjo — to je bilo smrno razdraženje. Stisnil je pest, nato je zaničljivo zmajal z ramami, se obrnil ter šel proti vratom, bi šel hladit v mrzlem zimskem zraku vročo glavo. Ko je dospel do vrat, je pokriten obstal. Iz mraka ga je mamljivo zrlo dvoje oči. »Rika — si tu?« je zaklical. Rikine oči so žarele. »Zakaj ne?« je rekla. »Ali nimam pravice se veseliti kot drugi? Saj sem še mlada.« Njene ustnice so se trmasto bočile, a njen glas je zvenel kot bolestni krik. Alban je bolj natančno pogledal dekle. Prvi jo je videl v nedeljsi obleki, videl njeno mlado, očarujočo lepoto. Še nikdar ni videl ženske, ki bi bila njej enaka. Občutil je nesmiselno poželenje, da bi potegnil k sebi zaničevano dekle, in zavrtel z njo po sobi, vsej v kljubovanju. Prijel jo je za roko. »Hočeš iti z menoj?« je vprašal. Njene oči so zažarele. »Da,« je rekla odločno, ter stopila vzravnano na plesišče, ljubko se zibajoč v bokih. Njene velike, plamteče oči so ponosno zrle okoli, kot bi hotele reči: »Toliko sem vredna kot vi.« Nato sta zaplesala. Drugi plesalci so odskočili, in gledali z jeznimi obrazi in temnimi očmi. »Požigalčeva Rika ne sme plesati. Ven!« so klicali fantje. Alban je obstal sredi plesa roko okoli dekleta se razkoračil pred jeznimi ljudmi in jih meril z izzivajočimi očmi. »Kaj pa hočete?« »Ven! Oba ven!« mu je donelo nasproti. Z enim skokom je bil Alban med fanti, zgrabil najhujšega kričača, ga vrgel ob steno in začel obdelavati s pestmi. Z divjim vpitjem so naskočili ostali Albana in začelo so padati pesti po njegovem hrbtu. Stresel se je, se zasmejal, odlomil pri nekem stolu nogo in začel udarjati po glavah. Njegovi bratje so se vmešali vmes in junaško pomagali. Kri je tekla, razlegalo se je vpitje, šipe so žvenketale, svetiljka se je razbila, nastala je tema … Alban je zgrabil Riko za roko in šel z njo ven. Nemo, z utripajočim srcem je stopala z njim v jasni, mesečni zimski noči skozi vas. Rika ga je proseče pogledala. »Alban, kaj si storil? Radi mene?« — Ves upor je izginil z njegovega obraza, iz oči so ji lile solze. »Kaj pa to?« je rekel. »Pokazal sem jim, tebi na ljubo! Naj te ne zmerjajo več.« »Hvala ti,« je jokala in krčevito stisnila njegovo roko. »Tega se ni nihče storil zame.« »Od danes naprej si pod mojim varstvom in kdor te bo žalil, bo imel z menoj opravka.« Položil je svojo roko okoli njenih ram in rekel: »Dekle, prav nič ne vem, kako mi je! Vedno bi te hotel imeti tako pri sebi in te braniti, ti divja stvar!« Z utripajočim srcem se mu je ovila okoli vratu. »Ti ljubi, dobri človek!« In kot bi se sramovala svoje nežnosti, se je iztrgala in zbežala v gore. Naslednjega dne je sklical župan sejo občinskega sveta. V veliki, prazni sejnici je bil zbran občinski svet. Naslonjeni s komolci na trdo hrastovo mizo, so redkobesedni možje sedeli skupaj. Zadnji je prišel krčmar. Sopihal je vsled hitre hoje, kratko pozdravil in široko sedel na svoj stol, tik poleg župana. »Alban mora biti zaprt, takoj danes,« je ropotal. »Tak lopov —« »Sedaj govorim jaz,« je rekel župan. Od začudenja je pozabil krčmar zapreti usta in bulil v župana. »Može,« je rekel župan. »Pri Sv. Mihaelu ne sme iti več tako dalje, sicer bo prišla vas na beraško palico. Samo karte in pijača, prepiri in pretepi — doma pa huda stiska. Vsa občina bo postala razvpita. Nekateri gredo beračit, drugi postanejo potepuhi, kmetom grozi obeh. In kljub temu nobenega ozira, nobenega poboljšanja. To je grozno. Davki že dve leti niso plačani. Kdor v novem letu ne bo plačal, bo zarubljen, pa naj gre beračit … In včerajšnja sramota! Slabo juho si skuhal, krčmar. Stvar je že kritje naramjena, kaznovati te moram z globo.« »Kaj?« je vzrojil krčmar. »Mene kaznovati? Tega pa že ne.« »Če ti ni prav, se pritoži na sodišče, potem boš plačal dvojno,« je odločno rekel župan. »Potem pa naj bo,« ga je zavrnil krčmar. Nato se je obrnil k biriču, ki je sedel na klopi pri vratih. »Tebi odpovedujem službo. Človeka, ki se ob belem dnevu napije, ne morem rabiti.« »Za vraga,« je zaklel birič in planil s svojega sedeža, »danes pa je oster veter.« »Potreben je. Pojdi!« In birič je jezno odšel. Kot soparica pred nevihto je ležalo nad možmi. Župan je vzel iz neke omare z rdečim pečatom polo papirja in ga razgrnil. »Glavarstvo zahteva ostrejšo policijsko upravo. Od danes naprej so določene težke kazni za prestopke.« »Hm,« se je smejal krčmar vase in držal roke pred usti. Mislil je na svojo skrivno zadnjo sobico in marsikatero veselo popivanje. Toda župan ga je ostro pogledal. »Ni se treba smejati. Glavar ti sporoča sledeče: prvič: zadnja sobica se po enajsti uri ne sme več odpreti; drugič: če se bo po kljub temu zgodilo, te bo veljala občina globo in ponovne prestopke ti bo vzeto gostilniško dovoljenje. Tu stoji črno na belem.« Krčmar je okrnil: »Tega si ne dovolim —« »Tiho,« mu je zašepetal župan na uho, »ljudje namigujejo tudi o mešanju vina in zamolčevanju davkov.« Tedaj se je debeli mož zganil in pot mu je stal na čelu. Počasi je pogledal župana. Ta mu je prikimal. »No — radi mene lahko greš, če ti je slabo,« je rekel, »toda zapomni si, kar je razglasilo glavarstvo.« Krčmar je mrzlično bled odšel. Župan je nekaj trenutkov molčal nato je globoko vzdihnil, vzel z mize pisno in rekel: »Sedaj pa se moramo govoriti o neki drugi stvari, mnogo težji,« je nadaljeval župan. »Odvetnik iz mesta piše, da ne bo pomoči več procesa in tisto, dokler ne bodo poravnani zaostali pravdni stroški. Pravda bo občino uničila —« »Toda mi hočemo našo pravico,« so kričali vsevprek. »Da, če bi imeli pravico do gozda in kamnolomov!« je resno rekel župan. »Pa je nimamo. Udarjamo se v nič in se borite za izgubljeno stvar. Trije odvetniki so nam odsvetovali —« Jezno so se začeli prepirati. Z vsemi nitkami so viseli na svoji dozdevni pravici. Očastvo, ki je bilo nakopičeno v gozdu in kamnolomih, je bilo njihovo zadnje upanje. Če bi jim bilo vse to priznano, bi bil konec revščine in stiske. »Pravico moramo dobiti!« so klicali. »Zadnji bomo žrtvovali!« »Nič ne bo pomagalo,« je pojasnil župan. »Pognalo se bo z gromom.« »Raje si umremo od lakote, kot da bi popustili!« Zbirali bodo po vsej občini, da bodo stroški poravnani. Pravda se mora nadaljevati! »Svetujem vam mir,« je opominjal župan, a govoril je gluhim ušesom. Seja je bila zaključena, možje so šli v gostilno in se posvetovali, kako se dobil denar. Končno so poslali k župniku odposlanstvo in ga prosili, naj jim posodi denar. Toda župnik ni imel niti zase ne za drugi dan denarja. V svoji jezi so zmerjali župnika in končno odšli v gostilno. Zvečer je prišel v gostilno tudi Alban. A videl je samo temne poglede, nobena roka se mu ni stegnila naproti — bil je zaničevan. Hitro je izpraznil svoj vrček in šel ven. »Poznam svojo pot,« je rekel in stopil v goro, kjer je stanovala rdeča Rika, kateri ga je vlekla tajna sila. Na Gretilini hišici je ležala rahla plast snega, kot bi bila posuta s srebrnim prahom. Stala je čisto tiho, kot kraj najgloblje miru. Alban se ni upal potrkati. Sedel je na kamen in gledal proti oknu, za katerim je spala ljubljena deklica. Mogoče sanja o njem… Rika ga je pač slišala. Čisto tiho je ležala, pritisnila roko na utripajoče srce in prisluhnila v noč. »Rad me ima,« je zavriskala njena duša, sicer bi ne prišel. »Če je njegova ljubezen prava in globoka, bo se prišel, govoril, ob solnčni svetlobi. Če pa je njegova ljubezen samo omamna strast, potem ga ni treba več — za to sem predobra.« Podnevi naj me zasnubi. Ko so se njegovi koraki oddaljili, je začela jokati. Prihodnje dni ga je nestrpno pričakovala, a ni ga bilo. Postala je žalostna in je rekla: »Motila sem se o njem — na svetu ni zvestobe. Sedaj je konec teh sanj in zopet moram nazaj v zapuščenost.« A on ni mogel priti. Orožniki so ga odpeljali, ker je bil fant, ki ga je na Martinov dan tako obdeloval, težko ranjen. Dobil je tri mesece zapora in imel je čas, da je premišljeval o svojih udarcih in o svoji ljubezni. Ko je prestal kazen, je šel v širni svet — nihče ni vedel, kam. Samo rdeča Rika je skrivaj jokala za njim. ==5. poglavje.== Ciška je ozdravila. Julija je bila vsled napornega dela pri bolniški postrežbi zelo onemogla. Bila je bleda in trudna, zato se je morala vsled zdravnikovega nasveta vsak dan sprehajati po parku. Tu je srečala nekega dno grofa. »Že dolgo vas nisem videl,« jo je ogovoril. »S postrežbo bolnice ste si naložili težko žrtev.« »Rada sem storila to,« je odgovorila. Pri tem je pogledala grofu v obraz in videla, da je bled in da mu oči trepečejo. »Ali ste bolni?« je vprašala. »Ne,« je odgovoril z grenkim nasmehom, »samo nesrečen.« »To je žalostno! … Vprašati bi morali za svet zdravnika in iti med ljudi. Veseli morate biti! …« »Meni ne more pomagati noben zdravnik — in ljudi sovražim. Vzeli so mi srečo in vero.« Uporno je rekel to, vendar mu je dobro delo njeno sočutje. Še nikdar ga ni nihče vprašal, kako mu je. Samo ta lepa deklica ima sočutje z njim. »Mnogo dobrih ljudi je,« je odgovorila Julija na njegovo tožbo. »Človek pač doživi marsikaj grenkega, vendar mora pozabiti in odpustiti.« »Tega baš ne znam. Celo svojega otroka sovražim.« »To je greh! … In Ciška tako hrepeni po vas. Zakaj ne pridete k njej?« »Bil sem pri njej ono noč, ko se je zgodila nesreča.« »Res?« je zaklicala Julija. »Torej niso bile sanje.« »Resnica je bila — in vendar kakor sanje. Ko sem gledal iz gozda, kako ste rešili Ciško, se mi je zdelo, da je izginilo v meni sovraštvo in jeza … Ali je vendar še kaj velikega in plemenitega med ljudmi? sem se vprašal … Kaj vas je napotilo k temu plemenitemu dejanju?« »To je bila moja dolžnost!« Grof se je nevoljno smehljal. »Samo dolžnost? Mislil sem, da je bilo kaj več …« »Moj Bog, bilo je tudi nekoliko ljubezni zraven! Ciško imam res rada …« Tedaj ji je stisnil obe roki. »Hvala vam, da daste otroku to, česar — česar mu jaz ne morem dati. Saj je vendar moj otrok, kljub vsemu.« Molče sta šla po škripajočem snegu proti gradu. Skozi vejevje so prihajali zlati solnčni žarki in modrikasti plameni so trepetali po snežni odeji. Male ledene sveče so padale na tla in vsenaokoli so stala drevesa v srebrni obleki, kot pokriti s cvetočim snegom. Preden je stopila Julija v grad, je rekel grof Hugo: »Ali vas smem nekaj prositi?« Smehljala se je. »Gotovo! — Toda kaj vam more dati ubogo dekle?« »Bogati ste, zakaj veselo dušo imate in svojo umetnost. Jaz pa nimam ničesar, da bi lahko prenašal samoto. Morijo me temne, grozne ure! Ure, v katerih preklinjam svet in sovražim nebo, ure, v katerih se me loti obup … Ko bi mi hoteli dati nekoliko luči! Ko bi hoteli zvečer, o mraku, igrati na svoje gosli?…« »Z veseljem!« je toplo rekla Julija. »Toda — jaz nisem umetnica —« »O pač! Samo spretnost ne naredi umetnosti, biti mora poleg tudi čuvstvo. In pri vas zveni duša iz strun. Strastno ljubim glasbo, ljubim jo kot solnčne žarke. Kadar slišim zvoke vaših gosli, tedaj se mi zdi, kot bi me gladila mehka ženska roka po glavi in čelu, tako dobro mi je pri tem … Ali hočete prinesti kdaj ubogemu, ranjenemu človeku to milost?« Julija je prikimala, nato pa sta se ločila, — bledi zimski solnčni žarki so trepetali po njunih glavah. Julija je zamišljena šla v svojo sobo in za trenutek se ji je zazdelo, da jo je pogledala sreča z zlatimi očmi… Zvečer, ko je razgrnil mrak svoj sivi pajčolan preko gradu in parka, je stala Julija ob oknu, igrala na gosli in položila vso svojo dušo v preproste melodije. »Mogoče bo to pripeljalo smrtno ranjenega moža na pot do sreče in k njegovemu otroku,« je mislila. Tam v senci starega gradu je poslušal samotni mož zlatočiste zvoke in blagoslavljal angela, ki mu je povrnil te svete ure. Bila je huda zima. Ob velikem mrazu so bile kmalu porabljene zaloge kuriva in živil. Vedno manjši dim se je vilil preko streh, lakota je zavladala pri Sv. Mihaelu. Ti medvedji ljudje, ki so bili vajeni, da so použili cele gore mesa in močnih jedi, so se morali zadovoljiti sedaj s krompirjem in zeljem in so imeli včasih komaj košček kruha zase in za svoje otroke. To jim je podžgalo jezo proti grofu, ki so ga smatrali kot povzročitelja svoje bede. Ob vsaki priliki je prigovarjal župnik k miru. Toda trmoglavi ljudje niso hoteli ničesar slišati o tem. »Raje umremo od lakote, kot da bi popustili,« so rekli. Jezili so se tudi na župnika, ker je vedno pridigoval o miru. »Trd on je sužnji gospode,« so rekli, »mu bomo že pokazali!« Januarja so z brezobzirno strogostjo iztirjali davke. Država ni hotela več čakati. Pol vasi je bilo zarubljene, dvajset družin ni bilo brez strehe in živil, če jim ne bi priskočil na pomoč župnik. Rešil jim je hiše in imetje s izkupičkom svojih novih knjig, ki jih je spisal iz stiske in skrbi. Stiska je bila vedno večja, tako da je ni bilo mogoče več gledati. Otroci so letali po cestah bledi in z upadlimi očmi, lakota jim je gledala iz oči. Tedaj je šel župnik v grad. Sklenil je, da bo na kolenih prosil grofa, naj pomaga ubogim ljudem. Toda grof Hugo je takoji po bičju odgovoril, in nihče ni vedel kam. Grof Hugo niti sam ni vedel, kam ga bo peljal njegov nemir… Bežal je sam pred seboj, bežal je pred iskrico sreče, ki je vstala pred njim in v katero ni mogel verjeti… V njegovem srcu se je začelo počasi gibati, kot bi se zbudil pod snegom in ledom mlad kalček in pognal tihe popke… V kratkem, prijaznem občevanju z Julijo je začelo njegovo srce govoriti, v njem so se zbudile želje in upanje in vera v novo srečo. Sredi zime so mu zacvetele sanje po majski sreči… Toda saj to ni mogoče… Kako bi moglo to čisto bitje kdaj ljubiti tega zagrenjenega človeka z raztrgano dušo in s toliko krivde na glavi? Zmerjal se je z norcem, a želje njegovega srca niso molčale, temveč je njegovo čustvo z vsakim dnem bolj rastlo. In ker mu je bila Julija presveta, ker ni hotel kaliti njene čiste duše, je zbežal pred seboj in svojo ljubezen v daljni svet. Hotel je pozabiti svoje čuvstvo. Stiska je prisilila prebivalce pri Sv. Mihaelu, da so pozabili na vse postave in ozire. Začeli so tatinsko loviti divjačino ter nabirati drva v grofovih gozdovih. Ponoči so pokali streli, sedaj tu, sedaj tam, podnevi se je dvigal gost dim iz dimnikov, vonj po pečenki se je širil po vasi. Vrata so bila trdno zaklenjena, pri peči pa so sedeli ljudje pri polnih skledah. Župnika je močno skrbelo. Sklical je može, jim predočil njihovo početje in jih prosil, naj to opuste, ker bodo padli v nesrečo. Jezno so se uprli. »Ali naj poginemo od lakote kot psi?« so kričali. »Divjačina in gozd je ustvaril Bog za vse, mi gremo iskat le ono, kar nam je bilo vzeto.« Ni jih bilo mogoče odvrniti od tega in z žalostjo je župnik videl, da je stiska raztrgala vez med njim in njegovimi župljani. Potožil je svojo bol županu. »Seveda ni prav,« je rekel župan, »toda lakota je močnejša kot zakon.« »Toda moja dolžnost je, da jih svarim,« je rekel župnik. »Seveda! Trda beseda s prižnice, gospod župnik, mogoče bo pomagala. Če pa ne — ti ljubi Bog: potem zamizite pač z enim očesom. Pravičnost stisne tudi eno oko, včasih celo dva. Ko bi hoteli obesiti vse lopove in tatove, potem ne bi mogli v vsej deželi postaviti dovolj vislic.« »Bog, o Bog, da je moralo tako daleč priti pri Sv. Mihaelu!« »Seveda je hudo, gospod župnik. Toda saj tudi vi ne želite, da bi ljudje trpeli pomanjkanje in otroci umirali od gladu —« »Moj Bog, kaj naj tu storimo?« Župan je zmajal z ramami — tudi on ni vedel. Bil je mož, ki ni trpel nepoštenosti. Toda napram tej stiski je bil brez moči. Naslednjo nedeljo je župnik resno govoril svoji župljaniji. Govoril je o sedmih božjih zapovedih in njegove besede so bile nehote ostrejše, kot je bila sicer njegova navada. Kmetje in kamnarji so zelo zamerili župniku njegove besede. »Hoče, da bi pomrli lakote,« so rekli. Dobrote, ki jih je izkazoval župnik, so bile pozabljene, robati ljudje so hlepeli po maščevanju in iskali žrtve. Zvečer so sedeli razdražljiveži v gostilni. Krčmar, ki ni mogel preboleti svojega poraza v občinskem svetu ter bil župnikov in županov sovražnik, je vlival olje na ogenj. Zbadal je in metal zaničljive pripombe, kar je jezo mož še bolj podžgalo. Danes mu ni bilo niti žal za očetek piva, ki ga je dal zastonj. Stiskali so glave skupaj, se skrivaj pomenkovali in šepetali. Ob enajsti je bila gostilna prazna, luči so ugasnile. Po cestah je bilo čisto tiho. Nenadoma pa se je oživelo. Od vseh strani so prihajale temne postave, ogromen nestvor se je bližal z zamolklim ropotanjem, kot bi ga vlekle nevidne roke. Stokajoč in zdihajoč je tiho obstal tik pred župniščem. Skrivnostno je bučalo in šumelo v njegovem brezobličnem trebuhu. Štir ali šest mož je prineslo velike tramove in so jih položili pred vrata župnišča, da bi zaprli izhod. Nato se je začul kratek, rezek žvižg — nestvor je dvignil kakor zmaj svoja krvavordeča krila, jih ponesel in zopet dvignil. Zavižganje, grmenje in sopihanje — nato pa se je dvignil mogočen, srebrnobel curek v zrak in se v širokem obloku praskajoče zlil na streho župnišča. Vmes pa je pokalo kot streljanje strojne puške, toča kamenja se je vsula proti župnišču, zazvenčalo je kot bi sto kladiv hkrati udarilo na šipe. V župnišču je zagorela luč in gospa Barbara je vpila in tekla skozi sobo. »Jezus, Marija — utopili nas bodo!« je stokala. »Brez skrbi,« je rekel župnik, »toliko vode sploh nimajo pri Sv. Mihaelu.« »Toda kaj pa je sploh to?« je zaklicala gospa Barbara. »Ali straši?« »Da, straši, Barbarak,« je rekel župnik. »Hudi duh je v naši vasi. Pazite, opolnoči bo strah izginil. Potem bomo zopet lahko mirno legli in spali dalje, če bomo našli kak suh kotiček v hiši.« »Toda to so pravi roparji in morilci!« je zaklicala gospa Barbara in s krikom zbežala v neki kot, ker jo je vodni curek zadel baš v obraz. »Nesrečniki so,« je rekel župnik. »Nesrečniki, ki so vsled lakote zblazneli. Moliva zanje.« In šel je v oddaljeno sobico, ki je ostala nepoškodovana, ter začel moliti rožni venec… O polnoči je nehalo strašiti. Cerkevni prostor se je spraznil, strahovi in črni nestvor je izginil v temi, samo voda je neprestano curljala po visokih strehah… Drugo jutro je bila streha župnišča vsa pokrita z ledom in z žleba so visele velikanske ledene sveče, velike in dolge kot ogromne srebrne sulice. Na njihovih svetlih površinah se je bleščalo solnce. »Sredi noči so mi postavili kristalno palačo,« je rekel župnik. »To so pridni ljudje!« In solze so mu stale v očeh. Nato so videli ljudje, kako je sestavil župnik križ iz dveh tramov izpred svojih vrat ter ga postavil tik poleg župnišča, ob cerkvenem zidu. Dočim je gospa Barbara snažila sobe, kolikor je v mrazu pač mogla, je zbral župnik kamenje, ki je ležalo pred hišo in v sobah ter ga znosil h križu. Ob njegovem vznožju ga je zložil skupaj, da je tvorilo majhen griček. Končno je potrgal še ledene sveče s streh, v kolikor so ovirale izhod pred vrati in razgled skozi okna ter jih položil na kamenje, s konicami navzgor… Ljudje so od daleč gledali čudno župnikovo početje. Zdelo se jim je, kot da nosi vse njihove grehe v rokah in jih zlaga ob križu. Ob tej misli jih je mraz spreletel po hrbtu in drug za drugim so se osramočeni in plahi splazili proč. V nedeljo je bila cerkev polna do zadnjega kotička. »Danes bo pa nevihta,« so mislili možje in čakali s skrivnim, škodoželjnim veseljem pridige. Saj jih ni nihče spoznal, zato so bili lahko mirni. Toda župnik se ni z nobeno besedo dotaknil tega, kar se je zgodilo. Njegov glas je bil še bolj mehak kot običajno in na pretresljiv način je govoril o besedah apostola Pavla: »Če bi govoril s človeškim in angelskim jezikom, pa ne bi imel ljubezni, bi bil zveneča kovina, pojoč zvonček… Ljubezen prenese vse, veruje vse, upa vse, pretrpi vse… Ljubezen nikdar ne usahne…« Ljudje so se zgnetli, povesili glave in marsikdo je spoznal, da se godi pred njihovimi očmi čudovita skrivnost: Kako se duhovnik plemenito maščuje in povrača sovraštvo z ljubeznijo. Po sv. maši je šel župnik z otroki k novemu križu, da bi ga blagoslovil. Spregovoril je pri tem le par besed. Led se je stopil, križ je ostal. »Solnce je zmagalo nad temo, tako bomo zmagali tudi mi sami nad seboj, nad svojimi slabimi nagnenji in strastmi ter postali križarji. Samo v križu je rešitev, nobene druge poti ni k življenju in notranjemu miru kot kraljevski pot križa. S križa sije solnce večne ljubezni in topi led srca. Ob vznožju tega križa polagam grehe vse župnije in večna ljubezen jih bo odnesla proč. Kolikokrat boste šli mimo tega križa, se potrkajte na prsi: »Moja krivda!« in mislite pri tem: »Tukaj sem bom doprinesel kamen k temu križevemu gričku —« Smrtna tišina je vladala okoli. Ko je posijalo solnce izza sivih oblakov in zlilo svoje žarke na križ in blagoslavljajočega župnika, marsikdo zaihtel… ==6. poglavje.== Zima je minula — pomlad je prišla v gore. Česar se ostali svet veseli iz srca, to je navdajalo prebivalce Sv. Mihaela s skrbjo in strahom: tudi letos so prihmele z gora divje vode, drvečo skozi žrelo ter opustošile vas in travnike. V župniji je bila razrahljana vez med pastirjem in čredo in nezadovoljstvo je raslo v strupeno drevo… Pred Veliko nočjo se je vrnil Mihael domov. Bil je bled in tih, med njegovimi obrvmi je ležala globoka zareza. Skrivna skrb, da ljudje vedo in ga gledajo kot morilčevega sina, mu je zagrenila najlepše ure. Tudi sedaj mu je bilo tesno, ko je stopil v vas. Ko je zagledal cerkev in župnišče, je njegova duša zavriskala. Zunaj v tujini se ni čutil tako zelo domačega. Tu pa je bil veseli kraj — dom. Z jasnim vriskanjem je pozdravil kraj svoje mladosti. Zdelo se mu je, da je v njegovi duši velik praznik. Zlata vrata doma so se mu odprla… Vrgel se je v roko župnika in gospe Barbare ter se jokal in smejal hkrati. Tako vesel je bil, da je bil zopet pri njih. Oba sta ga objela z ljubeznijo in v kolikor sta mogla, sta izpolnila njegove želje. Kako sta bila ponosna na mladoga, v krčeh stisnjena! Župnik ga je skrival občudovati, Mihael je bil preko svojih let pameten, uviden, navdušen za vse veliko, plemenito in lepo. »Gospa Barbara,« je rekel, »ob tem bomo nekaj doživeli: on je iz lesa, iz katerega režejo cerkvene kneze.« »Da bi ga le videla pred oltarjem,« je rekla Barbara, »potem bom srečna —« Mihael je izrabil svoje počitnice in svojo prostost. Hodil je po gorah in se veselil divje lepote svoje domovine. Videl pa je tudi opustošenje, ki so ga povzročile divje vode. »Za dva metra še je žrelo razširilo,« je rekel Mihael župniku. »Če bo šlo tako dalje, bo žrelo požrlo v desetih letih pol vasi s cerkvijo vred.« »To je res nesreča,« je odgovoril župnik. »Pred nami stoji velikan, ki ga ne more nihče premagati.« »Vendar mora biti kako sredstvo, s katerim bi ga obvladali. Žrelo bi bilo treba razkopati, zagraditi jeze, — kaj jaz vem.« »To bi veljalo tisočake in za to smo preveč revni. Zaupanje v Boga je naše edino varstvo.« »Nekaj lepega je zaupanje v Boga. Toda ljudje se morajo tudi zganiti, da preprečijo zlo —« Dan za dnem je hodil Mihael v gore prav do višjih pečin, iz katerih so izhajali hudourniki, kjer so po ljudskem prepričanju bivale vodne vile. Risal je tek vode ter premišljeval in premišljeval, kako bi se dala rešiti vas. Toda premalo je poznal gradbo pogorja, in imel premalo tehničnih izkušenj, da bi našel pravi izhod. In to ga je žalostilo. Tako ga je dobila Rika, ki je prišla v gozd po pomladanski zeliščca za staro Greto. Hotel je oditi, ker je čutil zlo, kateremu mu je obljubo zapela v dušo. »Ostani,« je prosila. »Nisem storila prav, ker sem odkrila preteklost. Toda Ciškina zlobna beseda me je razjezila. Pobotajva se.« Le nerad je obstal na njeni strani. Ona je ovila roke okoli kolen in njene tihe, temne oči so ga pogledale. »Midva bi morala držati skupaj,« je rekla, »zakaj naju oba preganja nesreča.« Mihael je gledal v dolino, preko gozdov, kjer je solnce zavijalo v zlat pajčolan domače hišice. Zmaj je z glavo radi tega temnega grozda. »Kljub vsemu mora biti tudi za naju sreča… hočem jo poiskati.« Rika se je grenko zasmejala. »Prav tako je ne boš našel kot jaz ne. Mislila sem, da jo bom dosegla, pa so mi jo ljudje vzeli.« »Mora biti pot, ki vodi iz noči in nesreče, sicer se nebo lagalo. Hočem iti po tej poti, in če bi se moral s temi rokami priti skozi to goro. Popraviti očetovo krivdo — to je edina pot do moje sreče.« »Ponosno govoriš, Mihael! Skoraj preponosno za duhovnika. Toda nekaj leži v tebi, da ti mora človek verjeti. Nekaj časa je molčala, nato pa je vprašala: »Ali si se kaj razgledal v mestu in zunaj po svetu?« »Ne,« je odgovoril Mihael, »nisem imel časa za to.« »Ne bodi hud. Ne vprašam samo iz radovednosti. Tebi lahko zaupam. Zunaj v svetu imam nekoga, ki ga ljubim. Toda šel je proč in ničesar ne vem o njem. Ko bi mi dal vsaj kako znamenje, da bi bila zopet lahko vesela! Toda nič, prav nič! Zato te vprašam: Ali nisi srečal mojega ljubega, divjega Albana?« »Nisem ga videl, Rika. Toda če ga bom srečal, ga bom pozdravil. Toda mislim, da ni treba skrbeti zanj. Vrnil se bo domov.« Postala sta zaupna kot prijatelja, zakaj imela sta nekaj skupnega, kar ju je vezalo — skrb in ljubezen do doma. Rika je bila mnogo starejša kot Mihael in v njenih očeh je bilo nekaj materinskega. Govorila sta sedaj o domu, o bodočnosti… Glasen klic ju je prestrašil. Ciška je stala pred njima, z očmi bliskajočimi se od jeze. »Tu te torej najdem?« je zaklicala. »Pri tej?… In v grad si prišel komaj enkrat. Rdečka ti je ljubša?« Mihael je vstal in prijel razsrjeno deklico za roko. »Ne bodi huda, Ciška,« je rekel. »Slučajno sva se dobila. V grad bi še danes prišel.« Rika je kratko pozdravila in odšla. »Sramota je, da hodiš s požigačevo Riko, Mihael,« je rekla Ciška, še vedno razdražena. »Ne spodobi se za te.« »Ti si krivična, Ciška,« je zagovarjal Mihael zaničevano deklico. »Zakaj ste vsi proti njej? Nihče ji ne more očitati kaj slabega. Da je njen oče — to storil — ona tega ni kriva. Nesrečna je, Ciška, in z nesrečnimi ljudmi moramo biti dobri.« »Toda jaz ne maram! Vedno me tako grdo gleda.« »Tudi ti je nisi še nikdar prijazno pogledala. Vedno jo samo zaničuješ — ali zmerjaš.« Ciška je povesila glavo in umolknila. Očitek jo je globoko zadel. Molče sta šla drug ob drugem. Čez nekaj časa je rekla Ciška: »Ni bilo prav, da sem žalila Riko. Popravila bom, Mihael. Prijazna bom z njo.« »Glej sedaj si zadela pravo. Sedaj pa pojdiva v grad in se veseliva.« V trenutku se je Čiška spremenila. Njena solnčna veselost je planila na dan in smejala se je Mihaelu s svojimi modrimi očmi. »Sedaj pa morava doživeti nekaj izrednega, Mihael,« je rekla. »Stari služabnik ima revmatizem, zato sem mu nesla steklenico vina in sedaj je zaspal. Sedaj spi, hočem nekoliko prebrskati po starem koncu gradu. Greš z menoj?« »Stari konec gradu?« in njegove oči so se poželjivo svetile. Čudovit grad, ki se mu je zdel včasih kot pravljica! Kjer stanuje gospod grof? Kamor ne sme nihče stopiti! Skrivnostni stari grad je vabil kot čarobna pravljica, mladostna fantazija si je izmislila čudovite stvari. »Če ni nič hudega pri tem — grem s teboj.« Čiška je zadovoljno plosknila z rokami. »To bo sijajno! In pri tem ni nič hudega. Kar pripada očetu, to je tudi moje — ali ne? Drugi otroci gredo tudi v sobe svojih staršev.« Ta važni dokaz je premagal vse pomisleke. Šla sta skozi park in skrivnostni čar ju je objel. Pod prastarimi, mogočnimi bukvami in hrasti se je peljala pot kakor skozi visokoobokano cerkev, skrivnosten mrak je ležal pod šumečimi vrhovi in iz gozda je donelo prijetno petje ptičev. Nato sta stala pred starim poslopjem z mogočnimi zidovi, poraslimi s slakmi in visokimi temnimi strehami. Zdelo se je, kot da vse počiva, spi in sanja, nič se ni ganilo, nobena vesela iskrica življenja ni napolnjevala starodavnih, z mahom bršljanom poraščenih zidov. Čiška je zavrtela ključ, hršče so odprla visoka vrata. Vlažen, zatehel zrak jima je udaril naproti. »Hm, tu je človeku kar tesno,« je šepetala deklica in se boječe oklenila Mihaela. »Lepo je,« je rekel Mihael in gledal z velikimi, začudenimi očmi. »Le poglej to dvorano z oboki in okni, ljubimi okni. Ta čudovito jelenovo rogovje, tam mogočna merjačeva glava! In staro orožje na okoli! Čudovito, Ciška! Še nikdar nisem videl take krasote!« Le malokdaj je stopila kaka noga v dvorano. Za prst debel prah je ležal na hrastovih omarah in med rebri koničastih obokov so se razpletale ogromne pajčevine, ki so visele s stropa kot sive vreče. Po krasnih, znamenitih stopnicah sta stopala navzgor. Mogoče so stopali tu po mehkih preprogah knezi in kralji v bleščečih oblačilih; sedaj so bile stopnice prazne in splozane. Zgoraj je bilo svetleje. Na obeh straneh so se raztezali široki hodniki in mejili celo vrsto soban z belimi, zlatobrobljenimi, zaprtimi vrati. Ciška je poskušala različne ključe, preden je odprla široka vrata. Stopila sta v visoko, s pravljičnim sijajem opremljeno sobo. Na stenah so visela ogromna ogledala, vmes pa velike podobe v širokih pozlačenih okvirih, perzijske preproge so pokrivale tla, na policah je stala zlata in srebrna posoda. Pohištvo je bilo zelo dragoceno, težko in bogato rezano, okrašeno s srebrom, breskvino in slonovo kostjo, stoli in zofe so bile pozlačene, na gladkih mizah so stale odprte krasne knjige, kot bi kdo pravkar listal po njih. V Mihaelu se je zbudila vedoželjnost. Listal je po dragocenih knjigah, gledal slike in hotel dalje. Čiška je tekla od slike do slike, prijemala v roke razne drobnarije ter se vrtela pred visokimi zrcali. Ko si je vse dovolj ogledala, stekla v sosednjo sobo in zakričala od začudenja. To je bila nekaka dvorana. Stene so bile rožnato pokrite z orožjem in z lovskimi znamenji, iz globokih vzboklin so moleli mogočni jelenovi rogovi, nešteto nagačenih ptic in malih živali je viselo na stenah. Iz mračnih kotov je gledal tu mogočen lev, tam lasast tiger, poleg ogromne peči je ležal sijajen bel medved s snežno belo dlako. Vse te živali so bile kot žive, tako v naravni položaju so stale. Bogastvo teh pasov je bilo tu združeno v zmagoslavni sliki. Radovednost je gnala Čiško dalje. Hotela je iti naprej skozi vse sobe in se nato vrniti, da bi si potem v miru ogledala. Tako je prišla v knjižnico. To je bila dolga dvorana z visokimi stebri in temnimi omarami, ki so bile polne knjig. Prebrala je naslove na nekaterih knjigah, a se je nato zdolgočasena obrnila in zapazila veliko zaveso, ki je visela med dvema stebroma. To je bilo nekaj skrivnostnega in jo je zamikalo! Brez pomišljanja je potegnila zlato vrvico — zavesa se je orgrnila. Stala je pred globoko vdolbino, podobno kapeli, ki je bila vsa obita s temnordečim baržunom. Ob stranski steni je stal naslanjač, na prednji steni pa je visela velika slika v dragocenem, zlatem okviru. Slika je predstavljala ženo, tako čudovito lepo ženo, s tako očarljivim smehom, da Čiška ni mogla misliti, da bi živela na zemlji tako lepa ženska. Velika in vitka, veličastna kot kraljica je zrla iz zlatega okvira. V nežnih lilijsko belih rokah je držala krvavordečo rožo, gosti lasje so se valovili kot temna reka po ramah, belih kot alabaster, preko njih pa je trepetal moten, modrikast sijaj. Oči Čiški niso ugajale, ker so izpreminjale vse barve: zeleno, zlato, modrozeleno, njega. Pri tem pa je gledala gospa tako ošabno in ponosno, tako zelo mrzlo, da je Čiško skoraj zazeblo. Kdo je bila ta lepa ženska? — Očitno je pripadala družini grofov von Stein. Čiška je napenjala oči in brala, kar je bilo vtisnjeno v ozko kovinasto ploščico: »Edita, grofica von Stein, žena grofa Hugona von Stein.« Srce ji je zastalo, sapa odpovedala — Bog, to je bila njena mati! Njena mati, pa kateri je vsa ta leta tako vroče hrepenela! Dvignila je oči k sliki in sklenila roke kot pred podobo Matere božje. »Mati… Mati!« Nekaj sladkega, novega je šlo skozi njeno dušo. To je bila torej njena mati! Tako lepa je bila in bleščeča, tako očarljivo se je smehljala. Samo oči ji niso ugajale, tako ponosne in brezsrčne. »O Bog,« je rekla, »zakaj si šla od mene? Zakaj si me pustila samo — brez ljubezni? … Ali je to mati, ki zapusti svojega otroka…? Ali pa si mrtva?« Vroče hrepenenje je napolnilo njeno dušo, z vsemi vlakni njenega mladega, strastnega srca jo je vleklo k materi. Razprostrla je roke in je s sladkim smehljajem šla proti sliki svoje matere. »Moj Bog,« je mislila, »kaj je to? Njene oči gledajo tako temno. Toda potolažila jo bom, objela in stisnila k sebi. Usta svoje matere hočem poljubiti… prvič v življenju!« Njeno vitko telesce se je vzpelo, samo hrepenenje je bila, sama ljubezen! Roke so se krčevito oprijele zlatega okvira, usta so se hrepeneče odprla v sladek poljub: »Mati… sladka mati!…« Tedaj se je slika na steni odtrgala, podrla Ciško in z ropotom padla na tla. Ciška je pretresljivo zakričala njena glava je udarila ob stol, kri je pritekla iz temno, ognjeno — še nikdar ni videla kaj tako čudnega — njenega čela — zaprla je oči ... Na njen krik je prihitel Mihael in videl, kaj se je zgodilo. Vzel je Čiško v roke in jo dvignil. »Čiška, kaj ti je?« Grad se mu je zazdel nenadoma skrivnosten in strahoten. Čiška je odprla oči in se ga oklenila. Njen pogled je prestrašen visel na razbiti sliki. »Proč,« je šepetala, »Mihael, nesi me proč!« »Toda kaj se je zgodilo?« Pokazala je na sliko in njene oči so bile polne groze. »Tam!« je s strahom šepetala, »tam je moja mati — in jaz se je bojim.« Nesel jo je iz starega poslopja, ji pri studencu izpral rano in sedel pri njej, dokler se ni njen strah polegel. V njeno mlado življenje je posegla usoda in ji odkrila bolestno skrivnost. »Mihael,« je prosila, »ne povej nikomur o sliki.« Obljubil ji je in oba sta čuvala skrivnost kot zakopan zaklad. ==7. poglavje.== Leta so prišla in odšla. Leto za letom so hodili kamnjarji v svet in se jeseni vračali domov, ne da bi se razmere kaj izboljšale. Ker je bil grof Hugo odsoten, se je tajinski lov pozimi vedno bolj razpasel. Ljudje so delali to, kot bi imeli pravico. Zaman jih je župnik opominjal in svaril. Možje ga niso poslušali. Stiska in beda je bila močnejša kot pastirjeve besede. V gradu so tiho minevala leta. Čiška je vzcvetela v dekle, vrtnica v divjem gozdu in Julija se je trudila, da je odstranjevala trnje z nje. Sama je živila v veliki skrbeh. O sestri ni odkrila nikakega sledu in njena mati je začela bolehati. Poleti je odpotovala za nekaj tednov domov in ko se je vrnila, je nosila žalno obleko ter prišla s svežega groba: njena mati je bila mrtva. Sedaj je bila čisto sama na svetu ter bila vesela, da je našla v gradu dom. Pozno jeseni se je nepričakovano vrnil grof Hugo s svojega dolgega potovanja. Čiškin je vriskala. Sklonila je, da bo sedaj podrla zid, ki jo loči od njenega očeta ter si ga z ljubeznijo pridobila. Tudi Julija se je razveselila grofovega povratka, četudi se je vmešal v njeno veselje nek skrit strah in skrb. Grofa Hugona pa ni bilo na izpregled. Sporočil je, da je bolan in ni zapustil sobe. Čiška je skušala prodreti do njega, a je niso pustili in ni videla svojega očeta. Radi tega je bila tako nesrečna, da je noč in dan jokala ter izgubljala vse veselje do življenja in dela. Julija ni mogla več mirno gledati te žalosti. To ji je bilo vendar pregrozno, da je oče zavrgel svojega otroka. Nekega dne je šla v ono grajsko krilo, kjer je stanoval grof Hugo, da bi z njim govorila in napravila most od njega do njegovega otroka. Grof Hugo se je nahajal v veliki dvorani. Okna so bila zagrnjena, ogenj je plapolal v kaminu in v visokih svečnikih so trepetale sveče. Bil je še bolj bled kot prej, lasje so mu osiveli, v njegovih očeh je ležal trepetajoč sijaj. Njegove roke so se stegnile proti Juliji: »Kako me veseli, da ste me prišli pozdravit na mojem domu!« »Ne prihajam radi sebe, gospod grof, temveč radi Čiške. Uboga deklica je bolna od hrepenenja in ljubezni. Prosim vas, gospod grof, pokličite svojega otroka k sebi, in dajte mu prijazen pogled ter nekoliko, vsaj nekoliko ljubezni!« Grofov obraz se je zmračil. Tesneje je potegnil odejo k sebi in rekel: »V samoti se je odprla stara rana in zopet krvavi ... In na nogi imam novo rano. Dobil sem jo v Afriki, pri divjakih. Mrzlico imam, zebe me, zato vidite ogenj v kaminu. Če gorijo ljudje, potem so čutim manj samega, manj nesrečnega ... Neka nesrečna ženska mi je zastrupila življenje!... Radi nje sovražim svojega otroka!...« »To je grozno, gospod grof, nenaravno!...« »Ko bi vedeli, kaj mi je naredila, gospodična Julija!... Vse življenje mi je uničila! Kamen nosim v prsih, zato me zebe. Najbolje bi bilo, da bi udarila strela vame — sem, v prsa, potem bi bil rešen. Toda tudi strele so grozne — varujejo me.« »Ne govorite tako! Pokličite k sebi svojega otroka, olepšal vam bo življenje ...« »Ne morem! Vsaj sedaj še ne. Mogoče pozneje, ko bo moja rana zaceljena. Če bo deklica podobna svoji materi, četudi samo v eni potezi, v laseh, v očeh, zdivjal bom ...« Julija je odšla. Strah jo je bilo pred tem človekom in njegovo temno usodo. Prišla je zima. Sneženi viharji so divjali po gorah, vas je bila odrezana od sveta, zavita v led in sneg, stiska je trkala na vrata. Ljudje so zopet začeli tatinsko loviti in ropati po gozdu, kot so bili vajeni v grofovi odsotnosti. Delali so, kot da so gospodarji gozda. Nekega dne se je nenadoma prikazal v vasi nekdo, o katerem so mislili ljudje, da je mrtev ali izgubljen: Alban! Rožljal je s tolarji v žepu in povabil pol vasi v gostilno. Tedaj so pozabili, kaj imel za seboj in vsi so postali njegovi prijatelji. Mnogi so ugibali, da je zadel glavno srečko, in če ga je kdo naravnost vprašal, je pomežiknil z očmi: mogoče! Tedaj so mislili, da je njegovo bogastvo neizčrpno in zrastel je v njihovih očeh. Dekleta so z dopadanjem gledale za njim, ko je šel skozi vas. Toda njegove misli niso bile pri ženskah. V gostilni je imel vedno prvo besedo, in ker je mnogo videl ter znal tudi dobro govoriti, so mu vsi verjeli, posebno ker ni skrival svojega sovraštva do grofa. V par tednih si je pridobil vso vas. Neko nedeljo je sklical zborovanje v gostilni ter imel dolg govor. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu; je dejal, »denar mora priti v vas, če ne, boste vsi pomrli lakote. Sploh mora dobiti drugačno lice. Tudi reveži morajo dobiti svoje pravice in veseliti se morajo življenja pravtako kot bogati. Kako pa je dandanes na svetu? Bogatini žive od delavčevih žuljev, reveži nimajo nobene pravice: sužnji so! Bogatini žive v blesku in sijaju — reveži umirajo od lakote. Konec mora biti suženjstva. Ne smemo več gledati, da tovarnarji in plemenitaši kopičijo svoj kapital, dočim tisoči naših trpijo pomanjkanje in umirajo. Možje, mi smo močnejši, nas je večje število. Zdroblili bomo suženjske verige ter se osvobodili ... Zato vam kličem: Dol z bogataši!... Naj živi delo!« Vsi so mu ploskali in odobravanje se je stopnjevalo, ko je začel govoriti o krajevnih razmerah. »Glejte,« je rekel, »vsenaokoli nas leži v gozdovih in kamnolomih nakopičeno knežje bogastvo, samo roke vam je treba stegniti — in vaše je! Nekdo drug ga je ugrabil, vi pa morate trpeti lakoto. In vendar so gozdovi in kamnolomi vaša lastnina, pravtako kot solnce, zrak in voda. Kdo je dal grofu pravico do tega? Bog? Kralj? Država? — Ne, on — ali najbrže eden njegovih prednikov, ki je bil bolj pameten kot par sto neumnih kmetov, si je to vzel. In ker potem postav ne morete dobiti nazaj svojih pravic in svojega imetja, vam preostane samo eno: s silo si morate priboriti svoje pravice, grofa zapoditi in si vzeti, kar je že od nekdaj vaše.« Kmetje in kamnarji so ploskali in vpili, udarjali z nogami in tolki z vrčki ob mizo. »Alban, to je mož, ta nam je pokazal pot k sreči in bogastvu.« Alban je sovražil grofa, ker je bil bogataš. Stiska domače vasi mu je begala v srce; rad bi jo videl bogato in srečno. Da bi zakonitim potom dobil gozd in kamnolome, na to ni bilo misliti, zato je videl v nasilju edino rešilno pot iz revščine in bede. Izenačenje posestev se mu ni zdel zločin, temveč samo dejanje pravičnosti. Govor je padel na rodovitna tla. Nezadovoljstvo je raslo v isti meri kot se je stopnjevala revščina. Sovraštvo proti grofu je žgalo kot ogenj v prsih mož. Toda preden so se odločili za najskrajnejše, so hoteli napraviti še zadnji poizkus in priti do svoje pravice. Pritržili so se na najvišje sodišče in Alban jim je dal denar za nadaljevanje pravde. In sedaj so čakali z največjo nestrpnostjo na odločitev. Kljub vplivu in ugledu v vasi, Alban ni bil srečen. Ta politika sovraštva ni napolnila njegove duše. Neka praznota je bila v njem, ki je niso mogli izpolniti veliki govori, njegova duša je hrepenela po nečem velikem, neznanem, po nečem čistem in svetem. Nekoč je zaslutil srečo: ko je držal v svojih rokah Riko, ko ga je prevzemala ljubezen. Takrat je bil srečen, neizmerno srečen. Na to se je sedaj spomnil, in odločen v svojih sklepih, kakor je vedno bil, je zdrdral v hribe proti hišici stare Grete. Hotel je zopet nadaljevati, kar je v oni čudoviti zimi začel... Plaho je stopil v hišico. Zunaj so padale snežinke in severni veter je tulil — tu notri, v mali sobici pa je bilo prijazno in toplo, luč je gorela in njen zlati sij se je razlival po sobi. Rika je sedela pri svojem delu in se začudena ozrla, ko je vstopil. »Alban!« ja zakričala. Zadonelo je kot blažen vrisk. Alban je videl, da je še lepša, polnejša, zrelejša. Radostno je stegnil roke proti njej. »Rika — tu sem!« Toda ona se je umaknila. »Dve leti si potreboval, da si našel pot k naši hišici —« »Sedaj pa sem tu, Rika! Ali nisi vesela? Kako, niti roke mi no daš! Kaj ti je?« »Da, vidiš,« je rekla, »takrat si tako nenadoma odšel in mi je bilo zelo hudo, Alban. In potem — vedi — za igranje sem predobra. Sicer sem le revno dekle, toda imam svojo čast. Če misliš pošteno z menoj, moraš priti podnevi in me zasnubiti.« »Saj bom to tudi storil, Rika. Baš zato sem prišel.« Smehljaj je preletel njen obraz. »Dolgo časa si potreboval, Alban.« »Trmoglavka,« je zaklical Alban, »saj vem, da ne misliš tako resno, kakor govoriš! Saj gori plamen v tvojem srcu, kaj ne? No, daj, da bi stal tu, ko sem vsa leta hrepenel po tebi. Ljuba Rika, zakaj si tako huda? Saj me imaš vendar rada! Ali me pa mogoče nimaš rada? Pridi, dekle, bodi mi dobra, saj ti ne morem povedati, kako sem hrepenel po tebi, kako te ljubim.« Prijela sta se za roko. Luč je obsevala njene obraze in bilo je, kot bi sedel mir z njima k mizi. Govorila sta o svoji prihodnosti. »Glej,« je rekla Rika, »tedaj sem srečna in bogata. Sedaj imam nekoga, ki mu lahko zaupam, močnega fanta, ki bo držal roke nad menoj, če bodo prišli viharji. Z roko v roki bova šla po poti dela — pošteno bova hodila — in s poštenim delom si bova ustvarila srečo.« Alban se je smejal. »Kako pametno govoriš. Toda mislim, par tisoč tolarjev, ki sem jih zadel v loteriji, pomagajo več kot tvoje sanje. S tem si bova kupila posestvece.« »Alban, za našo življenjsko srečo ne zadostuje tvoj denar. Imeti morava več: k denarju pravo ljubezen in pravi mir, to je najboljše poročno darilo.« »Saj to pa imava, dragica!« je zaklical in jo objel. »Bož videla, kako bo lepo! In v maju, ko bo vse cvetelo, bo poroka.« »Do tedaj imava še dovolj časa,« je odgovorila ona. »Najprej morava pridno delati, Alban. Taka dva mlada, močna človeka, kot sva midva, lahko zavzameta ves svet. Čuj, nekaj bi ti svetovala.« »Govori!« »Vzemi v najem grofove kamnolome, potem boš imel delo zase in za vso vas.« »Nikdar,« je vzrojil. »Da bi šel h grofu? In se mu priklonil kot suženj? Ne — nikdar!« »Kaj pa? Imeti moraš vendar neko delo — nek cilj!« »Saj ga imam, Rika — velikega in visokega: pomagati hočem občini do njenih pravic ter ji pridobiti nazaj gozd in kamnolome. Vsi se mi bodo zahvaljevali, in se mi bodo klanjali kot kralju — kralju dela. Kjer sem bil dosedaj zaničevan, tam hočem biti prvi, gospod! Z grofom se bom boril.« »Oh, Alban — boj in vedno boj! Zakaj ne mir? Ta je vendar mnogo boljši. Ti hočeš previsoko. Pred toliko srečo me je skoraj strah. Bojim se, da bi se nenadoma zrušila. Kdor je doživel toliko grenkega kot jaz, ta je zadovoljen s tiho, skromno srečo.« »Ne,« se je najjezil. »Veliko srečo morava doseči. Ljubim boj in ne morem več nazaj. Boj z grofom se je pričel.« »Pusti to, Alban, prosim te!« je prosila Rika. »Ne,« je rekel trdo in trmasto. »To je stvar mož. Ženske naj molčijo. Zbogom, Rika!« »Ali si hud?« je vprašala žalostno in mu pogledala globoko v oči. »Ne,« je rekel. »Toda zdi se mi, da se ne razumeva popolnoma. Navaditi se bom moral šele na tvoje mišljenje, počakaj.« Rika je spustila roke in prebledela. Razumela je, kaj misli. Nepopisljiva grenkoba je napolnila njene prsi. S težkimi, glasnimi koraki je odšel. Ob vratih se je še enkrat ozrl. Videl je, kako je stala založna in bleda, ter upirala svoje velike, strmeče oči vanj. Njeni lasje so se svetili kot zlato, rdeča usta so vztrepetala. Alban je odšel kot človek, ki nese v dolino težko breme. Rika je gledala za njim, kako je stopal po škripajočem snegu. Njeno srce se je krčilo. »Sedaj je šel tudi on in se ne bo več vrnil. Pojdi proč, sreča, ljubezen!...« ==8. poglavje.== Drugega dne, zgodaj popoldne, je šel Alban nevoljno skozi vas. Postopanje z Riko ga je težilo. Poleg tega mu je šumelo v glavi, ker je hotel včeraj vtopiti svojo jezo v rdečem tirolcu. Sedaj pa je hotel iti malo na lov. Vzel je v najem občinski lov, majhen košček gozda nad prepadom, tik poleg grajskega poseka. Ko je stopal skozi vas, mu je prišel nasproti župnik. Alban se je spomnil svojega govora v gostilni in vest se mu je vzbudila. A bilo je prepozno, da bi se izognil. »Greš na lov, Alban?« je vprašal župnik po pozdravu. »Malo boš našel. Prevečkrat poka o gozdovih, podnevi in ponoči. To je slabo in nobeni opomini ne pomagajo.« »Lakota, gospod župnik.« »Vse bi bilo drugače, ko bi ti trmoglavci sklenili mir z grofom. Pravda je že zdavnaj zgubljena.« »Toda pravica, gospod župnik.« Kri je planila fantu v obraz. Saj je on sam vžigal plamen prepira. In ko je gledal sedaj v resne, jasne župnikove oči, mu je bilo žal, da je to storil. Na to je mislil, ko je šel ob župnikovi strani skozi vas. »Vebrov Franc je težko bolan,« je pripovedoval župnik, »in nima niti koščka kruha v hišici. Zato mi je gospa Barbara tu nekaj zavila, da nesem k Veberjevim. Človek vendar ne more pustiti, da bi ljudje umrli od lakote... Hudo je v vasi, Alban. Iz mlina tam spodaj niso prišli otroci že od Vseh svetih v cerkev, ker nimajo nedeljske obleke. Žena Kovačevega Petra je hotela skočiti v vodo, ker nima dati kaj jesti svojim šestim otrokom; mož je od sv. Mihaela bolan... In tako je v vsaki hiši, povsod je kaka druga skrb.« Alban je segel v žep, privlekel ven nekaj tolarjev ter jih dal župniku za njegove reveže. Župnik se je zahvalil in nadaljeval: »In kljub vsej stiski se srca nočejo omehčati... Ti bi jim lahko rekel kako besedico, Alban, tebe upoštevajo, odkar si postal tak mož.« Alban je zardel pred župnikovim prodirajočim pogledom in zajecal: »Toda gospod župnik, to vendar ni moja stvar...« Župnik ga je bolovno pogledal. »Tako malo jih je, ki nagovarjajo k miru. To je žalostno... Toda tu sem že pri Veberovih hiši. Zbogom, Alban.« — Alban se je hitro poslovil in vrnil v vas. Veselje do lova ga je nenadoma minilo. Najrajši bi šel sedaj v hrib, da bi sklenil z Riko mir, toda njegov ponos tega ni dopustil. In tako je šel v gostilno, da bi si pri poliču tirolca pregnal svoje muhe, dočim je župnik od Sv. Mihaela prinašal luč in ljubezen v revne koče ter mir v človeška srca. Iz enega poliča so ostali trije in šele proti večeru je šel z vročo glavo v gozd. Grof Hugo je hodil že ves teden po svojih gozdovih. Njegova noga se je toliko pozdravila, da je lahko hodil. Ni ga gnala sem samo zahteva po svežem zraku in gibanju, temveč streli, ki jih je čul ponoči v svojem gozdu. Vedel je, da so to divji lovci. Že naslednjega dne je bila njegova sumja potrjena. Videl je sledove stopinj, ki so vodile v vas, sneg je bil na več krajih poškropljen s krvjo divjačine. Bolj globoko v gozdu je videl, da so posekana in ukradena cela drevesa. Bele, svežo površino odrezanih debelov mežikale kot zaničljive oči s svojimi svetlimi letnimi kolobarji. Divja jeza je zgrabila grofa. Ves dan je hodil po gozdovih z Leonom, svojim velikim spomnovhundancem, pripravljen, da ustreli vsakoga, ki bi ga zalotil pri divjem lovu. Onega dne, ko je šel Alban na lov, se je skril grof Hugo za gosto drevje ter stal na preži. Ves ur je zaman čakal. Proti večeru pa je padel strel blizu njegovega skrivališča in mogočen jelen se je zgrudil. V par skokih je bil grof pri jelenu ter nastavil puško. »Stoj, tat! Puško proč — sicer te bom ustrelil!« Bil je Alban. V lovski strasti je vdrl v grofovski lov ter stal sedaj pred grofom. Ob grofovi grožnji je skočil naglo kot blisk za neko bukev. Krogla se je zapičila v deblo. »Sena!« je rekel hladnokrvno. »Čakaj grofič sedaj te bom ujel.« Stisnil je zobe. »Bodi pameten, Alban! Leon je planil k njemu — pritisnil — strel: pes se je zgrudil. Grof je zakričal: »Leon, ubogi pes!« Jezno je pritisnil. Krogla je oprasnla deblo in švrčala mimo, njegova roka se je tresla. Sedaj ni imel nobene krogle več v cevi. Za nabasanje ni bilo več časa. »Dve!« je rekel Alban in stopil z nabasano puško izza drevesa. »Grof Stoin — puško proč! Za življenje gre!« Grof je prebledel, ne iz strahu, temveč od jeze, ker ga je ta človek prevaril. Vrgel je puško v grmovje. »Kar streljaj, fant, kljub temu si pa tat, jaz pa sem na svojem.« Prekrižal je roke in brez strahu gledal Albana. Alban je dvignil puško k licu ter pomeril na grofove prsi, ki jo gledal mirno, ne da bi trenil z očesom, v puškino cev. »Streljaj!« Albanov prst je ležal na petelinu. Solnce je baš zahajalo, moten žarek je žvignil kakor rdeča kača preko puškine cevi. Grof Hugo je zaprl oči. »Dobro je, bo vsaj konec muk,« je ponosno mislil, toda vroča bolj je spreletela njegovo dušo. Strel je počil. Krogla je švignila v vejo. Alban je odložil kladivo se puško. »Nisem morilec, podarim vam življenje,« je rekel. »Toda v tej uri bi vam dal ves svet. Ne gonite do skrajnosti, gospod grof! Vsa vas vas sovraži, postopajte človeško sicer bodo ljudje poginili od lakote. Končajte to nesrečno pravdo, sicer je vaše življenje v nevarnosti. Če bo ljudstvo zdvajalo, se bo grozno maščevalo.« Alban je vrgel puško na rame in skočil v gozd. Grof je zrl za njim s smrtnoledim obrazom. Zavest, da je bil v tem boju slabši in da ga je ta človek prekosil v plemenitosti, ga je uživdno potrla. Najraje bi stekel za njim ter se boril z njim na življenje in smrt. Toda Alban je že izginil za grmovjem. Poraz je vzpodbudil grofa. »Uniči jih bom, vso vas bom uničil!« S tresočimi se koleni je odšel v grad. Celo zvesta Leona, ki je ležal ves okrvavljen v snegu, ni pogledal. Drugo jutro je odpotoval grof Hugo v mesto in izprosil pomoč proti divjim lovcem. Šest orožnikov je prišlo v vas. Preiskali so vse hiše, a niso našli ničesar sumljivega. Grof Hugo je divjal. Vaščani pa so se mu smejali v pest. Sedeli so ob oknih, kadili in pljuvali v sneg. V gozdu ni padel več noben strel. Toda tudi noben petelin ni več zapel, noben pes zalajal, zakaj so orožniki, ki jih je pripravil vonj po pečenki. In ko so v hiše, so jim ljudje pomolili pred nos dihtečo ponev: »Kaj — divjačina? — Je imamo. Mačjo pečenko, če želite.« Čez štirinajst dni so zapustili orožniki grad in vas, ne da bi izsledili najmanjšo stvar. Grofa so smatrali za popolnega norca, toda zlatnike, ki jim jih je ob slovesu stisnil v roko, so vendar vzeli! Komaj pa je izginila zadnja čelada iz vasi, se je divji lov začel znova. Vendar so postali ljudje previdnejši. Nastavljali so divjačini zanke in pasti ter mnogo ujeli. Tako je minila zima, pomlad je z močno roko potrkala na prsa gora, topel veter je vel iz doline. Nekega pustega, deževnega večera, ko je že legel siv mrak na vas in hribe in so se vlekle po dolini bele megle, je prišel po vaški cesti človek ter stopil v gostilno, kjer je sedel Alban z nekaterimi kamnarji in s krčmarjem pri topli peči in igral karte. Začudeni so pogledali popotnega gosta, ki je po kratkem pozdravu sedel za mizo in si drgnil premrzle roke. Veliko telo moža je bilo sključeno, roka, v kateri je držal palico, je trepetala, oči z rdečimi trepalnicami so mežikale izpod sivih, gostih obrvi. Ne da bi dvignil pomečkani klobuk, ki je zakrival siv, z grdim kočami pokriti obraz, je segel v žep svojega umazanega jopiča, vrgel pest drobiža na mizo in rekel s hripavim glasom: »Kozarec janževca in — postelje.« Krčmar je nezaupno pogledal starca, ki je že od daleč smrdel po žganju ter mu prinesel janževca. »Postelje pa nimam.« »Bom pa spal v senu, saj je mehko in toplo,« je rohnel tujec ter izpraznil kozarček. »Še enega!« »Od daleč?« je vprašal Alban. »Od daleč, ogromaj let sem potreboval, da sem našel pot k sv. Mihaelu!« Alban se je zasmejal. »To pa povejte komu drugemu.« »Starče je udaril po mizi. »Res je! Krčmar lahko to potrdi.« »Jaz?« je ostrmel krčmar in začuden široko odprl svoje majhne oči. »Saj vas sploh ne poznam.« Tedaj je starec vstal in potegnil klobuk z glave. »Preje si me dobro poznal, saj sem bil vsak dan tvoj gost. Le dobro me poglej!« Luč je padla na njegov obraz z ostrim nosom, s širokim čelom in sivimi, zmršenimi lasmi. Krčmar je zavpil: »Sv. Mihael, pomagaj mi, to — to je Rabenhans!...« Starec je prikimal s sivo glavo. »Da, Rabenhans.« »Odkod pa vendar prihajaš?« je zaklical krčmar. Nastal je tesnoben odmor. Nato se je izvilo to kakor ihtenje iz starčevih prsi: »Iz ječe...« Nastala je smrtna tišina. Starčeve oči so se svetile kakor oči roparske živali. Kljub odbijajoči zunanjosti starega moža je imel Alban sočutje z njim. »Takrat sem bil mlad fant,« je rekel, »vendar se še spominjam onega zimskega dne, ko so vas iskali orožniki v Hudčevi kuhinji. Jaz sem Alban. Pozdravljeni v domovini!« Pomolil mu je roko. »To je prva dobra beseda, ki jo slišim,« je rekel starec. »In če hočeš mojo roko — tu je. Ubila je sicer nekaj človeka, toda...« »In kako ste ušli?« je segel Alban vmes. »Čisto prosto, pri moji veri! Skril sem se spodaj v globini, skril kakor žival. Skoraj zadrušil sem se v dimu, toda dobili me niso, ti človeški lovci. Osem dni sem vztrajal notri, nato sem se splazil ven in zbežal! Dve leti sem beračil v Švici, nato pa so me ujeli. Priznal sem, da sem ubil orožnika. In obsodili so me po kratki pravdi — na petnajst let ječe! Sedaj pa sem prestal kazen, sedaj sem prost, prost, prost...« Zopet je nastala smrtna tišina in slišalo se je utripanje src. Rabenhans je stisnil zobe in temno bulil v plamen svetiljke. »In sedaj?« je končno vprašal krčmar. »Sedaj?« je zaklical starec. »Kako vprašaš! Njegova roka je grozeče padla na mizo, oči so se skrivnostno zabliskale, vse telo se je vzravnalo od srda. Sedaj se bom maščeval. Petnajst let sem premišljeval o tem in se veselil dneva, ko bom lahko onemu, ki me je spravil v nesrečo, zabodel nož v srce. Petnajst let...« »Molči,« je rekel Alban in trdo stisnil starca za roko. »Nobene besede več o tem! Toda jaz sem z vami — vsa vas mora biti z vami in vaša stvar mora biti njena. Za to vam jamčim. Moj gost ste! — Krčmar, svežo posteljo za mojega gosta! In sedaj steklenico tirolca. Sklenila bova prijateljstvo in praznovala povratek v domovino.« Ko je šel krčmar po naročeno steklenico, sta si Alban in Rabenhans stisnila roke. »Razumem vas,« je rekel Alban. »Ni vas privedlo v staro domovino samo maščevanje, temveč še nekaj drugega. Vi iščete — svojega otroka!« Tedaj je vrgel starec roke preko mize, položil nanjo svojo sivo glavo in ihtel, da je vse telo trepetalo. ==9. poglavje.== Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak je bil in precej je odrasel. Vendar se kljub vsemu tam ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da ne bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevrednosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata, je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob poti so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel! In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi in jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan so ga gledale te oči... »O dom!... O mladost!...« Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino, je legel v suho travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi se očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgani obleki, je stal pred njim, mu nepremično gledal v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, mladi gospod! Midva morava govoriti par besedic.« Mihael je skočil kvišku, pobral palico in nahrbtnik ter hotel oditi. Toda mož ga je zgrabil z obema rokama za rame in ga zadržal. Ostuplen vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz. »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. »To vprašaš?« je zaihtel starec. »Ti, Mihael, moj fant?« »Vi me poznate?« »Kako bi te ne poznal, Mihael — saj si vendar moj sin.« Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt...« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe — — —« Mihael je zakričal. »Kako, v ječi ste bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Bolestno stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več...« »Pač, oče,« je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker vas vsak pozna... Toda svet je velik! Poiščala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo. Kaj ne, da bova to storila!« Rabenhans je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi šel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi?... Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in biti pokopan, toda šele tedaj, ko bom izvršil svojo maščevanje.« »Maščevanje?« »Misliš, da sem pozabil, kdo je kriv moje nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo kaznovan, vsa vas je proti njemu. S temi rokami ga bom zadavil!« »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče pustite te temne misli. Na kolenih vas prosim!...« »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno je — mora poginiti! In ti nam moraš pomagati. Ne smeš postati duhovnik — nikoli ne! To je vendar smešno: sin morilca in jetnika — pa duhovnik! Ne, nikdar! Ob moji strani moraš stati in se boriti z menoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot s kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovem potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhans, »ne jezi me! Prisilit te bom.« Tedaj se je Mihael ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se ne pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Pojdite z menoj v široki svet! Delal bom za vas, da mi bodi krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnul ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« »Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalostno obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene gore. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezvestno, jezno oglenjenje se je izvilo iz njegove ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »Ali ne gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. »Kam pa gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo šel? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim? — Ne — prej se moram maščevati! — —« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi milo pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kot oznanjenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se mu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo je moral zapustiti ter iti v temo in negotovost. — — Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. Na veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: »Prečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsih, kar mi je povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovnik! Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem. Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenja in kletev, ki počiva na meni, odteglj vem, kaj moram storiti. Pred dvemi dnevnima sem se srečal s svojim očetom — vse vem! Poštenje me je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — preveč krvi imam za duhovnika, zato grem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael.« Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« Glasno je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi se tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Čiška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal ji je pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Dekla Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepala iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa? Končno ni imela več miru. Hotela je v park, ker je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomlad! Pomlad! Bolestno je jeknilo iz njenih ust. Kolikokrat je že prišla pomlad v deželo — njej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. »Jočete, Julija? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« je vprašal. »Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bog,« je odgovorila tajvenda, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žalostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali — —« »O Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res? Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasi je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa mi hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedično mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike hočem ustrahovati in streti, sicer ne bom imel miru... Ali nimam prav?« »Pred zakonom gotovo, gospod grof,« je resno odgovorila Julija. »Toda še nek drug zakon je, to je zakon človečnosti. In ta — vas obsoja.« Grof se je zganil. »Kako mislite to?« »Gospod grof — naspram revežem in trpečim človek ne sme biti trd. Imejte vendar usmiljenje z lačnimi ljudmi. Bodite dobri, plemeniti — človeški! To je najlepša predpriprava vašega stanu: biti dobrotnik trpečega človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« »Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi opomini sočutje?« »Gospod grof, ne vem, zakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda še resno vprašate, ali ste bili vedno dobri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nikakega očitka v sebi?« Grof je molčal. Julijine besede so posvetile kot blisk v njegovo dušo. V duhu si je predočil vse svoje življenje. Spomnil se je vseh misli in dejanj. In marsikaj je našel, kar ga je težilo in obsodilo. Ko je stal pred to revno deklico, se mu je zdelo, kot da stoji pred svojim sodnikom. »Moj Bog,« je rekel. »Vzbudili ste mi misli, ki jih nisem nikdar poznal. Leta in leta sem bil nesrečen, zagrenjen, sovražil sem ljudi... in sem pač bil včasih trd in krivičen. In spomnite se mojo vzgojo, moje mladosti. Nobene druge moči nisem poznal kot samega sebe! Vladati in uživati — to sem hotel... Nato nesreča... izdaja, prevara! Najraje bi zadavil vse ljudi! Kaj mi je bila mar stiska drugih?... Saj sem bil sam neizmerno ubog!... In nihče se ni zmenil zame, ko sem se zvijal v vrhnih bolečinah... Ljudje so me naredili takega kot sem! In to, da mi hočejo iztrgati moje imetje, smatram kot roganje, kot zasmehovanje moje bolečine...« »Ali vam je toliko za posestvo, za denar in za imetje?« je vprašala Julija. »Ne,« je rekel. »Za eno samo uro sreče in notranjega miru bi z veseljem dal vse svoje imetje. Toda ne pustim, da bi mi kdo to ugrabil in izsilil! Ljudje so živali, Julija — živali!...« Pogledal je v njene svetle, jasne oči in zmeden umolknil. »Ne,« je rekel, »blazno govorim! Saj so tudi dobri ljudje — morajo biti. Vi ste plemenita in dobra, Julija! Vi bi pač želeli, da bi pomagal ljudem!« Položil ste mu že nekoč roko na rano, da je nehala krvaveti, to ljubo, mehko roko... Vzdignil je njeno roko na ustnice. »Zakaj ste tako dobri z menoj, Julija? Zakaj?...« »Ker sočustvujem z vami in z ubogimi ljudmi v vasi. Ker bi rada ustvarila mir.« »Toda ne samo zato, Julija. Temveč —« Njegovo oko se je nenadoma zasvetilo, stopil je k njej in jo prijel za obe roki, »temveč, ker me ljubite, Julija.« Julija je zakričala. »O moj Bog!« Spoznala je, da je njena skrivnost izdana, videla pa je tudi, kako počivajo njegove oči na njej, žareče od sreče. »Julija,« je rekel čisto mehko, »Julija, ali me ljubite?« Vroč krik se je izvili iz njenih ust. »Da, ljubim te,« je priznala, blažena in zmedena. Njene žareče oči so gledale ubogega, samotnega moža, kateremu bo lahko solnce, ko bo osvetljevala njegovo pot. V preveliki sreči je naslonila svojo glavo na njegove rame. »Bodi dober z menoj... s Čiško... in z drugimi,« je prosila. »Skušal bom,« je rekel. »Rad bi imel mir!... Ves svet bi rad osrečil...« »Potem je dobro,« se je razveselila Julija. »Hugo, dolgo časa si hodil po napačni poti, sedaj si našel pravo pot.« »Potom tebe!« je rekel in kot odrešen zadihal. »Vrnila si mi vero vase in v ljudi. Ob tvoji strani hočem začeti novo življenje. Bodi zato blagoslovljena!« ==10. poglavje.== Veliki teden, v torek, je prinesel poseben sel k Sv. Mihaelu veliko pismo z mogočnim pečati. Ker župana ni bilo doma, je spil sel pri krčmarju kozarček žganja, predeno je odšel na županstvo in oddal pismo. Župan je plačal pristojbino, potrdil prejem in stopil s pismom v sobi k oknu. Vest o važnem pismu se je hitro razširila po celi vasi. Ljudje so tekli pred županstvo ter z velikimi, lačnimi očmi gledali proti oknu. Vedeli so, da drži v tem trenutku župan v roki usodo Sv. Mihaela. Župan je odprl pismo, razgrnil veliko polo ter polglasno bral: »V imenu Nj. Veličanstva...« Oko mu je švignilo preko vrstic, njegov obraz je odrevenel. List je padel iz njegovih rok, sam pa se je s krikom zgrudil na stol. »Jezus, Marija!... Pravda je izgubljena! Moja uboga, uboga vas!...« Z rokami si je zakril obraz in veliki, močni mož je jokal kakor otrok. Ljudje spodaj na cesti so videli njegovo kretnjo in zaslutili, kaj vsebuje pismo. Niso mogli več čakati, težki koraki so začuli po škripajočih deskah. Vrata so se odprla. Na pragu so se prikazali bledi obrazi, velike glave s skuštranimi lasmi, strmeče oči, napolodprte ustnice, sopihajoči ljudje z stegnjenimi vratovi, stisnjenimi pestmi. »Župan,... kaj stoji v pismu?« Župan se je težko dvignil in vzel list v roke. Roke so se mu tresle, njegov obraz je bil okamenel. Kot iz ust kipa, prazno in brezvočno je prišlo preko njegovih ustnic: »Pravda je končnoveljavno... izgubljena!...« Iz tridesetih robatih grl se je izvili divji, srdit krik in se razširil preko hodnika in stopnic prav na cesto: »Gorje! — Izgubljeno!« »Tiho!« je ukazal župan. »Prenašali bomo nesrečo kot možje!« Na to je polglasno prebral razsodbo, ter izčrpne utemeljitve, kar so vsi poslušali. Smrtna tišina je zavladala, ko je župan končal, samo oči so govorile neizmerno žalostno. »To je prevara!... Izdajati!« je zakričal neki glas. Vsi so so hlasno oprijeli te besede. Županska soba se je izpraznila, vsi so hiteli na cesto, kričali in kleli. Zaman jih je opominjal župan, naj bodo mirni, njegove besede so utonile v divjem vpitju. Šel je k župniku, da bi se posvetoval z njim, kaj naj stori. Toda župnik je odšel k nekemu težkemu bolniku in se pred večerom ne bo vrnil. Vsa vas je bila pokonci, vsi so bili skrajno razburjeni. Šlo je za njihov obstanek, za življenje in smrt, za ljubi kruh. Dosedaj so upali na bogato imetje, na srečo in blagostanje. Gozdove in kamnolome so smatrali kot zlato zatočišče, ki jim bo pripadalo, ki jim ne bo odšlo, ki jih bo odškodovalo za vse prestano trpljenje, za vso lakoto. In sedaj jim je bilo to upanje iztrgano z eno samo besedo. Izgubljeno! Izgubljeno! — to je zadelo kot strela vso vas in vsakega posameznika. Jokali so, kričali, kleli, grozili in stiskali pesti. Sovraštvo proti grofu, ki je bil kriv te nesreče, je žgalo kot ogenj v njihovih žilah. V gostilni so sedeli možje tesno skupaj z ramo ob rami, vrčki so krožili okoli, divje pretnje so se razlegale po zatohlem prostoru. Alban se je obnašal mirno, le od časa do časa je vrgel mednje kako besedo, ki so jo hlastno pograbili in jo smatrali kot geslo. Toliko bolj divji in srdit pa je bil Rabenhans. Hodil je od enega do drugega, pošepetal vsakemu v uho kako hudo besedo, vzpodbodel sovraštvo mož ter jim izvabljal zagotovila, da bodo stali ob njegovi strani. Kot hudik duh je hodil po zatohli gostilniški sobi in klical k maščevanju. Napol pijan je stopil v sredo sobe in vpil v to zmešnjavo: »Lopovi ste, če vi tudi to mirno prenesete! Prevarali in okradli so vas za našo sveto pravico. Listine so nam ukradli, da veste!... Pomrli boste od lakote z ženami in otroci, če boste to mirno prenesli. Zakaj se ne zganete? Zberite se možje in ubijte grofa! Pravico imate! Ubijte ga!...« Divje so zakričali in pritrjevali Rabenhansu. Albanu se je upiralo to divjanje. Gnusile so se mu grde kletve, ki so se razlegale po sobi. Kri je udarjala v njegovih sencih. Naglo je stopil k točilni mizi, vrgel tja zlatnik in rekel: »Dajte jim pijače! Jaz moram ven na sveži zrak, sicer se bom zadušil.« Šel je na vrt. Veter je žvižgal skozi drevesa, za raztrganimi oblaki na nebu je tiho stal mesec. Alban je sedel na trdo, leseno klop in naslonil svojo vročo glavo na deblo nekega drevesa. V tej samoti se ga je lotilo trepenjenje po sreči in miru. Mislil je na svojo mater, preprosto, dobrosrčno ženo, ki se jo skoraj bala svojega velikega, divjega sina. Kolikokrat ga je prosila, naj ne hujska ljudi, in naj se ne vtikuje v stvari, ki se ga nič ne tičejo. Toda vedno ji je ponosno in mogočno odgovoril na njene opomine, kakor človek, ki ve bolje vse kot drugi ljudje: »Tega vi ne razumete, mati! Nov čas je tu, ki potrebuje mož, mož, ki bodo zgrabili ljudstvo, mu pokazali njegovo moč in ga doveli do svobode.« Stara žena je malo svareče dvignila roko. »Novoga časa ne razumem,« je rekla. »Toda toliko sem izkusila v življenju, da vem, da je prava sreča le ob domačem ognjišču. In da je človek zadovoljen sam s seboj, to je končno najlepše v našem ubogem življenju.« O tem je sedaj Alban premišljeval. In ko je prišel v svojih mislih tako daleč, je začutil mehko, gorko roko na svojih ramah. Tako zelo je bil vtopljen v misli na svojo mater, da ni mislil drugega, kot da je prišla njegova mati za njim, da bi ga svarila. Toda bila je Rika. »Alban,« je rekla z mehkim, trepetajočim glasom, »ne morem se toliko časa zoperstavljati kakor ti. Saj vem, da si me pozabil in ne boš več prišel. Toda še enkrat sem te hotela videti, samo še enkrat, potem pa grem ven v široki svet...« Alban je vzrojil. »Kaj, ven hočeš iti? V svet? Ne, tega ne smeš, Rika! Ne pustim...« Resno ga je pogledala. »Ali imaš pravico mi kaj ukazovati?« je rekla in oglasila se ji je njena stara trma. »Dekle,« je zaklical Alban in jo potegnil k sebi na klop. »Dekle, ne stori mi tega. Nobene mirne noči ne bi imel več, če bi vedel, da si zunaj. Saj vem, kako je v svetu. Ne stori mi tega, Rika, ti ne veš, kako zelo te ljubim.« Bolestno se je nasmejala. »Misliš, da ne vem? Spoznala sem to, ko si šel od mene, Alban.« »Dekle, Rika,« je vpil, »ne pojdi, ti rečem! Pusti me, da se najprej pomirim, sedaj divja toliko stvari v meni. Ko bo vse minilo in bo vse urejeno, potem... Rika, potem bom prišel po tebe...« Neverjetno je zamajala z glavo. »Raje grem,« je rekla. »Broci mi samo dobro besedo v slovo, Alban.« »Za Boga, kaj naj ti rečem?« se je razjezil. »Da me nisi nikdar ljubila. —« »Ne bodi hud,« je rekla. »Da te nisem ljubila? O Alban, kako moreš reči kaj takega! Ljubezen z bolečino je mnogo močnejša kot ljubezen v smehu in radosti... Toda sedaj nočem govoriti o tem, Alban. Z veliko grozojo prihajam. Vi snujete nekaj hudega napram grofu, vem to. Oh, Alban, kako se bojim zate. No pojdi več k tem surovim ljudem, pojdi domov, odtrgaj se od njih, pojdi domov k svoji materi...« Ta beseda ga je zadela kot solnčni žarek. »K svoji materi?« je rekel. »Baš sem mislil na njo. In ko si mi ti položila roko na ramo, sem mislil, da je materina roka...« »Vidiš, to je dobro znamenje! Saj si tako dober. Samo pokazati hočeš tega, Alban. In sedaj zdrstuj, jutri...« »Ne,« je zakričal in jo zagrabil tako divje in silno, da so ji njeni rdeči kodri padli kakor viharna griva po lepem, prestrašenem obrazu, »ne — ne smeš iti! —« »Bolje je tako, Alban! Ne morem prenašati, da me ti pehaš od sebe in zaničuješ. Raje grem.« Alban jo je pahnul od sebe. »Pa pojdi, trmoglavka!« »Alban!« Bil je to krik smrtno ranjene divjačine. Toda ni ga poslušal. Prisluhnil je glasnemu vpitju, ki je odmevalo od gostilne ter planil tja... Rika je pritisnila roko na srce ter šla počasi in boječe za njim. Solze so ji lile po bledem licu. ==11. poglavje.== Vsa drhal pijanih mož je planila iz gostilne v noč. Rabenhans jih je znal razvneti do najvišjega srda. Sedaj so bili trdno odločeni, da se bodo maščevali nad grofom. »Grof nam mora vrniti, kar nam je oropal!... Prisili ga bomo — ali ga bomo pa ubili,« so kričali. V krčmarjevem skednju je ležalo nekaj dvanajst starih bakel za slučaj poplave. Te so zgrabili ter se poleg tega oborožili s sekirami, poljskim orodjem in palicami, ki so ležale po skednju. Kakor roparske živali, ki gredo iskat plena, so stekli skozi vas proti gradu. Alban je dohitel zadnje ter jih hotel zadržati. »Blazni ste, pojdite nazaj!« »Po pravico gremo,« mu je zakričalo dvajset glasov. Hipoma je stala Rika poleg njega in ga prijela za roko. »Alban — za božjo voljo, zadrži te divje ljudi, sicer se bo zgodila nesreča!« »Ne morem,« je zaklical jezno. »Pa tudi nočem — naj pride, kar hoče!« »Vso vas boste pahnili v nesrečo! Pojdite nazaj!« je prosila. »Pusti jih! Vas ne more postati bolj nesrečna, kot je že.« »Morilci ste in roparji!« »Molči, dekle! Pijanci so zmožni vsega. Pojdi domov!« Prijel jo je za roko ter jo skušal poriniti nazaj, toda Rika se mu je iztrgala ter hitela pred pijanimi možmi proti gradu. Strah je pospešil njene korake. Podivjano drhala je pustila daleč za seboj, stekla je preko mostu po hribu navzgor in pozvonila. Stari hlapec je odprl in se začudil nad poznim obiskom. »Pokažite mi pot h grofu! Kamnarji prihajajo...« Hlapec je prebledel in začel stokati: »Tiho,« je ukazala Rika, »zapri grajska vrata in jih zapahni.« »Kje je grof? — Tu gori?... Hitite h gospodični, naj beži!... Proč! Proč!« Stekla je po stopnicah. »Gospod grof! Gospod grof!« se je glasno razlegalo po visokih, temnih hodnikih. Odprla so se neka vrata in prikazal se je grof Hugo. »Kaj pa je?« »Kamnarji prihajajo,« je sopla Rika ter pritiskala roko na močno utripajoče srce. »Danes popoldne je prišel sel z razsodbo, da je vas izgubila pravdo, in sedaj so vsi divji od jeze ter prihajajo oboroženi. — Bežite, gospod grof!« Grof Hugo se je zganil. »Tako stoji torej stvar?« je rekel. »To je slabo. Najraje bi se bojeval z njimi, toda imam samo nekaj starih hlapcev. Vendar — grad je trden — naj le pridejo!« »Bežite, gospod grof,« je prosila Rika, »toliko jih je.« »Dekle, kaj te je privedlo sem? Ti si vendar Rika, ali ne? In Alban, voditelj, ali ni tvoj ljubljenec?« »Ne vodi jih Alban — temveč Rabenhans. Čujte že prihajajo.« Grof je za trenutek prisluhnil, nato je rekel: »Res je — prihajajo! Dekle, stori mi uslugo: hiti k Čiški in Juliji, naj zbežita skozi park. Odpri jima neka vrata. Hitro — tu ven!« Rika je oddhitela, grof Hugo pa je šel v balkonsko sobo in stopil k oknu. Prihajali so. Okoli sto jih je bilo, sekire so se bleščale v krvavordeči luči bakel. Videl je razjarjene obraze ter slišal glasne kletve in divje grožnje. Deset, dvajset jih je planilo proti vratom. Udarci sekir so doneli po vratih. »Kje je grof? Ven! Obsoditi ga hočemo! To je klical Rabenhans, drugi pa so kričali za njim. Tedaj je stopil grof na balkon. Sijaj bakel je obseval njegov bledi obraz. »Možje,« je rekel z odmečim odmevajočim glasom, »bodite pametni. Pustite dnev in pogovorili se bomo zlepa.« »Ne verjamite mu!« je kričal Rabenhans, »samo za nos vas hoče voditi. Svojo pravico hočemo! Gozd in kamnolomi pripadajo nam — sem z njimi!« »Sem z njimi!« je kričala drhal. »Tiho,« je ukazal grof. In ko se je vpitje nekoliko poleglo, je rekel: »Še enkrat vas opozorim, pustite nasilje. Vi mi grozite v lastni hiši — to je motenje miru, že to je kaznivo. Izsiliti si ne pustim, toda jutri hočem govoriti z vami.« »Ne jutri, danes!« je kričal Rabenhans. »Če gremo domov, bodo prišli jutri orožniki nad nas. Ne, danes hočemo svojo pravico, danes hočemo svoje imetje nazaj — sicer se bomo maščevali. Danes!...« »Da, danes, danes!« so kričali drugi za njim. »Bodite vendar pametni, ljudje,« je klical grof. »Jaz vendar ne morem doseči, kar je sklenilo najvišje sodišče! Jutri se bomo poravnali — —« »Ne, — svojo lastnino hočemo!« so divje kričali vsi vprek. »Ali nam bo dal grof gozd in kamnolome! Ne!« »Tedaj ga bomo prisilili! Mora nam končno dati, sicer —« Sekire in krampi so doneli po vratih, dokler niso odletela — pot je bila prosta. Kakor tolpa volkov so planili možje v grad, rdeča luč bakel je napolnila visoke hodnike. Grof Hugo je nabasal puško, se postavil na koncu hodnika, naslonjen s hrbtom na močna vrata, skozi katera bi se v skrajnem slučaju lahko umaknil. Tedaj so privrli. »Nazaj!« je zagrmel in dvignil puško. Za hip so obstali. Nato so se potuhnili in dvignili orožje. »Pobijte ga!« Strel je zagrmel. Krogla se je zapičila v strop. »Streljajte!« so zarjuli in planili vsi hkratu nanj. »Pobijte ga!« Grof Hugo je dvignil puško. Sedaj mu je bilo vseeno: če bo tekla kri, on ni kriv. Strel je počil. Glasen, bolestni krik — nato je z močnim udarcem nekdo zbil puško, preden jo je mogel drugič sprožiti. Z enim skokom je bil v sosednji sobi, zaprl je vrata in jih zapahnil s težkim, železnim zapahom ter oddhitel v park. Bil je brez orožja, toda hotel je rešiti življenje sebi in svojim. Pod drevesi so mu prišle nasproti Rika, Julija in Čiška. Grof Hugo je videl, kako so trepetale. »Ne bojte se,« jih je tolažil, »pojdimo v gozd, tam nas ne bodo našli.« Sli so globlje v park. Sence dreves so jih zakrile. Medtem so uporniki preiskali vse sobe, rdeča svetloba bakelj je odsevala pri oknih, vrata so se s hrupom odpirala, okna so zvenketala, divje kričanje je napolnjevalo staro poslopje. »O oče,« je s strahom zaklicala Čiška. »Ubiti hočejo.« To beseda se mu je kot nož zapičila v srce. Skrb za njegovo življenje je govorila. Tiho je obstal. Tedaj se je oklenila Čiška okoli vratu. »Oče, ljubi oče!« Slišal je utripe njenega srca, čutil je njeno toploto. To je bil glas krvi, ki ga je klicala. Vroč val mu je planil k srcu. »Čiška, moj otrok! V prekipevajoči ljubezni jo je objel, vroče nežnosti je poljubil njena usta. »Moj otrok, moj dragi otrok! Oče in otrok sta se našla v uri nevarnosti in ljubezni ter se držala objeta.« Tedaj se je razbilo v gradu okno, prikazala se je temna glava — razjaršen Rabenhansov obraz. Tišino je v noči zarezil grofov glas. Pomolil je bakljo skozi okno, da je razsvetljevala prostor okoli gradu, ter jo vrgel v širokem loku v noč. Iskre so letele na vse strani, baklja je padla v vejevje nekega bukve, nekaj časa obvisela in zdrknila počasi na tla. Rabenhans se je sklonil daleč skozi okno. »Tam — tam je grof! V parku! Ujemite ga — zgrabite ga!« Rdeča luč je ugasnila v oknih, s kričanjem in divjanjem je planilo vse krdelo v park. Grof Hugo je zgrabil Julijo in Čiško za roke in jih potegnil za seboj. »Nobenega drugega izhoda ni, v vas moramo, v župnišče! Pojdimo!« Kolikor so v temi pač mogli, so tekli skozi park. Rika jim je sledila z bledim, prestrašenim obrazom. »Hitite,« jih je priganjala, »prihajajo! Prve baklje so že tu. — Po parku iščejo! — Hitreje, hitreje!... Tu — našli so našo sled! Proč — proč!« Bežali so čez drn in strn. Čiška je bila tako izčrpana, da je stopila na vejo. Tedaj jo je prijela Rika za roko in tekla z njo naprej. »Hitro k mostu! Potem smo rešeni!« Grof in Julija sta tekla za njima. V svojem strahu in zmedi je stopila Julija na nek kamen in klecnila. »Ne morem več — moja noga!« je zastokala. Grof Hugo ni rekel besede. Vzel jo je na roke in hitel proti vasi. Vsi zasopli so dospeli do mostu. Tu je Rika obstala. »Bežite naprej,« je rekla, »jaz bom zadržala divjano tolpo.« »Ne!« »Zamanili je bakljo proti njej, da je s krikom omahnila proti ograji. »Za grofa se poteguješ oni,« vpili drugi. »Zato naj zgori, rdeča čarovnica!« Udarili so z bakljami po deklici in stekli naprej. Rikino obleko je objel ogenj in plamen se je širil po njej. Zakričala je in se obrnila proti prepadu, kjer je šumela voda. Brez pomisleka je skočila v penoče se valove. Tedaj so plameni ugasnili, toda Rikino obleko se je napila vode, postala težka kot svinec in potegnila revico navzdol. S prestrašenimi očmi se je ozirala okoli. »Pomoč, pomoč!« je kričala. Mlada vrba je molila svoje veje v vodo, zagrabila se je za nje in se obdržala. Trudno je zadihala, njeno telo je vztrepetalo — grm jo je pustil, njegove slabotne korenine so se odlomile od mehke zemlje, pogreznila se je, korenine so se odlomile od mehke zemlje, pogreznila se je in jo pogreznilo... Alban!... Alban!...« Težki koraki so se čuli na mostu. Neki človek se je sklonil preko kamnite ograje, njegove oči so prodrle temo. »Rika!« je zaklical. »Kje si?« »Alban, reši me!...« se je razlegalo trudna iz globine. Hitro je stekel po strmem pobočju navzdol. »Drži se trdno,« ji je zaklical, »že prihajam...« tik nad vodno gladino je zagledal smrtno bledi obraz, dvoje oči, ki so ga gledale nepremično in polne groze. Tedaj je stal Alban tik ob obrežju. Njegove noge so se zapičile v zemljo, da bi imel oporo, nato je stegnil roke in zgrabil Rikina mrzlo roko. Počasi jo je potegnil iz vode in naslonil njeno glavo na svoje prsi. »Rika! Kako si prišla v vodo?« »Možje so me tolkli z baklami, moja obleka se je vnela — zato sem skočila v vodo.« »Moj Bog!« je zaklical Alban, »to so zverine! Ah Bog, tako slabo mi je... Zdi se mi, da umiram! Vsa sem opečena...« Njena glava je padla nazaj. Obraz je bil mrtvaško bled. »Rika, ne umri, ne umri!« je zaklical Alban. Močnemu, divjemu fantu so tekle solze po licih. Vzel je deklico v svoje roke, splezal po pobočju in hitel k neki koči, ki je bila oddaljena par sto korakov od mostu. Tam je stopil. Stara žena je sedela ob mizi pri medli svetlobi petrolejke. »Mati Hana,« jo je rekel Alban, »pomagajte mi.« Položil je Rikino nepremično telo na posteljo. Žena je hitro prinesla žganja iz omare, dvignila Rikina senca in ji vlila močno pijačo v napolodprta usta. Tedaj je odprla oči. »Alban —?« Ni mogel govoriti. Nemo ji je gladil lase, lica, mokre, mrzle roke... Nenadoma je Rika glasno zakričala in pokazala proti oknu. »Tam!...« je zastokala. »Gori!...« S par skoki je bil Alban zunaj. Gori nad gradom se je dvigal ognjen steber. Zamolkel krik je planil iz Albanovih prs. To je bil torej konec — vlomilci in požigalci so bili ti ljudje! Pri Bogu, tega ni hotel! Naglo je stekel nazaj v hišico. »Mati, skrbite za Riko,« je prosil. »Grem v grad gasit.« Rika se je trudna nasmehnila. Nato je zaprla oči. Vsa vas je bila pokonci. S prestrašenimi in bledimi obrazi so hiteli ljudje po cestah proti cerkvi. Pred cerkvenimi vrati so se gnetle žene in gledale župana, ki je skušal zavrniti podivjano tolpo. »Ali ste blazni?« je zaklical pijanim možem, ki so divje mahali s svojimi baklami. »Proč od svetišča!...« Toda niso ga poslušali. Porinili so ga stran, odmahnili visoka vrata in planili v cerkev. Temno je bilo v širokem prostoru. Samo spredaj pred oltarjem je svetila večna luč z nežno rdečo svetlobo... Ob tem pogledu so možje obstali. Premagala jih je svečanost svetega kraja. Roke so omahnile, orožje in baklje so se povesile. »Bojazljivci! Pobožnjaki!« je zakričal Rabenhans. S svetlim nožem v desnici je hitel po sredini. Pred oltarjem, ožarjenem od svetlobe večne luči, je stal grof Hugo, ob njem pa sta se zgrudili Čiška in Julija ter se držali objete. Grof ni imel orožja in nizka ograja pred oltarjem ga je malo varovala. Tedaj je zagledal menda svečnik. Zgrabil ga je, da bi se z njim branil. V tem trenutku je skočil Rabenhans preko ograje ter planil proti grofu, ki se je umaknil do oltarja, kjer se je naslonil s hrbtom ob oltarno mizo. Hipoma je skočil župan pred oltar, zgrabil Rabenhansa ter ga skušal poriniti nazaj. Toda divji človek je že zamahnil z nožem proti grofovim prsim. Grof se je opotekel, se prijel z roko za prsi in se zgrudil. Topla kri je curljala po stopnicah oltarja. Bliskoma se je obrnil Rabenhans proti županu in preden je mogel kdo preprečiti, mu je porinil nož v hrbet, da bi se osvobodil nasprotnika, ga je župan v obupnem naporu zagrabil za vrat ter ga davil in davil... Zamolklo grgranje je prihajalo iz stisnjenega Rabenhansovega grla... nato sta oba omahnila počasi, težko, z zamolklih udarcem na tla... Z grozo so gledali okoli stoječi kratek, grozen boj. Nihče se ni upal premakniti, stali so kot prikovani. Šele ko je bilo grozno dejanje izvršeno, je zadonel stoteri klic po cerkvi: »Gorje!... Umor v cerkvi!...« »Za božjo voljo, kaj pa je to?« je nenadoma zaklical neki glas. Bil je župnik. Ves zasopljen je planil v cerkev. Bili koščeli, ki ga je imel, ko je šel k umirajočemu, se mu je opletal okoli telesa. »Moj Bog, kaj se je zgodilo?« S tresočimi se rokami je odprl vratica oltarne ograje, cerkovnik, ki je šel za njim, je dvignil svetilko — tedaj je zagledal, tik ob oltarju in na stopnicah so ležala trupla... Glasen, pretresljiv bolestni krik je zadonel iz župnikovih ust: »O sv. Mihael... kaj so ti storili?... O moja sveta hiša!... Onečaščena si, oskrunjena! Kri je tekla v svetišču, ob tvojem svetem oltarju, o Gospod!...« Župnikov glas se je prelil v tiho stokanje, bolest in groza mu je vzela vse moči. Glasno stokajoč je padel na kolena in vil roke... Počasi, plaho in slišljivo so se bližali ljudje. Tesnobno šepetanje je prihajalo iz ust. »To ga je zadelo v srce in ga bo umorilo... O bog, o bog!« S težavo se je župnik dvignil. Njegov obraz je bil kot okamenel. Pred njim sta ležala stegnjena na tleh Rabenhans in župan — oba mrtva. Župnik je zavzdihnil: »Mrtva — mrtva!... in tak konec!...« Na stopnicah je ležal grof Hugo. Glasno je hropel. Julija in Čiška sta klečali poleg njega. Julija je položila njegovo glavo v svoje naročje. »Povsod kri,« je zavzdihnil župnik in sveta jeza ga je zagrabila ob pogledu na oskrunjeno hišo božjo. Visoko je dvignil roke in stopil v sredo cerkve. Najsprednejše može je potisnil nazaj. Njegov glas, ki je bil sicer tako nežen, je donel trdo, rogato in strašno. »Gorje,« je zaklical. »Gorje Sv. Mihaelu. Moja čreda je postala tolpa krvoločnih volkov... Hiša božja je oskrunjena, niz Gospodova oskrunjen, s krvjo, pred tabernakljem se je izvršil umor! Gorje, Sv. Mihael!... Gorje, kaj ste storili?... Umolkniti morajo vaši zvonovi, v tem krivdo pokropljenem svetišču ne smejo več zadoneti orgle in sveto petje, dokler ne bo zločin kaznovan in poravnan!... Miza Gospodova je onečaščena: sveta daritev se ne more več opravljati, noben zakrament podeliti... Pastir sem brez črede, moje roke so zvezane, dokler jih škof ne bo razvezal... O nesrečneži, kaj ste storili!« Glasno ihtenje se je razlegalo po širnem prostoru. Sedaj so ljudje jasno spoznali vso grozo tega strašnega dogodka. Župnik je stopil k oltarju, odprl tabernakelj in vzel ven Najsvetejše, da bi ga tiho nesel v zakristijo. Opekajoče se, s solznimi očmi je stopil k večni luči. »Ne, Jezus,« je glasno zaklical, »nevredni smo, da bi bival med nami... In zato bom ugasnil večna luč...« Glas mu je zastal. Tiho je pihnil v malo lučko, da je nenadoma ugasnila. Kakor črn mrvaški prah je legla tema na žive in mrtve. In zopet je dvignil župnik svoj glas: »V imenu Jezusa Kristusa in naše svete Cerkve vam ukazujem: Ven iz hiše božje! Umaknite se iz tega kraja, ki ste ga oskrunili in onečastili. Zaprl bom blagoslovljena vrata in pritisnil nanje sveti pečat...« Vsi so se umaknili pred svojim jeznim pastirjem. Cerkev je bila prazna. Vrata so se hripno zaprla, zapah je zaškripal... Ranjenega grofa so prenesli na grad. Oba mrtveca pa sta ostala nedotaknjena v cerkvi. Dvoje gorečih sveč je osvetljevalo s svojim bledim sijajem blede, nepremične polože nemih mrličev. =TRETJA KNJIGA= ==1. poglavje.== Minila je grozna noč in napočil je dan... Solnce je izšlo, toda zaman je trkalo z zlatimi prsti na cerkvena vrata. Na njih je visel velik uradni pečat s podobo sv. Mihaela. Svetišče je bilo zaprto. Črna, mrtvaška zastava je plapolala v zvoniku in težki čopi so mrtvaško udarjali ob zid: sv. Mihael je mrtev! Ljudje so hodili sklonjeni po vasi, izibali so se cerkve in plaho gledali na črno zastavo, ki je plapolala nad vasjo kakor mrk ptič nesreče. Oba mrtveca sta še vedno ležala nedotaknjena v cerkvi. Ponoči je poslal župnik sela k sodišču in škofu ter naznanil strašni dogodek. Tako težko, tako tesno mu je bilo v duši. Cerkev oskrunjena vsled umora! Šele višji nadpastir bo hišo božjo zopet očistil in posvetil. Takoj drugi dan je prišla sodna komisija, si ogledala kraj zločina in nastanila v vasi pol stotnijo vojakov, da bi izsledili upornike. Vroča vse je bilo tiho in mrtvo po svetem Mihaelu. Uboge grešniki niso mislili na upor. Bili so tako prepadeni in zmedeni radi zločina, da so se kar poskrili v svojih hišah. Kot voditelja so hoteli odpeljati tudi Albana, a ga niso mogli najti. Sedel je gori v hišici na hribu in ni imel niti časa, da bi umil od saj in dima črni obraz. Prav do jutra je delal neprestano in ni prenehal, dokler ni bil ogenj v gradu popolnoma pogašen. Nato je hitel k Riki, ter jo nesel s svojimi močnimi rokami v Gretino hišico, da bi obvezala Rikine rane. Sedel je sedaj ob Rikini postelji, držal njene zavezane roke v svojih in govoril: »Ozdraviti moraš, draga, sicer me življenje ne bo več veselilo. Midva spadava za vedno skupaj. Za nekaj časa bom moral seveda romati v ječo, toda takoj, ko bom kazen prestal, se bova poročila. Potem bo šele prišla prava, velika sreča.« Kljub bolečinam se je Rika nasmehnila in prikimala svetlolasiemu veljanu. »Naj bo tako, Alban. Majhna hišica in velika sreča, kaj hočeva več.« Tedaj so vstopili orožniki: »V imenu postave, pojdite z nami.« Alban se je zganil. Vrgel se je preko Rike ter jo poljubil. »Zdravaj, moja ljuba!« Nato je pomolil orožnikom roke. »Vzemite me! Prav se mi godi! Zakaj sem bil tak norec in hotel izsiliti pravico!...« Nato so ga odpeljali. Spodaj v vasi so bili že zbrani ostali krivci. Žalostno se je pomikal sprevod skozi vas. Žene in otroci so jokali okoli mož, katerim so kapale svete solze po rjavih licih. Le nekaj mladih fantov, ki niso nikogar zapustili, je ponosno šlo z dvignjeno glavo. Tudi Alban je šel z dvignjeno glavo skozi vas, toda ne iz kljubovanja, temveč ker je gledal proti hišici svojih staršev. Ko se ji je približal, se je skoraj zgrudil od strahu. Tam je stala njegova mati in ga gledala s solznimi očmi. »Mati, ljuba mati!« je zaklical in njegov pogled je prosil ljubezni. In stara žena je stopila k njemu, vzela njegovo glavo v svoje bele roke ter ga poljubila na čelo. Materin poljub je žgal kakor ogenj, in ves njegov ponos, vse njegovo sovraštvo, ki ga je nosil v sebi, se je stopilo pod njim. Samo bolest in kesanje je ostalo. Vsa ta čustva so ga premagala in veliki močni človek je pokleknil sredi ceste pred svojo mater in zaprosil: »Mati, odpusti mi!« Stara žena je prijela njegove uklonjene roke ter jih položila na svoje prsi. »Hudo je,« je rekla, »če vzame mati sina na tak način. Vendar ima tudi to nekaj dobrega. Šel boš v ječo, Alban, ter se vrnil kot boljši človek domov. Božji blagoslov naj te spremlja!« Položila je svojo roko na njegovo glavo — nato je stopila stran in žalostni sprevod je šel mimo nje... Na stolpu pri Sv. Mihaelu je še vedno plapolala črna zastava in rdeči pečat je gorel kakor ognjena kuga na zaprtih vratih. Čez šest dni je prišel končno škof. Župnik mu je šel s solznimi očmi naproti ter poln spoštovanja in ljubezni poljubil škofov prstan. Postava nadpastirjeva je bila sključena, obraz bled, sivo-beli kodri so padali izpod klobuka. Vse je bilo staro in zrušeno na njem — samo oči so se sijale mladostno in sončno. »Dajte mi vašo roko, ljubi župnik,« je rekel, ko je stopil iz kočije. »Pastirska služba utrudi človeka. Osemdeset let človek že težko nosi, moj ljubi župnik, in škofova palica ima toliko trnov.« »In vendar ste prišli, Presvitli, k sv. Mihaelu? Kako naj se zahvalim? Taka žrtev!« »Če kliče Gospod svojega hlapca, mora slediti klicu,« je odgovoril škofovski starec z izrazom nebeške miline v obrazu. »Rad sem prišel; to je priložnost.« »Nesreča vas je hudo zadela, vaše srce krvavi... Zato potrebujete nekoliko ljubezni, tolažbe in prijateljstva, in to vam hočem dati. Zato sem prišel sam.« Župnik je pri teh besedah sklonil glavo. »Moj škof,« je ječal, »moj dragi nadpastir...« »In niti pozvati ne morem svojega pastirja kot se spodobi,« je tožil župnik in se počasi dvignil. »Zvonovi sv. Mihaela so nemi.« »Razvezal jim bom jezik. Jutri bo cerkev posvečena in vrata se bodo zopet odprla za ubogo župnijo. Potem bomo skupaj zapeli: Aleluja.« Škof se je oprl na župnika in stopal proti župnišču. Pred vrati je obstal in pogledal proti goram. Nad gozdovi, preko skalnatih pečin in gorskih vrhov je ležal zlatordeč žar podoben plamenastim potokom. Drugo jutro je klečala vsa vas pred zaklenjenimi vrati. Spokorni psalmi in molitvice kesanja so odmevali skozi jutranje ozračje. Tedaj je stopil škof k njim, njihov blagoslov jih je dvignil. Bil je bled, zakaj ponoči mu je bilo zelo hudo. Predolgo je bilo to potovanje za njegovo starost. Njegove oči pa niso bile nič manj jasne. Tako je stopil v mlado, pomladno jutro ter veselo zadihal. »In sedaj, moj ljubi župnik,« je rekel, »bomo zopet prižgali v tem svetišču sonce božje ljubezni. Večna luč bo zopet gorela za pravične in grešnike.« Skozi zakristijo sta šla v cerkev. Tu je opravil škof sveto daritev... Zunaj pa je klečala vsa občina ter v vzdihovanju in molitvi čakala vstopa. Končno so se vrata odprla, zvonovi zazvonili, večna luč je zagorela pred oltarjem! Ljudstvo je še vedno klečalo plaho in potrto na cesti. Ko so zagledali v svitu sveč bleščeči oltar, ko jim je miglil škof s čudovito kretnjo, naj vstopijo, tedaj je marsikatero srce prekipelo sreče, in ne glede na svet kraj so zavriskali od veselja. Po kolenih so šli do odprtih vrat. Vedeli so, da je bila odvzeta z njih kletev: sv. Mihael ni bil več mrtev, vstal je k novemu življenju. Orgle so zadonele, sveta pesem se je oglasila, duhovnik je stopil v svetih oblačilih pred oltar, oblaki kadila so se dvigali iz srebrnih posodic, zvonovi so zvonili — in tam, obdan od sijaja in luči je stal škof kot poslanec božji in gledal ljudi s svojimi sončnimi očmi tako jasno, tako milo in odpuščajoče... Takoj po sv. opravilu je škof legel. V cerkvi je dvignil večkrat roke k ustom — ko ga je odmaknil, je bila na njem kri. Župnik se je smrtno prestrašil. »Presvitli, poslal bom po zdravnika...« je rekel v skrbeh. Škof je lahno zamajal z glavo. »Samo miru potrebujem. Mogoče bo minilo, če pa ne — pripravljen sem.« »Toda, Presvitli, tako daleč od doma! In radi nas!« »Moj ljubi župnik — naš dom je tam, kjer najdemo ljubezen. Duhovnik je doma tam, kamor ga kliče dolžnost, in četudi v smrt. Ne pripada sebi, pripada vsem, celemu svetu! To je ona veličina duhovniškega poklica, ki ga dviga nad kneze in kralje. Kjer prebiva uboštvo in stiska, kjer seka nesreča rane, tam je njegov dom. Duhovnikovo življenje je neprestana žrtev — žrtev za druge! Najprej pripada svoji čredi — šele potem sebi! Vse njegovo življenje mora biti življenje ljubezni, delo usmiljenja. Brez ljubezni ni delo nič vredno, šele ljubezen ga posveti in poplmeni. Nič ni prijetnejšega in popolnejšega nebesih in na zemlji, kot ljubezen v Bogu: dvigne se preko vsega in nas nese k Božjemu prestolu... Ljubezen moramo imeti!« Župnik je imel solze v očeh. »Presvitli, morate se varovati! Govorjenje vas utruja!« »Ne — lažje mi je. Marsikaj moram spraviti s srca; že dolgo sem to želel... Nekoč sem vas hotel poklicati ob svojo stran, da bi lahko ob veliki ločitvi položil pastirsko palico v vaše roke — toda takrat niste hoteli...« »Ne, Presvitli,« je odgovoril župnik. »Kaj bi bilo z mojo ubogo čredo? Kljub vsej ljubezni je zašla — in zato potrebuje sedaj ljubečega pastirja.« Škof ga je resno pogledal. »Taka ljubezen ne more ostati nepoplačana. Boljši časi bodo prišli za Sv. Mihael. Sporočiti vam moram veselo novico... sedaj je mir v deželi, verski boji so končani. In tako se mi je posrečilo ugoditi poti, da boste zopet dobili nazaj podobo sv. Mihaela. Seveda, mogoče bodo pretekli še meseci — toda podobo boste gotovo dobili.« Župnik je zgrabil škofove roke in jih pritisnil na ustnice. Solze so mu stale v očeh, ko je v prekipevajoči radosti zaklical: »Kako naj se Vam zahvalim! Ne najdem besed. Sreča je prevelika: podoba našega varha, podoba milosti! O, potem bo vse dobro, potem bo moja čreda rešena! Kako bo moja župnija vriskala, navezana je bila na sliko kot na dragocen zaklad.« »Saj je slika tudi zaklad. Vključuje v sebi vso ljubezen — vero in zaupanje ljudstva.« Škof je zaprl oči. »Sedaj bi rad spal.« Po prstih je zapustil župnik sobo. Med vrati je obstal in sklenil roke. »Ljubezen in zvestoba do smrti,« je rekel in se ozrl na nadpastirja. Solnčni žarek je švignil preko obraza in rok cerkvenega kneza in se igral s škofovim prstanom, ki je žarel kot krvavordeča roža. Škof je mirno dihal, le včasih je prišlo iz prsi rahlo hropenje. Njegov obraz je bil bled in ozek, bel in prozoren kot kamniti marmor, koničasta brada in trda usta so pričala o globokem trpljenju. Kako lep je bil škof v svojem miru! Kakor svetnik! To ni bil obraz starčka, temveč obraz otroka. Župnik je šel v predsobo in čakal. Vedel je, da škof že dolgo boleha, zato je bil v velikih skrbeh. Ko so je dogovoril s škofovim spremljevalcem, je poslal po zdravnika. Popoldne se je škof zbudil. Nekaj malega je jedel in poklical župnika k sebi. »Moje poslanstvo še ni končano, neko naročilo imam še za vas, moj prijatelj,« je rekel. »Drugače mora postati pri Sv. Mihaelu, mir mora zavladati med gradom in vasjo. Tudi to me je privedlo sem v hribe, privesti hočem vašo čredo do miru! Sedaj, po teh tresljivih dogodkih, je pripravljen grof Hugo bolj kot kdaj prej, skleniti mir s seboj in z drugimi. Nemogoče je, da bi še nadalje bival tu, če ne sklene miru. Ko bi ne bil priklenjen na posteljo, bi šel sam k njemu, ter govoril z njim. Vem, da bi me poslušal. Ker pa ne morem, mu bom pa vsaj poslal neko znamenje; dajte mi nekaj papirja in pero.« Ko je župnik to prinesel, se je škof s težavo dvignil in prijel pero. Njegovi prsti so trepetali. »Poslati mu morem eno samo besedo v pozdrav in opomin,« je rekel, »toda pismo mu bo pokazalo, kako vroče želim, da sliša moj svet.« In zapisal je z velikimi, valovitimi črkami, kot bi šel v večno pot, besedo »Pax« in spodaj svoje ime. »Nesite to grofu, vse drugo pa mu povejte ustmeno,« je naročil župnik. Nato je trudoma padel nazaj na blazine. Čez dve uri se je župnik vrnil z gradu. Smeh je sijal z njegovega obraza. »Presvitli,« je rekel radostno, »sedaj je vse dobro. Grof Hugo je sklenil mir s Sv. Mihaelom.« »Saj sem vedel,« je rekel škof, ki je bil zelo bled. Obraz se je zganil in oči so rahlo zatrepetale. Visoko je potegnil odejo. »Ne vem, kako mi je,« je rekel. »Tako vesel sem, in vendar mi je nekoliko tesno. Mraz mi je — pustite solnca v sobo.« Župnik je odprl okno, da so se vlili v sobo solnčni žarki kakor topla, zlata reka. Bil je večer. Solnce se je nagibalo k zatoku. Poplavilo je nebo z rdečimi, zlatimi sijaji, posadilo goram na glavo zlate krone in jih ogrnilo z bleščečim škrlatnim plaščem. V njihovih žarečih gubah so dremali tihi gozdovi. Srebrni potočki so prihajali iz njih naravnost in imeli bleščeč, biserni dež v topli, dišeči zrak. V kraljevskem blesku so pozdravljale gore bolnega škofa in zdelo se je, kot da se klanjajo pred njim, kot pred velikim in mogočnim bitjem. Škof se je smehljal. Njegove oči so se odprle kakor oči otroka, ki zre v daljino, čudovito, pravljično deželo. »To je lahko sen,« je rekel s tihim glasom. »Bleščečo dolino vidim, žarečo v lepoti in rodovitnosti. Veseli srečni ljudje stanujejo v njej. Boji in viharji leže za njimi, njihove oči so globoke in jasne, na njihovih čelih stoji velika beseda: mir! Cvetoč vrt vidim, poln svežosti in ljubkosti, v pomladnem blesku žari kakor obljubljena dežela. Tema in blode misli so izginile, tu gori kraljuje luč! Angel Gospodov, sv. Mihael, stoji ob odprtih vratih in čuva s svetim mečem svojo mirno dolino. Moje drage gore, moja ljuba vas: bodi blagoslovljena v božjem imenu...« Škof je s težavo dvignil roko, njegov glas je šepetal od veselja, iz njegovih oči so kapale solze. Hkrati pa se je dvignila njegova roka k ustom — rdeč, topel curek je omožil belo rjuho. »Za božjo voljo — moj škof,« je zaklical župnik in objel njegove rame. »Tiho,« je rekel župnik, »to je srčna kri! Škofova srčna kri za njegovo čredo. Velika milost mi je dodeljena: ob pogledu na nebo in v rokah prijatelja smem umreti. Ne jokajte... ne žalostite se... podelite mi sveto poslednje olje!...« Pred župniščem se je zbralo ljudstvo. S sklenjenimi rokami so klečali na cesti, bledi in prepadli. Zvon sv. Mihaela, čigar jezik je razvezal škof, je tiho, tesnobno zapel: »Škof umira.« Župnik mu je prinesel sv. poslednje olje, ljudje s povešenimi glavami, zvon je umolknil, čulo se je samo cingljanje ministrantov iz sobe, kjer je ležal umirajoči škof: »Agnus Dei, qui tollis peccata mundi...« Ljudje so se prekrižali, tolki na prsa in ponavljali svete besede. Dih jim je zastal, hkrati pa je kakor blisk razsvetlila njihovo dušo velika pretresljiva misel, kako mogočna in vzvišena, da so jo komaj mogli dojeti: škof je prišel h grešnikom, da bi jih rešil prekletstva. Razgnal je temo in sedaj bo svetlo pri Sv. Mihaelu! Svetloba in mir! Človek se žrtvuje iz ljubezni v smrt: pastir je dal življenje za svoje ovce!... Škof je sklenil roke na prsih, njegovi voščeni bledi prsti so oklepali križ. »Potuj, krščanska duša,« je molil škofov spremljevalec, ki je klečal ob vznožju postelje. Njegov glas je zastajal, vedno tiše in tiše je molil. Pred veličanstvom smrti so omolknile tudi njegove ustnice. Župnik je podprl z rokami trudne škofove rame. Škof je težko dihal. Bleda glava je počivala na bratovih prsih... Škofove oči so bile široko odprte in gledale skozi odprto okno ven v solnce, ki je stalo nad gorami kakor ognjena krogla. Rožnat moten sijaj je legel na obraz umirajočega škofa. »Prihajam, Gospod,« je rekel. »Bodi mi milostljiv sodnik! Vedno sem zaupal vate in se trudil, da bi bil dober pastir. In sedaj, ko vračam pastirsko palico v Tvoje roke, trepetam in se bojim!... Daj mi svojo roko, brat, vodi me do temnih vrat!... Tvoja roka je tako zvestna, tvoje oči tako jasne!... Dobro je tako!... Sedaj je tiho... tako dobro mi je... Aleluja.« Sreče je zastajalo, škofova glava je težko počivala na prsih zvestega duhovnika. Še enkrat je odprl škof ustnice, ki so tolikokrat blagoslavljale. Čisto tiho, kot dih večnosti, je zvenelo: »O lepi dan!... O svetli deželi!...« Nato je glas umolknil, dih zastal... In solnce je zašlo, zlata svetloba je legla na gore, nebo je odprlo svoja zlata vrata. V tem trenutku je ugasnil pogled starega nadpastirja. Blažen, nadnaraven smehljaj je ležal na njegovem obrazu... njegova duša je stala na pragu raja... Zvonovi sv. Mihaela so spremljali mrtvega škofa, župnik in vsa občina je žalostno šla za krsto. Uboga gorska vas je videla množico odetih pogrebnih gostov. In vsi so se jezili na uporno vas, ker je našel škof smrt pri izvrševanju svojega visokega poklica. Svet je zaničeval in preklinjal. Toda župnik je nosil sramoto potrpežljivo in vdano. On, ki je držal umirajočega škofa v svojih rokah, je bolje vedel: ni so srdi visokih pastir, temveč blagoslavljal... Mrliški voz, okrašen s stoterimi venci in šopki je premikal po dolini kakor cvetoča svetilna kočija, konji so bili v srebrni vpregi, dva kanonika ter množica duhovnikov in uradnikov je šla za krsto in šele daleč zadaj je šel župnik Sv. Mihaela s svojo zamišljeno župnijo. Na meji vasi so stali tiho in gledali za mrtvaškim vozom. Nobeden izmed odetnih visokih gospodov se ni zmenil za ubogega, vaškega župnika, nihče mu ni stisnil roke ali mu bilo žalostno slovo. A ni mu bilo hudo. Ti odtujeni ljudje so imeli brez domov več pravice do škofa kot on, preprost hribovski župnik. Pogledal je proti nebu, kjer je žarelo solnce in zdelo se mu je, da ga iz nekega srebrnobelečega oblaka gledajo milo škofove oči. In dvignil je roke ter rekel: »Vzeli so nam pa zemeljske ostanke pastirjeve: njegov duh in njegov blagoslov pa je ostal pri nas. Blagor ti, Sv. Mihael, škofov blagoslov počiva na tebi!... Vse bo dobro!« Sledimo ti, ti vzvišeni škof, mučenik svete ljubezni! Prisegamo ti zvestobo do smrti! Še vedno so doneli zvonovi, žalni sprevod se je pomikal dalje in dalje... Župnik in ljudje od Sv. Mihaela so stali s sklenjenimi rokami na cesti in solznimi očmi. Gledali so in gledali, dokler ni izginila krsta v zlatem oblaku, kakor za bleščečimi vrati, skozi katera je mrtvi škof odšel s smehom in blagoslovom... ==2. poglavje.== Grofu Hugonu sta stregli Julija in Čiška. V njem in okoli njega se je mnogo izpremenilo. Ljubezen, ki ga je obdajala in katero je toliko let pogrešal, ga je napravila milega in popustljivega. Videl je pred seboj novo, lepo in mirno življenje. Hotel je osrečiti vse, ki so mu bili dragi. Včasih je smehljaje stisnil Julijino roko ter ji pošepetal: »Počakaj, da bom zdrav — potem naju ne bo nič več ločilo.« Tedaj je Julija zardela od veselja in tihe, skrivne sreče. V dolgih tednih svoje bolezni je imel grof Hugo dovolj časa, da je premišljeval o svojem položaju in o svojem razmerju do prebivalcev pri Sv. Mihaelu. In marsikaj je videl sedaj z drugačnimi očmi kot prej. Ona grozna noč v gradu in cerkvi mu je odprla oči in prinesla spoznanje, da nosi sam velik del krivde na nesreči, ki ga je zadela. Leta in leta je stiskal in dražil te uboge ljudi, dokler niso planili kot divje zveri po njem, da bi ga raztrgali. Sovraštvo je sejal — in sovraštvo žel. Sedaj mora biti drugače. Sklenil je, da bo popravil, kar je zagrešil: pozabil in izbrisal bo, kar se je zgodilo ter sklenil v vaščani zvezo na podlagi krščanske ljubezni, zgrajeno na medsebojnem zaupanju, ljubezni in pravičnosti. Dolga leta je bil Sv. Mihael pekel — sedaj mora biti zemeljski raj, kjer zelenita palma in oljka in plavajo v zraku beli golobi miru. Nekega dne je poklical grof k sebi župnika, da bi govoril z njim, kaj je treba storiti, in kako bi se dalo izboljšati stanje prebivalcev pri Sv. Mihaelu. »Ljudje niso baš slabi,« je rekel župnik, »toda revščina in beda jih je zagrenila. Ljubezen in sočutje jih bo poboljšalo. Dati jim moramo roko, ter jih iz slabih poti, kakor so zašli, pripeljati na boljšo pot... Hrepenijo po tem, da bi bili rešeni. In pomoč je res potrebna, sicer bo vsa vas uničena. Družine, katerih reditelji sedijo v ječi, trpe pomanjkanje, lakota stoji pred vrati. Možje so storili grozno dejanje, ko so bili pijani in nahujskani od Rabenhausa. Poleg tega so mislili, da imajo pravico, in ko je prišlo poročilo, da je pravda zanje izgubljena, je bilo razočaranje in jeza tako velika, da niso nič vedeli, kaj delajo. Bili so blazni. To jim sicer ne izbriše krivde, vendar jo omili. Prosim Vas, gospod grof, odpustite krivcem.« »Odpustil sem in pozabil,« je rekel grof. »Vem, da sem tudi sam mnogo zakrivil — s trdosrčnostjo in strogostjo sem skušal doseči, kar se lahko doseže samo z dobroto. Vi, gospod župnik, ste mi kazali takrat pravo pot, toda nisem vas poslušal. Sedaj bom z veseljem šel po poti, če ni prepozno.« »Ni še prepozno, gospod grof! Za dobroto ni nikdar prepozno. Vi, gospod grof, in ljudje pri Sv. Mihaelu ste vezani drug na drugega. Delo naj bo trdna vez, ki bo vezala obe strani. Velika škoda je, da leže kamnolomi kot mrtve kapitali, dokler bi prineslo premišljeno delo vsem vaši srečo in blagostanje. Žalostno in hudo je, da morajo možje zapustiti dom, da si prislužijo zunaj v svetu kruh, dokler je tu v kamnolomu dela v izobilju, kjer leži neizrabljen kapital v zemlji. Napravite tej nesrečni stvari konec, gospod grof. In zato vas prosim za to, kar edino lahko reši vas in vaše prebivalce: prosim vas za delo za mojo ubogo župnijo.« Grof Hugo je molče poslušal. Sedaj je ponudil župniku roko. »Vem, da plemstvo nima samo pravic, temveč tudi dolžnosti,« je rekel. »In kot človek in kristjan bom pri ponudil roko za spravo. Da imajo pravico do gozda in kamnolomov, to bodo ljudje menda že uvideli. Toda krenili bomo po poti, ki bo za obe strani pravična: dal bom občini kamnolom za nizko ceno v najem, tako, da bo imela lep dobiček. Z delom lahko začnejo takoj. Najprej morajo odstraniti grušč, napraviti nova pota, izgotoviti vozove in orodje. — Povejte to ljudem, gospod župnik! Bodite posredovalec med menoj in njimi!« »Z veseljem bom sporočil to radostno vest,« je zaklical župnik. »Seveda so še marsikatere težave: ljudje morajo dobiti zopet zaupanje, in potem hud kazni in požigalci — ti bodo seveda kaznovani.« »Ne bo prehudo. Glavni krivec je že kaznovan. Vzrok požara povzročena škoda pa tudi ni tako velika, kot so sprva mislili. Skušal bom, kolikor se bo dalo, da bodo ljudje oproščeni, ker se mi zdi to pravično. Dejstvo je tudi, da je Alban ljudi svaril in prav gotovo delo pri gašenju požara govori v njegov prid. In poleg tega bo težko ugotoviti, kdo je pravi požigalec. Torej ne bo tako hudo. Alban bo dobil prav majhno kazen... In prav tega sem izbral, da bi vodil delo v kamnolomu. Kako mislite?« »Sijajen človek! Ne morete dobiti boljšega. Mislim, da je za vedno ozdravljen svojih prevzetnih idej.« Grof je prikimal. »In Rika — tej sem dolžan prav posebno hvale. Ni pričakoval toliko poguma od Sv. Mihaela, najmanj pa še od takega preprostega dekleta. To mora biti poplačano! In da bosta oba, Alban in Rika srečen par, bom kot prvi pomagal jaz. Rika zasluži to.« »Mnogo grenkega je doživela v življenju. Zato ji od srca privoščim srečo,« je rekel župnik. »In ne samo njej — vsem jo privoščim — vsem! Vse mora biti zopet dobro, veseli, srečni časi morajo priti —« Grof Hugo je hitro okreval. Njegov obraz se je posvetlil, rdeča, vesela življenjska energija je žarela iz njegovih oči. Vsak dan je šel v spremstvu svojih dveh strežnic k lopi na koncu parka, obdani z divjo trato, od koder je bil lep razgled na jezero in dolino. Ko je Čiška skakala po travniku in trgala cvetice, je sedela Julija ob njegovi strani in govorila sta o njeni sreči. »Jeseni bom zdrav,« je rekel grof Hugo. »Tedaj bo poroka. In stari grad bo zopet videl srečne ljudi.« Julija ga je hvaležno pogledala. Vsa njena ljubezen je gorela v tem pogledu. Zdelo se ji je, kot da se je odprla pred njenimi očmi pravljična dežela, kot bi gledala skozi proso okno veselja nov, blažen svet. Čist, močan zrak je premagal bolnika. Lotil se ga je osvežujoč spanec in naslonil se je na lopo. Da bi ga kdo ne motil, je ostala Julija v njegovi bližini in se sprehajala po parku. Mislila je na oni čas, ko je prvi srečala grofa kot temnega, zagrnjenega človeka. In sedaj je prišlo tako — popolnoma drugače, kot si je ona mislila. Zatopljena v svoje misli, ni pazila na pot in približala se je zgradbi. Tedaj je začula glasne korake, sadel, rezek smeh ji je zadonel naproti. Kot prikazen je obstala. V čudoviti senci dreves ji je prihajala naproti neka dama, z obrazom ženskih črt, očarljivimi očmi. Na njenih prstih so se bleščali dragoceni prstani, sob krivavordečem makovju je imela na širokem klobuku in pri vsakem koraku je zašumela svila njene obleke. Julija je položila roke nad oči in strmela v beli, s pudrom pokriti obraz, v velike, bleščeče oči. S par hitrimi koraki je bila pri tujki, radosten krik se je izvili iz njenih prs: »Edita — sestra!« Tujkine poteze so oživele, v njenih očeh je stalo nemo vprašanje. »Julija — ti? Kaj, moja miška je tu? Daj, da te poljubim.« Juliji je skoraj zastal dih ob ljubkovanju velike, lepe sestre. »No —« je rekla ta, »tako strmiš vame, kot bi bila duh. To je seveda razumljivo, ker se toliko časa nisva videli. Toda ti, Julija, kako si prišla sem?« »Tako nekaka vzgojiteljica sem. In ti Edita —?« Julijo so oblile solze. »O Bog, kako smo skrbeli zate!« Edita je potegnila sestrino glavo na prsi, da bi skrila svojo zadrego. »Tiho miška,« je rekla. »Kako vitka si postala! Kako ljubka! In tako smehljajoče oči imaš — gotovo si zelo srečna.« Julija je zardela in povesila oči. »Res, srečna sem, Edita. Pojdi, sediva na ono klop pod bukvami in pripoveduj mi. Pripoveduj mi o sebi, sestra! Kako se ti je godilo?« »Dobro in slabo, miška! Toda zapomniti si moraš najprej, da je Edita mrtva. Jaz sem pevka Tamara — mogoče si že slišala o njej?« Julija je zastrmela v svojo sestro. »Ti — ti si slavna umetnica? Moj Bog —« »No — talenta sem imela več kot dovolj, Julija. In tudi častihlepja! Zato sem odšla iz malega gnezda, kjer bi zamrla. Hotela sem postati velika — ali pa izginiti. Imela sem srečo. Šla sem po strmi poti slave! In četudi je bila pot pokrita s trnjem — kljub temu sem šla. S stisnjenimi zobmi sem šla po njej — prav do vrha. Sedaj sem kraljica v kraljestvu umetnosti! Knezi in kralji se klanjajo pred menoj, tisoč src mi trepeta nasproti, kadar pojem: radost me obdaja, šopki in venci dežujejo...« »Torej si srečna?« »Srečna?« je rekla Edita. »Če je sreča zlato in slava — da, potem sem srečna! Toda prave sreče nisem našla.« Ponosno je povesila glavo in v mehkem glasu nadaljevala: »Da, nekoč — nekoč sem tudi jaz sanjala sladke sanje sreče in ljubezni — toda minile so te sanje...« »Uboga sestra,« je žalostno rekla Julija. »In kje ti je cvetela ta sreča?« »Kje? — Tu v tem oddaljenem raju! Zato sem prišla sem nazaj, samo enkrat hočem še videti, samo enkrat —« Julijo je hipoma spreletel mraz. Imela je občutek, kot da jo je zgrabila mrzla roka za srce, kot da grozi nevarnost njeni mladi sreči. »Tu?« je zaklicala. »Tu v tem gradu. Tedaj sem preživela leto sreče. To je bilo tedaj, ko sem nosila otroka pod srcem —« Julija je zakričala. »Otroka — ti? To je vendar nemogoče! In tu? Torej si —« Sestra je pokimala. »Da — jaz sem žena grofa Hugona von Stein.« Julija se je opotekla. Z velikimi grozotnimi očmi je strmela v svojo sestro. Kakor obupen krik je privrelo iz njenega grla: »Ti — ti si njegova žena?« Editi se je zardelo Julijino vedenje čudno. »Julija,« je rekla, »kaj ti je? Kaj strmiš tako?« Nato je planila kvišku. Stopila je pred Julijo in zaklicala s pridruženim, sikajočim glasom: »Govori — si njegova žena?« Julija je bolestno zakričala in skrila obraz v roke. »Še ne!« »Toda misliš postati? — Ga ljubiš?« je zakričala Edita, zgrabila Julijo za obe rami in jo stresla. Julija se je hotela otresti njenih jeznih rok. »Pusti me,« je zastokala. »Kaj hočeš tu? Povzročiti novo nesrečo? Ali nisi prinesla že dovolj nesreče in sramote na to hišo?« Edita je prebledela. »Ti si otrok! Molči...« je zavpila vsa ti... »In šele potem sta spoznali velikost nesreče. Umaknili sta se druga od druge in se sovražno gledali. Sestri sta bili in sta ljubili istega moža! Pred Julijinim čistim pogledom je Edita povesila oči. »Govoriva pametno,« je rekla. »Kako si prišla v grad?« V zavesti svoje nedolžnosti se je Julija vzravnala. Zrasla je nad svojo sestro. »Kako sem prišla sem, vprašaš? Beda me je prignala sem. Ker je mati trpela pomanjkanje — zato sem šla v svet. Potrebovali sva kruha — tega sem našla tu.« Edita je zastokala. »Ko bi to vedela! Denarja imam v izobilju.« »Ne,« je zaklicala Julija, »tvojega denarja ne bi hotela! Sedaj, ko te poznam, še celo ne. Nikdar ne imela srca za nas.« »Zato pa imaš ti toliko več,« se je norčevala Edita. »Vzeti mi hočeš moža — ali ni to zločin?« »Saj nisem vedela,« je rekla Julija tiho. »Sicer — o Bog, pri vdanih in zbežanih, ko bi to vedela. Grof je bil tako nesrečen in hvaležen za malo ljubezni. »Ne,« je nadaljevala, »ne smeš se: moja ljubezen je čista kakor solnčni žarek. Položila je roke na srce. »Za svojo ljubezen bi šla v smrt!« »Tvoja ljubezen bi bila v smrt —« Edita se je zasmejala. »No, ne govori na tako tragičen način — ti goska! Kaj veš ti, kaj je ljubezen, ti krotka golobica! Toda jaz — z vulkanom v prsih in ognjem svojega otroka — in mogoče tudi moža!« Julija se je jezno vzravnala, kot bi morala braniti svoje najsvetejše. »Tvojega otroka?« je zaklicala resno. »Si se kdaj zamislila, kam si ga mati? Ne, tvoja roka se ne bo dotaknila te lilije. Tvoj dih je strup za čisto, to čisto bitje! Ti si nečista, omadeževana z grehom! Tvojih očeh berem — tvojega obraza — ti si zavržena. Pri spominu na najinega očeta te vprašam: ostala čista Edita? In če nisi čista, tedaj dvigni roko proti nebu in prisezi — prisezi!« Lepa žena je obstala, njene oči so nemirno begale semintja, roke so se krčile — toda njena roka se ni dvignila. Julija je zastokala: »Izgubljena, zavržena! O mati, ljuba mati!...« V trenutku se je zgrnil grofov glas, ki je klical Julijo. »Kličem te,« je rekla Edita. »Tebe zahteva — torej te ljubi! Tvoja si mu ukradla njegovo srečo. Toda jaz hočem nazaj — moža in otroka!« Julija se je oklenila: »Ostani, bolan je — toda bila lahko njegova smrt!« je zaklicala. »In deklice te ne smeš dotakniti, ti ne!« Edita se je jezno zasmejala. »Ti mi tega ne boš branila. Ali pa imaš mogoče kakšno pravico do mojega moža?« Njene oči so se zlobno svetile. Julija je rekla s tihim, ihtelim glasom: »Ne stori tega — prosim te!« »Dekle — mojega potrpljenja je konec. Še vedno je zmagala moja volja. Umakni se mi!« In ker Julija ni odnehala, jo je pahnila od sebe, da se je opotekla in padla. Julija se je zgrudila na tla. Sreča, ljubezen, veselje — vse je minilo! Premišljevala je: ali naj se postavi na grofovo stran in se bori proti svoji sestri? Ali naj sploh pravico svoji sestri kaj prepovedati?... Ne — ni imela druge kakor svojo ljubezen! Zadelo se ji je, kot da so se tla zazibala pod njo. Njene oči so zmedeno zrle v daljavo, trudno, z bolestnim vzdihom se je dvignila, si pogledala s čela mokre lase in omahuje odšla proti gradu... Tu nima več veselja, zgubila je najsvetejši in najdražji, ko doma, kjer bi lahko postala srečna. Grof Hugo je stal v mračni lopi. Njegovo oko je iskalo Julijo, tedaj je prišla druga. »Hugo — tu sem,« je rekla vabljivo razlegalo in nek opojen vonj mu je zalel naproti. »Hugo —« Sklonil se je naprej, njegove oči so se široko odprle. In ko jo je spoznal, jezen zakričal, njegove roke so krčevito zgrabile za srce in se nato stegnile proti prihajajoči, kot bi se je hotel obraniti. »Ti — ti se upaš? Vse muke dolge let, vse sovraštvo in zaničevanje do ženske je zvenelo iz njegovih besed. Edita je spoznala, da je tu vse izgubljeno. Kljubovalno je dvignila glavo. »Nisem prišla radi tebe,« je rekla trdo in hladno. »Svojega otroka hočem!...« Svojega otroka, po katerem sem hrepenela vsa ta leta. Hrepenenje po njem me je prignalo sem! Vrgel bom od sebe vso slavo, vzela svojega otroka na prsa in bom samo mati!... Daj mi mojega otroka!« Stala je teatralno pred njim, njen glas in njene oči so prosjačile — toda njeno srce je bilo mrzlo. Grof Hugo je na prvi pogled spoznal, da se ta ženska ni izpremenila, ne poboljšala. Vse na njej je bila laž in hinavščina. Kakor na odru, tako je bila tudi v življenju, celo v najsvetejših čustvih: pridana in igralska. Grof Hugo se je razsrdel. »Nobene pravice nimaš do mojega otroka,« je rekel razburjeno. »S svojim begom si zapravila vse materinske pravice. Zastrupila si moje življenje in me onesrečila — sedaj pa hočeš iztegniti svoje umazane roke še po otroku?... Bodi prekleta — vrgel te bom iz svoje hiše!« »Ne bodi me s svojimi kletvami! Izkupila bom svojo pravico! Mogoče pokrovitelje in prijatelje imam!...« »Tvoji prijatelji so ti bili vedno bližji kot mož in otrok! Naj pridejo — zapodil jih bom. S svojo srčno krvjo bom branil svojega otroka.« »Le — toda prej hočem preizkusiti moč materinske ljubezni. Kaj — če bi šla deklica prostovoljno z menoj?« Grof Hugo se je vzravnal, njegova lica so gorela. »Poskusi! Saj nisi zmožna velike, globoke ljubezni. Pri tebi je vse nečisto in pokvarjeno. Od tvojega otroka in mene te loči prepad, to je: krivda.« Edita se je zasmejala. »Krivda?... To zame ne obstaja — ta beseda je izbrisana iz mojega življenja. Kar imenujete vi krivdo, to je zame prostost. Vaši mrzli zakoni, narejeni za malomeščane, me ne zanimajo. Če bi se jim podredila, bi morala sedaj živeti in otroka zibati. Potem krivde sem postala velika, sem dosegla ves svet, kraljestvo, kjer ni dobrega, ne hudega, niti krivde, niti kesanja, kjer kraljuje lepota, ljubezen, v kraljestvu veselja!« »In v to kraljestvo hočeš peljati mojega čistega, nedolžnega otroka? To je blaznost!« »Deklica naj bo dedinja moje slave in mojega bogastva. Odpri ji oče vrata sveta.« »To se pravi — hočeš jo predati peklu. Ne!« »Postali si torej poboženec!« se je norčevala Edita. »To ti slabo pristoja — spomni se svojih mladostnih neumnosti.« Zasmejala se je, toda njen smeh je zvenel rezko in hripavo. »Ne tajim, da sem bil kot poročen neumen človek,« je rekel temno grof Hugo. »Marsikaj neumnost sem napravil. Toda nikdar nisem bil — prostitutka, kakor ti!« Jezno je zakričala. »Ta beseda naj luči za vselej!« »Ali še sedaj to čutiš? Ko si me nevesta zapustila, si raztrgala vse vezi. Nikdar nisi bila mati in žena — vedno samo igralka. In ti se skušaš zavedeti materinske pravice — laž! Ti, ki si zapustila ubogo, krvavo dete, da si šla lahko za veseljem in uživanjem. Storil to mati? Tu prihaja Čiška! Naj odloči.« Čiška je prihajala s travnika z zardelim licem in bleščečimi očmi. Nosila je šop cvetic v rokah, v laseh pa pas in na klobuku si jih zataknila: zvončnice, zvezdnice, modri encijan, poljske astre, zlatorumene... Čiška je prihajala s travnika, z zardelim licem in bleščečimi očmi. Nosila je šop cvetic v rokah, v laseh, za pas in na klobuku si jih je zataknila: zvončnice, zvezdnice, modri encijan, poletne astre, zlatorumene trojke, močno dišeči jasmin. Podobna je bila pravljični kraljični, vse na njej je bilo veselje in luč. Ko je zagledala tujo damo, je v začudenju spustila šopek na tla. Edita je stisnila ustnice, vsled česar je bila videti mnogo starejša in skozi lornjon opazovala deklico. »Ni slaba,« je rekla s takim izrazom v obrazu, kakor opazuje športnik mladega konja, ki je prvič stopil na dirkališče. »Ni slaba — samo preozka in obleka ji slabo pristaja. Toda dvoje oči ima — in tudi sicer: rasa!« Grof Hugo je bil srdit. Prijel je Čiško za roko in rekel s trepetajočim glasom: »Čiška — poznaš to žensko?« Čiška se je zganila in se oklenila očeta za roko. »O oče,« je rekla. »Nekoč sem videla njeno sliko v gradu — to je moja mati. Toda bojim se je. Tako hude oči ima...« Edita se je jezno zasmejala. »Dobro si jo naučil. Pridi sem, moj otrok, nisem tako grozna, kot so ti pravili o meni. Pridi sem v moje roke, na moje srce, ljubeček.« Čiška se ji je umaknila in zmajala z glavo. Tedaj je padel na tla cvetlični okras, v katerega je bila zagreznjena. »Oče mi je povedal ime moje matere,« je rekla tiho in žalostno, »in od otroških let sem hrepenela po njej. Toda nikdar nisem prejela od nje poljuba, niti pozdrava... Ko sem postala večja in sem si ustvarila lastno mnenje, tedaj sem pač mislila, da moja mati nima srca, sicer bi ne šla od mene in bi me ne pustila same. Če ste moja mati, zakaj ste me zapustili?« Kakor sodnica je stala Čiška pred tujko, katera je že izgubljala upanje, da si bo kdaj pridobila ljubezen svojega otroka. Toda tako kmalu ni odnehala. »Čiška,« je rekla z največjo nežnostjo, ki jo je bila zmožna. »Slava me je vabila. In potem — vedela sem, da je v meni velika umetnica. Tega talenta nisem smela pustiti nezakopanega. Zato sem šla.« »Torej vam je bila umetnost več kakor vaš otrok?« Četudi je bilo to vprašanje preprosto in naravno, je vendar čudovito dirnilo Edito. Molče je gledala Čiško in grozno jasno ji je bilo, da leži nepremostljiv prepad med njo in njenim otrokom. Nikdar se ne bo počutila Čiška domačo v svetu svoje matere. Deklica je bila ustvarjena za to, da bo postala kdaj dobra gospodinja — toda božanske umetniške iskre ni imela. Zavzdihnila je. »Otrok,« je rekla, »mnogo zamešavaš. Hotela sem te peljati do slave in sijaja in sem upala, da te bom izobrazila za svojo naslednico. A vidim, da sem se zmotila: ti imaš vodo v žilah, ne ogenj. Ali pa je tvoj mir le krinka? Deklica, ali te ne mika slava?« Čiška je zmajala z glavo. »Ne — tiha sreča mi je tisočkrat ljubša kakor ves sijaj sveta.« »Bog, kakšna skromnost!« je sočutno zaklicala Edita. »In to naj bi bila moja kri? In če govorim k tebi kot mati? Če te kličem na svoje srce?« Čiška se je bolestno nasmehnila. »Moja mati je mrtva, moje srce ne čuti ničesar — —« »Torej moram iti,« je rekla Edita, ter se ponosno in mrzlo vzravnala. »Lahko bi si prihranila to grenko razočaranje,« je povzel grof besedo. »Kdor hoče žeti ljubezen, mora sejati ljubezen. Ti pa si delala samo prepere. Ženska, pregledal sem te! Nisi prišla radi svojega otroka, temveč radi sebe. Strah te je prignal sem. Tvoja lepa pota mineva — s tem je tvoja moč zlomljena. Z lepoto svoje čere bi si rada priborila vpliv nazaj, ki mineva od dneva do dneva. Ne ljubezen, temveč spekulacija te je prignala sem! Glej, ti trepetaš — spregledal sem te. In sedaj pojdi — naši računi so izravnani.« Edita ga je srdito pogledala. »Da grem! Polna sovraštva grem od tebe — oropal si mi mojega otroka!« Grof se je zasmejal. »Frazo! Nikdar v življenju nisi zvesta in resnično ljubila. Tudi ljubezen ti je bilo samo sredstvo za namen. Pojdi!« Obrnil se je in odšel. Tedaj je stopila Čiška k svoji materi in ji ponudila roko. »Medve se bova ločili v miru,« je rekla. »Naj ne bo nikake grenkobe in nikakega sovraštva med nama. Z Bogom, mati!« Obraz ponosne žene je vztrepetal. Sklonila se je k svojemu otroku in ga poljubila na čelo. »Rekla si mi mati, hvala ti,« je rekla Edita z mehkim glasom. »Zbogom, moj otrok! Mogoče je boljše tako. Medve se ne bi nikoli razumele. Skušala bom pozabiti. Svet, moja umetnost in slava mi bo nadomestila mojega izgubljenega otroka.« Nato je naglo hitela proč, da bi skrila solze, ki so jo oblile. ==3. poglavje.== Mesec se je zrcalil v jezeru — globina jezera je oživela. Vitke vodne vile so plavale v zeleni globini in sukale svoja nežna telesca v plesu valov. Zlati lasje so oddajali svetle obraze z zelenimi očmi, srebrne krone so se jim bleščale na glavah in bele roke so se stegovale proti bledem vodnim rožam... Ob jezeru je stalo v tem času mlado dekle, z bledim obrazom in žalostnimi, objokanimi očmi. Sklonila se je nad vodo, njena noga je stopila k jezeru. Tedaj je zazvenel trepetajoč glas skozi tišino: »Ave Marija!« Mesec je naglo zakril svoj obraz za siv oblačen pajčolan, vodne deklice so se spustile v globino — konec je bilo skrivnostnega čara. Julija se je zgrudila ob brežini, in jokala in se obtoževala kot grešnica. Ko je pel zvon, je deklica molila in neki bolestni mir je prišel vanjo — mir odpovedi. Dvignila se je, si obrisala solze in pozdravila proti gradu: »Zbogom vi ljubljeni! Bodite srečni! Zbogom moj dom!...« Nato je krenila po cesti, po isti cesti, po kateri je šla tudi njena sestra... Drugo jutro sta grof Hugo in Čiška zaman čakala na Julijo. Čiška je tekla v njeno sobo — a bila je prazna. Grozen strah se je lotil grofa. Preiskal je grad in park, poslal ljudi v gozd in v dolino, a o Juliji ni bilo sledu. Grof Hugo je bil globoko potrt. Ni si mogel razložiti, kam je izginila Julija. Tedaj je dobil čez nekaj dni karto in na njej ena sama vrstica: »Julija je moja sestra.« Tako se je maščevala Edita nad svojim možem. To je bil zadnji udarec njenega sovraštva. Sedaj je vedel grof Hugo, čemu ga je Julija zapustila. Njegovo srce je bilo vedno bolj žalostno, čutil je samega, zapuščenega. Zdelo se mu je, kot da je nenadoma ugasnila svetla zvezda, zadnja zlata zvezda njegovega življenja. Jeseni, ko je grof Hugo ozdravel, se je vršila v prestolnici porotna razprava. Župnik in skoraj polovica župnije so bili pozvani kot priče. Razprava je vzbudila izredno zanimanje. Galerije so bile nabito polne. Bilo je nekaj nenavadnega, da so sedeli skoraj vsi možje župnije na zatožni klopi. O njihovih nekdanjih upornostih ni bilo več sledu. Potrti in prepadenii kakor ubogi grešniki, z bledimi obrazi in prestrašenimi, žalostnimi očmi so stopili svobodno dvorano. Videlo se jim je, da so jih razjedale skrbi in domotožje. Ko so zagledali svoje žene in otroke, so stegnili proti njim svoje trde, žuljave roke in ihteli: »Moja žena!... Moj ljubi, ljubi sin!...« Na galerijah je nastal nemir in predsednik je moral poklicati k redu. Ko je stopil Alban v dvorano, je njegovo oko hrepeneče preletelo vrste. A ni našlo, kar je iskalo. Tedaj je postal njegov pogled meglen in brezbrizen. Kot strt velikan je sedel na klop. Začelo se je zasliševanje prič. Drug za drugim so nastopali ljudje od Sv. Mihaela. Nerodno in okorno so stopali po širokem hodniku ter se krčevito prijeli naslonjala pri stolu, ki je stal na sredi. Ker niso bili vajeni takega javnega izpraševanja, so s strahom gledali na resne sodnike v črnih talarjih in klobukih. Plaho so gledali na porotnike, ki so sedeli na desni strani na dveh dolgih klopcah z visokimi naslonjali. Ko so nato vstali sodniki, porotniki, obtoženci in poslušalci, ko so jim narekovali prisego, jih je spreletel mraz po hrbtu in so vsi trepetali. »Prisežem pri Bogu Vsemogočnemu... da bom govoril resnico... tako mi Bog pomagaj.« Počasi so prihajale besede preko njihovih ustnic, nekateri so jokali in sodniki so se trudili, da bi jih pomirili. In ko so jim stavili nato vprašanja, so odgovarjali nejasno in zmedeno ter pripovedovali stvari, ki sploh niso spadale k stvari. Polagoma se je razgrinjala pred sodniki in poslušalci slika Sv. Mihaela, ki je vplivala s svojo brezupnostjo tako pretresljivo, da je utihnila med poslušalci prvotna veselost ob nenavadnem vedenju in nepripravenih odgovorih prič ter se umaknila globoki, tihi resnosti. Dva dni je trajalo zasliševanje prič. Zadnja sta prišla na vrsto župnik in grof Hugo. Ko je stopil župnik pred mizo, je zavladala smrtna tišina. »Zakon vam zapoveduje, da se odrečete pričevanju proti svojim župljanom,« je rekel sodnik, ko je napisal osebne podatke. »Ali se hočete poslužiti te pravice?« Župnik je zmajal z glavo. »Ne — prišel sem, da bi povedal resnico in pričal za svojo župnijo.« »Torej prisežete!« In župnik je prisegel s tako svečanostjo, kot bi stal pred obličjem božjim. »Povejte torej vse, kar je v kakršnikoli zvezi z zločinom. Vi, kot dušni pastir, morate najbolje poznati nagibe, ki so zavedli vašo župnijo do upora. Govorite, ne bom vas motil.« In župnik je začel govoriti. Govoril je jasno, nepristransko, z ono srčno toploto, ki ga je napravila za zagovornika lastne župnije. Ničesar ni zamolčal in ničesar olepšal. Naslikal je bedo pri Sv. Mihaelu, povedal je, kako je nastala nesrečna pravda, kakšne posledice je imela ta in kako je izjedala mozeg župnije. Vse je prišlo na dan: grofova trdost, toda tudi divjost kamnarjev, njihova kljubovalnost, maščevalnost in sovraštvo. Nikogar ni obtoževal, za vse je bil pravičen... In iz vsake besede, ki jo je izpregovoril, je zvenela ljubezen do njegovih ljudi, čigar zmote je obžaloval, ki so mu pa kljub svojim napakam prirasli k srcu. »Pastir te župnije sem,« je sklenil, »in vem, da zaslužijo kazen. Toda prosil bi visoki sodni dvor in porotnike: naj vas vodi pri vaši sodbi miloba in človečnost. Nesreča je dobro izučila moje otroke. K zločinu jih ni zapeljala prevzetnost in pokvarjenost, temveč revščina, lakota...« Župnik je končal. Poslušalci so planili s svojih sedežev, ploskali in kričali: »Vsa čast! To je župnik! Ta ima srce za svojo župnijo! Živijo, gospod župnik!« Predsednik je ukazal, naj mirujejo. Celo njemu samemu, strogemu možu postave, je bilo toplo pod srcem črno suknjo. Prijazno je pokimal župniku, ki je šel počasi h klopi za priče. Z galerije so mu mahali robci in ga glasno pozdravljali. »Grof Hugo von Stein,« je zaklical sedaj predsednik. Takoj je postalo mirno. Čez nekaj trenutkov so se odprla vrata pod galerijo in v sodno dvorano je stopil grof. Že več dni so prinašali časopisi obširna poročila o Sv. Mihaelu, o sodni obravnavi in grofu von Steinu. Tega so v mestu dobro poznali in v spominu je bila še marsikaj njegova poročniška neumnost. Ko je stopil sedaj v dvorano, so se vse oči uprle vanj. Z daljnogledi in z lornjeti so ga gledali, razburjenje je doseglo višek. Grof Hugo, v brezhibni črni obleki, je bil lep mož. Radi bojev z napoldivjimi kamnarji je postal še prav zanimiv. Ko so ugotavljali njegove osebne podatke, je bilo tako tiho, da bi se miška slišala. »Koliko star? —« »Bil, črninjo,« je kratko odgovoril. Na galerijah so se svali šumi in komolci in hihitali. »Žena mu je ušla — že pred leti,« so si šepetali. Nato se je začelo izpraševanje. Vse zanimanje je bilo napeto na grofa, vsi so poslušali njegov govor, zakaj lepo in jasno je govoril. Bled aristokrat s svetlozeleno potezo okoli ust. »Sam priznam,« je rekel, »da zadene precejšen del krivde mene. Predrt sem bil, nisem poznal stiske ljudi. Stradali so, trdno so bili prepričani, da je gozd in kamnolomi njihova lastnina. Nesrečno dejanje so izvršili v stanju duševne potrtosti, bilo je posledica dolge verige nesrečnih prepir. Ljudje so živeli v grenki bedi, nesrečni izid pravde jim je vzel razsodnost, zmedel njihov razum in jih zagrenil, ker je bila s tem uničena njihova vas. In v tem stanju, ko niso bili zmožni treznega preudarka, so storili to, kar imenuje zakon zločin. Jaz pa imenujem to zablodo — dejanje silobrana —« Sodniki so se začudeni spogledovali, porotniki so se nemirno premikali na svojih sedežih, zagovornik se je zamakslano smejal, državni pravnik je nepotrpežljivo gladil svojo dolgo, rdečo brado, na galerijah je nastal tak nemir, da je moral predsednik pozvoniti. To je bilo nekaj nezaslišanega. Še nikdar se ni dogodilo, da bi tožitelj in oškodovanec nastopil kot zagovornik obtožencev. Začeli so se govori. Toda grof Hugo ni poslušal, kaj so govorili. Pokimal je kamnarjem, bledi obrazi so se dvignili in hvaležno pogledali. V njem je zavrelo veselje: pridobil si je te uboge, preproste ljudi, med njimi in njim je bil mir. In nato je videl pred seboj mil obraz in dvoje modrih, žarečih oči in zaslišal ljub glas. Tedaj se je zazdelo tako srečnega, da ni bilo mogoče povedati. Bolelo ga je, da ni bilo ob njem nje, katere oči so ga tako tiho gledale. In tiho, čisto tiho je prišlo ljubo ime preko njegovih ustnic: »Julija, moja Julija...« Četrti dan je bila razglašena obsodba. Brez kazni niso odšli, toda sodniki so vseskozi upoštevali olajševalne okoliščine in določili najmanjše kazni. Najvišja kazen je bila eno leto ječe. Zadela je Albana, ki je s hujskaškimi govori in z opojnimi pijačami izpodbujal ljudi. Pol leta je že presedel v preiskovalnem zaporu. Ker je pri gašenju požara naredil, kar je mogel, je upal, da bo oproščen — sedaj se je zganil. Še pol leta ječe — to je bilo grozno! Ko so odhajali iz sodne dvorane, je stopil grof Hugo k Albanu in mu stisnil roko. »Le pokonci,« je rekel, »pol leta bo kmalu minulo! Potem bo prišla sreča.« »Kako to, gospod grof?« »Vse je odpuščeno in pozabljeno, Alban. Novo življenje se bo pričelo pri Sv. Mihaelu — veselim se, ko se boste vrnili v vas.« »Ne razumem.« »Stvar je preprosta. Kamnolomi so toliko očiščeni, da se bo prihodnjo pomlad lahko začelo z delom. Kamnje kot zlato, vam rečem! Kamnolome bo vzela občina v najem. Manjka samo še delovodja, ki bi vodil vse stvari, zakaj jaz nič ne razumem o tej stvari. Zato sem mislil na vas —« »Na mene? Toda gospod grof —« »No — plačati vam vendar moram, ker ste mi pri požaru rešili grad. Brez vas bi do tal pogorel. Določeno je torej: vodili boste ves obrat! Treba bo pošteno delati — to je za vas že to igrača —« »Gospod grof — vi se norčujete iz mene?« »Ne, popolnoma resno govorim! Gospod župnik vam bo to potrdil. Sv. Mihael mora vstati in zakon vzajemnosti mora vladati v hribih. To so bili — vendar vaše sanje.« Alban je planil kvišku, njegov obraz je vztrepetal. »O Sv. Mihael bo — komaj verjamem. Sv. Mihael bo odrešen in prost? Sv. Mihael bo srečen? To je kakor čudež!« In ob tem veselju je pozabil na kazen, ki ga je zadela. »Pridobili smo si ga,« je rekel grof pri odhodu župniku in pogledal na mladega, svetlolasega fanta, ki je venomer ponavljal: »Živijo Sv. Mihael!...« Na stotine ljudi je sprejelo ta klic in ga poneslo pred sodno poslopje na mestne ceste. Ko sta prišla po stopnicah grof in župnik, so se gnetli okoli njiju ljudje od Sv. Mihaela, ki so skoraj vsi prišli zadnji dan k obravnavi. Obkolili so ju, jima stiskali roke in ju spremljali z glasnimi klici skozi mesto. Minila je jesen, zima je vladala v hribih. Nekega mrzlega zimskega dne se je vrnil Alban domov. O Bog — kako mu je sijal nasproti njegov domači kraj v svojem zimskem sijaju! Pota in steze so bile pokrite z belo odejo, na drevesih in grmovjih je blestalo na milijone diamantov in gore so si nadele na uporne prsi srebrni oklep — kako lep je bil domači kraj! Pot mu je tekel z čela, ko je stopil v Gretino kočo. »Tu sem,« je zavriskal, »Rika — tu sem.« Rika mu je planila okoli vratu. »Hvala Bogu, da si tu.« »Toda prihajam iz —« »Tiho,« je rekla Rika in mu zaprla usta. »Tiho, ne izgovori grde besede. V mojih očeh si čist. Sreča je prišla danes k nama in trdo jo bova držala. Komaj si morem to misliti, Alban — kar vriskala bi.« »Kar vriskaj, Rika! Kar vriskaj! Dovolj si že trpela. Toda sedaj je to minilo — sedaj se je začelo veselje —« Naslonila je glavo na njegove prsi ter zrla vanj z ljubeznijo in zaupanjem. Z močno roko jo je objel. »Ti moja, moja sreča,« je rekel pijan radosti. Prišla je pomlad! Gozdovi po gorah so ozeleneli, modre zvončnice so kimale s svojimi glavicami v toplem vetričku, njihovo sladko zvonjenje je zvenelo po svetu, v gozdu se je razlegalo petje drozgov. Tudi k Sv. Mihaelu je prišla nova pomlad — pomlad življenja! Iz zločina in kazni so se dvignili ljudje v sveto kraljestvo miru. Resno so se kesali in težko pokorili. Sedaj so bili odrešeni in z neprestanim delom so skušali popraviti, kar so zakrivili. Kamnolomi so stali v polnem obratu. Drobnozrnato kamenje se je bogato razpečevalo in neštetimi vozovi so izvažali ogromne skladnice v svet. Alban, ki je vodil vse podjetje, je napel vse svoje sile, da bi dvignil podjetje. Bil je pripraven, izkušen, zelo marljiv in je imel srečno roko. Neizmerno vesel je bil, da je mogel dvigati mrtve zaklade, ki so bili v resnici blagostanje in blaginja za obubožano vas. Njegov sanj je bil izpolnjen, grad in vas sta se pobrala. Grof Hugo je dal občini kamnolome za nizko ceno v najem. Delavci in vozniki so imeli dobro plačo, dobiček pa se je stekal v občinsko blagajno, iz katere je vsak dobil svoj delež, sorazmeren njegovemu delu. Del dobička se je porabil v splošno koristne svrhe, za napravo in popravo novih potov in cest, za izobraževanje, za bolniško blagajno in za zavarovanje in za dobrodelne ustanove. Alban je bil enoglasno izvoljen za župana in vlada, ki je dolgo časa oklevala, ga je morala potrditi. Uvedel je strogo, toda pravično vlado pri Sv. Mihaelu in nov duh je zavel v občini: duh reda in krščanske navdahnitosti. Alban in župnik sta delovala skupaj v dobrobit občine. Alban in Rika sta bila srečen par. Oba sta bila pridna pri delu, poštena in zvesta v življenju, trdna v veri in božjem zaupanju — dva zmagovalca, ki sta prestala trdi boj in našla mir. Rika je bila njegov ponos, solnčni žarek hiše, njegova mlada, svetla moška sreča! V vseh hišah in družinah je začelo čudovito zeleneti in cveteti, povsod je poganjalo močno in lepo, kakor pomlad, veselje do življenja: Sv. Mihael je bil popolnoma izpremenjen. Jeseni je doživela vas veliko veselje: župnija je zopet dobila nazaj podobo Sv. Mihaela. Veselje vaščanov je bilo brezmejno. V slovesnem sprevodu so šli sliki naproti, vse hiše so bile okrašene in zastavami, kakor bi pričakovali kakšnega kneza. Sv. Mihael, njihov mogočni varih, je zopet kraljeval v glavnem oltarju, stara podoba milosti, do katere so imeli toliko zaupanja, je bila zopet v njihovi sredi. Ker je bil žalni mir, je obnovil župnik staro romanje. Iz vseh bližnjih vasi so vreli ljudje k Sv. Mihaelu in noč in dan so gorele darovane sveče na glavnem oltarju. Župnik je navduševal to z iskrenim veseljem in pripisoval je čudežni moči nadangelovi. Seveda, ti dobri gorski ljudje: Sv. Mihael je pomagal! Toda nekoliko tudi tvoja ljubezen, ti zvesti pastir! Ljubezen, ki si jo vse življenje sejal, je začela zeleneti! Samo tam gori na gradu se ni naselilo veselje. Grof Hugo ni mogel pozabiti Julije, ter je žaloval za njo kot bi umrla. Siva potonica je hodila neprestano ob njegovi strani: bolečina. Vsled te bolečine in lastnih skrbi je bil grof obziren napravi sužnjem. Trudil se je, da bi olajšal vaši vse trpljenje, potegnil ljudi iz revščine in bede, jih osrečil in pripeljal na svetlo pot. Staro sovraštvo vaščanov je polagoma izginilo ter se izpremenilo v spoštovanje in ljubezen. Zakaj vsi so vedeli, kako dober je bil grof Hugo z njimi in kako se je trudil, da bi staro krivico zapremenil v pravico. Kljub temu je ostal grof samotar. Tudi Čiška ga je zapustila. Bila je ob Ženevskem jezeru v nekem imenitnem, dekliškem zavodu. Grof Hugo je hrepenel po svojem otroku. Pozimi, ko je imel bolečine v nogi, je bil priklenjen na grad. Toda takoj, ko je prišla pomlad, ga je vleklo k svojemu otroku. Tudi to leto je hitel k Čiški. Kako lepa je postala deklica! In kako veliko je bilo njeno veselje, ko je imela nekaj tednov pri sebi svojega očeta, ki jo je odpeljal iz strogega zavoda. Čudovito lepo je bilo na jezeru. Vozila sta se v lepem, ozkem čolničku do raznih obrežnih krajev in hodila preko cvetočih travnikov. Zvečer sta sedela na terasi Grand-hotela, gledala na jezero in poslušala godbo... Oh, ta čudovita terasa z bleščečimi gredicami, s tropskimi rastlinami, ki so plavale nad jezerom kakor viseči vrtovi pravljičnega kraljestva, obdani od veselih, smehljajočih ljudi. Čiška je bila vsa navdušena. In potem to krasno jezero! Sama modrina in modrina, zrak in voda v objemu sredi zlata in nebesne modrine. »Raj!« je rekla Čiška, toda nenadoma je umolknila, položila svojo roko na očetovo in rekla tiho: »In vendar oče — veš, kje je še lepše?« Prikimal ji je: »Doma!« In trčila sta s kozarcema, napolnjenima z zlatorumenim vinom: »Pozdravljena domovina, lepa domača dežela!« V tem trenutku je šel tik ob njuni mizi nek mlad, vitek gospod. Slišal je zadnjo besedo, obstal in začudeno pogledal Čiško. Za trenutek so se njune oči srečale. Čiška je zardela pred ostrim pogledom. Povesila je oči in začela govoriti z očetom, dočim je mlad gospod omahovaje odšel naprej. Čiška je skrivaj gledala za njim in mislila: »Kje sem že videla ta ostrorezani obraz? In to ponosno hojo? In te oči... te oči?« Tedaj se je tujec izginil. Samo še nekaj dni — in oče je zopet odšel. Težko je bilo slovo, toda grof Hugo ga je skušal olajšati z obljubo, da kmalu zopet pride. Čiška pa je z odprtimi očmi sanjala dalje... In pri tem je vedno stopil pred njo mlad, svež obraz in dvoje oči jo je vprašujoče pogledalo. Nekega večera pa, preden je zaspala, je nenadoma skočila kvišku, stegnila roke in zavpila: »Sedaj vem, kdo je bil — njegove oči so mi ga izdale... Kako blizu je spet leto spoznanje.« Sklonila je roke na mlado srce in zašepetala: »Mihael... ti moja ljubezen!« In s smehljanjem je zaspala, ter vzela s seboj v svoje sanje sliko ljubljenega... ==4. poglavje.== K Sv. Mihaelu je končno prišla sreča! Toda nova sreča ni neskaljena, v vsaki glodi zloben črv. Tako je bilo tudi pri Sv. Mihaelu. Toda tu je bil zmaj: zlo nad Hudičevo kuhinjo. Vsako leto so pridrli iz gor hudourniki, napolnili žrelo, hrumeli v dolino in opustošili vas in polja. Jezove so odnesli kakor igračke, neka hišica se je pogreznila v brežino, cerkev in vas je bila brez moči napram divjajočim elementom — in nobenega rešitelja ni bilo, ki bi se šel bojevat z groznim zmajem. Vroče poletje je prišlo v deželo. Kolikokrat se je pripravljalo k nevihti, so trepetali prebivalci Sv. Mihaela. Prišel je praznik sv. Petra in Pavla. Težka soparica je ležala nad vasjo in polji, nad travniki je trepetal zrak. Kljub vročini je šla popoldne gospa Rika v gore, ker je bila mati Greta nekoliko bolna. Peljala je s seboj svojega triletnega sinčka, ker je hotel iti z njo. Rika je zelo hitela, ker je hotela biti še pred večerom doma. Težko so minevale ure. Zlati blesk, ki je ležal nad gorami, je ugasnil, temni oblaki so se kopičili na nebu, moten fosforni sijaj je trepetal nad vrhovi in v daljavi je votlo grmelo. Slovesno je pel neki zvon, na oknih so gorele blagoslovljene sveče in iz vsake hiše se je vila glasna molitev. Skozi vas je drvel Alban. »Kam, Alban?« mu je zaklical župnik, ki je baš prišel iz cerkve. »V gore k Greti! Žena in otrok sta jo šla obiskat in se še nista vrnila. Zelo me skrbi... ob slabem vremenu!« Pokazal je temno nebo in z naglim pozdravom oddrvel. »Bog z vami!« je zaklical župnik za njim. Toda vihar je zadušil njegove besede. V viharju je hitel Alban navzgor. Dež ga je bil po obrazu, peneče vode so hitele proti njemu, bliski so švigali kakor goreče ogromne sulice. Alban se ni menil za vse to. Z donečim glasom je klical: »Rika — Rika!... Fantek!... Moj ljubi fantek!...« A ni dobil odgovora. Hitel je vedno više in više. Čisto temno je postajalo v tem. Zvonček je zajecal skozi bučanje, glasno petje se je razlegalo skozi divji vihar. V svitu bliska je zagledal Alban žensko, ki je vlekla za vrv prav zvonček, enako z vihrajočimi lasmi: »Greta!... Mati Greta!« je zatulil v viharju. Starka ga ni slišala. Vlekla je za vrv in zvonček je pel z groznimi zvoki — zvon vode, zvon nevarnosti. »Sv. Mihael je bil v nevarnosti!« »Mati Greta!« je zaklical Alban z vso silo svojega glasu, »kje je Rika?« »V Peklu,« je zadonelo nazaj. Pekel je ležal nekaj sto metrov nad Gretino hišico ob vznožju visoke pečine, ki so jo imenovali ljudje »Hudičeva prižnica«. Tja je moral torej iti Alban. Napravil je težak korakov, nato pa se je povzpel na neko skalo, da bi se umaknil hudourniku, ki je prihrumel nasproti. Globoko je zadihal. Tedaj je zvonček umolknil. Na divjem, penečem se vodnem valu, ki je pridrl z gore kot razburkana lavina, je zagledal Alban skrčeno telo neke ženske, ki je molela roke kvišku in kričala. Bila je mati Greta. Alban je bil lud od groze; hotel je skočiti k njej, stegnil je roke proti starki — toda tedaj je videl, kako jo je odnesel val bliskoma hitro navzdol v grozno globino. »Greta — mati Greta!« je prestrašen zakričal Alban, in se skoraj zgrudil. Toda skrb za ženo in otroka ga je vzpodbudila in ga gnala navzgor, čez drn in strm, do Pekla. Ko je prispel končno z velikim trudom do temnega prepada, je moral najprej globoko zadihati, preden je mogel govoriti. Težavo je prišlo iz njegovega grla: »Rika — moja žena!« Nobenega glasu ni bilo iz Pekla. Samo vihar je tulil okoli visoke pečine in dež je padal na hrbet kamnitega velikana. Alban se je opotekal v Pekel. Kolena so se mu tresla in s prsti se je moral oprijemati roba pečin, razpokanih skalovja, da se ni zgrudil. »Rika! — Rika?« Tedaj je v globočini nekaj zašumelo, začuli so se lahni koraki in nekaj živega mu je skočilo okoli vratu: »Alban — moj Alban!« »Rika!« Vsa radost njegove duše je zvenela iz te besede. Nežno jo je pogladil po laseh. »Uboga revica — to si se bala! Kje je pa sinček?« »Spi na mahu v Peklu.« »Hvala Bogu! Daj da ga vidim — moram ga vzeti v svoje roke...« Tesno objeta sta šla skozi Pekel, brez besede in vendar polna tihe radosti, da sta se našla. »Rika,« je zajecal, »poslušaj — pečina se trese, nagiba! Ne čutiš?« »Moj fant!« je zakričala Rika v blaznem strahu, dvignila spečega dečka z ležišča ter bežala s svojim možem iz Pekla. Pečina se je v resnici nagnila. Zdelo se je, kot da je kak velikan vtaknil v korenine pečine vzvod, da bi dvignil ogromno skalo. Natančno se je čutil vsak pritisk in vsakokrat je strepetalo skalnato telo. Na vrhu se je drobilo kamenje in hkrati se je začelo neko strašno hreščanje, kot bi se dvoje mlinskih kamnov drgnilo drug ob drugega. Alban in Rika sta se oddahnila, ko sta imela Pekel za seboj in sta stala na prostem. Sedaj sta bila popolnoma predana divjanju neviht. »Tu ne moremo ostati,« je rekel Alban. »Toda kam? — Gretino hišico je odnesla voda — ona sama je gotovo že mrtva — kam torej?« Tedaj se je spomnil, da leži nekoliko dalje neka kočica, ki so jo uporabljali pozimi drvarji. Tja je hitel ter vlekel za seboj Riko, ki je držala na rokah spečega dečka. Koča je bila temna in nizka. Toda varovala jih je vsaj pred dežjem in vetrom in deček ni videl švigajočih bliskov, ki se jih je grozno bal. Rika je sedla v temnem prostoru na neko klop, Alban pa je vstopil med podboje, zakaj ena vrata so manjkala. Blisk za bliskom je švigal okoli glave Hudičeve prižnice, ogenj je švigal skozi noč, grmenje je pretresalo zemljo — nebo in zemlja sta stala v ognju... in dež je šumel med vejami. Alban je bil vznemirjen. »Moja uboga vas! Uboga, uboga Greta!« je rekel. »Moj Bog,« je zaihtela Rika v svojem temnem kotu, »če naju zadene strela — naju in najinega dečka —« »Varuj nas, sv. Mihael!« je prosil Alban. »Moliva...« je opomnila Rika... Tedaj se je nenadoma zabliskalo, takoj za njim je zagrmelo, tresk je pretresel zemljo, da sta se Alban in Rika opotekla. »Jezus...« je zakričala žena... »moj otrok...« Dečku se ni nič pripetilo, čisto tiho je ležal na materinih prsih. »Alban, si živ?« je zastokala Rika in odprla od ognja oslepele oči. Tedaj jo je nemo vzel v svoje roke. Zemlja je donela, gora se je tresla — nato hreščanje, bučanje in grmenje kot bi strela udarila na sredi gore in jo razpolovila. Alban je stopil k vratom in pogledal ven. Njegove oči so hotele prodreti temo. Nato je glasno zakričal. »Alban — kaj je?...« »Sv. Mihael... pomagaj jim!... Pečina — Hudičeva prižnica... se je zrušila... čuj... navzdol se vali... drevesa se lomijo... zemlja se trese... pečina... pečina... naravnost navzdol drvi... k sv. Mihaelu... zrušila ga bo... O uboga, uboga vas...« »Sveti Mihael,« je zakričala Rika, »gore se rušijo! Pomagaj sveti Mihael!...« V mogočnih skokih je drvela ogromna pečina, zemlja se je tresla pod njenim udarcem. Razsvetljena od bliska je drvela kot ogromna žoga v dolino, se premetavala, izpodkopavala zemljo, visoko skakala in zletela nato v visoki loku v kotanjo — proti Svetemu Mihaelu... Pri Svetem Mihaelu je tekel župnik ves v skrbeh skozi vas. »Taka nevihta! Petnajst let sem župnik pri Svetem Mihaelu, a še nisem videl kaj takega. Ven iz hiš!... voda prihaja!... Rešite se!« je donel župnikov glas. Ljudje so planili iz hiš. S strahom so opazili, da voda že poplavlja vaške ceste in da se vedno narašča. »Če bo šlo tako naprej, smo izgubljeni!...« so stokali ljudje. Tedaj je zazajal z višave zvon — zvon vode! Kratki, neenakomerni kriki, kot bi usta zvona od strahu le jecljala! V širokih šumečih potokih je prihumela voda. V gorah se je utrgal oblak. Ljudje so tekli k bližnjemu hribu, kjer so upali, da bodo varni. Baklje so zažarele, njihov krvavordeči sij je trepetal v noč. Mnogi so brezupno jokaje tavali okoli, ki niso vedeli, kaj naj store. Župnikov glas se je izgubil v viharju in šumenju dežja. Šel je v cerkev in potegnil zvon: zamolklo in težko je donel veliki zvon Svetega Mihaela v noč in svaril vaščane. Nato je prižgal župnik veliko svetilko, ki jo je običajno nosil cerkovnik, če je šel župnik koga prepričat. Šel je v oddaljene hišice, da je opomnil in rešil zamudnike, kjer jih je še mogoče rešiti. Z višave je še vedno donel zvonček. Nenadoma je umolknil. Mogočen sunek vetra je šel skozi vas, da so se hiše stresle in strehe zaječale. Nato se je začelo pokanje in prasketanje, vmes zamolkli udarci kot grmenje topov, zemlja je bobnela in se tresla. Ljudje so glasno kričali in kot pred neko neznano grozo bežali nazaj v vas. Tesno skupaj so stali na širokem holmu blizu kamnolomov. Vsenakoli so bučali penasti valovi. Skozi bučanje viharja se je začul strašen hripav glas, ki je prevpil celo prasketanje dežja in bobnenje groma. Do kože premočen je tekel skozi vas mlad fant, čigar bled obraz so razsvetljevali bliski. »Bežite!« je kričal, »gore se podirajo! Vsa vas je izgubljena!« Toda ljudje se niso premaknili. Stali so kot prikovani in z utripajočim srcem pričakovali najhujšega. Hipoma je pridrlo z višave nekaj, podobno gori in zabobnelo je kot bi grmelo. Nato prasketanje, škripanje, bučanje, bobnenje, kot bi kdo zdrobil vas z jeklenim kladivom... Ljudje so zakričali, se tesno oprijeli drug drugega, padli na tla in pričakovali konca... Nastopila je strašna tišina. Kot bi cela razburkana narava zadržala dih. Tedaj pa je naenkrat zapel mali zvonček v zvoniku — nebogljeno, trepetajoče, tožeče kot bi nevidna roka udarila bronast kembelj ob zvenečo kovino. Rdeč blisk je preklal temo in v močni, migljajoči svetlobi se je zdelo, kot da se cerkev in zvonik maje. Stoglasni krik se je razlegal v noč: »Jezus, Marija — zvonik se maje!... Cerkev se bo podrla!...« In premagani od prevelike nesreče so ubogi ljudje proseče dvignili roke proti nebu, ker so se bali, da se bodo zrušile gore nanje. Strašna noč je minila. Nastopilo je turobno jutro. Raztrgane megle so se vlekle preko doline, in gore so si zavile svoje glave v sive, oblačne pajčolane. V sivini dneva so se videli sledovi grozne nesreče. Kakor daleč je seglo oko, ni videlo drugega kot opustošenje, šumečo, bučečo vodo, blato, sipine in razvaline. Ogromna skala, ki se je odtrgala zgoraj od svojega preperelnega skalovja, se je zakotalila preko šolske strehe in porušila poslopje. Velik kos se je odtrgal od skale in se zvalil s tako silo proti zvoniku, da je zvon zazvonil. Voda iz žrela si je utrla široko strugo ter poplavila polja, travnike in vso vas. Tik ob prepadu so stale tri hišice, ki so bile vsako uro v nevarnosti, da se bodo zrušile. Široki grič tik nad vasjo, ki je tvoril doslej neko naravno utrdbo, je bil obdan z vodo in se je že majal. S treskom in bobnenjem se je privalil k vsem, kar je raslo na njem, do vasi in pokopal pod seboj dve hišici. V turobnem jutru sta prišla Alban in Rika z gor. Z roko v roki sta šla z bledimi obrazi, mlada mati je stiskala svojega sina na prsih. Na cerkvenem prostoru, pokritem z razvalinami, jima je prišel nasproti župnik. Žalostno so si pogledali v oči in si stisnili roke. »Težka nesreča nas je zadela,« je rekel župnik. »Toda pogumni moramo biti in zaupati v Boga in premagali bomo tudi to preizkušnjo. Trdno bomo stali skupaj in dali ljudem zgled: močni moramo biti v teh dneh nesreče.« S težavo sta si utrla Alban in njegova žena pot skozi poplavljene ulice. Povsod beda, skrbi, jok in stok. Vihar je polomil drevesa, odnesel strehe. Voda je udarila v hiše in živina, ki se je nahajala v njih, je tulila od strahu. Velike skale in sipine so ležale po ulicah in zapirale pot. Posamezna drevesa, ki jih je voda iztrgala s koreninami vred in jih zanesla v vas, so štrlela s svojimi polomljenimi vejami kot strašni velikani v mrkli dan. Albanova hiša je ostala nepoškodovana, zato je spravil ženo in otroka domov, od tam pa se je takoj vrnil na delo. Razdelil je može v dve skupini: vsakih dvajset jih je poslal k zasutim hišam, da bi očistili dohode in ponesrečenim pomagali. Z ostalimi pa je hotel k žrelu, da bi rešili iz ogroženih hiš vsaj živino in opravo. Široka reka je ločila hiše od vaške ceste. Možje so se morali navezati, da niso odnesli deroči valovi. S smrtno nevarnostjo so reševali živino in opravo. Komaj so to izvršili, že so se zrušile izpodjedene hiše: zmaj je pogoltnil svoje žrtve. Ves dan so delali pri zasuth hišah. Štiri žene in dva otroka so potegnili izpod razvalin, napol zadušene in z zlomljenimi udi. Toda tudi tri mrtvece so našli pod zrušenim zidovjem. Najzadnje so našli tudi Greto, ki jo je voda vrgla ven ob cerkvenem zidu. V otrplih rokah je držala le košček vrvi, za katero je vlekla v največji nevarnosti, da bi opomnila vaščane. Zvonarka Svetega Mihaela je postala žrtev svoje zvestobe. Nemo in nepremično je ležala poleg drugih in solnce, ki je zahajalo za gore, je pokrilo tihe speče mrtvece s svojo škrlatasto preprogo... Naslednje jutro so bili prebivalci Svetega Mihaela v največji stiski. Voda je počasi padala in sedaj so videli pred seboj porušeno vas, opustošena polja in travnike. Nekateri so izgubili vse. In vendar ni nikomur padlo v glavo, da bi šel v širni svet ter zbežal iz kraja, ki skriva take strahote. »Rajši umremo — kot da bi šli iz domačega kraja!« so govorili in so začeli znova graditi svojo srečo. Župnik in župan sta tolažila in pomagala, kolikor sta mogla. Sporočila sta nesrečo, ki jih je zadela, svetu in prosila za pomoč. Časopisi so prinesli poročilo o grozni, usodni nesreči, ki je zadela samotno gorsko vas. Tisoče ljudi, ki so brali klic na pomoč, so odprli svojo usmiljeno roko in bogati darovi so se stekali k Svetemu Mihaelu, tako da jim je bilo vsaj za prvo silo pomagano. Toda, ali se ne bo vsako leto ponovila ista nesreča? Nevarnost je bila sedaj še tem večja, ker ni bilo več griča nad vasjo, ki je bil doslej naravna utrdba. Zato bodo lahko sledili novi skalnati plazovi, in hudourniki imajo prosto pot. Cerkev in vas sta bili predani njihovemu divjanju. Brez moči ste ležali pred šapami strupenega zmaja. Vsi so bili edini v tem, da se mora nekaj ukreniti in rešiti vas popolnega pogina. Toda nihče ni vedel, kako naj bi se izvršile rešilne naprave. Manjkalo jim je tudi ogromnega denarja, ki bi bil potreben v to vrsto. ==5. poglavje.== Odkar je videla Čiška zopet svojega mladostnega prijatelja, ni imela več miru. Čutila je, da jo je s tisoč nitmi navezana na Mihaela in da brez njega ne more živeti. Lotilo jo je neizmerno hrepenenje po njem in zato se je peljala vsako nedeljo popoldne v Terrino sedlo k isti mizi na terasi Grand hotela, kjer jo je Mihael videl. Tiho je upala, da se bo nekega dne vrnil k njej. »Če me je spoznal, mora zopet priti,« je mislila. In prišel je. Neko nedeljo je nenadoma stopil pred njo, stegnil roki proti njej in zavriskal: »Čiška... tu sem!« Čiški je planila kri v glavo, njene oči so zažarele in trdo mu je stisnila obe roki: »Mihael — torej si prišel...« Sreča in veselje jima je vzelo besedo. Šla sta proti kostanjevemu drevoredu pri cerkvi. V senci tihih šumečih dreves sta obstala, se prijela za roke in se dolgo gledala v oči, iskala v njih svojo mladost, svojo tiho otroško srečo. »Čiška,« je zaklical Mihael, »vendar sem te našel! Ko sem te zagledal pred štirimi tedni na terasi, sem mislil, da sem se zmotil — tvoje oči in tvoje lase sem spoznal — sicer si pa vsa drugačna. O kako lepa si, Čiška, kako lepa!...« Čiška se je smehljala. »Ali si zato prišel, da mi boš to povedal?« »Prišel sem, da te vidim, Čiška, in te vprašam, ali me hočeš še poznati.« »Mihael!« otočaje je zvenela ta beseda, hkrati pa mu je ponudila roko. »Tako zelo sem vesela —« »Ti mi daješ roko?« je zaklical Mihael. »Ali nisi huda name, ker sem te odšel?... Ali vidiš preko ograje, ki naju loči, pozabljaš, kdo da sem?« Smehljaje se ga je pogledala in rekla: »Samo to ti povem, Mihael: Tako srečna sem danes, oh tako srečna...« »Čiška — zakaj? zakaj?« »Ker si prišel,« je odgovorila enostavno, s prosto prisrčnostjo. Tedaj je umolknil. Čez nekaj časa je s težavo prišlo preko njegovih ustnic: »Čiška, ali res lahko pozabiš, kdo sem?« Odločno ga je pogledala v oči. »V pogledu vidim,« je rekla resno, »da si postal mož. To, Mihael, je izbrisalo preteklost. Kje je človek, ki nima nobenega madeža na svojem življenju? Tudi na mojem življenju leži senca —« »Čiška — saj ni mogoče!« »In vendar je,« je rekla in mu povedala žalostno zgodbo svojih staršev, ki jo je izvedela od očeta. »Vidiš,« je končala, »v bistvu torej nisem čistokrvna plemkinja, preveč meščanske krvi teče v mojih žilah. Nikdar se nisem čutila pravo plemkinjo in sedaj grem z lahkim srcem preko tega nedostatka. Plemenito čutenje je več vredno kot odlično rojstvo.« »S temi besedami si me rešila, Čiška. Dobrota, resnica, zvestoba: to je pravo plemstvo. Veseli me, da se tako dobro razumeva.« Bil je tih, svetel čudovit dan in prijazno so se smehljali krasni svet. Vrhovi gora so žareli v rdeče-zlatem blesku. Jezero se je bliščalo v nebesni modrini, srebrni oblaki so se zrcalili v njem in vijoličast pajčolan je trepetal nad bleščečim zrcalom. Topel, mehek veter je pihljal med kostanji in božal njuna lica, življenje je vabilo in se smehljalo. Čiškine oči so z občudovanjem zrle stasitega, lepega mladostnega prijatelja. »Mihael,« je rekla smehljaje, »zelo sem vesela, da nisi postal duhovnik. Nikakega sledu ni v tebi o pastirski skromnosti. In tvoje roke, Mihael! Pastirji, ki pasejo ovce, nimajo takih rok.« »Bolje je tako,« je odgovoril Mihael. »Svojim ovčicam bi s pestjo pisal božje zapovedi na hrbet — in to ne bi mnogo koristilo. Tako se mi zdi, kot bi bil železen in čisto bi najraje ves svet zdrobil s pestmi. Res ne vem, kam bi z vso preobilno močjo.« »Hrani jo, Mihael — prišel bo čas, ko jo boš potreboval. Sedaj pa mi daj roko. In prav zelo želim, da bi me peljal nekoliko po jezeru.« »Sreča, da nisem postal duhovnik!« se je zasmejal. »Kako to?« »No, tedaj bi ti ne mogel ponuditi roke, niti te peljati po jezeru.« Smejala sta se kot otroka in šla k jezeru. Stopila sta v čoln. Mihael je kupil od neke deklice vse cvetice, polno košaro, jih nesel v čoln in jih raztresel okoli. Kakor kraljica je sedela Čiška sredi cvetja. Mihael je vzel vesla in veslal po gladki, čudovito modri gladini. Sanjava tišina je obdajala, le valovi so tiho šepetali. Tedaj je Čiška prekinila molk: »In kako se je tebi godilo vsa ta leta, Mihael?« »Trdo je bilo, Čiška! Usoda me je krepko zgrabila in pošteno pretresla. Kot reven fant sem šel v svet s praznimi žepomi. Toda z vročim srcem in z močno voljo — za srečo!... Vesel in srečen bi bil, samo, ko bi mogel pozabiti preteklost, ki me je spremljala kot senca. Toda misel na to me je vbodla: hotel sem ustvariti nekaj velikega, tako velikega, da bi ljudje strmeli... Zato sem vsa leta trpel bedo in pomanjkanje! Šel sem v Pariz ter tam stradal in zmrzoval... Toda nisem omagal. Podnevi sem delal kot živina, ponoči sem sedel v siromašni podstrešni sobici pri svojih knjigah. Poleti sem delal pri nekem inženirju, pozimi pa sem hodil na akademijo. Pretolkel sem se skozi — dokler nisem imel v žepu inženirske diplome. Tedaj sem bil končno prost.« »Ubogi človek,« je rekla Čiška. »Nisem omagal. Dober angel mi je stal ob strani in me gledal z ljubečimi očmi — in zato mi ni zmanjkalo poguma. Čiška, dobri angel si bila ti — ni minil dan, niti ura, da ne bi mislil nate...« Čiška je sklonila glavo z zlatorujavimi kodri, v katerih so se poigravali solnčni žarki kot zlate iskre. »In jaz,« je rekla tiho, »sem vsak dan molila zate, da bi se ti dobro godilo.« Mihael je prikimal, kot bi to blatil in nadaljeval: »Ko sem bil preko najhujšega, je šlo hitro naprej. Kljub svojim mladim letom sem kmalu zaslovel. Delal sem kot prvi inženir pri angleških, francoskih, španskih in nemških družbah in videl mnogo dežel: Španijo, Švico, Algerijo, Mehiko —« »Toliko si prehodil?« je vprašala Čiška. »Zato imaš tako rjav obraz? A to ti dobro pristaja, Mihael, daje ti nek tujzemski čar. Toda oči — te so niso nič izpremenile, Mihael! Take prav svetle, globoke oči, kot jih ima malokdo. In k modrim očem dobro srce,« je rekel Mihael resno. »Torej si zadovoljen s svojim poklicem?« »Več kot to, Čiška: navdušen sem zanj. Moj poklic je vojna proti naravi, toda plemenitejša in vztrajnejša kot vojna z orožjem. Moje življenje je: prodirati gore, postavljati mostove, reke spravljati v pravilen tek, ljudi osrečevati! Nič ni lepšega, kot delati ovire, nositi blagost kulture v daljne dežele.« »To je velika stvar, Mihael! In se nisi pri tem odtujil svojemu domu?« »Domu? Ali imam kak dom?... Med visokimi gorami leži tiha vasica in tam je stala nekoč hiša, ki mi je bila prvi dom. Oh, raje ne govorimo o tem.« »In kje delaš sedaj? O tem mi nisi povedal še nobene besede.« »Ob Renu, Čiška, v St. Gallenu v renski dolini. To je krasna dežela. Toda od časa do časa dvore Ren v ta paradiz in ga grozno opustoši... Sedaj pa se vrše velike poprave ob Renovi strugi.« »To je veliko delo, Mihael! In delaš pri tem?« »Poklicali so me,« je rekel Mihael, ne brez ponosa, »in z veseljem sem sledil pozivu. To je delo zame, s katerim se bom proslavil.« Prišla sta do brega in izstopila. Dan se je nagibal, a zlato solnce je še stalo nad gorami. Njegovi žarki so ležali kot ozki zlati trakovi preko jezera, poljubljali valove in vžigali živordeča plamena. Jezero je bilo podobno veliki goreči kotlini. Vse nebesne barve so se zbrale na njem, ki so se ob vsakem vzvalovanju zažarele, kakor bliščeči potočki z rožnatimi, modrimi, zlatimi, vijoličastimi in rdečimi lučmi. Vsa zavzeta v to očarljivo igro barv sta obstala tik ob jezeru pod nekim jasminovim grmom. Ob vsakem njunem premiku se je vsul na nju dež belih, mehkih lističev s cvetočih vej in objel ju je oblak vonja. Stala sta tesno skupaj, njune roke so počivale druga v drugi. »Čiška,« je rekel Mihael, »ko ne bi bila moja usta zapečatena, bi moral sedaj govoriti o tem, kar žge kot ogenj v moji duši. Moral bi ti povedati besedo —« »In zakaj ne poveš?« ga je prekinila, vsa zardela in polna pričakovanja. »Čiška,« je zavriskal, »Čiška, ljubim te!« Pogledala ga je z bleščečimi očmi: »Tvoja hočem biti... vedno sem te ljubila,« je odgovorila s sladkim, šepetajočim glasom. In blažen smehljaj ji je zaigral okoli ust. Mihael je obljubil, da bo prihodnjo nedeljo zopet prišel — a ni ga bilo. Namesto njega je prišlo pismo, kateremu je bil priložen nek nemški časopis. V tem časopisu je bilo natančno poročilo o nesreči, ki je zadela Sv. Mihael. Pismo se je glasilo: »Oprosti mi, Čiška, ker nisem prišel k tebi. Sv. Mihael, moj dom je opustošen. Moja ura je prišla! Boj sem tukaj razvezal pogube in sedaj hitim tako domov. Dom me kliče — in z veseljem sledim temu klicu. Premagati hočem žrelo, osrečiti svoj dom in Sv. Mihael odrešiti prekletstva. Kmalu boš slišala o meni — do tedaj zdrastvuj! Ohrani mi svojo ljubezen — vse drugo se bo našlo. V vroči ljubezni in večni zvestobi — Mihael.« Čiška se je sprva prestrašila te ločitve. Ljubezenski sen je bil raztrgan. Toda nato je uvidela, da Mihael ni mogel urediti drugače in je bila ponosna nanj. Poslala mu je le brzojavko. Njene besede naj bi ga spremljale kot dobra zvezda na njegovi poti in pri njegovem delu. Brzojavka se je glasila: »Bog blagoslovi tebe in dom! Izvrši svoje delo — nato bom za vedno tvoja, v večni ljubezni — Čiška.« Jeseni, ko bo blestel domači gozd v pestrem oblačilu, se bo tudi ona vrnila domov. Delala in borila se bo ob Mihaelovi strani za dom. Za dom — in za lastno srečo! ==6. poglavje.== V prvih dneh julija je stopil Mihael proti svoji domači vasi. »Bodi pozdravljen, moj dom!« je zavriskal in stegnil roke. Ko pa je zagledal grozno opustošenje, ki ga je povzročil vihar in voda, mu je hotelo srce počiti od bolečin. Sveta prisega se je izvila iz njegovih prs in se je dvignila proti nebu: »Ne bom prej miruval, dokler ne bo domači kraj srečen!« S strahom je stopil v vas in župnišče. Bal se je srečanja s svojim dobrotnikom. Ko pa je stopil v znano, prijazno sobo, se je oddahnil. Tu ni bilo jeze, ne sovraštva — tu je prebivala samo ljubezen. Župnik je stal ob oknu. Na njegovem obrazu so se zrcalile skrbi, pa tudi ljubeznivost. Srebrnobeli lasje so obdajali njegovo glavo. Podoben je bil svetniku. Župnik ga je nekaj časa tuje gledal. Nato pa je razprostrl roke in ga potegnil k sebi. »Mihael — ti si se vrnil — torej me nisi pozabil... In tako postaven si! Oh, Mihael —« »Ali mi morete odpustiti, kar sem Vam tedaj storil?« je rekel Mihael z ginjenim glasom. »In da nisem postal duhovnik?... A nisem mogel. Vse v meni se je upiralo misli, da bi kot sin morilca stopil pred oltar.« »Ne more vsak postati duhovnik,« je rekel župnik prijazno. »Bog ne zahteva nič nemogočega in v vsakem stanu lahko človek mnogo stori. Kako vesel sem, da si prišel.« Dopadljivo ga je gledal in ga rahlo pogladil po laseh. »In ne vprašate, čemu sem prišel,« je zaklical Mihael z bridko radostjo. »Moj Bog, kaj naj vprašam? Zadostuje mi, da si tu, da te zopet imam, da te lahko držim za roke. Torej nisi omagal? Si se pretolkel skozi?« Mihael je povedal zgodbo svojega življenja, svoja trpljenja in svojih bojev — svoje končne zmage. »In sedaj,« je zaključil, »sedaj sem prišel, da rešim Sv. Mihael...« »Kako misliš to, Mihael?« Mihael se je vzravnal. Njegov obraz je žarel, njegove oči so gorele navdušenja. Pokazal je na opustošeno vas in rekel: »Prišel sem, da popravim krivdo svojega očeta. Zunaj v svetu sem se naučil bojevati se z naravnimi silami in jih premagati. In sedaj hočem premagati vodo v žrelu in ji pokazati pravilen tek, da ne bo več povzročala nesreče. Zato sem se vrnil domov, da bi odrešil svoj domači kraj. In sedaj vprašam: Ali me dom sprejme?« Župnikove oči so se svetile. »Poklekniti bi moral pred teboj in ti poljubiti roko,« je rekel. »Moji beli lasje mi to preprečujejo, Mihael, toda hvaležno ti stiskam roko in te pozdravljam v imenu domovine. Nekaj tako velikega hočeš napraviti, da komaj to dojamem. Naše zaupanje v bodočnost je ugasnilo, sedaj pa pogum zopet oživi in zopet bomo lahko verovali v srečo — bodi zato blagoslovljen!« Čisto tiho je bilo v sobi, solnčni žarki so se poigravali z belimi, župnikovimi lasmi, Mihaelu je bilo tako prijetno, kot bi v tem trenutku prejel posvetilo za svoje veliko delo. Prihodnje tedne je Mihael neumorno delal. Vas in kamnolome so očistili blata in proda, vrtove in polja nanovo obdelali, za družine brez strehe postavili zasilne koče. Mihael je vodil vsa ta dela s previdnostjo in pametjo, možje in žene so pomagale, in to duševno udejstvovanje izpremenila v delo. Odkar so ljudje vedeli, da je prišel Mihael njim v pomoč in kakšne velike načrte ima, so videli v njem rešitelja in so se mu radovoljno uklanjali. Alban mu je bil zvest, močen tovariš, ki ni delil z njim samo dela, temveč tudi ljubezen do doma. Mihael je bil duša vsega, vodil je vse, do najmanjše podrobnosti, v Albanu pa je bila utelešena moč, ki jo je to duševno udejstvovanje izpremenila v delo. Hitreje, kot so ljudje mislili, je bila vas in vrtovi očiščeni blata in peska, kamnov in polomljenih dreves. Mihael je prišel na praktično misel, da je ukazal zvoziti vso množino grušča in prodovine v breznico, v katero se je stekalo žrelo. Alban se je temu zelo začudil. »Ali hočeš zasuti Pekel?« je vprašal. »Nič drugega kot to,« je odgovoril Mihael. »Tega brezna tik poleg vasi me je bilo vedno strah. Zasuti ga hočem, to je jasno. Pri delu teh naprav, ki jih mislim narediti, bo toliko kamenja in zemlje, da ne bi vedel kam z njo. Zato je to brezno. Porušena bo napolnila globoko dolino in ustvarila ravno pot. Kjer zija tedaj ta ogromna votlina, bo peljala položna cesta v dolino. Tako bomo zvezali Sv. Mihael s svetom. Tik poleg ceste bo peljala nova pot, vendar tako, da bo ostala strma pečina, na kateri stoji cerkev, nedotaknjena. S temi novostmi bo cerkev še pridobila. Namesto temnega prepada se bodo razširjala polja in vrtovi, mali paradiž.« Alban se ni mogel načuditi: »In vse to hočeš izvršiti?« »O,« se je zasmejal Mihael, »to je samo igrača, težje bo premagati divje vode in jim uravnati tek. Toda tudi to hočem izvršiti.« Njegov obraz je dobil ponosen izraz, vitka, žilnata postava se je vzravnala kakor steber svoje zmagovite moči. Mihael je bil tedaj v svojem delu. Dokazati je hotel, da je velikan. In ker je vedel, da je dobro, vse za njegove načrte Alban kot župan, zato ga je uvedel v svoje načrte. »Glej,« je rekel, »po vsem gorovju, od vrha do vznožja, bom zgradil globok prekop, ki bo sprejemal vse studence. To bo velikansko delo. Hudournike, ki pustošijo našo vas, bom s tem prekopom prisilil v urejen tok in uporabil njihovo silo. Vasi bodo dajali vodo, namakali bodo vso dolino, da bo vzcvetele kakor vrt. Poleg tega bodo gnali stroje velike elektrarne, ki bo preskrbovala našo vas in vso dolino z elektriko. Pomisli: ta električna sila bo tako močna, da bo prevajala tovor, mala kolesa — električno železnico bom zidal, Alban. Neizmerne množine peska, kamenja in lesa, ki ga imamo, bomo s to železnico lahko in naglo spravili v svet.« »O Bog — meni se vrti v glavi,« je zaklical Alban, »ti si pravi čarovnik! Odkod imaš te drzne misli?« Mihael se je smehljal. »Mogoče mi jih je navdahnil moj patron. Misli mi gorijo kot ogenj v glavi in nimam prej miru, dokler ne izvršim svojih načrtov. Zdi se mi, kot da je položil Bog v mojo roko usodo te občine. Zato bi rad vse srečno in dobro izpeljal. Le pomisli, kakšna mogočna radost osrečiti vso vas! Vas, ki jo ljubim, ki je moj dom. Moj dom naj cvete kot vrt, njeni prebivalci morajo biti srečni! Ali mi boš pomagal pri tem, Alban?« Albanu je toliko srce v prsih. »Saj skoraj ne morem verjeti,« je zaklical. »Sv. Mihael bo vzcvete — bo srečen? Mihael — tebi in tvojemu delu pripadam z dušo in telesom.« Pogledala sta si v oči in si krepko stisnila roke — tako je bila zveza zapečatena. Začetkom jeseni je bil Mihael s svojim merjenjem in vrtanjem tako daleč, da je lahko predložil svoje načrte vladi. V različnih narodnih časopisih je slikal stisko Sv. Mihaela in poudarjal, da je ureditev hudournikov neobhodno potrebna. Brez te je Sv. Mihael izgubljen. Pomoč ogroženi občini je označil kot častno zadevo, kot narodno in socialno dolžnost. Naredil je tudi vlogo na vlado in posebno občinsko odposlanstvo jo je neslo v prestolnico. Ta vloga je bila glasen klic na pomoč, ki ne bi smel ostati uslišan. Obstoj več sto ljudi je bil ogrožen, cela vas je bila v nevarnosti, da jo naravne sile zrušijo in uničijo — zato bi morala vlada priskočiti na pomoč. Edino razvedrilo je našel Mihael v tem delu in skrbipolnem času v župnišču, ki mu je znova postal dom. Gospa Barbara je sijala od sreče, da je imela zopet pri sebi Mihaela. Imenovala ga je še vedno svojega ljubega fanta, čeprav je bil že davno večji kot ona. Prebolela je že, da ni postal duhovnik. »Tudi tako je prav,« se je tolažila. »Pravi mož je, Mihael.« Župnik se je ves oživil in se pomladil v občevanju z Mihaelom. Čisto nov svet je zanesel Mihael v to tiho, oddaljeno župnišče — veselje in delo, bil je junak dela. — Župnik in Barbara pa sta obdajala s tako veliko ljubeznijo in skrbnostjo, da je bil ves gnil. Tako srečen je bil, tako vesel! Tihi čar te mirne hiše ga je vkelil, dom ga je objel s tisoč rokami. Vsi so ga častili in ljubili. Tako mlad — in vendar toliko poguma in moči! In poleg tega toliko nežnega čustvovanja, toliko plemenitosti in vzvišenosti v vsem delovanju, da so ljudje strmeli. ==7. poglavje.== Poletje je minilo, jesen je zavladala v gorah. Listje je odpadalo. Rdečkasti in zlati listi so padali v grob. Solnčni žarki so trepetali nad pestnimi gomilami jesenskih barv. Tedaj se je Čiška vrnila domov. V temnih grajskih prostorih je odmeval njen jasni, veseli smeh. »Čiška, deklica,« je rekel grof, »vsa solnčna si. Kaj je s teboj? Ali te je srečala sreča?« Čiška ni mogla obdržati svoje sreče zase, in tudi ni hotela imeti nobene skrivnosti pred očetom. Ovila mu je roke okrog vratu, naslonila svoj obraz na njegovo lice in rekla čisto tiho, vsa zardela: »Oče, ugani — sreča je v meni!« In ko jo je opazoval, je videl, da ni več otrok, temveč cvetoče dekle, ki sije sreča iz oči. Zaprl je oči. »O Čiška — ljubezen je nekaj svetega! Prva, čista ljubezen.« »In ne vprašaš me za njegovo ime?« Nekoliko tesno ji je bilo pri srcu, ko je stavila to vprašanje. »Gotovo mora biti sijajen človek, da si ga ti osrečila z ljubeznijo.« »Saj tudi je, oče! Večji kot vsi drugi — Mihael!« Grof se je zganil. »Mihael? Ali je mogoče?« Nato je umolknil in si pokril z roko oči. »Oče,« se je dobrikala, govoril vendar. Zakaj ne rečeš nobene besede?« Počasi se je vzravnal. Globoka žalost je ležala na njegovem obrazu. »O Čiška,« je rekel, »nesrečna zvezda biva nad našim domom, temna usoda. Vedno damo svoje srce človeku, ki ni našega rodu. To ti dobro. To prinaša nesrečo. Čiška, ti veš, da ti nihče ne želi bolje, kot jaz, a moram ti zadati boleč udarec — to ni mogoče! Svojemu stanu in svetu smo dolžni ozir.« Čiška se je iztrgala iz njegovih rok. »In usled takih ozirav hočeš vzeti svojemu otroku srečo? Ta svet mi ni nič mar, oče, prav nič ne čutim z njim, tu mi je. Tu je moj svet, tu sem vzrasla, samo tu sem lahko srečna. Ne hrepenim po blesku in sijaju — zadovoljna sem s skromnejšo usodo. Pusti mi srečo, oče, to je vse, kar zahtevam od tebe.« Grof Hugo je zamajal z glavo. »Nemogoče,« je rekel. »Moraš se odpovedati. Tisoč razlogov govori proti. Pozabiti moraš, otrok. Pozimi te bom vpeljal v velik svet, zadnji čas je. Nudil ti bo toliko, da se boš v kratkem času smejala svojemu sklepu.« »Kaj mi pomaga blesk in sijaj, če pa moje srce tem trpi,« je odgovorila Čiška. »Kot otrok se moram ukloniti tvoji volji, toda Mihaela ne bom pozabila nikdar — nikdar!« Grof ji je v skrbeh pogledal v oči, v katerih je stal odločen sklep. Predobro je poznal Čiško, zato je vedel, da se bo Čiška bojevala za svojo ljubezen in rajši umrla kot se ji odpovedala. To ga je navdalo s skritim strahom, zakaj sam je predobro vedel, kako nemogoče je iztrgati tako globoko, vročo ljubezen iz srca. Med očetom in hčerjo je nastalo nesoglasje, ki ni hotelo izginiti. Grof ni hotel zavreči starih tradicij svojega rodu in Čiška se je borila za pravice svojega srca. Na videz sta občevala prijazno drug z drugim, toda prejšnjega zaupnega razmerja ni bilo več — vedno bolj sta se odtujevala. Prišla je zima in grof Hugo je silil k odhodu v prestolnico. Radi svoje hčere je hotel zopet živeti v širšem slogu, obnoviti stare odnose. Njegova hči naj spozna svet. Upal je, da jo bo to ozdravilo njene ljubezni. Toda predno je bilo vse pripravljeno za odhod, je prišlo sporočilo, ki je odločilo, da je odložil svoj sklep. V novembru je bilo v časopisih poročilo, da je slovita pevka Tamara na odprtem odru zblaznela. Grof Hugo je bil vsled tega udarca ves omamljen. Tamara — to je bila vendar njegova nezvesta žena! Stare rane so se zopet odprle in sočutje je premagalo sovraštvo. »V svoji nesreči bo popolnoma zapuščena,« je mislil. »Skrbeti hočem vsaj za to, da bo dobro strežena.« In odpotoval je v Berlin. Edito so prepeljali v njeno vilo ob Treptowerskem jezeru. Vsa pota so bila zasnežena, ko se je peljal tja grof Hugo. Oster veter mu je bril v obraz. Brezupen in pust, kakor njegova duša, je bil tudi svet. Vse je bilo zavito v vlažno sivino, na zimskem nebu so se vlačile megle. Bolnica se je nahajala v veliki, svetli sobi, iz katere so jo pri močnih napadih lahko takoj prenesli v malo celico z blazinastimi stenami. Ko je Hugo vstopil, se ni zmenila zanj. Mehanično je prelistavala neko knjigo, ali se poigravala s cvetico, ali udarila par akordov na klavir. Grof Hugo jo je opazoval s sočutnim pogledom. Njena krasna postava je bila sključena in glava nagnjena naprej. Nekaj trudnega in žalostnega je ležalo na njej, njene kretnje so bile nagle. Njene roke so bile bele, so bile vele in blede ter so nemirno tipale semintja. Grof Hugo je prijel njeno desnico in tiho vprašal: »Edita, ali me poznaš?« Dvignila je glavo in pogledala mimo njega v praznino. Šele sedaj je videl, kako strašno jo je zdelala bolezen. Ozka usta so bila trdno stisnjena, ustni koti globoko razvezeni kot pri jokajočem otroku. Nekdaj cvetoči obraz je bil razdejan, vel in star. Oči so zrle neumorno, s topim izrazom v eno samo točko. Včasih so se popolnoma zaprle in tedaj se mu je zdelo, da gleda v otrpel mrtvaški obraz. Grof Hugo je jokal. Ni se sramoval svojih solz. Vroče sočutje je občutil s to revico, ki je bila nekoč sreča in upanje njegove mladosti, sladka vsebina njegovega življenja. Ob taki pretresljivi tragediji se ni mogel jeziti. Več ur je ostal pri njej, ne da bi ga spoznala. Nekaj časa je bdela, nato se je zdelo, da spi. Toda nenadoma je planila kvišku, njeno telo se je vzravnalo, njene oči so zagorele in zdelo se je, kot da njeno telo raste. Šla je s hrbtenim obrazom proti grofu in zaklicala z nečloveškim glasom v najvišjih zvokih: »Ubij najprej svojo ženo!« To je bilo ono slavno mesto iz Beethovenove opere »Fidelio«, ki izraža višek, oni grozni krik, v katerem so zbrane svetle točke vse opere. Ko je pela Edita zadnjič Eleonoro, je ob tem kriku zblaznela. Tedaj je neprestano ponavljala ta krik, stokrat na dan. Grof se je ob tem groznem kriku prestrašen umaknil. Lasje so se mu ježili. Ta grozni krik blazne žene mu je zadonel v ušesih kot strahotni motiv njegove življenjske usode. Nehote se je skušal zavarovati, toda blazna žena mu je sledila korak za korakom, njene oči so se upirale vanj kot žareči meči, stegnjene roke so ga hotele zadaviti. In neprestano je donel v visokih, nenaravnih tonih ta blazni krik: »Ubij najprej svojo ženo!« Prihitel sta dva strežnika, ga rešila iz neprijetnega položaja ter s silo odvedla Edito v celico. Ko so se vrata zaprla, je čul zamolklo vzdihovanje in srce trgajoči krik: »Ubij najprej svojo ženo!« Opotekajoče se je zapustil sobo. Zdelo se mu je, da bo sam zblaznel. Izčrpan se je zgrudil na zofo. Kolena so se mu tresla in vse njegovo telo je trepetalo od razburjenja. Le počasi se je pomiril in pogledal okoli sebe. Nahajal se je v veliki, razkošno opremljeni sobi z rožnatimi zavesami. Ozek solnčni žarek je prodrl skozi špranjo zaves in lizal kot ozek, dolg, plamenast jezik v mračni sobi. Grof Hugo je hotel oditi. Tedaj so se odprla vrata na nasprotni strani, bližali so se hitri koraki in nato je zadonel glasen krik. — Pred njim je stala neka ženska postava, v beli, ohlapni obleki, držeč roko na utripajočem srcu. Grof Hugo je napravil par korakov, nato pa je nenadoma obstal, kot oslepljen od tolikšne lepote. »Julija — Julija!« Zazvenelo je pol kot radosten klic, pol kot vzdih … Julija je prebledela. »Grof Hugo — Vi tu?« »Da, jaz,« je rekel. »Bral sem grozno vest v časopisih in prišel sem.« »To je grozno,« je rekla Julija in sklenila blede prste. »Zdravniki smatrajo Editino bolezen kot neozdravljivo.« Grof je vzdihnil. »To je hujše kot smrt.« Nato sta oba molčala. Ob pogledu na Julijo se je v grofu odprla stara rana. Hotel jo je prijeti za roko. »Julija … Julija, zakaj si šla od mene? Sedaj sem popolnoma sam. In sedaj ta nesreča. A kljub vsemu jaz …« Naglo je odtegnila roko in rdečica je švignila preko bledega lica. »Ne tako,« je rekla strogo in oči tajno. »Zločin bi bil, če bi govorila o ljubezni tu, kjer se odigrava tako grozna usoda.« »Toda ljubim te,« je kriknil. Zmajala je z glavo in ga pogledala s solznimi očmi. »Ne govori tako, to me boli,« je rekla. »Iztrgati morava to ljubezen iz srca, zakaj sedaj, ko vem, kaj naju loči, bi bilo greh.« »Edita ni bila moja žena,« je zastokal. »Najin zakon je neveljaven. Sedaj, ko sem te zopet našel, naj te zopet izgubim,« je tožil. »Ti si povzročila, da sem si zopet zaželel življenja, Julija. Upal sem, da bom po dvajsetih letih trpljenja zopet našel mir — a sedaj se znova začenja nesreča. To je obupno, tega ne bom prenesel! Julija — pomagaj mi, ne pusti me umreti! Daj mi svojo roko, Julija — bodi moja žena — sicer bom pogubil svoje življenje —« »Ne kliči usodi!« ga je milo opomnila. »Nosi potrpežljivo, to olajša breme. Naših sanj je konec — za naju je prišla zima! Ostala bova dobra prijatelja.« Zmajal je z glavo. »Ne,« je zaklical, »to mi ne zadostuje, ljubezni hočem. Ne bom več vzdržal. In ti —« Julija ga je pogledala tako resno, da so jo umaknili. »Jaz?« je rekla, »velika, resna naloga me čaka, Hugo. Moja sestra je sama, zapuščena. Samo mene ima. Popolnoma naravno je, da bom ostala ob njeni strani, da ji bom stregla in skrbela zanjo, da bo njena usoda nekoliko lažja. Ljubila bom samotno in nesrečno revico, zakaj sedaj, ko jo je usoda tako težko udarila, nima nikogar več na svetu kot mene, svojo sestro. Ljubezen bom dajala revici, samo ljubezen. Ostala bom zvesta svoji ljubezni do smrti — pa tudi svoji dolžnosti.« Tedaj je pokleknil prednjo in ječal: »Julija, ti si najplemenitejša žena! Jaz sem norec — odpusti mi! —« Ljubeznivo ga je pogladila po glavi. »Ne govori tako,« je rekla. »Storila bom pač svojo dolžnost. In bolje je tako za naju oba. Veliko nalogo imam, ki daje mojemu življenju vsebino in smisel. Nekaj časa bo pač hudo, ker se morava ločiti, toda tudi to bova premagala in srečna bova ob spominih na to.« Ko je videla njegov temni obraz, ga je prijela za roke in rekla: »Ne pojdi tako od mene, Hugo! Vsaj enkrat se mi nasmej. Glej, v onih dneh sreče si mi dal toliko, da bom od tega živela vse življenje. Najina ljubezen je bila čista in neomadeževana kot solnce — in to je najina tolažba! Usoda naju je trdo zadela, a prenašala bova kot junaka.« V njem so se enkrat dvignila stara, večno mlada ljubezen. »Julija,« je zaklical, »ne bom prenesel. Pridi, zbeži z menoj na konec sveta.« »Tega ne misliš resno,« je rekla. »Saj bi me moral zaničevati.« Tedaj se je dvignil, ji globoko pogledal v oči in jo poljubil na čelo. »Julija, ti uboga — ti bogata! S svojo velikostjo si me premagala, uklanjam se tvoji volji.« Zaihtela je. »Hvala,« je rekla s trepetajočim glasom. »Zbogom, Hugo! Bog te blagoslovi.« »Zbogom!« je zašepetal in jo toplo pogledal. S tem se je poslovil. Sani so oddrčale, a grofu so šle prehitro. Vsak trenutek se je obrnil in gledal proti oknu, pri katerem je za rožnatimi zavesami stala bleda, vitka deklica, ki jo je nadvse ljubil. Še enkrat je pozdravil z roko, dvoje velikih, žalostnih oči mu je nemo odzdravilo, nato je nenadoma ugasnil rdeči sijaj in vitka postava se je potopila v meglo, kakor sladka, lepa pravljična slika. ==8. poglavje.== Grof Hugo se je vrnil domov kot truden, strt mož. Sklenil je z življenjem in ni ničesar več pričakoval od prihodnosti. O odhodu v prestolico ni več govoril, Čiško je to zelo razveselilo. Včasih se je sešla v vasi z Mihaelom in to so bili edini solnčni žarki v njenem samotnem življenju. Sredi zime jo je vzvetel ljubečima jasen majški sen. Grof Hugo je bil priklenjen na sobo. Stara rana na nogi, ki jo je dobil pri neki afriški ekspediciji, se je odprla in začela gnojiti. Zdravniki so izrazili bojazen, da bo noga končno ohromela. »Torej bom pohabljenec,« je temno rekel grof Hugo. »To je konec mojega življenja, ki sem ga tako ponosno začel, a končal kot izgubljeno bitko.« Čiška mu je stregla s požrtvovalno ljubeznijo. Oče in hči sta se v teh težkih, temnih dneh zopet bližala. Brez prijaznega Čiškinega bitja bi obupal. Bila je solnčni žarek njegovega življenja, to je čutil sedaj bolj kot kdaj poprej. In ker je sam izkusil, kakšno bol povzroča pokopana ljubezen, zato je tudi milje sodil njeno ljubezen do Mihaela. Župnik je prišel vsak dan v grad. Njemu je potožil grof svoje gorje. »Moje življenje je ubito,« je stokal. »Drugi so v mojih letih na višku svojega življenja, zaslužni in spoštovani — jaz sem pa ničla! Moje življenje je bilo od nekdaj zgrešeno, nikdar nisem bil nič pravega, vedno samo polovičar — in kar je najhujše: vsled lastne krivde. Brez načrtov sem živel tavandanj, brez trdnih načelov, včasih kot sanjač, včasih kot razgabljač. To se sedaj maščuje — odstavljen stroj sem. Šele sedaj sem spoznal, da samo oni nekaj doseže in je mož, ki si ustvari obstoj iz lastnih moči, z lastnimi rokami ali z delom svojega duha. Kdor pa je kakor jaz, vse življenje presanjal — ali zaigral, je razvalina, ki zasluži zasmehovanje ali zaničevanje.« »Tako hudo vendar ni,« ga je tolažil župnik. »Tudi vi imate nekaj, kar vas veže na življenje. Svojega otroka imate, gospod grof.« Grofov obraz se je zjasnil. »To je moj edini solnčni žarek. Če bi tega ne imel, bi mi preostajala samo še krogla.« »Vi grešite, gospod grof. Tudi za vas mora biti nekaj, kar bi vas dvignilo. Ali ne gori nikaka svetla iskra v vaših prsih?« »Nikaka. Vse je mrtvo in temno.« »To je zimsko razpoloženje, gospod grof. Ko bo zopet sijalo solnce, vam bo zrastel pogum. Začnite s kakim delom, študirajte kako stvar.« »Vse to se mi gnusi. Pa tudi ničesar ne spravim skupaj. Nekoč sem začel pisati knjigo o neki državnoznanski misli. Toda že pri prvih straneh sem odkril luknje v svojem znanju, velike kot so vrata pri skednju — tedaj sem vrgel pero proč. In tako je z vsem, kar začnem — vse se mi ponesreči, ker vedno zgradim življenje na napačnem koncu.« »Tako ne more iti dalje,« je skrbno rekel župnik. »Dati morate svojemu življenju neko določeno smer, sicer se boste zagrenili. Trden cilj si morate postaviti, življenjsko nalogo … Kako bi bilo, ko bi popisali svoja potovanja? Videli ste toliko dežel —« Grofove oči so se zasvetile. »Spisati knjigo? To bi bila misel. To lahko naredi tudi pohabljenec. Gospod župnik — to bi si upal narediti! Takoj danes bom začel. To je nekaj, s čemer si lahko izpolnim čas. Pri Bogu, to je bila beseda, gospod župnik!« Grof Hugo je vidoma postajal veselejši in živahnejši. Noč in dan je pisal svojo knjigo. »To bo velikansko delo,« se je radoval, kadar je kazal župniku svoje rokopise. Župnik ga je svaril: »Ne preveč, gospod grof! Množina ni merodajna za tako delo, temveč vsebina, oblika.« Grof Hugo je bil poln veselega upanja. S knjigo bo postal slaven. Delal je nepretrgoma. In tako je minila zima — in prišla je v deželo pomlad. Tedaj je začel tudi Mihael s svojim ogromnim delom. Vlada je dovolila precejšnje vsote, da bi se moglo delo izvršiti. Radi sijajnih priporočil, ki jih je imel mladi, nadarjeni inženjer, je bilo izročeno delo njemu. Določeno je bilo, da bo delo v dveh letih izvršeno. Mihael je najel toliko delavcev, da je bil Sv. Mihael podoben vojaškemu taborišču. Povsod so kopali, vrtali in razstreljevali. Zgoraj v gorah, pri Deviških pečinah, so več tednov tolkli s krampi in kladivi. Tam je izkopal Mihael vhod v osrčje gore. Nešteti vozički so vozili po ozki progi v dolino in odnašali kamenje, grušč in prod v prepad. Mihael je stal kot poveljnik med svojimi četami, ki so ubogale na vsak njegov migljaj, na vsako njegovo besedo, kakor majhna, dobro disciplinirana vojska. Navdajala ga je neslutena radost poveljnika in čim bolj si je bil svest svoje premišljenosti in moči, toliko trdnejša in močnejša je bila v njem volja, da dobro izpelje to delo, in osreči svoj domači kraj. Ni si privoščil miru, niti razvedrila. Njegove mišice so bile kot iz železa, živci kot iz jekla. Nikdar se niso utrudili, nikdar odpovedali. Ko so izkopali pri Deviških pečinah mogočna vrata v goro, je našel Mihael v njej veliko, kamnito kotanjo, jezero, v katerem so se stekale vse vodne žile pogorja. Sedaj mu je bilo jasno, zakaj je voda tako nenadoma bruhnila na dan. Kakor hitro je bila ta kotlina polna, si je ob močnem dežju ali tajanju snega poiskala voda prosto pot in butnila na dan kot deroča voda ter opustošila nezavarovano vas. Ljudje v vasi so trdili, da vodne vile zabranjujejo človeku vstop v gore in da se je čulo šest noči njihovo žalostno petje. To prinaša nesrečo. Mihael se je smejal takemu praznoverstvu. »Vodne vile, ki so povzročile vasi toliko nesreče, so premagane in za vedno pregnane iz svojega kraljestva,« jim je pojasnil. »S svojo zlobno čarovniško silo se ne bodo mogle več udejstvovati. Njihovega maščevanja se nam ni treba bati, zakaj močnejša sila nam stoji ob strani, ki s svojim svetim mečem premaga vsako čarovniško moč — Sv. Mihael! Pod njegovo varstvo sem postavil svoje delo, zato me nič ne skrbi. Ko bo delo končano, bo zakraljevala njegova podoba nad Deviškimi pečinami, v znamenje, da je sv. Mihael nastopil svojo vlado.« Delo je uspevalo. S skrbmi in trudom je uspevalo, kakor vsako delo. Bilo je blagoslovljeno, ker se je delalo v Bogu in bilo namenjeno v srečo ljudem. Mihael se je veselil tega iz vsega srca in delo je bilo njemu in drugim veselje in blagoslov. Njegovo edino razvedrilo so bili obiski v gradu ob nedeljah popoldne. Grof ga je povabil in Mihael se je z veseljem odzval temu vabilu. Saj ga je zbliževalo z njegovo Čiško in je lahko govoril z grofom in župnikom o svojih načrtih. Grof Hugo je začel ceniti mladega moža. Njegov izreden talent, njegova neumorna delovna sila, močna volja in odločno delo, vse to je vzbudilo v njem tako spoštovanje do njega, da ga je smatral sebi enakovrednega. Tudi njegova odkrita, vedno vesela narav in njegovo odločno vedenje, kateremu se je skrivaj čudil, je dvignilo njegovo simpatijo za tega izrednega človeka, ki je bil podoben pravemu plemiču. Nekega poletnega dne sta prišla župnik in Mihael zopet v grad. Zunaj se je smejalo sonce, v gradu pa je vladala zatohla soparica. Grof Hugo je bil ves potrt; pred dvema dnevoma mu je založnik vrnil knjigo. »Saj sem vedel, da ne bom nič napravil,« je tožil. »Prvič je knjiga preobsežna, drugič pa je nekdo drugi že spisal podobno knjigo. In zopet se bo začelo brezupno življenje — življenje brez smisla in cilja. Človek bi zblaznel.« »Poznam sredstvo,« je rekel župnik, »ki nas bo dvignilo. Prav za prav mi je Mihael vdahnil to misel, pa saj je vseeno, samo da pomaga. To je vsesplošno zdravilno sredstvo: delo.« »Delo? — To bi bila seveda odrešilna beseda, toda saj vidite — da nisem za nobeno rabo.« »Pač, gospod grof! Poznam delo za vas, ki je najplemenitejše in najlepše: osrečevati ljudi!« »Oh, — toda kako?« »Usoda cele vasi leži v vaših rokah. Kakšna velika naloga je to, poboljševati in učiti ljudi in jih peljati v višave sreče!« »To delate vendar vi, gospod župnik! Ali me hočete postaviti za svojega kaplana?« »Zakaj pa ne, če bi to drugim pomagalo, vam pa prineslo mir in zadovoljstvo.« »Sedaj sem pa radoveden. Prosim —« Župnik je rekel s poudarkom: »Vi ste se preveč osamili, gospod grof. Vas in njene prebivalce, da, ves domači kraj vam je daleč. Leta in leta sta brez miru potovala po svetu, nikjer niste imeli trdnih tal pod nogami — zato vam je postal domači kraj tuj. Gospod grof — poiščite si dom, ki je edino lahko vaš mir in sreča. Toliko že imate: bogato posestvo, vas, gore! In najinega otroka! Poiščite si še dom v srcu ljudstva, ki vam je vdano. Ali ni to nič? Vas to ne mika?« »O Bog v nebesih,« je zaklical grof Hugo. »Zgradili ste me tam, kjer sem mehak kot vosek. Moj otrok! Moja vas! Moj dom. Ko bi le bil za kako rabo! Skočil bi pokonci in je vrgel s sebe tople odeje. Saj me nič več ne zebe — tudi jaz hočem prestavljati gore, kakor ta mladi velikan — tudi jaz hočem delati!« »To tudi morate, gospod grof,« je rekel župnik. »Dela je dovolj! Imamo šolo, toda samo za otroke. Za odraščajočo mladino, za starejše ljudi, za življenje, nimamo ničesar. Ko ima mladina šolo za seboj, je njena izobrazba zaključena, žive tja vdan, postanejo surovi, nimajo nobenega duševnega zanimanja, več in vlačijo kot tovorna živina vozove pri delu. In vendar je še toliko stvari, ki bi jim olepšalo življenje.« Grof se je smehljal. »Torej nekakšnega profesorja hočete napraviti iz mene? To ni slabo. Nikdar nisem sanjal, da bom tako daleč prišel. Profesor! — Klobuk dol! Kar ponosen sem. Končno bom postal še doktor,« se je norčeval. »Ubogo ljudstvo se mi smili, gospod grof,« je resno nadaljeval župnik. »Dan za dnem, leto za letom, ni nič drugega kot delo in skrb, to je vendar premalo. Dati bi mu morali pokusiti tudi nekoliko veselja, nekoliko vina življenja. Tedaj sem si zamislil — oziroma prav za prav Mihael — nekako visoko šolo ob nedeljah in neskončno dolgih zimskih večerih. Šola za mlade in stare. Kaj menite? — Ali bi ne bila to življenjska naloga?« Grof se je zresnil. »Da — to bi hotel — to bi mogel! Stopil bom med ljudstvo, učitelj mu bom, prijatelj in svetovalec. To je resnično lepa življenjska naloga: moderni Tolstoj —« »V najboljšem smislu — daljš je rekel župnik. »Toda brez zmot, nasprotovanj in posebnosti — vse delo v smislu krščanstva.« »Brez skrbi — tudi jaz sovražim nenaravnost! Ostali bomo v mejah možnosti. Poizkušali bomo ljudsko dušo duhovno in naravno dvigniti, urediti in kako patriarhično državo v malem. Ustanovil bom visoko šolo — ljudsko visoko šolo za kmete in delavce! To je veličastna socialna misel! Poučeval bom zgodovino, domoznanstvo, zemljepis in prirodopis, zakonodavstvo in zvezdoslovje, dvignil bom te ljudi k sebi — predvsem jih bom učil ljubiti svoj dom, svojo očetnjavo, svoje junake, svoje kneze, svoje državnike! To je neka velika! Za dvajset let bom imel dovolj dela. Hvala vam, da ste mi pokazali to pot.« »Temu se zahvalite,« je rekel župnik in pokazal na Mihaela, »on je oče te misli.« Mihael je stopil bliže. »To še ni vse, gospod grof,« je rekel. »Jaz bom dal ljudem delo — vi jim boste dali veselje do življenja. Vi ljubite umetnost; podelite ljudem nekoliko tega zaklada. Glasba, petje, poezija — to bi bilo vino življenja. In potem naše umetniške zbirke, popolnoma neizrabljene leže. Ko bi se mogli odločiti, da uredili tako nekak muzej, ki bi bil vsem dostopen … in ko bi hoteli predavati o svojih potovanjih, o tujih deželah in ljudstvih …« Grof ga je stresel za rame in ga stresel. »Človek — molčite vendar? Toliko dela ne zmorem! Muzej! Predavanja o potovanjih! Muzej, poezija, petje! Gojiti čut za lepoto, vzbujati umetniške sposobnosti, to je sijajno! Umetnost — to sem od nekdaj ljubil! Oh, to bo lepo. In vse to bom lahko sam učil.« »To še ni vse, gospod grof!« »Mihael — pusti me v miru! Imaš še kak načrt? Človek koplje ti kri iz zemlje. Torej?« »V mladih ljudeh sem odkril veliko nadarjenost za modeliranje, gospod grof. V tem bi se morali izobraževati. Iz kamenarjev bi lahko polagoma vzgojili spretne rokodelce. Poleg tega sem odkril v gorah drobnozrnat kamenje, neke vrste marmor — tako bi bil material takoj pri rokah.« »Koliko bi veljala stvar — mislim namreč: nova šola?« »Nekaj tisočakov na leto, to je vse.« »Naj bo — takoj na mestu!« je zaklical grof. »Vse bo prišlo takoj v tek! Poklical je treba dobrega učitelja. — Bog — tudi jaz bi najraje takoj začel!« »In jaz?« je vprašala Čiška. »Ali zame ni nobenega dela?« »Ti,« je rekel grof slovesno, »ti boš naš svetli angel — naše sonce …« In ginjen jo je objel. Grof Hugo je ves oživel. Z mladeniškim ognjem je začel izvrševati svoje načrte. V pritličju gradu so pripravljali velike dvorane. Zakaj že jeseni je hotel otvoriti svojo »Kmetsko akademijo«. Če ga je župnik opomnil, naj se varuje, je odgovoril: »Oh kaj, saj nisem bolan! Tako dobro mi je kot ribi v vodi. Boste videli, kaj bo iz Sv. Mihaela! Doživeli boste prave čudeže.« Tudi Mihael je bil srečen. Vsaka nedelja mu je bila praznik, ker je bil lahko v bližini ljubljene deklice. Čiškina ljubezen mu je sijala kot žareče sonce. Kako lep je bil svet! Prokletstvo je padlo z njega — stara krivda je bila poravnana z delom in ljubeznijo. Življenje se mu je smehljalo nasproti. Kot mož, ki je dozorel v šoli bede in dela, je z veselim srcem šel skozi obljubljeno deželo svojega upanja. ==9. poglavje.== Proti koncu poletja je prišel na vrsto najtežji del Mihaelovega dela. Že tedne in tedne so po celi vasi govorili o ogromni mini, ki bo pognala v zrak celo goro. »Kako pa je to?« sta ga vprašala grof Hugo in župnik. »Ali je res kaj tako strašnega?« »Pečina, ki jo ljudstvo imenuje ‘Hudičeva pržinica’,« je pojasnil Mihael, »je bila glava kamnitega velikana, ki leži s svojimi mogočnimi udi v zemlji, in je kakih tisoč metrov dolg. Strele in vodne sile so mu odbile glavo — truplo in uda pa tiče še v gori. Ta ogromni kamnati sklad je kakor kamnita trdnjava, ki zadržuje vse vodne žile, da zajezijo in napolnijo kotlino, ki se izprazni v obliki slapa, ko je zbrano dovolj vode. Na ta način sem si razložil strašno poplavo. To kamnito velikansko telo hočem sedaj prevrniti in odpreti vodi zatvornico … Velikansko delo! … Sklad je debel dobrih deset metrov in trd kot železo. V to skalovje bom vložil mino, tako globoko, da bo en sam strel zdrobil v skalo lijak s premerom desetih metrov. K tej edini mini bom vložil v rov nad petdeset centov smodnika in dinamita.« »Toda Mihael,« je zaklical župnik, »ali je to mogoče? Petdeset centov? … To bo dvignilo v zrak celo goro! Ali se ne bojiš tega?« »Gora naj se boji,« je odgovoril mladi inženjer, »ne jaz. Polagal sem že večje mine.« »Toda če bi se zgodila nesreča! Bojim se za vas.« »Delal bom z največjo previdnostjo in vzel za to delo le najizkušenejše delavce. Razgnano kamenje, snopiči, kakor se strokovno imenuje, bi seveda lahko zasuli vso vas. Toda v obrambi vasi bodo postavljene močne pregrade, ki bodo zadržale valčeče se kamenje. In poleg tega oni dan, ko bo vžgana mina, ne bo smel noben prebivalec zapustiti vasi.« »In kdaj se bo to zgodilo?« »Čez deset dni. V enem tednu bo izdelana mina, vložen naboj, zamašen rov, napeljana žica, in vžigalna vrvica. Nekaj dni bomo potrebovali za zgradbo pregrad; od danes čez deset dni, okoli poldne, bo zletela mina v zrak.« Župnik mu je stisnil roko. »Bog naj blagoslovi tvoje delo.« Nato je Mihael odšel. »Sv. Mihael je lahko ponosen nanj,« je rekel grof. »Tak človek! Kot iz železa in jekla! Vsa čast vašemu stanu, gospod župnik, toda njega bi bilo škoda, če bi bil postal duhovnik!« »Popoln mož,« je rekel župnik. »To mi je v veselje in tolažbo. In na pravem mestu stoji v življenju — in to je končno glavno.« V vasi je vladalo neko razburjenje radi bližnjih važnih dogodkov. Ali se bo strel posrečil? Večina je zaupala Mihaelu, ki se je z vnemo lotil svojega dela, kot bi nosil blisk in grom v svojih rokah, ki je natančno preračunal uspehe svojega dela. Nekateri pa so dvomili nad uspehom in so prerokovali nesrečo, ker se je Mihael drznil vdreti v skrivnostno kraljestvo vodnih vil. Ljudstvo je pač tako: trdno drži starih nazorov, četudi mu človek dokazuje, da je to praznoverstvo. Tudi med Mihaelovimi delavci so bili nezadovoljni, taki, ki jim je moral strogo gledati na prste, ki se niso hoteli ukloniti redu. Ti so na tihem rovali in agitirali za svojo stranko. Mihael je zvedel od Albana, da število teh nezadovoljnežev raste, in da na tihem gori ogenj prepira in upora. Ob začetku dela se je namreč pojavil v vasi nek star mož z dolgo sivo brado in s plahimi očmi, tako nekak popotni apostol, v zapeti suknji in z velikim klobukom. Ta človek je mnogo občevan z delavci, jim prodajal nabožne knjižice, jedel z njimi in jim pripovedoval čudovite stvari: o koncu sveta in velikem sodnem dnevu v dolini Josafat. Nihče ni vedel, kdo je in odkod je prišel. Bili so mnenja, da je doživel kdaj v življenju veliko nesrečo in zato v njegovi glavi ni vse v redu. Toda imeli so ga radi, ker je vedno vplival pomirjevalno, če so se sprli, ker je znal dobro pripovedovati ter je prostovoljno delil z njimi svoje neznatno imetje in male dohodke. Radi njegovega pobožnega govorjenja in ker je rad navajal reke iz sv. pisma, so ga šaljivo imenovali »Mesija«. O Mihaelovem delu ni dobro govoril. Spuščal se je v skrivnostna namigavanja in grožnje. Govoril je o Belialovem delu in o nekem knezu Belcebubu, ki popravlja gore. To je proti božji zapovedi. Gospod Bog je ustvaril gore in nihče jih ne sme nekaznovan oskruniti ali jim iztrgati srce iz telesa. Kdor se vseeno drzne, ta izkuša Boga. Grozna kletev bo zadela njega in vse one, ki mu pri delu pomagajo. Gospod bo poslal ogenj in žveplen dež na otroke Belialove … Često je govoril v tako groznih prispodobah, da je oblila njegove poslušalce groza. In četudi niso verovali njegovim prerokbam, vendar niso ostale njegove besede brez vpliva in mnogi so plaho gledali Mihaela. Toda Mihael se ni menil za to. Smatral je starca za verskega sanjača in ga pustil v miru. Tudi župnik je postal pozoren na »Mesija«. Nekoč ga je videl, ko je sedel na nekem griču nad vasjo. Z rokami se je oklenil kolen, nepremično zrl v vas in grozno vzdihoval. Par trenutkov je gledal župnik v oči starega moža in povedale so mu vse. Iz tega pogleda je govorilo vse trpljenje duše, ki se zaveda svoje krivde, vse muke in bolečine obupanega človeka. V globini teh žarečih oči je dremala blaznost kot skriven ogenj v napolugaslem vulkanu. Nesrečnež je bil — in to je župniku zadostovalo, da je začutil sočutje do njega. Hotel mu je ponuditi roko v pomoč, toda starec je zbežal, ko ga je župnik nagovoril. Naslednji večer je videl župnik, kako se je plazil starec okoli cerkve, kako je pokleknil v senco nekega drevesa in hrepeneče stegal roke proti hiši božji. Njegove oči so zrle nepremično in žalostno proti cerkvenemu oknu, ki se je svetilo v temi kot temnordeča roža, ker je prihajal skozi njega sij večne luči. »Blaznež — ali izpokornik!« si je mislil župnik. Videl je, da se je zgrudil. Hitel je tja in ga nesel s pomočjo nekaterih mož v župnišče. Ko si je starec opomogel, mu je dal župnik jesti. In vsled naglice, s katero je požiral, je župnik spoznal, da je bil revež sestradan. Med jedjo se je neprestano oziral po sobi. Njegove oči so žarele. Nenadoma so mu padle vilice in nož iz rok, vstal je in stopil proti steni, na kateri je visel križ, ki ga je obsevala nežna lučka. Starčkove oči so se svetile, na njegovem obrazu se je zrcalilo začudenje in veselje. Pogledal je okoli sebe, stekel ob steni, potipal in pobožal nekaj knjig na polici. Nato se je vrnil h križu, njegove roke so se sklenile … in jokajoč se je zgrudil na kolena in si pokril obraz z rokami … Župnika je to pretreslo. Kaj se je godilo v duši tega nesrečnega človeka? … Ko je zagledal stari mož župnika, se je udaril na čelo in rekel: »Oprostite mi! Mislil sem, da sem doma … Včasih mi je tako čudno … kot bi srce umolknilo … ali se v glavi kaj zmračilo … Hvala vam! Tako dobri ste, tako dobri …« Zagrabil je župnikovo roko, da bi jo poljubil, toda župnik mu je zabranil: »Kadar boste lačni,« je rekel župnik s prijaznostjo, »tedaj pridite. Župnišče vam je vedno odprto. Ali imate prenočišče?« Starec je prikimal. Solze so mu tekle po bledem licu in sivi bradi. »Toliko dobrote ne zaslužim,« je zajecal in odbežal. Ko je prišel drugo jutro župnik v zakristijo, da se obleče za sv. mašo, ga je presenetil cerkovnik s čudnim poročilom. »Mesija je bil tu,« je rekel ves razburjen. »Tu je stal in je zahteval, naj ga oblečem v mašno obleko. Kar okamenel sem, gospod župnik! Tak greh! Toda pošteno sem mu povedal. Rekel sem, če ga ni sram, da zahteva tako brezbožno stvar. S silo sem ga vrgel ven. Kakšne oči je napravil nato, gospod župnik! Kot kolesa, tako velike! In sključi se je, kot človek, ki gre na vislice …« Župnik je bil zamišljen radi te stvari in je premišljeval, ali naj bi oblasti sporočil, da bi spravila nesrečneža v kak zavod. Teden se je bližal koncu. V nedeljo popoldne je prišel Mihael ves žareč veselja domov. »Vse je pripravljeno za strel,« je rekel. »In vse se je posrečilo. V ponedeljek bodo postavljene pregrade in v torek bo zletela mina v zrak. Na treh koncih jo bomo nažgali. To bo vesel dan.« »Tako se bojim tega dne,« je rekel župnik. »V starosti je človek tak, da se vedno nekoliko boji prihodnje ure. Saj nihče ne ve, kaj bo prinesla …« Mihael mu je razložil, kako je vložena trojnata mina, kako ležijo vžigalne vrvice, na kakšen način bodo zažgane in da bodo morale celo uro goreti, preden bo prišel ogenj do naboja. Stopila sta v tem k oknu, odkoder je bil razgled na gore in strmo pečino, ki bo zletela v zrak. Vtopljena v pogovor nista opazila, da so se vrata tiho odprla in da je vstopil »Mesija«. Postavil se je zadaj k steni, gledal križ in pri tem prisluškoval Mihaelovim besedam. Mihael je govoril glasno in živahno, kakor je imel vedno navado in je natančno opisal vsako posameznost. »Jutri, po zgodnji maši,« je zaključil, »bom še enkrat obšel vso progo in ogledal straže, oziroma najbolje je, da bom sam ostal tam gori. Vzel bom nekaj knjig s seboj in zvečer me bo nadomestil Alban — na njega se lahko zanesem.« Župnik mu je pritrdil in nato je Mihael zapustil sobo. Stari mož za vrati je z žarečim pogledom zrl za njim, ko pa je stopil k njemu župnik in ga nagovoril, je ponižno povesil oči. »No — veseli me, da ste prišli.« Starec je zmajal z glavo. »Nisem lačen,« je rekel. »Rad bi vam nekaj povedal … nekaj groznega …« Neko stokanje se je izvilo iz njegovih prsi, na čelu mu je stal pot. Preden je mogel župnik preprečiti, se je vrgel na kolena in zakričal: »Pomagajte mi! Grešnik sem, proklet!« Župnik ga je tolažeč dvignil in rekel: »Pisano je: In če bi bili tvoji grehi rdeči kot škrlat — opral jih bom snežno belo. Ne smete obupati — zakaj Bog je ljubezen!« »Toda vi ne veste, kakšno krivdo nosim! — V Jezusovem imenu: priznati jo hočem: jaz … jaz sem vaš prednik … župnik Gregor, odpadnik.« Župnik je stopil par korakov nazaj: »Vi — vi?« Takoj nato pa je stopil k ubogemu, trepetajočemu možu, mu položil roke na rame in rekel s trepetajočim glasom: »Moj ubogi, ubogi prijatelj! Kako ste morali trpeti!« »Peklenske muke,« je zastokal starec. »Trideset let! Brez pokoja sem blodil po svetu, ne da bi našel mir. Ta dvom, to hrepenenje duše po resnici, ta grozna vest, ki me je podila po svetu — križ na čelu, ki ga je naredil škof; je pekel kot ogenj! In hrepenenje po materi, po Cerkvi, po svetih oltarjih! Nobene sreče, nobenega miru v prsih… samo muke! Peklenske muke!… Nova cerkev, ki me je vabila, ako prazna, mrzla, brezsrčna… vse laž, laž!… Kakor vsakega zločinca, je tudi mene vleklo v kraj mojega nesrečnega dejanja… k hiši božji, kjer sem bil nekaj časa srečen… In sedaj sem tu… ogenj gori v mojih prsih… stare rane so se odprle… kes in sram sta me podrla na tla… blaznim od strahu… od bolečine… zadušil se bom…« Ves ganjen je poslušal župnik nesrečnika. Nežno, kot brata, ga je pogladil po laseh in čelu ter ga potegnil k sebi. »Tudi za vas je pot, ki bi vas peljala k sreči in miru: pot pokore! Marsikdo je že zašel v zmote, a z božjo milostjo je zopet našel pot k resnici.« Župnik Gregor ga je zmeden pogledal. »Pokora,« je stoklal, »… in kesanje… to je! Da, spokoril se bom… in kesal… nekaj velikega bom storil… in se znebil bremena.« V njegovih očeh je zasvetila zopet ona čudna svetloba, katere se je župnik bal. »Ali je bila to blaznost — ali božja kazen?« »Spovedal bi se rad, se vsega znebil,« je zašepetal župnik Gregor. »Pojdite, greva v cerkev!« je rekel župnik sv. Mihaela. »Ne, ne sedaj… Najprej se moram zbrati… v moji glavi je vse tako zmedeno… Toda jutri bom prišel… jutri! Po prvi maši! Ali me boste spovedali?« »Pridite z zaupanjem!« je rekel župnik. »In vse bo dobro. Molite…« »Oh Bog,« je zaihtel nesrečnik. »Vse življenje bom delal pokoro, v Rim bom šel k sv. očetu. K njegovim nogam bom padel in ga prosil odpuščanja… Ko bi vsaj še enkrat smel stopiti k oltarju in darovati sv. mašo… potem… potem bi rad umrl…« V tem trenutku so poklicali župnika, ker je prišel nek sobrat iz doline, kakor običajno vsako soboto zvečer. Medsebojno sta se spovedala in opravila kratko pobožnost v cerkvi. Župnik Gregor se je poslovil. Odšel je plaho in sključen in ne tako poln upanja, kot bi želel župnik sv. Mihaela. »Torej jutri! Le pogum, moj prijatelj! Bog je ljubezen!« ==10. poglavje.== Siv mrak je ležal v cerkvi. Samo večna luč je gorela pred oltarjem. Nato so zableščale luči, druga za drugo, kakor zvezde, ki vzidejo na nebu z nežno, mirno svetlobo. Oltar je bil praznično okrašen, cvetje so dišalo, ogenj obok se je raztezal nad podobo sv. Mihaela in pošiljal svoje zlate svetlobne valove do oboka, odkoder je gledal Bog Oče na svojo nebeško vojsko. Vitki stebri ob oltarju so žareli, angeli in svetniki so bili prepleteni z življenjem, oltar se je bleščal v zlatem sijaju — kot morje luči in barv! Zapeli je zvonček, molk in nežno. V belem, bleščečem oblačilu je stopil župnik k oltarju. Njegovi lasje so se svetili v svetlobi sveč, njegov obraz, ki ga je obsevala rdečkasta svetloba večne luči, je žarel kot obraz mladeniča. In začelo se je sveto opravilo. Z iskreno pobožnostjo je daroval župnik sveto daritev. Ko se je obrnil za »Dominus vobiscum«, je preletel njegov pogled to sijajno hišo božjo, katero služabnik je bil že skoraj trideset let. Tudi spokornika se je spomnil, o katerem je domneval, da je v cerkvi in pri kanonu ga je vključil v molitev: »Memento, Domine famulorum… Gregorii… et omnium circumstantium…« Ko je pri povzdigovanju dvignil sveto hostijo, poln trdne vere, kakor prerok, ki oznanja ljudstvu največje čudeže — tedaj se mu je zazdelo, kot da se mu je sv. Mihael nasmehnil, kot bi Bog Oče tam gori razprostrl roke proti njemu… In sveta groza je presunila njegovo dušo… Maša je bila končana. Luči so ugasnile, cerkev se je izpraznila, mrak je legel okoli stebrov in oltarjev, zakaj bilo je zgodnje jutro in zunaj je ležala gosta megla… Župnik je šel skozi cerkev do spovednice. Sama miloba ga je bila, ljubezen in odpuščanje. Četrt ure je klečal in molil — a spokornika ni bilo. Župnik je postal nemiren. Ali se mu je mogoče ponoči kaj pripetilo?… Tedaj so vrata zaškripala. Obesil si je štolo okoli vratu in sedel v spovednico. Cerkev je bila prazna. Noben glas ni motil svete tišine. Spokornik je prišel. Z zmračenimi lasmi in begajočim pogledom. Ni hodil — počasi se je plazil, nekaj negotovega je ležalo v njegovem vedenju. S prsti tipajoč po stenah je prišel bliže, s spačenim obrazom, z blaznostjo v očeh… Naglo je stopil k spovednici, obraz je naslonil tesno na ograjo… polglasne besede so prihajale z njegovih ustnic, postajale vedno glasnejše in glasnejše… Nato se je začul dolg boleč krik… vrata spovednice so se odprla in župnik se je z mrzličnim obrazom opotekel ven… Njegove ustnice so trepetale… vse telo se je treslo — toda noben glas ni prišel preko stisnjenih ustnic… Nato se je nenadoma zravnal in zagnal, potegnil iz roko preko čela in stekel, kakor hitro je mogel proti goram… Koretelj in štola je plapolala okoli njegovega telesa, beli kodri so se mu ovijali okoli glave. Ceste so bile prazne, mrak je ležal nad vasjo, pospani ljudje so se prikazali ob oknih, pokleknili in se prekrižali ob pogledu na duhovnika, ker so mislili, da jih kake bolezni. Župnik pa je tekel in tekel… preko njegovih ustnic so prihajali bolestni glasovi… »Moja uboga vas… in ti, Mihael… v nevarnosti radi takega zločina!… In ne smem govoriti, ne smem kričati na pomoč v tako veliki sili… sveti pečat mi zapira usta! Jezus, pomagaj, pomagaj!« Njegova postava se je potopila v meglo in izginila v rovu, ki je vodil k gori. Spodaj v vasi so tekli ljudje skupaj. Stali so z bledimi obrazi. »Kaj se je zgodilo?… Kaj?« Mihael je prišel iz župnišča. Hotel je iti baš v gore. »Kaj strmite?« je vprašal. »Župnik je tekel v Koretlju v gore…« »Kdo — župnik?« Kot nož se mu je zarezalo v prsa. Tedaj so se odprla cerkvena vrata. Starec je stopil ven, razprostrl roke in se blazno zasmejal. »Antikrist je premagan,« je zakričal. Ko pa je zagledal Mihaela, se je zganil, oči so se zabliskale. »Ti, ti?« je kričal. »Ti — antikrist — ti si tu? Ali nisi zgoraj pri mini? Samo radi tebe sem zažgal…« Mihael je zakričal in stekel, blaznež pa za njim. »Jezus, mino je zažgal!… Nazaj!« je zakričal Mihael, ker so hoteli drugi za njim. »Nazaj, sicer ste izgubljeni! Videl bom, če bom mogel ugasniti gorečo vrvico…« Blaznež ga je prehitel. Zdelo se je, da ima hipoma moč velikana. Kot preganjana žival je tekel v hrib. Mihael je sopihal. Ko bi imel peruti! Mina prižgana! Mogoče bo že v prihodnjem trenutku zletela v zrak. In njegov očetovski prijatelj je tekel tja, da bi raztrgal vrvico ter rešil njega in vas! »Župnik Mihael!« je kričal z vso silo svojega glasu, »župnik Mihael! Nazaj!… Na — zaj!« Njegov glas je trepetal, od strahu mu je stal pot na čelu. O župniku ni bilo nobenega sledu, kot bi ga pogoltnila megla. »Gospod župnik!… Na — zaj!« Na mokrih tleh je Mihaelu spodrsnilo, zgrabil se je za grmovje in se pognal višje, hitel je dalje, vedno dalje… Tedaj — je zagledal župnika. Megla je postajala redkejša, prosojnejša. Župnik je stal pokonci, z razprostrtimi rokami, kot pred nečem nepojmljivim, groznim… Mihael je hotel zaklicati, toda beseda mu je zastala na ustnicah. Gora se je stresla — nato je preseknilo zrak grozno bobnenje, žvižganje, vršenje! Strašen pok je vzbudil stoteren odmev — oblak kamenja je zletel v zrak, padel s hrupom na tla in se valil v dolino — strel je počil in gora se je razklala. Iz ogromnega lijaka se je dvignil oblak dima in se razblinil v zrak — grozno delo je bilo izvršeno! Mihael se je vrgel v bližnje grmovje, da ga ne bi ubilo kamenje. Videl je še, kako so je zvalila neka skala navzdol, baš proti župnikovim prsim, kako se je opotekel — nato je zagrnil oblak prahu duhovnika, ki je dal življenje za svoje ovce. Mihael se je dvignil ter nepremično strmel proti goram, neizmerna bolečina mu je stiskala srce. Kameni dež je ponehal, široke množice grušča so se valile v dolino. Mihael pa je hitel naprej s tresočimi se koleni, bled kot mrlič. Tam je ležal župnik… Z zaprtimi očmi je ležal tu, z obrazom navzgor, roke stiskajoč na prsi, kri na ustnicah — umiral je. Mihael se je zgrudil poleg njega, vzel bledo glavo v svoje roke in jo poljubil. »Moj oče… moj dragi oče!« je ihtel. Tedaj je župnik odprl oči. Nekaj nadnaravnega je ležalo v njegovem pogledu. Obraz je bil skoro prozoren, čelo široko in močno, in usta, ki so oznanjala samo ljubezen, so bila rdeča od krvi tega mučenika. Vse njegovo telo, v koretlju in štolo, je bilo posvečeno, obdano z božjim dihom. »Meni je dobro in hudo, Mihael,« je rekel. »Ne jokaj, Mihael… Smrt mi je dobrodošla! Moja ljubezen bo utešena, k svojemu Gospodu grem!…« Tedaj so prišli tudi ljudje iz vasi — možje, žene, otroci in starčki. Ob pogledu na umirajočega pastirja so padli na kolena in jokali. Nekaj mož je prineslo sveže vode in župnik je pil v dolgih, lastnih požirkih. »Sedaj mi je bolje,« je rekel. »Samo tako slab sem…« Za trenutek je zaprl oči, kot bi se hotel zbrati. »H koncu gre…« je rekel nato s trudnim glasom. »Molite!« je opomnil. »Molite!…« Začeli so moliti litanije vseh svetnikov, toda po nekaj stavkih so sledili ihtenja drug za drugim in umolknili. Bolj vroče in silneje kot njihova usta, so govorila in prosila srca. Sedaj, v trenutku, ko se je poslovil od njih plemeniti pastir, so spoznali velikost izgube. »Sv. Mihael, moj dom — z Bogom!« je šepetal umirajoči stareček. Z Mihaelovo pomočjo se je dvignil z gornjim delom telesa, da je lahko pogledal v dolino. Še enkrat je župnikov pogled objel ljubljeno vas, cerkev, domače gore. Smehljaj je legel na njegov obraz, s težavo je dvignil obe roki na zadnji, zadnji blagoslov. »Bog naj blagoslovi vas… in vaše hiše in polja… in vaše otroke… Sv. Mihael naj bo z vami!… Z Bogom!…« Počasi so povesile trudne roke, obraz je postajal bledejši in bledejši… Glas je pojemal, pojemal. Mili obraz se je nasmehljal — nato je telo omahnilo in župnik je vrnil svojo dušo svojemu Bogu. Blizu cerkve je bil nov grob: svet ljubezni so položili tu notri, duhovnikovo srce, ki je šlo v smrt za svoje ljudi… Marmornat spomenik je stal na grobu, bel in brez madeža, kot je bila duša rajnika. Na njem je stal križ in ime. Zgoraj je bil brevir, kelih in hostija, obdan z zlatim lovorjevim vencem. Spodaj pa je stalo napisano z zlatimi črkami: »Dobri pastir da življenje za svoje ovce!« Kot zlate zvezde so svetile besede v svet in vodo še svetile pozno rodovom! Blizu oltarja, s srcem ob cerkvi, so položili župnika k večnemu počitku… in mnogo solz je padlo na njegov grob. ==11. poglavje.== Dve leti sta minili — Mihaelovo delo je bilo končano, ogromno delo, ki so ga vsi občudovali. Globok prekop je tekel od Deviške pečine po gorovju, prepreden s tremi kamnitimi mostovi. Vso vodo z gor je vodil v dolino, kjer je veselo ropotal mlin. Prepad je bil zasut, izpremenjen v rodovitno polje, zlata žitna polja so valovila v vetru in na mestu, kjer je vodil stari most v grad, se je dvigala sedaj elektrarna, ki je oskrbovala s svetlobo Sv. Mihael, vasi v dolini in bližnje mesto. Zmaj, ki je oviral Sv. Mihael, je bil ubit, prekletstvo odstranjeno. Tek hudournikov je bil uravnan ter blagoslov za vas in vso dolino, za vse čase. Bilo je več kot preveč vodne sile. Zato je gradil sedaj Mihael še električno železnico, ki naj bi zvezala oddaljeno dolino s kulturnim svetom ter pocenila prevažala velike množine lesa in kamenja, ki so se nahajale pri Sv. Mihaelu. Visoko gori v gorah, nad Deviško pečino, je kraljevala krasna podoba sv. Mihaela, vlita v kovino. Postavil jo je grof Hugo, da bi s tem poravnal greh, ki ga je storil nad podobo sv. Mihaela. Vsa žareča je stala podoba na svetli višini, kot simbol vere in njene zmagovite moči: tema je premagana — ljubezen vlada! Na tisoče ljudi je prišlo vsako leto k stari čudodelni podobi in romanje se je zopet obnovilo. Grof Hugo je začel novo življenje, življenje dela in skrbi, za dobrobit drugih. Viharji strasti so molčali v njegovih prsih — našel je mir. Samo kadar se je spomnil Julije, je presunilo njegovo srce tiho hrepenenje. Toda delo mu je pomagalo preko vsega in mu bilo v tolažbo. Vedel je, da je človeško življenje razburkano morje, s plimo in oseko, polno pečin in viharjev. Grof je prestal hude čase. Večkrat se je moral podvreči težki operaciji in bila je nevarnost, da mu bodo morali odrezati nogo. To se sicer ni zgodilo, vendar je noga ohromela in za vse življenje je ostal grof pohabljenec. Dolgi dobi trpljenja je sledila doba miru in zbranosti. Resen in močen je postal v trdi šoli življenja. Delo mu je bilo vir novega veselja. Njegova šola je uspevala: nov rod je dorasel, ki se je zavedal življenja. V velikih grajskih prostorih so bile urejene velike umetnostne zbirke. Vsa vas jih je uživala. V novo sezidanem grajskem krilu se je nahajala pevska dvorana in gledališki oder, na katerem je uprizarjal grof Hugo, majhne, ljudske igre. Ljudje so bili vsi navdušeni za to. Povsod je vladalo živahno duševno življenje. Poleg cerkve se je dvigalo mogočno šolsko poslopje z visokimi, svetlimi, prijaznimi prostori, z ljudsko knjižnico, risarsko in kiparsko delavnico za mladeniče, v bližini bolnišnice ter šivalna in delovna šola za dekleta. Vse to je veljalo mnogo denarja, toda grof Hugo je z veseljem posodil občini denar. »Dolgovi napravijo skrb,« je rekel. »Skrbi pa so gonilna sila pri delu. V dvajsetih letih bo občina večno dolga poplačala, in kar bo še ostalo, to bo plačal novi rod: tudi ta mora imeti svoje skrbi. In če sedi v vasi mož, kot je Mihael, ki pozna zlate vire, potem se vam ni treba bati…« Na Mihaela je grof vse zidal. Čudil se je pa, da ni več vprašal za Čiškino roko in včasih je podražil s tem Čiško. »To je ponosen človek,« je rekel, »nič čudnega bi ne bilo, če bi te pustil sedeti.« Čiška se je smehljala. »Tega ne bo storil, oče, preveč me ima rad.« »Zakaj torej ne govori? Ali naj mu mogoče vržem svojo hčer okoli vratu?« »Pred dvemi leti si ga odklonil, oče.« »Da, tedaj — tedaj sta bila še premlada. In prej je moral pokazati, kaj zmore. Sedaj pa — sedaj je drugače. Vsa dežela govori o njem, v najboljših hišah bi lahko potrkal… Zdi se mi, ta človek bi rad postal minister! Možno bi bilo. Sonce bi šel iskat na nebo, če bi se Gospodu Bogu ne zdelo potrebno, da ga je postavil nekoliko visoko.« »Le počakaj oče — nekega dne bo že prišel!« A ni prišel. Hotel je prej izgotoviti svoje delo — to sijajno delo… Grof ga je občudoval vsakokrat, kadar se je peljal s Čiško po novi cesti preko gorovja. Ta cesta, ki jo je zgradil Mihael tik pod cerkvijo preko zasutega prepada, je bila njegova najljubša pot. »Ta cesta veže sv. Mihael s srcem sveta,« je rekel občudajoče. V širokih, položnih ovinkih se je vila v dolino, med bujnimi travniki, ki so sijajno uspevali vsled umetnega namakanja in žareli v morju barv. Na desno, proti goram, se je valovilo zlato žitno polje. Nižja tla, prej neobdelane poljane, so tako bogato obrodile, da so se vsi čudili in veselili bogate žetve. Pusta, kamnita pokrajina se je izpremenila v cvetoč raj. Srce tega raja je bila cerkev, njegove žile pa ukročeni hudourniki. Tik poleg pa je kraljevala neka druga, tiha, sveta moč… Ob vznožju strme pečine se je nahajala globoka votlina s sliko »Brezmadežnega spočetja«. Rdeče rože so cvetele po skalah, vodomet je šumljal sredi cvetočih gredic — tih, miren, največji lepoti posvečen kraj je vabil k molitvi. In če je zagorelo v topli poletni noči na stotine električnih luči, so obdajale votlino kot žareč venec, bi človek mislil, da je prišel sam sv. Mihael ter prižgal v tej sveti votlini sveti ogenj ter oznanil svetu odrešenje in osvobojenje z večnim ljudskim zakonom: moli in delaj! In pa vas Sv. Mihael. Lepe hiše so se dvigale med zelenim drevjem. Prijazne in ljubke so bile sredi cvetočih vrtov, z belimi, svetlimi zidovi, čistimi okni in bleščečimi strehami — »gostanje se je veselilo pri Sv. Mihaelu!« Vsa vas je bila podobna velikemu, smehljajočemu se vrtu in vsaka hiša v njem je bila ljuba košara rož. Zopet je minilo leto, leto dela, skrbi in truda. Nekega jasnega junijskega jutra sta stala dva mlada, cvetoča človeka pred oltarjem sv. Mihaela ter si podala roke za življenjsko zvezo — Čiška in Mihael! Mlad, ponosen, blažen par, ki nosi blagoslov ljubezni preko zemlje. Kako sta žarela v sreči in ljubezni! In vendar — kako resna in slovesna! Kako so se svetile njune oči, lica žarela, kako so utripala njuna srca v blaženi radosti. To je bil praznik za vso vas. Hiše so bile okrašene z zelenjem, ceste posute z rožami, iz oken in streh so plapolale pisane zastave. Praznično oblečeni ljudje so stali tesno skupaj ob cesti in tvorili bleščeč špalir prav do grajskih vrat, ki so bila okrašena z rožami in lilijami. Glasni, vriskajoči klici so doneli iz ust vaščanov. Za novoporočenca se je peljal v odprtem vozu grof Hugo in gledal tako ponosno, kot bi mlad kraljevič zasnubil njegovo ljubljeno hčerko. Zadnja sta šla v sprevodu Alban in Rika, vsak izmed njiju je držal cvetočega otroka za roko; nov, zaveden rod, poln moči in ljubezni. V gradu je bila velika pojedina in vsa vas je bila povabljena. Medtem je podaril grof Hugo mladi nevesti ozek, zlat obroček ter ji ga nataknil na prst. »To je Julijin pozdrav.« Čiška je vztrepetala. »Kako se ji godi?« »Zdravje se za — tvojo mater.« »In moja mati?« »Neozdravljiva!« je rekel grof Hugo potrto. »Sicer pa tako zdrava, da lahko živi še dvajset let. Julija se ne premakne od nje — večna žrtev.« »In čisto tiho, da sta slišala samo Čiška in Mihael, je rekel: »Vale, carissima! — Zdravstvuj, ti visoka, ti plemenita!« Po pojedini sta Mihael in Čiška tiho odšla. Šla sta tja k župnikovemu grobu, ki je bil ves pokrit z rožami. Sonce je obsevalo čisti marmor, rože so žarele, zlate črke so se svetile kakor zlati plameni. Vrba žalujka je rahlo šumela, kakor zlate niti so oklepali sončni žarki križ in grob. Hostija nad kelihom je nežno žarela. »Vse se mi zdi kot sanje,« je rekla Čiška in se ljubeznivo oklenila svojega moža. »Toliko trpljenja in nesreč — sedaj pa toliko sreče in blagoslova.« »Da vedno bo ostalo resnično, dokler bo stal svet: višja kot vse trpljenje in nesreče je božja ljubezen, ki vlada svetu.« O tem nam je dal zgled župnik, ki leži tu spodaj.« Mihael je prikimal in sklenil roke. »Pravzaprav,« je rekel, »je plemeniti župnik prvi povzročitelj vsega blagoslova, ki nas sedaj obdaja in vse naše sreče. Naj bo večen njegov spomin.« Tiho sta izmolila molitvico, nato sta stopila ven v življenje, v sonce, ki je žarelo na širokem, modrem nebesnem oboku kakor večna luč, simboli najvišje ljubezni. KONEC. 19jrf8umlwm7fwar8tdxavrucdfhutn Mary so ugrabili 0 41747 223888 2026-04-22T05:22:51Z Urša Matotek 9825 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Mary so ugrabili... | normaliziran naslov = Izvirni roman "Rakete" | avtor = Hinko H.R. | izdano = ''{{mp|delo|Raketa 1934}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|M0DBNX3M/|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|GOPD8RRB|s=?|46}}, dLib {{fc|dlib|OLRW27DV|s=?|47}}, dLib {{fc|dlib|KXEIKU55|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|ZI7880GS|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|J4NFIO21|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|KI5W7OKK|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|1NVYJ9T...« 223888 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Mary so ugrabili... | normaliziran naslov = Izvirni roman "Rakete" | avtor = Hinko H.R. | izdano = ''{{mp|delo|Raketa 1934}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|M0DBNX3M/|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|GOPD8RRB|s=?|46}}, dLib {{fc|dlib|OLRW27DV|s=?|47}}, dLib {{fc|dlib|KXEIKU55|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|ZI7880GS|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|J4NFIO21|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|KI5W7OKK|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|1NVYJ9T1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|RDZRT0BU|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|YSHH7MG|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|U665UVQH|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|FDIORXBL|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|SEF2SPND|s=?|5}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} jdcggskn5k9p8t9zwvu04erlkr5fm43 223889 223888 2026-04-22T05:28:52Z Urša Matotek 9825 223889 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Mary so ugrabili... | normaliziran naslov = Izvirni roman "Rakete" | avtor = Hinko H.R. | izdano = ''{{mp|delo|Raketa 1934}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|M0DBNX3M/|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|R6GCRRXV|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|OLRW27DV|s=?|47}}, dLib {{fc|dlib|KXEIKU55|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|ZI7880GS|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|J4NFIO21|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|KI5W7OKK|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|1NVYJ9T1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|RDZRT0BU|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|YSHH7MG|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|U665UVQH|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|FDIORXBL|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|SEF2SPND|s=?|5}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: »John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati.« Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. »Ako me bo kdo iskal,« je nadaljeval Mozes Kohn, »odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel?« Črnec se je zopet samo nemo poklonil. »Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz!« Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in pokazale so se stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, da res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v tiste ozke in mračne ulice, ki so vezale oddaljene periferijske dele z resničnim mestom. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalkami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot navadno, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Za seboj jih je hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Šel je po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. »Dober večer, možje!« jih je pozdravil. »Dober večer in sreča s teboj!« so odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize, glavo podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih letih, simpatične zunanjosti, njegov obraz pa je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. »Možje, ali se imenuje naše društvo ‘Pravica’?« »Imenuje se,« so odgovorili odločno. »Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi?« »Seveda.« »Sem jaz Jack, vaš glavar?« »Si, Jack, naš glavar!« »In mi neomejeno zaupate?« »Popolnoma ti zaupamo, Jack!« »Hvala vam,« je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. »Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami.« Možje so napeto poslušali svojega voditelja. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. »Jack, zanesi se na nas!« je dejal. »Vsi mi smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni.« Jack se je dvignil, mu krepko stisnil roko in nato še ostalim. »Nocoj moram izvršiti še nekaj,« je dejal. »Zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo.« Zavil se je v plašč in si potisnil klobuk globlje na oči. »Na svidenje, možje!« »Lahko noč, Jack!« Jack je stopil na ulico in hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro nad pisalno mizo. Kazala je tri četrt na dvanajst. Zunaj je močno deževalo, po nebu so švigali bliski. »Prekleto,« je zamrmral, »še petnajst minut manjka do polnoči. Če ga do takrat ne bo, bom moral iti sam.« Kazalec se je pomaknil naprej. Manjkalo je še pet minut. Tedaj je doktor zagrabil plašč in klobuk. Spodaj pred hišo je obstal avto. Hip zatem so se zaslišali koraki in vstopil je mlad človek. »Dolgo te ni bilo, Fred,« ga je očitajoče pogledal doktor. »Zamudil sem se. Bilo je naporno in nevarno delo.« »In?« »Mladenka se je branila. Do zadnjega. Šele ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je zgrudila.« »In potem?« »Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili.« Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. »Dobro. Upam, da se nam načrt posreči. Zdaj pa hitro.« Oba sta stekla po stopnicah, sedla v avto in ta je zabučal v noč. Visoko nad velemestom, na vzpetini, se je dvigala ogromna palača Rosenfischa, moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje: topove, pline in smrtonosne naprave. Petdeset tisoč delavcev je delalo zanj. Rosenfisch, petdesetletni mož, je zaradi svojega dela prezgodaj ostarel. Bil je trd, hladen, brezčuten. Njegovo srce je otrdelo, zlasti po smrti žene. A imel je hčer Mary. Ona je bila edini svetli žarek njegovega življenja. Bila je podobna njemu – močna, odločna – a hkrati nežna in lepa. Zato ji je zgradil palačo nad mestom. Tam ni bilo hrupa, ne strojev, ne poslov. Le mir. In tam je včasih sedel sam, utrujen, in čakal, da pride spanec na njegove težke oči. Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: — John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati. Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. — Ako me bo kdo iskal, je nadaljeval Mozes Kohn, — odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel? Črnec se je zopet samo nemo poklonil. — Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz! Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, ali res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v ozke in mračne ulice, ki so vezale daljne periferijske ulice z ulicami resničnega mesta. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalnicami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot po navadi, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Vrata je za seboj hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Neznanec je šel po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali med seboj. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. — Dober večer, možje! jih je pozdravil. — Dober večer in sreča s teboj! so mu odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize. Svojo glavo je podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih, simpatične zunanjosti in njegov obraz je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. Z odločnim glasom je vprašal: — Možje, ali se imenuje naše društvo »Pravica«? — Imenuje se, so odgovorili odločno. — Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi? — Seveda. — Sem jaz Jack, vaš glavar? — Si, Jack, naš glavar! — In mi neomejeno zaupate? — Popolnoma ti zaupamo, Jack! — Hvala vam! je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. — Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami. To sem vam povedal zato, da boste pripravljeni, ko pride naš čas. Možje so napeto poslušali. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. — Jack, zanesi se na nas! Vsi mi, ki smo prišli nocoj sem, da slišimo tvoje besede, smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti svoje življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni. Jack se je dvignil ter krepko stisnil roko Petru, nato še ostalim. — Nocoj moram izvršiti še nekaj, je dejal, — zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo. Zavil se je tesno v svoj plašč ter potisnil klobuk globlje na oči. — Na svidenje, možje! — Lahko noč, Jack! Jack je stopil na ulico ter hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro, ki je visela nad njegovo pisalno mizo. Ura je kazala tri četrt na dvanajst. Zunaj je pričelo močno deževati in po temnem nebu so švigali bliski. — Prekleto, je dejal sam pri sebi, — še petnajst minut manjka do polnoči. Ako ga dotlej ne bo, bom moral iti sam. Kazalec se je premaknil. Manjkalo je še pet minut do polnoči. Tedaj je zgrabil plašč in klobuk. Zaslišale so se stopinje in vstopil je mlad človek. — Dolgo te ni bilo, Fred, ga je očitajoče pogledal doktor. — Zamudil sem se, doktor. Bilo je naporno in nevarno delo. — Težko je šlo? — Mladenka se je branila … do zadnjega. Šele, ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je nezavestna zgrudila. — In potem? — Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili. Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. — Dobro je tako. Sedaj pa hitro! Oba sta odhitela po stopnicah, sedla v avto in izginila v noč. Visoko nad velemestom se je dvigala ogromna palača Rosenfischa — moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje in strupe, ki bi lahko pogubili človeštvo. Bil je star petdeset let, a je deloval mnogo starejši. Dolge noči dela so mu izčrpale telo. Edina svetloba v njegovem življenju je bila njegova hči Mary. Ura je bila globoko čez polnoč. Palača je bila tiha. Po poti proti njej sta hitela doktor Bugovskij in Fred. Vstopila sta skozi stranska vrata in prišla naravnost v Rosenfischovo pisarno. Ta se ni ganil. Čakal ju je. — Kaj želita? — Odgovor na najin načrt, je dejal Bugovskij. — Stroj, ki uniči življenje na petdeset kilometrov. Cena: dva milijona. — Preveč. — Niti centa ne popustiva. Po dolgem molku je Rosenfisch pristal. — Denar dobita, če poizkus uspe. Pogodba je bila podpisana. Medtem je Kohn opazoval mladenko, ki je ležala na otomani. Bila je Mary. Ko se je prebudila, je zmedeno vprašala: — Kje sem? — V moji hiši, Miss Mary, je odgovoril Kohn. — Izpustite me! — Tega ne smem. Vrata so se zaprla. Mary je ostala ujeta. 6f8wjduy7o7wxktoyu84p99atafyhwj 223890 223889 2026-04-22T05:36:02Z Urša Matotek 9825 223890 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Mary so ugrabili... | normaliziran naslov = Izvirni roman "Rakete" | avtor = Hinko H.R. | izdano = ''{{mp|delo|Raketa 1934}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|M0DBNX3M/|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|R6GCRRXV|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|L8DMFOA1|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|GL6WGNYW|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|9MJN8LUE|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|J4NFIO21|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|KI5W7OKK|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|1NVYJ9T1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|RDZRT0BU|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|YSHH7MG|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|U665UVQH|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|FDIORXBL|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|SEF2SPND|s=?|5}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: »John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati.« Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. »Ako me bo kdo iskal,« je nadaljeval Mozes Kohn, »odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel?« Črnec se je zopet samo nemo poklonil. »Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz!« Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in pokazale so se stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, da res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v tiste ozke in mračne ulice, ki so vezale oddaljene periferijske dele z resničnim mestom. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalkami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot navadno, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Za seboj jih je hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Šel je po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. »Dober večer, možje!« jih je pozdravil. »Dober večer in sreča s teboj!« so odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize, glavo podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih letih, simpatične zunanjosti, njegov obraz pa je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. »Možje, ali se imenuje naše društvo ‘Pravica’?« »Imenuje se,« so odgovorili odločno. »Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi?« »Seveda.« »Sem jaz Jack, vaš glavar?« »Si, Jack, naš glavar!« »In mi neomejeno zaupate?« »Popolnoma ti zaupamo, Jack!« »Hvala vam,« je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. »Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami.« Možje so napeto poslušali svojega voditelja. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. »Jack, zanesi se na nas!« je dejal. »Vsi mi smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni.« Jack se je dvignil, mu krepko stisnil roko in nato še ostalim. »Nocoj moram izvršiti še nekaj,« je dejal. »Zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo.« Zavil se je v plašč in si potisnil klobuk globlje na oči. »Na svidenje, možje!« »Lahko noč, Jack!« Jack je stopil na ulico in hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro nad pisalno mizo. Kazala je tri četrt na dvanajst. Zunaj je močno deževalo, po nebu so švigali bliski. »Prekleto,« je zamrmral, »še petnajst minut manjka do polnoči. Če ga do takrat ne bo, bom moral iti sam.« Kazalec se je pomaknil naprej. Manjkalo je še pet minut. Tedaj je doktor zagrabil plašč in klobuk. Spodaj pred hišo je obstal avto. Hip zatem so se zaslišali koraki in vstopil je mlad človek. »Dolgo te ni bilo, Fred,« ga je očitajoče pogledal doktor. »Zamudil sem se. Bilo je naporno in nevarno delo.« »In?« »Mladenka se je branila. Do zadnjega. Šele ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je zgrudila.« »In potem?« »Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili.« Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. »Dobro. Upam, da se nam načrt posreči. Zdaj pa hitro.« Oba sta stekla po stopnicah, sedla v avto in ta je zabučal v noč. Visoko nad velemestom, na vzpetini, se je dvigala ogromna palača Rosenfischa, moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje: topove, pline in smrtonosne naprave. Petdeset tisoč delavcev je delalo zanj. Rosenfisch, petdesetletni mož, je zaradi svojega dela prezgodaj ostarel. Bil je trd, hladen, brezčuten. Njegovo srce je otrdelo, zlasti po smrti žene. A imel je hčer Mary. Ona je bila edini svetli žarek njegovega življenja. Bila je podobna njemu – močna, odločna – a hkrati nežna in lepa. Zato ji je zgradil palačo nad mestom. Tam ni bilo hrupa, ne strojev, ne poslov. Le mir. In tam je včasih sedel sam, utrujen, in čakal, da pride spanec na njegove težke oči. Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: — John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati. Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. — Ako me bo kdo iskal, je nadaljeval Mozes Kohn, — odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel? Črnec se je zopet samo nemo poklonil. — Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz! Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, ali res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v ozke in mračne ulice, ki so vezale daljne periferijske ulice z ulicami resničnega mesta. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalnicami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot po navadi, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Vrata je za seboj hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Neznanec je šel po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali med seboj. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. — Dober večer, možje! jih je pozdravil. — Dober večer in sreča s teboj! so mu odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize. Svojo glavo je podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih, simpatične zunanjosti in njegov obraz je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. Z odločnim glasom je vprašal: — Možje, ali se imenuje naše društvo »Pravica«? — Imenuje se, so odgovorili odločno. — Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi? — Seveda. — Sem jaz Jack, vaš glavar? — Si, Jack, naš glavar! — In mi neomejeno zaupate? — Popolnoma ti zaupamo, Jack! — Hvala vam! je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. — Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami. To sem vam povedal zato, da boste pripravljeni, ko pride naš čas. Možje so napeto poslušali. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. — Jack, zanesi se na nas! Vsi mi, ki smo prišli nocoj sem, da slišimo tvoje besede, smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti svoje življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni. Jack se je dvignil ter krepko stisnil roko Petru, nato še ostalim. — Nocoj moram izvršiti še nekaj, je dejal, — zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo. Zavil se je tesno v svoj plašč ter potisnil klobuk globlje na oči. — Na svidenje, možje! — Lahko noč, Jack! Jack je stopil na ulico ter hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro, ki je visela nad njegovo pisalno mizo. Ura je kazala tri četrt na dvanajst. Zunaj je pričelo močno deževati in po temnem nebu so švigali bliski. — Prekleto, je dejal sam pri sebi, — še petnajst minut manjka do polnoči. Ako ga dotlej ne bo, bom moral iti sam. Kazalec se je premaknil. Manjkalo je še pet minut do polnoči. Tedaj je zgrabil plašč in klobuk. Zaslišale so se stopinje in vstopil je mlad človek. — Dolgo te ni bilo, Fred, ga je očitajoče pogledal doktor. — Zamudil sem se, doktor. Bilo je naporno in nevarno delo. — Težko je šlo? — Mladenka se je branila … do zadnjega. Šele, ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je nezavestna zgrudila. — In potem? — Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili. Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. — Dobro je tako. Sedaj pa hitro! Oba sta odhitela po stopnicah, sedla v avto in izginila v noč. Visoko nad velemestom se je dvigala ogromna palača Rosenfischa — moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje in strupe, ki bi lahko pogubili človeštvo. Bil je star petdeset let, a je deloval mnogo starejši. Dolge noči dela so mu izčrpale telo. Edina svetloba v njegovem življenju je bila njegova hči Mary. Ura je bila globoko čez polnoč. Palača je bila tiha. Po poti proti njej sta hitela doktor Bugovskij in Fred. Vstopila sta skozi stranska vrata in prišla naravnost v Rosenfischovo pisarno. Ta se ni ganil. Čakal ju je. — Kaj želita? — Odgovor na najin načrt, je dejal Bugovskij. — Stroj, ki uniči življenje na petdeset kilometrov. Cena: dva milijona. — Preveč. — Niti centa ne popustiva. Po dolgem molku je Rosenfisch pristal. — Denar dobita, če poizkus uspe. Pogodba je bila podpisana. Medtem je Kohn opazoval mladenko, ki je ležala na otomani. Bila je Mary. Ko se je prebudila, je zmedeno vprašala: — Kje sem? — V moji hiši, Miss Mary, je odgovoril Kohn. — Izpustite me! — Tega ne smem. Vrata so se zaprla. Mary je ostala ujeta. Jack je pričel nervozno pogledovati na uro. »Dolgo je ni!«, si je mislil in nestrpno bobnal s prsti po mizi. Ko je kazala ura trideset minut čez polnoči, je Jack vstal. Poznal je svojo prijateljico in njeno točnost. Ako je ni bilo doslej, je sploh ne bo, in moralo se je z njo nekaj zgoditi. Ta misel je Jacka prisilila, da je pričel odrivati plesalce, ki so mu bili na poti. S težavo se je preril do vrat. Skoraj planil je v garderobo in par minut kasneje ga je že avto peljal proti letališču. Cenjena bralka in bralec mi bosta oprostila, ako sežem nazaj v dogodke, ki so se vršili še predno se je pričela ta povest. Oni dan, oziroma ono popoldne, ko je Žid odšel po skrivnih stopnicah v klet in smo mu mi sledili, smo videli, da je imel zaprto Rosenfischevo hčer Mary. Kako je ona prišla tjakaj? Mary je imela majhno enokrilno letalo, ki ga je vodila sama. To je bila njena najljubša zabava. Pogosto je delala z njim izlete v zračne višave, kjer se je zdela sama sebi kot ptica, ki leti, kamor hoče... Tudi tisti dan je že na vse zgodaj odletela s svojim letalom. Očetu je sporočila, da se vrne šele pozno zvečer in da je ni treba čakati. Bil je krasen dan, skoraj brez sapice. In Mary je uživala krasen razgled, ki se ji je nudil iz letala. Naenkrat je začutila, da stoji nekdo za njenim hrbtom. Okrenila se je ter zagledala mladega moža, ki jo je mirno opazoval. Toda ona ni bila ena izmed onih, ki takoj izgubijo oblast nad seboj, čim zapazijo pred seboj človeka, ki očividno ni imel dobrega namena. »Kaj hočete?«, je pogumno vprašala Mary tujca, ne da bi pri tem le za trenutek izpustila krmilno kolo. Tujec ni odgovoril ničesar, le nemo je zrl v Mary. »Ponovno vas vprašam, kaj hočete tukaj; in sploh, kako ste prišli sem?« »Kakor vi!«, je odgovoril tujec ter se nasmehnil. »Ni res, vi lažete!«, je dejala Mary. »Ali ste pregledali letalo, predno ste startali?« »To pot sem to res opustila«, je priznala Mary. »No vidite«, je dejal tujec, »ako bi tega to pot ne opustili, bi me morali najti, ker sem bil skrit v zadnjem koncu letala.« Mary se je ugriznila v ustnico. »A kdo ste vi?« »Fred je moje ime, ako vam je s tem kaj pomagano.« »In kaj želite? Morda bi končno vendarle povedali vzrok, čemu se nahajate tukaj?« Tujec se je zasmejal, a nato se je takoj zresnil. »Spustite se na zemljo, Miss!« Mary je trdneje prijela za krmilno kolo. »Mi ne pride niti na misel!« »Tako? In če vas prisilim?« Debelo ga je pogledala, kakor da mu ne verjame. »Mene? Prisilili? Vi?« Tujec je resno prikimal. »Da!« Nato je nastala za trenutek tišina, ki jo je motilo le brnenje motorja. Hipoma pa je tujec zagrabil Mary za roko tako trdno, da je ta skoraj zaječala od bolečine. A kljub temu ni izpustila krmilnega kolesa. »Izpustite me!« »Ne izpustim vas!« Tedaj se je vnel med Mary in Fredom kratek, a ljut boj. Mary se je otepala Freda, ki jo je vedno bolj dobival v svojo oblast. Končno je Fred potegnil iz žepa robec ter ga zatlačil Mary v usta. Mary je izgubljala zavest... Letalo, ki ga sedaj ni nihče več vodil, se je nevarno nagibalo in vsak čas je moglo strmoglaviti na tla. Tedaj je Fred s svojimi močnimi rokami prijel Mary, jo z jermenom močno in trdno privezal nase ter stopil v zadnji konec letala. S posebno pripravo je odprl hermetično zaprta vrata, trenutek počakal, nato pa se je pognal z Mary vred v globino... Mogočnega Rosenfischa smo pustili, ko je ostal sklonjen nad pogodbo, ki jo je napravil z doktor Bugovskijem ter Fredom. Dolgo je slonel nad njo ter računal, koliko bo zaslužil, ako se načrt posreči. Ura je kazala že dve po polnoči, ko se je Rosenfisch dvignil, da odide v svojo spalnico. Prej pa je še hotel voščiti Mary lahko noč, ako ta še ne spi. Ko je dospel do Maryne spalnice, je pritisnil uho na vrata. Ker ni čul v njej nikakega glasu, je bil prepričan, da Mary spi in zato jo ni hotel buditi. Odšel je dalje v svojo spalnico. Sredi spanja pa je naenkrat Rosenfisch skočil pokonci. Zvonec telefona na njegovi nočni omari je neusmiljeno pel. Nejevoljen, da ga nekdo moti sredi noči, je Rosenfisch snel slušalko. »Halo, tukaj Rosenfisch! Kdo tam?« »Direkcija letališča! Pridite takoj na letališče!« Rosenfisch je odvrgel slušalko ter z naglico, ki mu je človek ne bi pripisoval, skočil iz postelje. Prva njegova misel je bila Mary; nekaj se je moralo zgoditi, morda nekaj strašnega, ker sicer ga ne bi sredi noči klicali na letališče. In hitro se je pričel oblačiti. Nato je pozvonil svojemu slugi, ki je pritekel še ves zaspan. »Hitro pripravite avto!«, je ukazal Rosenfisch. Sluga je tekel brez vprašanja izpolnit ukaz. Kmalu je sedel Rosenfisch v avtomobilu, ki je z vso naglico drvel proti letališču. Ko je Jackov avto dospel do letališča, je Jack skočil še iz skoraj drvečega voza. Tekel je proti postaji letališča. Ves zasopel je stopil v pisarno. Uradnik, ki je imel nočno službo, je začudeno pogledal mladega moža v kepu in cilindru. Te vrste gosti v letalski pisarni niso bili v navadi. »Ali je inšpektor letalske službe tukaj?«, je vprašal Jack še ves zasopel. »Ali želite posebno letalo?« Jack je nejevoljno odkimal z glavo. »Ne! Gre za čisto nekaj drugega! Zgoditi se je morala nesreča.« Uradnik je debelo pogledal. »Nesreča? O kaki nesreči govorite?« »Ni mi do šale! Neko letalo se je moralo ponesrečiti. Peljite me, prosim, takoj do inšpektorja.« Uradnik je odkimal z glavo. »To ne bo mogoče, kajti gospod inšpektor sploh ni tukaj in ga pred jutrom tudi ne bo.« Jack je nervozno snel cilinder z glave ter ga zalučal v kot. »Za boga, moram govoriti z njim.« »Rekel sem, da ni mogoče!« Uradnik je nadaljeval mirno s svojim delom. Jack je stopil parkrat po pisarni. Nato je skočil k uradniku ter ga besno prijel za ramo. »Ali človek božji, kaj ne slišite, da je treba pomagati in sicer hitro pomagati? Dajte mi letalo, da poletim sam in raziščem okolico letališča.« Uradnik se je otresel Jackove roke ter osorno odgovoril: »Za pustolovske podvige nimam nobenega časa, pa tudi smisla ne. In sedaj me pustite pri miru!« Jack je uvidel, da pri uradniku ne opravi ničesar. Zato je stopil k telefonski celici ter telefoniral Rosenfischu. Nato je stopil zopet v pisarno in, ne meneč se za uradnika, pričel korakati po prostoru. Kmalu je zaslišal avtomobil in takoj nato je stopil v pisarno Rosenfisch. Starec je z očmi iskal odgovor na svoje še neizgovorjeno vprašanje. Jack je stopil hitro k bogatemu starcu. »Mister, ne sprašujte ničesar! Vaša hči je danes zjutraj odletela z letalom, ne?« Rosenfisch je prikimal. »In se doslej še ni vrnila?« »Sinoči sem mislil, da je v svoji sobi«, je dejal Rosenfisch, »in ko me je pred pol ure zbudil zvonec telefona, sem bil tako zbegan, da sem pozabil pogledati v Maryno spalnico.« »Saj jo ni tam!«, je dejal Jack tako odločno in prepričevalno, da ga je Rosenfisch začudeno pogledal. »A odkod vi to veste?«, je vprašal starec. »Dejal sem vam že, da ne izprašujte!« »Ampak siguren le nisem ...«, je neodločno spregovoril Rosenfisch ter pogledal uradnika, ki mu je dajal znake, naj ne verjame Jacku, češ da je nadelan. »Vprašam lahko telefonično domov, ako se je morda Mary le vrnila.« »Toda storite to čim hitreje«, je dejal Jack nervozno. »Vi tukaj oklevate, medtem ko vaša hči morda nujno potrebuje pomoči.« Skoraj potisnil je starca v telefonsko celico. Ko je Rosenfisch stopil iz celice, je bil videti bolj potrt. »Ni jo doma, sploh jo še ni bilo, odkar je odletela zjutraj z letalom.« »No vidite, saj sem vam dejal!« »In kaj naj storimo?«, je vprašal nestrpno bogati starec. »Vi ničesar!«, je kratko odvrnil Jack, nato pa hitro dodal. »Hitro naj se mi da letalo, da preiščem okolico!« Rosenfisch je stopil k uradniku ter položil predenj kup bankovcev. »Dajte hitro letalo na razpolago.« Uradnik je spravil denar, nato pa telefoniral v hangar. Trenutek kasneje je stalo na letališču pripravljeno enokrilno letalo. Jack si je medtem oblekel kožuhovinast plašč, ki mu ga je prinesel sedaj ves uslužni uradnik. Na glavo si je nataknil usnjato pilotsko čepico z očali. Ko je stalo letalo pred pisarno pripravljeno, je dejal Jack: »Vi, Mister, lahko počakate tukaj. Upam, da se kmalu vrnem in vam prinesem poročilo.« Nato se je zavihtel v letalo, motor je zabrenčal in letalo je zdrčalo preko temnega letališča. Rosenfisch je stal pred pisarno ter zasledoval brenčanje motorja, dokler ni popolnoma utihnilo. Nato se je vrnil v pisarno, sedel v kot ter nepremično zrl v tla. Njegova glava se je nizko sklonila in njegovo upognjeno telo je skoraj negibno slonelo v stolu. Rosenfisch je bil nervozen. Minute so se mu zdele dolge ko ure in nejevoljno se je oziral skozi okno, kot bi težko pričakoval, da se zdani. Ali je ta bogati starec morda od dneva pričakoval odgovora, kaj se je zgodilo z Mary? Visoko gori, boreč se s temo, je plaval Jack ter z očmi skušal zaslediti kako temno točko, ki bi mu pokazala vsaj sled, ki jo je iskal. Dr. Bugovskij in Fred sta se podala, ko sta zapustila oni večer Rosenfischovo palačo, zopet do svojega avtomobila. Sedla sta vanj ter ob pozni nočni uri zdrvela proti hiši Mozesa Kohna. Pred hišo Žida je njun avto obstal. Doktor in Fred sta takoj stopila v hišo. Odprl jima je črnec. »Moj gospod vaju pričakuje!«, je dejal, ko je zapiral za njima vrata. »Dobro«, je prikimal doktor, »pelji naju k njemu.« Mozes Kohn se je sprehajal po svoji sobi ter se tiho smehljal v svojo brado. Ko je zunaj zaslišal korake, znak, da je dobil goste, je nekoliko prisluhnil. Takoj nato so se odprla vrata in črnec je vstopil. »Dva gospoda sta prišla!«, je dejal ter se globoko priklonil. »Privedi ju semkaj!«, je ukazal Kohn. Črnec se je ponovno priklonil, odprl vrata in v sobo sta stopila doktor in Fred. Ko je črni sluga zopet odšel, je izgovoril Kohn: »Dober večer! Dolgo vaju ni bilo.« »Nisva mogla priti preje«, je odvrnil doktor. »Fred se je zelo kasno vrnil in Rosenfischova vila je tudi od rok.« »Sedita!«, je dejal Kohn ter pokazal z roko na dva naslonjača. »Sedita in pripovedujta.« Doktor in Fred sta sedla, medtem ko je Žid nadaljeval svoje sprehajanje po sobi. »Ko se je Fred vrnil«, je pričel doktor, »sva se takoj podala k Rosenfischu. Starec je okleval, cena se mu je zdela previsoka.« »Stiskač!«, je zagodrnjal Kohn. »Dolgo sem mu moral prigovarjati«, je nadaljeval doktor, ne da bi se oziral na Židovo opazko, »predno se je omehčal in pristal. Seveda pod gotovimi pogoji.« Žid je naenkrat prekinil svoje sprehajanje ter obstal pred doktorjem. »In kakšni so ti pogoji?«, je vprašal, srepo gledaje doktorja. »Da bomo delali v Rosenfischovih delavnicah in da dobimo denar oni dan, ko se izkaže, da je načrt izvedljiv in se poizkus posreči.« »Trd pogoj«, je odgovoril Žid, »in kdo mi jamči, da se načrt posreči?« »Saj so formule natančne in zamotane tudi niso preveč«, je dejal Fred, ki je doslej molčal. Židova pozornost se je sedaj obrnila na Freda. »Toda, ako je izumitelj računal s tem, da mu načrte lahko kdo odnese in je nekaj, kar je bistvene važnosti, izpustil?« Fred je umolknil. »Tedaj prisilimo izumitelja, da nam tudi tisto „nekaj“ izda«, je pripomnil doktor. Žid se je za trenutek zamislil. »Toda če kljub temu ne bo hotel izdati?«, je vprašal nato. »Ga prisilim jaz!«, je odločno odvrnil doktor. Žid je zopet nadaljeval svoj izprehod po sobi. V sobi je nastala tišina, ki so jo motili le Židovi koraki. Vrnimo se sedaj h Jacku. Njegov aparat je letel prav nizko nad zemljo. Počasi se je pričelo daniti in Jacku je bilo olajšano izsledovanje. Preletel je že precejšen del pokrajine, ne da bi mogel zaslediti le najmanjšo sled. Skoraj vsake četrt ure je sprejel od Rosenfischa, ki je še vedno potrpežljivo čakal v letalski pisarni, brezžično vprašanje, če je že kaj zasledil. Vedno in vedno je moral Jack odgovarjati bogatemu starcu: »Še vedno nisem nič opazil.« Z nastopajočim jutrom se je Jack še bolj nizko spustil z aparatom, da bi mu ne ušla niti najmanjša sled. Naenkrat se je Jacku zazdelo, da vidi pod seboj nekaj temnega. Ni mogel sicer razložiti, kaj naj bi bilo, toda zdelo se mu je, da doslej tega še ni opazil, čeprav je že večkrat to jutro preletel ta del ozemlja. Jack se je spustil popolnoma nizko in takoj je opazil, da je tisto, kar je videl, ogrodje nekega letala, ki se je moralo na tem mestu ponesrečiti. Spustil se je z letalom na zemljo. Ko je srečno pristal ter zlezel iz aparata, je takoj pohitel proti mestu, kjer je ležalo razbito letalo. Takoj je opazil, da je moralo letalo strmoglaviti iz precejšnje višine na tla, nakar se je vnelo, ker to, kar je našel Jack, je bilo le ogrodje. Jack je ogledoval ogrodje in tedaj je na enem koncu opazil napis: »Mary«. Brez dvoma: letalo je bilo Maryno. Z vso naglico je pričel razmetavati ogrodje, toda njegov trud je bil zaman. Mislil je, da bo našel ožgano truplo, v katerem bo spoznal Mary, toda našel ni ničesar. Preiskal je tudi vso okolico, če bi morda Mary našel, toda o njej ni bilo nobene sledi. Ker je Jack uvidel, da je njegov trud zaman, je sedel zopet v svoje letalo ter ga pognal. Kmalu je pristal na letališču. Rosenfisch mu je prihitel nasproti. Ni se drznil vprašati mladega moža po uspehu njegovega raziskovanja, ker po Jackovem licu je opazil, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Nemo sta se podala Jack in Rosenfisch v letalski urad. Rosenfisch je sedel nazaj v naslonjač ter čakal, čakal onega trenutka, ko mu ta mladi mož, ki ga on sploh ni poznal, pove ono strašno resnico, ki bo zadala strašni udarec njegovemu očetovskemu srcu. Jack je dolgo molčal. Nato se je ozrl v Rosenfischa, ki je trepetaje gledal Jacku v lice. »Mister«, je pričel Jack, »vaša hči Mary je morala doživeti nesrečo, za katero danes še ne vem, kako se je končala.« Bogati Rosenfisch je zatrepetal. »Mary se je ponesrečila?«, je vprašal drgetaje. Jack je prikimal. »Našel sem ogrodje njenega letala, njenega trupla ni bilo pod ogrodjem.« Rosenfisch se je počasi dvignil. Na njegovem licu se je odražal obup... Počasi je stopil k Jacku ter mu pogledal prav v oči. Nato je s čudnim, zamolklim glasom dejal: »Ne prikrivajte mi resnice, mladi mož. Govorite odkrito.« Jack mu je zrl v razorano lice. »Ničesar vam ne prikrivam, Mister Rosenfisch, toda pričakovati ne smemo čudeža. Ako je Miss Mary strmoglavila z letalom na zemljo, tedaj...« »Tedaj je brez dvoma mrtva!«, je dopolnil njegov stavek bogati starec. Nato je zavladala v pisarni strahotna tišina. Rosenfisch je počasi stopil parkrat po sobi, nato pa je naenkrat strahovit krč pretresel njegovo telo. Debele solze so pričele polzeti po njegovem uvelem licu... Ta starec, ki je bil kriv, da so tisoči umirali na krvavih poljanah, ki je s smehljajem gledal svoje topove, ki so služili ubijanju ljudi, ta starec je plakal sedaj kot otrok. Jack je stal nemo spričo te očetovske bolesti. Dolgo je trajalo, predno se je starec toliko umiril, da je mogel Jack reči par tolažilnih besed. »Mister, še nobenih dokazov nimamo o Maryni smrti.« Rosenfisch je obstal, brezupno je pogledal Jacka. »Vi trdite?« »Nič ne trdim, samo domnevam, kajti, ko bi Miss Mary strmoglavila z letalom, bi moral najti vsaj njeno truplo.« Rosenfisch je odkimal. »Ne, to ni mogoče! Ko bi Mary ostala živa, bi se vrnila domov in bi ne pustila svojega očeta v skrbeh.« »Morda ji iz kateregakoli vzroka ni bilo mogoče priti, morda se še vrne..., morda je že doma.« V Rosenfischu se je porajala iskrica upanja. Dvignil se je ter stopil v telefonsko celico. Toda že čez trenutek se je vrnil še bolj obupan. »Ni je doma, ni je Mary!«, je zašepetal, kakor sam zase. »To še vedno ni vzrok, da obupamo«, je pripomnil Jack. Rosenfisch se je ponovno sesedel v naslonjač. Njegove uvele ustnice so se nemirno pregibale. Jack je pričel hoditi po sobi, tudi on je bil nervozen, ker trenutno ni poznal izhoda. Naenkrat pa je obstal pred Rosenfischem. »Mister«, je dejal, »odhajam. Upam, da vam bom mogel v kratkem sporočiti kako vest.« Bogati starec, ki ga je nenadna bolečina popolnoma strla, je pogledal Jacka: »Mladi mož, pojdite! Vrata mojega stanovanja so vam vedno odprta... pojdite... ne izgubljajte časa... Moja hvaležnost bo brezmejna!« Stisnil je desnico mlademu možu. Jack je zopet poiskal svoj kep, ki ga je bil ponoči odvrgel, ter dal na glavo cilinder. Pozdravil je Rosenfischa ter prikimal uradniku, ki je sedel pri svoji mizi. Nato je hitro odšel. Zunaj je zabrenčal motor in Jack je zdrvel v avtomobilu proti mestu... Še dolgo je Rosenfisch sedel sključen v stolu. Nato je počasi vstal ter še bolj sključen, kakor je bil, brez pozdrava oddrsal do svojega avtomobila. Vrnimo se sedaj k doktorju in Fredu, ki smo ju pustili pri Židu. Žid je še vedno hodil po sobi, v njegovi glavi je glodalo tisoč misli. Doktor je z nekim smehljajem spremljal ta Židov izprehod po omejenem prostoru. Sem in tja se je ozrl na Freda, ki je nemo sedel na svojem stolu ter zamišljeno zrl predse. Naenkrat pa je Žid obstal. Bugovskij je radovedno pričakoval, kaj je šinilo premetenemu Mozesu v glavo. Kohn se je počasi približal Fredu, in ker se ta ni zmenil zanj, je Žid dejal: »Fred! Dobro vem, zakaj je mrko tvoje lice?« Fred je sedaj pogledal v lokavi Židov obraz. Smehljaje je Žid nadaljeval: »Golobica, ki je ujeta, te mika, kajne? O dečko, ne boš prevalil starega Kohna!« Fred se je počasi dvignil, njegove oči so se čudno svetlikale. S hripavim glasom je dejal: »Da, da, ona pripada meni! Ali meniš, da sem zato tvegal svojo glavo in se spustil v to vratolomno pustolovščino, da bom sedaj gledal, kako ti greješ svoje stare kosti pri mladi milijonarki? O ne, Mozes Kohn, čeprav si premeten, mene ne boš opeharil. Ako misliš to, tedaj...« »Tedaj?« »Tedaj ti pošljem še danes policijo v hišo!« Žid je sklonil svojo glavo, pred policijo je imel ta starec strah. Ne bi rad videl, da bi policija vtaknila svoj nos v njegovo hišo... Fred je stopil počasi k oknu, da bi pomiril svoje razburjenje. Doktor, ki se ni mešal v ta prepir, je cinično smehljaje vstal. »Torej Mozes, mislim, da sva se sporazumela. Ko se poizkus posreči, mi izplačaš moj del.« Žid je pritisnil svojo desnico na srčno stran ter odgovoril: »Izpolnil bom svojo obljubo!« Doktor se je pripravil k odhodu: »Spati grem, dovolj sem napravil za danes! Ti Fred pa opravi z Židom svoje in ko boš končal, me poišči!« S temi besedami je brez pozdrava odšel. Žid in Fred sta ostala sama. Še nekaj časa je Fred zrl skozi okno za odhajajočim doktorjem. Nato pa je naenkrat stopil pred Mozesa, ki je sedaj sedel pri svoji pisalni mizi. »Vsaj pokaži mi jo, Kohn!«, je začel Fred. Žid se ni zmenil za njegovo prošnjo. »Samo videl bi jo rad, samo kratek čas«, je ponovno zaprosil Fred. »Saj veš, da že dolgo gorim v ljubezni do nje.« Mozes je dvignil svojo glavo ter resno pogledal Freda. »Ne izgubi pameti, Fred! Še mnogo dela nas čaka, dela, ki bo potrebovalo celih mož in ne zaljubljenih šlev. Ko bo vse delo opravljeno, boš imel še vedno dovolj časa za oboževanje svoje lepotice.« »Toda...« »Nič! Nekoč mi boš hvaležen za mojo strogost! Mlad si še in ne poznaš opasnosti, v kateri se nahajamo. Ako popustimo sedaj, je vse naše dosedanje delo uničeno in v ječi ni prijetno, verjemi mi!« Fred je uvidel, da spričo Židove trmoglavosti ne bo opravil ničesar. Vdal se je in opustil zaenkrat misel, da bi videl Rosenfischovo hčer. »Nalogo imam za tebe, Fred«, je pričel zopet Mozes Kohn. »Opasno nalogo, od katere zavisi mogoče vse naše nadaljnje delovanje. Dobro poslušaj: ko je Mary spala, sem prisluškoval njenim sanjam. Res ni lepo, to priznavam, toda potrebno je bilo. In med spanjem, v sanjah, je često izgovorila ime Jack. Tega Jacka moramo na vsak način najti, Fred, kajti nepoznani sovražniki so najopasnejši. Končno, bo to tudi gotovo tvoj tekmec v ljubezni in imaš toliko več interesa, da ga izslediš.« Žid je dobro vedel, kje je Fred najbolj ranljiv. In ni se zmotil, kajti Fredove oči so se zaiskrile. »Najdem ga, pa naj me stane tudi glavo!«, je dejal odločno. »Počasi dečko«, ga je prekinil Žid, »naloga je težja, nego ti misliš. Prvič o tem človeku ne vemo ničesar drugega, kakor da mu je ime Jack. Drugič ne poznamo njegovega poklica. Tretjič ti ničesar ne koristi, ako izgubiš pri tem zasledovanju svojo glavo... Zato me ubogaj in pojdi čim bolj oprezno na delo. Ko boš izsledil kako sigurno sled, mi takoj poročaj, da ti dam nadaljnje nasvete. Sedaj bi pa rad v miru delal, Fred!« To je bil znak, da želi ostati Mozes Kohn sam in nemoten. Zato se je Fred tudi takoj poslovil od Žida ter odšel. En dan kasneje najdemo Jacka zopet med onimi možmi v temni, zakotni ulici. Vseh pet mož je molče sedelo okoli mize. Njih pogledi so bili uprti v Jacka, poglavarja. Ta je sedel pri mizi, glavo podprto z rokami. Možje so vedeli, da je njihov vodja zamišljen, da se je moralo nekaj zgoditi in zato ga niso nadlegovali z vprašanji. Šele čez dolgo časa je Jack dvignil glavo ter se ozrl po zbranih. Nato je dejal: »Možje, zgodilo se je nekaj, kar me je hudo potrlo. Zgodil se je zločin, nihče ga še ne sluti, a jaz dobro vem, da se ne motim. Poznate vsi hčerko bogatega Rosenfischa?« »Poznamo.« »Dobro! Hčerka Rosenfischa, lepa Mary, je na nepojasnjen način izginila, ko je napravila kratek izlet s svojim letalom. Davi sem našel njeno letalo razbito, nje ali njenega trupla pa ni nikjer. To je jasen dokaz, da je moral nekdo ugrabiti njo ali pa samo njeno truplo, kajti ako je še živa, zaenkrat ne vem. Vsi vemo, da je Rosenfisch tisti, ki izdeluje orožje za pobijanje ljudi, ki je kriv v svojem nenasitnem pohlepu po zlatu, da je toliko ljudi že izgubilo svoje življenje ali pa bilo pohabljenih. Vsi vemo, da možje Rosenfischovega kova lahko povzročijo vojno, ako se jim zazdi, da je njihov dobiček premajhen. Toda tukaj ne gre za Rosenfischa — izdelovalca orodja za pobijanje ljudi, gre za Rosenfischa-očeta. Prepričal sem se, da je v njem, kljub njegovemu bogastvu, še vedno toplo očetovsko srce. To so mi povedale njegove solze... A to še ni glavni vzrok, možje. Gre za Mary, za ljubeznivo dekle, ki so ji vsi očetovi načrti tuji. Njeno srce je toplo in blago... In končno možje, gre tudi zame, kajti jaz ljubim to dekle, Mary mi je edini sončni žarek. Ona mi je upanje v lepšo bodočnost... Nihče do danes ni vedel za te moje občutke, vi ste prvi, možje, a molčali boste, nikomur izdali, kar sem vam zaupal nocoj.« »Naj se nam posuši jezik v ustih, ako bomo le eno besedo zinili«, so odgovorili možje. Jack je nadaljeval: »In zato, dragi moji, moramo najti Mary, pa naj si bo živa ali mrtva. Mi hočete pomagati pri tem?« »Hočemo!« »In če tudi bi moral eden ali drugi izmed vas izgubiti pri tem svoje življenje?« »Tudi življenje zate, Jack pravični!« »Možje«, je nadaljeval Jack, »prvo, kar je treba, da poizveste, kako je Mary startala. Ali je kdo opazil kako sumljivo osebo pri letalu, predno se je Mary dvignila z letalom? Ko boste poizvedeli to, mi takoj sporočite, da vam dam nadaljnje ukaze. Peter vas bo vodil v moji odsotnosti. Možje, sedaj pa takoj na delo, vsaka minuta je dragocena!« Možje so se, kakor na povelje, dvignili. Molče so stisnili Jacku desnico ter se tiho porazgubili. Jack je še dolgo slonel ob mizi ter razmišljal. Naenkrat pa je sunkovito skočil pokonci ter odhitel v temno noč. Mary je živela v podzemlju življenje prave jetnice. Nikogar ni bilo k njej, razen Židovega črnca, ki ji je nosil jedila. Bala se je tega človeka, s temno rjavim obrazom in belimi zobmi, ki so se tako pošastno svetili v ustih. Kadar ga je zagledala, se je stisnila v kot ter si od strahu zakrila obraz z rokami. Zakaj je zaprta, ni vedela, niti si ni mogla predstavljati. Najbolj strašno je bilo ponoči, ko ni mogla spati. Tedaj je onemoglo iztegovala roki ter klicala na pomoč. Klicala je očeta. Toda vedela je, da je ta obupan in star, da ji ne bo mogel pomagati. Zato je klicala Jacka. On je mlad in ljubi jo, on ji bo gotovo pomagal! Zaupala je vanj in ni dvomila, da jo že išče. »Jack, ljubljeni moj, pridi in pomagaj mi!«, je šepetala ter se premetavala po otomani. c7grfd2ox9a3aiencxu1c4d113x0m73 223891 223890 2026-04-22T05:38:32Z Urša Matotek 9825 223891 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Mary so ugrabili... | normaliziran naslov = Izvirni roman "Rakete" | avtor = Hinko H.R. | izdano = ''{{mp|delo|Raketa 1934}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|M0DBNX3M/|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|R6GCRRXV|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|L8DMFOA1|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|GL6WGNYW|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|9MJN8LUE|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|XHPQKRKO|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|FDBCFLCH|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|1NVYJ9T1|s=?|52}}, dLib {{fc|dlib|RDZRT0BU|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|YSHH7MG|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|U665UVQH|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|FDIORXBL|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|SEF2SPND|s=?|5}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: »John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati.« Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. »Ako me bo kdo iskal,« je nadaljeval Mozes Kohn, »odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel?« Črnec se je zopet samo nemo poklonil. »Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz!« Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in pokazale so se stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, da res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v tiste ozke in mračne ulice, ki so vezale oddaljene periferijske dele z resničnim mestom. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalkami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot navadno, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Za seboj jih je hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Šel je po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. »Dober večer, možje!« jih je pozdravil. »Dober večer in sreča s teboj!« so odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize, glavo podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih letih, simpatične zunanjosti, njegov obraz pa je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. »Možje, ali se imenuje naše društvo ‘Pravica’?« »Imenuje se,« so odgovorili odločno. »Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi?« »Seveda.« »Sem jaz Jack, vaš glavar?« »Si, Jack, naš glavar!« »In mi neomejeno zaupate?« »Popolnoma ti zaupamo, Jack!« »Hvala vam,« je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. »Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami.« Možje so napeto poslušali svojega voditelja. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. »Jack, zanesi se na nas!« je dejal. »Vsi mi smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni.« Jack se je dvignil, mu krepko stisnil roko in nato še ostalim. »Nocoj moram izvršiti še nekaj,« je dejal. »Zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo.« Zavil se je v plašč in si potisnil klobuk globlje na oči. »Na svidenje, možje!« »Lahko noč, Jack!« Jack je stopil na ulico in hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro nad pisalno mizo. Kazala je tri četrt na dvanajst. Zunaj je močno deževalo, po nebu so švigali bliski. »Prekleto,« je zamrmral, »še petnajst minut manjka do polnoči. Če ga do takrat ne bo, bom moral iti sam.« Kazalec se je pomaknil naprej. Manjkalo je še pet minut. Tedaj je doktor zagrabil plašč in klobuk. Spodaj pred hišo je obstal avto. Hip zatem so se zaslišali koraki in vstopil je mlad človek. »Dolgo te ni bilo, Fred,« ga je očitajoče pogledal doktor. »Zamudil sem se. Bilo je naporno in nevarno delo.« »In?« »Mladenka se je branila. Do zadnjega. Šele ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je zgrudila.« »In potem?« »Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili.« Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. »Dobro. Upam, da se nam načrt posreči. Zdaj pa hitro.« Oba sta stekla po stopnicah, sedla v avto in ta je zabučal v noč. Visoko nad velemestom, na vzpetini, se je dvigala ogromna palača Rosenfischa, moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje: topove, pline in smrtonosne naprave. Petdeset tisoč delavcev je delalo zanj. Rosenfisch, petdesetletni mož, je zaradi svojega dela prezgodaj ostarel. Bil je trd, hladen, brezčuten. Njegovo srce je otrdelo, zlasti po smrti žene. A imel je hčer Mary. Ona je bila edini svetli žarek njegovega življenja. Bila je podobna njemu – močna, odločna – a hkrati nežna in lepa. Zato ji je zgradil palačo nad mestom. Tam ni bilo hrupa, ne strojev, ne poslov. Le mir. In tam je včasih sedel sam, utrujen, in čakal, da pride spanec na njegove težke oči. Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: — John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati. Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. — Ako me bo kdo iskal, je nadaljeval Mozes Kohn, — odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel? Črnec se je zopet samo nemo poklonil. — Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz! Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, ali res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v ozke in mračne ulice, ki so vezale daljne periferijske ulice z ulicami resničnega mesta. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalnicami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot po navadi, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Vrata je za seboj hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Neznanec je šel po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali med seboj. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. — Dober večer, možje! jih je pozdravil. — Dober večer in sreča s teboj! so mu odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize. Svojo glavo je podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih, simpatične zunanjosti in njegov obraz je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. Z odločnim glasom je vprašal: — Možje, ali se imenuje naše društvo »Pravica«? — Imenuje se, so odgovorili odločno. — Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi? — Seveda. — Sem jaz Jack, vaš glavar? — Si, Jack, naš glavar! — In mi neomejeno zaupate? — Popolnoma ti zaupamo, Jack! — Hvala vam! je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. — Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami. To sem vam povedal zato, da boste pripravljeni, ko pride naš čas. Možje so napeto poslušali. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. — Jack, zanesi se na nas! Vsi mi, ki smo prišli nocoj sem, da slišimo tvoje besede, smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti svoje življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni. Jack se je dvignil ter krepko stisnil roko Petru, nato še ostalim. — Nocoj moram izvršiti še nekaj, je dejal, — zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo. Zavil se je tesno v svoj plašč ter potisnil klobuk globlje na oči. — Na svidenje, možje! — Lahko noč, Jack! Jack je stopil na ulico ter hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro, ki je visela nad njegovo pisalno mizo. Ura je kazala tri četrt na dvanajst. Zunaj je pričelo močno deževati in po temnem nebu so švigali bliski. — Prekleto, je dejal sam pri sebi, — še petnajst minut manjka do polnoči. Ako ga dotlej ne bo, bom moral iti sam. Kazalec se je premaknil. Manjkalo je še pet minut do polnoči. Tedaj je zgrabil plašč in klobuk. Zaslišale so se stopinje in vstopil je mlad človek. — Dolgo te ni bilo, Fred, ga je očitajoče pogledal doktor. — Zamudil sem se, doktor. Bilo je naporno in nevarno delo. — Težko je šlo? — Mladenka se je branila … do zadnjega. Šele, ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je nezavestna zgrudila. — In potem? — Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili. Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. — Dobro je tako. Sedaj pa hitro! Oba sta odhitela po stopnicah, sedla v avto in izginila v noč. Visoko nad velemestom se je dvigala ogromna palača Rosenfischa — moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje in strupe, ki bi lahko pogubili človeštvo. Bil je star petdeset let, a je deloval mnogo starejši. Dolge noči dela so mu izčrpale telo. Edina svetloba v njegovem življenju je bila njegova hči Mary. Ura je bila globoko čez polnoč. Palača je bila tiha. Po poti proti njej sta hitela doktor Bugovskij in Fred. Vstopila sta skozi stranska vrata in prišla naravnost v Rosenfischovo pisarno. Ta se ni ganil. Čakal ju je. — Kaj želita? — Odgovor na najin načrt, je dejal Bugovskij. — Stroj, ki uniči življenje na petdeset kilometrov. Cena: dva milijona. — Preveč. — Niti centa ne popustiva. Po dolgem molku je Rosenfisch pristal. — Denar dobita, če poizkus uspe. Pogodba je bila podpisana. Medtem je Kohn opazoval mladenko, ki je ležala na otomani. Bila je Mary. Ko se je prebudila, je zmedeno vprašala: — Kje sem? — V moji hiši, Miss Mary, je odgovoril Kohn. — Izpustite me! — Tega ne smem. Vrata so se zaprla. Mary je ostala ujeta. Jack je pričel nervozno pogledovati na uro. »Dolgo je ni!«, si je mislil in nestrpno bobnal s prsti po mizi. Ko je kazala ura trideset minut čez polnoči, je Jack vstal. Poznal je svojo prijateljico in njeno točnost. Ako je ni bilo doslej, je sploh ne bo, in moralo se je z njo nekaj zgoditi. Ta misel je Jacka prisilila, da je pričel odrivati plesalce, ki so mu bili na poti. S težavo se je preril do vrat. Skoraj planil je v garderobo in par minut kasneje ga je že avto peljal proti letališču. Cenjena bralka in bralec mi bosta oprostila, ako sežem nazaj v dogodke, ki so se vršili še predno se je pričela ta povest. Oni dan, oziroma ono popoldne, ko je Žid odšel po skrivnih stopnicah v klet in smo mu mi sledili, smo videli, da je imel zaprto Rosenfischevo hčer Mary. Kako je ona prišla tjakaj? Mary je imela majhno enokrilno letalo, ki ga je vodila sama. To je bila njena najljubša zabava. Pogosto je delala z njim izlete v zračne višave, kjer se je zdela sama sebi kot ptica, ki leti, kamor hoče... Tudi tisti dan je že na vse zgodaj odletela s svojim letalom. Očetu je sporočila, da se vrne šele pozno zvečer in da je ni treba čakati. Bil je krasen dan, skoraj brez sapice. In Mary je uživala krasen razgled, ki se ji je nudil iz letala. Naenkrat je začutila, da stoji nekdo za njenim hrbtom. Okrenila se je ter zagledala mladega moža, ki jo je mirno opazoval. Toda ona ni bila ena izmed onih, ki takoj izgubijo oblast nad seboj, čim zapazijo pred seboj človeka, ki očividno ni imel dobrega namena. »Kaj hočete?«, je pogumno vprašala Mary tujca, ne da bi pri tem le za trenutek izpustila krmilno kolo. Tujec ni odgovoril ničesar, le nemo je zrl v Mary. »Ponovno vas vprašam, kaj hočete tukaj; in sploh, kako ste prišli sem?« »Kakor vi!«, je odgovoril tujec ter se nasmehnil. »Ni res, vi lažete!«, je dejala Mary. »Ali ste pregledali letalo, predno ste startali?« »To pot sem to res opustila«, je priznala Mary. »No vidite«, je dejal tujec, »ako bi tega to pot ne opustili, bi me morali najti, ker sem bil skrit v zadnjem koncu letala.« Mary se je ugriznila v ustnico. »A kdo ste vi?« »Fred je moje ime, ako vam je s tem kaj pomagano.« »In kaj želite? Morda bi končno vendarle povedali vzrok, čemu se nahajate tukaj?« Tujec se je zasmejal, a nato se je takoj zresnil. »Spustite se na zemljo, Miss!« Mary je trdneje prijela za krmilno kolo. »Mi ne pride niti na misel!« »Tako? In če vas prisilim?« Debelo ga je pogledala, kakor da mu ne verjame. »Mene? Prisilili? Vi?« Tujec je resno prikimal. »Da!« Nato je nastala za trenutek tišina, ki jo je motilo le brnenje motorja. Hipoma pa je tujec zagrabil Mary za roko tako trdno, da je ta skoraj zaječala od bolečine. A kljub temu ni izpustila krmilnega kolesa. »Izpustite me!« »Ne izpustim vas!« Tedaj se je vnel med Mary in Fredom kratek, a ljut boj. Mary se je otepala Freda, ki jo je vedno bolj dobival v svojo oblast. Končno je Fred potegnil iz žepa robec ter ga zatlačil Mary v usta. Mary je izgubljala zavest... Letalo, ki ga sedaj ni nihče več vodil, se je nevarno nagibalo in vsak čas je moglo strmoglaviti na tla. Tedaj je Fred s svojimi močnimi rokami prijel Mary, jo z jermenom močno in trdno privezal nase ter stopil v zadnji konec letala. S posebno pripravo je odprl hermetično zaprta vrata, trenutek počakal, nato pa se je pognal z Mary vred v globino... Mogočnega Rosenfischa smo pustili, ko je ostal sklonjen nad pogodbo, ki jo je napravil z doktor Bugovskijem ter Fredom. Dolgo je slonel nad njo ter računal, koliko bo zaslužil, ako se načrt posreči. Ura je kazala že dve po polnoči, ko se je Rosenfisch dvignil, da odide v svojo spalnico. Prej pa je še hotel voščiti Mary lahko noč, ako ta še ne spi. Ko je dospel do Maryne spalnice, je pritisnil uho na vrata. Ker ni čul v njej nikakega glasu, je bil prepričan, da Mary spi in zato jo ni hotel buditi. Odšel je dalje v svojo spalnico. Sredi spanja pa je naenkrat Rosenfisch skočil pokonci. Zvonec telefona na njegovi nočni omari je neusmiljeno pel. Nejevoljen, da ga nekdo moti sredi noči, je Rosenfisch snel slušalko. »Halo, tukaj Rosenfisch! Kdo tam?« »Direkcija letališča! Pridite takoj na letališče!« Rosenfisch je odvrgel slušalko ter z naglico, ki mu je človek ne bi pripisoval, skočil iz postelje. Prva njegova misel je bila Mary; nekaj se je moralo zgoditi, morda nekaj strašnega, ker sicer ga ne bi sredi noči klicali na letališče. In hitro se je pričel oblačiti. Nato je pozvonil svojemu slugi, ki je pritekel še ves zaspan. »Hitro pripravite avto!«, je ukazal Rosenfisch. Sluga je tekel brez vprašanja izpolnit ukaz. Kmalu je sedel Rosenfisch v avtomobilu, ki je z vso naglico drvel proti letališču. Ko je Jackov avto dospel do letališča, je Jack skočil še iz skoraj drvečega voza. Tekel je proti postaji letališča. Ves zasopel je stopil v pisarno. Uradnik, ki je imel nočno službo, je začudeno pogledal mladega moža v kepu in cilindru. Te vrste gosti v letalski pisarni niso bili v navadi. »Ali je inšpektor letalske službe tukaj?«, je vprašal Jack še ves zasopel. »Ali želite posebno letalo?« Jack je nejevoljno odkimal z glavo. »Ne! Gre za čisto nekaj drugega! Zgoditi se je morala nesreča.« Uradnik je debelo pogledal. »Nesreča? O kaki nesreči govorite?« »Ni mi do šale! Neko letalo se je moralo ponesrečiti. Peljite me, prosim, takoj do inšpektorja.« Uradnik je odkimal z glavo. »To ne bo mogoče, kajti gospod inšpektor sploh ni tukaj in ga pred jutrom tudi ne bo.« Jack je nervozno snel cilinder z glave ter ga zalučal v kot. »Za boga, moram govoriti z njim.« »Rekel sem, da ni mogoče!« Uradnik je nadaljeval mirno s svojim delom. Jack je stopil parkrat po pisarni. Nato je skočil k uradniku ter ga besno prijel za ramo. »Ali človek božji, kaj ne slišite, da je treba pomagati in sicer hitro pomagati? Dajte mi letalo, da poletim sam in raziščem okolico letališča.« Uradnik se je otresel Jackove roke ter osorno odgovoril: »Za pustolovske podvige nimam nobenega časa, pa tudi smisla ne. In sedaj me pustite pri miru!« Jack je uvidel, da pri uradniku ne opravi ničesar. Zato je stopil k telefonski celici ter telefoniral Rosenfischu. Nato je stopil zopet v pisarno in, ne meneč se za uradnika, pričel korakati po prostoru. Kmalu je zaslišal avtomobil in takoj nato je stopil v pisarno Rosenfisch. Starec je z očmi iskal odgovor na svoje še neizgovorjeno vprašanje. Jack je stopil hitro k bogatemu starcu. »Mister, ne sprašujte ničesar! Vaša hči je danes zjutraj odletela z letalom, ne?« Rosenfisch je prikimal. »In se doslej še ni vrnila?« »Sinoči sem mislil, da je v svoji sobi«, je dejal Rosenfisch, »in ko me je pred pol ure zbudil zvonec telefona, sem bil tako zbegan, da sem pozabil pogledati v Maryno spalnico.« »Saj jo ni tam!«, je dejal Jack tako odločno in prepričevalno, da ga je Rosenfisch začudeno pogledal. »A odkod vi to veste?«, je vprašal starec. »Dejal sem vam že, da ne izprašujte!« »Ampak siguren le nisem ...«, je neodločno spregovoril Rosenfisch ter pogledal uradnika, ki mu je dajal znake, naj ne verjame Jacku, češ da je nadelan. »Vprašam lahko telefonično domov, ako se je morda Mary le vrnila.« »Toda storite to čim hitreje«, je dejal Jack nervozno. »Vi tukaj oklevate, medtem ko vaša hči morda nujno potrebuje pomoči.« Skoraj potisnil je starca v telefonsko celico. Ko je Rosenfisch stopil iz celice, je bil videti bolj potrt. »Ni jo doma, sploh jo še ni bilo, odkar je odletela zjutraj z letalom.« »No vidite, saj sem vam dejal!« »In kaj naj storimo?«, je vprašal nestrpno bogati starec. »Vi ničesar!«, je kratko odvrnil Jack, nato pa hitro dodal. »Hitro naj se mi da letalo, da preiščem okolico!« Rosenfisch je stopil k uradniku ter položil predenj kup bankovcev. »Dajte hitro letalo na razpolago.« Uradnik je spravil denar, nato pa telefoniral v hangar. Trenutek kasneje je stalo na letališču pripravljeno enokrilno letalo. Jack si je medtem oblekel kožuhovinast plašč, ki mu ga je prinesel sedaj ves uslužni uradnik. Na glavo si je nataknil usnjato pilotsko čepico z očali. Ko je stalo letalo pred pisarno pripravljeno, je dejal Jack: »Vi, Mister, lahko počakate tukaj. Upam, da se kmalu vrnem in vam prinesem poročilo.« Nato se je zavihtel v letalo, motor je zabrenčal in letalo je zdrčalo preko temnega letališča. Rosenfisch je stal pred pisarno ter zasledoval brenčanje motorja, dokler ni popolnoma utihnilo. Nato se je vrnil v pisarno, sedel v kot ter nepremično zrl v tla. Njegova glava se je nizko sklonila in njegovo upognjeno telo je skoraj negibno slonelo v stolu. Rosenfisch je bil nervozen. Minute so se mu zdele dolge ko ure in nejevoljno se je oziral skozi okno, kot bi težko pričakoval, da se zdani. Ali je ta bogati starec morda od dneva pričakoval odgovora, kaj se je zgodilo z Mary? Visoko gori, boreč se s temo, je plaval Jack ter z očmi skušal zaslediti kako temno točko, ki bi mu pokazala vsaj sled, ki jo je iskal. Dr. Bugovskij in Fred sta se podala, ko sta zapustila oni večer Rosenfischovo palačo, zopet do svojega avtomobila. Sedla sta vanj ter ob pozni nočni uri zdrvela proti hiši Mozesa Kohna. Pred hišo Žida je njun avto obstal. Doktor in Fred sta takoj stopila v hišo. Odprl jima je črnec. »Moj gospod vaju pričakuje!«, je dejal, ko je zapiral za njima vrata. »Dobro«, je prikimal doktor, »pelji naju k njemu.« Mozes Kohn se je sprehajal po svoji sobi ter se tiho smehljal v svojo brado. Ko je zunaj zaslišal korake, znak, da je dobil goste, je nekoliko prisluhnil. Takoj nato so se odprla vrata in črnec je vstopil. »Dva gospoda sta prišla!«, je dejal ter se globoko priklonil. »Privedi ju semkaj!«, je ukazal Kohn. Črnec se je ponovno priklonil, odprl vrata in v sobo sta stopila doktor in Fred. Ko je črni sluga zopet odšel, je izgovoril Kohn: »Dober večer! Dolgo vaju ni bilo.« »Nisva mogla priti preje«, je odvrnil doktor. »Fred se je zelo kasno vrnil in Rosenfischova vila je tudi od rok.« »Sedita!«, je dejal Kohn ter pokazal z roko na dva naslonjača. »Sedita in pripovedujta.« Doktor in Fred sta sedla, medtem ko je Žid nadaljeval svoje sprehajanje po sobi. »Ko se je Fred vrnil«, je pričel doktor, »sva se takoj podala k Rosenfischu. Starec je okleval, cena se mu je zdela previsoka.« »Stiskač!«, je zagodrnjal Kohn. »Dolgo sem mu moral prigovarjati«, je nadaljeval doktor, ne da bi se oziral na Židovo opazko, »predno se je omehčal in pristal. Seveda pod gotovimi pogoji.« Žid je naenkrat prekinil svoje sprehajanje ter obstal pred doktorjem. »In kakšni so ti pogoji?«, je vprašal, srepo gledaje doktorja. »Da bomo delali v Rosenfischovih delavnicah in da dobimo denar oni dan, ko se izkaže, da je načrt izvedljiv in se poizkus posreči.« »Trd pogoj«, je odgovoril Žid, »in kdo mi jamči, da se načrt posreči?« »Saj so formule natančne in zamotane tudi niso preveč«, je dejal Fred, ki je doslej molčal. Židova pozornost se je sedaj obrnila na Freda. »Toda, ako je izumitelj računal s tem, da mu načrte lahko kdo odnese in je nekaj, kar je bistvene važnosti, izpustil?« Fred je umolknil. »Tedaj prisilimo izumitelja, da nam tudi tisto „nekaj“ izda«, je pripomnil doktor. Žid se je za trenutek zamislil. »Toda če kljub temu ne bo hotel izdati?«, je vprašal nato. »Ga prisilim jaz!«, je odločno odvrnil doktor. Žid je zopet nadaljeval svoj izprehod po sobi. V sobi je nastala tišina, ki so jo motili le Židovi koraki. Vrnimo se sedaj h Jacku. Njegov aparat je letel prav nizko nad zemljo. Počasi se je pričelo daniti in Jacku je bilo olajšano izsledovanje. Preletel je že precejšen del pokrajine, ne da bi mogel zaslediti le najmanjšo sled. Skoraj vsake četrt ure je sprejel od Rosenfischa, ki je še vedno potrpežljivo čakal v letalski pisarni, brezžično vprašanje, če je že kaj zasledil. Vedno in vedno je moral Jack odgovarjati bogatemu starcu: »Še vedno nisem nič opazil.« Z nastopajočim jutrom se je Jack še bolj nizko spustil z aparatom, da bi mu ne ušla niti najmanjša sled. Naenkrat se je Jacku zazdelo, da vidi pod seboj nekaj temnega. Ni mogel sicer razložiti, kaj naj bi bilo, toda zdelo se mu je, da doslej tega še ni opazil, čeprav je že večkrat to jutro preletel ta del ozemlja. Jack se je spustil popolnoma nizko in takoj je opazil, da je tisto, kar je videl, ogrodje nekega letala, ki se je moralo na tem mestu ponesrečiti. Spustil se je z letalom na zemljo. Ko je srečno pristal ter zlezel iz aparata, je takoj pohitel proti mestu, kjer je ležalo razbito letalo. Takoj je opazil, da je moralo letalo strmoglaviti iz precejšnje višine na tla, nakar se je vnelo, ker to, kar je našel Jack, je bilo le ogrodje. Jack je ogledoval ogrodje in tedaj je na enem koncu opazil napis: »Mary«. Brez dvoma: letalo je bilo Maryno. Z vso naglico je pričel razmetavati ogrodje, toda njegov trud je bil zaman. Mislil je, da bo našel ožgano truplo, v katerem bo spoznal Mary, toda našel ni ničesar. Preiskal je tudi vso okolico, če bi morda Mary našel, toda o njej ni bilo nobene sledi. Ker je Jack uvidel, da je njegov trud zaman, je sedel zopet v svoje letalo ter ga pognal. Kmalu je pristal na letališču. Rosenfisch mu je prihitel nasproti. Ni se drznil vprašati mladega moža po uspehu njegovega raziskovanja, ker po Jackovem licu je opazil, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Nemo sta se podala Jack in Rosenfisch v letalski urad. Rosenfisch je sedel nazaj v naslonjač ter čakal, čakal onega trenutka, ko mu ta mladi mož, ki ga on sploh ni poznal, pove ono strašno resnico, ki bo zadala strašni udarec njegovemu očetovskemu srcu. Jack je dolgo molčal. Nato se je ozrl v Rosenfischa, ki je trepetaje gledal Jacku v lice. »Mister«, je pričel Jack, »vaša hči Mary je morala doživeti nesrečo, za katero danes še ne vem, kako se je končala.« Bogati Rosenfisch je zatrepetal. »Mary se je ponesrečila?«, je vprašal drgetaje. Jack je prikimal. »Našel sem ogrodje njenega letala, njenega trupla ni bilo pod ogrodjem.« Rosenfisch se je počasi dvignil. Na njegovem licu se je odražal obup... Počasi je stopil k Jacku ter mu pogledal prav v oči. Nato je s čudnim, zamolklim glasom dejal: »Ne prikrivajte mi resnice, mladi mož. Govorite odkrito.« Jack mu je zrl v razorano lice. »Ničesar vam ne prikrivam, Mister Rosenfisch, toda pričakovati ne smemo čudeža. Ako je Miss Mary strmoglavila z letalom na zemljo, tedaj...« »Tedaj je brez dvoma mrtva!«, je dopolnil njegov stavek bogati starec. Nato je zavladala v pisarni strahotna tišina. Rosenfisch je počasi stopil parkrat po sobi, nato pa je naenkrat strahovit krč pretresel njegovo telo. Debele solze so pričele polzeti po njegovem uvelem licu... Ta starec, ki je bil kriv, da so tisoči umirali na krvavih poljanah, ki je s smehljajem gledal svoje topove, ki so služili ubijanju ljudi, ta starec je plakal sedaj kot otrok. Jack je stal nemo spričo te očetovske bolesti. Dolgo je trajalo, predno se je starec toliko umiril, da je mogel Jack reči par tolažilnih besed. »Mister, še nobenih dokazov nimamo o Maryni smrti.« Rosenfisch je obstal, brezupno je pogledal Jacka. »Vi trdite?« »Nič ne trdim, samo domnevam, kajti, ko bi Miss Mary strmoglavila z letalom, bi moral najti vsaj njeno truplo.« Rosenfisch je odkimal. »Ne, to ni mogoče! Ko bi Mary ostala živa, bi se vrnila domov in bi ne pustila svojega očeta v skrbeh.« »Morda ji iz kateregakoli vzroka ni bilo mogoče priti, morda se še vrne..., morda je že doma.« V Rosenfischu se je porajala iskrica upanja. Dvignil se je ter stopil v telefonsko celico. Toda že čez trenutek se je vrnil še bolj obupan. »Ni je doma, ni je Mary!«, je zašepetal, kakor sam zase. »To še vedno ni vzrok, da obupamo«, je pripomnil Jack. Rosenfisch se je ponovno sesedel v naslonjač. Njegove uvele ustnice so se nemirno pregibale. Jack je pričel hoditi po sobi, tudi on je bil nervozen, ker trenutno ni poznal izhoda. Naenkrat pa je obstal pred Rosenfischem. »Mister«, je dejal, »odhajam. Upam, da vam bom mogel v kratkem sporočiti kako vest.« Bogati starec, ki ga je nenadna bolečina popolnoma strla, je pogledal Jacka: »Mladi mož, pojdite! Vrata mojega stanovanja so vam vedno odprta... pojdite... ne izgubljajte časa... Moja hvaležnost bo brezmejna!« Stisnil je desnico mlademu možu. Jack je zopet poiskal svoj kep, ki ga je bil ponoči odvrgel, ter dal na glavo cilinder. Pozdravil je Rosenfischa ter prikimal uradniku, ki je sedel pri svoji mizi. Nato je hitro odšel. Zunaj je zabrenčal motor in Jack je zdrvel v avtomobilu proti mestu... Še dolgo je Rosenfisch sedel sključen v stolu. Nato je počasi vstal ter še bolj sključen, kakor je bil, brez pozdrava oddrsal do svojega avtomobila. Vrnimo se sedaj k doktorju in Fredu, ki smo ju pustili pri Židu. Žid je še vedno hodil po sobi, v njegovi glavi je glodalo tisoč misli. Doktor je z nekim smehljajem spremljal ta Židov izprehod po omejenem prostoru. Sem in tja se je ozrl na Freda, ki je nemo sedel na svojem stolu ter zamišljeno zrl predse. Naenkrat pa je Žid obstal. Bugovskij je radovedno pričakoval, kaj je šinilo premetenemu Mozesu v glavo. Kohn se je počasi približal Fredu, in ker se ta ni zmenil zanj, je Žid dejal: »Fred! Dobro vem, zakaj je mrko tvoje lice?« Fred je sedaj pogledal v lokavi Židov obraz. Smehljaje je Žid nadaljeval: »Golobica, ki je ujeta, te mika, kajne? O dečko, ne boš prevalil starega Kohna!« Fred se je počasi dvignil, njegove oči so se čudno svetlikale. S hripavim glasom je dejal: »Da, da, ona pripada meni! Ali meniš, da sem zato tvegal svojo glavo in se spustil v to vratolomno pustolovščino, da bom sedaj gledal, kako ti greješ svoje stare kosti pri mladi milijonarki? O ne, Mozes Kohn, čeprav si premeten, mene ne boš opeharil. Ako misliš to, tedaj...« »Tedaj?« »Tedaj ti pošljem še danes policijo v hišo!« Žid je sklonil svojo glavo, pred policijo je imel ta starec strah. Ne bi rad videl, da bi policija vtaknila svoj nos v njegovo hišo... Fred je stopil počasi k oknu, da bi pomiril svoje razburjenje. Doktor, ki se ni mešal v ta prepir, je cinično smehljaje vstal. »Torej Mozes, mislim, da sva se sporazumela. Ko se poizkus posreči, mi izplačaš moj del.« Žid je pritisnil svojo desnico na srčno stran ter odgovoril: »Izpolnil bom svojo obljubo!« Doktor se je pripravil k odhodu: »Spati grem, dovolj sem napravil za danes! Ti Fred pa opravi z Židom svoje in ko boš končal, me poišči!« S temi besedami je brez pozdrava odšel. Žid in Fred sta ostala sama. Še nekaj časa je Fred zrl skozi okno za odhajajočim doktorjem. Nato pa je naenkrat stopil pred Mozesa, ki je sedaj sedel pri svoji pisalni mizi. »Vsaj pokaži mi jo, Kohn!«, je začel Fred. Žid se ni zmenil za njegovo prošnjo. »Samo videl bi jo rad, samo kratek čas«, je ponovno zaprosil Fred. »Saj veš, da že dolgo gorim v ljubezni do nje.« Mozes je dvignil svojo glavo ter resno pogledal Freda. »Ne izgubi pameti, Fred! Še mnogo dela nas čaka, dela, ki bo potrebovalo celih mož in ne zaljubljenih šlev. Ko bo vse delo opravljeno, boš imel še vedno dovolj časa za oboževanje svoje lepotice.« »Toda...« »Nič! Nekoč mi boš hvaležen za mojo strogost! Mlad si še in ne poznaš opasnosti, v kateri se nahajamo. Ako popustimo sedaj, je vse naše dosedanje delo uničeno in v ječi ni prijetno, verjemi mi!« Fred je uvidel, da spričo Židove trmoglavosti ne bo opravil ničesar. Vdal se je in opustil zaenkrat misel, da bi videl Rosenfischovo hčer. »Nalogo imam za tebe, Fred«, je pričel zopet Mozes Kohn. »Opasno nalogo, od katere zavisi mogoče vse naše nadaljnje delovanje. Dobro poslušaj: ko je Mary spala, sem prisluškoval njenim sanjam. Res ni lepo, to priznavam, toda potrebno je bilo. In med spanjem, v sanjah, je često izgovorila ime Jack. Tega Jacka moramo na vsak način najti, Fred, kajti nepoznani sovražniki so najopasnejši. Končno, bo to tudi gotovo tvoj tekmec v ljubezni in imaš toliko več interesa, da ga izslediš.« Žid je dobro vedel, kje je Fred najbolj ranljiv. In ni se zmotil, kajti Fredove oči so se zaiskrile. »Najdem ga, pa naj me stane tudi glavo!«, je dejal odločno. »Počasi dečko«, ga je prekinil Žid, »naloga je težja, nego ti misliš. Prvič o tem človeku ne vemo ničesar drugega, kakor da mu je ime Jack. Drugič ne poznamo njegovega poklica. Tretjič ti ničesar ne koristi, ako izgubiš pri tem zasledovanju svojo glavo... Zato me ubogaj in pojdi čim bolj oprezno na delo. Ko boš izsledil kako sigurno sled, mi takoj poročaj, da ti dam nadaljnje nasvete. Sedaj bi pa rad v miru delal, Fred!« To je bil znak, da želi ostati Mozes Kohn sam in nemoten. Zato se je Fred tudi takoj poslovil od Žida ter odšel. En dan kasneje najdemo Jacka zopet med onimi možmi v temni, zakotni ulici. Vseh pet mož je molče sedelo okoli mize. Njih pogledi so bili uprti v Jacka, poglavarja. Ta je sedel pri mizi, glavo podprto z rokami. Možje so vedeli, da je njihov vodja zamišljen, da se je moralo nekaj zgoditi in zato ga niso nadlegovali z vprašanji. Šele čez dolgo časa je Jack dvignil glavo ter se ozrl po zbranih. Nato je dejal: »Možje, zgodilo se je nekaj, kar me je hudo potrlo. Zgodil se je zločin, nihče ga še ne sluti, a jaz dobro vem, da se ne motim. Poznate vsi hčerko bogatega Rosenfischa?« »Poznamo.« »Dobro! Hčerka Rosenfischa, lepa Mary, je na nepojasnjen način izginila, ko je napravila kratek izlet s svojim letalom. Davi sem našel njeno letalo razbito, nje ali njenega trupla pa ni nikjer. To je jasen dokaz, da je moral nekdo ugrabiti njo ali pa samo njeno truplo, kajti ako je še živa, zaenkrat ne vem. Vsi vemo, da je Rosenfisch tisti, ki izdeluje orožje za pobijanje ljudi, ki je kriv v svojem nenasitnem pohlepu po zlatu, da je toliko ljudi že izgubilo svoje življenje ali pa bilo pohabljenih. Vsi vemo, da možje Rosenfischovega kova lahko povzročijo vojno, ako se jim zazdi, da je njihov dobiček premajhen. Toda tukaj ne gre za Rosenfischa — izdelovalca orodja za pobijanje ljudi, gre za Rosenfischa-očeta. Prepričal sem se, da je v njem, kljub njegovemu bogastvu, še vedno toplo očetovsko srce. To so mi povedale njegove solze... A to še ni glavni vzrok, možje. Gre za Mary, za ljubeznivo dekle, ki so ji vsi očetovi načrti tuji. Njeno srce je toplo in blago... In končno možje, gre tudi zame, kajti jaz ljubim to dekle, Mary mi je edini sončni žarek. Ona mi je upanje v lepšo bodočnost... Nihče do danes ni vedel za te moje občutke, vi ste prvi, možje, a molčali boste, nikomur izdali, kar sem vam zaupal nocoj.« »Naj se nam posuši jezik v ustih, ako bomo le eno besedo zinili«, so odgovorili možje. Jack je nadaljeval: »In zato, dragi moji, moramo najti Mary, pa naj si bo živa ali mrtva. Mi hočete pomagati pri tem?« »Hočemo!« »In če tudi bi moral eden ali drugi izmed vas izgubiti pri tem svoje življenje?« »Tudi življenje zate, Jack pravični!« »Možje«, je nadaljeval Jack, »prvo, kar je treba, da poizveste, kako je Mary startala. Ali je kdo opazil kako sumljivo osebo pri letalu, predno se je Mary dvignila z letalom? Ko boste poizvedeli to, mi takoj sporočite, da vam dam nadaljnje ukaze. Peter vas bo vodil v moji odsotnosti. Možje, sedaj pa takoj na delo, vsaka minuta je dragocena!« Možje so se, kakor na povelje, dvignili. Molče so stisnili Jacku desnico ter se tiho porazgubili. Jack je še dolgo slonel ob mizi ter razmišljal. Naenkrat pa je sunkovito skočil pokonci ter odhitel v temno noč. Mary je živela v podzemlju življenje prave jetnice. Nikogar ni bilo k njej, razen Židovega črnca, ki ji je nosil jedila. Bala se je tega človeka, s temno rjavim obrazom in belimi zobmi, ki so se tako pošastno svetili v ustih. Kadar ga je zagledala, se je stisnila v kot ter si od strahu zakrila obraz z rokami. Zakaj je zaprta, ni vedela, niti si ni mogla predstavljati. Najbolj strašno je bilo ponoči, ko ni mogla spati. Tedaj je onemoglo iztegovala roki ter klicala na pomoč. Klicala je očeta. Toda vedela je, da je ta obupan in star, da ji ne bo mogel pomagati. Zato je klicala Jacka. On je mlad in ljubi jo, on ji bo gotovo pomagal! Zaupala je vanj in ni dvomila, da jo že išče. »Jack, ljubljeni moj, pridi in pomagaj mi!«, je šepetala ter se premetavala po otomani. Tri dni po teh dogodkih je sedel stari Rosenfisch v svoji delovni sobi. Glavo je imel podprto z rokami in neprestano mrmrajoč sam s seboj, topo zrl predse. Zadnje dneve se je neverjetno postaral. Lica so mu bila še bolj upadla nego prej in njegovi lasje so mu v velikem neredu padli na čelo. O Mary ni imel še nikakršnih vesti; vsako jutro je s tresočimi rokami odprl jutranjike ter jih nervozno prelistal. Toda o njegovi hčerki niso, razen da je na nepojasnjen način izginila, poročali ničesar. Tri noči že ni bil Rosenfisch zatisnil očesa, tri dneve že ni bil v svoji tovarni. Ni se brigal za delo in tudi posetov ni sprejemal. Vendar pa je ravno sedaj pričakoval poset. Dasi nerad, je moral privoliti v ta poset. Pričakoval je inšpektorja javne varnosti, ki mu je sporočil, da ga danes popoldne poseti. Ura na steni je odbila tri. Tedaj so se odprla vrata in v sobo je stopil skoraj neslišno starejši gospod. Prišel je k Rosenfischu ter se priklonil. »Dovolite, Webster je moje ime. Sem šef javne varnosti v tem departementu. Namen mojega prihoda vam bo itak znan, mister Rosenfisch.« Rosenfisch je molče prikimal ter ponudil gostu stol. Ko je ta sedel, je ponovno pričel: »Ni mi še znano, v kakšnih okolnostih je vaša hči, Miss Mary, pred tremi dnevi odpotovala s svojim letalom, kakor imam čast biti informiran. Prosim vas, da mi daste nekatera pojasnila.« Rosenfisch se je trudno nasmehnil. »Ne vem, če vam bom mogel dati kaka pojasnila, ki bi vam mogla služiti pri nadaljnji preiskavi. Vem prav tako malo kakor vi, ki iščete pojasnil pri meni, ki sem strt spričo udarca, ki me je zadel.« Webster se je nervozno premaknil na stolu. »Ne razumete me popolnoma, mister, hotel bi le vedeti, kdaj je vaša hči odpotovala?« »Pred tremi dnevi, zgodaj zjutraj, kakor mi je povedala njena sobarica Anny.« Webster je šel z roko preko čela. »In kdo drug ni prisostvoval njenemu startu?« Rosenfisch je odkimal. »Moja hči ni imela navade buditi služinčadi, kadar je odhajala z letalom na izlete. Poleg tega je bila predobra pilotka, da bi rabila pomoči od kogarkoli pri startu.« »Je vaša hči letala sama, ni morda imela s seboj kakega mehanika?« »Ne. Moja hči se je izvrstno razumela na stroje in ni nikoli klicala mehanika za popravila ali pa ga celo jemala s seboj.« Šefinšpektor je nekaj časa molčal, nato pa dejal: »Bi mogel govoriti še s sobarico Anny?« Rosenfisch je prikimal ter pritisnil na gumb, ki ga je imel na robu svoje pisalne mize. V sobo je stopil stari sluga, ki je bil že skoraj trideset let v hiši. »Pokličite Anny!«, je ukazal Rosenfisch. Sluga se je poklonil ter hitel izpolniti ukaz. Nekaj minut kasneje je vstopila Anny; bilo je še mlado in simpatično dekle. Priklonila se je Rosenfischu ter pozdravila inšpektorja. Ta jo je napeto opazoval. »Kdaj je odpotovala Miss Mary?«, jo je vprašal čez nekaj časa. »Okrog pete ure zjutraj!« »Ste ji pomagali pri oblačenju?« »Seveda. Potem sem jo spremila do letala ter počakala, da je odletela. Nato sem se vrnila v njeno sobo, da jo pospravim.« Webster je vstal ter stopil parkrat po sobi. Nato je obstal pred Anny ter zapičil vanjo svoj pogled. »Ste opazili kaj posebnega, predno je Miss odletela?« »Ne! Njen start je bil prav tako srečen kakor vedno.« Webster je stopil k oknu ter se zazrl na belo cesto, ki je vodila iz palače proti glavni cesti. Dolgo je gledal skozi okno, očividno zaenkrat ni vedel nobenega izhoda iz te zamotane zadeve. Naenkrat pa se je okrenil ter hitro stopil k Rosenfischu. »Ali niste nekoga poslali takoj, ko ste izvedeli za izginotje svoje hčerke, da z letalom preišče okolico letališča?« »Da, to sem storil. Pravzaprav je bil dotični mladi mož sam toliko prijazen, da se je ponudil in jaz sem seveda njegovo ponudbo sprejel.« »V redu. Toda ali je bil dotični mladi mož, kakor pravite, že na letališču, ko ste prispeli vi tja?« »Nahajal se je v letalski pisarni.« »Toda kako je dotični mladi človek izvedel za nesrečo še predno je bila o njej obveščena postaja letališča?« »To se je zdelo tudi meni samemu čudno, toda takrat mi ni padlo v glavo, da bi dotičnega mladega moža vprašal po vzroku njegovega zanimanja za usodo moje nesrečne hčerke.« »Morda vam je znano njegovo ime?« »Nisem ga vprašal po njegovem imenu, na to sem popolnoma pozabil.« »Hm, to je škoda, velika škoda.« Še dolgo je Webster hodil po sobi, predno se je odločil, da tukaj konča svoja poizvedovanja. Najpreje je dejal Anny: »Zaenkrat sva gotova, ako pa bi vas kasneje še potreboval, prosim, bodite vedno pripravljeni.« Anny je pozdravila inšpektorja ter odšla. Webster se je pripravil k odhodu. Ko je Fred zapustil Žida Mozesa Kohna, je posvetil vso svojo skrb temu, da najde Jacka, onega Jacka, čigar ime je Mary imenovala v sanjah. Najpreje se je podal na stanovanje, ki ga je imel skupaj z doktorjem. Tega je našel ravno, ko se je odpravljal na veseljačenje. »Potrpi za trenutek«, mu je dejal Fred, »predno odideš, bi ti hotel nekaj povedati.« »Si morda videl ujeto golobico? Morda ti je celo darovala košček ljubezni?« »Ni mi do šale, doktor, vse preveč resna je zadeva, da bi jo jemal z lahke strani.« »Tako? Kaj pa ti je zopet natvezil stari premetenec Kohn?« »Ničesar mi ni natvezil! Stvar je prokleto važna. Kohn mi je pravil, da Mary v spanju večkrat imenuje ime Jack. Ker je ta Jack gotovo njen ljubček, ga moramo na vsak način najti.« »Ha, ha, ljubosumen si, Fred! Ljubosumen na dekle, o katerem sploh ne veš, če te bo maralo.« »Nič ljubosumen, gre za čisto nekaj drugega. Ker mi ne poznamo tega Jacka, nam on lahko vsak trenutek pošlje policijo na vrat in kaj sledi potem, si lahko misliš.« Doktor se ni več smejal. Zamislil se je. Čez čas je dejal: »Je nekaj resnice na tem in na vsak način nam lahko ta človek, o katerem zaenkrat ne vemo ničesar drugega kakor to, da mu je ime Jack, postane nevaren. Zato bi bilo jako potrebno, ako bi izvedeli, kdo in odkod je ta človek. Zate, Fred, seveda je zanimivo tudi še to, kaj ta Jack pomeni lepi Rosenfischovi hčerki.« »Torej uvidiš, da je važno, ako izsledimo človeka?« »Seveda uvidim to, toda zaenkrat ne vidim načina, kako bi ga izsledili. Ako pomislim, koliko je Jackov v našem mestu, ki imajo celo enake priimke.« »To je res, a kljub temu ne smemo izgubiti upanja. Včasih gol slučaj pomaga, da izslediš človeka, ki ga morda istočasno išče hkrati sto ljudi.« »Torej upajmo, da se nam posreči najti tega Jacka. Sedaj bom pa moral iti. Moja Lola me gotovo že težko pričakuje.« Doktor se je pripravil na odhod. »Torej Fred, jutri se pa podava na zasledovanje tega Jacka. Lahko noč!« Kakor vsak večer je tudi nocoj bleščal Metropolis v žarki luči. Nocoj je bilo posebno živahno pred tem zabaviščem. Neprenehoma so prihajali in odhajali elegantni avtomobili in ubogi vratar je imel dela čez glavo, da je odprl vrata vsakemu posameznemu gostu. V Metropolisu se je nocoj obetala velika atrakcija. Nastopila bo slavna plesalka Lola, ki jo je publika poznala še iz njenih prejšnjih gostovanj. Zato je nocoj vse drlo v Metropolis. Doktor Bugovskij je vstopil v Metropolis na zadnji strani, skozi vhod za artiste. Vsi so vedeli, da je ta elegantni kavalir Lolin ljubček. Bugovskij se je podal direktno v Lolino garderobo. Lola je sedela ravno pred ogledalom ter se šminkala. Oblečena je bila v prozorno haljo tako, da so se natančno videle vse oblike njenega lepega in svežega telesa. Ko je vstopil doktor, je zaklicala: »Si prišel, ljubček? Bala sem se že, da te ne bo. Mi boš pomagal pri oblačenju?« Doktor jo je poljubil ter ji veselo dejal: »Naravno, ljubica, saj zato sem prišel!« »Samo zato?«, se je namrdnila. »In da se divim tvoji umetnosti, seveda tudi.« V tem je Lola končala svojo toaleto pred ogledalom. Vstala je ter stopila pred doktorja, ki je kar z očmi požiral njeno demonsko postavo. Lola je spustila razse svojo haljo ter obstala pred doktorjem gola. Doktorju je strast pognala vso kri v glavo. Lola je opazila, da je treba samo še majhnega povoda, da Bugovskij izgubi glavo. Ta je hotel ravno planiti k njej in jo priviti k sebi ter iz njenih sočnatih ustnic piti ljubezen, toda Lola je imela že na sebi drugo haljo, v kateri je izvajala svoj ples. Kakor kača se je ovila doktorju okrog vratu ter z narejenim, strastnim glasom zašepetala: »Potrpi, ljubček, po končani predstavi greva v separe večerjati in nato...« Tedaj je zapel zvonec, ki jo je klical k nastopu. Iztrgala se je iz doktorjevega objema ter smeje dejala: »Kadar kliče umetnost, ni časa za ljubezen!« Z roko mu je še vrgla poljub, nato pa odhitela na oder. Velika dvorana v Metropolisu je bila nabito polna. Vsak je hotel zopet po dolgem času videti ples slavne Lole, ljubljenke občinstva. Ljudje so že nestrpno pričakovali začetka predstave in nekateri so pričeli celo ploskati. Pri svoji običajni mizi je sedel — Jack. On ni prišel zaradi zabave, niti zaradi Lole, nego le zato, ker je upal, da se mu morda posreči najti kako sled za Mary. Popolnoma brezbrižno je sedel ob mizi ter zamišljeno kadil cigareto. Sem in tja se je ozrl po ljudeh, a njegov pogled se je takoj zopet uprl srepo v tla. Tedaj je zapel zvonec, znak, da se bo predstava pričela. Luči v dvorani so potemnele in zastor na odru se je dvignil. Burno pozdravljena je nastopila Lola. Orkester je zaigral in ples se je pričel. Vsi so napeto zasledovali vsak njen gib, ki je bil preračunan na efekt. Po vsaki točki je žela Lola ogromen uspeh. Luči v dvorani so zopet zasijale in zastor se je spustil. Nastal je odmor. Jack se je ozrl okrog sebe. V tem trenutku je opazil pri mizi, ki je bila nasproti njegove in je bila doslej nezasedena, dva moža, ki sta se tiho razgovarjala. Takoj sta zbudila Jackovo pozornost. Prvi je bil očividno židovskega porekla, drugi pa je imel inteligentne poteze na obrazu in se mu je videlo, da je izobražen. Mi poznamo že oba. Bila sta Mozes Kohn in doktor Bugovskij. Eden za drugega nista vedela, da prideta na to prireditev, in šele ko so ugašale luči v dvorani, sta se na hodniku našla. Ker Kohn ni mogel najti prostora, ga je Bugovskij povabil k svoji mizi. Govorila sta tiho in Jack se ni dosti brigal za vsebino njunega pogovora. Toda ko je zaslišal imenovati ime Jack, je nekoliko prisluhnil. Kohn in Bugovskij nista opazila, da se Jack zanima za vsebino njunega razgovora. Zato nista govorila ravno neslišno. »Fred mi je dejal, da se imenuje Jack«, je dejal doktor. Žid je prikimal ter pogladil svojo dolgo brado. »Tako je, po mojem mnenju mora biti njen ljubček in v našem interesu je, da ga najdemo.« Doktor se je zamislil. Ko bi le slutil, kako blizu ima tega Jacka. Samo roko bi iztegnil. »Kaj pa golobica?«, je vprašal zdajci doktor žida. »Razbija in se jezi, včasih tudi kriči, a vse skupaj ji nič ne pomaga. Se bo že privadila.« Ljudje so se pričeli vračati v dvorano iz bifeja in Jack ni več slišal pogovora obeh tujcev. Po končani predstavi pa sta oba tako hitro izginila, da ju ni mogel več najti. Sumljiva sta se mu sicer dozdevala, toda da onadva vesta, kje je Mary, o tem se mu ni niti sanjalo. Dva dneva po teh dogodkih sta Fred in Bugovskij zopet posetila starega Rosenfischa. Starec je bil mrk in slabe volje. Hladno ju je sprejel v svojem salonu. »Po pogodbi imava danes nastopiti delo«, je dejal doktor, »in kakor lahko vidite, izpolnjujeva pogodbo jako natančno.« Rosenfisch je prikimal. »Prav, prav. Ljubše bi mi bilo, ako bi prišla in dejala: Mary sva našla.« Doktor in Fred sta se nasmehnila, Bugovskij je cinično pripomnil: »Morda bi se nama posrečilo doseči tudi to, Mister, toda s to nalogo naju vi niste poverili.« Rosenfisch je pogledal doktorja; s tolikim cinizmom je izrekel tiste besede. Toda doktor je napravil tako nedolžen obraz, da je Rosenfisch rekel: »Vem, da si ne moreta predstavljati mojih občutkov ob tej nenadni izgubi svojega otroka. Tudi vama ne želim nikdar takšnih. Toda prišla sta zaradi tistega načrta in ne poslušati betežnega starca.« Stopil je k svoji veliki blagajni, jo odprl in vzel iz nje veliko kuverto, v kateri je imel spravljen načrt. Počasi je vzel načrt v roko ter ga izročil doktorju. Nato je pritisnil na gumb zvonca. Takoj nato je vstopil sluga. »Odvedi ta dva gospoda v tovarno in ju priporoči inženirju Allanu.« Sluga se je poklonil ter povabil oba s seboj. Pred hišo je stal že pripravljen avto, ki je vse tri odpeljal proti Rosenfischovi tovarni. Ko so prispeli tja, je sluga odvedel oba v pisarno inženirja Allana. To je bil še razmeroma mlad mož, energičnega nastopa in lepega, pravilnega obraza. Ko mu je sluga priporočil oba moža in se vrnil z avtomobilom domov, se je Allan okrenil k njima. »Veseli me, gospoda, da vaju imam čast spoznati. Mister Rosenfisch me je že pred časom informiral o iznajdbi, ki bo baje pomenila na našem polju pravcato revolucijo. Kakor bi se iskreno veselil vajinega uspeha, ker odkrito povedano, veselim se iskreno vsakega novega uspeha na tehničnem polju, vendar skoro dvomim v možnost izpeljave vajinega načrta. Vendar pa smeta v vsakem oziru računati na mojo pomoč.« Doktor se je teatralno priklonil. »Hvala lepa, Mister Allan, za tople želje. In sedaj mislim, ni nobenega vzroka več, da bi še nadalje odlašala z delom. Prosim torej!« Allan ju je odvedel v oddelek, ki je bil že pripravljen zanju. Ko jima je odkazal stroje, se jima je priporočil ter odšel nazaj v svojo pisarno. Nekega večera najdemo Jacka zopet med onimi možmi. »Torej mojster«, je dejal Peter Močni, »zaenkrat nismo mogli dognati še ničesar, kar bi nam moglo pokazati vsaj malo sledi. Vendar pa smo izvedeli, da je hodil okrog Rosenfischove hiše nek mlad mož in se sumljivo ogledoval. To nam je povedal policijski stražnik, ki je imel tedaj službo. Vendar je smatral dotičnega mladega moža za kakega Rosenfischovega služabnika in se za to ni brigal še nadalje zanj.« Jack je vzdihnil: »To je prokleto malo. Kje naj sedaj iščemo tega mladega moža pri tem pomanjkljivem opisu?« »Našli ga bomo«, je odločno odvrnil Peter. »Našli ga bomo, mojster, in če ga moramo iskati prav v peklu. Zanesi se na nas!« Hvaležen Jackov pogled ga je zadel. »Pa še nekaj, možje, da ne pozabim! Pred dnevi sem bil v Metropolisu in slučajno sem prisluškoval pogovoru dveh neznanih mož. Eden izmed njiju je bil Žid, to se mu je poznalo na obrazu, drugi pa je moral biti jako izobražen človek. Med svojim pogovorom sta često omenila ime Jack in pa neko golobico. Seveda ne vem, ako bi naj bilo to v kaki zvezi s to zadevo, toda na vsak način je bil njun pogovor sumljiv.« Možje so prikimali. »To si je treba dobro zapomniti! V zvezi z izginotjem Rosenfischove hčerke ne smemo izgubiti nobene, tudi najmanjše podrobnosti, ki bi le količka kazala v to smer.« Še dolgo so ostali tisti večer možje skupaj in se šele pozno v noč razšli. cng5a0p5qqqbyhr2l1pfcplyvh83wqu 223893 223891 2026-04-22T05:43:28Z Urša Matotek 9825 223893 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Mary so ugrabili... | normaliziran naslov = Izvirni roman "Rakete" | avtor = Hinko H.R. | izdano = ''{{mp|delo|Raketa 1934}}'' št. 46-52; 1-5 | vir = dLib {{fc|dlib|M0DBNX3M/|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|R6GCRRXV|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|L8DMFOA1|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|GL6WGNYW|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|9MJN8LUE|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|XHPQKRKO|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|FDBCFLCH|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|HAA5ASRP|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|XFWKR9AD|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|P06FALPD|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|U665UVQH|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|FDIORXBL|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|SEF2SPND|s=?|5}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: »John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati.« Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. »Ako me bo kdo iskal,« je nadaljeval Mozes Kohn, »odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel?« Črnec se je zopet samo nemo poklonil. »Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz!« Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in pokazale so se stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, da res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v tiste ozke in mračne ulice, ki so vezale oddaljene periferijske dele z resničnim mestom. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalkami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot navadno, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Za seboj jih je hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Šel je po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. »Dober večer, možje!« jih je pozdravil. »Dober večer in sreča s teboj!« so odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize, glavo podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih letih, simpatične zunanjosti, njegov obraz pa je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. »Možje, ali se imenuje naše društvo ‘Pravica’?« »Imenuje se,« so odgovorili odločno. »Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi?« »Seveda.« »Sem jaz Jack, vaš glavar?« »Si, Jack, naš glavar!« »In mi neomejeno zaupate?« »Popolnoma ti zaupamo, Jack!« »Hvala vam,« je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. »Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami.« Možje so napeto poslušali svojega voditelja. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. »Jack, zanesi se na nas!« je dejal. »Vsi mi smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni.« Jack se je dvignil, mu krepko stisnil roko in nato še ostalim. »Nocoj moram izvršiti še nekaj,« je dejal. »Zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo.« Zavil se je v plašč in si potisnil klobuk globlje na oči. »Na svidenje, možje!« »Lahko noč, Jack!« Jack je stopil na ulico in hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro nad pisalno mizo. Kazala je tri četrt na dvanajst. Zunaj je močno deževalo, po nebu so švigali bliski. »Prekleto,« je zamrmral, »še petnajst minut manjka do polnoči. Če ga do takrat ne bo, bom moral iti sam.« Kazalec se je pomaknil naprej. Manjkalo je še pet minut. Tedaj je doktor zagrabil plašč in klobuk. Spodaj pred hišo je obstal avto. Hip zatem so se zaslišali koraki in vstopil je mlad človek. »Dolgo te ni bilo, Fred,« ga je očitajoče pogledal doktor. »Zamudil sem se. Bilo je naporno in nevarno delo.« »In?« »Mladenka se je branila. Do zadnjega. Šele ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je zgrudila.« »In potem?« »Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili.« Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. »Dobro. Upam, da se nam načrt posreči. Zdaj pa hitro.« Oba sta stekla po stopnicah, sedla v avto in ta je zabučal v noč. Visoko nad velemestom, na vzpetini, se je dvigala ogromna palača Rosenfischa, moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje: topove, pline in smrtonosne naprave. Petdeset tisoč delavcev je delalo zanj. Rosenfisch, petdesetletni mož, je zaradi svojega dela prezgodaj ostarel. Bil je trd, hladen, brezčuten. Njegovo srce je otrdelo, zlasti po smrti žene. A imel je hčer Mary. Ona je bila edini svetli žarek njegovega življenja. Bila je podobna njemu – močna, odločna – a hkrati nežna in lepa. Zato ji je zgradil palačo nad mestom. Tam ni bilo hrupa, ne strojev, ne poslov. Le mir. In tam je včasih sedel sam, utrujen, in čakal, da pride spanec na njegove težke oči. Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: — John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati. Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. — Ako me bo kdo iskal, je nadaljeval Mozes Kohn, — odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel? Črnec se je zopet samo nemo poklonil. — Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz! Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, ali res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v ozke in mračne ulice, ki so vezale daljne periferijske ulice z ulicami resničnega mesta. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalnicami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot po navadi, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Vrata je za seboj hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Neznanec je šel po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali med seboj. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. — Dober večer, možje! jih je pozdravil. — Dober večer in sreča s teboj! so mu odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize. Svojo glavo je podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih, simpatične zunanjosti in njegov obraz je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. Z odločnim glasom je vprašal: — Možje, ali se imenuje naše društvo »Pravica«? — Imenuje se, so odgovorili odločno. — Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi? — Seveda. — Sem jaz Jack, vaš glavar? — Si, Jack, naš glavar! — In mi neomejeno zaupate? — Popolnoma ti zaupamo, Jack! — Hvala vam! je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. — Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami. To sem vam povedal zato, da boste pripravljeni, ko pride naš čas. Možje so napeto poslušali. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. — Jack, zanesi se na nas! Vsi mi, ki smo prišli nocoj sem, da slišimo tvoje besede, smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti svoje življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni. Jack se je dvignil ter krepko stisnil roko Petru, nato še ostalim. — Nocoj moram izvršiti še nekaj, je dejal, — zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo. Zavil se je tesno v svoj plašč ter potisnil klobuk globlje na oči. — Na svidenje, možje! — Lahko noč, Jack! Jack je stopil na ulico ter hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro, ki je visela nad njegovo pisalno mizo. Ura je kazala tri četrt na dvanajst. Zunaj je pričelo močno deževati in po temnem nebu so švigali bliski. — Prekleto, je dejal sam pri sebi, — še petnajst minut manjka do polnoči. Ako ga dotlej ne bo, bom moral iti sam. Kazalec se je premaknil. Manjkalo je še pet minut do polnoči. Tedaj je zgrabil plašč in klobuk. Zaslišale so se stopinje in vstopil je mlad človek. — Dolgo te ni bilo, Fred, ga je očitajoče pogledal doktor. — Zamudil sem se, doktor. Bilo je naporno in nevarno delo. — Težko je šlo? — Mladenka se je branila … do zadnjega. Šele, ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je nezavestna zgrudila. — In potem? — Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili. Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. — Dobro je tako. Sedaj pa hitro! Oba sta odhitela po stopnicah, sedla v avto in izginila v noč. Visoko nad velemestom se je dvigala ogromna palača Rosenfischa — moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje in strupe, ki bi lahko pogubili človeštvo. Bil je star petdeset let, a je deloval mnogo starejši. Dolge noči dela so mu izčrpale telo. Edina svetloba v njegovem življenju je bila njegova hči Mary. Ura je bila globoko čez polnoč. Palača je bila tiha. Po poti proti njej sta hitela doktor Bugovskij in Fred. Vstopila sta skozi stranska vrata in prišla naravnost v Rosenfischovo pisarno. Ta se ni ganil. Čakal ju je. — Kaj želita? — Odgovor na najin načrt, je dejal Bugovskij. — Stroj, ki uniči življenje na petdeset kilometrov. Cena: dva milijona. — Preveč. — Niti centa ne popustiva. Po dolgem molku je Rosenfisch pristal. — Denar dobita, če poizkus uspe. Pogodba je bila podpisana. Medtem je Kohn opazoval mladenko, ki je ležala na otomani. Bila je Mary. Ko se je prebudila, je zmedeno vprašala: — Kje sem? — V moji hiši, Miss Mary, je odgovoril Kohn. — Izpustite me! — Tega ne smem. Vrata so se zaprla. Mary je ostala ujeta. Jack je pričel nervozno pogledovati na uro. »Dolgo je ni!«, si je mislil in nestrpno bobnal s prsti po mizi. Ko je kazala ura trideset minut čez polnoči, je Jack vstal. Poznal je svojo prijateljico in njeno točnost. Ako je ni bilo doslej, je sploh ne bo, in moralo se je z njo nekaj zgoditi. Ta misel je Jacka prisilila, da je pričel odrivati plesalce, ki so mu bili na poti. S težavo se je preril do vrat. Skoraj planil je v garderobo in par minut kasneje ga je že avto peljal proti letališču. Cenjena bralka in bralec mi bosta oprostila, ako sežem nazaj v dogodke, ki so se vršili še predno se je pričela ta povest. Oni dan, oziroma ono popoldne, ko je Žid odšel po skrivnih stopnicah v klet in smo mu mi sledili, smo videli, da je imel zaprto Rosenfischevo hčer Mary. Kako je ona prišla tjakaj? Mary je imela majhno enokrilno letalo, ki ga je vodila sama. To je bila njena najljubša zabava. Pogosto je delala z njim izlete v zračne višave, kjer se je zdela sama sebi kot ptica, ki leti, kamor hoče... Tudi tisti dan je že na vse zgodaj odletela s svojim letalom. Očetu je sporočila, da se vrne šele pozno zvečer in da je ni treba čakati. Bil je krasen dan, skoraj brez sapice. In Mary je uživala krasen razgled, ki se ji je nudil iz letala. Naenkrat je začutila, da stoji nekdo za njenim hrbtom. Okrenila se je ter zagledala mladega moža, ki jo je mirno opazoval. Toda ona ni bila ena izmed onih, ki takoj izgubijo oblast nad seboj, čim zapazijo pred seboj človeka, ki očividno ni imel dobrega namena. »Kaj hočete?«, je pogumno vprašala Mary tujca, ne da bi pri tem le za trenutek izpustila krmilno kolo. Tujec ni odgovoril ničesar, le nemo je zrl v Mary. »Ponovno vas vprašam, kaj hočete tukaj; in sploh, kako ste prišli sem?« »Kakor vi!«, je odgovoril tujec ter se nasmehnil. »Ni res, vi lažete!«, je dejala Mary. »Ali ste pregledali letalo, predno ste startali?« »To pot sem to res opustila«, je priznala Mary. »No vidite«, je dejal tujec, »ako bi tega to pot ne opustili, bi me morali najti, ker sem bil skrit v zadnjem koncu letala.« Mary se je ugriznila v ustnico. »A kdo ste vi?« »Fred je moje ime, ako vam je s tem kaj pomagano.« »In kaj želite? Morda bi končno vendarle povedali vzrok, čemu se nahajate tukaj?« Tujec se je zasmejal, a nato se je takoj zresnil. »Spustite se na zemljo, Miss!« Mary je trdneje prijela za krmilno kolo. »Mi ne pride niti na misel!« »Tako? In če vas prisilim?« Debelo ga je pogledala, kakor da mu ne verjame. »Mene? Prisilili? Vi?« Tujec je resno prikimal. »Da!« Nato je nastala za trenutek tišina, ki jo je motilo le brnenje motorja. Hipoma pa je tujec zagrabil Mary za roko tako trdno, da je ta skoraj zaječala od bolečine. A kljub temu ni izpustila krmilnega kolesa. »Izpustite me!« »Ne izpustim vas!« Tedaj se je vnel med Mary in Fredom kratek, a ljut boj. Mary se je otepala Freda, ki jo je vedno bolj dobival v svojo oblast. Končno je Fred potegnil iz žepa robec ter ga zatlačil Mary v usta. Mary je izgubljala zavest... Letalo, ki ga sedaj ni nihče več vodil, se je nevarno nagibalo in vsak čas je moglo strmoglaviti na tla. Tedaj je Fred s svojimi močnimi rokami prijel Mary, jo z jermenom močno in trdno privezal nase ter stopil v zadnji konec letala. S posebno pripravo je odprl hermetično zaprta vrata, trenutek počakal, nato pa se je pognal z Mary vred v globino... Mogočnega Rosenfischa smo pustili, ko je ostal sklonjen nad pogodbo, ki jo je napravil z doktor Bugovskijem ter Fredom. Dolgo je slonel nad njo ter računal, koliko bo zaslužil, ako se načrt posreči. Ura je kazala že dve po polnoči, ko se je Rosenfisch dvignil, da odide v svojo spalnico. Prej pa je še hotel voščiti Mary lahko noč, ako ta še ne spi. Ko je dospel do Maryne spalnice, je pritisnil uho na vrata. Ker ni čul v njej nikakega glasu, je bil prepričan, da Mary spi in zato jo ni hotel buditi. Odšel je dalje v svojo spalnico. Sredi spanja pa je naenkrat Rosenfisch skočil pokonci. Zvonec telefona na njegovi nočni omari je neusmiljeno pel. Nejevoljen, da ga nekdo moti sredi noči, je Rosenfisch snel slušalko. »Halo, tukaj Rosenfisch! Kdo tam?« »Direkcija letališča! Pridite takoj na letališče!« Rosenfisch je odvrgel slušalko ter z naglico, ki mu je človek ne bi pripisoval, skočil iz postelje. Prva njegova misel je bila Mary; nekaj se je moralo zgoditi, morda nekaj strašnega, ker sicer ga ne bi sredi noči klicali na letališče. In hitro se je pričel oblačiti. Nato je pozvonil svojemu slugi, ki je pritekel še ves zaspan. »Hitro pripravite avto!«, je ukazal Rosenfisch. Sluga je tekel brez vprašanja izpolnit ukaz. Kmalu je sedel Rosenfisch v avtomobilu, ki je z vso naglico drvel proti letališču. Ko je Jackov avto dospel do letališča, je Jack skočil še iz skoraj drvečega voza. Tekel je proti postaji letališča. Ves zasopel je stopil v pisarno. Uradnik, ki je imel nočno službo, je začudeno pogledal mladega moža v kepu in cilindru. Te vrste gosti v letalski pisarni niso bili v navadi. »Ali je inšpektor letalske službe tukaj?«, je vprašal Jack še ves zasopel. »Ali želite posebno letalo?« Jack je nejevoljno odkimal z glavo. »Ne! Gre za čisto nekaj drugega! Zgoditi se je morala nesreča.« Uradnik je debelo pogledal. »Nesreča? O kaki nesreči govorite?« »Ni mi do šale! Neko letalo se je moralo ponesrečiti. Peljite me, prosim, takoj do inšpektorja.« Uradnik je odkimal z glavo. »To ne bo mogoče, kajti gospod inšpektor sploh ni tukaj in ga pred jutrom tudi ne bo.« Jack je nervozno snel cilinder z glave ter ga zalučal v kot. »Za boga, moram govoriti z njim.« »Rekel sem, da ni mogoče!« Uradnik je nadaljeval mirno s svojim delom. Jack je stopil parkrat po pisarni. Nato je skočil k uradniku ter ga besno prijel za ramo. »Ali človek božji, kaj ne slišite, da je treba pomagati in sicer hitro pomagati? Dajte mi letalo, da poletim sam in raziščem okolico letališča.« Uradnik se je otresel Jackove roke ter osorno odgovoril: »Za pustolovske podvige nimam nobenega časa, pa tudi smisla ne. In sedaj me pustite pri miru!« Jack je uvidel, da pri uradniku ne opravi ničesar. Zato je stopil k telefonski celici ter telefoniral Rosenfischu. Nato je stopil zopet v pisarno in, ne meneč se za uradnika, pričel korakati po prostoru. Kmalu je zaslišal avtomobil in takoj nato je stopil v pisarno Rosenfisch. Starec je z očmi iskal odgovor na svoje še neizgovorjeno vprašanje. Jack je stopil hitro k bogatemu starcu. »Mister, ne sprašujte ničesar! Vaša hči je danes zjutraj odletela z letalom, ne?« Rosenfisch je prikimal. »In se doslej še ni vrnila?« »Sinoči sem mislil, da je v svoji sobi«, je dejal Rosenfisch, »in ko me je pred pol ure zbudil zvonec telefona, sem bil tako zbegan, da sem pozabil pogledati v Maryno spalnico.« »Saj jo ni tam!«, je dejal Jack tako odločno in prepričevalno, da ga je Rosenfisch začudeno pogledal. »A odkod vi to veste?«, je vprašal starec. »Dejal sem vam že, da ne izprašujte!« »Ampak siguren le nisem ...«, je neodločno spregovoril Rosenfisch ter pogledal uradnika, ki mu je dajal znake, naj ne verjame Jacku, češ da je nadelan. »Vprašam lahko telefonično domov, ako se je morda Mary le vrnila.« »Toda storite to čim hitreje«, je dejal Jack nervozno. »Vi tukaj oklevate, medtem ko vaša hči morda nujno potrebuje pomoči.« Skoraj potisnil je starca v telefonsko celico. Ko je Rosenfisch stopil iz celice, je bil videti bolj potrt. »Ni jo doma, sploh jo še ni bilo, odkar je odletela zjutraj z letalom.« »No vidite, saj sem vam dejal!« »In kaj naj storimo?«, je vprašal nestrpno bogati starec. »Vi ničesar!«, je kratko odvrnil Jack, nato pa hitro dodal. »Hitro naj se mi da letalo, da preiščem okolico!« Rosenfisch je stopil k uradniku ter položil predenj kup bankovcev. »Dajte hitro letalo na razpolago.« Uradnik je spravil denar, nato pa telefoniral v hangar. Trenutek kasneje je stalo na letališču pripravljeno enokrilno letalo. Jack si je medtem oblekel kožuhovinast plašč, ki mu ga je prinesel sedaj ves uslužni uradnik. Na glavo si je nataknil usnjato pilotsko čepico z očali. Ko je stalo letalo pred pisarno pripravljeno, je dejal Jack: »Vi, Mister, lahko počakate tukaj. Upam, da se kmalu vrnem in vam prinesem poročilo.« Nato se je zavihtel v letalo, motor je zabrenčal in letalo je zdrčalo preko temnega letališča. Rosenfisch je stal pred pisarno ter zasledoval brenčanje motorja, dokler ni popolnoma utihnilo. Nato se je vrnil v pisarno, sedel v kot ter nepremično zrl v tla. Njegova glava se je nizko sklonila in njegovo upognjeno telo je skoraj negibno slonelo v stolu. Rosenfisch je bil nervozen. Minute so se mu zdele dolge ko ure in nejevoljno se je oziral skozi okno, kot bi težko pričakoval, da se zdani. Ali je ta bogati starec morda od dneva pričakoval odgovora, kaj se je zgodilo z Mary? Visoko gori, boreč se s temo, je plaval Jack ter z očmi skušal zaslediti kako temno točko, ki bi mu pokazala vsaj sled, ki jo je iskal. Dr. Bugovskij in Fred sta se podala, ko sta zapustila oni večer Rosenfischovo palačo, zopet do svojega avtomobila. Sedla sta vanj ter ob pozni nočni uri zdrvela proti hiši Mozesa Kohna. Pred hišo Žida je njun avto obstal. Doktor in Fred sta takoj stopila v hišo. Odprl jima je črnec. »Moj gospod vaju pričakuje!«, je dejal, ko je zapiral za njima vrata. »Dobro«, je prikimal doktor, »pelji naju k njemu.« Mozes Kohn se je sprehajal po svoji sobi ter se tiho smehljal v svojo brado. Ko je zunaj zaslišal korake, znak, da je dobil goste, je nekoliko prisluhnil. Takoj nato so se odprla vrata in črnec je vstopil. »Dva gospoda sta prišla!«, je dejal ter se globoko priklonil. »Privedi ju semkaj!«, je ukazal Kohn. Črnec se je ponovno priklonil, odprl vrata in v sobo sta stopila doktor in Fred. Ko je črni sluga zopet odšel, je izgovoril Kohn: »Dober večer! Dolgo vaju ni bilo.« »Nisva mogla priti preje«, je odvrnil doktor. »Fred se je zelo kasno vrnil in Rosenfischova vila je tudi od rok.« »Sedita!«, je dejal Kohn ter pokazal z roko na dva naslonjača. »Sedita in pripovedujta.« Doktor in Fred sta sedla, medtem ko je Žid nadaljeval svoje sprehajanje po sobi. »Ko se je Fred vrnil«, je pričel doktor, »sva se takoj podala k Rosenfischu. Starec je okleval, cena se mu je zdela previsoka.« »Stiskač!«, je zagodrnjal Kohn. »Dolgo sem mu moral prigovarjati«, je nadaljeval doktor, ne da bi se oziral na Židovo opazko, »predno se je omehčal in pristal. Seveda pod gotovimi pogoji.« Žid je naenkrat prekinil svoje sprehajanje ter obstal pred doktorjem. »In kakšni so ti pogoji?«, je vprašal, srepo gledaje doktorja. »Da bomo delali v Rosenfischovih delavnicah in da dobimo denar oni dan, ko se izkaže, da je načrt izvedljiv in se poizkus posreči.« »Trd pogoj«, je odgovoril Žid, »in kdo mi jamči, da se načrt posreči?« »Saj so formule natančne in zamotane tudi niso preveč«, je dejal Fred, ki je doslej molčal. Židova pozornost se je sedaj obrnila na Freda. »Toda, ako je izumitelj računal s tem, da mu načrte lahko kdo odnese in je nekaj, kar je bistvene važnosti, izpustil?« Fred je umolknil. »Tedaj prisilimo izumitelja, da nam tudi tisto „nekaj“ izda«, je pripomnil doktor. Žid se je za trenutek zamislil. »Toda če kljub temu ne bo hotel izdati?«, je vprašal nato. »Ga prisilim jaz!«, je odločno odvrnil doktor. Žid je zopet nadaljeval svoj izprehod po sobi. V sobi je nastala tišina, ki so jo motili le Židovi koraki. Vrnimo se sedaj h Jacku. Njegov aparat je letel prav nizko nad zemljo. Počasi se je pričelo daniti in Jacku je bilo olajšano izsledovanje. Preletel je že precejšen del pokrajine, ne da bi mogel zaslediti le najmanjšo sled. Skoraj vsake četrt ure je sprejel od Rosenfischa, ki je še vedno potrpežljivo čakal v letalski pisarni, brezžično vprašanje, če je že kaj zasledil. Vedno in vedno je moral Jack odgovarjati bogatemu starcu: »Še vedno nisem nič opazil.« Z nastopajočim jutrom se je Jack še bolj nizko spustil z aparatom, da bi mu ne ušla niti najmanjša sled. Naenkrat se je Jacku zazdelo, da vidi pod seboj nekaj temnega. Ni mogel sicer razložiti, kaj naj bi bilo, toda zdelo se mu je, da doslej tega še ni opazil, čeprav je že večkrat to jutro preletel ta del ozemlja. Jack se je spustil popolnoma nizko in takoj je opazil, da je tisto, kar je videl, ogrodje nekega letala, ki se je moralo na tem mestu ponesrečiti. Spustil se je z letalom na zemljo. Ko je srečno pristal ter zlezel iz aparata, je takoj pohitel proti mestu, kjer je ležalo razbito letalo. Takoj je opazil, da je moralo letalo strmoglaviti iz precejšnje višine na tla, nakar se je vnelo, ker to, kar je našel Jack, je bilo le ogrodje. Jack je ogledoval ogrodje in tedaj je na enem koncu opazil napis: »Mary«. Brez dvoma: letalo je bilo Maryno. Z vso naglico je pričel razmetavati ogrodje, toda njegov trud je bil zaman. Mislil je, da bo našel ožgano truplo, v katerem bo spoznal Mary, toda našel ni ničesar. Preiskal je tudi vso okolico, če bi morda Mary našel, toda o njej ni bilo nobene sledi. Ker je Jack uvidel, da je njegov trud zaman, je sedel zopet v svoje letalo ter ga pognal. Kmalu je pristal na letališču. Rosenfisch mu je prihitel nasproti. Ni se drznil vprašati mladega moža po uspehu njegovega raziskovanja, ker po Jackovem licu je opazil, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Nemo sta se podala Jack in Rosenfisch v letalski urad. Rosenfisch je sedel nazaj v naslonjač ter čakal, čakal onega trenutka, ko mu ta mladi mož, ki ga on sploh ni poznal, pove ono strašno resnico, ki bo zadala strašni udarec njegovemu očetovskemu srcu. Jack je dolgo molčal. Nato se je ozrl v Rosenfischa, ki je trepetaje gledal Jacku v lice. »Mister«, je pričel Jack, »vaša hči Mary je morala doživeti nesrečo, za katero danes še ne vem, kako se je končala.« Bogati Rosenfisch je zatrepetal. »Mary se je ponesrečila?«, je vprašal drgetaje. Jack je prikimal. »Našel sem ogrodje njenega letala, njenega trupla ni bilo pod ogrodjem.« Rosenfisch se je počasi dvignil. Na njegovem licu se je odražal obup... Počasi je stopil k Jacku ter mu pogledal prav v oči. Nato je s čudnim, zamolklim glasom dejal: »Ne prikrivajte mi resnice, mladi mož. Govorite odkrito.« Jack mu je zrl v razorano lice. »Ničesar vam ne prikrivam, Mister Rosenfisch, toda pričakovati ne smemo čudeža. Ako je Miss Mary strmoglavila z letalom na zemljo, tedaj...« »Tedaj je brez dvoma mrtva!«, je dopolnil njegov stavek bogati starec. Nato je zavladala v pisarni strahotna tišina. Rosenfisch je počasi stopil parkrat po sobi, nato pa je naenkrat strahovit krč pretresel njegovo telo. Debele solze so pričele polzeti po njegovem uvelem licu... Ta starec, ki je bil kriv, da so tisoči umirali na krvavih poljanah, ki je s smehljajem gledal svoje topove, ki so služili ubijanju ljudi, ta starec je plakal sedaj kot otrok. Jack je stal nemo spričo te očetovske bolesti. Dolgo je trajalo, predno se je starec toliko umiril, da je mogel Jack reči par tolažilnih besed. »Mister, še nobenih dokazov nimamo o Maryni smrti.« Rosenfisch je obstal, brezupno je pogledal Jacka. »Vi trdite?« »Nič ne trdim, samo domnevam, kajti, ko bi Miss Mary strmoglavila z letalom, bi moral najti vsaj njeno truplo.« Rosenfisch je odkimal. »Ne, to ni mogoče! Ko bi Mary ostala živa, bi se vrnila domov in bi ne pustila svojega očeta v skrbeh.« »Morda ji iz kateregakoli vzroka ni bilo mogoče priti, morda se še vrne..., morda je že doma.« V Rosenfischu se je porajala iskrica upanja. Dvignil se je ter stopil v telefonsko celico. Toda že čez trenutek se je vrnil še bolj obupan. »Ni je doma, ni je Mary!«, je zašepetal, kakor sam zase. »To še vedno ni vzrok, da obupamo«, je pripomnil Jack. Rosenfisch se je ponovno sesedel v naslonjač. Njegove uvele ustnice so se nemirno pregibale. Jack je pričel hoditi po sobi, tudi on je bil nervozen, ker trenutno ni poznal izhoda. Naenkrat pa je obstal pred Rosenfischem. »Mister«, je dejal, »odhajam. Upam, da vam bom mogel v kratkem sporočiti kako vest.« Bogati starec, ki ga je nenadna bolečina popolnoma strla, je pogledal Jacka: »Mladi mož, pojdite! Vrata mojega stanovanja so vam vedno odprta... pojdite... ne izgubljajte časa... Moja hvaležnost bo brezmejna!« Stisnil je desnico mlademu možu. Jack je zopet poiskal svoj kep, ki ga je bil ponoči odvrgel, ter dal na glavo cilinder. Pozdravil je Rosenfischa ter prikimal uradniku, ki je sedel pri svoji mizi. Nato je hitro odšel. Zunaj je zabrenčal motor in Jack je zdrvel v avtomobilu proti mestu... Še dolgo je Rosenfisch sedel sključen v stolu. Nato je počasi vstal ter še bolj sključen, kakor je bil, brez pozdrava oddrsal do svojega avtomobila. Vrnimo se sedaj k doktorju in Fredu, ki smo ju pustili pri Židu. Žid je še vedno hodil po sobi, v njegovi glavi je glodalo tisoč misli. Doktor je z nekim smehljajem spremljal ta Židov izprehod po omejenem prostoru. Sem in tja se je ozrl na Freda, ki je nemo sedel na svojem stolu ter zamišljeno zrl predse. Naenkrat pa je Žid obstal. Bugovskij je radovedno pričakoval, kaj je šinilo premetenemu Mozesu v glavo. Kohn se je počasi približal Fredu, in ker se ta ni zmenil zanj, je Žid dejal: »Fred! Dobro vem, zakaj je mrko tvoje lice?« Fred je sedaj pogledal v lokavi Židov obraz. Smehljaje je Žid nadaljeval: »Golobica, ki je ujeta, te mika, kajne? O dečko, ne boš prevalil starega Kohna!« Fred se je počasi dvignil, njegove oči so se čudno svetlikale. S hripavim glasom je dejal: »Da, da, ona pripada meni! Ali meniš, da sem zato tvegal svojo glavo in se spustil v to vratolomno pustolovščino, da bom sedaj gledal, kako ti greješ svoje stare kosti pri mladi milijonarki? O ne, Mozes Kohn, čeprav si premeten, mene ne boš opeharil. Ako misliš to, tedaj...« »Tedaj?« »Tedaj ti pošljem še danes policijo v hišo!« Žid je sklonil svojo glavo, pred policijo je imel ta starec strah. Ne bi rad videl, da bi policija vtaknila svoj nos v njegovo hišo... Fred je stopil počasi k oknu, da bi pomiril svoje razburjenje. Doktor, ki se ni mešal v ta prepir, je cinično smehljaje vstal. »Torej Mozes, mislim, da sva se sporazumela. Ko se poizkus posreči, mi izplačaš moj del.« Žid je pritisnil svojo desnico na srčno stran ter odgovoril: »Izpolnil bom svojo obljubo!« Doktor se je pripravil k odhodu: »Spati grem, dovolj sem napravil za danes! Ti Fred pa opravi z Židom svoje in ko boš končal, me poišči!« S temi besedami je brez pozdrava odšel. Žid in Fred sta ostala sama. Še nekaj časa je Fred zrl skozi okno za odhajajočim doktorjem. Nato pa je naenkrat stopil pred Mozesa, ki je sedaj sedel pri svoji pisalni mizi. »Vsaj pokaži mi jo, Kohn!«, je začel Fred. Žid se ni zmenil za njegovo prošnjo. »Samo videl bi jo rad, samo kratek čas«, je ponovno zaprosil Fred. »Saj veš, da že dolgo gorim v ljubezni do nje.« Mozes je dvignil svojo glavo ter resno pogledal Freda. »Ne izgubi pameti, Fred! Še mnogo dela nas čaka, dela, ki bo potrebovalo celih mož in ne zaljubljenih šlev. Ko bo vse delo opravljeno, boš imel še vedno dovolj časa za oboževanje svoje lepotice.« »Toda...« »Nič! Nekoč mi boš hvaležen za mojo strogost! Mlad si še in ne poznaš opasnosti, v kateri se nahajamo. Ako popustimo sedaj, je vse naše dosedanje delo uničeno in v ječi ni prijetno, verjemi mi!« Fred je uvidel, da spričo Židove trmoglavosti ne bo opravil ničesar. Vdal se je in opustil zaenkrat misel, da bi videl Rosenfischovo hčer. »Nalogo imam za tebe, Fred«, je pričel zopet Mozes Kohn. »Opasno nalogo, od katere zavisi mogoče vse naše nadaljnje delovanje. Dobro poslušaj: ko je Mary spala, sem prisluškoval njenim sanjam. Res ni lepo, to priznavam, toda potrebno je bilo. In med spanjem, v sanjah, je često izgovorila ime Jack. Tega Jacka moramo na vsak način najti, Fred, kajti nepoznani sovražniki so najopasnejši. Končno, bo to tudi gotovo tvoj tekmec v ljubezni in imaš toliko več interesa, da ga izslediš.« Žid je dobro vedel, kje je Fred najbolj ranljiv. In ni se zmotil, kajti Fredove oči so se zaiskrile. »Najdem ga, pa naj me stane tudi glavo!«, je dejal odločno. »Počasi dečko«, ga je prekinil Žid, »naloga je težja, nego ti misliš. Prvič o tem človeku ne vemo ničesar drugega, kakor da mu je ime Jack. Drugič ne poznamo njegovega poklica. Tretjič ti ničesar ne koristi, ako izgubiš pri tem zasledovanju svojo glavo... Zato me ubogaj in pojdi čim bolj oprezno na delo. Ko boš izsledil kako sigurno sled, mi takoj poročaj, da ti dam nadaljnje nasvete. Sedaj bi pa rad v miru delal, Fred!« To je bil znak, da želi ostati Mozes Kohn sam in nemoten. Zato se je Fred tudi takoj poslovil od Žida ter odšel. En dan kasneje najdemo Jacka zopet med onimi možmi v temni, zakotni ulici. Vseh pet mož je molče sedelo okoli mize. Njih pogledi so bili uprti v Jacka, poglavarja. Ta je sedel pri mizi, glavo podprto z rokami. Možje so vedeli, da je njihov vodja zamišljen, da se je moralo nekaj zgoditi in zato ga niso nadlegovali z vprašanji. Šele čez dolgo časa je Jack dvignil glavo ter se ozrl po zbranih. Nato je dejal: »Možje, zgodilo se je nekaj, kar me je hudo potrlo. Zgodil se je zločin, nihče ga še ne sluti, a jaz dobro vem, da se ne motim. Poznate vsi hčerko bogatega Rosenfischa?« »Poznamo.« »Dobro! Hčerka Rosenfischa, lepa Mary, je na nepojasnjen način izginila, ko je napravila kratek izlet s svojim letalom. Davi sem našel njeno letalo razbito, nje ali njenega trupla pa ni nikjer. To je jasen dokaz, da je moral nekdo ugrabiti njo ali pa samo njeno truplo, kajti ako je še živa, zaenkrat ne vem. Vsi vemo, da je Rosenfisch tisti, ki izdeluje orožje za pobijanje ljudi, ki je kriv v svojem nenasitnem pohlepu po zlatu, da je toliko ljudi že izgubilo svoje življenje ali pa bilo pohabljenih. Vsi vemo, da možje Rosenfischovega kova lahko povzročijo vojno, ako se jim zazdi, da je njihov dobiček premajhen. Toda tukaj ne gre za Rosenfischa — izdelovalca orodja za pobijanje ljudi, gre za Rosenfischa-očeta. Prepričal sem se, da je v njem, kljub njegovemu bogastvu, še vedno toplo očetovsko srce. To so mi povedale njegove solze... A to še ni glavni vzrok, možje. Gre za Mary, za ljubeznivo dekle, ki so ji vsi očetovi načrti tuji. Njeno srce je toplo in blago... In končno možje, gre tudi zame, kajti jaz ljubim to dekle, Mary mi je edini sončni žarek. Ona mi je upanje v lepšo bodočnost... Nihče do danes ni vedel za te moje občutke, vi ste prvi, možje, a molčali boste, nikomur izdali, kar sem vam zaupal nocoj.« »Naj se nam posuši jezik v ustih, ako bomo le eno besedo zinili«, so odgovorili možje. Jack je nadaljeval: »In zato, dragi moji, moramo najti Mary, pa naj si bo živa ali mrtva. Mi hočete pomagati pri tem?« »Hočemo!« »In če tudi bi moral eden ali drugi izmed vas izgubiti pri tem svoje življenje?« »Tudi življenje zate, Jack pravični!« »Možje«, je nadaljeval Jack, »prvo, kar je treba, da poizveste, kako je Mary startala. Ali je kdo opazil kako sumljivo osebo pri letalu, predno se je Mary dvignila z letalom? Ko boste poizvedeli to, mi takoj sporočite, da vam dam nadaljnje ukaze. Peter vas bo vodil v moji odsotnosti. Možje, sedaj pa takoj na delo, vsaka minuta je dragocena!« Možje so se, kakor na povelje, dvignili. Molče so stisnili Jacku desnico ter se tiho porazgubili. Jack je še dolgo slonel ob mizi ter razmišljal. Naenkrat pa je sunkovito skočil pokonci ter odhitel v temno noč. Mary je živela v podzemlju življenje prave jetnice. Nikogar ni bilo k njej, razen Židovega črnca, ki ji je nosil jedila. Bala se je tega človeka, s temno rjavim obrazom in belimi zobmi, ki so se tako pošastno svetili v ustih. Kadar ga je zagledala, se je stisnila v kot ter si od strahu zakrila obraz z rokami. Zakaj je zaprta, ni vedela, niti si ni mogla predstavljati. Najbolj strašno je bilo ponoči, ko ni mogla spati. Tedaj je onemoglo iztegovala roki ter klicala na pomoč. Klicala je očeta. Toda vedela je, da je ta obupan in star, da ji ne bo mogel pomagati. Zato je klicala Jacka. On je mlad in ljubi jo, on ji bo gotovo pomagal! Zaupala je vanj in ni dvomila, da jo že išče. »Jack, ljubljeni moj, pridi in pomagaj mi!«, je šepetala ter se premetavala po otomani. Tri dni po teh dogodkih je sedel stari Rosenfisch v svoji delovni sobi. Glavo je imel podprto z rokami in neprestano mrmrajoč sam s seboj, topo zrl predse. Zadnje dneve se je neverjetno postaral. Lica so mu bila še bolj upadla nego prej in njegovi lasje so mu v velikem neredu padli na čelo. O Mary ni imel še nikakršnih vesti; vsako jutro je s tresočimi rokami odprl jutranjike ter jih nervozno prelistal. Toda o njegovi hčerki niso, razen da je na nepojasnjen način izginila, poročali ničesar. Tri noči že ni bil Rosenfisch zatisnil očesa, tri dneve že ni bil v svoji tovarni. Ni se brigal za delo in tudi posetov ni sprejemal. Vendar pa je ravno sedaj pričakoval poset. Dasi nerad, je moral privoliti v ta poset. Pričakoval je inšpektorja javne varnosti, ki mu je sporočil, da ga danes popoldne poseti. Ura na steni je odbila tri. Tedaj so se odprla vrata in v sobo je stopil skoraj neslišno starejši gospod. Prišel je k Rosenfischu ter se priklonil. »Dovolite, Webster je moje ime. Sem šef javne varnosti v tem departementu. Namen mojega prihoda vam bo itak znan, mister Rosenfisch.« Rosenfisch je molče prikimal ter ponudil gostu stol. Ko je ta sedel, je ponovno pričel: »Ni mi še znano, v kakšnih okolnostih je vaša hči, Miss Mary, pred tremi dnevi odpotovala s svojim letalom, kakor imam čast biti informiran. Prosim vas, da mi daste nekatera pojasnila.« Rosenfisch se je trudno nasmehnil. »Ne vem, če vam bom mogel dati kaka pojasnila, ki bi vam mogla služiti pri nadaljnji preiskavi. Vem prav tako malo kakor vi, ki iščete pojasnil pri meni, ki sem strt spričo udarca, ki me je zadel.« Webster se je nervozno premaknil na stolu. »Ne razumete me popolnoma, mister, hotel bi le vedeti, kdaj je vaša hči odpotovala?« »Pred tremi dnevi, zgodaj zjutraj, kakor mi je povedala njena sobarica Anny.« Webster je šel z roko preko čela. »In kdo drug ni prisostvoval njenemu startu?« Rosenfisch je odkimal. »Moja hči ni imela navade buditi služinčadi, kadar je odhajala z letalom na izlete. Poleg tega je bila predobra pilotka, da bi rabila pomoči od kogarkoli pri startu.« »Je vaša hči letala sama, ni morda imela s seboj kakega mehanika?« »Ne. Moja hči se je izvrstno razumela na stroje in ni nikoli klicala mehanika za popravila ali pa ga celo jemala s seboj.« Šefinšpektor je nekaj časa molčal, nato pa dejal: »Bi mogel govoriti še s sobarico Anny?« Rosenfisch je prikimal ter pritisnil na gumb, ki ga je imel na robu svoje pisalne mize. V sobo je stopil stari sluga, ki je bil že skoraj trideset let v hiši. »Pokličite Anny!«, je ukazal Rosenfisch. Sluga se je poklonil ter hitel izpolniti ukaz. Nekaj minut kasneje je vstopila Anny; bilo je še mlado in simpatično dekle. Priklonila se je Rosenfischu ter pozdravila inšpektorja. Ta jo je napeto opazoval. »Kdaj je odpotovala Miss Mary?«, jo je vprašal čez nekaj časa. »Okrog pete ure zjutraj!« »Ste ji pomagali pri oblačenju?« »Seveda. Potem sem jo spremila do letala ter počakala, da je odletela. Nato sem se vrnila v njeno sobo, da jo pospravim.« Webster je vstal ter stopil parkrat po sobi. Nato je obstal pred Anny ter zapičil vanjo svoj pogled. »Ste opazili kaj posebnega, predno je Miss odletela?« »Ne! Njen start je bil prav tako srečen kakor vedno.« Webster je stopil k oknu ter se zazrl na belo cesto, ki je vodila iz palače proti glavni cesti. Dolgo je gledal skozi okno, očividno zaenkrat ni vedel nobenega izhoda iz te zamotane zadeve. Naenkrat pa se je okrenil ter hitro stopil k Rosenfischu. »Ali niste nekoga poslali takoj, ko ste izvedeli za izginotje svoje hčerke, da z letalom preišče okolico letališča?« »Da, to sem storil. Pravzaprav je bil dotični mladi mož sam toliko prijazen, da se je ponudil in jaz sem seveda njegovo ponudbo sprejel.« »V redu. Toda ali je bil dotični mladi mož, kakor pravite, že na letališču, ko ste prispeli vi tja?« »Nahajal se je v letalski pisarni.« »Toda kako je dotični mladi človek izvedel za nesrečo še predno je bila o njej obveščena postaja letališča?« »To se je zdelo tudi meni samemu čudno, toda takrat mi ni padlo v glavo, da bi dotičnega mladega moža vprašal po vzroku njegovega zanimanja za usodo moje nesrečne hčerke.« »Morda vam je znano njegovo ime?« »Nisem ga vprašal po njegovem imenu, na to sem popolnoma pozabil.« »Hm, to je škoda, velika škoda.« Še dolgo je Webster hodil po sobi, predno se je odločil, da tukaj konča svoja poizvedovanja. Najpreje je dejal Anny: »Zaenkrat sva gotova, ako pa bi vas kasneje še potreboval, prosim, bodite vedno pripravljeni.« Anny je pozdravila inšpektorja ter odšla. Webster se je pripravil k odhodu. Ko je Fred zapustil Žida Mozesa Kohna, je posvetil vso svojo skrb temu, da najde Jacka, onega Jacka, čigar ime je Mary imenovala v sanjah. Najpreje se je podal na stanovanje, ki ga je imel skupaj z doktorjem. Tega je našel ravno, ko se je odpravljal na veseljačenje. »Potrpi za trenutek«, mu je dejal Fred, »predno odideš, bi ti hotel nekaj povedati.« »Si morda videl ujeto golobico? Morda ti je celo darovala košček ljubezni?« »Ni mi do šale, doktor, vse preveč resna je zadeva, da bi jo jemal z lahke strani.« »Tako? Kaj pa ti je zopet natvezil stari premetenec Kohn?« »Ničesar mi ni natvezil! Stvar je prokleto važna. Kohn mi je pravil, da Mary v spanju večkrat imenuje ime Jack. Ker je ta Jack gotovo njen ljubček, ga moramo na vsak način najti.« »Ha, ha, ljubosumen si, Fred! Ljubosumen na dekle, o katerem sploh ne veš, če te bo maralo.« »Nič ljubosumen, gre za čisto nekaj drugega. Ker mi ne poznamo tega Jacka, nam on lahko vsak trenutek pošlje policijo na vrat in kaj sledi potem, si lahko misliš.« Doktor se ni več smejal. Zamislil se je. Čez čas je dejal: »Je nekaj resnice na tem in na vsak način nam lahko ta človek, o katerem zaenkrat ne vemo ničesar drugega kakor to, da mu je ime Jack, postane nevaren. Zato bi bilo jako potrebno, ako bi izvedeli, kdo in odkod je ta človek. Zate, Fred, seveda je zanimivo tudi še to, kaj ta Jack pomeni lepi Rosenfischovi hčerki.« »Torej uvidiš, da je važno, ako izsledimo človeka?« »Seveda uvidim to, toda zaenkrat ne vidim načina, kako bi ga izsledili. Ako pomislim, koliko je Jackov v našem mestu, ki imajo celo enake priimke.« »To je res, a kljub temu ne smemo izgubiti upanja. Včasih gol slučaj pomaga, da izslediš človeka, ki ga morda istočasno išče hkrati sto ljudi.« »Torej upajmo, da se nam posreči najti tega Jacka. Sedaj bom pa moral iti. Moja Lola me gotovo že težko pričakuje.« Doktor se je pripravil na odhod. »Torej Fred, jutri se pa podava na zasledovanje tega Jacka. Lahko noč!« Kakor vsak večer je tudi nocoj bleščal Metropolis v žarki luči. Nocoj je bilo posebno živahno pred tem zabaviščem. Neprenehoma so prihajali in odhajali elegantni avtomobili in ubogi vratar je imel dela čez glavo, da je odprl vrata vsakemu posameznemu gostu. V Metropolisu se je nocoj obetala velika atrakcija. Nastopila bo slavna plesalka Lola, ki jo je publika poznala še iz njenih prejšnjih gostovanj. Zato je nocoj vse drlo v Metropolis. Doktor Bugovskij je vstopil v Metropolis na zadnji strani, skozi vhod za artiste. Vsi so vedeli, da je ta elegantni kavalir Lolin ljubček. Bugovskij se je podal direktno v Lolino garderobo. Lola je sedela ravno pred ogledalom ter se šminkala. Oblečena je bila v prozorno haljo tako, da so se natančno videle vse oblike njenega lepega in svežega telesa. Ko je vstopil doktor, je zaklicala: »Si prišel, ljubček? Bala sem se že, da te ne bo. Mi boš pomagal pri oblačenju?« Doktor jo je poljubil ter ji veselo dejal: »Naravno, ljubica, saj zato sem prišel!« »Samo zato?«, se je namrdnila. »In da se divim tvoji umetnosti, seveda tudi.« V tem je Lola končala svojo toaleto pred ogledalom. Vstala je ter stopila pred doktorja, ki je kar z očmi požiral njeno demonsko postavo. Lola je spustila razse svojo haljo ter obstala pred doktorjem gola. Doktorju je strast pognala vso kri v glavo. Lola je opazila, da je treba samo še majhnega povoda, da Bugovskij izgubi glavo. Ta je hotel ravno planiti k njej in jo priviti k sebi ter iz njenih sočnatih ustnic piti ljubezen, toda Lola je imela že na sebi drugo haljo, v kateri je izvajala svoj ples. Kakor kača se je ovila doktorju okrog vratu ter z narejenim, strastnim glasom zašepetala: »Potrpi, ljubček, po končani predstavi greva v separe večerjati in nato...« Tedaj je zapel zvonec, ki jo je klical k nastopu. Iztrgala se je iz doktorjevega objema ter smeje dejala: »Kadar kliče umetnost, ni časa za ljubezen!« Z roko mu je še vrgla poljub, nato pa odhitela na oder. Velika dvorana v Metropolisu je bila nabito polna. Vsak je hotel zopet po dolgem času videti ples slavne Lole, ljubljenke občinstva. Ljudje so že nestrpno pričakovali začetka predstave in nekateri so pričeli celo ploskati. Pri svoji običajni mizi je sedel — Jack. On ni prišel zaradi zabave, niti zaradi Lole, nego le zato, ker je upal, da se mu morda posreči najti kako sled za Mary. Popolnoma brezbrižno je sedel ob mizi ter zamišljeno kadil cigareto. Sem in tja se je ozrl po ljudeh, a njegov pogled se je takoj zopet uprl srepo v tla. Tedaj je zapel zvonec, znak, da se bo predstava pričela. Luči v dvorani so potemnele in zastor na odru se je dvignil. Burno pozdravljena je nastopila Lola. Orkester je zaigral in ples se je pričel. Vsi so napeto zasledovali vsak njen gib, ki je bil preračunan na efekt. Po vsaki točki je žela Lola ogromen uspeh. Luči v dvorani so zopet zasijale in zastor se je spustil. Nastal je odmor. Jack se je ozrl okrog sebe. V tem trenutku je opazil pri mizi, ki je bila nasproti njegove in je bila doslej nezasedena, dva moža, ki sta se tiho razgovarjala. Takoj sta zbudila Jackovo pozornost. Prvi je bil očividno židovskega porekla, drugi pa je imel inteligentne poteze na obrazu in se mu je videlo, da je izobražen. Mi poznamo že oba. Bila sta Mozes Kohn in doktor Bugovskij. Eden za drugega nista vedela, da prideta na to prireditev, in šele ko so ugašale luči v dvorani, sta se na hodniku našla. Ker Kohn ni mogel najti prostora, ga je Bugovskij povabil k svoji mizi. Govorila sta tiho in Jack se ni dosti brigal za vsebino njunega pogovora. Toda ko je zaslišal imenovati ime Jack, je nekoliko prisluhnil. Kohn in Bugovskij nista opazila, da se Jack zanima za vsebino njunega razgovora. Zato nista govorila ravno neslišno. »Fred mi je dejal, da se imenuje Jack«, je dejal doktor. Žid je prikimal ter pogladil svojo dolgo brado. »Tako je, po mojem mnenju mora biti njen ljubček in v našem interesu je, da ga najdemo.« Doktor se je zamislil. Ko bi le slutil, kako blizu ima tega Jacka. Samo roko bi iztegnil. »Kaj pa golobica?«, je vprašal zdajci doktor žida. »Razbija in se jezi, včasih tudi kriči, a vse skupaj ji nič ne pomaga. Se bo že privadila.« Ljudje so se pričeli vračati v dvorano iz bifeja in Jack ni več slišal pogovora obeh tujcev. Po končani predstavi pa sta oba tako hitro izginila, da ju ni mogel več najti. Sumljiva sta se mu sicer dozdevala, toda da onadva vesta, kje je Mary, o tem se mu ni niti sanjalo. Dva dneva po teh dogodkih sta Fred in Bugovskij zopet posetila starega Rosenfischa. Starec je bil mrk in slabe volje. Hladno ju je sprejel v svojem salonu. »Po pogodbi imava danes nastopiti delo«, je dejal doktor, »in kakor lahko vidite, izpolnjujeva pogodbo jako natančno.« Rosenfisch je prikimal. »Prav, prav. Ljubše bi mi bilo, ako bi prišla in dejala: Mary sva našla.« Doktor in Fred sta se nasmehnila, Bugovskij je cinično pripomnil: »Morda bi se nama posrečilo doseči tudi to, Mister, toda s to nalogo naju vi niste poverili.« Rosenfisch je pogledal doktorja; s tolikim cinizmom je izrekel tiste besede. Toda doktor je napravil tako nedolžen obraz, da je Rosenfisch rekel: »Vem, da si ne moreta predstavljati mojih občutkov ob tej nenadni izgubi svojega otroka. Tudi vama ne želim nikdar takšnih. Toda prišla sta zaradi tistega načrta in ne poslušati betežnega starca.« Stopil je k svoji veliki blagajni, jo odprl in vzel iz nje veliko kuverto, v kateri je imel spravljen načrt. Počasi je vzel načrt v roko ter ga izročil doktorju. Nato je pritisnil na gumb zvonca. Takoj nato je vstopil sluga. »Odvedi ta dva gospoda v tovarno in ju priporoči inženirju Allanu.« Sluga se je poklonil ter povabil oba s seboj. Pred hišo je stal že pripravljen avto, ki je vse tri odpeljal proti Rosenfischovi tovarni. Ko so prispeli tja, je sluga odvedel oba v pisarno inženirja Allana. To je bil še razmeroma mlad mož, energičnega nastopa in lepega, pravilnega obraza. Ko mu je sluga priporočil oba moža in se vrnil z avtomobilom domov, se je Allan okrenil k njima. »Veseli me, gospoda, da vaju imam čast spoznati. Mister Rosenfisch me je že pred časom informiral o iznajdbi, ki bo baje pomenila na našem polju pravcato revolucijo. Kakor bi se iskreno veselil vajinega uspeha, ker odkrito povedano, veselim se iskreno vsakega novega uspeha na tehničnem polju, vendar skoro dvomim v možnost izpeljave vajinega načrta. Vendar pa smeta v vsakem oziru računati na mojo pomoč.« Doktor se je teatralno priklonil. »Hvala lepa, Mister Allan, za tople želje. In sedaj mislim, ni nobenega vzroka več, da bi še nadalje odlašala z delom. Prosim torej!« Allan ju je odvedel v oddelek, ki je bil že pripravljen zanju. Ko jima je odkazal stroje, se jima je priporočil ter odšel nazaj v svojo pisarno. Nekega večera najdemo Jacka zopet med onimi možmi. »Torej mojster«, je dejal Peter Močni, »zaenkrat nismo mogli dognati še ničesar, kar bi nam moglo pokazati vsaj malo sledi. Vendar pa smo izvedeli, da je hodil okrog Rosenfischove hiše nek mlad mož in se sumljivo ogledoval. To nam je povedal policijski stražnik, ki je imel tedaj službo. Vendar je smatral dotičnega mladega moža za kakega Rosenfischovega služabnika in se za to ni brigal še nadalje zanj.« Jack je vzdihnil: »To je prokleto malo. Kje naj sedaj iščemo tega mladega moža pri tem pomanjkljivem opisu?« »Našli ga bomo«, je odločno odvrnil Peter. »Našli ga bomo, mojster, in če ga moramo iskati prav v peklu. Zanesi se na nas!« Hvaležen Jackov pogled ga je zadel. »Pa še nekaj, možje, da ne pozabim! Pred dnevi sem bil v Metropolisu in slučajno sem prisluškoval pogovoru dveh neznanih mož. Eden izmed njiju je bil Žid, to se mu je poznalo na obrazu, drugi pa je moral biti jako izobražen človek. Med svojim pogovorom sta često omenila ime Jack in pa neko golobico. Seveda ne vem, ako bi naj bilo to v kaki zvezi s to zadevo, toda na vsak način je bil njun pogovor sumljiv.« Možje so prikimali. »To si je treba dobro zapomniti! V zvezi z izginotjem Rosenfischove hčerke ne smemo izgubiti nobene, tudi najmanjše podrobnosti, ki bi le količka kazala v to smer.« Še dolgo so ostali tisti večer možje skupaj in se šele pozno v noč razšli. Peter, nazvan »močni«, ni bil človek, ki bi odlašal z delom. Ako je vedel, da ga more kaka sled pripeljati na pravo pot ali celo do cilja, je šel brezobzirno po tisti poti, ne meneč se za to, da bi ga utegnilo veljati glavo. Zato je šel tudi v tem slučaju takoj na delo in to tembolj, ker je šlo za Jacka, ki mu je bil s svojimi tovariši vred skoraj po pasje vdan. Predvsem je hotel in moral dognati, kdo je tisti Žid, ki ga je Jack videl v Metropolisu. Niti najmanj ni dvomil, da je dotični Žid v zvezi z ugrabitvijo Rosenfischove hčerke. Pa mislil si je: tudi ako Žid ni v nobeni zvezi s tem zločinom, vendar je dobro, ako ga najdem. V seznamu prebivalcev je zasledil dvajset židovskih imen. Kateri med njimi je pravi? Takoj je uvidel, da po tej poti ne pride do cilja. Zato se je podal v Metropolis. Morda tam poznajo onega Žida, ki je bil tisti večer pri predstavi. Imel je srečo in dobil ravnatelja Metropolisa. Takoj se je spustil z njim v razgovor. »Ali vodite morda evidenco svojih gostov?« »V kolikor je to mogoče, da!«, je odgovoril uslužni in prijazni ravnatelj Metropolisa. »Vedel bi namreč rad, ako vam je znano morda ime onega Žida, ki je prisostvoval predstavi Lole?« Ravnatelj je nekoliko pomislil, nato pa odkimal. »Ne spominjam se, da bi videl tedaj kakega Žida!« Peter je že hotel pustiti tukaj vsako poizvedovanje, ko se je naenkrat nečesa domislil. »Kaj pa vratar, morda bo ta kaj vedel?« Ravnatelj ga je takoj odvedel k vratarju. Vratar je nekaj časa razmišljal, nato pa se je udaril po čelu. »Seveda, doktor Bugovskij je srečal tu na hodniku nekega Žida. Sedaj se spominjam čisto natančno.« »Doktor Bugovskij? Kdo pa je to?«, je vprašal Peter. »Kaj ga ne poznate?«, je vprašal začudeno vratar, »saj ga pozna skoraj vsak otrok. To je vendar prijatelj naše slavne Lole!«, je pripomnil z nekim ponosom. »Ne poznam gospoda!«, je odgovoril Peter ter vprašujoče pogledal vratarja. Ta je bil uslužen in hitro je vzel iz svojega predala adresar ter poiskal naslov doktorja Bugovskija. Peter si je zabeležil doktorjev naslov v svojo beležnico ter se zahvalil ravnatelju ter vratarju za uslugo. Slednjemu je še stisnil lepo napitnino v nastavljeno dlan. Peter je dobro vedel, da je treba biti v občevanju s tem doktorjem, ki ga on ni poznal, skrajno previden in je zato sklenil, da o svojih uspehih obvesti Jacka. Zato se je podal na Jackovo stanovanje, in ker ga ni našel doma, je sedel pred vrata njegovega stanovanja, trdno odločen, da ga počaka. Tisti dan sta doktor in Fred izredno pozno prišla iz Rosenfischove tovarne. Bila sta uverjena, da sta že popolnoma blizu uresničenja svojega načrta in prav nič nista dvomila, da bosta najkasneje v štirinajstih dnevih v posesti lepih tisočakov, ki jih jima izplača Rosenfisch ono uro, ko se njun načrt posreči. Le ena misel jima je kalila veselje. In ta misel je posebno vznemirjala doktorja, ki je bil v svojem bistvu bolj pokvarjena natura kakor pa Fred. Ko bi ne bilo Žida! Ta misel je glodala v doktorju s tako silo, da se je od časa do časa zbudila v njem najbolj podla zločinska namera in jo je le z največjo težavo potlačil v sebi. Kaj mu pomaga lepi denar, ki ga bo dobil od Rosenfischa, ko ga bo pa moral deliti s tem prokletim Židom Kohnom, ki ga ne izpusti več iz svojih rok. Pa še več! Plačati mu bo moral tudi svoj dolg, ki ga je naredil pri njem zaradi Lole. Da, Lola! Koliko bi dal doktor, ako bi jo mogel pozabiti ali se iztrgati iz njenih krempljev. Toda vse preveč ga je že očarala s svojimi čari, vse preveč je bil že okusil tistega ognja, ki ga izžareva njena strast. Danes ni mogel več nazaj. Ali ni ravno ona kriva, da je postal to, kar je danes? Nekoč, ko še ni poznal Lole, je bil ugleden človek, kariera mu je bila zagotovljena. Celo v ministrstvo je upal priti, saj je imel vendar tako vplivne prijatelje. In ravno tisti čas ga je omamila Lola. Prepozno je bilo tedaj, ko se je zavedel, da drvi v pogubo in neizogibno propast. Njegov dolg pri Židu je že toliko narasel, da ga ne bi mogel s poštenim delom tako hitro poplačati. Tega se je prav dobro zavedal tudi Mozes Kohn. In ko je prišla zadeva z ugrabitvijo Rosenfischove hčere, je bila usoda doktorja Bugovskija zapečatena. Sedaj ni bilo več poti nazaj, sedaj se je reklo slepo in brez premisleka slediti Židovim poveljem. Bugovskij je slepo sledil in ni vprašal svoje vesti, kam vodi njegova pot. Njegova zločinska narava je premagala v njem boljšo stran njegovega bistva in neomejeno zavladala nad njim. V nasprotju z njim je bil Fred popolnoma drugega kova. Mlad, kakor je bil, je že v rani mladosti zašel na kriva pota. Sirota brez staršev, je bil pravo dete velemesta, v katerem se je popolnoma izgubil, kakor se jih izgubi toliko in toliko. Vendar pa je bilo v njem dokaj romantičnega nagnjenja, ki je bilo morda v veliki meri krivo, da je zašel v Židovo pest. Nemajhen vzrok pa je bila njegova prevelika ljubezen do Mary, da je zašel na pot, ki je vodila naravnost na morišče. Fred se je sicer prav dobro zavedal, da ne more nikoli postati mož bogate hčere mogočnega Rosenfischa. Ravno zato je z nekim posebnim notranjim zadovoljstvom hitel izpolniti tvegano povelje, da v zraku ugrabi Mary. S tem je upal, da pridobi vsaj Maryno simpatijo, ker je menil, da se Mary kot moderna in čustvena dama navdušuje za romantiko in pustolovščine. On se je samemu sebi zdel namreč silen junak in je bil prepričan, da se mu kot takemu tudi Mary ne bo mogla ustavljati. Sicer ni vedel, kdaj se mu izpolni ta goreča srčna želja, a da se mu izpolni, o tem ni dvomil niti trenutka. Poleg tega pa je bil v svoji skoraj nerazumljivi naivnosti prepričan, da bo mogel postati vreden zet bogatega Rosenfischa. V take misli sta bila zatopljena oba tisti večer, ko sta zapuščala tovarno. Molče sta stopala proti mestu, do katerega sta imela dve uri hoda. »Nocoj morava k Židu«, je končno prvi izpregovoril doktor ter se ozrl na svojega spremljevalca. Fred je samo nemo prikimal, a odgovoril ni nič. »Prositi ga moram za nekaj denarja«, je nadaljeval Bugovskij, »upam, da mi ga da, saj naš načrt se popolnoma zadovoljivo razvija in mislim, da ni več daleč, ko nam bo moral starec (mislil je Rosenfischa) šteti težke tisočake.« Fred je zdajci pogledal doktorja. »A onega Jacka še vedno nisva našla. Dokler ga ne najdeva, ne bova mogla brez strahu uživati tega denarja. Jaz za svojo osebo sem poizkusil že vse, da bi ga zasledil. V adresarju sem pregledal nešteto imen, a najmanj tisoč jih je, ki jim je ime Jack.« »Saj sem ti pravil, da po tej poti ne boš dosegel svojega cilja«, je kratko odvrnil doktor ter si nažgal cigareto. »Pa vendarle bo treba nekaj ukreniti v tem pogledu, to zahteva tudi Žid.« »Jaz za svojo osebo bom čakal, da mi pomaga slučaj. Sicer pa nikoli nisem čutil v sebi nagnjenja do detektivskega poklica, ker mi je ta poklic silno odvraten«, je dejal Bugovskij. Umolknila sta ter jela hitreje stopati proti mestu. Nedaleč za njima ju je sledila senca, ki jo pa nista opazila. Jack se je šele pozno ponoči vrnil domov. Na pragu skorajda ni padel. »Kdo za vraga pa je zaspal prav na mojem pragu?« Tedaj se je Peter prebudil. Planil je pokonci ter si pomel zaspane oči. »Oprosti, vodja. Že dve noči nisem spal, a ravno sedaj me je premagalo, ko sem čakal na tebe.« Jack ga je potrepljal po rami ter ga povabil v svoje stanovanje. Tam mu je nalil čašico žganja. »Pokrepčaj se, stari, in potem poveš, kaj se je zgodilo. Ker nekaj posebnega mora biti, ko sem te našel ob tej uri na svojem pragu.« Peter je izpil žganje ter nato Jacku povedal o svojem obisku v Metropolisu ter mu izročil tudi naslov doktorja Bugovskija. Jack je molče sprejel to poročilo na znanje. Nato je dejal: »Ako misliš, da je ta doktor v kaki zvezi z ugrabitvijo Rosenfischove hčerke, ga pa poiščem.« Ko je Peter odšel, se je Jack zamislil. V kavarni, kjer je bil ta večer, se je sešel s svojim sošolcem inženirjem Allanom, ki je bil, kakor že vemo, zaposlen v Rosenfischovi tovarni. In Allan mu je pravil, da sta v tovarni dva tujca, ki sta baje izumila nov tip topa. Več mu seveda Allan ni smel zaupati, ker je to tajnost tovarne. Jack je vstal ter stopil k svoji pisalni mizi. V predalu je hranil Jack načrt svojega lastnega izuma, ki ga je nameraval izročiti Rosenfischu oni dan, ko zaprosi pri njem za roko njegove hčerke. Ta načrt naj bi bila nekaka dota, ki bi jo prinesel Jack v zakon. Počasi je Jack odprl predal ter vzel iz njega mapo. Z nekako ljubeznijo jo je odprl in ostrmel. Mapa je bila prazna — načrt je izginil. Prebrskal je vse predale, pregledal celo stanovanje, a o načrtu ni bilo ne sluha ne duha. »Nekdo mi ga je ukradel!« Njegov sum je seveda padel takoj na oba tujca, ki sta delala v Rosenfischovi tovarni. Drugi dan je naročil Petru, naj nadzoruje oba tujca. Doktor in Fred sta stopila v Židovo stanovanje. Ta ju ni bogve kako prijazno sprejel. »Ako ne bo kaj kmalu kakega rezultata s tistim načrtom, bo golobica še od žalosti umrla.« Tako ju je nagovoril tisti večer. Doktor ga je skušal takoj potolažiti: »Saj delo zadovoljivo napreduje.« »To praviš vedno in vendar še ni nobenega rezultata.« Doktor je skušal napraviti čim najbolj prijazen obraz, kar se mu pa ni popolnoma posrečilo, ker v srcu je privoščil Židu vse najslabše. »Si že našel onega Jacka?«, se je okrenil Žid k Fredu. Fred je odkimal. »Tako? Seveda, po zabavah hoditi, to znaš, a moje zapovedi in želje so ti deveta briga.« »To ne gre tako hitro«, je nekako jecljal Fred. »Saj sploh še poizkusil nisi ničesar v tej zadevi. Kar priznaj!« Fred je molčal. Doktor je bil nervozen ter je čakal, da se Mozes Kohn nekoliko unese. »Stvar mora iti odslej hitreje naprej«, je nadaljeval Žid že nekoliko bolj mirno. »Sicer bomo imeli prej policijo na vratu nego dobiček v žepu.« »Potrudiva se še bolj«, je pripomnil doktor. Zadel ga je strogi Židov pogled. »Ti se še preveč trudiš, namreč okrog svoje Lole! In za človeka, ki mu gre za glavo, ni preveč koristno, če se tako očitno druži z ženskami.« Doktor je hotel ugovarjati, toda Žid ga je prehitel. »Nič ne ugovarjaj! Bi prav nič ne pomagalo. Kar sem dejal, sem dejal, in končno je vse tudi resnica.« Žid je pričel svoj izprehod pred doktorjem in Fredom. Čez nekaj minut je obstal. »In kaj pravzaprav želita?« Doktor se je nervozno prestopil. Židu tudi ta gib ni ušel. »Denarja bi rad, kajne? Za svojo Lolo! Ne dam!« In zopet je pričel stopati po sobi. Doktor je spremljal njegove korake s svojimi pogledi, ki so izdajali ponižno prošnjo. »Ali veš, da si mi ogromno dolžan?«, se je Žid ustavil pred njim. »Kdaj mi boš vse vrnil?« »Kakor hitro se načrt posreči.« »In če se ne?« »Pa se bo!« Žid se je hripavo zasmejal. »Vedno enako govoriš. Ali veš, da me sovražiš?« Doktor je začudeno pogledal Žida. Toda ta je nadaljeval: »Čudno, kaj? Toda stari Mozes Kohn dobro ve, da ga sovražijo vsi tisti, ki jim je posojal denar. In zato me sovražiš tudi ti in čakaš samo prilike, da bi mi zavil vrat. Nič ne taji, v srce ti vidim!« »Motiš se, Kohn«, je odvrnil doktor. Žid je stresel glavo. »Nič se ne motim, dragi doktor! Morda se danes še ne zavedaš popolnoma svojega sovraštva do mene, toda prej ali slej bo sigurno izbruhnilo. Poznam to. So hodili k meni ljudje, prosili so me, na kolenih so me prosili, ti pravim. Končno so me preprosili, ker tudi Žid Kohn ima svoje srce, in sem dal. Seveda sem hotel imeti svoj zaslužek pri tem — da, kdo naj pa dela zastonj, takorekoč za hvaležnost. No, in ko je prišel dan, ko bi bilo treba dolg vrniti, tedaj so me preklinjali in mi grozili. Toda Jehova je pravičen in ni zapustil nikoli svojega ponižnega služabnika. Da, da, taki so ljudje! Hvaležnosti ne poznajo. Nas Žide zaničujejo, a v sili poznajo samo Žida. Kristjan ne posodi kristjanu, Žid mu mora.« Mozes Kohn se je razvnel. Doktor je vedel, da je najboljše, če ga pusti, da se razgovori. Ko je Žid umolknil, je doktor dejal: »Mozes, vse ti povrnem, samo to pot mi še pomagaj. Res rabim.« »Vem, da rabiš. Ti vedno rabiš, več bi rabil, nego bi se upal prositi. Doktor, doktor, ta ženska ti bo v pogubo. Pusti jo, naj gre svojo pot. Ona je umetnica. Ne veži svojega življenja na njenega. Ona rabi denar, bogate kavalirje, ti pa nimaš niti prvega in nisi niti drugo. Zato jo pusti, ti pravim. Lola ni zate.« Doktor je sklonil glavo. Fred je sedel medtem na otomano ter se zagledal skozi okno. Žid je nadaljeval: »Da, ženska! Tudi v tem imam izkušnje. Glej Rahela, moja žena. Nič ne rečem, bila je lepotica, najlepša med vsemi. A zaupal sem ji kljub temu. Toda v ženski je nekaj hudičevega, nikoli ne veš, kdaj ti pokaže roge. Rahela je bila ponižna in dobra, a vrag vedi, kako jo je premotilo. Varala me je. Varala z onim prokletim...« Tu je Žid umolknil. Toda samo za trenutek, nato je nadaljeval: »Ko sem prišel na sled njenemu zakonolomstvu, ni prav nič tajila. V brk mi je povedala, da sem star in ostuden dedec ter da gre rajše takoj v vodo kakor pa da bi še nadalje živela z menoj. Kaj sem pa hotel? Pustil sem jo, da je šla svojo pot. In preselila se je k svojemu ljubčku. A pod srcem je nosila moje dete, do katerega mi je odrekala vse pravice. Kasneje se je poročila s svojim zapeljivcem, ker je mislila, da je Mozes Kohn mrtev. Mnogo let je že minilo od tedaj, a v srcu je še vedno nezaceljena rana. In maščeval se bom, prokleto maščeval.« Prvič je bilo, da je ta Žid, ki je bil sicer tako čudno zaprt vase, toliko povedal o svoji preteklosti. »Zato doktor, pusti ženske!« Doktor je napravil par korakov po sobi. »Samo tisočak mi še daj, potem te ne bom več nadlegoval.« »Torej nočeš ubogati, doktor? Kakor hočeš! Toda zapomni si: ako boš stal nekoč pod vislicami, tedaj se spomni mojih besed!« Čudno mehak je bil postal Žid in izročil je doktorju tisočak. Doktor je podpisal potrdilo, ki ga je Žid varno spravil k ostalim doktorjevim potrdilom. Nekega dne se je Žid Kohn spustil po stopnicah navzdol v prostor, kjer je imel, kakor že vemo, zaprto Mary. Tiho kakor tat se je priplazil do vrat ter jih previdno in neslišno odprl. V sobi je bilo poltemno. Mary je ležala na otomani ter mirno spala. Žid se je sklonil nad njo ter jo dolgo opazoval. Njen lepi obraz je bil nekoliko bled, ker Mary ni mogla na sveži zrak. Sicer pa tudi to ni Maryni lepoti prav nič škodovalo. Kohn jo je opazoval dolgo, molče. Njegov pogled je visel na Marynem obrazu in njegove oči so bile skoraj vlažne. Kadarkoli je Žid odšel v spodnji prostor, vedno se je vračal čudno mehak nazaj. Mary je spala mirno in na njenem obrazu je ležal tih smehljaj. Mozes Kohn se je končno vzravnal ter stopil k mizi, ki je stala v kotu sobe. Iz žepa je potegnil nekaj papirjev ter jih položil na mizo. Skrbno jih je jel čitati. Ko je bil s čitanjem gotov, je vzel iz drugega žepa veliko sliko ter jo pričel ogledovati. Na sliki je bila naslikana mlada, lepa žena, ki se ji je poznalo na prvi pogled, da je židovskega pokolenja. Bila je Rahela, žena Mozesa Kohna, ki ga je pa, kakor nam je že znano, zapustila ter se preselila k svojemu ljubčku. Dolgo je zrl Žid v sliko; izgledalo je, da kar ne more odtrgati od nje pogleda. Nato je počasi vstal, sliko še vedno držeč v roki, ter tiho stopil k speči Mary. Zopet se je sklonil čezenj ter jo pazljivo ogledoval. Nato se je zazrl zopet v sliko. Končno je zamrmral: »Brez dvoma, ona je!« Sklonil je glavo in ustnici sta mu zatrepetali. Stisnil je zobe, s silo je udušil v sebi naraščajočo ginjenost. Naenkrat pa je postal njegov pogled divji, oči so se mu zasvetile. Dvignil je roko, nato pa jo položil na svojo srčno stran. »O Jehova, ti pravični, ti modri! Hvala ti, da si mi naklonil dan, ko se bom mogel maščevati. Moje maščevanje bo strašno, strašno...« Besede so mu zamrle na ustnicah ter njegov pogled je zopet obvisel na speči Mary. Stal je s sklonjeno glavo. »Torej delo zadovoljivo napreduje?« Inž. Allan je z rastočim začudenjem opazoval čudno ogrodje nekega stroja, ki je bilo podobno nekakemu topu in ki so ga ustvarile doktorjeve in Fredove roke. »Da, gospod!«, je kratko odgovoril doktor Bugovsky ter se zatopil v načrt. Inž. Allan je še nekoliko postal, nato pa pustil oba zopet sama. Sedaj je doktor dvignil glavo ter pogledal Freda. »Ti, Fred, tale inž. Allan mi ničkaj ne ugaja! Ali se ti ne zdi, da se nekoliko preveč zanima za najin top?« »To sem že večkrat opazil«, je odgovoril Fred, ki je ravno imel opravka pri topu. »Treba je, da sva čim bolj previdna, ker sicer se lahko izcimi iz tega še kaka neprijetnost. Za vsak slučaj bom nocoj obvestil o tem svojem najnovejšem odkritju Kohna.« Medtem je odšel Allan k svojemu šefu Rosenfischu. Ta je pričel zopet redno hoditi v tovarno. Sicer se je zelo postaral, odkar ni imel nobenih vesti o Mary, toda njegov pohlep po dobičku ga je vendarle prisilil, da je pričel zopet misliti na kupčije. Kadar je bil sam v svoji vili, kjer ga je vsak kotiček spominjal na Mary, je često obupaval ter si ruval lase od bolesti, toda v tovarni, med bučanjem strojev, je zatrl v sebi vse občutke ter se s podvojeno silo posvetil svojim trgovskim poslom. Rosenfisch je ravno pregledoval dospelo pošto, ko je vstopil Allan. »No, Allan, kaj je novega?«, ga je nagovoril Rosenfisch prijazno. To je bil tudi edini človek, s katerim je bil starec prijazen. Vedel je, da je Allan duša in gonilna sila celega njegovega podjetja. »Gospod šef«, je pričel Allan, »dolžnost mi veleva, da vas opozorim na oba tujca, ki sta vam predložila načrt za oni novovrstni top. Skrajno sumljiva se mi zdita. Sicer jima ne morem zaenkrat očitati še ničesar takega, toda ne morem se otresti neke slutnje...« Starec ga je vprašujoče pogledal. »Kaj mislite? Povejte mi bolj razločno svoje pomisleke.« »Predvsem«, je pričel ponovno Allan, »se mi zdi, da traja cela stvar nekam čudno dolgo. Imam vtis, da sta prišla do neke mrtve točke v načrtu, preko katere ne moreta. Že štirinajst dni zasledujem njuno delo in vse te dneve nista prišla niti za ped dalje. Ako sta onadva resnična izumitelja, tedaj bi morala pač boljše poznati načrt za svojo iznajdbo. To da misliti, gospod Rosenfisch. Imam vtis, da onadva nista prava avtorja tistega načrta, ampak da je načrt...« »Ukraden?«, ga je presekal Rosenfisch. »Za to nimamo nikakih dokazov. Sicer pa ničesar ne riskiramo; ako se načrt posreči, plačam dogovorjeno vsoto, ako pa ne, tedaj nimam nobene škode.« Allan je molčal in ni ničesar odgovoril. »Prečrnogledi ste to pot, dragi Allan«, je končal starec. Allan je uvidel, da starca ne bo prepričal o ničemer in je zato odšel nazaj v svojo pisarno. Ni pa opazil, da je odskočil od vrat Rosenfischove pisarne človek, ki je prisluškoval celemu njegovemu razgovoru z Rosenfischem. Bukovskij in Fred sta se podala še isti večer k Mozesu Kohnu. »Zdi se mi, da naju je tisti Allan zavohal«, je doktor pojasnil Židu. »Šel je k staremu ter naju skušal očrniti. Posrečilo se mu seveda ni, ker Rosenfischu gre mnogo preveč za masten dobiček, ki si ga obeta od našega načrta.« Žid je gledal skozi okno. Zdelo se je, da ni polagal nobene važnosti na doktorjevo novico. Naenkrat se je okrenil ter dejal: »Policija voha nekaj okrog hiše!« Njegov glas je bil trd, jeklen. Doktor se je prihuljil, takoj je delovala nanj beseda »policija«. »Inšpektor Webster se je danes sukal celo uro okrog hiše, raziskoval je... Toda našel ni ničesar! A odkod vse to? Zaradi vajine nepazljivosti, počasnosti.« Doktor je postal že čisto majhen. Le njegovi pogledi so nemirno švigali po sobi od predmeta do predmeta. Z nobeno besedo ni skušal ovreči Židovih očitkov. Fred se je naslonil ob podboje vrat ter se delal, kakor da ga vse skupaj prav nič ne briga. Njegove misli so bile pri Mary, kakor vedno, kadar se je nahajal v Židovem stanovanju. Nekaj časa je vladala v sobi tišina. Nato je znova pričel Kohn: »Torej Allan vohuni? Prav, zato naj umrje!« Mozes Kohn je izrekel sodbo mirno, kakor bi šlo za malenkostno zadevico. »Da, umrje naj«, je nadaljeval, »preko trupel moramo do cilja.« Doktor je zopet dvignil glavo. Njegov pogled se je srepo zapičil v Kohna. »In kdo naj to izvrši?« Žid je pogledal Freda, nato je dejal: »Fred!« Fred, kakor da se je pravkar prebudil iz sanj, je pogledal doktorja, nato Žida. »Jaz?« »Da, ti!«, je kratko pritrdil Kohn. Fred je sklonil glavo kakor obsojenec. Skoraj nerazumljiva je bila beseda, ki je prišla preko njegovih ustnic: »Ne morem!« Uničujoči Židov pogled ga je zadel. »Strahopetec!... Moraš, ukazujem ti!« Fred se je vzravnal. »Usmiljenje! Usmilite se moje mladosti. Do te ure sem vaju ubogal v vsem, vse sem storil, karkoli sta hotela — a tega ne zahtevajte od mene, da ubijem človeka... Ne, morilec nočem postati.« Žid je stopil tik pred njega. Dvignil je sklenjeni pesti ter zasikal: »Moraš, sicer ubijem jaz tebe!« Okoli doktorjevih ustnic je igral ciničen smehljaj. Zabaval se je nad Fredovimi mukami. Njegova zločinska narava je našla pri tem velik užitek. Fred je zopet sklonil glavo. Žid je povesil pesti. Njegov glas je postal mehkejši. »Fred, ne bodi copata. Stori, kar ti ukažem. Nagrada bo...« »Mary!«, je dahnil Fred ter dvignil glavo. V njegovem pogledu je bilo zapisano hrepenenje. »Morda! A obljubim ničesar!« S tem je bila sodba izrečena in Allanu so bile ure življenja štete. »Dobro, Peter«, je dejal Jack. »Ti si torej prepričan o vsem tem?« Peter je prikimal. »Da, vodja, prepričan. Zasledoval sem in dognal, da je vaš načrt v Rosenfischovi tovarni, kjer doktor Bugovskij sedaj dela model topa. Za pomočnika ima nekega Freda.« Jack se je nasmehnil. »Tepca! Formule za izstrelek nista našla in opravila ne bosta ničesar. O Mary ne veš še ničesar?«, je vprašal Jack po kratkem molku. »Na sledi sem, toda kaj gotovega ne vem še.« Jack se je zamislil. Bog ve, ali je Mary sploh še živa? Peter je razbral Jackovo skrb. »Ne skrbi, vodja, v nekaj dneh dobiš vesti o njej.« Nato sta se ločila. Jack je počasi stopal proti centralnemu parku. Poiskal je klop, kjer je običajno sedel, ako si je zaželel miru in oddiha. Klop in prostor sta mu vzbujala spomine. Tukaj je spoznal Mary... Na tej klopi mu je prvič zašepetala: »Ljubim te!« Ta klop in ta drevesa okoli nje so bila priča njunega prvega nežnega objema. Večer je bil takrat. Eden tistih mehkih večerov, ki vplivajo tako sentimentalno na človeka. Roko v roki sta stopala Jack in Mary skozi park. Lahna poletna sapica je božala Maryne kodre in poljubljala njene rdeče, napete ustne. Klop, skrita pred pogledi radovednežev, ju je vabila. Sedla sta in se zasanjala. Nad njima se je bočilo nebo, čisto in ažurno, pokrito z milijoni zvezdic. Ah, v takih nočeh je sreča človeku tako blizu! To sta občutila oba... Njun dih je bil pritajen, le srci sta glasno bili ter se zlivali v en sam akord: ljubezen! Sama nista vedela, kdaj sta se srečala... čutila pa sta, da se poznata že dolgo, dolgo... In v tistem trenutku je zašepetala Mary: »Ljubim te!« Sami od sebe sta se približali njuni ustnici ter se združili v dolgem poljubu, ki ga je narekovala ljubezen. Jack je mislil na vse to in v očeh je začutil vlago. qlztnawrps1dite0okwt2cdyx0syaig 223894 223893 2026-04-22T05:44:36Z Urša Matotek 9825 223894 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Mary so ugrabili... | normaliziran naslov = Izvirni roman "Rakete" | avtor = Hinko H.R. | izdano = ''{{mp|delo|Raketa 1934, 1935}}'' št. 1-11 | vir = dLib {{fc|dlib|M0DBNX3M/|s=?|1}}, dLib {{fc|dlib|OMQO6UKA|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|R6GCRRXV|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|L8DMFOA1|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|GL6WGNYW|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|9MJN8LUE|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|XHPQKRKO|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|FDBCFLCH|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|HAA5ASRP|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|XFWKR9AD|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|P06FALPD|s=?|11}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: »John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati.« Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. »Ako me bo kdo iskal,« je nadaljeval Mozes Kohn, »odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel?« Črnec se je zopet samo nemo poklonil. »Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz!« Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in pokazale so se stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, da res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v tiste ozke in mračne ulice, ki so vezale oddaljene periferijske dele z resničnim mestom. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalkami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot navadno, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Za seboj jih je hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Šel je po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. »Dober večer, možje!« jih je pozdravil. »Dober večer in sreča s teboj!« so odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize, glavo podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih letih, simpatične zunanjosti, njegov obraz pa je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. »Možje, ali se imenuje naše društvo ‘Pravica’?« »Imenuje se,« so odgovorili odločno. »Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi?« »Seveda.« »Sem jaz Jack, vaš glavar?« »Si, Jack, naš glavar!« »In mi neomejeno zaupate?« »Popolnoma ti zaupamo, Jack!« »Hvala vam,« je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. »Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami.« Možje so napeto poslušali svojega voditelja. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. »Jack, zanesi se na nas!« je dejal. »Vsi mi smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni.« Jack se je dvignil, mu krepko stisnil roko in nato še ostalim. »Nocoj moram izvršiti še nekaj,« je dejal. »Zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo.« Zavil se je v plašč in si potisnil klobuk globlje na oči. »Na svidenje, možje!« »Lahko noč, Jack!« Jack je stopil na ulico in hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro nad pisalno mizo. Kazala je tri četrt na dvanajst. Zunaj je močno deževalo, po nebu so švigali bliski. »Prekleto,« je zamrmral, »še petnajst minut manjka do polnoči. Če ga do takrat ne bo, bom moral iti sam.« Kazalec se je pomaknil naprej. Manjkalo je še pet minut. Tedaj je doktor zagrabil plašč in klobuk. Spodaj pred hišo je obstal avto. Hip zatem so se zaslišali koraki in vstopil je mlad človek. »Dolgo te ni bilo, Fred,« ga je očitajoče pogledal doktor. »Zamudil sem se. Bilo je naporno in nevarno delo.« »In?« »Mladenka se je branila. Do zadnjega. Šele ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je zgrudila.« »In potem?« »Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili.« Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. »Dobro. Upam, da se nam načrt posreči. Zdaj pa hitro.« Oba sta stekla po stopnicah, sedla v avto in ta je zabučal v noč. Visoko nad velemestom, na vzpetini, se je dvigala ogromna palača Rosenfischa, moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje: topove, pline in smrtonosne naprave. Petdeset tisoč delavcev je delalo zanj. Rosenfisch, petdesetletni mož, je zaradi svojega dela prezgodaj ostarel. Bil je trd, hladen, brezčuten. Njegovo srce je otrdelo, zlasti po smrti žene. A imel je hčer Mary. Ona je bila edini svetli žarek njegovega življenja. Bila je podobna njemu – močna, odločna – a hkrati nežna in lepa. Zato ji je zgradil palačo nad mestom. Tam ni bilo hrupa, ne strojev, ne poslov. Le mir. In tam je včasih sedel sam, utrujen, in čakal, da pride spanec na njegove težke oči. Mozes Kohn je dvignil svojo palico. Trikrat je udaril z njo ob tla, nato je za trenutek počakal. Vrata njegove sobe so se odprla in vstopil je črni John, njegov sluga, ki ga je pripeljal s seboj iz žarke Afrike. Kohn je namršil obrvi, njegov glas je donel kakor iz groba: — John, zopet nisi poslušal mojega znaka, ki sem ti ga dal s palico. Dolgo me pustiš čakati. Črnec se je globoko poklonil. Bil je udan svojemu gospodarju, vajen njegovega večnega oštevanja. Tokrat se je čutil tudi krivega. Stal je v drugi sobi pri oknu ter s pogledom zasledoval belo dekle, ki je šlo po ulici. Zato je preslišal prvi gospodarjev znak. — Ako me bo kdo iskal, je nadaljeval Mozes Kohn, — odgovori, da me ni doma. Za nikogar me ni doma. Si razumel? Črnec se je zopet samo nemo poklonil. — Sedaj pa pojdi in točno izpolnjuj moj ukaz! Neslišno je John izginil iz sobe. Žid je počakal, da so se vrata za črncem zaprla. Nato je stopil k steni ter se dotaknil nevidnega gumba. V zidu je nastala odprtina in stopnice, ki so vodile v globino. Kohn je pritisnil na drug gumb in stopnice je razsvetlila žarka luč. Še enkrat se je ozrl okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, ali res ni nikogar v sobi. Nato se je hitro spustil v globino. Vrata so se za njim zopet zaprla. Luči velemesta so zagorele. Na milijone jih je bilo, a še vedno premalo, da bi mogle prodreti tudi v ozke in mračne ulice, ki so vezale daljne periferijske ulice z ulicami resničnega mesta. Po teh ulicah je lezla tema kakor ogromna žuželka, ki je s svojimi velikimi tipalnicami prodrla v vsak kotiček. Tem ulicam se je izognil vsak pošten človek in celo stražniki so redko zašli v ta odvratni del mesta. Ura je bila devet zvečer. Ulice so bile še temnejše kot po navadi, kajti nebo je bilo oblačno in pripravljalo se je k nevihti. Po eni teh ulic se je plazil človek, oprezno tipaje okrog sebe. Hodil je tik ob hišah ter se previdno oziral okoli. Ko je dospel do neke nizke hišice, je trikrat potrkal na vrata. Kmalu so se vrata odprla in neznanec je vstopil. Vrata je za seboj hitro zaprl in na ulici je zopet zavladala tema. Neznanec je šel po dolgem hodniku, ne da bi srečal kako živo dušo. Na koncu hodnika so bila vrata, ki jih je odprl ter vstopil v sijajno razsvetljeno dvorano. V dvorani je okrog dolge mize sedelo pet mož, ki so se živahno razgovarjali med seboj. Ko je vstopil neznanec, so vsi utihnili. — Dober večer, možje! jih je pozdravil. — Dober večer in sreča s teboj! so mu odgovorili kakor v zboru. Neznanec je sedel na prazen stol poleg mize. Svojo glavo je podprl z rokami ter zamišljeno molčal. V sobi je zavladala grobna tišina. Bil je mož pri tridesetih, simpatične zunanjosti in njegov obraz je razodeval nenavadno odločnost. Naenkrat je dvignil glavo ter se ozrl po zbranih možeh. Z odločnim glasom je vprašal: — Možje, ali se imenuje naše društvo »Pravica«? — Imenuje se, so odgovorili odločno. — Ali smo si postavili za cilj pomagati tistim, ki so v nesreči, nevarnosti, in to ne po svoji krivdi? — Seveda. — Sem jaz Jack, vaš glavar? — Si, Jack, naš glavar! — In mi neomejeno zaupate? — Popolnoma ti zaupamo, Jack! — Hvala vam! je dejal Jack, ki je imel med zbranimi možmi pridevek »Pravični«. — Iskrena vam hvala za vaše besede in zaupanje. Hotel sem to slišati danes, kajti čudne stvari se godijo po svetu in naše društvo bo imelo kmalu dovolj dela. Vsak izmed vas bo moral stati na svojem mestu, omahljivca ne bo smelo biti med nami. To sem vam povedal zato, da boste pripravljeni, ko pride naš čas. Možje so napeto poslušali. Ko je utihnil, je vstal najstarejši izmed njih. — Jack, zanesi se na nas! Vsi mi, ki smo prišli nocoj sem, da slišimo tvoje besede, smo odločeni, da ti pomagamo, četudi bi morali pri tem izgubiti svoje življenje. To sem dejal jaz, Peter Močni. Jack se je dvignil ter krepko stisnil roko Petru, nato še ostalim. — Nocoj moram izvršiti še nekaj, je dejal, — zato vas zapuščam. Mislim, da se prav kmalu vidimo. Zavil se je tesno v svoj plašč ter potisnil klobuk globlje na oči. — Na svidenje, možje! — Lahko noč, Jack! Jack je stopil na ulico ter hitro izginil v temno noč. Doktor Bugovskij se je nervozno sprehajal po svoji sobi. Neprestano je pogledoval na veliko stensko uro, ki je visela nad njegovo pisalno mizo. Ura je kazala tri četrt na dvanajst. Zunaj je pričelo močno deževati in po temnem nebu so švigali bliski. — Prekleto, je dejal sam pri sebi, — še petnajst minut manjka do polnoči. Ako ga dotlej ne bo, bom moral iti sam. Kazalec se je premaknil. Manjkalo je še pet minut do polnoči. Tedaj je zgrabil plašč in klobuk. Zaslišale so se stopinje in vstopil je mlad človek. — Dolgo te ni bilo, Fred, ga je očitajoče pogledal doktor. — Zamudil sem se, doktor. Bilo je naporno in nevarno delo. — Težko je šlo? — Mladenka se je branila … do zadnjega. Šele, ko sem ji potisnil v usta kloroformiran robec, se je nezavestna zgrudila. — In potem? — Potem je šlo vse tako, kot smo se dogovorili. Doktorju je zaigral zadovoljen nasmeh. — Dobro je tako. Sedaj pa hitro! Oba sta odhitela po stopnicah, sedla v avto in izginila v noč. Visoko nad velemestom se je dvigala ogromna palača Rosenfischa — moža, pred katerim so trepetale vlade cele Evrope. Imel je ogromne tovarne, kjer so izdelovali orožje in strupe, ki bi lahko pogubili človeštvo. Bil je star petdeset let, a je deloval mnogo starejši. Dolge noči dela so mu izčrpale telo. Edina svetloba v njegovem življenju je bila njegova hči Mary. Ura je bila globoko čez polnoč. Palača je bila tiha. Po poti proti njej sta hitela doktor Bugovskij in Fred. Vstopila sta skozi stranska vrata in prišla naravnost v Rosenfischovo pisarno. Ta se ni ganil. Čakal ju je. — Kaj želita? — Odgovor na najin načrt, je dejal Bugovskij. — Stroj, ki uniči življenje na petdeset kilometrov. Cena: dva milijona. — Preveč. — Niti centa ne popustiva. Po dolgem molku je Rosenfisch pristal. — Denar dobita, če poizkus uspe. Pogodba je bila podpisana. Medtem je Kohn opazoval mladenko, ki je ležala na otomani. Bila je Mary. Ko se je prebudila, je zmedeno vprašala: — Kje sem? — V moji hiši, Miss Mary, je odgovoril Kohn. — Izpustite me! — Tega ne smem. Vrata so se zaprla. Mary je ostala ujeta. Jack je pričel nervozno pogledovati na uro. »Dolgo je ni!«, si je mislil in nestrpno bobnal s prsti po mizi. Ko je kazala ura trideset minut čez polnoči, je Jack vstal. Poznal je svojo prijateljico in njeno točnost. Ako je ni bilo doslej, je sploh ne bo, in moralo se je z njo nekaj zgoditi. Ta misel je Jacka prisilila, da je pričel odrivati plesalce, ki so mu bili na poti. S težavo se je preril do vrat. Skoraj planil je v garderobo in par minut kasneje ga je že avto peljal proti letališču. Cenjena bralka in bralec mi bosta oprostila, ako sežem nazaj v dogodke, ki so se vršili še predno se je pričela ta povest. Oni dan, oziroma ono popoldne, ko je Žid odšel po skrivnih stopnicah v klet in smo mu mi sledili, smo videli, da je imel zaprto Rosenfischevo hčer Mary. Kako je ona prišla tjakaj? Mary je imela majhno enokrilno letalo, ki ga je vodila sama. To je bila njena najljubša zabava. Pogosto je delala z njim izlete v zračne višave, kjer se je zdela sama sebi kot ptica, ki leti, kamor hoče... Tudi tisti dan je že na vse zgodaj odletela s svojim letalom. Očetu je sporočila, da se vrne šele pozno zvečer in da je ni treba čakati. Bil je krasen dan, skoraj brez sapice. In Mary je uživala krasen razgled, ki se ji je nudil iz letala. Naenkrat je začutila, da stoji nekdo za njenim hrbtom. Okrenila se je ter zagledala mladega moža, ki jo je mirno opazoval. Toda ona ni bila ena izmed onih, ki takoj izgubijo oblast nad seboj, čim zapazijo pred seboj človeka, ki očividno ni imel dobrega namena. »Kaj hočete?«, je pogumno vprašala Mary tujca, ne da bi pri tem le za trenutek izpustila krmilno kolo. Tujec ni odgovoril ničesar, le nemo je zrl v Mary. »Ponovno vas vprašam, kaj hočete tukaj; in sploh, kako ste prišli sem?« »Kakor vi!«, je odgovoril tujec ter se nasmehnil. »Ni res, vi lažete!«, je dejala Mary. »Ali ste pregledali letalo, predno ste startali?« »To pot sem to res opustila«, je priznala Mary. »No vidite«, je dejal tujec, »ako bi tega to pot ne opustili, bi me morali najti, ker sem bil skrit v zadnjem koncu letala.« Mary se je ugriznila v ustnico. »A kdo ste vi?« »Fred je moje ime, ako vam je s tem kaj pomagano.« »In kaj želite? Morda bi končno vendarle povedali vzrok, čemu se nahajate tukaj?« Tujec se je zasmejal, a nato se je takoj zresnil. »Spustite se na zemljo, Miss!« Mary je trdneje prijela za krmilno kolo. »Mi ne pride niti na misel!« »Tako? In če vas prisilim?« Debelo ga je pogledala, kakor da mu ne verjame. »Mene? Prisilili? Vi?« Tujec je resno prikimal. »Da!« Nato je nastala za trenutek tišina, ki jo je motilo le brnenje motorja. Hipoma pa je tujec zagrabil Mary za roko tako trdno, da je ta skoraj zaječala od bolečine. A kljub temu ni izpustila krmilnega kolesa. »Izpustite me!« »Ne izpustim vas!« Tedaj se je vnel med Mary in Fredom kratek, a ljut boj. Mary se je otepala Freda, ki jo je vedno bolj dobival v svojo oblast. Končno je Fred potegnil iz žepa robec ter ga zatlačil Mary v usta. Mary je izgubljala zavest... Letalo, ki ga sedaj ni nihče več vodil, se je nevarno nagibalo in vsak čas je moglo strmoglaviti na tla. Tedaj je Fred s svojimi močnimi rokami prijel Mary, jo z jermenom močno in trdno privezal nase ter stopil v zadnji konec letala. S posebno pripravo je odprl hermetično zaprta vrata, trenutek počakal, nato pa se je pognal z Mary vred v globino... Mogočnega Rosenfischa smo pustili, ko je ostal sklonjen nad pogodbo, ki jo je napravil z doktor Bugovskijem ter Fredom. Dolgo je slonel nad njo ter računal, koliko bo zaslužil, ako se načrt posreči. Ura je kazala že dve po polnoči, ko se je Rosenfisch dvignil, da odide v svojo spalnico. Prej pa je še hotel voščiti Mary lahko noč, ako ta še ne spi. Ko je dospel do Maryne spalnice, je pritisnil uho na vrata. Ker ni čul v njej nikakega glasu, je bil prepričan, da Mary spi in zato jo ni hotel buditi. Odšel je dalje v svojo spalnico. Sredi spanja pa je naenkrat Rosenfisch skočil pokonci. Zvonec telefona na njegovi nočni omari je neusmiljeno pel. Nejevoljen, da ga nekdo moti sredi noči, je Rosenfisch snel slušalko. »Halo, tukaj Rosenfisch! Kdo tam?« »Direkcija letališča! Pridite takoj na letališče!« Rosenfisch je odvrgel slušalko ter z naglico, ki mu je človek ne bi pripisoval, skočil iz postelje. Prva njegova misel je bila Mary; nekaj se je moralo zgoditi, morda nekaj strašnega, ker sicer ga ne bi sredi noči klicali na letališče. In hitro se je pričel oblačiti. Nato je pozvonil svojemu slugi, ki je pritekel še ves zaspan. »Hitro pripravite avto!«, je ukazal Rosenfisch. Sluga je tekel brez vprašanja izpolnit ukaz. Kmalu je sedel Rosenfisch v avtomobilu, ki je z vso naglico drvel proti letališču. Ko je Jackov avto dospel do letališča, je Jack skočil še iz skoraj drvečega voza. Tekel je proti postaji letališča. Ves zasopel je stopil v pisarno. Uradnik, ki je imel nočno službo, je začudeno pogledal mladega moža v kepu in cilindru. Te vrste gosti v letalski pisarni niso bili v navadi. »Ali je inšpektor letalske službe tukaj?«, je vprašal Jack še ves zasopel. »Ali želite posebno letalo?« Jack je nejevoljno odkimal z glavo. »Ne! Gre za čisto nekaj drugega! Zgoditi se je morala nesreča.« Uradnik je debelo pogledal. »Nesreča? O kaki nesreči govorite?« »Ni mi do šale! Neko letalo se je moralo ponesrečiti. Peljite me, prosim, takoj do inšpektorja.« Uradnik je odkimal z glavo. »To ne bo mogoče, kajti gospod inšpektor sploh ni tukaj in ga pred jutrom tudi ne bo.« Jack je nervozno snel cilinder z glave ter ga zalučal v kot. »Za boga, moram govoriti z njim.« »Rekel sem, da ni mogoče!« Uradnik je nadaljeval mirno s svojim delom. Jack je stopil parkrat po pisarni. Nato je skočil k uradniku ter ga besno prijel za ramo. »Ali človek božji, kaj ne slišite, da je treba pomagati in sicer hitro pomagati? Dajte mi letalo, da poletim sam in raziščem okolico letališča.« Uradnik se je otresel Jackove roke ter osorno odgovoril: »Za pustolovske podvige nimam nobenega časa, pa tudi smisla ne. In sedaj me pustite pri miru!« Jack je uvidel, da pri uradniku ne opravi ničesar. Zato je stopil k telefonski celici ter telefoniral Rosenfischu. Nato je stopil zopet v pisarno in, ne meneč se za uradnika, pričel korakati po prostoru. Kmalu je zaslišal avtomobil in takoj nato je stopil v pisarno Rosenfisch. Starec je z očmi iskal odgovor na svoje še neizgovorjeno vprašanje. Jack je stopil hitro k bogatemu starcu. »Mister, ne sprašujte ničesar! Vaša hči je danes zjutraj odletela z letalom, ne?« Rosenfisch je prikimal. »In se doslej še ni vrnila?« »Sinoči sem mislil, da je v svoji sobi«, je dejal Rosenfisch, »in ko me je pred pol ure zbudil zvonec telefona, sem bil tako zbegan, da sem pozabil pogledati v Maryno spalnico.« »Saj jo ni tam!«, je dejal Jack tako odločno in prepričevalno, da ga je Rosenfisch začudeno pogledal. »A odkod vi to veste?«, je vprašal starec. »Dejal sem vam že, da ne izprašujte!« »Ampak siguren le nisem ...«, je neodločno spregovoril Rosenfisch ter pogledal uradnika, ki mu je dajal znake, naj ne verjame Jacku, češ da je nadelan. »Vprašam lahko telefonično domov, ako se je morda Mary le vrnila.« »Toda storite to čim hitreje«, je dejal Jack nervozno. »Vi tukaj oklevate, medtem ko vaša hči morda nujno potrebuje pomoči.« Skoraj potisnil je starca v telefonsko celico. Ko je Rosenfisch stopil iz celice, je bil videti bolj potrt. »Ni jo doma, sploh jo še ni bilo, odkar je odletela zjutraj z letalom.« »No vidite, saj sem vam dejal!« »In kaj naj storimo?«, je vprašal nestrpno bogati starec. »Vi ničesar!«, je kratko odvrnil Jack, nato pa hitro dodal. »Hitro naj se mi da letalo, da preiščem okolico!« Rosenfisch je stopil k uradniku ter položil predenj kup bankovcev. »Dajte hitro letalo na razpolago.« Uradnik je spravil denar, nato pa telefoniral v hangar. Trenutek kasneje je stalo na letališču pripravljeno enokrilno letalo. Jack si je medtem oblekel kožuhovinast plašč, ki mu ga je prinesel sedaj ves uslužni uradnik. Na glavo si je nataknil usnjato pilotsko čepico z očali. Ko je stalo letalo pred pisarno pripravljeno, je dejal Jack: »Vi, Mister, lahko počakate tukaj. Upam, da se kmalu vrnem in vam prinesem poročilo.« Nato se je zavihtel v letalo, motor je zabrenčal in letalo je zdrčalo preko temnega letališča. Rosenfisch je stal pred pisarno ter zasledoval brenčanje motorja, dokler ni popolnoma utihnilo. Nato se je vrnil v pisarno, sedel v kot ter nepremično zrl v tla. Njegova glava se je nizko sklonila in njegovo upognjeno telo je skoraj negibno slonelo v stolu. Rosenfisch je bil nervozen. Minute so se mu zdele dolge ko ure in nejevoljno se je oziral skozi okno, kot bi težko pričakoval, da se zdani. Ali je ta bogati starec morda od dneva pričakoval odgovora, kaj se je zgodilo z Mary? Visoko gori, boreč se s temo, je plaval Jack ter z očmi skušal zaslediti kako temno točko, ki bi mu pokazala vsaj sled, ki jo je iskal. Dr. Bugovskij in Fred sta se podala, ko sta zapustila oni večer Rosenfischovo palačo, zopet do svojega avtomobila. Sedla sta vanj ter ob pozni nočni uri zdrvela proti hiši Mozesa Kohna. Pred hišo Žida je njun avto obstal. Doktor in Fred sta takoj stopila v hišo. Odprl jima je črnec. »Moj gospod vaju pričakuje!«, je dejal, ko je zapiral za njima vrata. »Dobro«, je prikimal doktor, »pelji naju k njemu.« Mozes Kohn se je sprehajal po svoji sobi ter se tiho smehljal v svojo brado. Ko je zunaj zaslišal korake, znak, da je dobil goste, je nekoliko prisluhnil. Takoj nato so se odprla vrata in črnec je vstopil. »Dva gospoda sta prišla!«, je dejal ter se globoko priklonil. »Privedi ju semkaj!«, je ukazal Kohn. Črnec se je ponovno priklonil, odprl vrata in v sobo sta stopila doktor in Fred. Ko je črni sluga zopet odšel, je izgovoril Kohn: »Dober večer! Dolgo vaju ni bilo.« »Nisva mogla priti preje«, je odvrnil doktor. »Fred se je zelo kasno vrnil in Rosenfischova vila je tudi od rok.« »Sedita!«, je dejal Kohn ter pokazal z roko na dva naslonjača. »Sedita in pripovedujta.« Doktor in Fred sta sedla, medtem ko je Žid nadaljeval svoje sprehajanje po sobi. »Ko se je Fred vrnil«, je pričel doktor, »sva se takoj podala k Rosenfischu. Starec je okleval, cena se mu je zdela previsoka.« »Stiskač!«, je zagodrnjal Kohn. »Dolgo sem mu moral prigovarjati«, je nadaljeval doktor, ne da bi se oziral na Židovo opazko, »predno se je omehčal in pristal. Seveda pod gotovimi pogoji.« Žid je naenkrat prekinil svoje sprehajanje ter obstal pred doktorjem. »In kakšni so ti pogoji?«, je vprašal, srepo gledaje doktorja. »Da bomo delali v Rosenfischovih delavnicah in da dobimo denar oni dan, ko se izkaže, da je načrt izvedljiv in se poizkus posreči.« »Trd pogoj«, je odgovoril Žid, »in kdo mi jamči, da se načrt posreči?« »Saj so formule natančne in zamotane tudi niso preveč«, je dejal Fred, ki je doslej molčal. Židova pozornost se je sedaj obrnila na Freda. »Toda, ako je izumitelj računal s tem, da mu načrte lahko kdo odnese in je nekaj, kar je bistvene važnosti, izpustil?« Fred je umolknil. »Tedaj prisilimo izumitelja, da nam tudi tisto „nekaj“ izda«, je pripomnil doktor. Žid se je za trenutek zamislil. »Toda če kljub temu ne bo hotel izdati?«, je vprašal nato. »Ga prisilim jaz!«, je odločno odvrnil doktor. Žid je zopet nadaljeval svoj izprehod po sobi. V sobi je nastala tišina, ki so jo motili le Židovi koraki. Vrnimo se sedaj h Jacku. Njegov aparat je letel prav nizko nad zemljo. Počasi se je pričelo daniti in Jacku je bilo olajšano izsledovanje. Preletel je že precejšen del pokrajine, ne da bi mogel zaslediti le najmanjšo sled. Skoraj vsake četrt ure je sprejel od Rosenfischa, ki je še vedno potrpežljivo čakal v letalski pisarni, brezžično vprašanje, če je že kaj zasledil. Vedno in vedno je moral Jack odgovarjati bogatemu starcu: »Še vedno nisem nič opazil.« Z nastopajočim jutrom se je Jack še bolj nizko spustil z aparatom, da bi mu ne ušla niti najmanjša sled. Naenkrat se je Jacku zazdelo, da vidi pod seboj nekaj temnega. Ni mogel sicer razložiti, kaj naj bi bilo, toda zdelo se mu je, da doslej tega še ni opazil, čeprav je že večkrat to jutro preletel ta del ozemlja. Jack se je spustil popolnoma nizko in takoj je opazil, da je tisto, kar je videl, ogrodje nekega letala, ki se je moralo na tem mestu ponesrečiti. Spustil se je z letalom na zemljo. Ko je srečno pristal ter zlezel iz aparata, je takoj pohitel proti mestu, kjer je ležalo razbito letalo. Takoj je opazil, da je moralo letalo strmoglaviti iz precejšnje višine na tla, nakar se je vnelo, ker to, kar je našel Jack, je bilo le ogrodje. Jack je ogledoval ogrodje in tedaj je na enem koncu opazil napis: »Mary«. Brez dvoma: letalo je bilo Maryno. Z vso naglico je pričel razmetavati ogrodje, toda njegov trud je bil zaman. Mislil je, da bo našel ožgano truplo, v katerem bo spoznal Mary, toda našel ni ničesar. Preiskal je tudi vso okolico, če bi morda Mary našel, toda o njej ni bilo nobene sledi. Ker je Jack uvidel, da je njegov trud zaman, je sedel zopet v svoje letalo ter ga pognal. Kmalu je pristal na letališču. Rosenfisch mu je prihitel nasproti. Ni se drznil vprašati mladega moža po uspehu njegovega raziskovanja, ker po Jackovem licu je opazil, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Nemo sta se podala Jack in Rosenfisch v letalski urad. Rosenfisch je sedel nazaj v naslonjač ter čakal, čakal onega trenutka, ko mu ta mladi mož, ki ga on sploh ni poznal, pove ono strašno resnico, ki bo zadala strašni udarec njegovemu očetovskemu srcu. Jack je dolgo molčal. Nato se je ozrl v Rosenfischa, ki je trepetaje gledal Jacku v lice. »Mister«, je pričel Jack, »vaša hči Mary je morala doživeti nesrečo, za katero danes še ne vem, kako se je končala.« Bogati Rosenfisch je zatrepetal. »Mary se je ponesrečila?«, je vprašal drgetaje. Jack je prikimal. »Našel sem ogrodje njenega letala, njenega trupla ni bilo pod ogrodjem.« Rosenfisch se je počasi dvignil. Na njegovem licu se je odražal obup... Počasi je stopil k Jacku ter mu pogledal prav v oči. Nato je s čudnim, zamolklim glasom dejal: »Ne prikrivajte mi resnice, mladi mož. Govorite odkrito.« Jack mu je zrl v razorano lice. »Ničesar vam ne prikrivam, Mister Rosenfisch, toda pričakovati ne smemo čudeža. Ako je Miss Mary strmoglavila z letalom na zemljo, tedaj...« »Tedaj je brez dvoma mrtva!«, je dopolnil njegov stavek bogati starec. Nato je zavladala v pisarni strahotna tišina. Rosenfisch je počasi stopil parkrat po sobi, nato pa je naenkrat strahovit krč pretresel njegovo telo. Debele solze so pričele polzeti po njegovem uvelem licu... Ta starec, ki je bil kriv, da so tisoči umirali na krvavih poljanah, ki je s smehljajem gledal svoje topove, ki so služili ubijanju ljudi, ta starec je plakal sedaj kot otrok. Jack je stal nemo spričo te očetovske bolesti. Dolgo je trajalo, predno se je starec toliko umiril, da je mogel Jack reči par tolažilnih besed. »Mister, še nobenih dokazov nimamo o Maryni smrti.« Rosenfisch je obstal, brezupno je pogledal Jacka. »Vi trdite?« »Nič ne trdim, samo domnevam, kajti, ko bi Miss Mary strmoglavila z letalom, bi moral najti vsaj njeno truplo.« Rosenfisch je odkimal. »Ne, to ni mogoče! Ko bi Mary ostala živa, bi se vrnila domov in bi ne pustila svojega očeta v skrbeh.« »Morda ji iz kateregakoli vzroka ni bilo mogoče priti, morda se še vrne..., morda je že doma.« V Rosenfischu se je porajala iskrica upanja. Dvignil se je ter stopil v telefonsko celico. Toda že čez trenutek se je vrnil še bolj obupan. »Ni je doma, ni je Mary!«, je zašepetal, kakor sam zase. »To še vedno ni vzrok, da obupamo«, je pripomnil Jack. Rosenfisch se je ponovno sesedel v naslonjač. Njegove uvele ustnice so se nemirno pregibale. Jack je pričel hoditi po sobi, tudi on je bil nervozen, ker trenutno ni poznal izhoda. Naenkrat pa je obstal pred Rosenfischem. »Mister«, je dejal, »odhajam. Upam, da vam bom mogel v kratkem sporočiti kako vest.« Bogati starec, ki ga je nenadna bolečina popolnoma strla, je pogledal Jacka: »Mladi mož, pojdite! Vrata mojega stanovanja so vam vedno odprta... pojdite... ne izgubljajte časa... Moja hvaležnost bo brezmejna!« Stisnil je desnico mlademu možu. Jack je zopet poiskal svoj kep, ki ga je bil ponoči odvrgel, ter dal na glavo cilinder. Pozdravil je Rosenfischa ter prikimal uradniku, ki je sedel pri svoji mizi. Nato je hitro odšel. Zunaj je zabrenčal motor in Jack je zdrvel v avtomobilu proti mestu... Še dolgo je Rosenfisch sedel sključen v stolu. Nato je počasi vstal ter še bolj sključen, kakor je bil, brez pozdrava oddrsal do svojega avtomobila. Vrnimo se sedaj k doktorju in Fredu, ki smo ju pustili pri Židu. Žid je še vedno hodil po sobi, v njegovi glavi je glodalo tisoč misli. Doktor je z nekim smehljajem spremljal ta Židov izprehod po omejenem prostoru. Sem in tja se je ozrl na Freda, ki je nemo sedel na svojem stolu ter zamišljeno zrl predse. Naenkrat pa je Žid obstal. Bugovskij je radovedno pričakoval, kaj je šinilo premetenemu Mozesu v glavo. Kohn se je počasi približal Fredu, in ker se ta ni zmenil zanj, je Žid dejal: »Fred! Dobro vem, zakaj je mrko tvoje lice?« Fred je sedaj pogledal v lokavi Židov obraz. Smehljaje je Žid nadaljeval: »Golobica, ki je ujeta, te mika, kajne? O dečko, ne boš prevalil starega Kohna!« Fred se je počasi dvignil, njegove oči so se čudno svetlikale. S hripavim glasom je dejal: »Da, da, ona pripada meni! Ali meniš, da sem zato tvegal svojo glavo in se spustil v to vratolomno pustolovščino, da bom sedaj gledal, kako ti greješ svoje stare kosti pri mladi milijonarki? O ne, Mozes Kohn, čeprav si premeten, mene ne boš opeharil. Ako misliš to, tedaj...« »Tedaj?« »Tedaj ti pošljem še danes policijo v hišo!« Žid je sklonil svojo glavo, pred policijo je imel ta starec strah. Ne bi rad videl, da bi policija vtaknila svoj nos v njegovo hišo... Fred je stopil počasi k oknu, da bi pomiril svoje razburjenje. Doktor, ki se ni mešal v ta prepir, je cinično smehljaje vstal. »Torej Mozes, mislim, da sva se sporazumela. Ko se poizkus posreči, mi izplačaš moj del.« Žid je pritisnil svojo desnico na srčno stran ter odgovoril: »Izpolnil bom svojo obljubo!« Doktor se je pripravil k odhodu: »Spati grem, dovolj sem napravil za danes! Ti Fred pa opravi z Židom svoje in ko boš končal, me poišči!« S temi besedami je brez pozdrava odšel. Žid in Fred sta ostala sama. Še nekaj časa je Fred zrl skozi okno za odhajajočim doktorjem. Nato pa je naenkrat stopil pred Mozesa, ki je sedaj sedel pri svoji pisalni mizi. »Vsaj pokaži mi jo, Kohn!«, je začel Fred. Žid se ni zmenil za njegovo prošnjo. »Samo videl bi jo rad, samo kratek čas«, je ponovno zaprosil Fred. »Saj veš, da že dolgo gorim v ljubezni do nje.« Mozes je dvignil svojo glavo ter resno pogledal Freda. »Ne izgubi pameti, Fred! Še mnogo dela nas čaka, dela, ki bo potrebovalo celih mož in ne zaljubljenih šlev. Ko bo vse delo opravljeno, boš imel še vedno dovolj časa za oboževanje svoje lepotice.« »Toda...« »Nič! Nekoč mi boš hvaležen za mojo strogost! Mlad si še in ne poznaš opasnosti, v kateri se nahajamo. Ako popustimo sedaj, je vse naše dosedanje delo uničeno in v ječi ni prijetno, verjemi mi!« Fred je uvidel, da spričo Židove trmoglavosti ne bo opravil ničesar. Vdal se je in opustil zaenkrat misel, da bi videl Rosenfischovo hčer. »Nalogo imam za tebe, Fred«, je pričel zopet Mozes Kohn. »Opasno nalogo, od katere zavisi mogoče vse naše nadaljnje delovanje. Dobro poslušaj: ko je Mary spala, sem prisluškoval njenim sanjam. Res ni lepo, to priznavam, toda potrebno je bilo. In med spanjem, v sanjah, je često izgovorila ime Jack. Tega Jacka moramo na vsak način najti, Fred, kajti nepoznani sovražniki so najopasnejši. Končno, bo to tudi gotovo tvoj tekmec v ljubezni in imaš toliko več interesa, da ga izslediš.« Žid je dobro vedel, kje je Fred najbolj ranljiv. In ni se zmotil, kajti Fredove oči so se zaiskrile. »Najdem ga, pa naj me stane tudi glavo!«, je dejal odločno. »Počasi dečko«, ga je prekinil Žid, »naloga je težja, nego ti misliš. Prvič o tem človeku ne vemo ničesar drugega, kakor da mu je ime Jack. Drugič ne poznamo njegovega poklica. Tretjič ti ničesar ne koristi, ako izgubiš pri tem zasledovanju svojo glavo... Zato me ubogaj in pojdi čim bolj oprezno na delo. Ko boš izsledil kako sigurno sled, mi takoj poročaj, da ti dam nadaljnje nasvete. Sedaj bi pa rad v miru delal, Fred!« To je bil znak, da želi ostati Mozes Kohn sam in nemoten. Zato se je Fred tudi takoj poslovil od Žida ter odšel. En dan kasneje najdemo Jacka zopet med onimi možmi v temni, zakotni ulici. Vseh pet mož je molče sedelo okoli mize. Njih pogledi so bili uprti v Jacka, poglavarja. Ta je sedel pri mizi, glavo podprto z rokami. Možje so vedeli, da je njihov vodja zamišljen, da se je moralo nekaj zgoditi in zato ga niso nadlegovali z vprašanji. Šele čez dolgo časa je Jack dvignil glavo ter se ozrl po zbranih. Nato je dejal: »Možje, zgodilo se je nekaj, kar me je hudo potrlo. Zgodil se je zločin, nihče ga še ne sluti, a jaz dobro vem, da se ne motim. Poznate vsi hčerko bogatega Rosenfischa?« »Poznamo.« »Dobro! Hčerka Rosenfischa, lepa Mary, je na nepojasnjen način izginila, ko je napravila kratek izlet s svojim letalom. Davi sem našel njeno letalo razbito, nje ali njenega trupla pa ni nikjer. To je jasen dokaz, da je moral nekdo ugrabiti njo ali pa samo njeno truplo, kajti ako je še živa, zaenkrat ne vem. Vsi vemo, da je Rosenfisch tisti, ki izdeluje orožje za pobijanje ljudi, ki je kriv v svojem nenasitnem pohlepu po zlatu, da je toliko ljudi že izgubilo svoje življenje ali pa bilo pohabljenih. Vsi vemo, da možje Rosenfischovega kova lahko povzročijo vojno, ako se jim zazdi, da je njihov dobiček premajhen. Toda tukaj ne gre za Rosenfischa — izdelovalca orodja za pobijanje ljudi, gre za Rosenfischa-očeta. Prepričal sem se, da je v njem, kljub njegovemu bogastvu, še vedno toplo očetovsko srce. To so mi povedale njegove solze... A to še ni glavni vzrok, možje. Gre za Mary, za ljubeznivo dekle, ki so ji vsi očetovi načrti tuji. Njeno srce je toplo in blago... In končno možje, gre tudi zame, kajti jaz ljubim to dekle, Mary mi je edini sončni žarek. Ona mi je upanje v lepšo bodočnost... Nihče do danes ni vedel za te moje občutke, vi ste prvi, možje, a molčali boste, nikomur izdali, kar sem vam zaupal nocoj.« »Naj se nam posuši jezik v ustih, ako bomo le eno besedo zinili«, so odgovorili možje. Jack je nadaljeval: »In zato, dragi moji, moramo najti Mary, pa naj si bo živa ali mrtva. Mi hočete pomagati pri tem?« »Hočemo!« »In če tudi bi moral eden ali drugi izmed vas izgubiti pri tem svoje življenje?« »Tudi življenje zate, Jack pravični!« »Možje«, je nadaljeval Jack, »prvo, kar je treba, da poizveste, kako je Mary startala. Ali je kdo opazil kako sumljivo osebo pri letalu, predno se je Mary dvignila z letalom? Ko boste poizvedeli to, mi takoj sporočite, da vam dam nadaljnje ukaze. Peter vas bo vodil v moji odsotnosti. Možje, sedaj pa takoj na delo, vsaka minuta je dragocena!« Možje so se, kakor na povelje, dvignili. Molče so stisnili Jacku desnico ter se tiho porazgubili. Jack je še dolgo slonel ob mizi ter razmišljal. Naenkrat pa je sunkovito skočil pokonci ter odhitel v temno noč. Mary je živela v podzemlju življenje prave jetnice. Nikogar ni bilo k njej, razen Židovega črnca, ki ji je nosil jedila. Bala se je tega človeka, s temno rjavim obrazom in belimi zobmi, ki so se tako pošastno svetili v ustih. Kadar ga je zagledala, se je stisnila v kot ter si od strahu zakrila obraz z rokami. Zakaj je zaprta, ni vedela, niti si ni mogla predstavljati. Najbolj strašno je bilo ponoči, ko ni mogla spati. Tedaj je onemoglo iztegovala roki ter klicala na pomoč. Klicala je očeta. Toda vedela je, da je ta obupan in star, da ji ne bo mogel pomagati. Zato je klicala Jacka. On je mlad in ljubi jo, on ji bo gotovo pomagal! Zaupala je vanj in ni dvomila, da jo že išče. »Jack, ljubljeni moj, pridi in pomagaj mi!«, je šepetala ter se premetavala po otomani. Tri dni po teh dogodkih je sedel stari Rosenfisch v svoji delovni sobi. Glavo je imel podprto z rokami in neprestano mrmrajoč sam s seboj, topo zrl predse. Zadnje dneve se je neverjetno postaral. Lica so mu bila še bolj upadla nego prej in njegovi lasje so mu v velikem neredu padli na čelo. O Mary ni imel še nikakršnih vesti; vsako jutro je s tresočimi rokami odprl jutranjike ter jih nervozno prelistal. Toda o njegovi hčerki niso, razen da je na nepojasnjen način izginila, poročali ničesar. Tri noči že ni bil Rosenfisch zatisnil očesa, tri dneve že ni bil v svoji tovarni. Ni se brigal za delo in tudi posetov ni sprejemal. Vendar pa je ravno sedaj pričakoval poset. Dasi nerad, je moral privoliti v ta poset. Pričakoval je inšpektorja javne varnosti, ki mu je sporočil, da ga danes popoldne poseti. Ura na steni je odbila tri. Tedaj so se odprla vrata in v sobo je stopil skoraj neslišno starejši gospod. Prišel je k Rosenfischu ter se priklonil. »Dovolite, Webster je moje ime. Sem šef javne varnosti v tem departementu. Namen mojega prihoda vam bo itak znan, mister Rosenfisch.« Rosenfisch je molče prikimal ter ponudil gostu stol. Ko je ta sedel, je ponovno pričel: »Ni mi še znano, v kakšnih okolnostih je vaša hči, Miss Mary, pred tremi dnevi odpotovala s svojim letalom, kakor imam čast biti informiran. Prosim vas, da mi daste nekatera pojasnila.« Rosenfisch se je trudno nasmehnil. »Ne vem, če vam bom mogel dati kaka pojasnila, ki bi vam mogla služiti pri nadaljnji preiskavi. Vem prav tako malo kakor vi, ki iščete pojasnil pri meni, ki sem strt spričo udarca, ki me je zadel.« Webster se je nervozno premaknil na stolu. »Ne razumete me popolnoma, mister, hotel bi le vedeti, kdaj je vaša hči odpotovala?« »Pred tremi dnevi, zgodaj zjutraj, kakor mi je povedala njena sobarica Anny.« Webster je šel z roko preko čela. »In kdo drug ni prisostvoval njenemu startu?« Rosenfisch je odkimal. »Moja hči ni imela navade buditi služinčadi, kadar je odhajala z letalom na izlete. Poleg tega je bila predobra pilotka, da bi rabila pomoči od kogarkoli pri startu.« »Je vaša hči letala sama, ni morda imela s seboj kakega mehanika?« »Ne. Moja hči se je izvrstno razumela na stroje in ni nikoli klicala mehanika za popravila ali pa ga celo jemala s seboj.« Šefinšpektor je nekaj časa molčal, nato pa dejal: »Bi mogel govoriti še s sobarico Anny?« Rosenfisch je prikimal ter pritisnil na gumb, ki ga je imel na robu svoje pisalne mize. V sobo je stopil stari sluga, ki je bil že skoraj trideset let v hiši. »Pokličite Anny!«, je ukazal Rosenfisch. Sluga se je poklonil ter hitel izpolniti ukaz. Nekaj minut kasneje je vstopila Anny; bilo je še mlado in simpatično dekle. Priklonila se je Rosenfischu ter pozdravila inšpektorja. Ta jo je napeto opazoval. »Kdaj je odpotovala Miss Mary?«, jo je vprašal čez nekaj časa. »Okrog pete ure zjutraj!« »Ste ji pomagali pri oblačenju?« »Seveda. Potem sem jo spremila do letala ter počakala, da je odletela. Nato sem se vrnila v njeno sobo, da jo pospravim.« Webster je vstal ter stopil parkrat po sobi. Nato je obstal pred Anny ter zapičil vanjo svoj pogled. »Ste opazili kaj posebnega, predno je Miss odletela?« »Ne! Njen start je bil prav tako srečen kakor vedno.« Webster je stopil k oknu ter se zazrl na belo cesto, ki je vodila iz palače proti glavni cesti. Dolgo je gledal skozi okno, očividno zaenkrat ni vedel nobenega izhoda iz te zamotane zadeve. Naenkrat pa se je okrenil ter hitro stopil k Rosenfischu. »Ali niste nekoga poslali takoj, ko ste izvedeli za izginotje svoje hčerke, da z letalom preišče okolico letališča?« »Da, to sem storil. Pravzaprav je bil dotični mladi mož sam toliko prijazen, da se je ponudil in jaz sem seveda njegovo ponudbo sprejel.« »V redu. Toda ali je bil dotični mladi mož, kakor pravite, že na letališču, ko ste prispeli vi tja?« »Nahajal se je v letalski pisarni.« »Toda kako je dotični mladi človek izvedel za nesrečo še predno je bila o njej obveščena postaja letališča?« »To se je zdelo tudi meni samemu čudno, toda takrat mi ni padlo v glavo, da bi dotičnega mladega moža vprašal po vzroku njegovega zanimanja za usodo moje nesrečne hčerke.« »Morda vam je znano njegovo ime?« »Nisem ga vprašal po njegovem imenu, na to sem popolnoma pozabil.« »Hm, to je škoda, velika škoda.« Še dolgo je Webster hodil po sobi, predno se je odločil, da tukaj konča svoja poizvedovanja. Najpreje je dejal Anny: »Zaenkrat sva gotova, ako pa bi vas kasneje še potreboval, prosim, bodite vedno pripravljeni.« Anny je pozdravila inšpektorja ter odšla. Webster se je pripravil k odhodu. Ko je Fred zapustil Žida Mozesa Kohna, je posvetil vso svojo skrb temu, da najde Jacka, onega Jacka, čigar ime je Mary imenovala v sanjah. Najpreje se je podal na stanovanje, ki ga je imel skupaj z doktorjem. Tega je našel ravno, ko se je odpravljal na veseljačenje. »Potrpi za trenutek«, mu je dejal Fred, »predno odideš, bi ti hotel nekaj povedati.« »Si morda videl ujeto golobico? Morda ti je celo darovala košček ljubezni?« »Ni mi do šale, doktor, vse preveč resna je zadeva, da bi jo jemal z lahke strani.« »Tako? Kaj pa ti je zopet natvezil stari premetenec Kohn?« »Ničesar mi ni natvezil! Stvar je prokleto važna. Kohn mi je pravil, da Mary v spanju večkrat imenuje ime Jack. Ker je ta Jack gotovo njen ljubček, ga moramo na vsak način najti.« »Ha, ha, ljubosumen si, Fred! Ljubosumen na dekle, o katerem sploh ne veš, če te bo maralo.« »Nič ljubosumen, gre za čisto nekaj drugega. Ker mi ne poznamo tega Jacka, nam on lahko vsak trenutek pošlje policijo na vrat in kaj sledi potem, si lahko misliš.« Doktor se ni več smejal. Zamislil se je. Čez čas je dejal: »Je nekaj resnice na tem in na vsak način nam lahko ta človek, o katerem zaenkrat ne vemo ničesar drugega kakor to, da mu je ime Jack, postane nevaren. Zato bi bilo jako potrebno, ako bi izvedeli, kdo in odkod je ta človek. Zate, Fred, seveda je zanimivo tudi še to, kaj ta Jack pomeni lepi Rosenfischovi hčerki.« »Torej uvidiš, da je važno, ako izsledimo človeka?« »Seveda uvidim to, toda zaenkrat ne vidim načina, kako bi ga izsledili. Ako pomislim, koliko je Jackov v našem mestu, ki imajo celo enake priimke.« »To je res, a kljub temu ne smemo izgubiti upanja. Včasih gol slučaj pomaga, da izslediš človeka, ki ga morda istočasno išče hkrati sto ljudi.« »Torej upajmo, da se nam posreči najti tega Jacka. Sedaj bom pa moral iti. Moja Lola me gotovo že težko pričakuje.« Doktor se je pripravil na odhod. »Torej Fred, jutri se pa podava na zasledovanje tega Jacka. Lahko noč!« Kakor vsak večer je tudi nocoj bleščal Metropolis v žarki luči. Nocoj je bilo posebno živahno pred tem zabaviščem. Neprenehoma so prihajali in odhajali elegantni avtomobili in ubogi vratar je imel dela čez glavo, da je odprl vrata vsakemu posameznemu gostu. V Metropolisu se je nocoj obetala velika atrakcija. Nastopila bo slavna plesalka Lola, ki jo je publika poznala še iz njenih prejšnjih gostovanj. Zato je nocoj vse drlo v Metropolis. Doktor Bugovskij je vstopil v Metropolis na zadnji strani, skozi vhod za artiste. Vsi so vedeli, da je ta elegantni kavalir Lolin ljubček. Bugovskij se je podal direktno v Lolino garderobo. Lola je sedela ravno pred ogledalom ter se šminkala. Oblečena je bila v prozorno haljo tako, da so se natančno videle vse oblike njenega lepega in svežega telesa. Ko je vstopil doktor, je zaklicala: »Si prišel, ljubček? Bala sem se že, da te ne bo. Mi boš pomagal pri oblačenju?« Doktor jo je poljubil ter ji veselo dejal: »Naravno, ljubica, saj zato sem prišel!« »Samo zato?«, se je namrdnila. »In da se divim tvoji umetnosti, seveda tudi.« V tem je Lola končala svojo toaleto pred ogledalom. Vstala je ter stopila pred doktorja, ki je kar z očmi požiral njeno demonsko postavo. Lola je spustila razse svojo haljo ter obstala pred doktorjem gola. Doktorju je strast pognala vso kri v glavo. Lola je opazila, da je treba samo še majhnega povoda, da Bugovskij izgubi glavo. Ta je hotel ravno planiti k njej in jo priviti k sebi ter iz njenih sočnatih ustnic piti ljubezen, toda Lola je imela že na sebi drugo haljo, v kateri je izvajala svoj ples. Kakor kača se je ovila doktorju okrog vratu ter z narejenim, strastnim glasom zašepetala: »Potrpi, ljubček, po končani predstavi greva v separe večerjati in nato...« Tedaj je zapel zvonec, ki jo je klical k nastopu. Iztrgala se je iz doktorjevega objema ter smeje dejala: »Kadar kliče umetnost, ni časa za ljubezen!« Z roko mu je še vrgla poljub, nato pa odhitela na oder. Velika dvorana v Metropolisu je bila nabito polna. Vsak je hotel zopet po dolgem času videti ples slavne Lole, ljubljenke občinstva. Ljudje so že nestrpno pričakovali začetka predstave in nekateri so pričeli celo ploskati. Pri svoji običajni mizi je sedel — Jack. On ni prišel zaradi zabave, niti zaradi Lole, nego le zato, ker je upal, da se mu morda posreči najti kako sled za Mary. Popolnoma brezbrižno je sedel ob mizi ter zamišljeno kadil cigareto. Sem in tja se je ozrl po ljudeh, a njegov pogled se je takoj zopet uprl srepo v tla. Tedaj je zapel zvonec, znak, da se bo predstava pričela. Luči v dvorani so potemnele in zastor na odru se je dvignil. Burno pozdravljena je nastopila Lola. Orkester je zaigral in ples se je pričel. Vsi so napeto zasledovali vsak njen gib, ki je bil preračunan na efekt. Po vsaki točki je žela Lola ogromen uspeh. Luči v dvorani so zopet zasijale in zastor se je spustil. Nastal je odmor. Jack se je ozrl okrog sebe. V tem trenutku je opazil pri mizi, ki je bila nasproti njegove in je bila doslej nezasedena, dva moža, ki sta se tiho razgovarjala. Takoj sta zbudila Jackovo pozornost. Prvi je bil očividno židovskega porekla, drugi pa je imel inteligentne poteze na obrazu in se mu je videlo, da je izobražen. Mi poznamo že oba. Bila sta Mozes Kohn in doktor Bugovskij. Eden za drugega nista vedela, da prideta na to prireditev, in šele ko so ugašale luči v dvorani, sta se na hodniku našla. Ker Kohn ni mogel najti prostora, ga je Bugovskij povabil k svoji mizi. Govorila sta tiho in Jack se ni dosti brigal za vsebino njunega pogovora. Toda ko je zaslišal imenovati ime Jack, je nekoliko prisluhnil. Kohn in Bugovskij nista opazila, da se Jack zanima za vsebino njunega razgovora. Zato nista govorila ravno neslišno. »Fred mi je dejal, da se imenuje Jack«, je dejal doktor. Žid je prikimal ter pogladil svojo dolgo brado. »Tako je, po mojem mnenju mora biti njen ljubček in v našem interesu je, da ga najdemo.« Doktor se je zamislil. Ko bi le slutil, kako blizu ima tega Jacka. Samo roko bi iztegnil. »Kaj pa golobica?«, je vprašal zdajci doktor žida. »Razbija in se jezi, včasih tudi kriči, a vse skupaj ji nič ne pomaga. Se bo že privadila.« Ljudje so se pričeli vračati v dvorano iz bifeja in Jack ni več slišal pogovora obeh tujcev. Po končani predstavi pa sta oba tako hitro izginila, da ju ni mogel več najti. Sumljiva sta se mu sicer dozdevala, toda da onadva vesta, kje je Mary, o tem se mu ni niti sanjalo. Dva dneva po teh dogodkih sta Fred in Bugovskij zopet posetila starega Rosenfischa. Starec je bil mrk in slabe volje. Hladno ju je sprejel v svojem salonu. »Po pogodbi imava danes nastopiti delo«, je dejal doktor, »in kakor lahko vidite, izpolnjujeva pogodbo jako natančno.« Rosenfisch je prikimal. »Prav, prav. Ljubše bi mi bilo, ako bi prišla in dejala: Mary sva našla.« Doktor in Fred sta se nasmehnila, Bugovskij je cinično pripomnil: »Morda bi se nama posrečilo doseči tudi to, Mister, toda s to nalogo naju vi niste poverili.« Rosenfisch je pogledal doktorja; s tolikim cinizmom je izrekel tiste besede. Toda doktor je napravil tako nedolžen obraz, da je Rosenfisch rekel: »Vem, da si ne moreta predstavljati mojih občutkov ob tej nenadni izgubi svojega otroka. Tudi vama ne želim nikdar takšnih. Toda prišla sta zaradi tistega načrta in ne poslušati betežnega starca.« Stopil je k svoji veliki blagajni, jo odprl in vzel iz nje veliko kuverto, v kateri je imel spravljen načrt. Počasi je vzel načrt v roko ter ga izročil doktorju. Nato je pritisnil na gumb zvonca. Takoj nato je vstopil sluga. »Odvedi ta dva gospoda v tovarno in ju priporoči inženirju Allanu.« Sluga se je poklonil ter povabil oba s seboj. Pred hišo je stal že pripravljen avto, ki je vse tri odpeljal proti Rosenfischovi tovarni. Ko so prispeli tja, je sluga odvedel oba v pisarno inženirja Allana. To je bil še razmeroma mlad mož, energičnega nastopa in lepega, pravilnega obraza. Ko mu je sluga priporočil oba moža in se vrnil z avtomobilom domov, se je Allan okrenil k njima. »Veseli me, gospoda, da vaju imam čast spoznati. Mister Rosenfisch me je že pred časom informiral o iznajdbi, ki bo baje pomenila na našem polju pravcato revolucijo. Kakor bi se iskreno veselil vajinega uspeha, ker odkrito povedano, veselim se iskreno vsakega novega uspeha na tehničnem polju, vendar skoro dvomim v možnost izpeljave vajinega načrta. Vendar pa smeta v vsakem oziru računati na mojo pomoč.« Doktor se je teatralno priklonil. »Hvala lepa, Mister Allan, za tople želje. In sedaj mislim, ni nobenega vzroka več, da bi še nadalje odlašala z delom. Prosim torej!« Allan ju je odvedel v oddelek, ki je bil že pripravljen zanju. Ko jima je odkazal stroje, se jima je priporočil ter odšel nazaj v svojo pisarno. Nekega večera najdemo Jacka zopet med onimi možmi. »Torej mojster«, je dejal Peter Močni, »zaenkrat nismo mogli dognati še ničesar, kar bi nam moglo pokazati vsaj malo sledi. Vendar pa smo izvedeli, da je hodil okrog Rosenfischove hiše nek mlad mož in se sumljivo ogledoval. To nam je povedal policijski stražnik, ki je imel tedaj službo. Vendar je smatral dotičnega mladega moža za kakega Rosenfischovega služabnika in se za to ni brigal še nadalje zanj.« Jack je vzdihnil: »To je prokleto malo. Kje naj sedaj iščemo tega mladega moža pri tem pomanjkljivem opisu?« »Našli ga bomo«, je odločno odvrnil Peter. »Našli ga bomo, mojster, in če ga moramo iskati prav v peklu. Zanesi se na nas!« Hvaležen Jackov pogled ga je zadel. »Pa še nekaj, možje, da ne pozabim! Pred dnevi sem bil v Metropolisu in slučajno sem prisluškoval pogovoru dveh neznanih mož. Eden izmed njiju je bil Žid, to se mu je poznalo na obrazu, drugi pa je moral biti jako izobražen človek. Med svojim pogovorom sta često omenila ime Jack in pa neko golobico. Seveda ne vem, ako bi naj bilo to v kaki zvezi s to zadevo, toda na vsak način je bil njun pogovor sumljiv.« Možje so prikimali. »To si je treba dobro zapomniti! V zvezi z izginotjem Rosenfischove hčerke ne smemo izgubiti nobene, tudi najmanjše podrobnosti, ki bi le količka kazala v to smer.« Še dolgo so ostali tisti večer možje skupaj in se šele pozno v noč razšli. Peter, nazvan »močni«, ni bil človek, ki bi odlašal z delom. Ako je vedel, da ga more kaka sled pripeljati na pravo pot ali celo do cilja, je šel brezobzirno po tisti poti, ne meneč se za to, da bi ga utegnilo veljati glavo. Zato je šel tudi v tem slučaju takoj na delo in to tembolj, ker je šlo za Jacka, ki mu je bil s svojimi tovariši vred skoraj po pasje vdan. Predvsem je hotel in moral dognati, kdo je tisti Žid, ki ga je Jack videl v Metropolisu. Niti najmanj ni dvomil, da je dotični Žid v zvezi z ugrabitvijo Rosenfischove hčerke. Pa mislil si je: tudi ako Žid ni v nobeni zvezi s tem zločinom, vendar je dobro, ako ga najdem. V seznamu prebivalcev je zasledil dvajset židovskih imen. Kateri med njimi je pravi? Takoj je uvidel, da po tej poti ne pride do cilja. Zato se je podal v Metropolis. Morda tam poznajo onega Žida, ki je bil tisti večer pri predstavi. Imel je srečo in dobil ravnatelja Metropolisa. Takoj se je spustil z njim v razgovor. »Ali vodite morda evidenco svojih gostov?« »V kolikor je to mogoče, da!«, je odgovoril uslužni in prijazni ravnatelj Metropolisa. »Vedel bi namreč rad, ako vam je znano morda ime onega Žida, ki je prisostvoval predstavi Lole?« Ravnatelj je nekoliko pomislil, nato pa odkimal. »Ne spominjam se, da bi videl tedaj kakega Žida!« Peter je že hotel pustiti tukaj vsako poizvedovanje, ko se je naenkrat nečesa domislil. »Kaj pa vratar, morda bo ta kaj vedel?« Ravnatelj ga je takoj odvedel k vratarju. Vratar je nekaj časa razmišljal, nato pa se je udaril po čelu. »Seveda, doktor Bugovskij je srečal tu na hodniku nekega Žida. Sedaj se spominjam čisto natančno.« »Doktor Bugovskij? Kdo pa je to?«, je vprašal Peter. »Kaj ga ne poznate?«, je vprašal začudeno vratar, »saj ga pozna skoraj vsak otrok. To je vendar prijatelj naše slavne Lole!«, je pripomnil z nekim ponosom. »Ne poznam gospoda!«, je odgovoril Peter ter vprašujoče pogledal vratarja. Ta je bil uslužen in hitro je vzel iz svojega predala adresar ter poiskal naslov doktorja Bugovskija. Peter si je zabeležil doktorjev naslov v svojo beležnico ter se zahvalil ravnatelju ter vratarju za uslugo. Slednjemu je še stisnil lepo napitnino v nastavljeno dlan. Peter je dobro vedel, da je treba biti v občevanju s tem doktorjem, ki ga on ni poznal, skrajno previden in je zato sklenil, da o svojih uspehih obvesti Jacka. Zato se je podal na Jackovo stanovanje, in ker ga ni našel doma, je sedel pred vrata njegovega stanovanja, trdno odločen, da ga počaka. Tisti dan sta doktor in Fred izredno pozno prišla iz Rosenfischove tovarne. Bila sta uverjena, da sta že popolnoma blizu uresničenja svojega načrta in prav nič nista dvomila, da bosta najkasneje v štirinajstih dnevih v posesti lepih tisočakov, ki jih jima izplača Rosenfisch ono uro, ko se njun načrt posreči. Le ena misel jima je kalila veselje. In ta misel je posebno vznemirjala doktorja, ki je bil v svojem bistvu bolj pokvarjena natura kakor pa Fred. Ko bi ne bilo Žida! Ta misel je glodala v doktorju s tako silo, da se je od časa do časa zbudila v njem najbolj podla zločinska namera in jo je le z največjo težavo potlačil v sebi. Kaj mu pomaga lepi denar, ki ga bo dobil od Rosenfischa, ko ga bo pa moral deliti s tem prokletim Židom Kohnom, ki ga ne izpusti več iz svojih rok. Pa še več! Plačati mu bo moral tudi svoj dolg, ki ga je naredil pri njem zaradi Lole. Da, Lola! Koliko bi dal doktor, ako bi jo mogel pozabiti ali se iztrgati iz njenih krempljev. Toda vse preveč ga je že očarala s svojimi čari, vse preveč je bil že okusil tistega ognja, ki ga izžareva njena strast. Danes ni mogel več nazaj. Ali ni ravno ona kriva, da je postal to, kar je danes? Nekoč, ko še ni poznal Lole, je bil ugleden človek, kariera mu je bila zagotovljena. Celo v ministrstvo je upal priti, saj je imel vendar tako vplivne prijatelje. In ravno tisti čas ga je omamila Lola. Prepozno je bilo tedaj, ko se je zavedel, da drvi v pogubo in neizogibno propast. Njegov dolg pri Židu je že toliko narasel, da ga ne bi mogel s poštenim delom tako hitro poplačati. Tega se je prav dobro zavedal tudi Mozes Kohn. In ko je prišla zadeva z ugrabitvijo Rosenfischove hčere, je bila usoda doktorja Bugovskija zapečatena. Sedaj ni bilo več poti nazaj, sedaj se je reklo slepo in brez premisleka slediti Židovim poveljem. Bugovskij je slepo sledil in ni vprašal svoje vesti, kam vodi njegova pot. Njegova zločinska narava je premagala v njem boljšo stran njegovega bistva in neomejeno zavladala nad njim. V nasprotju z njim je bil Fred popolnoma drugega kova. Mlad, kakor je bil, je že v rani mladosti zašel na kriva pota. Sirota brez staršev, je bil pravo dete velemesta, v katerem se je popolnoma izgubil, kakor se jih izgubi toliko in toliko. Vendar pa je bilo v njem dokaj romantičnega nagnjenja, ki je bilo morda v veliki meri krivo, da je zašel v Židovo pest. Nemajhen vzrok pa je bila njegova prevelika ljubezen do Mary, da je zašel na pot, ki je vodila naravnost na morišče. Fred se je sicer prav dobro zavedal, da ne more nikoli postati mož bogate hčere mogočnega Rosenfischa. Ravno zato je z nekim posebnim notranjim zadovoljstvom hitel izpolniti tvegano povelje, da v zraku ugrabi Mary. S tem je upal, da pridobi vsaj Maryno simpatijo, ker je menil, da se Mary kot moderna in čustvena dama navdušuje za romantiko in pustolovščine. On se je samemu sebi zdel namreč silen junak in je bil prepričan, da se mu kot takemu tudi Mary ne bo mogla ustavljati. Sicer ni vedel, kdaj se mu izpolni ta goreča srčna želja, a da se mu izpolni, o tem ni dvomil niti trenutka. Poleg tega pa je bil v svoji skoraj nerazumljivi naivnosti prepričan, da bo mogel postati vreden zet bogatega Rosenfischa. V take misli sta bila zatopljena oba tisti večer, ko sta zapuščala tovarno. Molče sta stopala proti mestu, do katerega sta imela dve uri hoda. »Nocoj morava k Židu«, je končno prvi izpregovoril doktor ter se ozrl na svojega spremljevalca. Fred je samo nemo prikimal, a odgovoril ni nič. »Prositi ga moram za nekaj denarja«, je nadaljeval Bugovskij, »upam, da mi ga da, saj naš načrt se popolnoma zadovoljivo razvija in mislim, da ni več daleč, ko nam bo moral starec (mislil je Rosenfischa) šteti težke tisočake.« Fred je zdajci pogledal doktorja. »A onega Jacka še vedno nisva našla. Dokler ga ne najdeva, ne bova mogla brez strahu uživati tega denarja. Jaz za svojo osebo sem poizkusil že vse, da bi ga zasledil. V adresarju sem pregledal nešteto imen, a najmanj tisoč jih je, ki jim je ime Jack.« »Saj sem ti pravil, da po tej poti ne boš dosegel svojega cilja«, je kratko odvrnil doktor ter si nažgal cigareto. »Pa vendarle bo treba nekaj ukreniti v tem pogledu, to zahteva tudi Žid.« »Jaz za svojo osebo bom čakal, da mi pomaga slučaj. Sicer pa nikoli nisem čutil v sebi nagnjenja do detektivskega poklica, ker mi je ta poklic silno odvraten«, je dejal Bugovskij. Umolknila sta ter jela hitreje stopati proti mestu. Nedaleč za njima ju je sledila senca, ki jo pa nista opazila. Jack se je šele pozno ponoči vrnil domov. Na pragu skorajda ni padel. »Kdo za vraga pa je zaspal prav na mojem pragu?« Tedaj se je Peter prebudil. Planil je pokonci ter si pomel zaspane oči. »Oprosti, vodja. Že dve noči nisem spal, a ravno sedaj me je premagalo, ko sem čakal na tebe.« Jack ga je potrepljal po rami ter ga povabil v svoje stanovanje. Tam mu je nalil čašico žganja. »Pokrepčaj se, stari, in potem poveš, kaj se je zgodilo. Ker nekaj posebnega mora biti, ko sem te našel ob tej uri na svojem pragu.« Peter je izpil žganje ter nato Jacku povedal o svojem obisku v Metropolisu ter mu izročil tudi naslov doktorja Bugovskija. Jack je molče sprejel to poročilo na znanje. Nato je dejal: »Ako misliš, da je ta doktor v kaki zvezi z ugrabitvijo Rosenfischove hčerke, ga pa poiščem.« Ko je Peter odšel, se je Jack zamislil. V kavarni, kjer je bil ta večer, se je sešel s svojim sošolcem inženirjem Allanom, ki je bil, kakor že vemo, zaposlen v Rosenfischovi tovarni. In Allan mu je pravil, da sta v tovarni dva tujca, ki sta baje izumila nov tip topa. Več mu seveda Allan ni smel zaupati, ker je to tajnost tovarne. Jack je vstal ter stopil k svoji pisalni mizi. V predalu je hranil Jack načrt svojega lastnega izuma, ki ga je nameraval izročiti Rosenfischu oni dan, ko zaprosi pri njem za roko njegove hčerke. Ta načrt naj bi bila nekaka dota, ki bi jo prinesel Jack v zakon. Počasi je Jack odprl predal ter vzel iz njega mapo. Z nekako ljubeznijo jo je odprl in ostrmel. Mapa je bila prazna — načrt je izginil. Prebrskal je vse predale, pregledal celo stanovanje, a o načrtu ni bilo ne sluha ne duha. »Nekdo mi ga je ukradel!« Njegov sum je seveda padel takoj na oba tujca, ki sta delala v Rosenfischovi tovarni. Drugi dan je naročil Petru, naj nadzoruje oba tujca. Doktor in Fred sta stopila v Židovo stanovanje. Ta ju ni bogve kako prijazno sprejel. »Ako ne bo kaj kmalu kakega rezultata s tistim načrtom, bo golobica še od žalosti umrla.« Tako ju je nagovoril tisti večer. Doktor ga je skušal takoj potolažiti: »Saj delo zadovoljivo napreduje.« »To praviš vedno in vendar še ni nobenega rezultata.« Doktor je skušal napraviti čim najbolj prijazen obraz, kar se mu pa ni popolnoma posrečilo, ker v srcu je privoščil Židu vse najslabše. »Si že našel onega Jacka?«, se je okrenil Žid k Fredu. Fred je odkimal. »Tako? Seveda, po zabavah hoditi, to znaš, a moje zapovedi in želje so ti deveta briga.« »To ne gre tako hitro«, je nekako jecljal Fred. »Saj sploh še poizkusil nisi ničesar v tej zadevi. Kar priznaj!« Fred je molčal. Doktor je bil nervozen ter je čakal, da se Mozes Kohn nekoliko unese. »Stvar mora iti odslej hitreje naprej«, je nadaljeval Žid že nekoliko bolj mirno. »Sicer bomo imeli prej policijo na vratu nego dobiček v žepu.« »Potrudiva se še bolj«, je pripomnil doktor. Zadel ga je strogi Židov pogled. »Ti se še preveč trudiš, namreč okrog svoje Lole! In za človeka, ki mu gre za glavo, ni preveč koristno, če se tako očitno druži z ženskami.« Doktor je hotel ugovarjati, toda Žid ga je prehitel. »Nič ne ugovarjaj! Bi prav nič ne pomagalo. Kar sem dejal, sem dejal, in končno je vse tudi resnica.« Žid je pričel svoj izprehod pred doktorjem in Fredom. Čez nekaj minut je obstal. »In kaj pravzaprav želita?« Doktor se je nervozno prestopil. Židu tudi ta gib ni ušel. »Denarja bi rad, kajne? Za svojo Lolo! Ne dam!« In zopet je pričel stopati po sobi. Doktor je spremljal njegove korake s svojimi pogledi, ki so izdajali ponižno prošnjo. »Ali veš, da si mi ogromno dolžan?«, se je Žid ustavil pred njim. »Kdaj mi boš vse vrnil?« »Kakor hitro se načrt posreči.« »In če se ne?« »Pa se bo!« Žid se je hripavo zasmejal. »Vedno enako govoriš. Ali veš, da me sovražiš?« Doktor je začudeno pogledal Žida. Toda ta je nadaljeval: »Čudno, kaj? Toda stari Mozes Kohn dobro ve, da ga sovražijo vsi tisti, ki jim je posojal denar. In zato me sovražiš tudi ti in čakaš samo prilike, da bi mi zavil vrat. Nič ne taji, v srce ti vidim!« »Motiš se, Kohn«, je odvrnil doktor. Žid je stresel glavo. »Nič se ne motim, dragi doktor! Morda se danes še ne zavedaš popolnoma svojega sovraštva do mene, toda prej ali slej bo sigurno izbruhnilo. Poznam to. So hodili k meni ljudje, prosili so me, na kolenih so me prosili, ti pravim. Končno so me preprosili, ker tudi Žid Kohn ima svoje srce, in sem dal. Seveda sem hotel imeti svoj zaslužek pri tem — da, kdo naj pa dela zastonj, takorekoč za hvaležnost. No, in ko je prišel dan, ko bi bilo treba dolg vrniti, tedaj so me preklinjali in mi grozili. Toda Jehova je pravičen in ni zapustil nikoli svojega ponižnega služabnika. Da, da, taki so ljudje! Hvaležnosti ne poznajo. Nas Žide zaničujejo, a v sili poznajo samo Žida. Kristjan ne posodi kristjanu, Žid mu mora.« Mozes Kohn se je razvnel. Doktor je vedel, da je najboljše, če ga pusti, da se razgovori. Ko je Žid umolknil, je doktor dejal: »Mozes, vse ti povrnem, samo to pot mi še pomagaj. Res rabim.« »Vem, da rabiš. Ti vedno rabiš, več bi rabil, nego bi se upal prositi. Doktor, doktor, ta ženska ti bo v pogubo. Pusti jo, naj gre svojo pot. Ona je umetnica. Ne veži svojega življenja na njenega. Ona rabi denar, bogate kavalirje, ti pa nimaš niti prvega in nisi niti drugo. Zato jo pusti, ti pravim. Lola ni zate.« Doktor je sklonil glavo. Fred je sedel medtem na otomano ter se zagledal skozi okno. Žid je nadaljeval: »Da, ženska! Tudi v tem imam izkušnje. Glej Rahela, moja žena. Nič ne rečem, bila je lepotica, najlepša med vsemi. A zaupal sem ji kljub temu. Toda v ženski je nekaj hudičevega, nikoli ne veš, kdaj ti pokaže roge. Rahela je bila ponižna in dobra, a vrag vedi, kako jo je premotilo. Varala me je. Varala z onim prokletim...« Tu je Žid umolknil. Toda samo za trenutek, nato je nadaljeval: »Ko sem prišel na sled njenemu zakonolomstvu, ni prav nič tajila. V brk mi je povedala, da sem star in ostuden dedec ter da gre rajše takoj v vodo kakor pa da bi še nadalje živela z menoj. Kaj sem pa hotel? Pustil sem jo, da je šla svojo pot. In preselila se je k svojemu ljubčku. A pod srcem je nosila moje dete, do katerega mi je odrekala vse pravice. Kasneje se je poročila s svojim zapeljivcem, ker je mislila, da je Mozes Kohn mrtev. Mnogo let je že minilo od tedaj, a v srcu je še vedno nezaceljena rana. In maščeval se bom, prokleto maščeval.« Prvič je bilo, da je ta Žid, ki je bil sicer tako čudno zaprt vase, toliko povedal o svoji preteklosti. »Zato doktor, pusti ženske!« Doktor je napravil par korakov po sobi. »Samo tisočak mi še daj, potem te ne bom več nadlegoval.« »Torej nočeš ubogati, doktor? Kakor hočeš! Toda zapomni si: ako boš stal nekoč pod vislicami, tedaj se spomni mojih besed!« Čudno mehak je bil postal Žid in izročil je doktorju tisočak. Doktor je podpisal potrdilo, ki ga je Žid varno spravil k ostalim doktorjevim potrdilom. Nekega dne se je Žid Kohn spustil po stopnicah navzdol v prostor, kjer je imel, kakor že vemo, zaprto Mary. Tiho kakor tat se je priplazil do vrat ter jih previdno in neslišno odprl. V sobi je bilo poltemno. Mary je ležala na otomani ter mirno spala. Žid se je sklonil nad njo ter jo dolgo opazoval. Njen lepi obraz je bil nekoliko bled, ker Mary ni mogla na sveži zrak. Sicer pa tudi to ni Maryni lepoti prav nič škodovalo. Kohn jo je opazoval dolgo, molče. Njegov pogled je visel na Marynem obrazu in njegove oči so bile skoraj vlažne. Kadarkoli je Žid odšel v spodnji prostor, vedno se je vračal čudno mehak nazaj. Mary je spala mirno in na njenem obrazu je ležal tih smehljaj. Mozes Kohn se je končno vzravnal ter stopil k mizi, ki je stala v kotu sobe. Iz žepa je potegnil nekaj papirjev ter jih položil na mizo. Skrbno jih je jel čitati. Ko je bil s čitanjem gotov, je vzel iz drugega žepa veliko sliko ter jo pričel ogledovati. Na sliki je bila naslikana mlada, lepa žena, ki se ji je poznalo na prvi pogled, da je židovskega pokolenja. Bila je Rahela, žena Mozesa Kohna, ki ga je pa, kakor nam je že znano, zapustila ter se preselila k svojemu ljubčku. Dolgo je zrl Žid v sliko; izgledalo je, da kar ne more odtrgati od nje pogleda. Nato je počasi vstal, sliko še vedno držeč v roki, ter tiho stopil k speči Mary. Zopet se je sklonil čezenj ter jo pazljivo ogledoval. Nato se je zazrl zopet v sliko. Končno je zamrmral: »Brez dvoma, ona je!« Sklonil je glavo in ustnici sta mu zatrepetali. Stisnil je zobe, s silo je udušil v sebi naraščajočo ginjenost. Naenkrat pa je postal njegov pogled divji, oči so se mu zasvetile. Dvignil je roko, nato pa jo položil na svojo srčno stran. »O Jehova, ti pravični, ti modri! Hvala ti, da si mi naklonil dan, ko se bom mogel maščevati. Moje maščevanje bo strašno, strašno...« Besede so mu zamrle na ustnicah ter njegov pogled je zopet obvisel na speči Mary. Stal je s sklonjeno glavo. »Torej delo zadovoljivo napreduje?« Inž. Allan je z rastočim začudenjem opazoval čudno ogrodje nekega stroja, ki je bilo podobno nekakemu topu in ki so ga ustvarile doktorjeve in Fredove roke. »Da, gospod!«, je kratko odgovoril doktor Bugovsky ter se zatopil v načrt. Inž. Allan je še nekoliko postal, nato pa pustil oba zopet sama. Sedaj je doktor dvignil glavo ter pogledal Freda. »Ti, Fred, tale inž. Allan mi ničkaj ne ugaja! Ali se ti ne zdi, da se nekoliko preveč zanima za najin top?« »To sem že večkrat opazil«, je odgovoril Fred, ki je ravno imel opravka pri topu. »Treba je, da sva čim bolj previdna, ker sicer se lahko izcimi iz tega še kaka neprijetnost. Za vsak slučaj bom nocoj obvestil o tem svojem najnovejšem odkritju Kohna.« Medtem je odšel Allan k svojemu šefu Rosenfischu. Ta je pričel zopet redno hoditi v tovarno. Sicer se je zelo postaral, odkar ni imel nobenih vesti o Mary, toda njegov pohlep po dobičku ga je vendarle prisilil, da je pričel zopet misliti na kupčije. Kadar je bil sam v svoji vili, kjer ga je vsak kotiček spominjal na Mary, je često obupaval ter si ruval lase od bolesti, toda v tovarni, med bučanjem strojev, je zatrl v sebi vse občutke ter se s podvojeno silo posvetil svojim trgovskim poslom. Rosenfisch je ravno pregledoval dospelo pošto, ko je vstopil Allan. »No, Allan, kaj je novega?«, ga je nagovoril Rosenfisch prijazno. To je bil tudi edini človek, s katerim je bil starec prijazen. Vedel je, da je Allan duša in gonilna sila celega njegovega podjetja. »Gospod šef«, je pričel Allan, »dolžnost mi veleva, da vas opozorim na oba tujca, ki sta vam predložila načrt za oni novovrstni top. Skrajno sumljiva se mi zdita. Sicer jima ne morem zaenkrat očitati še ničesar takega, toda ne morem se otresti neke slutnje...« Starec ga je vprašujoče pogledal. »Kaj mislite? Povejte mi bolj razločno svoje pomisleke.« »Predvsem«, je pričel ponovno Allan, »se mi zdi, da traja cela stvar nekam čudno dolgo. Imam vtis, da sta prišla do neke mrtve točke v načrtu, preko katere ne moreta. Že štirinajst dni zasledujem njuno delo in vse te dneve nista prišla niti za ped dalje. Ako sta onadva resnična izumitelja, tedaj bi morala pač boljše poznati načrt za svojo iznajdbo. To da misliti, gospod Rosenfisch. Imam vtis, da onadva nista prava avtorja tistega načrta, ampak da je načrt...« »Ukraden?«, ga je presekal Rosenfisch. »Za to nimamo nikakih dokazov. Sicer pa ničesar ne riskiramo; ako se načrt posreči, plačam dogovorjeno vsoto, ako pa ne, tedaj nimam nobene škode.« Allan je molčal in ni ničesar odgovoril. »Prečrnogledi ste to pot, dragi Allan«, je končal starec. Allan je uvidel, da starca ne bo prepričal o ničemer in je zato odšel nazaj v svojo pisarno. Ni pa opazil, da je odskočil od vrat Rosenfischove pisarne človek, ki je prisluškoval celemu njegovemu razgovoru z Rosenfischem. Bukovskij in Fred sta se podala še isti večer k Mozesu Kohnu. »Zdi se mi, da naju je tisti Allan zavohal«, je doktor pojasnil Židu. »Šel je k staremu ter naju skušal očrniti. Posrečilo se mu seveda ni, ker Rosenfischu gre mnogo preveč za masten dobiček, ki si ga obeta od našega načrta.« Žid je gledal skozi okno. Zdelo se je, da ni polagal nobene važnosti na doktorjevo novico. Naenkrat se je okrenil ter dejal: »Policija voha nekaj okrog hiše!« Njegov glas je bil trd, jeklen. Doktor se je prihuljil, takoj je delovala nanj beseda »policija«. »Inšpektor Webster se je danes sukal celo uro okrog hiše, raziskoval je... Toda našel ni ničesar! A odkod vse to? Zaradi vajine nepazljivosti, počasnosti.« Doktor je postal že čisto majhen. Le njegovi pogledi so nemirno švigali po sobi od predmeta do predmeta. Z nobeno besedo ni skušal ovreči Židovih očitkov. Fred se je naslonil ob podboje vrat ter se delal, kakor da ga vse skupaj prav nič ne briga. Njegove misli so bile pri Mary, kakor vedno, kadar se je nahajal v Židovem stanovanju. Nekaj časa je vladala v sobi tišina. Nato je znova pričel Kohn: »Torej Allan vohuni? Prav, zato naj umrje!« Mozes Kohn je izrekel sodbo mirno, kakor bi šlo za malenkostno zadevico. »Da, umrje naj«, je nadaljeval, »preko trupel moramo do cilja.« Doktor je zopet dvignil glavo. Njegov pogled se je srepo zapičil v Kohna. »In kdo naj to izvrši?« Žid je pogledal Freda, nato je dejal: »Fred!« Fred, kakor da se je pravkar prebudil iz sanj, je pogledal doktorja, nato Žida. »Jaz?« »Da, ti!«, je kratko pritrdil Kohn. Fred je sklonil glavo kakor obsojenec. Skoraj nerazumljiva je bila beseda, ki je prišla preko njegovih ustnic: »Ne morem!« Uničujoči Židov pogled ga je zadel. »Strahopetec!... Moraš, ukazujem ti!« Fred se je vzravnal. »Usmiljenje! Usmilite se moje mladosti. Do te ure sem vaju ubogal v vsem, vse sem storil, karkoli sta hotela — a tega ne zahtevajte od mene, da ubijem človeka... Ne, morilec nočem postati.« Žid je stopil tik pred njega. Dvignil je sklenjeni pesti ter zasikal: »Moraš, sicer ubijem jaz tebe!« Okoli doktorjevih ustnic je igral ciničen smehljaj. Zabaval se je nad Fredovimi mukami. Njegova zločinska narava je našla pri tem velik užitek. Fred je zopet sklonil glavo. Žid je povesil pesti. Njegov glas je postal mehkejši. »Fred, ne bodi copata. Stori, kar ti ukažem. Nagrada bo...« »Mary!«, je dahnil Fred ter dvignil glavo. V njegovem pogledu je bilo zapisano hrepenenje. »Morda! A obljubim ničesar!« S tem je bila sodba izrečena in Allanu so bile ure življenja štete. »Dobro, Peter«, je dejal Jack. »Ti si torej prepričan o vsem tem?« Peter je prikimal. »Da, vodja, prepričan. Zasledoval sem in dognal, da je vaš načrt v Rosenfischovi tovarni, kjer doktor Bugovskij sedaj dela model topa. Za pomočnika ima nekega Freda.« Jack se je nasmehnil. »Tepca! Formule za izstrelek nista našla in opravila ne bosta ničesar. O Mary ne veš še ničesar?«, je vprašal Jack po kratkem molku. »Na sledi sem, toda kaj gotovega ne vem še.« Jack se je zamislil. Bog ve, ali je Mary sploh še živa? Peter je razbral Jackovo skrb. »Ne skrbi, vodja, v nekaj dneh dobiš vesti o njej.« Nato sta se ločila. Jack je počasi stopal proti centralnemu parku. Poiskal je klop, kjer je običajno sedel, ako si je zaželel miru in oddiha. Klop in prostor sta mu vzbujala spomine. Tukaj je spoznal Mary... Na tej klopi mu je prvič zašepetala: »Ljubim te!« Ta klop in ta drevesa okoli nje so bila priča njunega prvega nežnega objema. Večer je bil takrat. Eden tistih mehkih večerov, ki vplivajo tako sentimentalno na človeka. Roko v roki sta stopala Jack in Mary skozi park. Lahna poletna sapica je božala Maryne kodre in poljubljala njene rdeče, napete ustne. Klop, skrita pred pogledi radovednežev, ju je vabila. Sedla sta in se zasanjala. Nad njima se je bočilo nebo, čisto in ažurno, pokrito z milijoni zvezdic. Ah, v takih nočeh je sreča človeku tako blizu! To sta občutila oba... Njun dih je bil pritajen, le srci sta glasno bili ter se zlivali v en sam akord: ljubezen! Sama nista vedela, kdaj sta se srečala... čutila pa sta, da se poznata že dolgo, dolgo... In v tistem trenutku je zašepetala Mary: »Ljubim te!« Sami od sebe sta se približali njuni ustnici ter se združili v dolgem poljubu, ki ga je narekovala ljubezen. Jack je mislil na vse to in v očeh je začutil vlago. bmg7rpdzk5ro1pfiw5cqc683cqlojr0 Indija Separandija 0 41748 223898 2026-04-22T06:00:54Z Urša Matotek 9825 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Indija Separandija | normaliziran naslov = Bojevita povest iz nebojevitih časov | avtor = Martin Krpan | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1923}}'' letnik 56; št. 178, 180, 181, 183, 185, 194 | vir = dLib {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=?|178}}, dLib {{fc|dlib|S68P1KNL|s=?|180}}, dLib {{fc|dlib|AB16SDLX|s=?|181}}, dLib {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=?|183}}, dLib {{fc|dlib|EFHGDO86|s=?|185}}, dLib {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=?|194}} | dovoljenje = dLib | obdelano...« 223898 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Indija Separandija | normaliziran naslov = Bojevita povest iz nebojevitih časov | avtor = Martin Krpan | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod 1923}}'' letnik 56; št. 178, 180, 181, 183, 185, 194 | vir = dLib {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=?|178}}, dLib {{fc|dlib|S68P1KNL|s=?|180}}, dLib {{fc|dlib|AB16SDLX|s=?|181}}, dLib {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=?|183}}, dLib {{fc|dlib|EFHGDO86|s=?|185}}, dLib {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=?|194}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} == I. == Močno sem se ustrašil, ko so zagrmele preko Slovenije iz narodne skupščine v Beogradu besede klerikalnega poslanca dr. A. Korošca, izgovorjene z nečloveško ošabnostjo in napihnjenostjo, namreč besede, da smo Slovenci poseben narod s posebnim jezikom, s posebno versko tradicijo in kulturno osobitostjo. »Na, zdaj pa imamo«, sta mi zastali obe čeljusti, »v kratkem postane cela Slovenija ena sama blaznica paranojiov.« Tako močno sem se ustrašil, da mi je padlo iz rok pero, s katerim sem začel — bogve, ali sploh in kdaj dovršim sedaj to nalogo! — zapisovati svoje spomine o dogodkih in osebah, ki sem jih doživel v Indiji Separandiji, v cesarstvu slovenskih separatistov. In baš zato, ker ne vem, ali sploh in kdaj dokončam povest, ako se sme tako imenovati to moje fantastično snovanje in vozljanje, ki bi par let zalagalo iskrene Jugoslovene s potrebnim smehom in humorjem, s potrebno fantazijo in filozofijo, neprecenljivim in najboljšim surogatom za hude čase, jim hočem v glavnih potezah zaupati svoj osnutek. Da pa sem jaz, Martin Krpan, resnično oživel in vstal od mrtvih, to se je zgodilo tako-le: slovenski separatisti so obupali nad živimi in rekli: »Ako nas ne marajo živi, pa najdimo moči med mrtvimi, ki jih je še več po moči in številu!« Možakarji pa je niso mahnili na pr. v ljubljansko prosekturo ali k Sv. Krištofu, ampak zavili so jo naravnost v slavno Unionsko klet, kjer so, kakor to zahteva najnovejša moda kulturnih delavcev, ustanovili Spiritistično društvo, da sklenejo zvezo s hudobnimi duhovi, strahovi, pošastmi in demoni vseh časov in narodov, in da si z njih pomočjo osnujejo lastno državo, lastno cesarstvo, imenovano Indija Separandia. Povest natančno opisuje, kako so si naši paranojični avtonomisti razdelili čarovniške uloge, oživijo okultizem vseh strok (črno magijo, alkimijo, astrologijo, kabalo, nekromantijo itd.) in kako so po dolgem pogajanju, polnem burnih epizod, podpisali pogodbo v latinskem jeziku, ki se začenja z besedami: »Mi vsemogočni vladar in mojster, Lucifer in naši sopodpisani pomočniki in veliki knezi Satan, Belcebub, Moloh, Mefistofijel, Levijatan, Plimi, Astarot, Aheront, Magot, Asmodi, Belijal, Ajmajmon, Pajmon itd.« in konča s klavzulo »de ne lando cum Diabolo...« == II. == »Predno začnemo čarati in klicati duhove«, opozori nekdo zamišljene in v strahu trepetajoče spiritiste, »moramo vedeti, po katerem principu bomo vladali, ali z razumom, dobroto ali strahom?« »Naša prva dogma se glasi: človek je največja beštija«, zavpije hripavo najnestrpnejši med njimi, sodeč po najstarejšem merilu, to se pravi, sam po sebi. »Vladali bomo z žezlom kakor vsi drugi, torej s simbolom batine in strahu.« »V znamenju strahu«, potrdijo in zamrmrajo enoglasno vsi navzoči. »Ampak z živim strahom, ne samo strašiti z besedo«, predlaga mož izkustva. Po dolgotrajni, mestoma viharni razpravi se odločijo poizkusiti svojo čarovno in spiritistično silo s tem, da najprej pričarajo iz pekla živega straha v obliki starega, dasi že precej obrabljenega klerikalnega zmaja. »Pa ga nekoliko restavriramo in moderniziramo«, tako si utešijo zadnje pomisleke, »na novo mu damo spiliti zobovje, na novo prepleskati črnorumene luskine itd.« »Ni mogoče«, odgovori Lucifer iz pekla po brezžičnem telefonu, »klerikalni zmaji so na izmoru. Samo dva še imamo. Mlajši je dobil po več sto letih s koncem svetovne vojske tri mlade, ki pa so že vsi oddani, prvi za Nemčijo, drugi za Francijo in tretji za Italijo. Starejšega pa rabim sam, da z njim krotim in strašim nepokorne peklenščke.« Po daljšem prerekanju se sporazumejo, da jim Lucifer samo začasno posodi starega klerikalnega zmaja. Točno se je posrečila separatistom prva spiritistična seja (podrobnosti sledijo v povesti). Na predpisani čar in čarorek se je prikadila, prisopihala, priplakala in prižvižgala iz pekla orjaška in pošastna zverina. »No, zdaj pa kmalu s strahom ukrotimo celo človeštvo in naša Indija Separandija nastopi svetovni imperij«, pomodruje zadovoljno veliki čarovnik, »a predno nadaljujemo s čaranjem in klicanjem duhov, moramo izpolniti drugi socijalni predpogoj lastne državnosti, ustvariti svoj osobiti državni jezik in v ta namen upostaviti prvotno obliko pristne praslovenščine, takozvane indoslovenščine, tistega človeškega prajezika, iz katerega so se razvili vsi drugi in h kateremu se imajo vsi vrniti kakor izgubljeni sinovi po zakonu palintropije, večnega vračanja, evolucije in inverzije. Pred vsem pa takozvana srbohrvaščina, saj jo je izmislil samo tisti jugoslovanski in slovanski fantast, tisti »protektor srbskih narodnih pesmi«, tisti nesrečni Jernej Kopitar, oni izdajalec indoslovenščine, tega plemenitega človeškega praporekla, ki ga je že davno pred Adamom in Evo zaplodil neki neoženjen indoslovenec. Zakaj je zmešal Kopitar tistega srbskega Vuka Karadžića, zakaj je učil Srbov, da se zaduše v močvirju cerkvene in ruske tatarščine? Kako sijajno bi sedaj zmagovala in vladala naša sveta indoslovenščina!« »Fej, Kopitar, ingenium sulle! Živela indoslovenščina, živelo indoslovenstvo!« zatuli razigrani zmaj. »Jugoslovanski špijon in oče takozvane slavistike, Jernej Kopitar, je pokvaril tudi Miklošiča«, nadaljuje veliki čarovnik, »najbolj pa Levstika, očeta moderne književne slovenščine. Ali niso ti zaslepljenci pripravili lažnivega dokaza, da prehajajo jugoslovanska narečja brez meje druga v drugo, da tvorijo od Triglava do Carigrada pravzaprav en sam jezik? Ali niso pokvarili ti jezikovni izdajalci naše prastare indoslovenščine s tujkami iz takozvane staroslovenščine, te pravoslavne spakedranščine, iz srbohrvaščine in drugih slovanskih jezikov? Zato pa hočem s čarovno močjo najprej priklicati duha pokojnega Levstika, prestrašiti ga hočem z našim živim zmajem, da prekliče svoje jezikovne zablode in da očisti našo sveto indoslovenščino jugoslovanske in slovanske ljuljke. Pred vsem pa mora preklicati tudi zmešano literarno skrpucalo »Martina Krpana«.« »Fej, Martin Krpan«, sikne razkačeno zmaj, »umoril je mojega očeta Brdavsa.« == III. == Zdaj pa: pst! Odgrniti hočem zagrinjalo, za katerim so indoslovenci doslej tiščali veliko Levstikovo skrivnost iz umevnih razlogov, da v robskih dušah slovenskega ljudstva ne razvnamejo starih tradicij jugoslovanske svobodoljubnosti in bojevitosti, da ne zaori po slovenskih dobravah jugoslovanski bojni klic za »staro pravdo«. Indoslovenci so si dobro zapomnili svarilo zgodovine (primerjaj zadnji slučaj bolgarskega tribuna Stambolijskega), da je vedno nevarno in nezanesljivo izzivati ljudsko bojevitost, kajti nič se ne ve, proti komu se naposled obrne ljudsko orožje. Maščevalni Levstik, zadnji slovenski puntar iz časov »stare pravde«, je namreč zapustil pismo z naročilom: Naj se odpre in prečita na dan svobode, ko zlomi jugoslovanski narod dunajski in rimski jarem. Indoslovenci so se zvijačno polastili pisma in ga uničili. Izdajalci se dobe povsod in tako se je razvedela vsebina. Levstik je baje v skrivnostnem pismu prisegel, da nikoli ne pozabi ponižanja in trpljenja, ki mu ga je naložila dunajska nemška in rimska klerikalna gospoda, da nikoli ne pozabi ponižanja in trpljenja, s katerim je mučila ista gospoda skozi dolga stoletja njegov ubogi slovenski narod. Da si izlije vsaj nekoliko prekipevajočega žolča, je napisal simbolično satiro »Martin Krpan«. Živo si predstavite posamezne prizore in ošinite jih samo z žarkom logike: ali si morete misliti krutejšo ironijo in jedkejši sarkazem? Ošabno dunajsko cesarstvo nemških grofov naj reši zadnja in najbolj zavržena stvar na svetu in v očeh dunajske gospode: Der windische Hund Martin Krpan? In kak škrat maščevalne logike tiči za krvoločnostjo, da pomori brez najmanjšega vzroka Brdavs, strašen velikan neznanega porekla, vse nemške junake, na zadnje celo cesarjevega sina edinca? Povest se godi v časih slovenske reformacije in kmetiškega punta za »staro pravdo«. Tedaj je zaplapolala v slovenskem kmetu zadnja iskra jugoslovanske svobodoljubnosti in bojevitosti. Puntar Martin Krpan je bil zaupnik in agitator prvega jugoslovanskega revolucijonarja Ivana Ungnada, ki je po razbitju enotnega jugoslovanskega naroda poizkusil obnoviti staro narodno edinstvo. Premišljeno je opravljal Martin Krpan med kmeti zarotniški posel, javno se je izdajal za prismojenega xxx in neovirano prodajal sol ugodnosti. Tudi pri Krškem se je boril v vrstah kmetiškega generala, Belokranjca Ilije Gregoriča. Tiste čase sta se prepirala dva volkodlaka za prvenstvo, kdo bo pil slovensko kri, ali dunajski nemški grajščak ali rimski latinski klerikalec? A Lucifer, vrhovni glavar klerikalne zalege, se je pritožil pri dunajskem cesarju nad lakomnimi nemškimi grajščaki, da mečejo njegovim služabnikom samo oglodane kosti. Grajščinski požeruhi pa so odgovorili: le tiho naj bo Lucifer, ali misli, da smo res še tako neumni, da verjemo v pekel in hudiča? Ako ne bo tiho, povemo to še kmetom, potem pa naj kar zapre peklensko podjetje. Lucifer se je takoj maščeval in poslal iz pekla Brdavsa, klerikalnega zmaja v človeški podobi, da pobije neverno nemško gospodo s cesarjevim sinom vred in tako zavlada klerikalna paranoja sam me d širnim cesarstvom. Slovenski kmetje so se tajno in po noči zbrali ter z Martinom Krpanom posvetovali. Nemški grajščaki so jim upropastili državo, razbili edinstveni narod na tri dele. Ker so se ujedinjenega bali, so izročili druga dva dela Madžarom in Turkom, in tako so jim vzeli samo telesno svobodo. Ako jim pa zdaj klerikalni zmaj vzame še duševno svobodo, potem so za zmerom izgubljeni. Zato so sklenili: Brdavs naj pobije nemško gospodo, naš Martin Krpan pa klerikalnega Brdavsa! == IV. == Zdaj vemo, zakaj je zgrabila zbrane Indoslovence tako gorka ob Krpanovem imenu in zakaj so hoteli najprej pričarati Levstika na obračun. Naposled se približa tajinstveni trenutek in sosednji frančiškanski stolp odbije dvanajst ter naznani začetek ure novinskih duhov. V skrivnostni temi se dvigne veliki čarovnik in udari narahlo s čarovno palico na najboljše Levstikovo literarno delo, v katerem gotovo spi in počiva njegov duh — udari na III. zvezek njegovih zbranih, od Levca urejenih spisov. Ali kakor že gre našim separatistom vse narobe od rok, tako se tudi tukaj zmoti v roti in citaciji veliki čarovnik in namesto Levstika se izmota iz književne dimenzije mršavi minister Gregor, zaspano si maneč krmežljave oči. Navzoči spiritisti počijo v smeh: »Kaj pa ti tukaj iščeš, zeleni Gregor?« Kakor toča se vsujejo nanj dovtipi od vseh strani. »Mir, gospodje«, jih pomiri preudaren tovariš, »pozabili smo, da je za vsako podjetje treba najprej denarja, da je denar sveta vladar, da je denar začetek in konec sveta. Duhovi so nas blagohotno opozorili na to staro resnico, zato so nam poslali izkušenega finančnega ministra Gregorja.« Veliki čarovnik zastavi drugič čarovno palico. »Močno udari«, ga opomni nekdo, »Levstik je bil vedno trmast in uporen duh.« A tudi to pot se iz neznanega vzroka ne posreči namerjani čar. Knjiga se samo pošastno pokadi in iz dima književne dimenzije se izvije in prismenlja presvetla prikazen cesarja Janeza. Srdito sikne zmaj na starega tekmeca in v zadregi se spogledajo spiritisti. Tovariš največje prisebnosti jih potolaži: »Pa naj ostane, naj nam vsaj ne bo treba voliti drugega vladarja.« »Prav je tako«, pritrdi drugi, »saj je cesar Janez vzor pravega Indoslovenca, ki združuje v sebi naše najboljše črnorumene tradicije in tudi staro indoslovensko bojevitost. Prepričan sem, ko bi bil Brdavs pomandral tudi Martina Krpana, da bi ga bil nazadnje vendar posekal naš junaški cesar Janez!« »Ne češpljaj, Indoslovenec!« puhne ljuto zmaj, a družba se zanj ne zmeni in enoglasno zaori klic: »Živio Nj. Veličanstvo cesar Janez, slavni vladar Indije Separandije!« Indoslovenci se zgrnejo z globokimi pokloni okoli cesarja in mu hite poljubovati roke. »Robske duše!« zamrmra strupeno ljubosumni zmaj. »Samo en pogoj nam mora podpisati«, se ojunači nekdo, »da takoj razveljavi srbski zakon o zaščiti malega kmeta. Kakšna srbska zvijača! Ako postane slovenski kmet svoboden in nedotakljiv gospod na svoji zemlji, s čim ga bomo potem strašili in krotili? Zviti kmetic se ne boji ne boga ne hudiča...« »Zakaj ste pa mene poklicali?« ugovarja zmaj. »Večina kmetov le hrani vraževerno bojazen, dokler kaže dobiček. V pravem strahu ga drži le boben in dražba. Kmet je uporen pes; gorje, ako se izmuzne iz verig naših bank in posojilnic. Svoboden kmet — svobodna Jugoslavija, a zora je Indoslovencem!« Zadnji neuspeh je razburil velikega čarovnika in jezno je zagodrnjal nad Levstikom: »A vendar te ukrotim še nocoj, uporni duh, še nocoj boš klečal pred nami, grča ribniške doline!« »Krepieren soll der Hund!« sikne zmaj. Veliki čarovnik dvigne tretjič čarovno palico in udari dvakrat z vso močjo po Levstikovi knjigi, mrmrajoč: »Vesoki noi gvavtno krafni shegen« Kolomonov: Fafarari, Dalafarari, Rarevari! Dvojen udarec — dvojen uspeh, a stara smola: namesto Levstika prijaha iz književne dimenzije kobilica pa moja nemala malenkost z mesarico na rami. »Stara trma«, jeknejo prestrašeni spiritisti, »Martina Krpana je poslal namesto sebe.« Zmaj skoči proti meni, začne razkačeno sikati in pihati, da me prestraši in zapodi nazaj v književno dimenzijo. »Le pihaj, črnorumeni luskinar«, ga zavrnem jaz, »a moje kaše ne boš pihal.« Pokažem potni list, ki so mi ga izposlovali dobri duhovi od svojega najvišjega poglavarja, Boga Očeta samega. »Vidiš dovoljenje, da svobodno sfrčim s svojo kobilico v vsako dimenzijo, da svobodno prebivam v vsaki dimenziji, po kateri se mi zahoče.« Omenil sem ravnokar, da sem od mrtvih vstal iz književne dimenzije. Tu se moramo nekoliko ustaviti in pojasniti pojem dimenzij. Kakor veste, razlikujejo moderni učenjaki neskončno mnogo dimenzij. Ne čudite se, da govorim tako učeno; nikar ne mislite, da ne bije v mojih prsih napredna žilica, da sem ostal nepoboljšljiv in naiven tihotapec, ki ni nikoli videl šole niti od zunaj. Včasih mi seveda še kaka uide, a kdo je brez podedovanega greha? Kako in kje pa sem se likal in mikal, to se izve pozneje v posebnem poglavju. Navadni zemljani poznajo samo tri dimenzije, v moji povesti prihajajo v poštev še druge in sicer: tri dimenzije preteklega, sedanjega in bodočega časa; tri nadzemske oziroma podzemske dimenzije nebes, vic in pekla; sledi dimenzija fantazije, poganske mitologije, dimenzija romantike in eksoticizma in različnih umetnosti, kamor spada tudi moja književna dimenzija. Po potrebi so navedene dimenzije pomnožene. Oprostite, ljubeznive bralke in spoštovani bralci, da tako dolgovezno trpinčim vašo napeto radovednost in se tako lahkomiselno izgubljam po nepotrebnih, suhoparnih, deloma celo učenih ovinkih — a tisti večer so imeli separatisti dosti in niso čarali dalje. == V. == V naslednjih večerih so si reg ustanovili s pomočjo duhov indoslovensko cesarstvo, Indijo Separandijo, z edinim in zadnjim namenom, vsestransko razviti, poglobiti tradicije in osobitosti indoslovenske kulture, na prvem mestu seveda tiste, ki ločijo Slovence od Srbohrvatov in drugih Slovanov. Kjer pa takih osobitosti niso našli, tam so jih kratkomalo izmislili in izumetničili. Takoj so si izvolili tudi vladajoče osebje, dostojanstvenike in druge predstavitelje indoslovenskih osobitosti. Na čelo države so postavili starega cesarja Janeza, za ženo so mu izbrali najbrhkejšo Indoslovenko, mlado cesarico Mico. Finančnega ministra Gregorja že poznamo. Ministrstvo vojne in mornarice je opravljal general Ožemavec, ki je iznašel osobito indoslovensko municijo in vedno vozil najlepšo barko iz Unionske kleti. Ministrstvo pouka in bogočastja je bilo izročeno baronu Poklonarju. Ministrstvo cesarske špijonaže je vodil elegantni in donjuanski tajni svetnik Ivan vitez Zvitorepec, pravi odločitelj svetovne vojske. Podkupovanju človeški nečimrnosti je služil nebroj vsakovrstnega plemstva naslovov in redov. Za vsako plemstvo, naslov in red je bila predpisana posebna uniforma. Za najvišje državno odlikovanje je veljal »uhan in red zlatega murčica« v treh stopnjah, dalje red črnorumenega krtvčka, ki se je nosil za klobukom, red višnjevega samostalnika itd. Med drugimi dostojanstveniki nam je najprej omeniti dvornega filozofa X., ki želi svoj incognito le nekaj časa varovati. Jedro njegove filozofije izraža stavek, da biva edino lastni jaz, da je ta jaz pravzaprav samo lastni žep ali, ako hočete, tudi bisaga, v kateri se nahaja ves predmetni drobiž ostalega sveta. Ves svet je vsebina mojega jaza, torej moja last, s katero poljubno razpolagam. Indoslovenska etika se je globoko vkoreninila v osnovi te žeparske ali bisagarske filozofije. Drug, enako anonimen dostojanstvenik je dvorni zgodovinar Y., avtor velike »Indoslovenske historije« in voditelj bojevite struje nebojevitih Indoslovencev. Po razvojni teoriji tega znanstvenika ne izhaja človeštvo iz ene same živali, na pr. iz opice, kakor trdi Darwin, ampak vsako pleme se je razvilo iz svojega »totema«, torej posebne živali. Prapleme Indoslovencev se je razvilo iz najbojevitejše zveri, iz strašnega tercijarnega tigra »macherodus«. Gonilna moč razvoja mu je po Heraklitu — edino boj! Dvorni pornograf je postal pisatelj Aloysius Scrobaris, kajti videli bomo, da je spadalo kvantanje med prve indoslovenske osobitosti; mesto dvornega poeta je zasedel najslavnejši indoslovenski lirik Anzelj Pan-Mahan. Njegovo burno, tragike polno življenje bo tvorilo posebno zapleteno povest v naši povesti. Na videz najsrečnejši lirik je bil v istini in v svoji duši najbolj nesrečno bitje. Koliko diplomacije in intrig, koliko moralnih in materijalnih žrtev ga je stala slava, da si je izsilil prvo mesto med zavidnimi tovariši in v novi indoslovenski literarni zgodovini, napisani samo zato, da dokaže nedosežno veličino moralnega in liričnega heroja Anzelja Pan-Mahana, a razkrinka formalno žonglerstvo artista Prešerna, tega nemoralnega in črtomirskega volkodlaka! In zdaj naj bi bil konec mukotrpne slave s tem, da bi Srbi pozobali to blagozvočno in krasnorečno indoslovenščino? Njegov itak pokvarjeni, samo slavo še prenašajoči želodec ne bi mogel prenesti te sramote. Kdo bi mu potem postavil spomenik in kdo čital njegova celo knjižnico obsegajoča zbrana dela? Iz same žalosti nad propadajočo samoniklo indoslovensko literaturo je vedno znova uprizarjal originalne samomorilne poizkuse, o katerih so drugi dan z ilustracijami poročali indoslovenski dnevniki. Zavidni tovariši pa so hudomušno šušljali, da igra samo teater, da s svojimi solzami samo zaliva venočo rastlinico lastne slave. Bodi si kakor hoče, nebogljencu se je nazadnje od pregloboke tuge nad pretečo izgubo slave zmešalo. Zaprli so ga v celico ogromne indoslovenske blaznice, kjer je kakor stekla zver neprestano dirjal gor in dol, obupno deklamujoč vedno iste verze: »Pa vedno mislil sem, da sem malik, ojoj, pa sem samo malic! Zato častit mi hodi spomenik na tri noge le kak pesič.« Na cesarskem dvoru se je razvilo razkošno življenje v orijentalskem slogu, polno ljubezni in zvijač, kakor da so oživele osebe iz književne dimenzije Boccacciovega »Decamerona« ali »Tisoč in ene noči«. Tudi v cesarstvu Indiji Separandiji se je shajal parlament in so se pričkale mnogoštevilne stranke, vihrale so osobite državne zastave in nad vsakimi vrati je kazala jezik iz državnega grba črnorumena pošast, pokroviteljica države. Indoslovenci so si sestavili tudi poseben kodeks postav; že samo čitanje tega zakonika ostane človeštvu neizčrpen studenec smeha in veselja. V šolah vseh vrst se je negovala na prvem mestu indoslovenščina in narod se je vzgajal metodično v štirih kardinalnih osobitostih indoslovenske nacionalne kulture. == VI. == Ker spiritistom v Unionski kleti ni uspelo pozvati Levstikovega duha, da bi preklical našo krasno književno slovenščino ter jo nadomestil z indoslovenščino, se je minister za pouk in bogočastje, baron Poklonar, na preprost način rešil iz precepa: indoslovensko stolico na univerzi sta prevzela oba specijalista indoslovenščine, Boltatu Pepe s Kudelovega in Žane z Iblane s sodelovanjem drugih priznanih dobaviteljev ljubljanske barabščine. Skoraj so odmevali vsi gledališki odri širom prostrane Indije Separandije osobitih glasov »ou, au, eu, iu«. Cesarju Janezu se je njih muzika tako priljubila, da je uvedel v celem cesarstvu za moški pozdrav besedo »houhou«, za ženske »mijau, mijau«. In zraven je pomežiknil svojim ministrom: »Pa bodo mislili, da govorimo svetovladno angleščino.« Pravzaprav pa je bila vsa indoslovenščina samo plod peklenske intrige. Belcebub se je hotel maščevati nad Slovenci, ker so pomagali razbiti staro alkoholno in klerikalno Avstrijo. Zato je obsedel samega ministra barona Poklonarja in ga navdihnil z mislijo indoslovenščine. S tem je hotel našo ljubko in lepo književno slovenščino ponižati na odurnoglasnost živalskega jezika, pasjega hovkanja in mačjega mijavkanja. Mimogrede omenjam, da vam ob priliki razložim povest, kako sta alkoholizem in klerikalizem samo peklenski podjetji s smotrom, da zatreta slovensko pleme. Štiri kardinalne osobitosti indoslovenske nacionalne kulture pa so bile sledeče: pridušanje in hudičanje; jerušanje; čikanje; kvantarije (Sauglockeniauten). Čik je postal splošni in internacionalno priznani simbol Indoslovenca, žvečenje tobaka najodličnejše nacionalno opravilo. Sadili so posebno hud tobak, ki je dajal mnogo sline; v dvorni tovarni so to strupeno zelišče za višje dostojanstvenike še na osobit način preparirali, da se je slina kar ulivala. Iz čikanja in pljuvanja se je razvil osobit nacionalen šport. V posebnih šolah so se učili Indoslovenci pljuvati v strop, v daljavo in na druge načine, kakor v loku, kolobarju, v obliki pršeče rakete itd. V tem nacionalnem športu se je odlikoval zlasti cesar Janez, in večkrat se je pripetilo, da so otroci tekli in pobirali za njim, ker so mislili, da meče rumene cekine okrog sebe. Vsaka hiša je dobila od države kotiček, »duhovar« po imenu, da si je sama kuhala »grenki jeruš«. Matere so celo nedolžne otroke zalivale z njim. Vsak kotiček je bil opremljen z »duhostescem«, ki je natančno označeval množino nakuhanega strupa. V državno blagajno so se stekali iz tega podjetja ogromni davki. Pridušanje in hudičanje je dajalo čvrsto podlago nacionalnemu bontonu; celo elegantne gospodične in dame so se tako pridušale in hudičale, da se je kar bliskalo, včasih celo treskalo. In bila je prva dolžnost vsakega priznanega nacionalnega pesnika in pisatelja, da je zalagal jugoslovansko javnost z novimi sočnimi in kosmatimi kletvicami, psovkami in kvantami. Vsako leto o kresu so se vršile velike olimpijske igre z javnimi tekmami v navedenih nacionalnih osobitostih. Fanatična ideja avtonomije se je razkvasila kot nevarna kužna bolezen celo na versko polje ter tako razpalila verne in pobožne Indoslovence, da so se uprli rimskemu centralizmu in zahtevali od Rima lastno indoslovensko cerkev in pratiko, napolnjeno s samimi indoslovenskimi svetniki in prazniki. Na prvo mesto so povzdignili vse tiste nekdanje napredne slovenske kulturne delavce, ki so se spokorili in odrekli svobodi razuma in znanosti ter prodali svoje robske duše črnorumenemu zmaju. == VII. == In kako se je godilo meni in drugim tujcem v cesarski Indiji Separandiji? Izborno! Smeha in zabave je bilo povsod in vedno dovolj; skoraj ni bilo dne, da se ne bi bili Indoslovenci v strastnem razvijanju nacionalnih osobitosti proslavili s kako novo osobitostjo. Indoslovenska smešnost sama je presenečala z izrazito osobitostjo, s pravo sožitnostjo nasprotij in tragikomike, z voljo vrtoglave zvijačnosti in močjo zabite gluposti. Svetovni dnevniki so se kar trgali za indoslovenske anekdote in dovtipe. Razpoloženje smeha in humorja je splošno zavladalo po svetu in zdravniki so ugotovili tiste dni, da sta smeh in humor najboljše zdravilo. Razvil se je naravnost romarski tujski promet in krivonosi špekulantje so začeli zidati sanatorije, ki so zdravili po novi metodi smehljajev in zabave. V središču zabavne pozornosti se je vrtel črnorumeni zmaj; vozil se je v posebnem avtomobilu po državi, podpisoval državne listine in nastavljal uradnike. Stregli so mu črno oblečeni služabniki, istočasno državni policaji in vohuni. Nadvse je zabavala tujce zmajeva strast na črno barvo; užival je celo samo črna živila: črno juho in mleko, črno sol in mast itd. Tudi njegovi služabniki so se morali navaditi črni hrani. »Črna barva je največja skrivnost«, je utemeljeval svojo zahtevo, »hočem, da postanete črni tudi pod kožo.« Služabniki so nosili v začetku črne halje, obraze so si črnili s posebnim črnim čistilom. Ker pa so bili skopuškemu zmaju stroški za črno obleko preveliki, je kratkomalo zapovedal, da se morajo po celem telesu »biksati« s črno barvo, rekoč: »Bo črna obleka za obraz in telo vsaj v enem.« Celo Indoslovenci sami so se posmehovali novi črni uniformi in paglavci so od daleč dražili črne policaje: »ks, ks, biksobiks!« O drugih osobitostih in navadah zmaja nisem mogel izvedeti nič zanesljivega; klepetalo se je mnogokaj, a prazne čenče ne sodijo v resno poročilo. Stari zmaji so res uživali samo človeško meso, posebno so jim baje dišala bederca mladih, nedolžnih devic, kakor vidimo na slikah patrone moje pokojne Dunajčanke. O kanibalizmu indoslovenskega zmaja se vsaj javno ni govorilo in dolgo sem bil prepričan, da so mu res zamrle stare skomine. Ali! Črnorumeni zmaj je obhajal običajno godovno in po vsej državi so slavili velik praznik. A že na večer godu je zmaj nenadoma obolel in takoj so poklicali odličnjake indoslovenskih zdravnikov. Cel večer so se potem posvetovali indoslovenski specijalisti v Unionski kleti, a niso se mogli zediniti v diagnozi. Vse je govorilo za to, da se je zmaj za god preobiedel in da mu je nekaj obležalo v želodcu. In drugi dan kakšna nepričakovana zabava! Tujci so z daljnogledi od daleč opazovali, kako so poklicali zdravniki mestno gasilno društvo; gasilci so zmaju z veliko gasilno brizgalko najprej izpumpali želodec, potem ga še klistirali, a zaman. Naposled so pripeljali velikanski rentgenov aparat in fotografirali želodec. In kaj so našli, ljudstvo krščansko? Nepremakljivo je ležalo v zmajevem želodcu nežno človeško okostje. Istočasno so prinesli dnevniki razburljiv brzojav, da je iz Jugoslavije brez sledu izginila krasotica, hči nekega jugoslovanskega profesorja, znanega po svojih ognjevitih člankih proti klerikalnemu zmaju. To ni bil slučaj, ampak bridka resnica. Črni policaji so bili na meji ujeli nesrečno žrtev, da razveselijo zmaja za god s staro, nikdar pozabljeno slaščico. V meni je zavrela kri in naveličal sem se Indije Separandije. Kri ni voda! Zasmilili so se mi bratje zaslepljenci, prevarani bratje Indoslovenci, in sklenil sem, da jih rešim zmajeve tlake in sramote, da maščujem nedolžno krasotico iz Jugoslavije. Poklical sem črnorumenega zmaja na dvoboj, da se z njim pomerim v odprtem junaškem boju kakor nekdaj z njegovim očetom, Brdavsom. Zmaj se je javno pripravljal na smrt, delal javno pokoro in javno opravil generalno izpoved, a moja mesarica je za vedno prekrižala njegove hinavske in zavratne račune. == VIII. == Vznemirljive prigode zadnjih dni so me tako utrudile, da se mi je zahotelo po izpremembi dimenzije. Zajahal sem iskro kobilico in sfrčal na nji v nebeško dimenzijo na počitnice. Pred nebeškimi vrati me je počakal sv. Peter sam in prijazno potapljal kobilico po vratu. Komaj je vrata odprl, pa so že od vseh strani prifrfotali angelčki, vriskajoč od veselja, kajti take živalce še niso videli v nebesih. Tako vam povem, da so ljubezniva bitja ti angelčki, fantki in fantje v različni starosti, od treh do šestnajst let, vsi snažno in lepo oblečeni, gladka in cvetoča lica, kodrolase glavice in na plečih peruti. Rekel sem sicer, da so fantki in fantje, v resnici pa moram priznati, da še danes ne vem, ali so moškega ali ženskega spola? Nebeške lepote in divote vam ne more popisati nobeno pero, tatorej rajši ne začnem. Razprostirale so se krog mene res same nebeške pokrajine in vrtovi, v sredi njih so se dvigale same palače v prekrasnem slogu. Prijetna toplota je oblivala obraz, a angelčki so letali okrog in s perutmi hladili obraz. Prvi mi je prihitel naproti seveda moj duševni oče, Levstik, tik za njim moj pobratim Kraljevič Marko. Prijela sta me za roke in odvedla v jugoslovanski nebeški kvart, kjer me je sprejelo nepopisno navdušenje jugoslovanskih nebeščanov, ki jih povest pozneje našteje vse po vrsti. Zvečer je bila velika vrtna veselica z angelskim koncertom v palači »Pri slovanskem vsecarju«. Zagledal sem na istem prostoru in v istem času zbrane vse slavne in zaslužne može, o katerih poroča slovanska zgodovina in literatura. Moja kri je kar brenčala in pela »Hej Slovani!«. Pri posebni mizi so sedeli z menoj Levstik, Prešeren, Aškerc in Krek. Jaz sem samo molčal, oni so mi kazali in razlagali znamenite osebnosti. Drugo jutro sem kobilico praznično osedlal in sebe slavnostno oblekel. Odjahal sem k napovedani avdijenci, k Bogu Očetu. Pred božjo palačo me je objel isti vriskajoči dirindaj angelov kakor včeraj. Kar iz rok so mi iztrgali kobilico in jo odpeljali na vrt za božjo palačo. Letali so okoli nje, sedali v sedlo in jo jahali, drugi so jo krmili z najslajšimi nebeškimi zelišči. Kobilica pa je vsa od sreče žarela in presladko zavijala oči. Mene so pa angelski vratarji in spremljevalci kar medse vzeli in me odvedli v čakalnico, kjer je bilo vse polno prosilcev in dostojanstvenikov. »Martine, le bliže, le bliže«, zaslišim zdajci neskončno dober glas. Sami ne vem kako, in že sem stal pred Bogom Očetom samim, sedečim na nebeškem prestolu. »Saj te že davno poznam iz knjige tvojega očeta«, nadaljuje isti dobri glas, »kadar imam skrbi ali me eden teh kodrolasih paglavčkov spravi v slabo voljo, preberem Levstikovega »Martina Krpana«, pa mi odleže. No, kaj pa je novega v moji Jugoslaviji?« V moji Jugoslaviji? To mi je dalo pogum in odprlo usta. Seveda sem izpregovoril z Bogom Očetom v izbranih besedah, kakor se to spodobi napram najvišjemu bitju vsemirja. Verzi so se delali kar sami, kakor bi mi sladki in gladki orešniki trkljali in rožljali z jezika. Začetek pa je bil tak: »Vaše božanstvo, neskončno in večno, moje srce je danes presrečno. Čeprav na sredi nebes, povedati hočem domače tako in enako, kakor je res, in nič drugače!« »Martine, prijetno tečejo tvoji verzi, samo, samo precej svobodno... ti... ti...«, mi zapreti šegavo Bog Oče. »Oprostite, vaše neskončno in večno božanstvo, — kdo pa je prvi in največji svobodomislis? Komu je bistvo ustvarjanja neomejena svoboda?« »Kar tiho, tiho, Martine, ti tega ne razumeš. Ali so tudi že tebe pokvarili indoslovenski klerikalci s svojo dijalektiko?« Klerikalci? To je podvojilo moj pogum. »Klerikalci, pravite?«, ponovim ponižno, a Bog Oče že naprej prebere moje misli, zamahne z roko in reče: »Kar pustiva jih, Martine. Je že vse odrejeno. Ukazal sem že svojim peklenskim hlapcem, da zanje primerno poskrbijo. Kadar obiščeš peklensko dimenzijo, se prepričaš na lastne oči.« »A kaj porečejo k temu italijanski gospodje v Rimu?«, vprašam boječe in previdno. Bog Oče pa samo globoko vzdihne in žalost omrači presveto obličje. Potem se pa nekoliko razvname: »Kaj so napravili iz mene in krščanstva? Mene hočejo napraviti za jetnika, ki naj samo kima in podpiše, kar se jim zdi. Omejiti mi hočejo božjo svobodo, hočejo mi biti varuhi, ki vse bolj vedo in znajo. Krščanstvo so spačili v politično botego. Italijan ostane Italijan, lisjak menja le dlako, značaja nikdar. Pa je že vse odrejeno, kakor ti pokaže dimenzija bodočnosti. Ti vendar veš, da sem jaz, krščanski bog, edini in pravi bog, da ni razen mene drugega boga. Vsi drugi so bogovi le po človeški zmoti, a vendar moji ljubljenci, poslanci in pomočniki.« »Interesantno«, sem si potihem mislil, »Martine, te prilike nikar ne zamudi, da se na edino pristojnem mestu poučiš o problemu božanstva.« Bog Oče pa je že prebral moje misli in se dobrohotno nasmehljal: »O tem pa drugikrat, Martine. Ob priliki te povabim na večerjo, da v miru prerešetava, kar želiš. Ali si videl, kako je čakalnica polna?« V tem zaženejo angeli na vrtu pod oknom nenaden vrisk in smeh. »Kaj pa spet uganjajo moji paglavčki?«, in Bog Oče stopi naglo k oknu ter potegne izza prestola zlato šibo, da zapreti proti vrtu. »Kako veselje imajo s tvojo kobilico! Pa je res čedna in bistra živalica. Glej, Martine, napraviti jim hočem še večje veselje. Ena, dve, tri...« Bog Oče dvigne roko, napravi čudež in že ima tudi kobilica na plečih peruti, »in ime ji bodi Fantazija!« Tedaj pa angelčki vsi hkrati popadajo na kolena, se obrnejo proti oknu, sklenejo pobožno roke in v zahvalo priklonijo glave. Nato se zopet vsi spravijo okoli kobilice, krilate Fantazije, ki začne s perutmi mahati in polefavati. Najpogumnejši med njimi s srbsko šajkačo in srbsko sabljo pa skoči nanjo in odjaha, vikajoč: »Hi, Fantazija, hi!« »Saj pravim, vsi otroci so enaki«, se zadovoljno nasmeje Bog Oče, »vojaško čepico, sabljo in konjička, pa so v nebesih.« »Srbska šajkača in sablja?«, se začudim jaz. »Ali ti še ne veš, Martine, kak respekt imajo vsi angeli pred srbskimi junaki? Poslušaj! Nikoli ne pozabim tistega pretresljivega prizora, ko so mrko in molče prikorakali v nebesa srbski junaki iz albanskih gora, z jugoslovanske Golgote. Enako mrko in molče so jih sprejeli njih bratje, junaki s Kosovega polja, na čelu jim car Lazar in Miloš Obilić. Molče so si segli albanski in kosovski junaki v roke, molče so si pogledali v oči, potem se pa drug drugemu naslonili na rame in bridko zaplakali. Znaj, Martine, tudi mene so polile solze, tudi angeli so zaplakali in vsi nebeščani za njimi. Tako nas je zabolela nesreča junakov. Zato pa je bila tem večja radost, ko se je preselil k nam kralj Peter, vaš osvoboditelj. Vsi Jugoslovani so ga navdušeno in svečano sprejeli, prvi ga je pozdravil in objel car Dušan Silni. Ali vidiš, Martine, ravnokar prihajata oba tam po stezi parka.« Resnično, skozi okno zagledam dva vojaško oblečena moža, ki se bližata v živahnem pomenku božji palači. Eden njiju, menda car Dušan Silni, drži v roki vojaški zemljevid in z drugim kazalcem črta po njem. Takoj za njima prideta druga dva vojaška dostojanstvenika. »To sta pa oba Rusa«, opozori Bog Oče, »velikan je car Peter, manjši je zadnji, nesrečni car Nikolaj.« »Ali so carja Nikolaja res umorili Judje?« »Kdo pa je umoril mojega edinega sina, Jezusa Kristusa?«, zamišljeno odvrne Bog Oče in nerazumljivo nekaj zamrmra o judovskem bogu, ki vedno in zavratno nasprotuje njemu, edino pravemu, krščanskemu bogu. »Ali strahovita kazen zadene židovstvo zaradi tega zločina, kakor ti razodene dimenzija bodočnosti. Martine, sedaj se pa morava posloviti. Tudi ti štirje prihajajo k meni v avdijenco. Skoraj vsak dan so skupno pri meni in mi dokazujejo, kako ima izgledati novi slovanski zemljevid. In vsak dan ponavljajo vsi štirje isto prošnjo, da jim čuvam Jugoslavijo in Rusijo.« Tedaj se pa tudi jaz nisem več mogel premagovati, pokleknil sem na obe koleni, prijel Boga Očeta za roko in se razjokal: »Tudi jaz te prosim s solzami, neskončno dobri in modri Oče, čuvaj nam predrago Jugoslavijo, napolni z isto dobroto srca njim sinov, napolni z isto modrostjo njihov razum. Otmi in čuvaj ubogo, križano Rusijo!« Gnjeno me vzdigne Bog Oče: »Z mirom in vero v duši hodi, Martine, Jugoslavija in Rusija stojita pod mojim posebnim in osebnim varstvom. Drugo vidiš v dimenziji bodočnosti.« Še nikoli nisem bil tako srečen. Ne vem, kako sem prišel iz božje bližine, ali po nogah ali pa so me odnesli angelčki na rokah. == IX. == Tudi peklensko dimenzijo sem posetljal. Moje pero ni v stanju opisati vsega trpljenja, vseh strahot, ki sem jih tukaj doživel; opisati vseh mučil in natezalnic, ki so si jih izmislili peklenski tehniki in inženirji; opisati goreče smole, žvepla in drugih pekočih in dušljivih ingredijenc, ki jih je iznašla peklenska kemija. Trepetajte in se spokorite, grešne duše! S posebnim zanimanjem sem si ogledal oddelek, pripravljen za indoslovenske klerikalce, a vso mojo pozornost si je osvojil izredno velik kotel, ki so ga kurili kar trije posebno ostudni in hudobni peklenščki — vsakemu drugemu kotlu je služil samo po en hudobec. »Ne hotel bi biti živ in na zemlji v njegovi koži, komur je namenjena ta peklenska kopel«, sem si potihem mislil in spreletela sta me strah in groza. »Kdo je tisto nesrečno bitje, ki mu pripravljate to brezprimerno in večno trpljenje?« vprašam repastega kopitarja, ki je s posebno hudobijo in škodoželjnostjo mešal peklensko godljo. »Pravijo, da se piše dr. A. Korošec in da je voditelj indoslovenskih klerikalcev«, me postrani pogleda rogač in kihne tako silovito, da zabrizgne iz kotla. Do dna srca se mi je zasmilil ubogi Korošec; niti svojemu smrtnemu sovražniku bi ne privoščil take večne kazni! In sklenil sem v svoji usmiljeni duši, da ob prvi priliki poprosim Boga Očeta, naj mu prizanese, pošlje v glavo pravo pamet in v srce drobtino dobrote, da se še izpreobrne pred zadnjo uro. Nekako prepričan sem, da se izpreobrne, ker ga je vendar rodila prava jugoslovanska mati in ker mu politika gotovo še ni ugasnila zadnje iskre prave krščanske vere! Že zaslišim vnaprej, kako nevoljno zagodrnja Bog Oče: »Martine, Martine, kesal te bo, kar imaš las na glavi. Dobrota je bila in ostane sirota!« Jaz pa ponižno odvrnem: »Saj ne mislim, da bi ga kar tako na lepem vzeli v nebeško naročje; seveda se mora najprej pošteno in iskreno izpreobrniti že na zemlji, opraviti trdo pokoro, potem ga bomo še malo v vicah povlekali, potem pa mislim, da ne bo več tehtnega zadržka!« Naposled bi samo še nekaj malega rad omenil s svojega izleta v dimenzijo bodočnosti. Tam se je moralo gledati skozi posebna okenca, kakor se gotovo še spominjate iz narodnih pravljic. Pokukal sem skozi prvo okence in zagledal na temnem, viharnem obzorju goreča mesta in vasi, v smrtnem strahu hiteče begunce, za njimi pa zverinsko klanje — novo svetovno vojno, ki se niti izdaleka ne da primerjati z ravnokar preteklo. Združeni Francozi, Nemci in Rusi so obkolili skupnega sovražnika in na strašnih razvalinah je zaklical apokaliptični angel: »Veni; ostendam tibi damnationem meretricis magnae, quae sedet super aquas multas.« Skoraj slabo mi je prišlo in kar sesedel sem se na stolu, tako grozno je bilo. »Saj ne bo tako hudo«, me potolaži prijazni ravnatelj bodoče dimenzije in mi da poduhati iz močno dišeče steklenice, »Martine, kar naprej poglej skozi drugo okno.« In res, kar oživel sem; najrajši bi bil zavriskal, da bi se razleglo skozi vse dimenzije. Kaj sem videl? Posledice zadnje vojne, kakor mi je zatrdil vsevedni ravnatelj bodočnosti. In kakšne posledice! Videl sem najprej našo preljubo Jugoslavijo, segajočo od Trsta do Carigrada. Jugoslovanski car s prestolico v Carigradu se je imenoval v podnaslovu kralj Srbov in Bolgarov, ban Hrvatov in vojvoda Slovencev. Oj, videl sem celo, kako so venčali na Gosposvetskem polju silnega jugoslovanskega carja za slovenskega vojvoda. In kako krasno in bogato se je razvila uboga Slovenija! Uradniki in delavci so živeli v razkošnem izobilju in se nekako sramežljivo spominjali tistih hudih časov, ko jim je v malodušnosti upadalo moško potrpljenje. Slovenska vojvodina je imela kar dve vseučilišči, v Ljubljani in v Trstu; v bratski ljubezni so predavali na obeh slovenski, srbohrvatski in bolgarski profesorji v slovenskem, srbohrvatskem in bolgarskem jeziku, kakor se je kateremu ljubilo. Hvaležni Srbi so postavili Slovencu Kopitarju v Beogradu monumentalen spomenik. In slovenska umetnost in znanost nista bili zadnji na svetu. K Jugoslaviji je spadal tudi Egipt in Mala Azija do Kaspijskega morja z vsemi zakladi rud, premoga in petrolejskih vrelcev. Med slovenskimi duhovniki je zmagala s strujo neojanzenizma samozavest in možatost; v očiščenem duhu nekdanjega janzenista in jožefinca Jurija Pavška so oživele stare tradicije državotvornega mišljenja. Ponosno so zavrnili slovenski duhovniki indoslovenski separatizem in rimski centralizem z besedami: »Kaj nas briga rimski indeks? Imamo jugoslovanski indeks, ki je dosti boljši od rimskega!« Največja država na svetu pa je bila Rusija; njen vladar je bil vrhovni glavar vseh držav na zemlji, imenoval se je vsecar. Pozabiti ne smem, da se je izpolnilo tisti čas tudi vroče hrepenenje ruskega mistika in filozofa Vladimirja Solovjeva: unija vseh krščanskih cerkva. Po vsem svetu je zavladala ena edina krščanska vera, da se je izvršilo, kakor stoji zapisano, da je bila ena čreda in en pastir. Ko so namreč v zadnji vojni jugoslovanski in ruski vojaki zasedli Rim in razvili na cerkvi sv. Petra slovansko trobojnico, tedaj se je zgodilo, da je bil za rimskega škofa izvoljen carigradski patrijarh. Meni je bilo dosti drugega okna; srce se mi je razširilo v takem navdušenju, kri mi je zaplala v taki sreči, da sem kakor brez uma letel iz dimenzije bodočnosti in se celo pozabil posloviti od ljubeznivega direktorja bodočnosti. Padel sem na kolena in povzdignil roke: »Hvala ti, neskončno dobri in modri Oče, da si tako pravično povišal našo zaničevano Jugoslavijo, našo ubogo, križano Rusijo. Odpusti nam našo malodušnost in nestrpnost; radi potrpimo sedaj, samo da se bo bolje godilo našim otrokom!« rghhdu07oc9x0g9ysbr2wb7yasgugl8 Rojakom (Stritar) 0 41749 223900 2026-04-22T06:17:02Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Rojakom | normaliziran naslov = | avtor = J. Strintar | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Edinost}}'' {{mp|leto|1886}}, 11/46 | vir = dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|46}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} <poem><center> Rojakom Na Dunaji dne 5. junija 1886. Ne meni slave, dragi bratji moji, Kaj to, če zvest se vam domovine sin Po mnogem trudu jaz, po mnogem boji Počival skoro v večnem bom pokoji, In kakor jaz, ugasne moj spomin. Jaz...« 223900 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Rojakom | normaliziran naslov = | avtor = J. Strintar | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Edinost}}'' {{mp|leto|1886}}, 11/46 | vir = dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|46}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} <poem><center> Rojakom Na Dunaji dne 5. junija 1886. Ne meni slave, dragi bratji moji, Kaj to, če zvest se vam domovine sin Po mnogem trudu jaz, po mnogem boji Počival skoro v večnem bom pokoji, In kakor jaz, ugasne moj spomin. Jaz mladem, a ne menim resnice, Ki zanje ni gorelo je srce. Ko je mladostno mi žarelo lice, Ki za nje živel sem, trpel krivice, Ko so sveti jeli mi lažjé. Beseda še mi zanje govorjena Iz srca v srce našla pot je svoj, Življenja doba ni mi izgubljena, Plačila je dovolj beseda ena: Tvoj narod zadovoljen je s teboj. — Oj bratje! to so bili britki časi, Ko vse mi je dejalo: Ti si sam! Ti kličeš, a nikdo se ne oglasi, Domala si tujec v mestu in vasi! Tolažbo svojo najdi za vse imam. A ta tolažba sodbe mi ne moti, Še niso vse nam združene moči; Še mnogo mi rodoljubov stoji nasproti, En smoter, a različni nam so poti, In vendar moj se meni pravi zdi. — Vi pa, ki izvolili ste zastavo, Ki v boj jo nekrvavi nosim jaz; Za dobro vneti, lépo vsi in pravo, Za dom goreči, dnega pridni v slavo, Zaveznik, vesel pozdravljam vas! Nam, bratje, slove geslo: Src gorí! Živali blato bodi dom in prah! S poštenim se Slovana orožim bori, Kar rodno je, ne misli in ne stori! Nesreči vsiljen, krivici strah! — Ko domovina kliče nas sinove, Gradimo s prsmi branilni ji grad; Za narod, za pravice vse njegove Nikdar zaman Slovana se v boj ne zove, Vojak navdušen vsak je, star in mlad. Med nami Iskariot ni prostora. Oskrunba, gnjus je izdajalec nam; Zaničevanja naj duši ga mora, V obupu kliči: Name pad, gora! Gorje, prekletje tu, prokletje tam! Nam kakor mati domovina bodi; Kjer sinu je nad mater vraga stvar? S podobo njeno v srcu svet osvobodi, Kar lepega on najde med narodi, Domov prinese, ji pokloni v dar. — Krvava slava drugim bodi draga, Slovan le hoče biti svoj gospod; Na vrat on bratu jarma ne polaga; Ne krvi in jekla, srčé svet premaga, Srce najblažje ima sladski rod. Kedo ne čuti? nove se čas poraja, Porodne boli zemljo stresajo; Vihar pomladni stebre stare maja, Človeštvu velika pomlad prihaja, Naj skoraj posije nebesa joj! — Jaz videl je ne bom; a duša moja, Oko po nji tako mi hrepeni, Po svetu tem brez lastna je boja, Za eno srečo, kaj solza in znoja, Kij bolečin je treba in krvi! Drobčine naj berač vesel pobira, Ki padajo z bogate mize v prah! Da enemu je dobro, sto jih hira: Glad siromaka prilega zatira, Po božji zemlji tava bled in plah. Kedo krivice stari grad podere, Krivice, ki v oblasti svet ima? Kedo na vojsko najino brate zbere? — On, ki najhuje tlači ga in tre, On, ki najboljše r. ko nje pozna! Na dan, Slovani! Slovanska ti mladina, Najlepše delo čaka te, na dan! Gospoda več ne hodi, ni trpina, Človeštvo ena bode naj družina, Rešitelj svetu bode naš Slovan! Jos. Stritar. Po besedi so govorili češki, poljski, hrvaški in slovenski poslanci; kaj lepo je govoril profesor Suklje, v občo se je povdarjala vzajemnost slovanska. — Le jeden glas je, da je bila ta slavnost epo- halna v resnici velikanska, kakršne Slo- vani na Dunaji še niso imeli; dela nam največ čast.</center> </poem> ggd24kjmmud1bke2qsqf8xnoveo8iax 223901 223900 2026-04-22T06:17:37Z Spela.spr 10555 223901 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Rojakom | normaliziran naslov = | avtor = J. Strintar | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Edinost}}'' {{mp|leto|1886}}, 11/46 | vir = dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|46}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} <poem><center> Rojakom Na Dunaji dne 5. junija 1886. Ne meni slave, dragi bratji moji, Kaj to, če zvest se vam domovine sin Po mnogem trudu jaz, po mnogem boji Počival skoro v večnem bom pokoji, In kakor jaz, ugasne moj spomin. Jaz mladem, a ne menim resnice, Ki zanje ni gorelo je srce. Ko je mladostno mi žarelo lice, Ki za nje živel sem, trpel krivice, Ko so sveti jeli mi lažjé. Beseda še mi zanje govorjena Iz srca v srce našla pot je svoj, Življenja doba ni mi izgubljena, Plačila je dovolj beseda ena: Tvoj narod zadovoljen je s teboj. — Oj bratje! to so bili britki časi, Ko vse mi je dejalo: Ti si sam! Ti kličeš, a nikdo se ne oglasi, Domala si tujec v mestu in vasi! Tolažbo svojo najdi za vse imam. A ta tolažba sodbe mi ne moti, Še niso vse nam združene moči; Še mnogo mi rodoljubov stoji nasproti, En smoter, a različni nam so poti, In vendar moj se meni pravi zdi. — Vi pa, ki izvolili ste zastavo, Ki v boj jo nekrvavi nosim jaz; Za dobro vneti, lépo vsi in pravo, Za dom goreči, dnega pridni v slavo, Zaveznik, vesel pozdravljam vas! Nam, bratje, slove geslo: Src gorí! Živali blato bodi dom in prah! S poštenim se Slovana orožim bori, Kar rodno je, ne misli in ne stori! Nesreči vsiljen, krivici strah! — Ko domovina kliče nas sinove, Gradimo s prsmi branilni ji grad; Za narod, za pravice vse njegove Nikdar zaman Slovana se v boj ne zove, Vojak navdušen vsak je, star in mlad. Med nami Iskariot ni prostora. Oskrunba, gnjus je izdajalec nam; Zaničevanja naj duši ga mora, V obupu kliči: Name pad, gora! Gorje, prekletje tu, prokletje tam! Nam kakor mati domovina bodi; Kjer sinu je nad mater vraga stvar? S podobo njeno v srcu svet osvobodi, Kar lepega on najde med narodi, Domov prinese, ji pokloni v dar. — Krvava slava drugim bodi draga, Slovan le hoče biti svoj gospod; Na vrat on bratu jarma ne polaga; Ne krvi in jekla, srčé svet premaga, Srce najblažje ima sladski rod. Kedo ne čuti? nove se čas poraja, Porodne boli zemljo stresajo; Vihar pomladni stebre stare maja, Človeštvu velika pomlad prihaja, Naj skoraj posije nebesa joj! — Jaz videl je ne bom; a duša moja, Oko po nji tako mi hrepeni, Po svetu tem brez lastna je boja, Za eno srečo, kaj solza in znoja, Kij bolečin je treba in krvi! Drobčine naj berač vesel pobira, Ki padajo z bogate mize v prah! Da enemu je dobro, sto jih hira: Glad siromaka prilega zatira, Po božji zemlji tava bled in plah. Kedo krivice stari grad podere, Krivice, ki v oblasti svet ima? Kedo na vojsko najino brate zbere? — On, ki najhuje tlači ga in tre, On, ki najboljše r. ko nje pozna! Na dan, Slovani! Slovanska ti mladina, Najlepše delo čaka te, na dan! Gospoda več ne hodi, ni trpina, Človeštvo ena bode naj družina, Rešitelj svetu bode naš Slovan! Jos. Stritar. Po besedi so govorili češki, poljski, hrvaški in slovenski poslanci; kaj lepo je govoril profesor Suklje, v občo se je povdarjala vzajemnost slovanska. — Le jeden glas je, da je bila ta slavnost epo- halna v resnici velikanska, kakršne Slo- vani na Dunaji še niso imeli; dela nam največ čast. </center> </poem> lsd2y7bgqpziyno4ta8emxhd4x8bfx5 Trikrat enajst vojnih 0 41750 223903 2026-04-22T06:33:07Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: »Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center>»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —« Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedeče...« 223903 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center>»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —« Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem>»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —« Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center>»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —« Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> gosusd0gxcstc2fsy8f9o6cmv5lozg7 223904 223903 2026-04-22T06:33:58Z Spela.spr 10555 223904 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center>'''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem>'''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center>'''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> 3cguerbgdtk3qu4cit7iwhq2k2qyzri 223905 223904 2026-04-22T06:34:25Z Spela.spr 10555 223905 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> o6ytlklk2sfqdfznzlpx4iu0jqwdkzd 223906 223905 2026-04-22T06:34:50Z Spela.spr 10555 223906 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> 46hhkhftvqtjbrng6avhdh03ll20z3e 223907 223906 2026-04-22T06:38:06Z Spela.spr 10555 223907 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. ==V.== '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« ==VI.== '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« rxhvhyh2gt3v2jbx7pmtuvt7slejico 223908 223907 2026-04-22T06:39:29Z Spela.spr 10555 223908 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' <center><poem> Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' <center><poem> Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' <poem><center> »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> d9yces9q2hdngje1q2302x8hp3dtk3o 223909 223908 2026-04-22T06:40:00Z Spela.spr 10555 223909 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' <center><poem> Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> p0btrzveqoc67fht8rl1wcdw0k3dq4z 223910 223909 2026-04-22T06:40:39Z Spela.spr 10555 223910 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== <center><poem> '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> 9xd3fo0uzp4q6ebqhio0bv1n6x4nuk8 223911 223910 2026-04-22T06:41:12Z Spela.spr 10555 223911 wikitext text/x-wiki Domoljub 1915. Št. 41–50 Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== <center><poem> '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> l13lamv60sk6isxrs7a2377occgats7 223912 223911 2026-04-22T06:45:14Z Spela.spr 10555 223912 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trikrat enajst vojnih | normaliziran naslov = | avtor = Silvin Sardenko | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1915}}, št. 41-50 | vir = dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|41}}, dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|42}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|49}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|50}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== <center><poem> '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> q28wkd9btfj2i6t3jfoiy2isisvfe2f 223913 223912 2026-04-22T07:31:18Z Spela.spr 10555 223913 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trikrat enajst vojnih | normaliziran naslov = | avtor = Silvin Sardenko | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1915}}, št. 41-50 | vir = dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|41}}, dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|42}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|49}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|50}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== <center><poem> '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> ==VII.== <center> '''»Oče pismo prebero, mamka milo jokajo.«''' Ah, mati! Mojih zmag se drug bo radoval, obljubljen križec moj na drugih prsih blesketal, ki niso krvavele, kot moje krvave, dokler mi ne izkrvavi — srce. Nevesta mojih sanj objame ženina drug, obljubljen gorski dom prevzame ženin drug, ki ni za dom umiral in ne za čast deklet, kot jaz sem šel za dom in rod umret, </center> ==VIII.== <center> '''»Ta zelena vejica tvoja je odejica.«''' Vojna vlada. Ti pa v tihi spiš gomili. Grob je grad, ki vanj nemili grom ne vpada. Tam po tiru vojsko vozijo topovi. Ti pa sanjaš pod cvetovi sen o miru. </center> ==IX.== <center> '''»Kugélica prileti, fantič pa obleži.«''' Kaj ni bil vaš? Nikogar ni, da misli nanj, nikogar ni, da moli zanj en očenaš. O, vas iskal poslednji je njegov pogled, za vas poslednji mu trepet zatrepetal. — Le šum lesov — večernih ros vesel pastir — je dahnil vanj poljub in mir in blagoslov. Kdor izmed vas zasliši tajen šum lesov, naj spomni se na grob njegov — vsaj tisti čas. </center> ==X.== <center> '''»Daleč je, strah me je: Kje bom jaz našla te?«''' Nebo en sam snežen oblak, udira v snegu se korak. Nikjer ni steze med snegov, le drobna sled čez kraj snežen... Na polju križ stoji lesen, »Pod njim tvoj mož,« so rekli vdovi. Vsa tiha plan, vsa dolga plan, en sam mrtvaški pajčolan. Kako ste rekli tolažniki: »Da bol prestane vsaka se?« Smrt zvestega moža pa ne. Nevedni vaši so jeziki. Polje en sam snežen zamet, zastira vdovi se pogled. Tam križ in grob! Kot prošnja živa ob križu žena vztrepeta: »Kjer mojega že pol srca, še tega pol naj tam počiva.« Nebo en sam snežen oblak, in svet en sam brezkončen mrak. Ob zorji je na skalnem robu zasvetil solnčnojasen dan, kot angel v marmor izklesan klečala vdova je na grobu. Nebo en sam vesel smehljaj: Kako si sladek sveti raj! </center> Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. Po narodnih motivih. ==XI.== <center> '''»Kako bom soldat, sem fantič premlad.«''' Nočejo mi rasti jablane v ogradi: kdaj bo konec mojih sedemnajst spomladi? Toliko je potov in na vseh vojaki; zame ni ga pota, da bi šel z junaki. Sam si pot uderem kakor gorski vrelec; puško pojdem snubit, jaz bom — prostostrelec. </center> ==XII.== <center> '''»Pobič, le vstani gor, pojdi z menoj tja gor.«''' Solnce me je prebudilo: »Za ločitve grenki god pozlatilo sem ti puško, da boš šel na bojno pot.« Kot potoka dva s planine, lahke moje so noge; kakor težek voz v planino, težko moje je srce. Zdravi, znanci! Znanke, zdrave! — Kaj se v oknu tam blešči? Ali se mi rosa bliska, ali se nekdo solzi? </center> ==XIII.== <center> '''»Marija je mimo šla, mil’ ga je pogledala.«''' V polumrak je zvon zapel čez planino — Mlad vojak je pod goro tih obrnil se v nebo: »O Marija blažena, glej, če je zastrašena moja deklica nocoj. Čuvaj pokoj njen in moj! O Marija blažena!« </center> ==XIV.== <center> '''»Vstali bomo enkrat vsi k novi večni vigredi.«''' In za nas? — Jih ni molitev in kropic — nikjer; nad grobove naše hodi rosa plakat vsak večer. Ne, za nas ni svetlih luči, in za nas ni belih sveč; zima pride, snežne sveče nam obesi z mej in seč. Venec se za nas ne plete, šopek ni za nas povit; naši venci — vozni tiri, naši šopki — vtis kopit. Kri smo dali in življenje za pozabljeni grob in prah. Vi pa hladno greste mimo — in vas ni ne sram, ne strah?! Le praznujte svojo lepo tostran groba vi pomlad! Nam prinese večna vigred dan in cvet in venec zlat. </center> ==XV.== <center> '''»Kak lepo ajda cveti kakor mleko in kri.«''' Ali vam je že odcvetel ajdov cvet? Ali vzeli ste čebelam ajdov med? Ali že je ravni travnik pokošen? Ali že je križ ob hiši narejen? Ali vam že poje čriček s praznih njiv? Mrtvi snopi, mrtva polja. Jaz sem živ. Mati, kruha mi pošljite ajdov hleb; oče, od medu mi dajte sat prelep! Sestra, s travnika poveži šop cvetov, tam od križa mi pošljite blagoslov! Morda pisem zadnje pismo z bojnih njiv. Smrt kosi široko. Čudež — kdor je živ. </center> ==XVI.== <center> '''»Smrt na bojišču nebesa odpre.«''' Čez Duklo vodi pot, po poti hodi polk. Nad Duklo čaka smrt: na licih mir in molk. Pod Duklo v marmor bel urezan spomenik: Na rami težek križ drži Odrešenik. Ob njem žari pozdrav: »Po križu do neba.« Vojakom strah in up v očeh zablesketa — — — </center> ==XVII.== <center> '''»Daleč čez gore naša vojska gre.«''' Davi smo strelci šli ob svetišču. Zarja na gori mirno je spala, zarja iz cerkve milo sijala — čudežen žar na večnem ognjišču. Naši spomini — romarji tihi romajo v cerkev z gorkimi vzdihi: »O naredite konec prepiru! Tam za gorami, tam za gorami jokajo se družine za nami. Angeli božji, pridite z mirom!« Angeli božji, ali ste čuli? — Spet so preveč topovi zarjuli. </center> ==XVIII.== <center> '''»Prišlo je črno dekle, da črno jamo odpre.«''' Dolgo. Menda že deseti dan kakor krt je v rovu zakopan. Nima kruha, nima ga požirka. V žepu tesna ura repetirka trka, trka kakor bela smrt, tiha tiktaka k mrtvaški prt. Ali v možu jasen up se vname, izpred srca drobno pismo vzame sladko pismo kakor šopek rož: »Ljubi mož! Glej! Odšla je grenka ura moja, da odšla bi skoraj tudi tvoja. Naša lipa ziblje cvet deteta, jaz pa sinčka: nisem sama več. Tvoj v obraz je — ves je v rožnih krasih, Moj v očeh je — ves je v solzah včasih. Kaj sem tožna mislila si spet: da si ranjen, mrtev ali vjet? Piši, piši in me tolaži! V strahu čakam kot na smrtni straži...« Temna pesem. Divji ptič šrapnel krvavečo mimo je pripel. Mož se skloni. Ves obraz uho — — — Čitaj! Ti si varen pod zemljo. Spet se dvigne s pismom iznad rova. Čita: »Letos polna blagoslova žitna njiva je kot gozdič zlat; pri kozolcu zmanjkalo bo lat. Šmeljna so vzeli nam dragoni — ej, kako se nesel je pokonci! — Hlapec Primož nam omaga skor, dekle Manci sem zaprla dvor. In še nekaj. Stari Bajt se ženi. No neveste danes so poceni... — Pridi, pridi kmalu, ljubi mož! Piši, kadar pismo to doboš. Dva pozdrava sprejmi preiskrena: Sinek tvoj in tvoja Magdalena.« In še dvakrat, trikrat bral je spet sladko pismo kakor rožni cvet. Droben list je zganil čez kolena in srce narekla. »Ljuba žena! Sinka torej! Danes se jasneje vem, zakaj jih branim naše meje. Blizu, komaj metrov petdeset se nam skriva top sovražnih čet. Pa ne boj se, moja Magdalena, našo čete je le preveč jeklena, da ne strla bi sovragov v prah. Zdrav in svež sem kakor gorski mah. Mora k zmagi vstati domovina — enko branimo, branimo tudi sina. Ah! ta misel...« Proti luči zlati list je dvignil, če bo mogla brati ljuba žena ljubljeni pozdrav. — — — Ptič šrapnel je mimo jarka šinil kakor senca mož je v rov izginil — pregloboko, da ne bo več vstal. Kdo bo vojno pismo dokončal? </center> ==XIX.== <center> '''»Kolikrat je gori vstala sinku luč je prižigala.«''' Atek je padel. Sinek, pomisli, v grozni zibeli strelnega jarka. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, zibel je tvoja — angelska barka. Atek je padel. Sinek, poslušaj, krogla je pela pesem mu zadnjo. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, grlica poje pesem pomladno. Atek je padel. Sinek, ne zabi, dve je svetinji nosil pod vratom: tvojo podobo, mojo podobo — in okovani bili sta z zlatom. Atek je padel. Sinek, poglej, gori v nebesih gleda na naju. Atek je padel. Sinek zasanjaj: v sanjah poleti k ateku v raju! </center> ==XX.== <center> »Oj semenj lep, oj semenj nov, oj lepo novo žegnanje.« Oj semenj lep, oj semenj nov, Boroević je kralj njegov. Na meji šotor je razpel, na sejmu kupce je sprejel. Slovenska zemlja drag je kup, črezgorci z juga, — ničev up! Sto let in tisoč sto topov, se prazni pojdite domov. Kako gromi čez dol in breg; Vsi ptiči so zbežali v beg. Le prepelica kraj polja drobi sovragom verza dva: Ne pet pedi, ne pet pedi ne damo naše vam prsti. Povelnik vaš je borov ptič. Povelnik naš — Boroević. </center> ==XXI.== <center> »Praznik lep se približuje, fantom žalost oznanjuje.« Med zelenimi deskami, krita s temnimi deskami gorska cerkev v zatišju stoji. Štiri okna zamrežena, s pajčevinami prepredena gledajo ji na vse strani. Jutri praznik obhaja častit, lep sprevod bo po gori razvit: Dvigniti bo treba v goro baldahin in bandero vsa, pa ni fantov in mož doma. Ah! in vseh nikdar več ne bo! Daleč tam se vojskujejo, večasi vmes premišljujejo: »Jutri, jutri bo praznik zlat. Lani, lani smo vrh planin nesli škrlatni baldahin, letos so naše roke — škrlat.« </center> ==XXII.== <center> »Se sabljice že bliskajo, Taljani se pa stiskajo.« Vrhovi so zastrašeni. Sovražniki sovraženi, kaj hočete od naših skal? Saj vam bo žal. Topovi so nastavljeni. Brezvestniki, pozdravljeni! Kako je hladen vaš odzdrav! Za nas je prav. Vsi meči so nabruseni. Napadniki neskušeni, zakaj ste prišli nam pod meč? Ne bo vas več. Zrjavi so očarani. Prevaravci prevarani, napravili ste lep jim pir. Sedaj bo mir. </center> ==XXIII.== <center> '''»Kaj še havptman govori: Ali imate več takih ljudi?«''' Cvet in pesem v slednjem vozu. Vlak vojakov svatbenih: »Hajdimo na bojno svatbo!« Vid je tih. Stotnik se mu strog približa, ude resnim se očem: »Ti pa nisi vdan cesarju?« Vid je nem. Bitka. Stotnik praša: »Fantje! Koga bi čez hrib poslal?« Vsi so tihi, vsi so nemi. Vid je vstal. Šel in vračal se je s hriba, ali vrnil več se ni. Strel sovražni! Vid se zgrudi v lastno kri. Izza hriba bratske trume bratom nesó pomoč. »Dobrodošli!« Vid jim vzdihne umirajoč. Stotnik gleda z daljnogledom: »Dajte mu najvišji red! V delih bil je vdan cesarju — brez besed.« </center> ==XXIV.== <center> '''»Zdaj mi bomo s šturmom vsaki bomo vročo kri prelivali.«''' Povelje pride: »Nazaj, možje! Končajmo neplodno igro, pustimo zverinsko tigro nasrčbi se črne prsti — ne naše krvi!« »Nazaj?!« Začudijo se možje: »Slovenski polk nazaj ne gre. Pa bodi tigra ali volk, pa bodi grom še tolik dolg, nazaj ne gre sedemnajsti polk.« Kavalirja krvavi vrt — škrlatne snope veže smrt. Junak se ob grobu ni potrti, umira, prosi v očeh: »O bratje bistre Soče! Nikar ne za las z domačih tal, da v zemlji domači bom zaspal.« Utrujena baterija molči; junak v domači zemlji spi. Junaštvo čez tihi grob hiti: Slovenski polk železni, kovan v ljubezni.</center> ==XXV.== <center> '''»Je fantič urlavbar, na smeh se drži.«''' Privriska je na vrh vasi, vesel korak, na prsih pa svetinje tri — junak. On vrača se od bojev treh — treh slavnih zmag. »Rojaki, hoj!« — vsi vro iz vež na prag. »O ti! Kako si zlat in zal! Seve, naš rod: kjer hodi lev, zmaguje moč povsod.«</center> ==XXVI.== <center> '''»Zjutraj zgodaj vstala bom, na granco se peljala bom.«''' »Hčerke moje, kaj bi storil?« Oče hčeram je govoril: »Puške bi vam dal jeklene, meče bi vam dal iskrene; vodil bi vas v boj krvavi, v boj krvavi k bojni slavi. Danes, hčere, kakor hleba — je junakov domu treba.« »Ljubi očka, brez zamere!« Odvrnile so mu hčere: »Roka naša je jeklena, duša naša je iskrena. Ranjenci so bojna polja, kjer zmaguje naša volja. Danes, očka, kakor hleba — je junakinj domu treba.« </center> ==XXVII.== <center> '''»Sklenila je bele roke, točila je svetle solze.«''' Glej, moj vrt je ves preroški, tri je dni mi prej naznanil: ženina ti meč bo ranil tam na daljni zemlji Soški. Astre so mi razodele, astre moje raznobojne; vse so spale še pokojne, le rdeče so zacvele. Kakor v žrtev na oltarji gledam vanje s strahom svetim, molim zate s srcem vnetim: Večni Bog te mi obvarji! </center> ==XXVIII.== <center> '''»Belo suknjico mi dajte, dajte sabljico ostro.«''' Na vranca! Z Bogom, božji hram, ti zlatih src ognjišče vroče. Kaj hočete, ve sestre tam, ve ljube koče slamnote? Kako? Nazaj? Ni več mogoče! Naprej čez steze kamnate! Umaknite se, deca, vi! Kaj grla kličejo srebrna? »Sirote bomo žive dni.« Ne bodite! Bog je oče vam. Mudi se nam, mudi do Krna, da prej se mir povrne k nam. Naprej, naprej! O blažen hip, ko dvignejo se svetli meči, zapove grom v deveti hrib. Pravico, ki je klic in krik, premišljan mogel ni izreči, razsodi meč, naš meč — sodnik. </center> ==XXIX.== <center> '''»Ti pa boš doma ostala.«''' Ti pa boš doma ostala, prošnje luči prižigala vsak večer, ko zapreš samotno dver. Jaz pa bom se spomnil nate, z daleč gledal zvezde zlate vsak večer, kakor lepših ni nikjer. </center> lzbosp3xowdl6boclzg26e7fszjull3 223914 223913 2026-04-22T07:34:14Z Spela.spr 10555 223914 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trikrat enajst vojnih | normaliziran naslov = | avtor = Silvin Sardenko | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1915}}, št. 41-50 | vir = dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|41}}, dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|42}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|49}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|50}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== <center><poem> '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> ==VII.== <poem><center> '''»Oče pismo prebero, mamka milo jokajo.«''' Ah, mati! Mojih zmag se drug bo radoval, obljubljen križec moj na drugih prsih blesketal, ki niso krvavele, kot moje krvave, dokler mi ne izkrvavi — srce. Nevesta mojih sanj objame ženina drug, obljubljen gorski dom prevzame ženin drug, ki ni za dom umiral in ne za čast deklet, kot jaz sem šel za dom in rod umret, </center></poem> ==VIII.== <poem><center> '''»Ta zelena vejica tvoja je odejica.«''' Vojna vlada. Ti pa v tihi spiš gomili. Grob je grad, ki vanj nemili grom ne vpada. Tam po tiru vojsko vozijo topovi. Ti pa sanjaš pod cvetovi sen o miru. </center></poem> ==IX.== <poem><center> '''»Kugélica prileti, fantič pa obleži.«''' Kaj ni bil vaš? Nikogar ni, da misli nanj, nikogar ni, da moli zanj en očenaš. O, vas iskal poslednji je njegov pogled, za vas poslednji mu trepet zatrepetal. — Le šum lesov — večernih ros vesel pastir — je dahnil vanj poljub in mir in blagoslov. Kdor izmed vas zasliši tajen šum lesov, naj spomni se na grob njegov — vsaj tisti čas. </center></poem> ==X.== <poem><center> '''»Daleč je, strah me je: Kje bom jaz našla te?«''' Nebo en sam snežen oblak, udira v snegu se korak. Nikjer ni steze med snegov, le drobna sled čez kraj snežen... Na polju križ stoji lesen, »Pod njim tvoj mož,« so rekli vdovi. Vsa tiha plan, vsa dolga plan, en sam mrtvaški pajčolan. Kako ste rekli tolažniki: »Da bol prestane vsaka se?« Smrt zvestega moža pa ne. Nevedni vaši so jeziki. Polje en sam snežen zamet, zastira vdovi se pogled. Tam križ in grob! Kot prošnja živa ob križu žena vztrepeta: »Kjer mojega že pol srca, še tega pol naj tam počiva.« Nebo en sam snežen oblak, in svet en sam brezkončen mrak. Ob zorji je na skalnem robu zasvetil solnčnojasen dan, kot angel v marmor izklesan klečala vdova je na grobu. Nebo en sam vesel smehljaj: Kako si sladek sveti raj! </center></poem> ==XI.== <poem><center> '''»Kako bom soldat, sem fantič premlad.«''' Nočejo mi rasti jablane v ogradi: kdaj bo konec mojih sedemnajst spomladi? Toliko je potov in na vseh vojaki; zame ni ga pota, da bi šel z junaki. Sam si pot uderem kakor gorski vrelec; puško pojdem snubit, jaz bom — prostostrelec. </center></poem> ==XII.== <poem><center> '''»Pobič, le vstani gor, pojdi z menoj tja gor.«''' Solnce me je prebudilo: »Za ločitve grenki god pozlatilo sem ti puško, da boš šel na bojno pot.« Kot potoka dva s planine, lahke moje so noge; kakor težek voz v planino, težko moje je srce. Zdravi, znanci! Znanke, zdrave! — Kaj se v oknu tam blešči? Ali se mi rosa bliska, ali se nekdo solzi? </center></poem> ==XIII.== <poem><center> '''»Marija je mimo šla, mil’ ga je pogledala.«''' V polumrak je zvon zapel čez planino — Mlad vojak je pod goro tih obrnil se v nebo: »O Marija blažena, glej, če je zastrašena moja deklica nocoj. Čuvaj pokoj njen in moj! O Marija blažena!« </center></poem> ==XIV.== <poem><center> '''»Vstali bomo enkrat vsi k novi večni vigredi.«''' In za nas? — Jih ni molitev in kropic — nikjer; nad grobove naše hodi rosa plakat vsak večer. Ne, za nas ni svetlih luči, in za nas ni belih sveč; zima pride, snežne sveče nam obesi z mej in seč. Venec se za nas ne plete, šopek ni za nas povit; naši venci — vozni tiri, naši šopki — vtis kopit. Kri smo dali in življenje za pozabljeni grob in prah. Vi pa hladno greste mimo — in vas ni ne sram, ne strah?! Le praznujte svojo lepo tostran groba vi pomlad! Nam prinese večna vigred dan in cvet in venec zlat. </center></poem> ==XV.== <poem><center> '''»Kak lepo ajda cveti kakor mleko in kri.«''' Ali vam je že odcvetel ajdov cvet? Ali vzeli ste čebelam ajdov med? Ali že je ravni travnik pokošen? Ali že je križ ob hiši narejen? Ali vam že poje čriček s praznih njiv? Mrtvi snopi, mrtva polja. Jaz sem živ. Mati, kruha mi pošljite ajdov hleb; oče, od medu mi dajte sat prelep! Sestra, s travnika poveži šop cvetov, tam od križa mi pošljite blagoslov! Morda pisem zadnje pismo z bojnih njiv. Smrt kosi široko. Čudež — kdor je živ. </center></poem> ==XVI.== <poem><center> '''»Smrt na bojišču nebesa odpre.«''' Čez Duklo vodi pot, po poti hodi polk. Nad Duklo čaka smrt: na licih mir in molk. Pod Duklo v marmor bel urezan spomenik: Na rami težek križ drži Odrešenik. Ob njem žari pozdrav: »Po križu do neba.« Vojakom strah in up v očeh zablesketa — — — </center></poem> ==XVII.== <poem><center> '''»Daleč čez gore naša vojska gre.«''' Davi smo strelci šli ob svetišču. Zarja na gori mirno je spala, zarja iz cerkve milo sijala — čudežen žar na večnem ognjišču. Naši spomini — romarji tihi romajo v cerkev z gorkimi vzdihi: »O naredite konec prepiru! Tam za gorami, tam za gorami jokajo se družine za nami. Angeli božji, pridite z mirom!« Angeli božji, ali ste čuli? — Spet so preveč topovi zarjuli. </center></poem> ==XVIII.== <poem><center> '''»Prišlo je črno dekle, da črno jamo odpre.«''' Dolgo. Menda že deseti dan kakor krt je v rovu zakopan. Nima kruha, nima ga požirka. V žepu tesna ura repetirka trka, trka kakor bela smrt, tiha tiktaka k mrtvaški prt. Ali v možu jasen up se vname, izpred srca drobno pismo vzame sladko pismo kakor šopek rož: »Ljubi mož! Glej! Odšla je grenka ura moja, da odšla bi skoraj tudi tvoja. Naša lipa ziblje cvet deteta, jaz pa sinčka: nisem sama več. Tvoj v obraz je — ves je v rožnih krasih, Moj v očeh je — ves je v solzah včasih. Kaj sem tožna mislila si spet: da si ranjen, mrtev ali vjet? Piši, piši in me tolaži! V strahu čakam kot na smrtni straži...« Temna pesem. Divji ptič šrapnel krvavečo mimo je pripel. Mož se skloni. Ves obraz uho — — — Čitaj! Ti si varen pod zemljo. Spet se dvigne s pismom iznad rova. Čita: »Letos polna blagoslova žitna njiva je kot gozdič zlat; pri kozolcu zmanjkalo bo lat. Šmeljna so vzeli nam dragoni — ej, kako se nesel je pokonci! — Hlapec Primož nam omaga skor, dekle Manci sem zaprla dvor. In še nekaj. Stari Bajt se ženi. No neveste danes so poceni... — Pridi, pridi kmalu, ljubi mož! Piši, kadar pismo to doboš. Dva pozdrava sprejmi preiskrena: Sinek tvoj in tvoja Magdalena.« In še dvakrat, trikrat bral je spet sladko pismo kakor rožni cvet. Droben list je zganil čez kolena in srce narekla. »Ljuba žena! Sinka torej! Danes se jasneje vem, zakaj jih branim naše meje. Blizu, komaj metrov petdeset se nam skriva top sovražnih čet. Pa ne boj se, moja Magdalena, našo čete je le preveč jeklena, da ne strla bi sovragov v prah. Zdrav in svež sem kakor gorski mah. Mora k zmagi vstati domovina — enko branimo, branimo tudi sina. Ah! ta misel...« Proti luči zlati list je dvignil, če bo mogla brati ljuba žena ljubljeni pozdrav. — — — Ptič šrapnel je mimo jarka šinil kakor senca mož je v rov izginil — pregloboko, da ne bo več vstal. Kdo bo vojno pismo dokončal? </center></poem> ==XIX.== <poem><center> '''»Kolikrat je gori vstala sinku luč je prižigala.«''' Atek je padel. Sinek, pomisli, v grozni zibeli strelnega jarka. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, zibel je tvoja — angelska barka. Atek je padel. Sinek, poslušaj, krogla je pela pesem mu zadnjo. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, grlica poje pesem pomladno. Atek je padel. Sinek, ne zabi, dve je svetinji nosil pod vratom: tvojo podobo, mojo podobo — in okovani bili sta z zlatom. Atek je padel. Sinek, poglej, gori v nebesih gleda na naju. Atek je padel. Sinek zasanjaj: v sanjah poleti k ateku v raju! </center></poem> ==XX.== <poem><center> »Oj semenj lep, oj semenj nov, oj lepo novo žegnanje.« Oj semenj lep, oj semenj nov, Boroević je kralj njegov. Na meji šotor je razpel, na sejmu kupce je sprejel. Slovenska zemlja drag je kup, črezgorci z juga, — ničev up! Sto let in tisoč sto topov, se prazni pojdite domov. Kako gromi čez dol in breg; Vsi ptiči so zbežali v beg. Le prepelica kraj polja drobi sovragom verza dva: Ne pet pedi, ne pet pedi ne damo naše vam prsti. Povelnik vaš je borov ptič. Povelnik naš — Boroević. </center></poem> ==XXI.== <poem><center> »Praznik lep se približuje, fantom žalost oznanjuje.« Med zelenimi deskami, krita s temnimi deskami gorska cerkev v zatišju stoji. Štiri okna zamrežena, s pajčevinami prepredena gledajo ji na vse strani. Jutri praznik obhaja častit, lep sprevod bo po gori razvit: Dvigniti bo treba v goro baldahin in bandero vsa, pa ni fantov in mož doma. Ah! in vseh nikdar več ne bo! Daleč tam se vojskujejo, večasi vmes premišljujejo: »Jutri, jutri bo praznik zlat. Lani, lani smo vrh planin nesli škrlatni baldahin, letos so naše roke — škrlat.« </center></poem> ==XXII.== <poem><center> »Se sabljice že bliskajo, Taljani se pa stiskajo.« Vrhovi so zastrašeni. Sovražniki sovraženi, kaj hočete od naših skal? Saj vam bo žal. Topovi so nastavljeni. Brezvestniki, pozdravljeni! Kako je hladen vaš odzdrav! Za nas je prav. Vsi meči so nabruseni. Napadniki neskušeni, zakaj ste prišli nam pod meč? Ne bo vas več. Zrjavi so očarani. Prevaravci prevarani, napravili ste lep jim pir. Sedaj bo mir. </center></poem> ==XXIII.== <poem><center> '''»Kaj še havptman govori: Ali imate več takih ljudi?«''' Cvet in pesem v slednjem vozu. Vlak vojakov svatbenih: »Hajdimo na bojno svatbo!« Vid je tih. Stotnik se mu strog približa, ude resnim se očem: »Ti pa nisi vdan cesarju?« Vid je nem. Bitka. Stotnik praša: »Fantje! Koga bi čez hrib poslal?« Vsi so tihi, vsi so nemi. Vid je vstal. Šel in vračal se je s hriba, ali vrnil več se ni. Strel sovražni! Vid se zgrudi v lastno kri. Izza hriba bratske trume bratom nesó pomoč. »Dobrodošli!« Vid jim vzdihne umirajoč. Stotnik gleda z daljnogledom: »Dajte mu najvišji red! V delih bil je vdan cesarju — brez besed.« </center></poem> ==XXIV.== <poem><center> '''»Zdaj mi bomo s šturmom vsaki bomo vročo kri prelivali.«''' Povelje pride: »Nazaj, možje! Končajmo neplodno igro, pustimo zverinsko tigro nasrčbi se črne prsti — ne naše krvi!« »Nazaj?!« Začudijo se možje: »Slovenski polk nazaj ne gre. Pa bodi tigra ali volk, pa bodi grom še tolik dolg, nazaj ne gre sedemnajsti polk.« Kavalirja krvavi vrt — škrlatne snope veže smrt. Junak se ob grobu ni potrti, umira, prosi v očeh: »O bratje bistre Soče! Nikar ne za las z domačih tal, da v zemlji domači bom zaspal.« Utrujena baterija molči; junak v domači zemlji spi. Junaštvo čez tihi grob hiti: Slovenski polk železni, kovan v ljubezni.</center></poem> ==XXV.== <poem><center> '''»Je fantič urlavbar, na smeh se drži.«''' Privriska je na vrh vasi, vesel korak, na prsih pa svetinje tri — junak. On vrača se od bojev treh — treh slavnih zmag. »Rojaki, hoj!« — vsi vro iz vež na prag. »O ti! Kako si zlat in zal! Seve, naš rod: kjer hodi lev, zmaguje moč povsod.«</center></poem> ==XXVI.== <poem><center> '''»Zjutraj zgodaj vstala bom, na granco se peljala bom.«''' »Hčerke moje, kaj bi storil?« Oče hčeram je govoril: »Puške bi vam dal jeklene, meče bi vam dal iskrene; vodil bi vas v boj krvavi, v boj krvavi k bojni slavi. Danes, hčere, kakor hleba — je junakov domu treba.« »Ljubi očka, brez zamere!« Odvrnile so mu hčere: »Roka naša je jeklena, duša naša je iskrena. Ranjenci so bojna polja, kjer zmaguje naša volja. Danes, očka, kakor hleba — je junakinj domu treba.« </center></poem> ==XXVII.== <poem><center> '''»Sklenila je bele roke, točila je svetle solze.«''' Glej, moj vrt je ves preroški, tri je dni mi prej naznanil: ženina ti meč bo ranil tam na daljni zemlji Soški. Astre so mi razodele, astre moje raznobojne; vse so spale še pokojne, le rdeče so zacvele. Kakor v žrtev na oltarji gledam vanje s strahom svetim, molim zate s srcem vnetim: Večni Bog te mi obvarji! </center></poem> ==XXVIII.== <poem><center> '''»Belo suknjico mi dajte, dajte sabljico ostro.«''' Na vranca! Z Bogom, božji hram, ti zlatih src ognjišče vroče. Kaj hočete, ve sestre tam, ve ljube koče slamnote? Kako? Nazaj? Ni več mogoče! Naprej čez steze kamnate! Umaknite se, deca, vi! Kaj grla kličejo srebrna? »Sirote bomo žive dni.« Ne bodite! Bog je oče vam. Mudi se nam, mudi do Krna, da prej se mir povrne k nam. Naprej, naprej! O blažen hip, ko dvignejo se svetli meči, zapove grom v deveti hrib. Pravico, ki je klic in krik, premišljan mogel ni izreči, razsodi meč, naš meč — sodnik. </center> </poem> ==XXIX.== <poem><center> '''»Ti pa boš doma ostala.«''' Ti pa boš doma ostala, prošnje luči prižigala vsak večer, ko zapreš samotno dver. Jaz pa bom se spomnil nate, z daleč gledal zvezde zlate vsak večer, kakor lepših ni nikjer. </center></poem> 4ul7dx5garfkxerba61quwsv9yreczt 223915 223914 2026-04-22T07:37:47Z Spela.spr 10555 223915 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trikrat enajst vojnih | normaliziran naslov = | avtor = Silvin Sardenko | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1915}}, št. 41-50 | vir = dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|41}}, dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|42}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|49}},dLib {{fc|dlib|SU9T7D76|s=1|50}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== <center><poem> '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> ==VII.== <poem><center> '''»Oče pismo prebero, mamka milo jokajo.«''' Ah, mati! Mojih zmag se drug bo radoval, obljubljen križec moj na drugih prsih blesketal, ki niso krvavele, kot moje krvave, dokler mi ne izkrvavi — srce. Nevesta mojih sanj objame ženina drug, obljubljen gorski dom prevzame ženin drug, ki ni za dom umiral in ne za čast deklet, kot jaz sem šel za dom in rod umret, </center></poem> ==VIII.== <poem><center> '''»Ta zelena vejica tvoja je odejica.«''' Vojna vlada. Ti pa v tihi spiš gomili. Grob je grad, ki vanj nemili grom ne vpada. Tam po tiru vojsko vozijo topovi. Ti pa sanjaš pod cvetovi sen o miru. </center></poem> ==IX.== <poem><center> '''»Kugélica prileti, fantič pa obleži.«''' Kaj ni bil vaš? Nikogar ni, da misli nanj, nikogar ni, da moli zanj en očenaš. O, vas iskal poslednji je njegov pogled, za vas poslednji mu trepet zatrepetal. — Le šum lesov — večernih ros vesel pastir — je dahnil vanj poljub in mir in blagoslov. Kdor izmed vas zasliši tajen šum lesov, naj spomni se na grob njegov — vsaj tisti čas. </center></poem> ==X.== <poem><center> '''»Daleč je, strah me je: Kje bom jaz našla te?«''' Nebo en sam snežen oblak, udira v snegu se korak. Nikjer ni steze med snegov, le drobna sled čez kraj snežen... Na polju križ stoji lesen, »Pod njim tvoj mož,« so rekli vdovi. Vsa tiha plan, vsa dolga plan, en sam mrtvaški pajčolan. Kako ste rekli tolažniki: »Da bol prestane vsaka se?« Smrt zvestega moža pa ne. Nevedni vaši so jeziki. Polje en sam snežen zamet, zastira vdovi se pogled. Tam križ in grob! Kot prošnja živa ob križu žena vztrepeta: »Kjer mojega že pol srca, še tega pol naj tam počiva.« Nebo en sam snežen oblak, in svet en sam brezkončen mrak. Ob zorji je na skalnem robu zasvetil solnčnojasen dan, kot angel v marmor izklesan klečala vdova je na grobu. Nebo en sam vesel smehljaj: Kako si sladek sveti raj! </center></poem> ==XI.== <poem><center> '''»Kako bom soldat, sem fantič premlad.«''' Nočejo mi rasti jablane v ogradi: kdaj bo konec mojih sedemnajst spomladi? Toliko je potov in na vseh vojaki; zame ni ga pota, da bi šel z junaki. Sam si pot uderem kakor gorski vrelec; puško pojdem snubit, jaz bom — prostostrelec. </center></poem> ==XII.== <poem><center> '''»Pobič, le vstani gor, pojdi z menoj tja gor.«''' Solnce me je prebudilo: »Za ločitve grenki god pozlatilo sem ti puško, da boš šel na bojno pot.« Kot potoka dva s planine, lahke moje so noge; kakor težek voz v planino, težko moje je srce. Zdravi, znanci! Znanke, zdrave! — Kaj se v oknu tam blešči? Ali se mi rosa bliska, ali se nekdo solzi? </center></poem> ==XIII.== <poem><center> '''»Marija je mimo šla, mil’ ga je pogledala.«''' V polumrak je zvon zapel čez planino — Mlad vojak je pod goro tih obrnil se v nebo: »O Marija blažena, glej, če je zastrašena moja deklica nocoj. Čuvaj pokoj njen in moj! O Marija blažena!« </center></poem> ==XIV.== <poem><center> '''»Vstali bomo enkrat vsi k novi večni vigredi.«''' In za nas? — Jih ni molitev in kropic — nikjer; nad grobove naše hodi rosa plakat vsak večer. Ne, za nas ni svetlih luči, in za nas ni belih sveč; zima pride, snežne sveče nam obesi z mej in seč. Venec se za nas ne plete, šopek ni za nas povit; naši venci — vozni tiri, naši šopki — vtis kopit. Kri smo dali in življenje za pozabljeni grob in prah. Vi pa hladno greste mimo — in vas ni ne sram, ne strah?! Le praznujte svojo lepo tostran groba vi pomlad! Nam prinese večna vigred dan in cvet in venec zlat. </center></poem> ==XV.== <poem><center> '''»Kak lepo ajda cveti kakor mleko in kri.«''' Ali vam je že odcvetel ajdov cvet? Ali vzeli ste čebelam ajdov med? Ali že je ravni travnik pokošen? Ali že je križ ob hiši narejen? Ali vam že poje čriček s praznih njiv? Mrtvi snopi, mrtva polja. Jaz sem živ. Mati, kruha mi pošljite ajdov hleb; oče, od medu mi dajte sat prelep! Sestra, s travnika poveži šop cvetov, tam od križa mi pošljite blagoslov! Morda pisem zadnje pismo z bojnih njiv. Smrt kosi široko. Čudež — kdor je živ. </center></poem> ==XVI.== <poem><center> '''»Smrt na bojišču nebesa odpre.«''' Čez Duklo vodi pot, po poti hodi polk. Nad Duklo čaka smrt: na licih mir in molk. Pod Duklo v marmor bel urezan spomenik: Na rami težek križ drži Odrešenik. Ob njem žari pozdrav: »Po križu do neba.« Vojakom strah in up v očeh zablesketa — — — </center></poem> ==XVII.== <poem><center> '''»Daleč čez gore naša vojska gre.«''' Davi smo strelci šli ob svetišču. Zarja na gori mirno je spala, zarja iz cerkve milo sijala — čudežen žar na večnem ognjišču. Naši spomini — romarji tihi romajo v cerkev z gorkimi vzdihi: »O naredite konec prepiru! Tam za gorami, tam za gorami jokajo se družine za nami. Angeli božji, pridite z mirom!« Angeli božji, ali ste čuli? — Spet so preveč topovi zarjuli. </center></poem> ==XVIII.== <poem><center> '''»Prišlo je črno dekle, da črno jamo odpre.«''' Dolgo. Menda že deseti dan kakor krt je v rovu zakopan. Nima kruha, nima ga požirka. V žepu tesna ura repetirka trka, trka kakor bela smrt, tiha tiktaka k mrtvaški prt. Ali v možu jasen up se vname, izpred srca drobno pismo vzame sladko pismo kakor šopek rož: »Ljubi mož! Glej! Odšla je grenka ura moja, da odšla bi skoraj tudi tvoja. Naša lipa ziblje cvet deteta, jaz pa sinčka: nisem sama več. Tvoj v obraz je — ves je v rožnih krasih, Moj v očeh je — ves je v solzah včasih. Kaj sem tožna mislila si spet: da si ranjen, mrtev ali vjet? Piši, piši in me tolaži! V strahu čakam kot na smrtni straži...« Temna pesem. Divji ptič šrapnel krvavečo mimo je pripel. Mož se skloni. Ves obraz uho — — — Čitaj! Ti si varen pod zemljo. Spet se dvigne s pismom iznad rova. Čita: »Letos polna blagoslova žitna njiva je kot gozdič zlat; pri kozolcu zmanjkalo bo lat. Šmeljna so vzeli nam dragoni — ej, kako se nesel je pokonci! — Hlapec Primož nam omaga skor, dekle Manci sem zaprla dvor. In še nekaj. Stari Bajt se ženi. No neveste danes so poceni... — Pridi, pridi kmalu, ljubi mož! Piši, kadar pismo to doboš. Dva pozdrava sprejmi preiskrena: Sinek tvoj in tvoja Magdalena.« In še dvakrat, trikrat bral je spet sladko pismo kakor rožni cvet. Droben list je zganil čez kolena in srce narekla. »Ljuba žena! Sinka torej! Danes se jasneje vem, zakaj jih branim naše meje. Blizu, komaj metrov petdeset se nam skriva top sovražnih čet. Pa ne boj se, moja Magdalena, našo čete je le preveč jeklena, da ne strla bi sovragov v prah. Zdrav in svež sem kakor gorski mah. Mora k zmagi vstati domovina — enko branimo, branimo tudi sina. Ah! ta misel...« Proti luči zlati list je dvignil, če bo mogla brati ljuba žena ljubljeni pozdrav. — — — Ptič šrapnel je mimo jarka šinil kakor senca mož je v rov izginil — pregloboko, da ne bo več vstal. Kdo bo vojno pismo dokončal? </center></poem> ==XIX.== <poem><center> '''»Kolikrat je gori vstala sinku luč je prižigala.«''' Atek je padel. Sinek, pomisli, v grozni zibeli strelnega jarka. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, zibel je tvoja — angelska barka. Atek je padel. Sinek, poslušaj, krogla je pela pesem mu zadnjo. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, grlica poje pesem pomladno. Atek je padel. Sinek, ne zabi, dve je svetinji nosil pod vratom: tvojo podobo, mojo podobo — in okovani bili sta z zlatom. Atek je padel. Sinek, poglej, gori v nebesih gleda na naju. Atek je padel. Sinek zasanjaj: v sanjah poleti k ateku v raju! </center></poem> ==XX.== <poem><center> »Oj semenj lep, oj semenj nov, oj lepo novo žegnanje.« Oj semenj lep, oj semenj nov, Boroević je kralj njegov. Na meji šotor je razpel, na sejmu kupce je sprejel. Slovenska zemlja drag je kup, črezgorci z juga, — ničev up! Sto let in tisoč sto topov, se prazni pojdite domov. Kako gromi čez dol in breg; Vsi ptiči so zbežali v beg. Le prepelica kraj polja drobi sovragom verza dva: Ne pet pedi, ne pet pedi ne damo naše vam prsti. Povelnik vaš je borov ptič. Povelnik naš — Boroević. </center></poem> ==XXI.== <poem><center> »Praznik lep se približuje, fantom žalost oznanjuje.« Med zelenimi deskami, krita s temnimi deskami gorska cerkev v zatišju stoji. Štiri okna zamrežena, s pajčevinami prepredena gledajo ji na vse strani. Jutri praznik obhaja častit, lep sprevod bo po gori razvit: Dvigniti bo treba v goro baldahin in bandero vsa, pa ni fantov in mož doma. Ah! in vseh nikdar več ne bo! Daleč tam se vojskujejo, večasi vmes premišljujejo: »Jutri, jutri bo praznik zlat. Lani, lani smo vrh planin nesli škrlatni baldahin, letos so naše roke — škrlat.« </center></poem> ==XXII.== <poem><center> »Se sabljice že bliskajo, Taljani se pa stiskajo.« Vrhovi so zastrašeni. Sovražniki sovraženi, kaj hočete od naših skal? Saj vam bo žal. Topovi so nastavljeni. Brezvestniki, pozdravljeni! Kako je hladen vaš odzdrav! Za nas je prav. Vsi meči so nabruseni. Napadniki neskušeni, zakaj ste prišli nam pod meč? Ne bo vas več. Zrjavi so očarani. Prevaravci prevarani, napravili ste lep jim pir. Sedaj bo mir. </center></poem> ==XXIII.== <poem><center> '''»Kaj še havptman govori: Ali imate več takih ljudi?«''' Cvet in pesem v slednjem vozu. Vlak vojakov svatbenih: »Hajdimo na bojno svatbo!« Vid je tih. Stotnik se mu strog približa, ude resnim se očem: »Ti pa nisi vdan cesarju?« Vid je nem. Bitka. Stotnik praša: »Fantje! Koga bi čez hrib poslal?« Vsi so tihi, vsi so nemi. Vid je vstal. Šel in vračal se je s hriba, ali vrnil več se ni. Strel sovražni! Vid se zgrudi v lastno kri. Izza hriba bratske trume bratom nesó pomoč. »Dobrodošli!« Vid jim vzdihne umirajoč. Stotnik gleda z daljnogledom: »Dajte mu najvišji red! V delih bil je vdan cesarju — brez besed.« </center></poem> ==XXIV.== <poem><center> '''»Zdaj mi bomo s šturmom vsaki bomo vročo kri prelivali.«''' Povelje pride: »Nazaj, možje! Končajmo neplodno igro, pustimo zverinsko tigro nasrčbi se črne prsti — ne naše krvi!« »Nazaj?!« Začudijo se možje: »Slovenski polk nazaj ne gre. Pa bodi tigra ali volk, pa bodi grom še tolik dolg, nazaj ne gre sedemnajsti polk.« Kavalirja krvavi vrt — škrlatne snope veže smrt. Junak se ob grobu ni potrti, umira, prosi v očeh: »O bratje bistre Soče! Nikar ne za las z domačih tal, da v zemlji domači bom zaspal.« Utrujena baterija molči; junak v domači zemlji spi. Junaštvo čez tihi grob hiti: Slovenski polk železni, kovan v ljubezni.</center></poem> ==XXV.== <poem><center> '''»Je fantič urlavbar, na smeh se drži.«''' Privriska je na vrh vasi, vesel korak, na prsih pa svetinje tri — junak. On vrača se od bojev treh — treh slavnih zmag. »Rojaki, hoj!« — vsi vro iz vež na prag. »O ti! Kako si zlat in zal! Seve, naš rod: kjer hodi lev, zmaguje moč povsod.«</center></poem> ==XXVI.== <poem><center> '''»Zjutraj zgodaj vstala bom, na granco se peljala bom.«''' »Hčerke moje, kaj bi storil?« Oče hčeram je govoril: »Puške bi vam dal jeklene, meče bi vam dal iskrene; vodil bi vas v boj krvavi, v boj krvavi k bojni slavi. Danes, hčere, kakor hleba — je junakov domu treba.« »Ljubi očka, brez zamere!« Odvrnile so mu hčere: »Roka naša je jeklena, duša naša je iskrena. Ranjenci so bojna polja, kjer zmaguje naša volja. Danes, očka, kakor hleba — je junakinj domu treba.« </center></poem> ==XXVII.== <poem><center> '''»Sklenila je bele roke, točila je svetle solze.«''' Glej, moj vrt je ves preroški, tri je dni mi prej naznanil: ženina ti meč bo ranil tam na daljni zemlji Soški. Astre so mi razodele, astre moje raznobojne; vse so spale še pokojne, le rdeče so zacvele. Kakor v žrtev na oltarji gledam vanje s strahom svetim, molim zate s srcem vnetim: Večni Bog te mi obvarji! </center></poem> ==XXVIII.== <poem><center> '''»Belo suknjico mi dajte, dajte sabljico ostro.«''' Na vranca! Z Bogom, božji hram, ti zlatih src ognjišče vroče. Kaj hočete, ve sestre tam, ve ljube koče slamnote? Kako? Nazaj? Ni več mogoče! Naprej čez steze kamnate! Umaknite se, deca, vi! Kaj grla kličejo srebrna? »Sirote bomo žive dni.« Ne bodite! Bog je oče vam. Mudi se nam, mudi do Krna, da prej se mir povrne k nam. Naprej, naprej! O blažen hip, ko dvignejo se svetli meči, zapove grom v deveti hrib. Pravico, ki je klic in krik, premišljan mogel ni izreči, razsodi meč, naš meč — sodnik. </center> </poem> ==XXIX.== <poem><center> '''»Ti pa boš doma ostala.«''' Ti pa boš doma ostala, prošnje luči prižigala vsak večer, ko zapreš samotno dver. Jaz pa bom se spomnil nate, z daleč gledal zvezde zlate vsak večer, kakor lepših ni nikjer. </center></poem> ==XXX.== <poem><center> '''»Tam srčno on vojskuje se, pri svoji vojski srečen je.«''' Havbice ni, granate ni, nikjer nobene zate ni, kdo vendar moli zate? Okroginkrog pa hodi smrt, razgrinja svoj škrlatni prt in vabi v senčne svate. Kot grozen lev skoz grozno noč, skoz hrum in šum gre tvoja moč z junaškimi vojskami. Kako bi tebe bilo strah? Namesto tebe tih in plah nekdo drhti s solzami. In pišeš, da na prsih ti odlike križec plameni iz zlatega plamena. Pa sam ne veš, kako težko pretežek nosi križ nekdo: tvoj angel — tvoja žena. </center></poem> ==XXXI.== <center><poem> '''»Stanu brez križa ni, križ vsakega teži.«''' Dušo mojo vsak večer nekaj žene z doma jo, misli moje vsak večer daleč nekam romajo. Tam na Poljskem grob imam, kakor v polju skrit zaklad; ti in temen vsem stvarem, ali zame drag in zlat. Ne napisa drobnega, niti križa ne dobiš. Ves je grob mi žal napis, ves je grob mi velik križ. </poem></center> ==XXXII.== <poem><center> '''»Oj, o polnoči, ko vse trdo spi.«''' Mesec na višini plava med oblaki, mož na straži hodi s težkimi koraki. Onkraj straže včasih konj vojaški hrzne. Tiho! Komaj glas se zadoneti drzne. A nekdo se straži skozi drevje bela tihosmelno bliža, ne boji se strela. »Kdo je?« — Mož nameri z naglimi rokami. »Sveta noč! Umolkni! Pusti cev ob rami.« In vojak poklekne, blagoslovljen vstane, Sveta noč izgine tihoma s poljane. </center></poem> ==XXXIII.== <poem><center> '''»Tri kaplje krvi, tri kaplje lepe…«''' Marija roma. Blažen hod. V naročju Dete — božji cvet; pred njima Jožef tih in svet, nad njimi vroči rajski svod. Priromajo iz dolgih step v pogorski kraj, v pogorski raj; pred njimi kot rubinov gaj zablesketa vinograd lep. »Počivajta! Počivajta!« In Jožef stopi grozdje brat, prinese jima zlatni sad: »Uživajta! Uživajta!« In Dete trga rujni sad; med prsti se izpremeni kipeč sad v žarečo kri. Kdo bi s krvjo utešil glad? »Zakaj to čudo, božji Sin?« Marija praša. — »Ah, bridkost! Gospod odkrije ji skrivnost iz svojih tajnih globin. »O pride dan prerokovan, ko križem svet bo hrib in dol ogrnjen v temno skrb in bol, ko vsa bo zemlja bojna plan. In kdor bo hotel tiste dni tolažbe za nemir svoj, priroma na vinograd moj, pit mojo sveto rujno kri.« </center></poem> 39ycb32p6w810xxl622nwmk3f025ilj 223916 223915 2026-04-22T07:40:20Z Spela.spr 10555 223916 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trikrat enajst vojnih | normaliziran naslov = | avtor = Silvin Sardenko | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1915}}, št. 41-50 | vir = dLib {{fc|dlib|N70B9ST1|s=1|41}}, dLib {{fc|dlib|EZCJ5EQF|s=1|42}},dLib {{fc|dlib|7PA27WEK|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|6JV88IY8|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|7D942UO8|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|6RXVZ30G|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|0HO5TCUW|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|1W5NIBDE|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|OHHSHAYJ|s=1|49}},dLib {{fc|dlib|1HE6I2AB|s=1|50}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== <center><poem> '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> ==VII.== <poem><center> '''»Oče pismo prebero, mamka milo jokajo.«''' Ah, mati! Mojih zmag se drug bo radoval, obljubljen križec moj na drugih prsih blesketal, ki niso krvavele, kot moje krvave, dokler mi ne izkrvavi — srce. Nevesta mojih sanj objame ženina drug, obljubljen gorski dom prevzame ženin drug, ki ni za dom umiral in ne za čast deklet, kot jaz sem šel za dom in rod umret, </center></poem> ==VIII.== <poem><center> '''»Ta zelena vejica tvoja je odejica.«''' Vojna vlada. Ti pa v tihi spiš gomili. Grob je grad, ki vanj nemili grom ne vpada. Tam po tiru vojsko vozijo topovi. Ti pa sanjaš pod cvetovi sen o miru. </center></poem> ==IX.== <poem><center> '''»Kugélica prileti, fantič pa obleži.«''' Kaj ni bil vaš? Nikogar ni, da misli nanj, nikogar ni, da moli zanj en očenaš. O, vas iskal poslednji je njegov pogled, za vas poslednji mu trepet zatrepetal. — Le šum lesov — večernih ros vesel pastir — je dahnil vanj poljub in mir in blagoslov. Kdor izmed vas zasliši tajen šum lesov, naj spomni se na grob njegov — vsaj tisti čas. </center></poem> ==X.== <poem><center> '''»Daleč je, strah me je: Kje bom jaz našla te?«''' Nebo en sam snežen oblak, udira v snegu se korak. Nikjer ni steze med snegov, le drobna sled čez kraj snežen... Na polju križ stoji lesen, »Pod njim tvoj mož,« so rekli vdovi. Vsa tiha plan, vsa dolga plan, en sam mrtvaški pajčolan. Kako ste rekli tolažniki: »Da bol prestane vsaka se?« Smrt zvestega moža pa ne. Nevedni vaši so jeziki. Polje en sam snežen zamet, zastira vdovi se pogled. Tam križ in grob! Kot prošnja živa ob križu žena vztrepeta: »Kjer mojega že pol srca, še tega pol naj tam počiva.« Nebo en sam snežen oblak, in svet en sam brezkončen mrak. Ob zorji je na skalnem robu zasvetil solnčnojasen dan, kot angel v marmor izklesan klečala vdova je na grobu. Nebo en sam vesel smehljaj: Kako si sladek sveti raj! </center></poem> ==XI.== <poem><center> '''»Kako bom soldat, sem fantič premlad.«''' Nočejo mi rasti jablane v ogradi: kdaj bo konec mojih sedemnajst spomladi? Toliko je potov in na vseh vojaki; zame ni ga pota, da bi šel z junaki. Sam si pot uderem kakor gorski vrelec; puško pojdem snubit, jaz bom — prostostrelec. </center></poem> ==XII.== <poem><center> '''»Pobič, le vstani gor, pojdi z menoj tja gor.«''' Solnce me je prebudilo: »Za ločitve grenki god pozlatilo sem ti puško, da boš šel na bojno pot.« Kot potoka dva s planine, lahke moje so noge; kakor težek voz v planino, težko moje je srce. Zdravi, znanci! Znanke, zdrave! — Kaj se v oknu tam blešči? Ali se mi rosa bliska, ali se nekdo solzi? </center></poem> ==XIII.== <poem><center> '''»Marija je mimo šla, mil’ ga je pogledala.«''' V polumrak je zvon zapel čez planino — Mlad vojak je pod goro tih obrnil se v nebo: »O Marija blažena, glej, če je zastrašena moja deklica nocoj. Čuvaj pokoj njen in moj! O Marija blažena!« </center></poem> ==XIV.== <poem><center> '''»Vstali bomo enkrat vsi k novi večni vigredi.«''' In za nas? — Jih ni molitev in kropic — nikjer; nad grobove naše hodi rosa plakat vsak večer. Ne, za nas ni svetlih luči, in za nas ni belih sveč; zima pride, snežne sveče nam obesi z mej in seč. Venec se za nas ne plete, šopek ni za nas povit; naši venci — vozni tiri, naši šopki — vtis kopit. Kri smo dali in življenje za pozabljeni grob in prah. Vi pa hladno greste mimo — in vas ni ne sram, ne strah?! Le praznujte svojo lepo tostran groba vi pomlad! Nam prinese večna vigred dan in cvet in venec zlat. </center></poem> ==XV.== <poem><center> '''»Kak lepo ajda cveti kakor mleko in kri.«''' Ali vam je že odcvetel ajdov cvet? Ali vzeli ste čebelam ajdov med? Ali že je ravni travnik pokošen? Ali že je križ ob hiši narejen? Ali vam že poje čriček s praznih njiv? Mrtvi snopi, mrtva polja. Jaz sem živ. Mati, kruha mi pošljite ajdov hleb; oče, od medu mi dajte sat prelep! Sestra, s travnika poveži šop cvetov, tam od križa mi pošljite blagoslov! Morda pisem zadnje pismo z bojnih njiv. Smrt kosi široko. Čudež — kdor je živ. </center></poem> ==XVI.== <poem><center> '''»Smrt na bojišču nebesa odpre.«''' Čez Duklo vodi pot, po poti hodi polk. Nad Duklo čaka smrt: na licih mir in molk. Pod Duklo v marmor bel urezan spomenik: Na rami težek križ drži Odrešenik. Ob njem žari pozdrav: »Po križu do neba.« Vojakom strah in up v očeh zablesketa — — — </center></poem> ==XVII.== <poem><center> '''»Daleč čez gore naša vojska gre.«''' Davi smo strelci šli ob svetišču. Zarja na gori mirno je spala, zarja iz cerkve milo sijala — čudežen žar na večnem ognjišču. Naši spomini — romarji tihi romajo v cerkev z gorkimi vzdihi: »O naredite konec prepiru! Tam za gorami, tam za gorami jokajo se družine za nami. Angeli božji, pridite z mirom!« Angeli božji, ali ste čuli? — Spet so preveč topovi zarjuli. </center></poem> ==XVIII.== <poem><center> '''»Prišlo je črno dekle, da črno jamo odpre.«''' Dolgo. Menda že deseti dan kakor krt je v rovu zakopan. Nima kruha, nima ga požirka. V žepu tesna ura repetirka trka, trka kakor bela smrt, tiha tiktaka k mrtvaški prt. Ali v možu jasen up se vname, izpred srca drobno pismo vzame sladko pismo kakor šopek rož: »Ljubi mož! Glej! Odšla je grenka ura moja, da odšla bi skoraj tudi tvoja. Naša lipa ziblje cvet deteta, jaz pa sinčka: nisem sama več. Tvoj v obraz je — ves je v rožnih krasih, Moj v očeh je — ves je v solzah včasih. Kaj sem tožna mislila si spet: da si ranjen, mrtev ali vjet? Piši, piši in me tolaži! V strahu čakam kot na smrtni straži...« Temna pesem. Divji ptič šrapnel krvavečo mimo je pripel. Mož se skloni. Ves obraz uho — — — Čitaj! Ti si varen pod zemljo. Spet se dvigne s pismom iznad rova. Čita: »Letos polna blagoslova žitna njiva je kot gozdič zlat; pri kozolcu zmanjkalo bo lat. Šmeljna so vzeli nam dragoni — ej, kako se nesel je pokonci! — Hlapec Primož nam omaga skor, dekle Manci sem zaprla dvor. In še nekaj. Stari Bajt se ženi. No neveste danes so poceni... — Pridi, pridi kmalu, ljubi mož! Piši, kadar pismo to doboš. Dva pozdrava sprejmi preiskrena: Sinek tvoj in tvoja Magdalena.« In še dvakrat, trikrat bral je spet sladko pismo kakor rožni cvet. Droben list je zganil čez kolena in srce narekla. »Ljuba žena! Sinka torej! Danes se jasneje vem, zakaj jih branim naše meje. Blizu, komaj metrov petdeset se nam skriva top sovražnih čet. Pa ne boj se, moja Magdalena, našo čete je le preveč jeklena, da ne strla bi sovragov v prah. Zdrav in svež sem kakor gorski mah. Mora k zmagi vstati domovina — enko branimo, branimo tudi sina. Ah! ta misel...« Proti luči zlati list je dvignil, če bo mogla brati ljuba žena ljubljeni pozdrav. — — — Ptič šrapnel je mimo jarka šinil kakor senca mož je v rov izginil — pregloboko, da ne bo več vstal. Kdo bo vojno pismo dokončal? </center></poem> ==XIX.== <poem><center> '''»Kolikrat je gori vstala sinku luč je prižigala.«''' Atek je padel. Sinek, pomisli, v grozni zibeli strelnega jarka. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, zibel je tvoja — angelska barka. Atek je padel. Sinek, poslušaj, krogla je pela pesem mu zadnjo. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, grlica poje pesem pomladno. Atek je padel. Sinek, ne zabi, dve je svetinji nosil pod vratom: tvojo podobo, mojo podobo — in okovani bili sta z zlatom. Atek je padel. Sinek, poglej, gori v nebesih gleda na naju. Atek je padel. Sinek zasanjaj: v sanjah poleti k ateku v raju! </center></poem> ==XX.== <poem><center> »Oj semenj lep, oj semenj nov, oj lepo novo žegnanje.« Oj semenj lep, oj semenj nov, Boroević je kralj njegov. Na meji šotor je razpel, na sejmu kupce je sprejel. Slovenska zemlja drag je kup, črezgorci z juga, — ničev up! Sto let in tisoč sto topov, se prazni pojdite domov. Kako gromi čez dol in breg; Vsi ptiči so zbežali v beg. Le prepelica kraj polja drobi sovragom verza dva: Ne pet pedi, ne pet pedi ne damo naše vam prsti. Povelnik vaš je borov ptič. Povelnik naš — Boroević. </center></poem> ==XXI.== <poem><center> »Praznik lep se približuje, fantom žalost oznanjuje.« Med zelenimi deskami, krita s temnimi deskami gorska cerkev v zatišju stoji. Štiri okna zamrežena, s pajčevinami prepredena gledajo ji na vse strani. Jutri praznik obhaja častit, lep sprevod bo po gori razvit: Dvigniti bo treba v goro baldahin in bandero vsa, pa ni fantov in mož doma. Ah! in vseh nikdar več ne bo! Daleč tam se vojskujejo, večasi vmes premišljujejo: »Jutri, jutri bo praznik zlat. Lani, lani smo vrh planin nesli škrlatni baldahin, letos so naše roke — škrlat.« </center></poem> ==XXII.== <poem><center> »Se sabljice že bliskajo, Taljani se pa stiskajo.« Vrhovi so zastrašeni. Sovražniki sovraženi, kaj hočete od naših skal? Saj vam bo žal. Topovi so nastavljeni. Brezvestniki, pozdravljeni! Kako je hladen vaš odzdrav! Za nas je prav. Vsi meči so nabruseni. Napadniki neskušeni, zakaj ste prišli nam pod meč? Ne bo vas več. Zrjavi so očarani. Prevaravci prevarani, napravili ste lep jim pir. Sedaj bo mir. </center></poem> ==XXIII.== <poem><center> '''»Kaj še havptman govori: Ali imate več takih ljudi?«''' Cvet in pesem v slednjem vozu. Vlak vojakov svatbenih: »Hajdimo na bojno svatbo!« Vid je tih. Stotnik se mu strog približa, ude resnim se očem: »Ti pa nisi vdan cesarju?« Vid je nem. Bitka. Stotnik praša: »Fantje! Koga bi čez hrib poslal?« Vsi so tihi, vsi so nemi. Vid je vstal. Šel in vračal se je s hriba, ali vrnil več se ni. Strel sovražni! Vid se zgrudi v lastno kri. Izza hriba bratske trume bratom nesó pomoč. »Dobrodošli!« Vid jim vzdihne umirajoč. Stotnik gleda z daljnogledom: »Dajte mu najvišji red! V delih bil je vdan cesarju — brez besed.« </center></poem> ==XXIV.== <poem><center> '''»Zdaj mi bomo s šturmom vsaki bomo vročo kri prelivali.«''' Povelje pride: »Nazaj, možje! Končajmo neplodno igro, pustimo zverinsko tigro nasrčbi se črne prsti — ne naše krvi!« »Nazaj?!« Začudijo se možje: »Slovenski polk nazaj ne gre. Pa bodi tigra ali volk, pa bodi grom še tolik dolg, nazaj ne gre sedemnajsti polk.« Kavalirja krvavi vrt — škrlatne snope veže smrt. Junak se ob grobu ni potrti, umira, prosi v očeh: »O bratje bistre Soče! Nikar ne za las z domačih tal, da v zemlji domači bom zaspal.« Utrujena baterija molči; junak v domači zemlji spi. Junaštvo čez tihi grob hiti: Slovenski polk železni, kovan v ljubezni.</center></poem> ==XXV.== <poem><center> '''»Je fantič urlavbar, na smeh se drži.«''' Privriska je na vrh vasi, vesel korak, na prsih pa svetinje tri — junak. On vrača se od bojev treh — treh slavnih zmag. »Rojaki, hoj!« — vsi vro iz vež na prag. »O ti! Kako si zlat in zal! Seve, naš rod: kjer hodi lev, zmaguje moč povsod.«</center></poem> ==XXVI.== <poem><center> '''»Zjutraj zgodaj vstala bom, na granco se peljala bom.«''' »Hčerke moje, kaj bi storil?« Oče hčeram je govoril: »Puške bi vam dal jeklene, meče bi vam dal iskrene; vodil bi vas v boj krvavi, v boj krvavi k bojni slavi. Danes, hčere, kakor hleba — je junakov domu treba.« »Ljubi očka, brez zamere!« Odvrnile so mu hčere: »Roka naša je jeklena, duša naša je iskrena. Ranjenci so bojna polja, kjer zmaguje naša volja. Danes, očka, kakor hleba — je junakinj domu treba.« </center></poem> ==XXVII.== <poem><center> '''»Sklenila je bele roke, točila je svetle solze.«''' Glej, moj vrt je ves preroški, tri je dni mi prej naznanil: ženina ti meč bo ranil tam na daljni zemlji Soški. Astre so mi razodele, astre moje raznobojne; vse so spale še pokojne, le rdeče so zacvele. Kakor v žrtev na oltarji gledam vanje s strahom svetim, molim zate s srcem vnetim: Večni Bog te mi obvarji! </center></poem> ==XXVIII.== <poem><center> '''»Belo suknjico mi dajte, dajte sabljico ostro.«''' Na vranca! Z Bogom, božji hram, ti zlatih src ognjišče vroče. Kaj hočete, ve sestre tam, ve ljube koče slamnote? Kako? Nazaj? Ni več mogoče! Naprej čez steze kamnate! Umaknite se, deca, vi! Kaj grla kličejo srebrna? »Sirote bomo žive dni.« Ne bodite! Bog je oče vam. Mudi se nam, mudi do Krna, da prej se mir povrne k nam. Naprej, naprej! O blažen hip, ko dvignejo se svetli meči, zapove grom v deveti hrib. Pravico, ki je klic in krik, premišljan mogel ni izreči, razsodi meč, naš meč — sodnik. </center> </poem> ==XXIX.== <poem><center> '''»Ti pa boš doma ostala.«''' Ti pa boš doma ostala, prošnje luči prižigala vsak večer, ko zapreš samotno dver. Jaz pa bom se spomnil nate, z daleč gledal zvezde zlate vsak večer, kakor lepših ni nikjer. </center></poem> ==XXX.== <poem><center> '''»Tam srčno on vojskuje se, pri svoji vojski srečen je.«''' Havbice ni, granate ni, nikjer nobene zate ni, kdo vendar moli zate? Okroginkrog pa hodi smrt, razgrinja svoj škrlatni prt in vabi v senčne svate. Kot grozen lev skoz grozno noč, skoz hrum in šum gre tvoja moč z junaškimi vojskami. Kako bi tebe bilo strah? Namesto tebe tih in plah nekdo drhti s solzami. In pišeš, da na prsih ti odlike križec plameni iz zlatega plamena. Pa sam ne veš, kako težko pretežek nosi križ nekdo: tvoj angel — tvoja žena. </center></poem> ==XXXI.== <center><poem> '''»Stanu brez križa ni, križ vsakega teži.«''' Dušo mojo vsak večer nekaj žene z doma jo, misli moje vsak večer daleč nekam romajo. Tam na Poljskem grob imam, kakor v polju skrit zaklad; ti in temen vsem stvarem, ali zame drag in zlat. Ne napisa drobnega, niti križa ne dobiš. Ves je grob mi žal napis, ves je grob mi velik križ. </poem></center> ==XXXII.== <poem><center> '''»Oj, o polnoči, ko vse trdo spi.«''' Mesec na višini plava med oblaki, mož na straži hodi s težkimi koraki. Onkraj straže včasih konj vojaški hrzne. Tiho! Komaj glas se zadoneti drzne. A nekdo se straži skozi drevje bela tihosmelno bliža, ne boji se strela. »Kdo je?« — Mož nameri z naglimi rokami. »Sveta noč! Umolkni! Pusti cev ob rami.« In vojak poklekne, blagoslovljen vstane, Sveta noč izgine tihoma s poljane. </center></poem> ==XXXIII.== <poem><center> '''»Tri kaplje krvi, tri kaplje lepe…«''' Marija roma. Blažen hod. V naročju Dete — božji cvet; pred njima Jožef tih in svet, nad njimi vroči rajski svod. Priromajo iz dolgih step v pogorski kraj, v pogorski raj; pred njimi kot rubinov gaj zablesketa vinograd lep. »Počivajta! Počivajta!« In Jožef stopi grozdje brat, prinese jima zlatni sad: »Uživajta! Uživajta!« In Dete trga rujni sad; med prsti se izpremeni kipeč sad v žarečo kri. Kdo bi s krvjo utešil glad? »Zakaj to čudo, božji Sin?« Marija praša. — »Ah, bridkost! Gospod odkrije ji skrivnost iz svojih tajnih globin. »O pride dan prerokovan, ko križem svet bo hrib in dol ogrnjen v temno skrb in bol, ko vsa bo zemlja bojna plan. In kdor bo hotel tiste dni tolažbe za nemir svoj, priroma na vinograd moj, pit mojo sveto rujno kri.« </center></poem> c092x8ipw8kutr1nqnmd0ihybpzyovs 223917 223916 2026-04-22T07:41:24Z Spela.spr 10555 223917 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trikrat enajst vojnih | normaliziran naslov = | avtor = Silvin Sardenko | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1915}}, št. 41-50 | vir = dLib {{fc|dlib|N70B9ST1|s=1|41}}, dLib {{fc|dlib|EZCJ5EQF|s=1|42}},dLib {{fc|dlib|7PA27WEK|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|6JV88IY8|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|7D942UO8|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|6RXVZ30G|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|0HO5TCUW|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|1W5NIBDE|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|OHHSHAYJ|s=1|49}},dLib {{fc|dlib|1HE6I2AB|s=1|50}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} Silvin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. <blockquote>Po narodnih motivih. Videl sem solze nedolžnih in solzečo tolažbo. (Prid. 4, 13)</blockquote> ==I.== <poem><center> '''»Eno pošto sem slišal, sem žalosten stal —«''' Dolge sence. Ob večerni zarji čitam pisma, ki jih piše Visla; gledam slike, ki jih slika Drina; slušam zgodbe, ki jih pravi Soča. Pisma, slike, zgodbe: dolge sence. Pretrudil sem oči pozorne, ne utrdim bedečega srca. A nekdo mi kliče: »Nehaj, sin! Ne prečitaj črnih pisem vojnih, ne preglej črnih slik nikoli, ne dosliši groznih zgodb do konca. Pojdi, sin! Nekdo v svetišče čaka. S tajnim glasom pravi krasne zgodbe, s tajnim kisom slika krasne slike, s tajnim prstom piše bela pisma. Pojdi, sin!« In stopil sem v svetišče. Mir in molk. Ob večni luči gledam: Krasne zgodbe: Žalostnim tolažbo! Jasne slike: Vojskujočim zmago! Bela pisma: Padlim vsem vstajenje!</center></poem> ==II.== <center><poem> '''»Vse se v garteljnu budi, ene rožice pa ni —«''' Junaki, v boj! Odšli so vsi od vseh strani: Pogum in hrum in srd in črt, obup in strah in mrak in smrt. Junaki, v boj! Kdor se boji, se v temni grob — pogrezni! Le ene ni: Junakinje junakov vseh. Močnejša je kot srd in črt in silnejša kot boj in smrt; boji se vendar mrakov vseh. Le ene ni — ljubezni.</poem></center> ==III.== <poem><center> '''»Prosili bomo tam Marijo, da pride v našo kompanijo —«''' Bratje, nimam je kovine, da bi dal jo za bojne naše mile domovine. Le en droben kip od brona. To je ona, to je ona — Doloroza! Tiha zona me obhaja, tužna Mati, če bi moral tebe dati — tvoj spomin in kip tvoj zlati. Tvoje roke — solzne strune luč so sredi moje tuge. Z njo prižiram tudi druge — — —</center></poem> ==IV.== <center><poem> '''»Fantje skup se zbirajo, Na Laško pomarširajo.«''' Z Bogom gore! Naše dvore obvarujte krvave zore. Z Bogom, Sava! Hči Triglava, da te nam tujec ne preplava. Z Bogom, koče! Če mogoče nebo vas brani strelne toče. Z Bogom, polja! — Božja volja! — mi gremo daleč čez pobočja. Z Bogom, bratje! Mi soldatje na bojni svatbi bomo svatje. </poem> </center> ==V.== <center><poem> '''»Ne žalite, mati vi, fantje smo cesarjevi.«''' Tiho kakor selska noč, s težkim srcem in korakom gre za sinom in junakom mimo nemih hiš in koč. »Moja misel bo s teboj in molitev moja vroča;« — zadnji mu pozdrav izroča — »vedno stal boš pred menoj.« »Vedno bom pred vami stal, Stali boste vi pred mano, če bom ranjen z bridko rano, lažje spet jo bom prestal.« »Če boš zdrav — nam sporoči.« — Drug ob drugem že sta resno in ožreta se na desno, kjer stoji na meji križ. »Moje zdravje? — Sporočim. Mojo smrt? — Vam drug naznani …« Vran je kriknil na poljani, dolga se je pot pred njim. Križem pot. Za gozdni svet skrilo se je rodno selo. Sin otare potno čelo, mati solzo: »Pridi spet!« »Kakor hoče modri Bog, tostran ali onkraj groba. —« In prevzela je tesnoba dvoje src in dvoje rok. Mati vrže se pod križ. Blagovest je čula s križa: »Za gorami dan se bliža. Sina vrnem. Kaj tiš?« </poem></center> ==VI.== <poem><center> '''»Kam greste, ljubi očka moj, da sinka nočete s seboj?«''' »Ne jokaj! Pojdiva, otrok! Ti v božji hram, jaz v bojni hrum. Saj v rokah naših vaš je mir in v rokah vaših naš pogum.« Odšla sta vsak na svojo pot. Povsod roke se dvigajo: in v hramu tam in v hrumu tam, kjer meči iskre vžigajo. »Povejte, očka, ako ni molitev hujša kakor meč? Pri nas miru je vedno manj, pri vas poguma vedno več.« </center></poem> ==VII.== <poem><center> '''»Oče pismo prebero, mamka milo jokajo.«''' Ah, mati! Mojih zmag se drug bo radoval, obljubljen križec moj na drugih prsih blesketal, ki niso krvavele, kot moje krvave, dokler mi ne izkrvavi — srce. Nevesta mojih sanj objame ženina drug, obljubljen gorski dom prevzame ženin drug, ki ni za dom umiral in ne za čast deklet, kot jaz sem šel za dom in rod umret, </center></poem> ==VIII.== <poem><center> '''»Ta zelena vejica tvoja je odejica.«''' Vojna vlada. Ti pa v tihi spiš gomili. Grob je grad, ki vanj nemili grom ne vpada. Tam po tiru vojsko vozijo topovi. Ti pa sanjaš pod cvetovi sen o miru. </center></poem> ==IX.== <poem><center> '''»Kugélica prileti, fantič pa obleži.«''' Kaj ni bil vaš? Nikogar ni, da misli nanj, nikogar ni, da moli zanj en očenaš. O, vas iskal poslednji je njegov pogled, za vas poslednji mu trepet zatrepetal. — Le šum lesov — večernih ros vesel pastir — je dahnil vanj poljub in mir in blagoslov. Kdor izmed vas zasliši tajen šum lesov, naj spomni se na grob njegov — vsaj tisti čas. </center></poem> ==X.== <poem><center> '''»Daleč je, strah me je: Kje bom jaz našla te?«''' Nebo en sam snežen oblak, udira v snegu se korak. Nikjer ni steze med snegov, le drobna sled čez kraj snežen... Na polju križ stoji lesen, »Pod njim tvoj mož,« so rekli vdovi. Vsa tiha plan, vsa dolga plan, en sam mrtvaški pajčolan. Kako ste rekli tolažniki: »Da bol prestane vsaka se?« Smrt zvestega moža pa ne. Nevedni vaši so jeziki. Polje en sam snežen zamet, zastira vdovi se pogled. Tam križ in grob! Kot prošnja živa ob križu žena vztrepeta: »Kjer mojega že pol srca, še tega pol naj tam počiva.« Nebo en sam snežen oblak, in svet en sam brezkončen mrak. Ob zorji je na skalnem robu zasvetil solnčnojasen dan, kot angel v marmor izklesan klečala vdova je na grobu. Nebo en sam vesel smehljaj: Kako si sladek sveti raj! </center></poem> ==XI.== <poem><center> '''»Kako bom soldat, sem fantič premlad.«''' Nočejo mi rasti jablane v ogradi: kdaj bo konec mojih sedemnajst spomladi? Toliko je potov in na vseh vojaki; zame ni ga pota, da bi šel z junaki. Sam si pot uderem kakor gorski vrelec; puško pojdem snubit, jaz bom — prostostrelec. </center></poem> ==XII.== <poem><center> '''»Pobič, le vstani gor, pojdi z menoj tja gor.«''' Solnce me je prebudilo: »Za ločitve grenki god pozlatilo sem ti puško, da boš šel na bojno pot.« Kot potoka dva s planine, lahke moje so noge; kakor težek voz v planino, težko moje je srce. Zdravi, znanci! Znanke, zdrave! — Kaj se v oknu tam blešči? Ali se mi rosa bliska, ali se nekdo solzi? </center></poem> ==XIII.== <poem><center> '''»Marija je mimo šla, mil’ ga je pogledala.«''' V polumrak je zvon zapel čez planino — Mlad vojak je pod goro tih obrnil se v nebo: »O Marija blažena, glej, če je zastrašena moja deklica nocoj. Čuvaj pokoj njen in moj! O Marija blažena!« </center></poem> ==XIV.== <poem><center> '''»Vstali bomo enkrat vsi k novi večni vigredi.«''' In za nas? — Jih ni molitev in kropic — nikjer; nad grobove naše hodi rosa plakat vsak večer. Ne, za nas ni svetlih luči, in za nas ni belih sveč; zima pride, snežne sveče nam obesi z mej in seč. Venec se za nas ne plete, šopek ni za nas povit; naši venci — vozni tiri, naši šopki — vtis kopit. Kri smo dali in življenje za pozabljeni grob in prah. Vi pa hladno greste mimo — in vas ni ne sram, ne strah?! Le praznujte svojo lepo tostran groba vi pomlad! Nam prinese večna vigred dan in cvet in venec zlat. </center></poem> ==XV.== <poem><center> '''»Kak lepo ajda cveti kakor mleko in kri.«''' Ali vam je že odcvetel ajdov cvet? Ali vzeli ste čebelam ajdov med? Ali že je ravni travnik pokošen? Ali že je križ ob hiši narejen? Ali vam že poje čriček s praznih njiv? Mrtvi snopi, mrtva polja. Jaz sem živ. Mati, kruha mi pošljite ajdov hleb; oče, od medu mi dajte sat prelep! Sestra, s travnika poveži šop cvetov, tam od križa mi pošljite blagoslov! Morda pisem zadnje pismo z bojnih njiv. Smrt kosi široko. Čudež — kdor je živ. </center></poem> ==XVI.== <poem><center> '''»Smrt na bojišču nebesa odpre.«''' Čez Duklo vodi pot, po poti hodi polk. Nad Duklo čaka smrt: na licih mir in molk. Pod Duklo v marmor bel urezan spomenik: Na rami težek križ drži Odrešenik. Ob njem žari pozdrav: »Po križu do neba.« Vojakom strah in up v očeh zablesketa — — — </center></poem> ==XVII.== <poem><center> '''»Daleč čez gore naša vojska gre.«''' Davi smo strelci šli ob svetišču. Zarja na gori mirno je spala, zarja iz cerkve milo sijala — čudežen žar na večnem ognjišču. Naši spomini — romarji tihi romajo v cerkev z gorkimi vzdihi: »O naredite konec prepiru! Tam za gorami, tam za gorami jokajo se družine za nami. Angeli božji, pridite z mirom!« Angeli božji, ali ste čuli? — Spet so preveč topovi zarjuli. </center></poem> ==XVIII.== <poem><center> '''»Prišlo je črno dekle, da črno jamo odpre.«''' Dolgo. Menda že deseti dan kakor krt je v rovu zakopan. Nima kruha, nima ga požirka. V žepu tesna ura repetirka trka, trka kakor bela smrt, tiha tiktaka k mrtvaški prt. Ali v možu jasen up se vname, izpred srca drobno pismo vzame sladko pismo kakor šopek rož: »Ljubi mož! Glej! Odšla je grenka ura moja, da odšla bi skoraj tudi tvoja. Naša lipa ziblje cvet deteta, jaz pa sinčka: nisem sama več. Tvoj v obraz je — ves je v rožnih krasih, Moj v očeh je — ves je v solzah včasih. Kaj sem tožna mislila si spet: da si ranjen, mrtev ali vjet? Piši, piši in me tolaži! V strahu čakam kot na smrtni straži...« Temna pesem. Divji ptič šrapnel krvavečo mimo je pripel. Mož se skloni. Ves obraz uho — — — Čitaj! Ti si varen pod zemljo. Spet se dvigne s pismom iznad rova. Čita: »Letos polna blagoslova žitna njiva je kot gozdič zlat; pri kozolcu zmanjkalo bo lat. Šmeljna so vzeli nam dragoni — ej, kako se nesel je pokonci! — Hlapec Primož nam omaga skor, dekle Manci sem zaprla dvor. In še nekaj. Stari Bajt se ženi. No neveste danes so poceni... — Pridi, pridi kmalu, ljubi mož! Piši, kadar pismo to doboš. Dva pozdrava sprejmi preiskrena: Sinek tvoj in tvoja Magdalena.« In še dvakrat, trikrat bral je spet sladko pismo kakor rožni cvet. Droben list je zganil čez kolena in srce narekla. »Ljuba žena! Sinka torej! Danes se jasneje vem, zakaj jih branim naše meje. Blizu, komaj metrov petdeset se nam skriva top sovražnih čet. Pa ne boj se, moja Magdalena, našo čete je le preveč jeklena, da ne strla bi sovragov v prah. Zdrav in svež sem kakor gorski mah. Mora k zmagi vstati domovina — enko branimo, branimo tudi sina. Ah! ta misel...« Proti luči zlati list je dvignil, če bo mogla brati ljuba žena ljubljeni pozdrav. — — — Ptič šrapnel je mimo jarka šinil kakor senca mož je v rov izginil — pregloboko, da ne bo več vstal. Kdo bo vojno pismo dokončal? </center></poem> ==XIX.== <poem><center> '''»Kolikrat je gori vstala sinku luč je prižigala.«''' Atek je padel. Sinek, pomisli, v grozni zibeli strelnega jarka. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, zibel je tvoja — angelska barka. Atek je padel. Sinek, poslušaj, krogla je pela pesem mu zadnjo. Atek je padel. Sinek, ne plakaj, grlica poje pesem pomladno. Atek je padel. Sinek, ne zabi, dve je svetinji nosil pod vratom: tvojo podobo, mojo podobo — in okovani bili sta z zlatom. Atek je padel. Sinek, poglej, gori v nebesih gleda na naju. Atek je padel. Sinek zasanjaj: v sanjah poleti k ateku v raju! </center></poem> ==XX.== <poem><center> »Oj semenj lep, oj semenj nov, oj lepo novo žegnanje.« Oj semenj lep, oj semenj nov, Boroević je kralj njegov. Na meji šotor je razpel, na sejmu kupce je sprejel. Slovenska zemlja drag je kup, črezgorci z juga, — ničev up! Sto let in tisoč sto topov, se prazni pojdite domov. Kako gromi čez dol in breg; Vsi ptiči so zbežali v beg. Le prepelica kraj polja drobi sovragom verza dva: Ne pet pedi, ne pet pedi ne damo naše vam prsti. Povelnik vaš je borov ptič. Povelnik naš — Boroević. </center></poem> ==XXI.== <poem><center> »Praznik lep se približuje, fantom žalost oznanjuje.« Med zelenimi deskami, krita s temnimi deskami gorska cerkev v zatišju stoji. Štiri okna zamrežena, s pajčevinami prepredena gledajo ji na vse strani. Jutri praznik obhaja častit, lep sprevod bo po gori razvit: Dvigniti bo treba v goro baldahin in bandero vsa, pa ni fantov in mož doma. Ah! in vseh nikdar več ne bo! Daleč tam se vojskujejo, večasi vmes premišljujejo: »Jutri, jutri bo praznik zlat. Lani, lani smo vrh planin nesli škrlatni baldahin, letos so naše roke — škrlat.« </center></poem> ==XXII.== <poem><center> »Se sabljice že bliskajo, Taljani se pa stiskajo.« Vrhovi so zastrašeni. Sovražniki sovraženi, kaj hočete od naših skal? Saj vam bo žal. Topovi so nastavljeni. Brezvestniki, pozdravljeni! Kako je hladen vaš odzdrav! Za nas je prav. Vsi meči so nabruseni. Napadniki neskušeni, zakaj ste prišli nam pod meč? Ne bo vas več. Zrjavi so očarani. Prevaravci prevarani, napravili ste lep jim pir. Sedaj bo mir. </center></poem> ==XXIII.== <poem><center> '''»Kaj še havptman govori: Ali imate več takih ljudi?«''' Cvet in pesem v slednjem vozu. Vlak vojakov svatbenih: »Hajdimo na bojno svatbo!« Vid je tih. Stotnik se mu strog približa, ude resnim se očem: »Ti pa nisi vdan cesarju?« Vid je nem. Bitka. Stotnik praša: »Fantje! Koga bi čez hrib poslal?« Vsi so tihi, vsi so nemi. Vid je vstal. Šel in vračal se je s hriba, ali vrnil več se ni. Strel sovražni! Vid se zgrudi v lastno kri. Izza hriba bratske trume bratom nesó pomoč. »Dobrodošli!« Vid jim vzdihne umirajoč. Stotnik gleda z daljnogledom: »Dajte mu najvišji red! V delih bil je vdan cesarju — brez besed.« </center></poem> ==XXIV.== <poem><center> '''»Zdaj mi bomo s šturmom vsaki bomo vročo kri prelivali.«''' Povelje pride: »Nazaj, možje! Končajmo neplodno igro, pustimo zverinsko tigro nasrčbi se črne prsti — ne naše krvi!« »Nazaj?!« Začudijo se možje: »Slovenski polk nazaj ne gre. Pa bodi tigra ali volk, pa bodi grom še tolik dolg, nazaj ne gre sedemnajsti polk.« Kavalirja krvavi vrt — škrlatne snope veže smrt. Junak se ob grobu ni potrti, umira, prosi v očeh: »O bratje bistre Soče! Nikar ne za las z domačih tal, da v zemlji domači bom zaspal.« Utrujena baterija molči; junak v domači zemlji spi. Junaštvo čez tihi grob hiti: Slovenski polk železni, kovan v ljubezni.</center></poem> ==XXV.== <poem><center> '''»Je fantič urlavbar, na smeh se drži.«''' Privriska je na vrh vasi, vesel korak, na prsih pa svetinje tri — junak. On vrača se od bojev treh — treh slavnih zmag. »Rojaki, hoj!« — vsi vro iz vež na prag. »O ti! Kako si zlat in zal! Seve, naš rod: kjer hodi lev, zmaguje moč povsod.«</center></poem> ==XXVI.== <poem><center> '''»Zjutraj zgodaj vstala bom, na granco se peljala bom.«''' »Hčerke moje, kaj bi storil?« Oče hčeram je govoril: »Puške bi vam dal jeklene, meče bi vam dal iskrene; vodil bi vas v boj krvavi, v boj krvavi k bojni slavi. Danes, hčere, kakor hleba — je junakov domu treba.« »Ljubi očka, brez zamere!« Odvrnile so mu hčere: »Roka naša je jeklena, duša naša je iskrena. Ranjenci so bojna polja, kjer zmaguje naša volja. Danes, očka, kakor hleba — je junakinj domu treba.« </center></poem> ==XXVII.== <poem><center> '''»Sklenila je bele roke, točila je svetle solze.«''' Glej, moj vrt je ves preroški, tri je dni mi prej naznanil: ženina ti meč bo ranil tam na daljni zemlji Soški. Astre so mi razodele, astre moje raznobojne; vse so spale še pokojne, le rdeče so zacvele. Kakor v žrtev na oltarji gledam vanje s strahom svetim, molim zate s srcem vnetim: Večni Bog te mi obvarji! </center></poem> ==XXVIII.== <poem><center> '''»Belo suknjico mi dajte, dajte sabljico ostro.«''' Na vranca! Z Bogom, božji hram, ti zlatih src ognjišče vroče. Kaj hočete, ve sestre tam, ve ljube koče slamnote? Kako? Nazaj? Ni več mogoče! Naprej čez steze kamnate! Umaknite se, deca, vi! Kaj grla kličejo srebrna? »Sirote bomo žive dni.« Ne bodite! Bog je oče vam. Mudi se nam, mudi do Krna, da prej se mir povrne k nam. Naprej, naprej! O blažen hip, ko dvignejo se svetli meči, zapove grom v deveti hrib. Pravico, ki je klic in krik, premišljan mogel ni izreči, razsodi meč, naš meč — sodnik. </center> </poem> ==XXIX.== <poem><center> '''»Ti pa boš doma ostala.«''' Ti pa boš doma ostala, prošnje luči prižigala vsak večer, ko zapreš samotno dver. Jaz pa bom se spomnil nate, z daleč gledal zvezde zlate vsak večer, kakor lepših ni nikjer. </center></poem> ==XXX.== <poem><center> '''»Tam srčno on vojskuje se, pri svoji vojski srečen je.«''' Havbice ni, granate ni, nikjer nobene zate ni, kdo vendar moli zate? Okroginkrog pa hodi smrt, razgrinja svoj škrlatni prt in vabi v senčne svate. Kot grozen lev skoz grozno noč, skoz hrum in šum gre tvoja moč z junaškimi vojskami. Kako bi tebe bilo strah? Namesto tebe tih in plah nekdo drhti s solzami. In pišeš, da na prsih ti odlike križec plameni iz zlatega plamena. Pa sam ne veš, kako težko pretežek nosi križ nekdo: tvoj angel — tvoja žena. </center></poem> ==XXXI.== <center><poem> '''»Stanu brez križa ni, križ vsakega teži.«''' Dušo mojo vsak večer nekaj žene z doma jo, misli moje vsak večer daleč nekam romajo. Tam na Poljskem grob imam, kakor v polju skrit zaklad; ti in temen vsem stvarem, ali zame drag in zlat. Ne napisa drobnega, niti križa ne dobiš. Ves je grob mi žal napis, ves je grob mi velik križ. </poem></center> ==XXXII.== <poem><center> '''»Oj, o polnoči, ko vse trdo spi.«''' Mesec na višini plava med oblaki, mož na straži hodi s težkimi koraki. Onkraj straže včasih konj vojaški hrzne. Tiho! Komaj glas se zadoneti drzne. A nekdo se straži skozi drevje bela tihosmelno bliža, ne boji se strela. »Kdo je?« — Mož nameri z naglimi rokami. »Sveta noč! Umolkni! Pusti cev ob rami.« In vojak poklekne, blagoslovljen vstane, Sveta noč izgine tihoma s poljane. </center></poem> ==XXXIII.== <poem><center> '''»Tri kaplje krvi, tri kaplje lepe…«''' Marija roma. Blažen hod. V naročju Dete — božji cvet; pred njima Jožef tih in svet, nad njimi vroči rajski svod. Priromajo iz dolgih step v pogorski kraj, v pogorski raj; pred njimi kot rubinov gaj zablesketa vinograd lep. »Počivajta! Počivajta!« In Jožef stopi grozdje brat, prinese jima zlatni sad: »Uživajta! Uživajta!« In Dete trga rujni sad; med prsti se izpremeni kipeč sad v žarečo kri. Kdo bi s krvjo utešil glad? »Zakaj to čudo, božji Sin?« Marija praša. — »Ah, bridkost! Gospod odkrije ji skrivnost iz svojih tajnih globin. »O pride dan prerokovan, ko križem svet bo hrib in dol ogrnjen v temno skrb in bol, ko vsa bo zemlja bojna plan. In kdor bo hotel tiste dni tolažbe za nemir svoj, priroma na vinograd moj, pit mojo sveto rujno kri.« </center></poem> 06mqw6m4spuskk01l3cge6a7d03prpl Božji mlini 0 41751 223919 2026-04-22T08:05:09Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: » <blockquote>Geslo: »Ni oko te tvoje oko pohujša, izderi ga in bolje je iti z enim očesom v božje kraljestvo, kakor dve očesi imeti, pa biti vržen v peklenski ogenj.« (Evangelij sv. Marka, 9. pogl., 46 vrsta.)</blockquote> Bilo je v tihih postnih dneh leta tisoč devet sto štirinajstega. Dočim je mali in veliki svet iskal sebi primerne zabave v plesu, gledališču, pri vinu in igri in že popolnoma pozabil, da so še pred nedavnim grmeli balkanski to...« 223919 wikitext text/x-wiki <blockquote>Geslo: »Ni oko te tvoje oko pohujša, izderi ga in bolje je iti z enim očesom v božje kraljestvo, kakor dve očesi imeti, pa biti vržen v peklenski ogenj.« (Evangelij sv. Marka, 9. pogl., 46 vrsta.)</blockquote> Bilo je v tihih postnih dneh leta tisoč devet sto štirinajstega. Dočim je mali in veliki svet iskal sebi primerne zabave v plesu, gledališču, pri vinu in igri in že popolnoma pozabil, da so še pred nedavnim grmeli balkanski topovi strašno pesem smrti in stoterih ran, je katoliška cerkev pripravljala kakor vsako leto svoje vernike za vredno praznovanje Izveličarjeve težke smrti in Njegovega častitega vstajenja. V ljubljanski stolni cerkvi je tedaj pridigoval sloveč propovednik večer za večerom o štirih poslednjih rečeh, o grehu in zlu, ki ga rodi greh, o neskončni milosti in prizanesljivosti Boga, o pogubnosti novih bogov, ki so napuh, lakomnost, nečistost. Opozarjal je in rotil k pokori, k vrnitvi k božjim naukom, učil je ljubiti bližnjega, biti usmiljen in ponižen. Govoril je vsem in vsakemu: starčku s sivo glavo, kmečki ženici, učenim in preprostim, očetom, materam in deci, družinam, družbam in vsej veliki človeški družbi. Oznanjal je z gorečo zgovornostjo, da človeštvo brez Boga drvi brez rešitve v strašno smrt in pogubo. Vsak svoj govor pa je zaključeval čudno pomenljivo z besedami, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Nekdo, ko še je bil sproščo strašnih dolgokletnih spisov o onega rodu razvil do sveta jeze, je vzkliknil čudno uverjen, prerokško: »Slepci! Ali res ne vidite biča, ki ga je že spletel vaš greh? Ali mislite, da ne vstaja v krvavi zarji strašen vihar, ki bo zapel po vsem svetu smrt in gorje? Ali ne čujete bobnenja tromb in bobnov, ki vabijo na pokol? Mesta in dežele bodo legle v prah in pepel. Otroci bodo jokali brez kruha, ko jim bodo očetje in bratje mrli daleč v strašnih ranah in mukah. Slepi, osoregli! Bog hoče grešnikove smrti. Neskončno je dober. Bog hoče, da se grešniki rešijo in zveličajo, dokler je čas. To hoče Bog. Zato bo poslal gorje nad male in velike. Zato, da bi spoznali kaznijo očetno roko, zato da bi zopet krenili k Njemu, ki je edini rešitelj. Zveličanje je Resnica.« Sto in sto vernih se so pretresle silne misijonske besede. Z Bogom spravljeni so tekli vsi potolaženi iz zapuščene cerkve. A tisoč in tisoč drugih je bilo, ki svete resnice vnetega božjega namestnika niti slišati niso hoteli. Brez sramu in brez strahu je neki dnevni list smešil plemenito pridigarjevo gorečnost, češ, da je »stolni vremenski prerok«, da »skovika«, da se je s svojo strašečo besedo rodil za petsto let prepozno. Božji mlini naj sicer pa le meljejo, kakor so mlelí. Sit in debel in bogat iz teh mlinov ne bo nihče... To je bilo v postnih dneh leta 1914. V Ljubljani. Še deset mesecev ni bilo minulo, in že je mogla sprevideti vsa Evropa, da vsa zemlja, kako meljejo božji mlini... Pa, ali so se zato ljudje vrnili k svojemu Bogu? Ali so izpregledali v krvi, ranah in solzah? Mnogi so, še več pa jih ni izpregledalo. Zakaj strašna je slepota v grehih pokopanega človeka. Začutili so kazen in bič nad seboj, a bili še odurnejši, še bolj zakrknjeni in trdovratni in drzni v kletvi: »Če je še Bog in če je še pravičen, zakaj je dopustil toliko gorja?« Zakaj? Zgodba, ki se je dogodila nekako petindvajset let pozneje, ko je pridigal in »skovikal« o božjih mlinih vremenski prerok v ljubljanski stolnici, tista zgodba bo morda povedala in pojasnila zakaj. Pa saj ste pravzaprav dve zgodbi. Ena je bridka kot pelin, druga pa sladka kot usmiljenje nebes… ==I. Dve sliki.== Bilo je torej v devetdesetih letih. Na razstavi slik v Monakovem sta viseli tedaj istočasno dve znameniti sliki, ki ste obe predstavljali isti dogodek: Kristus ozdravi slepega. Obe sliki ste zbudili na mah veliko zanimanje med obiskovalci razstave. O obeh slikah je obširno poročalo že takoj prve dni po odprti razstavi dnevno in umetniško časopisje. Ocenjevali so seveda sliki primerjali. Saj ste kazali obe eno in isto. A vsem je bilo takoj jasno, da si sicer niste bili prav nič podobni, a da je šteti eno in drugo med najboljše, kar je nudila razstava. Določeno so govorili tudi že o tem, kateri obeh slik bi bilo prisoditi sploh prvo in kateri drugo odlikovanje. Tudi kupci so že oglašati. Tedaj so je zvedelo, da ena med slikami ni naprodaj. Izvedelo se je tudi, da je umetnik — preprost samostanec, član Frančiškovega reda in da je ta slika edina, katero je naslikal, a slikal da jo je skoraj petdeset let. Razstavil jo je tudi pod izmišljenim imenom »Checu Marianus« — Marijin slepec. Drugo sliko pa je razstavil z geslom »Wahrhafte« mlad umetnik, ki da tedaj s svojim pravim imenom še ni nič pomenil. O prvi pohvalnih izrazih v časopisih se je razširili z vsem nemarom. V eni noči, kakor pravimo, je postal slaven. Tedaj pa se je v časopisih razvnela živahna pravda, kaj je vredna redovnikova in kaj je vredna slika mladega človeka, ki se je bil podpisal za »pravičnega«. To na videz ni bilo nič čudnega: sliki sta si bili podobni po predmetu, ki ste ga ponazorjali, pri vsem tem vendar vsaka zase prečudno samosvoja v barvah, tiho in zamiselni. Redovnikova slika je kazala Kristusovo ozdravljenje dveh slepcev popolnoma v evangeljskem smislu po besedah sv. Matevža: »In ko je Jezus od ondot šel, sta dva slepca za njim šla, ter vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju. Ko je bil pa doma prišel, sta slepca k njemu stopila, in Jezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: To je da, Gospod! Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi. In odprle so se jima oči…« Umetnik je bil iz svoje domišljije ponazoril to besedilo tako, da je naslikal mladega in starega slepca. Stari že vidi, možaka, ker ga slepi luč, katero ni vajen. Nad mladim pa je Izveličar prav kar stegnil roko. Obličje mu je obrnjeno proti nebu, kakor bi od tam pričakoval nejakšna povelja. A še ko posluša neki bridki neodločnosti proti nebu in drži roko nad slepčev obraz, je napravil z drugo javno kretnjo proti apostolom, med katerimi sije v neskončni dobroti in usmiljenosti tudi lice Njegove presvete matere. Zdi se, kakor bi hotel Izveličar povedati nekaj strašnega, nekaj, česar nihče med učenci videti ni moral. Neki razlagatelji slike so tudi to slutili, in sicer to: Kristus vidi da je Očetova volja, naj mladi slepec vidi. A Kristus tudi ve, da mora svojim apostolom sporočiti gorko slepoto povedati skrivnost rešenja. Ob drugi priliki je povedal, kakor je brat v Matevžu in Marku, da je bolje, da človek z enim očesom v božje kraljestvo more videti in priti v peklenski ogenj. Čudovita misel! Mlademu slepcu bi bilo bolje, da ne bi izpregledal. Ta razlaga je priborila redovnikovi sliki veliko častilcev; bolj preproste ljudi pa si je osvojila ali z neskončno lepoto Marijinega lica. Tako je bilo s sliko »Marijinega slepca«, katero je bil umetnik že razstavil, preden jo je posvetil v oltar svojega samostana. Mladi redovnikov vrstnik je bil zasnoval svojo sliko svobodneje. Kazala je Kristusa z apostoli, ko so se približali jeruzalemskim mestnim vratom. Sredi pestre množice, ki obdaja v polkrogu Izveličarja in njegove, je videti siromašno mater, ki je dvignila svoje slepo dete Čudodelniku nasproti. Preprosto, a čudovito ganljivo in jasno je bil izrazilo umetnik, da je dete slepo, že od rojstva slepo. Žarko južno solnce lije namreč z vso svojo lučjo v bledo, s široko odprtimi očmi strmeče otrokovo obličje. Brezkončna nestrpnost leži vsem apostolom v licu. Zdi se, da jih človek čuje, kako govorijo sami pri sebi: »Gospod, kaj vendar premišljaš? Ali nimaš moči za čudež? Naj spregleda otrok! Že radi matere nesrečne mu daj, ki se ni nič grešila.« A Gospod ne stegne roke, ne dotakne se slepih, nedolžnih otroških oči. Pač mu sije v obličje neskončna žalost, brezmejno usmiljenje, a roke ne stegne, ne da videti nedolžnemu. Ne sme mu dati. Bolje mu je iti slepemu v božje kraljestvo nego videti in biti vržen v peklenski ogenj… Tako je bilo prvo mnenje o slikah. Tedaj pa se je oglasil neki verski usmerjeni list in prinesel z odločnim člankom takole razpravo o »pravičnosti« in Wahrhaftosti slik. Takole je zaključil svojo sodbo: »Nesrečne glave slike Kristusa ozdravljajo slepega! Kdor hoče to delo pač laže vredno samostansko delo, ki pripoveduje o dveh slepcih iz evangelija — Marijinega slepca — o dekletu vsemu svetu razumljivega. Njegov slikar je bil dober in preprost človek, kakor je bil poznan iz razstave pa iz sporočil. Naravnost svetnik je bil to, primerjati pa ga z mladim umetnikom Wahrhaftom. Ljudje, ali ste tako otopeli, da ne vidite, kaj je povzročil Wahrhaft! Njegov Kristus vendar ne dela čudeža. To ni bilo nedolžno, neškodljivo. Njegov Kristus je nova misel, misel našega stoletja. Njegov Kristus očeta sploh storiti ne more, njegov Kristus sploh slepemu ne more dati oči. Njegov Kristus more čutiti in premišljevati, se usmiljevati z nesrečnim otrokom, a vendar Kristus, Kristus je kakor iz sanj — ni več kakor oni svetopisemski, vendar je človek. Zato pa — hrabro postimo oltar Wahrhaftu pa prvo odlikovanje. Zveličanje sveta umetnik…« Nekaj dni pozneje je res dalo vodstvo razstave prednost redovnikovi sliki. Wahrhaftovo pa je nekdo kupil drago kupi bogat tujec. Pa se je polegla v razprava. Družba je pač hotela imeti Kristusa-človeka, za Kristusa-Boga ni marala. Pač pa je poskusil še nekdo tolmačiti sliko, se okrati z besedami iz Markovega evangelija, a občinstvo te razlage ni hotelo in tako ni imelo uspeha. Umetnik je pa mladi umetnik sam. Zato je napisal svoj odgovor v listu, ki mu je bil prigovarjal brezsramje kot slavo, bogastvo in odlikovanje. V tem odgovoru je odločno izpovedal, da je misel njegove slike takšna, kakor jo protestantski list poroča: »Moj Kristus je samo človek,« je zapisal oholo in objestno. Ljudje so mu verjeli. On sam pa je vedel, da se je zlagal, da je razlajal svoj cilj in edini namen v sliki, svojega pravega in pravega Kristusa, Kristusa-človeka in Boga… ==II. Oče Romuald.== Globoko zamišljen v pobožno berilo iz zgodbe blaženih redovnikov svetega Frančiška je sedel oče Romuald, skromen umetnik in slikar slavnega »Kristusa s slepcema« v svoji celici. Bila je zračna solnčna sobica, opremljena kakor tisoč in tisoč drugih samostanskih domov. Na oknu in na lesenem stojalu v kotu je bilo cvetje v lončenih posodah. Na steni ob oknu je visela kletka s kanarčkom. Na mizi in še po tleh so ležale knjige. Kraj leve stene je bila preprosta postelja, ob postelji klečalnik pred Križanim. Na stenah je viselo v skromnih okvirih nekaj svetih podob, ki jih je bil naslikal oče Romuald sam. Ob mali peči pa je stalo nekako slikarsko stojalo z lončki barv in še drugim slikarskim orodjem. Vonj slikarske delavnice se je prijetno mešal med ohtenjem mlade pomladi, ki je dihala skozi odprto okno in med zatohlost vonja vezanih težkih knjig. Oče Romuald je bil pravkar dokončal svoje delo, izgotovil malo poprav na sliki z levega oltarja v cerkvi in je zdaj počival in počivaje bral iz zgodb svojega reda, iz knjige, ki mu je bila najljubša in je eno težil, da jo prebral ne bo, ker je preobširna. Tedaj je nekdo potrkal. Oče Romuald se je dvignil. Že so bila vrata v celico odprta in vstopil je oče gvardijan, ki je vodil s seboj postavnega posvetnega gospoda z zlatimi naočniki, zdravordečega lica in sivo brado, direktorja v deželnem muzeju, gospoda I…, zelo učenega velečasnika in priznanega umetnostnega poznavalca. Ob gvardijanovem pozdravu je oče Romuald ponižno sklonil glavo. Ko pa je zagledal direktorja, mu je preletela lice vesela zmedenost. Živo se je priklonil, nasmehnil in stegnil roko v pozdrav. »Kako čast je to zopet, da me obiščete, gospod direktor,« je dejal. Bil je direktor tisti, ki je bil dosegel, da je oče Romuald sploh dovolil, da se je njegova slika razstavila. Kot strokovnjak in poštenjak je bil odločno povedal svoje mnenje, da je namreč redovnikova slika veliko umetniško delo in da more biti umetnik in njegov red le v čast, če jo razstavi. Prve vesti so njegove osebe potrdile in ves veseli je pričakoval dan za dnem umetnika, kaj so sodili o sliki. To tenetje pa njegovega lica ni bilo veselo, celo jezno se mu je bleščalo izza zlatih naočnikov. »Morda spet vesele novice?« je vprašal oče Romuald. »Slabe,« je odgovoril direktor in se razvnél. »Pa to je nesramija, sleparstvo, kakršnega še nisem videl!« Sopihaje je od nevolje pogledal na očeta gvardijana, ki mu je kimal z glavo in pritrjeval mrmljajoč raztreseno besedo; pogledal je na očeta Romualda, ki je tih in rečen, a miren čakal, da pove direktor svojo vest. Direktor je kakor bruhnil, jezno, trpko: »Slika je spet v moji pisarni. Snel sem jo z razstave, preden so zaprli zavod. Zdaj veste, oče Romuald, kako svet sodi. Mar mu je umetnost. Prvi bi vprašal, kdo je naslikal, potem šele — kaj je naslikal. Lumpje, z eno besedo, pa mi zamerite ali ne, da se take besede poslužujem v vašem svetem bivališču.« S sklonjeno glavo, z rokami potisnjenimi v rokave svoje rjave obleke in miren je stal oče Romuald. Iz besed gorečega direktorja je spoznal, da se mu je moralo zgoditi nekaj nepričakovano neprijetnega. »Snel je podobo in jo vrnil« mu je šlo skozi misli, »morda je niso spoznali vredne. Bog jim ne zameri, Bog bodi zahvaljen za dobro in slabo. Oni že vedo.« Tako je občutil in dvignil zopet obličje. Videl je, da je iztegnil direktor svoj listov in mu jih nudi. Ni stegnil roke, da bi jih sprejel. Direktor je govoril toplo. Ujel je bil očeta Romualda za roko in mu jo stisnil: »Naj vas to nikar preveč ne boli, oče Romuald. Vsi pošteni ljudje in vsi pravi poznavalci lepega in zares umetnega vedo in se ne bodo dali prepričati, da vaša slika ni popolna in da je krivica, kar je vodstvo razstave napravilo, ko je na zunaj časnikarski pritisk vašo sliko odstranilo, da bi dobila odlikovanje neka druga, neka neevangeljska, bogokletna.« Stegnil je roko s snopom listov in dejal mirneje: »Tu imate vsa poročila. Berite sami. Lepšega zadoščenja, kot pa je krivica, ki se vam je zgodila, vam ne morem želeti. Čestitam, oče Romuald! Vaše umetniško ime se bo pozabilo. Živel ‘Marijin slepec’ živel!« Tudi sedaj oče Romuald ni stegnil roke za listi, ki mu jih je nudil direktor. Ves v zadregi ob taki časti učenega gospoda je povesil skromno svojo glavo. Roke je potegnil iz rokavov in branil od sebe pohvalo, kakor da je ni zaslužil. Dobrohotno, jasno in vedro se je oglasil oče gvardijan: »Čujte, čujte, oče Romuald! To mi je pa res všeč. Tolika čast za Vas in naš red in za Boga.« Oče Romuald je nekaj trenotij iskal, kaj bi odgovoril. Videč, da je položil direktor one liste na mizo, je dejal: »Hvala za vse, gospod direktor. One liste pa le vzemite. Kdaj naj vse to preberem. In še prav vzeti da se. Lepša hvala. Gotovo bi me preveč ganilo in preveč napravilo, da bi povrnil toliko nepotrebnega pisanja. Mi je kar prav, da se mi godi po zaslugi. Čemu neki sem se Vam dal pregovoriti in Vam dal sliko, da ste jo razstavili.« Direktor je nevoljno zamahnil z roko. »Larifari, oprostite, oče Romuald, ali pa zamerite. Ampak to, kar ste zdaj rekli, je gola neumnost.« Oče gvardijan se je vedro zasmejal. Oče Romuald je pogledal nanj in dejal: »Pa bodi, kakor pravite. Dajte liste očetu gvardijanu. Naj bere on. Mi bo že od časa do časa zaupal, kaj je bral. Kaj ne, oče gvardijan. Kadar bom potreben, mi pa boste to in ono pod nos pomolili, kako me perejo.« Lice se mu je odobrovoljilo v ljubezniv nasmeh. Segel je po liste in jih izročil predstojniku. »Bom pa bral,« je odgovoril gvardijan, »a povedal bo očetu Romualdu, če je govoril k direktorju, zlasti vse, kar je zanj prijetnega, ker le tisto more biti tudi meni kot njegovemu predstojniku, v čast.« »Tako je,« je prikimal direktor, »tako je. Samo, kar je lepega.« »Samo, kar je lepega,« je potrdil oče gvardijan še enkrat. »Kar je lepega,« je ponovil zamišljeno in sam zase oče Romuald, »kar je lepega. Pa kako? Najlepše je vendar pred sliko,« je nadaljeval živahno. »Nikoli ni mogoče tiste lepote podati, ki je v resnici, ki je v duši. Kaj je torej lepega v sliki?« »Popolne duševne lepote seveda ni v nobenem delu človeških rok,« je odvrnil direktor. »Kdor pa Vas tako ne razume, oče Romuald, bi dejal, da se šalite, ali pa, da ste slepec. Povem Vam namreč po pravici, da ni ganila poleg drugega zlasti milina Vaše matere božje samo mene, da do solz razburja celo dolgoletne zbiralce, ki so slučajno prišli v mojo pisarno in dvomim, da bo slika v oltarju oboževana od preprostih in učenih. Te lepote, te Marijine divnosti v Vaši sliki menda ne boste tajili, pa bodite še skromnejši in ponižnejši.« »Tako je, tako je,« je pritrdil živahno oče gvardijan in potrepljal očeta Romualda po ramenu. Redovniku je rahlo zardelo lice in je dejal: »Če se mi je posrečilo ustvariti, to, kar pravite, potem bodi Bog zahvaljen.« Trenotje je molčal, kakor da premišlja, ali bi povedal še kaj; to kar mu je tisti čas napolnilo srce. Dvignil je oči, pogledal predstojnika in potem na direktorja in dejal: »Kakor sem povedal, je resnica: najlepše je sliko. Vi, gospod direktor seveda tega še ne veste, vejo pa moji sobratje. Moja slika ima za seboj svojo legendo, svojo povest.« »Povest?« je vzkliknil direktor. »To mi morate povedati.« Oče gvardijan je prikimal: »Seveda, oče Romuald! Gospod direktor je vendar vreden, da mu tudi zaupate, kar ste nam.« »Če ga bo zanimalo,« je še dvomil redovnik. Tedaj je zavonilo poledne in molče so umolknili in molili. Ko so odmolili, je rekel oče gvardijan prijemši direktorja za roko: »Tako, gospod direktor. Odmolili smo. Ob dveh, ste mi prej povedali, bodo vaši sluge prinesli našo sliko iz Vaše pisarne. Veste kaj: ker ste že tu, danes boste naš gost. Tako bomo najlepše počakali, da se naša umetnost vrne. Vrhu tega Vam utegne pri obedu povedati oče Romuald svojo povest.« Po obedu, po obedu,« je prosil ljubeznivo oče Romuald. In sladko vsiljivo se obrnil k direktorju in prosil: »Saj ne boste odrekli očetu gvardijanu. Kaj ne, da sprejmete naše gostoljubje?« »Če bi skoraj smrtni greh ne bilo odreči, bi tako pa vdam,« je odgovoril šaljivo direktor. »Tako je, tako je,« je pritrdil oče gvardijan. »Obed bo sicer preprost. Zato pa, gospod direktor, Vas bo oskrbovala povest. Verujte mi namreč, da povest Romuald skoraj prav tako ganljivo pripoveduje kakor zna slikati.« Z mirno in prijetno neprisiljenostjo je povabil nato oče gvardijan direktorja s seboj v refektorij ali samostansko jedilnico. Oče Romuald je šel skromno za korak za njima na levi… ==II. »Marijin slepec.«== »Moja povest,« je pripovedoval oče Romuald po obedu prijatelju direktorju na samostanskem vrtu, »moja povest je kaj čudna zgodba, rekel bi skoro čudovita in neverjetna. Zato je pa tudi ne mislim nikomur in sem jo doslej povedal samo svojim dragim bratov v redu. Vi, gospod direktor, ste prvi posvetnik, kateremu jo povem. Zato ker Vas cenim in sem Vam tudi hvaležnost dolžan. Da, hvaležnost,« je potrdil toplo, »saj drugega, mimo molitve, v kateri Vas vedno spominjam, tako nič nimam. Poslušajte torej, pa potrpite z menoj.« Moža sta sedela samotna na nizki klopi pod cvetočo hruško v sadovnjaku za vrtom. Bil je čudovito lep dan, vetrovno. S cvetočih češenj in jablan deževalo cvetnih lističev. Vonji so se prelivali v mehkem vetru, zamolklo so šumele čebele v cvetočih vejah. Mimogrede je bil utrgal oče Romuald, preden je začel pripovedovati, hruškov in jablani cvet in pripomnil, kako je vse čudno soglasno v božji prirodi, tako da še sam jablonov cvet očituje pozneje sad prav kakor hruškov hruško, češnjev češnjo. Žalostno je še pripomnil: »Pa nikoli ne rodi vse cvetje sadu in tako tudi sveta Kristusova kri ni tekla vsem v rešenje. O koliko je nesrečnega cvetja med dušami. Nikoli ne bodo dozorele večnemu življenju.« Tako je menil oče Romuald. Zdaj, ko se je lotil pripovedovati, si je šel z roko čez čelo in oči, kakor bi hotel so lepoto mlade zemlje zbrisati spred oči in iz spomina in se poglobiti le v svoj svet, v sladko prošlost, v svoj spomin, svojo povest. Tiho, vsakdanje je začel pripovedovati. »Moj oče je bil logar. Nisem ga poznal. Umrl je preden sem se rodil. Poročen je bil šele prvo leto, časi je bil že prelepen. Dober mesec preden sem se jaz rodil, so ga ubili divji lovci. Kakor je bil namreč sam sebi pošten in vesten, tako je tudi ostro zasledoval zlikovce, ki jim ni sveto tuje blago. Sicer pa je bil dober in postrežljiv človek; moja krstna botra, ki mi je to pravila in deloma tudi vse, kar bom še povedal, je rekla, da ji je moja rajna mati večkrat zatrjevala, da ni pravi nič v skrbeh za moževo dušo, čerudi je morda umrl naenkrat in nepripravljen. Bog mu daj večni mir in pokoj! Očetova zlodelstva smrt je morala seveda strašno pretresti mojo mater, ki je bila od strahu celo zbolela. Dober mesec po očetovi smrti, kakor sem že rekel, pa sem se rodil jaz. Mati je bila hudo oslabela, komaj da je okrevala. Tedaj ste sedeli z botro nekega dne pred hišo v solncu — vse to vem seveda le iz botrinega pripovedovanja, ker mi je Bog vzel tudi mater, preden sem začel spoznavati —. Sedite z mojo materjo pred hišo in botra tolaži mater, da bo že vse Bog tako naredil, da bo prav. Pa ji je potožila moja mati, da jo jaz skrbim. Imel sem takrat nekako tri mesece. »Kaj pa je otroku?« je vprašala botra. »Ne vem,« je odgovorila moja mati; »saj sem že videla druge dojenčke, a ta moj mali se vede tako strašno čudno. Nič se ne gane, ko ga položim v zibel, in nič ne išče; ročicami gleda živo, a ne gre za lučjo, ne za menoj; samo glavico vrti kakor bi se čudil, odkod glasovi, moj glas, ptičje petje, zvonenje. Kakor da mu je uročeno.« »Ah, kaj mu bo uročeno,« sem odgovorila, »mi je pravila botra nadalje, »otrok je otrok kot so drugi, lep in zdrav. Pa sem jo tolažila, pa bi bila kmalu od groze zajokala. Ozrla sem se po tebi, pa sem videla, da si se zbudil v zibelki ob materi in da ti sije solnce naravnost v obličje. Ti pa gledaš z odprtimi očmi naravnost v solnce, pa se ne zarežiš, ne zganeš se, ne zajokaš. Solnce te ne slepi. Tako sem spoznala takoj, kaj ti je. Planila sem kvišku in te postavila v senco, da bi bil ti v senci in bi sirota mati še ne izvedela, da si slep.« Vzklik začudenja se je izvil poslušajočemu direktorju iz ust. Redovnik se je nasmehnil in dejal: »Zdaj vidite, da je zares čudna moja povest.« »Pripovedujte, oče Romuald,« je prosil direktor. Oče Romuald je spet povzel besedo: »Da boste nadalje laže umeli, vam moram kratko podati še sliko kraja, kjer se je vse to in naslednje zgodilo. Mislite si, gospod direktor, rahlo napet laz. Vrhu laza je hiša, pod lazom cesta, a pod cesto je globoka struga deroče reke. Kakih sto korakov po strugi navzdol je lesen most čez vodo. Tik ob mostu pa stoji preprosto kmetsko znamenje Marije, matere sedem žalosti. Tako. Zdaj si menda predstavljate položaj in boste brez truda spoznali in umeli, kar bom zdaj povedal.« Za trenotje je oče Romuald zopet utihnil kakor utrujen. Nato pa je nadaljeval: »Ko je botra spoznala, da sem sleporojeno dete, ni vedela v prvi osuplosti kako drugače skriti svojega presenečenja, nego da je pustila mater z menoj in krenila v hišo. Tam je po sili krotila jok in dušila solze. Moja mati pa je bila vendar najbrže spoznala, da se je botra čudno prestrašila. Kako je sicer moja mati spoznala, da sem slep, tega ne vem. To pa je, da jo je zaslišala botra v hiši, kako je nečloveško zajokala. Tedaj je planila botra na prosto in videla mojo mater, da ima roke od žalosti in kleči ob moji zibelki. Počasi se ji je bližala. Takrat pa je moja mati planila, pograbila mene iz zibelke, strmela zmedeno k nebu in okoli sebe in se spustila v divji tek navzdol po bregu proti vodi. Botra je zavpila, a ona je ni čula; tedaj botra zanjo. Tik pred mostom, pred onim znamenjem je dohitela, jo pograbila, vpila nanjo kot besna, naj se spametuje, in ji pokazala v divji borbi na sliko žalostne Matere. A še dolgo je morala krotili mojo ubogo mater, preden se ji je posrečilo osvestiti obupajočo, ki je samo še vpila, da sem slep in da je ona vsega kriva in zato pogubljena. Od razburjenja je nato moja mati omedlela. Ko se je zavedla, je bila mirnejša. S krvavim jokom se je vrgla pred znamenje in jokaje bridko: »Marija pomagaj! Reši mi otroka, Tvoja naj bo, samo vidi naj!« moli in zaupa, jo je bodrila botra. Bog ji povrni, kar je tedaj dobrega storila meni in materi moji. Posrečilo se ji je vsa toliko, da moja mati pozneje ni več blaznela, niti mislila na radevoljno smrt.« Oče Romuald se je globoko oddahnil in se ozrl s toplim pogledom po vrtu v solnce in cvetje. Nato si je zopet šel z roko čez čelo in oči in začel zopet pripovedovati. »Ne morem Vam dopisati, kako je nato moja mati trpela tri leta zaradi mene, kolikokrat me je obljubila nebeški Gospe in priporočila, naj izpregledam. Pa še težje mi je jasno povedati, kaj se je zgodilo z menoj v mojem tretjem letu. Moja mati je bila tedaj že strašno oslabela, kakor mi je pripovedovala botra. Čim bolj je slabela, tem hujše je občutila mojo slepoto. Tedaj ji je morala sama nebeška Mati vdihniti misel, kako bi pretrpela vsaj malo žrtev zame. Preprosila je botro, naj jo vzame z menoj na daljno božjo pot. Botra se je ustrašila, zakaj moja mati je bila že tako oslabela, da se je le še silila biti pokoncu. A moja mati ni odnehala s svojo prošnjo, češ, da še ni tako slaba in da mora iti in me nesti Mariji »pokazat«. Za greh, je trdila, »ker je hotela z menoj v vodo, za odpuščanje«. Botra se je dala končno preprositi in tako smo se trije vzeli na božjo pot. Da tiste božje poti pa seže že moj spomin, ne jasno sicer kakor v sanjah, a vendar tako prepričevalno živo, da morem zase govoriti o prvem spoznanju. Med sveto mašo se je zgodilo pred vzvišenjem. Nekaka sladka groza me je stresla. Še zdaj čutim, da je šlo nekaj čez moje oči in celo to kretnjo sem si pričuji, kakor ste gotovo že videli — nekaka neskončno dobra roka je nekaj kakor snela pred menoj in sem videl. Živi nepoznani cvetovi so me vzdramili, prižgano sveče ob obrazu milostne podobe, pa še prečudno svetlo, okroglo solnčice, podignjeno telo našega Izveličarja v mašnikovih rokah. Kako dolgo sem to doživljal, ne vem. Morda so iz življenjaškega nagona ozrl z oltarja vstran na svojo okolico in videl prvič obraz svoje matere. In, o čudo, tedaj sem videl, da je prav tisto kot ono v oltarju med živimi cveti, gorečimi svečami. Prevzel neznosno sreče sem zaklical: »Mati!« Moja mati je krenila z glavo. Molila je krčevito. Tedaj sem stegnil roko in jo pobožal. Prikimala je. Nato sem stegnil še enkrat z roko in pokazal na oltar. Ujela mi je ročico, gotovo je menila, da sem nagajiv, a jaz sem kazal in kazal, kakor otrok, ki sprašuje za nepoznanim. Neka romarica mi je ponudila rožin venec, da bi se umiril. Ni vedela, da sem slep. Kakor otroci sem prijel vero. Tedaj je moja mati zastokala, pokleknila, postavila me predse, vzela ruto z glave in mi jo ogrnila čez obraz. Snel sem jo. Saj sem videl in nisem hotel, da bi mi zakrivala oči. Ona je še dvomila. Mašnik je blagoslavljal ljudi. Romarji so odstopali. Tedaj se je moja mati burno približala oltarju, me nagnila k sveti in jaz sem zagrabil za kelih in zajokal, ker sem se opekel. Te čudne bolečine še živo spominjam pa še presunljivega klica svoje matere: »Marija,« je zavpila, »Tvoj je, čudež si storila!« Botra mi je pravila, da se je na te besede opotekla na kolena. Mene je pobrala botra. Ko so hoteli dvigniti mojo mater, ki je bila kleče padla z obrazom po tleh so videli, da je mrtva. Zajokanje, ko prišli si je segel oče Romuald z roko čez oči. Zatajil je vzdih, da si obrišal solze, ki so mu je bila prikradla v oko. Tudi posvetni gospod je bil prevzet in se je ozrl vstran, da bi skril svoje ganotje. Dolgo sta prijatelja molčala, kakor da poslušata živahni krik gostih vrabcev na samostanski strehi, kakor da prisluškujeta šumu čebel v cvetočih jablanih vejah. Prvi se je vzdramil oče Romuald in dejal tiho: »Kako lepo vreme nam je spet dal Gospod Bog. Lejte, gospod direktor, kdo ne bi slikal! Ta luč, to nebo, to cvetje. Pa še ta veseli šum vesposod. Moj Bog, kolika sreča na zemlji je dar zdravih oči!« »Najvišja sreča, recite, oče Romuald,« se je živahno predramil iz svojih misli direktor. »Pa, ali je Vaša povest že končana?« »Pravzaprav še ni,« je odgovoril redovnik; »odtod vse nadaljnje je manj presunljivo, zato pa tem verjetnejši in kaj malo čudovito. Gola vsakdanjost seveda tudi ta del moje povesti ni. Skušal bom povedati le v glavnem. Postransko si boste mogli izluščiti sami.« Utihnil je in pokazal na očeta gvardijana, ki so jima se bližal, pa ga je prišel samostanski brat opomnit, da ga nekdo išče na porti. »Glejte,« je vzkliknil oče Romuald, »menda so mojo sliko prinesli Vaši sluge. Očeta gvardijana so povabili.« »Končajte svojo povest,« je dejal direktor, »naj svoje ljudje se zanesejo. Točni so. Zdaj še ne morejo biti tu.« Redovnik je začel pripovedovati: »Prelepa je bila smrt moje matere, dasi je bila zame po človeškem pojmovanju huda nesreča, česar pa tedaj prav nič nisem vedel. Kot za svojega me je namreč vzela botra in pri njej sem rastel, se učil pokoren biti in moliti. Kako je delala z menoj prve čase po materini smrti, ne vem. Zdi se mi pa, da je videla botra in da so videli tudi drugi ljudje v meni neko posebno bitje. Saj so vedeli za čudežno moje ozdravljenje. Pozneje so se ob vsej moji človeški vsakdanjosti pa navadili tudi mene kot sebi podobnega, kar sem in sem, hvala Bogu, tudi vedno bil in še danes verujem, da mi je le rana materine smrti izprosila posebno milost pri Bogu, kakoršne jaz sam nikoli vreden nisem bil. Neizbrisno pa mi je zapisala botra v spomin, da sem Marijin in da moram ostati Marijin. Tisočkrat, ob vsaki molitvi, ob vsaki pobožni besedi mi je to ponavljala in tako obnavljala v meni zavest, kaj sem dolžan svoji pokojni materi. Hvaležno moram priznati, da mi je bil Bog dal v tej botri pravo drugo mater. Svojih imela in tako me je lahko redila, dasi je bila primorana jemati posojilo na hišo in malo posestvo, ko je začela slabiti in bolehati. Ko je bilo meni osem let, je umrla in dolžniki so vzeli svoje. Tedaj sem našel zopet dobrega človeka, ki se je zavzel zame. Bil je domači župnik, skoraj bi rekel, tisti pravi naš deželjski župnik, ki ni izostal le meni temveč skoro da vse velike može našega rodu.« »Tudi mene,« je prekinil pripovednika direktor. »Prav ste rekli, večno je tisti dobrotni vaški župnik in le imena so različna in druga vsakokrat.« »O, kako mi je to všeč, da tako mislite, gospod direktor,« se je razvnel redovnik. Gospod pa je zamahnil z roko in dejal: »Čast komur čast. Tudi vaški samostani so odgojili iz svojih »klošterskih muc« že marsikaterega uglednega moža. Le škoda, da jo ta in oni to tako bridko hitro in popolnoma pozabijo.« »Ne sodimo,« je odvrnil oče Romuald. »Saj ne delamo dobro zaradi sebe, delamo zaradi Boga, ki je tako učil.« Umolknil je za trenotje, potem je dejal: »Pa sedaj čujte še zadnji del moje povesti. Oni župnik je spoznal, da sem nadarjen. Dal me je v šole. O počitnicah pa sem hodil k njemu. Od leta do leta me je bolj ljubil in tudi jaz sem ga cenil kakor strica. Podpiral je tudi moje posebno nagnjenje, ko je spoznal, da imam nekaj slikarskega talenta, dasi se je moral premagati, preden je to storil. Danes ga razumem, tedaj ga nisem. Vedel je, da sem Marijin, pa se je bal, da me ne bi odvrnila slikarska nagnjenost od pravega poklica. Tako sem dovršil latinske šole in se vrnil srečen in ponosen k njemu. Tedaj me je vzel za roko in me vedel v svojo sobo. »Poznam te,« je rekel, »da si pošten in zato upam, da mi boš odkril povedal, kako misliš. Prišel je čas, da si izvoliš življenjski stan. Res je, da sem po svojih močeh nekaj storil za to, da si se izšolal. Pa ne misli, da zato zahtevam, da moraš izvoliti stan, ki ti ga jaz želim in ki bi najprimerneje uresničil željo tvoje rajne matere in botre. Voli sam in po svoji vesti. Meni pa povej, kako misliš, da bom vedel. Govori brez bojazni. Ne bom te zavrgel, če mi ne moreš ustreči. Kaj ne, slikarska slava te mika.« Tako je dejal župnik. Hvala Bogu, da sem mogel odgovoriti iz vsega srca, da mi prija slikati, a da sem za svoj pravi stan že davno izbral duhovništvo. Tedaj je zajokal in me objel. Par dni pozneje je sam nesel prošnjo do škofije, naj me sprejmejo v bogoslovje. Toda Bog je obrnil drugače, kakor sva bila midva z župnikom sklenila.« Oče Romuald se je nasmehnil, ko je opazil, kako presenečeno jo pogledal direktor. Nato je dejal vedro: »Da, tako je, kakor sem rekel. Ni mi bilo namenjeno, da postanem svetni duhovnik, nego da bom samostanec. In prav je tako. Pa čujte še, kako je prišlo tako. Tiste počitnice sem hotel še posebej porabiti za svoje postransko veselje. Po ves dan sem sedel na prostem in risal. Pa kar vse, kar mi je prišlo pred oči. Slikal sem nekega dne baš staro, po razpalujočo kočo kraj gozda. Ves sem zaživel v svojem delu. Nenadoma se ozrem. Za menoj stoji starši gospod z mlado deklico. Še sem ves osupel, ko gospod spregovori, se predstavi, čestita k sliki, predstavi svojo hčer in povpraša po razmerah in me končno povabi k sebi v sosedni trg, kjer se je mudil na letovišču. Ne bom imenoval imena, a bil je bogat, izobražen in dober človek in deklica je bila lepa, dobra. Prav kmalu sem bil kakor doma.« Nekako v zadregi je oče Romuald zakašljal. Potem je začel pripovedovati zelo hitro: »No glejte, saj razumete, kaj bi se bilo utegnilo razviti iz takih novih okoliščin. Res mi je tudi gospod obljubil podporo, če hočem iti spopolnjevati svoje slikarske talente. Njegova hčerka me je spričo očeta s toplim pogledom prosila in jo živo čujem še zdaj: »Dajte, gospod, recite, da sprejmete. Moj papa je dober, zelo dober.« Bila je tudi sama zelo dobra deklica in ne bom tajil, da mi je bilo hudo pri srcu ob njenih dobrih besedah. Nič nisem povedal, kako je z menoj, dejal sem le, da hočem teden dni časa, premisliti. Tako sem se vrnil od onih k župniku. Dva dni nisem mislil nič drugega nego, kaj naj storim. Tretji dan je negotovost zrastla v meni v strašno napetost. Saj ni bilo nič slabega, a vendar se še danes ne morem ubraniti občutja, da sta se tistih urah, prav kakor verujejo naši ljudje, tepla angel in hudič za mojo dušo. In ne vem, kdo bi bil zmagal, da ni prišel moj dobrotnik, moj župnik na pomoč. Prav nič se mu nisem zaupal, a uganiti je jasno kolebalo v meni, krčevito sem se moral boriti. »Trpiš?« »Trpim,« sem odgovoril. »Pojdi k materici,« je veli, »Marijin si vendar,« je pripomnil, »dala ti je videti. Meniš li, da ti zdaj ne bo pomagala?« Tako je rekel. Jaz pa sem vstal in šel v cerkev. Dolgo je nejasno klebalo v meni, krčevito sem se moral boriti za vero besedo v molitvi. Tedaj sem zatisnil oči, da bi se povsem zbral. Bilo mi je do ihtenja, čul sem svojega lastnega srca hiteči udarec. Mimogrede pomislim, kako velik dar so človeške oči. Nenadoma — kakor takrat, ko sem izpregledal, začutim ono isto neskončno sladko roko, roko, kakor da mi gre čez oči in čelo… pogledam, zrem mirno nebeški Materi v obraz. Neskončna žalost in radost mi stisne grlo, od ganotja in hvaležnosti, zastočem, zajočem na glas, dvignem roko s tremi prsti proti sliki in prisežem: »Tvoj, samo Tvoj, Marija, da smrt!« Nato sem vstal, našel župnika, mu vse povedal, kaj se mi je pripetilo zadnje tedne in dni. Napisal sem nato kratko pismo onemu gospodu, da ne morem sprejeti njegove ponudbe. Nato sem stopil k župniku, da odvršim, kar sem bil domislil prej v cerkvi, povedal sem mu, da odidem takoj. Vprašal je začudeno, kam da mislim. Odvrnil sem, da grem v samostan, ker se bojim sveta, ki ima toliko mamljivega. Molče me je objel župnik, blagoslovil in šel sam pripravljat potrebno za pot. Vso noč sva se nato vozila v mesto. Ob petih zjutraj je on odmaševal, potem sva šla k očetu gvardijanu. Sprejeli so me med novince in za posebno odlikovanje mi je, da smem že petdeset let bivati v istem samostanu, za kar bodita. »Bog in mati Marija zahvaljena. To, gospod direktor, je moja povest.« »Oče Romuald,« je vzkliknil tedaj direktor. »Prečudno sveta je povest vašega življenja. Kot umetnik sem vam čestital, kot človeka pa vas blagrujem. Moj Bog, kako strašne reči so doživeli tisoči drugih umetnikov. Srečni ste. Imenoval bi vas brat Angelika, saj poznate njegovo nebeško lepo podobo, brata Angelika Drugega bi vas imenoval.« »Ne slavite me,« je odvrnil redovnik. »Tudi samostan ima svoje skušnjave, tudi v celicah smo grešni ljudje. Kar se mene tiče, sem vrhu vsega živo prepričan, da sem vse prej, kakor vzgleden redovnik in da jim predstojniki tega le povedati nočejo, ker potrpijo z menoj, uverjeni, da sem umetnik, kakor ste me vi, gospod direktor, in vaši vrstniki blagovolili krstiti. Bodi, kakor pravite. Jaz pravim drugače. Caecus Marianus sum — slepec Marijin sem.« Vstal je živahno in se vzravnal kakor mladenič. Vedro se je ogledal po vrtu. Zdelo se je, da se bo zopet začudil, kako lep je svet v solncu, sinjini nebes in cvetju in kolik božji dar so zdrave oči. Tedaj se je oglasil direktor: »Dovolite, oče Romuald! Kaj pa je vez med vašo povestjo in med sliko? Jaz namreč prave zveze ne najdem. Ne vem, morda sem preslišal…« »Niste preslišali,« ga je prekinil redovnik. »Tako glejte je s pripovedovalci. Najvažnejše povedati pozabijo. Posledica zato še trenotje, dasi bo menda zdaj slika z vašimi slugami že v moji celici. Nič ne de, ne smem biti nestrpen, rekel bi, da sem vendar samoljuben, kar res nočem biti. To je pa že res, da to svojo sliko že težko pogrešam in ni bila mala žrtev, ko sem jo vam prepustil, da ste jo poslali na razstavo. Pa čujte o sliki to povest. To vam je menda že znano, da sem slikal to eno sliko vseh petdeset let svojega samostanskega življenja.« »Vem,« je odvrnil direktor, »in umem.« »Dobro,« je dejal redovnik, »potem tudi umete, čemu sem izbral Kristusov čudež nad slepimi. Mene samega je doletela taka sreča.« »Pa ste naslikali dva slepca. Čemu tako?« »Prvič iz spoštovanja do evangeljske besede, drugič pa zato, da bi čim odločeneje povedal, da se more zgoditi čudež kjerkoli in kadarkoli, če je božja volja delati dobro vedno le s telesnimi čudeži, ker je notranjih dušnih temveč potreba. A tega gotovo ne razumete, ker niste spovednik.« »Razumem,« je odgovoril direktor, »a nekaj moram vendar pripomniti. Na vaši sliki ste žrtvovali največ ljubezni obličju Izveličarjeve matere, katero naslikati po evangeljski besedi vendar niste bili vezani; nasprotno pač. Tu ste kot oni vaš tekmec kaj svobodno ustvarjali.« »Res je tako,« je dejal oče Romuald. »Zato čujte še nekaj o podobi. Moj prvi načrt slike je bil, da bi uprizoril svoje lastno ozdravljenje. Pa sem zavrgel to misel. Preveč nečimrna se mi je zdela. Tudi mi kaj povesti s čudežem v naših časih. In risati bi moral vendar naše ljudi, našo obleko, skratka naš čas in življenje.« »Popolnoma jasno, da je tako.« »Tako sem segel po svetopisemski zgodbi. Pa zdaj je bilo treba v novem zasnutku podati nekaj svojega, recimo, da sem čutil potrebo ponazoriti iz neke hvaležnosti Njo, ki je meni dala videti.« »Razumem.« »In kako da dalje ne razumete,« se je zdaj začudil oče Romuald, »še daljnega? Kot Marijin vitez sem moral svojo gospo vendar slikati z očmi ljubezni. In zato sem slikal to obličje petdeset let.« Direktor se je oddahnil. Nato je napol vprašal, napol ugibal: »Posneli ste brezmadežne Matere lice po obličju svoje matere?« »Hotel sem,« je odvrnil redovnik tiho. »Hoteliste, pa niste mogli, ker ste videli svojo mater komaj nekaj trenotij in še to le v svojem tretjem letu.« »Tako je, se mi zdi.« »Zato pa ste le mislili na svojo mater. Slikali ste po nekem drugem obličju.« »Saj veste.« »Vem,« je dejal toplo direktor, »nič slabega ne bom povedal. Po obrazu one deklice ste slikali, ki vas je prosila, da sprejmete ponudbo njenega očeta. Ali ni tako, oče Romuald?« Sivi redovnik — umetnik je zardel kakor otrok, ki so ga zalotili pri prvi laži. Nato pa se je zbral in dejal preprosto a prisrčno do skrajnosti: »Nič vam ni skrito, gospod direktor. In meni so se zdaj še tretjič odprle oči in vidim, da sem grešil. Ne zato, ker sem zajel obličje nebeške Gospe po onem človeškem licu, ki najbrže že zdavna trohni v zemlji, pač pa zato, ker mi je zdaj jasno, da sem bil ves čas, ko sem slikal, nevest svoj pravi nameri. Hotel sem vendar naslikati sveto podobo, vzgojeno cerkveno altarsko svetinjo, pa sem napravil, kakor me hvalite, veliko umetnino, ki raste iz osebne naklonjenosti, osebnega oboževanja, takšno, kakršne razstavljajo. In taka da je moja slika, pravite, prav zaradi moje matere Marije na sliki. Glejte, in vseh petdeset let nisem spoznal, da grešim venomer, ko ličim to edino lice na sliki, ki sem mu nevedoma koncem koncev le postal nevest. Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa — moja krivda, moja krivda, moja največja krivda.« Glas se mu je utrgal, solze so mu zalile oči, trudoma si je šel z roko čez nje. Direktor pa je tedaj ujel njegovo desnico, jo dvignil, da bi jo poljubil, a redovnik je ubranil. Direktor je vzkliknil: »Absolvo te, odvežem Te, oče Romuald. Vi niste samo velik umetnik, Vi ste tudi — svetnik.« »Apage satanas — beži zapeljivec,« je tedaj vzkliknil živo oče Romuald in se odmaknil živahno od direktorja. Oče gvardijan, ki je bil tedaj pristopil, ne da sta ga onadva videla, se je zasmejal vedro in dejal nato: »Hvala Bogu. Slika je spet na domu njenega očeta. Če Bog da, kaj ne, oče Romuald, da je bilo to njeno prvo in zadnje potovanje. Odslej bo zvesto v samostanu.« »On bi jo gotovo že nad videl,« se je obrnil gvardijan k direktorju. »Pa naj se le strpi. Dolžan Vam je povest, kaj ne?« »Tako, tako,« je prikimal gvardijan, »pa kaj pravite k tej zgodbi o očeh? Čudna reč, kaj ne? Mi druge ne znamo takih. Nekaj seveda tudi vemo, za primer recimo celo jaz in tudi o očeh naših redovnih bratov. Pa da omenim samo slepega očeta Nikolaja, kako je imel tiho rad pa kako je mačko sovražil in smo samostanski študentje vrabcev v kletke potaknili, kakor je nekdo kaj zabavno v bukvah popisal, ali pa da se spomnim očeta Akvinca, ki je bil enook, ko je stopil v red in je vedel pripovedovati kaj ganljivo povest o svojem slepem očesu, če mu je bilo kaj verjeti. Mož je bil namreč, preden je stopil v samostan, francoski in avstrijski stotnik in si taki po vojaško marsikaj izmislijo. Pa recimo tudi, da se oče Akvinas ni oddalil niti v samostanu po vojaško bahat, to čast so mu le skazali, da so ga pokopali po vojaško, kakor se pritiče staremu, odsluženemu soldatu.« Tako se je bil razgovoril oče gvardijan omenivši dva slovenska redovnika, očeta Nikolaja Jenka, ki je slep umrl v Kamniku l. 1868, in očeta Akvinca Ramuta, napoleonskega vojaka in artilerijskega stotnika v Novem mestu, kjer so ga pokopali l. 1861. Medtem je bil potekel redovnikom domači prosti čas in direktor se je začel poslavljati. Po nekaj prisrčnih besedah so se možje ločili. Direktor je stopil kakor pokrčen in od čudne čistosti prevzet na ulico in krenil proti domu. Ni videl šumnega mesta ne posvetnih svojih znancev, ki so ga grečavali in jim ni odzdravljal, da so majali neumno z rameni. Sladka povest očeta Romualda mu je bila v mislih in mu jemala zanimanje za vsakdanjost ulice in sveta, ki je bil redovnikovo svetinjo odklonil in si izbral umetnino mladega napihnjenca, ki je zatajil vero v Boga Kristusa. Oče Romuald je tedaj stopil v celico in se z bridkim nasmehom zagledal v sliko, ki jo je ljubil petdeset let in že tako težko pogrešal zadnje dni. Nekaj trenotij je tako motril sliko, potem mu je preletela lice tiha bolest. Stopil je k sliki in jo obrnil z licem proti zidu in zamrmral: »Po posvetnjaštvu dišiš, nesrečnica. Dokler te ne vidim v oltarju posvečene in vsega minljivega oprane, te ne pogledam več.« Potem je stopil k oknu in strmel v lepoto neba in zemlje in premislil še enkrat dobroto božjo, ki je ustvarila najvišje zemeljsko dobro, dar zdravih in čistih oči. Iz te misli je vzkliknil na glas: »Marija, dobrotnica! Tvoj do smrti!« Nato je sedel in se zatopil spet v berilo o pobožnosti blaženih udov njegovega reda. Zdaj pa zdaj je zamišljen pogledal v solnce nebo in cvetje… O kolik je dar oči, kolika dobrota nebes… ==IV. Sv. Marka 9, 46.== Trije tedni so bili minili. Listi so utihnili o razstavi. Še nekatere se je imenovalo ime slikarjeve, ki je bil zaslovel kot prvi umetnik z geslom »Wahrhaft« in prodal svojo sliko za visoko vsoto. Novine so prinesle njegovo podobo z kratkim življenjepisom in poročale, da se je zaročil s hčerjo odličnega velemeščana. Novi dogodki so tem so zabrisali popolnoma zadnjo vest o njem. Minil je teden dni. Sliko očeta Romualda so blagoslovili in z malim cerkvenim slavjem dostojno postavili v oltar, kateremu jo je bil namenil. Zadeva je bila majhen domač dogodek in listi so vestno poročali o njem en dan. Naslednjega dne so prinesli obširnejšo novico. Poročali so o strašni železniški nesreči blizu mesta. Bile so vesti, ki so jih postavili v tisk, tik pred zaključenim lista. Šele novice drugega dne so prinesle točne podatke o nezgodi. Severni brzi vlak in južni osebni vlak sta se bila čelila petnajst kilometrov pred mestom. Bilo je mrtvih potnikov in ranjenih. Iz navedb o imenih onih, katere so prepeljali v mestno bolnišnico, je bilo zaznavati le nekaj znanih imen. Večinoma so bili ponesrečenci tujci. Še dva dni je trajalo, preden je nekdo ugotovil, da je med ranjenimi tudi mladi slikar z geslom »Wahrhaft«. Dve uri pozneje je vedelo vse mesto za strašno zalogo mladega človeka. V brzom vlaku se je vozil na jug kot mlad poročenec s svojo soprogo. Hotel je v deželo umetnosti v Italijo, a na poti ga je doletela nesreča. Ženo so potegnili strašno razbito izpod razvalin železniškega voza. Umetnik je ostal nepoškodovan. Pogled na mrtvo in razmesarjeno družico ga je strašno razburil. Sklonivši se nad mrtvo ženo si je naglo pognal kroglo iz samokresa v glavo. Sprva se je mislilo, da se je ranil za smrt. Operacija pa je spričala, da bo živel, a da mu je vzel strel oči in da bo slep do smrti. Še enkrat je tiste dni šlo ime Wahrhaft po vsem mestu. Zadnjikrat. Njegovo prvo umetniško delo »Kristus in slepci« je imelo ostati kakor redovnikova slika tudi njegovo zadnje… Muzejski direktor je obstal zasopel pred samostanskimi vrati in burno potegnil za zvonec, ta je ostro odjeknil po hodniku od znotraj. Izza vrat so se začuli drsajoči koraki in utihnili. Direktor je nevoljno zamrmral in potegnil znova za zvonec. Vratar, ki se je bil bregu odprl zagledal nekam, se je zdramil in pohitel nevoljno, ko neki je nestrpni prišlec. Odprl je. Zagledal je direktorja. Nevolja ga je takoj minila, a prevzela ga je začudenost. Brez plašča in dežnika je stal direktor pred vrati, dasi je močno deževalo. Tudi slabe volje je bil, kakor ga vratar še ni poznal. »Hitri pa niste, moj dragi,« je vzkliknil na vratarja, ki je pohlevno sklonil glavo. »Ali so oče Romuald v svoji celici?« je vprašal nato trdo. »Menda so, pa ne vem,« je odvrnil samostanski brat. »Nič ne veste,« je vzkliknil še nejevoljnejše direktor. »Grem pogledat, če želite, gospod,« je dejal samostanec. »Grem že sam,« ga je odslovil nestrpni gospod in hitro odkoračil po hodniku, po stopnicah in spet po hodniku v prvem nadstropju na sončno samostansko stran, kjer je bila celica očeta Romualda. Z glavo je majal brat vratar za njim, našel kuharja in mu potožil svoj doživljaj. Bratu kuharju se je moralo hudo muditi z delom. Le za trenotje je poslušal vratarjeve besede, nato je šel svojo pot. »Le kam se jim mudi,« je mrmljal brat vratar pri sebi. »Tista ura mi bo še prekmalu potekala, pa so nestrpni in nepočakani. Bog mi v greh ne šteje, če ne ljubi nikar opraviti.« Direktor pa je bil medtem našel celico očeta Romualda in je stopil vanjo, ne da bi potrkal. Oče Romuald se je nemalo začudil nenadnemu obisku. Stregel je baš bolnemu kanarčku. Osupel se je ozrl. Ko je spoznal direktorja, je trenotno pozabil na ptiča, katerega je še pravkar prav nežno nagovarjal in miloval. Poklonil se je prišlecu in pozdravil: »Hvaljen Jezus!« Direktor ni odzdravil, burno je vprašal: »Ali že veste?« »Kaj pa?« je vprašal mirno redovnik. »On je slep.« »Kateri on?« »Nič ne veste. Oni, vendar, oni Wahrhaft.« »Ne poznam ga,« je bil redovnikov mirni odgovor. »Ga ne poznate, ta je lepa,« je vzkliknil živo direktor, »on Wahrhaft, slikar, umetnik, Vaš tekmec z zadnje razstave. Slep do smrti. Sam si je izstrelil oči.« »Bog pomagaj,« je vzkliknil zdaj redovnik, se zbral, vzel stol in ga ponudil direktorju: »Sedite, velečasni, pripovedujte. Prav nič ne vem.« Direktor je sedel, se nekoliko umiril, segel po ruti in si obrisal potno čelo. Pokojno se je vstavil pred njim oče Romuald in potisnil svoje roke v široke rokave. Direktor je pripovedoval o železniški nesreči. Oče Romuald je prikimal, da mu je znano. Nato pa je napeto poslušal, ko je pripovedoval direktor o slikarju. Obličje mu je prevzelo bridko usmiljenje. »Ubogi človek, ubogi človek,« je tarnal. »Sodba božja, bi rekel,« je zaključil direktor, »če bi se skoro neusmiljeno ne glasilo.« »Če bi se tako strašno ne bilo,« je pritrdil oče Romuald, »če bi sploh predrzen greh ne bil, po človeško razlagati božjo voljo.« »Naj bo, kakor hoče,« je dejal direktor, »pravim: človeški glas, božji glas in ljudska pravica in vera je, da božji mlini meljejo gotovo, dasi počasi. Zdaj so meli neznansko hitro.« Redovnik je zamajal z glavo. »Pustimo Bogu sodbo,« je prosil. Nato je vprašal toplo: »Pa kje je zdaj, nesrečni človek?« »V bolnišnici, v našem mestu vendar,« je odvrnil živo direktor. »Poročila so točna,« je odgovoril; »tega seveda ne vem, ali on sam že to ve. Mislite pa si lahko, kako mu bo, ko bo izvedel vso strašno resnico.« »Moj Bog, moj Bog,« je zaklical tedaj oče Romuald z neskončnim usmiljenjem in strahom. Roke je potegnil iz rokavov in jih krčevito stisnil kakor za molitev. Nato je vzkliknil proseče: »Gospod direktor! Prijatelji, obiščite ga. Njemu bo treba nočne tolažbe, da ne obupa v drugi. Izgubil je oči, moj Bog, ali naj zapravi še neumrjočo dušo? Obiščite ga.« »Poskušal bom priti k njemu še danes,« je obljubil direktor. Oče Romuald se je oddahnil. Nekaj mirneje je dejal: »Da poskušajte! Pa še nečesa Vas prosim. Glejte, ko mu bo bolje in se morda vsaj malo znajde v svoji strašni položaj, oh, prosite ga, ali bi ga smel obiskati tudi jaz. Morda bo dovolil, dasi sem le reven samostanec. Povejte mu, kako zelo ga pomilujem.« »Povedal bom vse in še več,« je dejal direktor, »zakaj glejte nesrečni je vendar umetnik in še velik, naj so drugačnih misli o Bogu kot pa ste Vi in jaz; smili pa se mi in žal mi ga je tudi kot človeka, ki ga še ne poznam, ne le kot umetnika, kakor sem rekel, ki ga je škoda.« Oče Romuald je skromno prikimal, direktor se je dvignil. Iskal je z očmi. Redovnik je dejal: »Zdi se mi, da ste prišli brez dežnika, gospod direktor.« »In brez suknje,« je odvrnil vedreje direktor. »Zdaj vidite, kako mi je ta reč segla v srce.« »Dober človek ste, hvala Vam,« je dejal oče Romuald, »pojdite k našemu ekonomu, posodil Vam bo dežnik. Jaz ga žal ne morem, ker ga nimam. Pa saj ga tudi rabim ne.« Vedel je gosta iz celice, mu preskrbel dežnik in ga osebno spremil do porte. Tam se je še enkrat priporočil: »Sporočite, kaj boste opravili. Bog z Vami!« Žalosten in truden je zlezel nato po hodniku in zavil nato v molilnico. Stopil je k zamežanemu oknu in pogledal v cerkev na oltar, kjer je visela njegova slika o Kristusovem čudežu. Zavedel se je vremena, ki je zunaj. Sivi oblaki leže pod nebom, megla se pase po polju, cvetje je usulo. Ni veselo očesu. A vendar, kolika sreča, videti vsaj to sivo nebo in meglo, ki jo oplaknjuje vse cvetje. In nato se je zagledal oče Romuald v svojo sliko, v Izveličarja, ki ozdravlja. Iz vsega srca se mu je izvila čudna molitev na ustnice: »Čudodelče božji, ki si vedel Svojega Očeta voljo. Komur ne bi bilo v pogubljenje, si dal videti, komur pa bi bile v pogubljenje oči, mu jih nisi dal. Tudi to veš, čemu si jih vzel temu in onemu. O, glej moj Izveličar, česa Te prosim. Daj, da bo s tem zadnjim nesrečnikom vsaj tako, da naj nima oči, a vsaj dušo naj reši. Tako mu daj videti. In Ti, Mati Marija! Pridruži se moji prošnji! Naj vidi, nesrečni človek, naj spozna, kje je Luč, Lepota in Resnica. Amen.« In glej! Zgodilo se je čudo. Težek oblak pod nebom se je bil razredčil, pretrgal. Skozi je posijalo solnce in odelo vso sliko v medlo zarjo. Oče Romuald se je potolažen dvignil in prekrižal… V bolniški sobi prvega razreda se je burno dvignil iz kratkega sna slepi umetnik, zastrmel okoli sebe in se z globokim vzdihom zavedel, da je in slep in da jo vidi le v sanjah. Majhen deček, ki je dotlej slonel v solncu ob oknu, se je okrenil. Bil je tudi popolnoma slep in služil je v bolnici kot nekak varih bolnih. Znal se je čudo varno kretati in za resničnega varuha ga je delala njegova neskončna otroška vedrost. Zdaj se je okrenil k bolnemu na postelji, kakor da vidi, in stopil bliže. »Kdo je tu?« je vprašal slepi umetnik. »Jaz, ljubi gospod,« je odgovoril deček. »Kdo?« je vprašal znova oni. »Mali Edvard, ljubi gospod.« »Ti si?« se je začudil umetnik. »Pa te nisem spoznal. Kako si spremenil glas. Ves hripav si. Ali si bolan?« »Nisem, ljubi gospod.« »Pridi bliže.« Otrok je stopil k postelji in dejal: »Tu sem, ljubi gospod.« »Daj mi roko!« »Tu je, ljubi gospod.« »Zakaj si hripav?« je dejal umetnik, ljubeče stisnivši dečkovo roko. »A prehlajen nisi, kot čutim. Sej je otrok z roko čez čelo in lice. Le zakaj si tako glas spremenil.« »Morda zato, ker sem se jokal,« je odgovoril deček. »Pa čemu si jokal? Ali so te karali? Ali si padel, se zadel v vrata? Ali pa so pozabili nate, pa ti niso dali jesti?« »Ne zato,« je odgovoril deček. »No, pa povej, čemu si jokal, Edvard.« »Povem, če ne boste hudi, ljubi gospod.« »Nate hud, Edvard? Nikoli! Kar povej.« »Zaradi Vas sem jokal,« je odgovoril deček. »Zaradi mene?« se je začudil toplo umetnik. Deček je glasno zahlipal. Umetnik ga je pobožal in dejal: »Zaradi mene se ti ni treba jokati, otrok. Ne maram tega.« »Saj se moram,« je rekel bridko deček, »nočem, pa se moram.« »Kako pa to, moj mali?« je vprašal umetnik. »Ker ste taki, ker nočete živeti,« je dejal mali. »Ne morem, tako reci, Edvard, ne morem. Kako morem slep živeti, to pomisli,« je tožil umetnik. Deček je živo odgovoril: »Ah, kaj! Ali jaz ne živim, pa sem vendar tudi slep? Kako bi Vi ne mogli? Saj ste veliki, jaz pa sem še tako majhen.« »Po otroško govoriš,« je vzdihnil umetnik. »A mene ne moreš utešiti. Vse veš,« se je uvrgal mali. »Kako ne bi vedel, da je hudo biti slep. Saj sem nekoč tudi sam videl. Hudo je ne videti. Pa saj je pravica. Jaz še vidim brez oči. Se lepše je vse. Zato ker vidim samo tisto, kar hočem. Kaj takega, česar nočem, pa kar nič ne vidim. Pa še to si mislim, da bo tako z menoj le do smrti. Potem bom spet dobil svoje prave oči. To bo veselo. Težko že čakam.« »Česa pa čakaš, Edvard?« je vprašal umetnik, ki ga je bila otrokova preprosta, a vendar tako resnična beseda pretresla. Saj jo je sam občutil resnico. On sam je tudi videl, a kar je on videl, tega ni hotel gledati. Po sili je vstajalo pred njega: plašilo, tesnilo, stiskalo za srce in možgane. Truplo mrtve žene… »Česa pa čakaš, Edvard?« »Da bom videl pač, ali nisem rekel?« »Meniš-li, da boš res še kdaj videl?« »I seveda bom, v nebesih. Prvo, kar bom zagledal, bo moja uboga rajna mamica.« Umetnik je vzdihnil. Spomnil se je svoje matere. »Vaša mama, ljubi gospod, je tudi najbrže že umrla,« je vprašal deček. »Umrla,« je jecljal umetnik. Srce se mu je stisnilo. »Torej,« je dejal vedro otrok, »kaj je treba torej drugega, kakor da počakate do smrti, pa jo boste videli. In tudi Vašo ženo boste videli. V umetniku se je nenadoma odprla težka srčna rana. Od bolesti je zaškripal z zobmi. Zaradi otroka pa se je koj pomiril. »Praviš, da jo bom videl,« je dejal. »Po smrti! Glej, mali, pa se jočeš zaradi mene, ker nočem živeti in bi že rad našel smrt.« »Gospod,« je vzkliknil deček otroško, »saj ne vidite, kako boste našli smrt? Ona pa, ona Vas bo že našla, kadar bo sama hotela. Kaj takega pa misliti, kar Vi mislite, je greh. Ali še ne veste tega, ljubi gospod?« »Srečni otrok,« je vzdihnil umetnik. — »Greh je,« se je razvnel deček, »le verujte mi. Pa še strašen. Največji. Greh proti Svetemu Duhu. Ali še zdaj ne razumete, da sem zato moral jokati? Povejte, ljubi gospod!« »Srečno dete,« je znova vzdihnil umetnik in pogladil ljubeče nedolžno otrokovo teme. Potem je vprašal: »Edvard! Pa mi zdaj povej, kako da si ti oslepel.« »Oh,« je odvrnil nekako zrelo in vsakdanje nevoljno deček, »ta neroda. Naša dekla me je oblila s stopljenim maslom. Seveda, malo sem bil pa sam kriv, ker sem se pridružil vanjo. Zdaj pa imam.« »Sirotek,« je dejal umetnik, »to so te morali strašno opeči. Ali je hudo bolelo?« »Je, pa saj sem prestal,« je dejal deček. Tiho je povedal to: »Najbolj hudo je, ker je mama umrla zaradi mene, od žalosti. Zato pa sanjam vsako noč o njej. Pride k meni in se pogovarjava.« »Da se pogovarjata?« »Kakor jaz in Vi zdaj, ljubi gospod. Strašno lepo.« Umetnik ni odgovoril. A tem več je občutil. Nekaj se je bilo kakor zmehčalo v njegovem osrčju. Nekaj sladko bridkega mu je sililo v grlo in prazne očesnice. Bila je prva, težka solza, a goro gorja je odplaknila z duše… Mali Edvard in slepi slikar sta postala nerazdružena prijatelja. In nekega dne se je čudno posvetilo v umetnikovi duši. Spomnil se je ure, ko je bral, da izdere človekovo oko, ki te je pohujšalo, in je iz teh besed zamislil sliko, ki mu je ustvarila bogastvo in slavo. Ko pa je že mislil, je spoznal, kaj je storil, ko je zatajil pravi smisel slike — Kristusa — Boga… In tudi rajne matere se je spomnil. Zakaj v njegovi duši se je danilo… Bila je to njegova druga krivda. Bog, mati in on so vedeli zanjo… ==V. Slepi vidijo…== Vroče vročega poletnega dne je bilo videti, kako gresta umirjeno, ne da bi se kaj ozirala na živo množico sprehajajočih se ljudi, dva moža po ulici, ki zavije iz mesta proti bolniškim paviljonom. Eden je bil posvetnjak, v vsakem koraku dostojanstveno gosposki, drugi preprost menih, starec s sivimi lasmi in rjavim slamnikom. Marsikdo se je ozrl strmeč za čudno dvojico. Ko sta prispela muzejski direktor in oče Romuald do bolnišnice, sta vstopila in se oglasila pri vratarju. Povprašala sta po slepem umetniku. Povedal jima je za oddelek, kjer so slepi in se obrnil k drugim obiskovalcem. Nevoljno je mrmljal direktor: »Tako odgovorijo, samo da se človeka znebijo. To sam vem, kje je paviljon za slepce, saj sem bil že tam. Pa je tako, da bova v paviljon iskala, pa gotovo tam ne bo in bova ves vrt pretaknila in ga še ne bova našla, če slučajno ne zadenemo ob njega. Nimajo obstanka taki mladi ljudje. Četudi naju pričakujejo, verujte mi, oče Romuald, da bo tako. Pa ta vratar, ta nevljudni človek! Jaz bi jih naučil olike, te telebane.« »Potrpljiva, bova že našla,« je odvrnil pohlevno oče Romuald. Stopila sta v oddelek za slepe, potrkala na vrata pri slikarjevi sobi in jo res našla prazno. »Ali nisem vedel?« je dejal direktor. Prišla mimo usmiljenka in dejala ponižno: »Gospod je gotovo na vrtu pri čebelnjaku. Tam je najrajši.« »Hvala, sestra,« je dejal ravnatelj. Oče Romuald pa je vprašal redovnico: »Častita sestra, ali bi povedali, kako mu je?« Sestra se je nekam začudila, kakor da ne razume, kaj hoče redovnik vedeti. Potem je rekla: »Kako mu je? Slep je vendar, nesrečen. Pa saj si je sam kriv in najnesrečnejši ni med našimi slepci. Bogat je, drugi pa so siromaki, da se Bogu usmilijo.« »Vem,« je odvrnil redovnik, »pa sem vprašal, kako se počuti, kako prenaša svoje gorje, ali je vdan v božjo voljo, ali ima razume, častita?« »Seveda razumem,« je odvrnila redovnica z medlim nasmehom. »Zdaj je miren. Sprva je pa obupaval in paziti smo morali nanj, da si ni zopet segel po življenju. Veste, pa to se nam večkrat zgodi in smo navajeni. Zlasti gosposki ljudje so tako cagljivi. Kmetijski in delavski niso.« Sestro so poklicali nekam, direktor in redovnik sta šla svojo pot. Šla sta po peščenih potih mimo senčnih nasadov in klopi, kjer so posedali vse starosti bolniki v svojih ohlapnih bolniških plaščih in copatah. Povprašala sta morala za čebelnjak, preden sta ga zagledala. Tedaj pa sta videla že od daleč moža, ki sta ga iskala. Z malim Edvardom je sedel ob čebelah. Oba sta se učila brati iz luknjaste pisave za slepce. Ljubo se je otrok naslanjal na moža, sloneč mu na kolenu. Bila je ganljiva slika, kakor da uči oče sina. Direktor in oče Romuald sta nehote obstala. Čula sta, kako je bral zdaj umetnik, zdaj otrok: »In ko je Jezus od ondot šel, sta dva slepca za njim šla, ter vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju…« »In Jezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: Verujeva, Gospod!« »Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi.« Silno ganotje je obšlo očeta Romualda. Lastna slika mu je oživela v spomin. »Ko bi sveta Mati to videla,« je dejal sam zase. »Stopiva bliže,« je rekel direktor. Mali Edvard je prestal brati in se ozrl v smer, odkod je čul stopinje. »Ljubi gospod,« je dejal, »nekdo naju išče. To je gotovo gospod direktor.« Slikar se je dvignil. »Dva sta,« je vedel otrok, »drugi je gotovo tisti menih, ki slika. Njegove sandale slišim.« Tedaj pa sta stala pred slepima že oba obiskovalca in pozdravila glasno. Z bridkim nasmehom se je poklonil slepi umetnik. Rahla rdečica mu je zalila lice. »Oče Romuald,« je dejal, »vesel sem, da vas poznam; hvala Vam za obisk. Ne veste, kako mi je to všeč.« »O, gospod umetnik,« je vzkliknil toplo redovnik. Ganotje mu je vzelo besedo. Lep, stasit je stal pred njim mlad človek, ki mu je bilo gorje že gosto pobelilo brado in lase. Dvoje sinjih, narejenih oči iz stekla je slepo gledalo iz njegovih očesnic. Vsako toliko časa je zadethela možu žilica ob sencah. »Zadnja njegova nečimrnost,« je pomislil z bridkim usmiljenjem oče Romuald Direktor in umetnik sta se pozdravila in slikar je prosil, naj sedejo. Njega samega je rahlo vedel za roko mali Edvard. Sedli so k čebelnjaku. »Tako, oče Romuald,« se je spregovoril slepi slikar, »zdaj pa povejte kaj lepega o Vaši sliki. Gospod direktor mi je pravil, da ima svojo povest. Kar od srca, oče Romuald. Kar je bilo. Saj ne bo nikoli več. Tudi Vi ne boste več slikali, sem čul. Vaša slika edina in moja edina.« »Neskončno Vas pomilujem, moj dragi gospod,« je dejal oče Romuald. »Verujem, rad verujem,« je prikimal umetnik. »Pa pustimo to. Ko se prvič vidiva, bridko je naglasiti besedo »vidiva«, ko se torej vidiva, je treba, da se natančneje spoznava. Zato mi boste povedali svojo povest. Saj jo poznate. Tudi je prehudo obnavljati spomin in že zaradi tega mojega malega tu, tega prijatelja, ki mi ga je Bog dal za tolažbo.« Segel je ljubeče z roko čez lice otrokovo, ki jo je zasijalo v neskončni sreči in povedal mimogrede, kako je deček oslepel. »Torej zgodbo moje slike hočete?« je vprašal redovnik. »Rad ustrežem, če Vas veseli poslušati. A ne zamerite mi, če bom s kako besedo bridkejši. Redovnik sem, ne vem, kako se govori v omikani družbi.« »Pripovedujte po svoje,« je prosil kratko slepec. Oče Romuald je pripovedoval. Čim dalj je govoril, tem večji ganotje se ga je polastilo. Nekaka sveta misijonska gorečnost se je obudila v njem. »Marija, kraljica moja,« je občutil vnemo, »daj mi tako besedo, da bo prevzela, da bo razgnala vse zadnjo temo in žalost iz duše tega nesrečnega.« Govoril je z drhtečimi ustnami. Z očmi je pazil v slepčevo lice. Videl ga je zardevati in bledeti. Sam ves nemiren je povedal vse in umolknil. »Dajte mi roko,« je dejal po dolgem molku slepec. »Oče Romuald, verujte, da sem Vas umel.« »O, gospod, ali res?« je oživel redovnik. »Edvard,« je nagovoril slikar dečka, »jutri naju popeljejo v samostan. Vrnil bom obisk očetu Romualdu.« »Prav, ljubi gospod.« »V spovednici ob šestih zjutraj,« se je zopet obrnil slikar k redovniku, ki je sklenil vesel, kakor da bo molil, svoje stare, nedolžne roke. »Čakal bom, pridite,« je dejal z drhtečim glasom. Slikar je molčal. Potem je spet povzel besedo in dejal: »Rekel sem, da Vam svoje povesti ne bom pravil, ker Vam je znana. A zdaj vidim, da le moram nekaj povedati. Tudi moja slika ima svoj doživljaj.« Vzdihnil je in dodal: »Seveda takšen ni, kot je Vaš. Vaš je sladek, moj je bridkejši.« Prestal je za nekaj trenotij, nato je pripovedoval: »Gotovo se spominjate, kakšno izjavo sem bil pribil o svoji sliki, ko se je vnel prepir, kaj predstavlja. Podpisal sem, da sem hotel naslikati Kristusa, ki je pač usmiljen, a le človek, ki čudeža napraviti ne more. Saj se spominjate?« »Spominjamo se,« je odvrnil za redovnika direktor. »Tedaj,« je povzel slikar znova besedo, »glejte, tedaj sem prejel od svoje matere pismo. Pisala mi je, kako me hvalijo povsod in kako je ponosna name. Potem pa je omenila ono mojo izjavo in vprašala, če sem res jaz mogel kaj takega napisati. »Ne verjamem, ne morem,« je pisala. »A če si res zapisal, moj sin, lepo Te prosim prekliči. Bog je, bridko ga boš še potreboval, boj se ga. Strašno pohujšanje si naredil, popravi, dokler je čas!« Tako me je rotila in spet v nadaljevanju pisala ljubeče kot mati, naj se le zatečem k njej, če rabim denar, če mi je hudo, in naj molim in se varujem slabe družbe, naj ji ne delam žalosti, ko itak dolgo ne bo več živela.« Razburjen je umetnik prenehal. Grobna tišina je ležala nad njim in prijateljema, ki sta poslušala. Edvard je tiho brisal solzo. »Ali veste, kaj sem tedaj odpisal,« je začel govoriti silno burno in živo umetnik. »Ne vem, danes ne razumem, kako sem mogel pisati tisto pismo, ki je moralo ubiti mojo mater. Pa saj si lahko izslikate sami, kaj piše človek, ki ga je prvi uspeh tako prevzel, da ne ve kam od napuha. »Za ljubezen sem hvaležen materi,« sem pisal, »pa za skrb, ki jo imate radi mene. Denarja, ki ga sami imate, ne potrebujem. Tudi lepe nauke bi si lahko v prihodnje prihranili. Glede pohujšanja pa, o katerem pišete, pravim, naj pa ostane pohujšanje, če je. Težko mi je, mati, a hočem biti odkrit, ker moram! Jaz tudi večjega Boga ne maram več…« Beseda mu je zamrla v zadržanem joku. Ljubeče se je privil k njemu nedolžni Edvard. »Bog je dober, Bog je dober,« je vzkliknil toplo oče Romuald in s čudno prsično besedo začel tolažiti ubogega slepca. Potem je zaključil: »In jutri ob šestih, gospod, kaj ne? In kadarkoli Vam bo hudo, le pridite, potrkajte. Če bi mene več ne bilo, gospod, saj so še drugi, moji tovariši. Vsi so Vam prijatelji, vsi Vam bodo v tolažbo po Bogu, ki nas je vse ustvaril in ki Mu gre edinemu vsa čast in slava.« Slepec mu je stisnil krepko in toplo roko. Obljubila so si še nadaljnje obiskovanje in se poslovili. Po treh letih je že znal mali Edvard sam voditi svojega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romualdu. In vodil ga je poslej vsak dan… In vodil je mali Edvard svojega »ljubega gospoda« vsak dan v samostansko cerkev na kratek obisk k očetu Romualdu. Njegov »ljubi gospod« ga je bil posinil in je skrbel za dečkovo izobrazbo. Poleg svojega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romualdu je rastel svet, ki ga je mogel videti tudi brez oči. V njegovi gostji je dihal le njemu znan svet sreče, ki mu je vedno okusiti tudi slepci. Slepi umetnik in oče Romuald sta veselo slutila, da raste v njiju ljubljeno veliko umetniško delo. Njegove zrelosti nista učakala. Jesenskega dne, pet let potem, odkar je bil slikar oslepel, je pritekel Edvard k očetu Romualdu. Povedal je, da slikar zboli in ne more na obisk. Oče Romuald je sam šel k prijatelju, našel pri njem zdravnika in izvedel, da je slikar smrtno bolan. Trije dnevi bolezni so ga strašno vzeli. Tedaj je sam začutil, da je smrt blizu. Spravil se je z Bogom, vdano, pobožno. Že začel še huje slabiti, se Edvard in oče Romuald nista več genila od njega. Edvard je moral večkrat igrati bolniku na gosli. Ko je deček igral, je oče Romuald molil. Slepi bolnik se je smehljal, a bil preslab, da bi še govoril, kaj vidi. A videl je. Tak svetlo je bilo njegovo lice. Sredi Edvardove pesmi nekega večera, tik preden je legla tema, se je slepi bolnik pognal krčevito iz blazin, razširil roke in vzkliknil zadivljeno: »Vidim, vidim…« Nemo se je nato zrušil. Bil je mrtev. Oče Romuald je tiho pomolil v svojem srcu: »Marija, mati! Še meni tako smrt.« Le mesec dni pozneje mu je Marija mati dala, česar je prosil. Med veselo in slovesno pesmijo zvonov na prvi dan majnika, ves odet v sladki vonj Marijinega cvetja dekliških šmarnic, je zaspal v svoji skromni celici, da njegovi redovniški bratje niso vedeli kdaj… Tri leta pozneje pa so poročali evropski listi o neki silni novi skladbi. Glasbenik jo je bil slepec in take pesmi kot je bila njegova simfonija »Sreča slepih ljudi,« ni dotlej čul še nihče. »Muzika nebes« so jo nazvali. Mali Edvard je tole občutil, ko je ustvarjal: »Neskončna je lepota božjega stvarstva, neba in zvezd in solnca in lune v pomladnih nočeh. Lepi so viharji v svoji jezi, lepa je gluha zimska noč. Pa kaj je veličje vsega ustvarjenega v primeri z lepoto Nestvarjenega, Njega, ki je vir vse lepote, čisti duh. Oko ni videlo, uho ni slišalo. Aleluja!« »Kaj me milujete, da sem nesrečen, ker sem slep? Zares, velik dar so oči, a najvišje niso. Ne vidim cvetja, nimam sinjine neba, ne jeze bliskov, ne borbe valov. Imam pa dušo, ki vidi jasneje kot vidijo oči.« »Vidim, kakor videči ne vidi. Najlepše kar vidim, je obraz moje matere. Moje matere obraz je lepši kot so lilije in gartrože, moje matere oči so svetlejše kot zvezde, moje matere slika je pesem, ki je nikoli izpel ne bom. Aleluja!« »Saj ste čuli o ptici, ki so ji iztaknili oči, da bi pela. Pomilujte ptico, mene ne pomilujte. Mene blagrujte. Moja slepota ni temna, moja slepota je sreča. Jaz vidim! Bogu stvarniku čast in hvala, da mi je vzel oči, a mi dal videti vse najlepše, Neustvarjeno.« »Vidim, vidim, vidim. Aleluja!« To je zgodba o očeh, bridka ko pelin in sladka kot usmiljenje nebes. Dvajset let pred strašno svetovno vojno se je dogodila. Mimo vojske še ni pozabljena. Pa, ali bo odprla oči tisočem in milijonom, ki menijo, da vidijo, pa so slepi in ne vedo, da ga ni vidjenja ne vedenja nego v Bogu in spoznavanju Njegove postave, ki je Pot, Resnica in Življenje… Bog, stvarnik zemlje in neba in naših nesmrtnih duš! Daj da bi že videli, daj, da bi videli vsi, vsi, vsi! l9415yhl6htjylgxq80oeu1gtrqnwxo 223920 223919 2026-04-22T08:05:33Z Spela.spr 10555 /* II. »Marijin slepec.« */ 223920 wikitext text/x-wiki <blockquote>Geslo: »Ni oko te tvoje oko pohujša, izderi ga in bolje je iti z enim očesom v božje kraljestvo, kakor dve očesi imeti, pa biti vržen v peklenski ogenj.« (Evangelij sv. Marka, 9. pogl., 46 vrsta.)</blockquote> Bilo je v tihih postnih dneh leta tisoč devet sto štirinajstega. Dočim je mali in veliki svet iskal sebi primerne zabave v plesu, gledališču, pri vinu in igri in že popolnoma pozabil, da so še pred nedavnim grmeli balkanski topovi strašno pesem smrti in stoterih ran, je katoliška cerkev pripravljala kakor vsako leto svoje vernike za vredno praznovanje Izveličarjeve težke smrti in Njegovega častitega vstajenja. V ljubljanski stolni cerkvi je tedaj pridigoval sloveč propovednik večer za večerom o štirih poslednjih rečeh, o grehu in zlu, ki ga rodi greh, o neskončni milosti in prizanesljivosti Boga, o pogubnosti novih bogov, ki so napuh, lakomnost, nečistost. Opozarjal je in rotil k pokori, k vrnitvi k božjim naukom, učil je ljubiti bližnjega, biti usmiljen in ponižen. Govoril je vsem in vsakemu: starčku s sivo glavo, kmečki ženici, učenim in preprostim, očetom, materam in deci, družinam, družbam in vsej veliki človeški družbi. Oznanjal je z gorečo zgovornostjo, da človeštvo brez Boga drvi brez rešitve v strašno smrt in pogubo. Vsak svoj govor pa je zaključeval čudno pomenljivo z besedami, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Nekdo, ko še je bil sproščo strašnih dolgokletnih spisov o onega rodu razvil do sveta jeze, je vzkliknil čudno uverjen, prerokško: »Slepci! Ali res ne vidite biča, ki ga je že spletel vaš greh? Ali mislite, da ne vstaja v krvavi zarji strašen vihar, ki bo zapel po vsem svetu smrt in gorje? Ali ne čujete bobnenja tromb in bobnov, ki vabijo na pokol? Mesta in dežele bodo legle v prah in pepel. Otroci bodo jokali brez kruha, ko jim bodo očetje in bratje mrli daleč v strašnih ranah in mukah. Slepi, osoregli! Bog hoče grešnikove smrti. Neskončno je dober. Bog hoče, da se grešniki rešijo in zveličajo, dokler je čas. To hoče Bog. Zato bo poslal gorje nad male in velike. Zato, da bi spoznali kaznijo očetno roko, zato da bi zopet krenili k Njemu, ki je edini rešitelj. Zveličanje je Resnica.« Sto in sto vernih se so pretresle silne misijonske besede. Z Bogom spravljeni so tekli vsi potolaženi iz zapuščene cerkve. A tisoč in tisoč drugih je bilo, ki svete resnice vnetega božjega namestnika niti slišati niso hoteli. Brez sramu in brez strahu je neki dnevni list smešil plemenito pridigarjevo gorečnost, češ, da je »stolni vremenski prerok«, da »skovika«, da se je s svojo strašečo besedo rodil za petsto let prepozno. Božji mlini naj sicer pa le meljejo, kakor so mlelí. Sit in debel in bogat iz teh mlinov ne bo nihče... To je bilo v postnih dneh leta 1914. V Ljubljani. Še deset mesecev ni bilo minulo, in že je mogla sprevideti vsa Evropa, da vsa zemlja, kako meljejo božji mlini... Pa, ali so se zato ljudje vrnili k svojemu Bogu? Ali so izpregledali v krvi, ranah in solzah? Mnogi so, še več pa jih ni izpregledalo. Zakaj strašna je slepota v grehih pokopanega človeka. Začutili so kazen in bič nad seboj, a bili še odurnejši, še bolj zakrknjeni in trdovratni in drzni v kletvi: »Če je še Bog in če je še pravičen, zakaj je dopustil toliko gorja?« Zakaj? Zgodba, ki se je dogodila nekako petindvajset let pozneje, ko je pridigal in »skovikal« o božjih mlinih vremenski prerok v ljubljanski stolnici, tista zgodba bo morda povedala in pojasnila zakaj. Pa saj ste pravzaprav dve zgodbi. Ena je bridka kot pelin, druga pa sladka kot usmiljenje nebes… ==I. Dve sliki.== Bilo je torej v devetdesetih letih. Na razstavi slik v Monakovem sta viseli tedaj istočasno dve znameniti sliki, ki ste obe predstavljali isti dogodek: Kristus ozdravi slepega. Obe sliki ste zbudili na mah veliko zanimanje med obiskovalci razstave. O obeh slikah je obširno poročalo že takoj prve dni po odprti razstavi dnevno in umetniško časopisje. Ocenjevali so seveda sliki primerjali. Saj ste kazali obe eno in isto. A vsem je bilo takoj jasno, da si sicer niste bili prav nič podobni, a da je šteti eno in drugo med najboljše, kar je nudila razstava. Določeno so govorili tudi že o tem, kateri obeh slik bi bilo prisoditi sploh prvo in kateri drugo odlikovanje. Tudi kupci so že oglašati. Tedaj so je zvedelo, da ena med slikami ni naprodaj. Izvedelo se je tudi, da je umetnik — preprost samostanec, član Frančiškovega reda in da je ta slika edina, katero je naslikal, a slikal da jo je skoraj petdeset let. Razstavil jo je tudi pod izmišljenim imenom »Checu Marianus« — Marijin slepec. Drugo sliko pa je razstavil z geslom »Wahrhafte« mlad umetnik, ki da tedaj s svojim pravim imenom še ni nič pomenil. O prvi pohvalnih izrazih v časopisih se je razširili z vsem nemarom. V eni noči, kakor pravimo, je postal slaven. Tedaj pa se je v časopisih razvnela živahna pravda, kaj je vredna redovnikova in kaj je vredna slika mladega človeka, ki se je bil podpisal za »pravičnega«. To na videz ni bilo nič čudnega: sliki sta si bili podobni po predmetu, ki ste ga ponazorjali, pri vsem tem vendar vsaka zase prečudno samosvoja v barvah, tiho in zamiselni. Redovnikova slika je kazala Kristusovo ozdravljenje dveh slepcev popolnoma v evangeljskem smislu po besedah sv. Matevža: »In ko je Jezus od ondot šel, sta dva slepca za njim šla, ter vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju. Ko je bil pa doma prišel, sta slepca k njemu stopila, in Jezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: To je da, Gospod! Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi. In odprle so se jima oči…« Umetnik je bil iz svoje domišljije ponazoril to besedilo tako, da je naslikal mladega in starega slepca. Stari že vidi, možaka, ker ga slepi luč, katero ni vajen. Nad mladim pa je Izveličar prav kar stegnil roko. Obličje mu je obrnjeno proti nebu, kakor bi od tam pričakoval nejakšna povelja. A še ko posluša neki bridki neodločnosti proti nebu in drži roko nad slepčev obraz, je napravil z drugo javno kretnjo proti apostolom, med katerimi sije v neskončni dobroti in usmiljenosti tudi lice Njegove presvete matere. Zdi se, kakor bi hotel Izveličar povedati nekaj strašnega, nekaj, česar nihče med učenci videti ni moral. Neki razlagatelji slike so tudi to slutili, in sicer to: Kristus vidi da je Očetova volja, naj mladi slepec vidi. A Kristus tudi ve, da mora svojim apostolom sporočiti gorko slepoto povedati skrivnost rešenja. Ob drugi priliki je povedal, kakor je brat v Matevžu in Marku, da je bolje, da človek z enim očesom v božje kraljestvo more videti in priti v peklenski ogenj. Čudovita misel! Mlademu slepcu bi bilo bolje, da ne bi izpregledal. Ta razlaga je priborila redovnikovi sliki veliko častilcev; bolj preproste ljudi pa si je osvojila ali z neskončno lepoto Marijinega lica. Tako je bilo s sliko »Marijinega slepca«, katero je bil umetnik že razstavil, preden jo je posvetil v oltar svojega samostana. Mladi redovnikov vrstnik je bil zasnoval svojo sliko svobodneje. Kazala je Kristusa z apostoli, ko so se približali jeruzalemskim mestnim vratom. Sredi pestre množice, ki obdaja v polkrogu Izveličarja in njegove, je videti siromašno mater, ki je dvignila svoje slepo dete Čudodelniku nasproti. Preprosto, a čudovito ganljivo in jasno je bil izrazilo umetnik, da je dete slepo, že od rojstva slepo. Žarko južno solnce lije namreč z vso svojo lučjo v bledo, s široko odprtimi očmi strmeče otrokovo obličje. Brezkončna nestrpnost leži vsem apostolom v licu. Zdi se, da jih človek čuje, kako govorijo sami pri sebi: »Gospod, kaj vendar premišljaš? Ali nimaš moči za čudež? Naj spregleda otrok! Že radi matere nesrečne mu daj, ki se ni nič grešila.« A Gospod ne stegne roke, ne dotakne se slepih, nedolžnih otroških oči. Pač mu sije v obličje neskončna žalost, brezmejno usmiljenje, a roke ne stegne, ne da videti nedolžnemu. Ne sme mu dati. Bolje mu je iti slepemu v božje kraljestvo nego videti in biti vržen v peklenski ogenj… Tako je bilo prvo mnenje o slikah. Tedaj pa se je oglasil neki verski usmerjeni list in prinesel z odločnim člankom takole razpravo o »pravičnosti« in Wahrhaftosti slik. Takole je zaključil svojo sodbo: »Nesrečne glave slike Kristusa ozdravljajo slepega! Kdor hoče to delo pač laže vredno samostansko delo, ki pripoveduje o dveh slepcih iz evangelija — Marijinega slepca — o dekletu vsemu svetu razumljivega. Njegov slikar je bil dober in preprost človek, kakor je bil poznan iz razstave pa iz sporočil. Naravnost svetnik je bil to, primerjati pa ga z mladim umetnikom Wahrhaftom. Ljudje, ali ste tako otopeli, da ne vidite, kaj je povzročil Wahrhaft! Njegov Kristus vendar ne dela čudeža. To ni bilo nedolžno, neškodljivo. Njegov Kristus je nova misel, misel našega stoletja. Njegov Kristus očeta sploh storiti ne more, njegov Kristus sploh slepemu ne more dati oči. Njegov Kristus more čutiti in premišljevati, se usmiljevati z nesrečnim otrokom, a vendar Kristus, Kristus je kakor iz sanj — ni več kakor oni svetopisemski, vendar je človek. Zato pa — hrabro postimo oltar Wahrhaftu pa prvo odlikovanje. Zveličanje sveta umetnik…« Nekaj dni pozneje je res dalo vodstvo razstave prednost redovnikovi sliki. Wahrhaftovo pa je nekdo kupil drago kupi bogat tujec. Pa se je polegla v razprava. Družba je pač hotela imeti Kristusa-človeka, za Kristusa-Boga ni marala. Pač pa je poskusil še nekdo tolmačiti sliko, se okrati z besedami iz Markovega evangelija, a občinstvo te razlage ni hotelo in tako ni imelo uspeha. Umetnik je pa mladi umetnik sam. Zato je napisal svoj odgovor v listu, ki mu je bil prigovarjal brezsramje kot slavo, bogastvo in odlikovanje. V tem odgovoru je odločno izpovedal, da je misel njegove slike takšna, kakor jo protestantski list poroča: »Moj Kristus je samo človek,« je zapisal oholo in objestno. Ljudje so mu verjeli. On sam pa je vedel, da se je zlagal, da je razlajal svoj cilj in edini namen v sliki, svojega pravega in pravega Kristusa, Kristusa-človeka in Boga… ==II. Oče Romuald.== Globoko zamišljen v pobožno berilo iz zgodbe blaženih redovnikov svetega Frančiška je sedel oče Romuald, skromen umetnik in slikar slavnega »Kristusa s slepcema« v svoji celici. Bila je zračna solnčna sobica, opremljena kakor tisoč in tisoč drugih samostanskih domov. Na oknu in na lesenem stojalu v kotu je bilo cvetje v lončenih posodah. Na steni ob oknu je visela kletka s kanarčkom. Na mizi in še po tleh so ležale knjige. Kraj leve stene je bila preprosta postelja, ob postelji klečalnik pred Križanim. Na stenah je viselo v skromnih okvirih nekaj svetih podob, ki jih je bil naslikal oče Romuald sam. Ob mali peči pa je stalo nekako slikarsko stojalo z lončki barv in še drugim slikarskim orodjem. Vonj slikarske delavnice se je prijetno mešal med ohtenjem mlade pomladi, ki je dihala skozi odprto okno in med zatohlost vonja vezanih težkih knjig. Oče Romuald je bil pravkar dokončal svoje delo, izgotovil malo poprav na sliki z levega oltarja v cerkvi in je zdaj počival in počivaje bral iz zgodb svojega reda, iz knjige, ki mu je bila najljubša in je eno težil, da jo prebral ne bo, ker je preobširna. Tedaj je nekdo potrkal. Oče Romuald se je dvignil. Že so bila vrata v celico odprta in vstopil je oče gvardijan, ki je vodil s seboj postavnega posvetnega gospoda z zlatimi naočniki, zdravordečega lica in sivo brado, direktorja v deželnem muzeju, gospoda I…, zelo učenega velečasnika in priznanega umetnostnega poznavalca. Ob gvardijanovem pozdravu je oče Romuald ponižno sklonil glavo. Ko pa je zagledal direktorja, mu je preletela lice vesela zmedenost. Živo se je priklonil, nasmehnil in stegnil roko v pozdrav. »Kako čast je to zopet, da me obiščete, gospod direktor,« je dejal. Bil je direktor tisti, ki je bil dosegel, da je oče Romuald sploh dovolil, da se je njegova slika razstavila. Kot strokovnjak in poštenjak je bil odločno povedal svoje mnenje, da je namreč redovnikova slika veliko umetniško delo in da more biti umetnik in njegov red le v čast, če jo razstavi. Prve vesti so njegove osebe potrdile in ves veseli je pričakoval dan za dnem umetnika, kaj so sodili o sliki. To tenetje pa njegovega lica ni bilo veselo, celo jezno se mu je bleščalo izza zlatih naočnikov. »Morda spet vesele novice?« je vprašal oče Romuald. »Slabe,« je odgovoril direktor in se razvnél. »Pa to je nesramija, sleparstvo, kakršnega še nisem videl!« Sopihaje je od nevolje pogledal na očeta gvardijana, ki mu je kimal z glavo in pritrjeval mrmljajoč raztreseno besedo; pogledal je na očeta Romualda, ki je tih in rečen, a miren čakal, da pove direktor svojo vest. Direktor je kakor bruhnil, jezno, trpko: »Slika je spet v moji pisarni. Snel sem jo z razstave, preden so zaprli zavod. Zdaj veste, oče Romuald, kako svet sodi. Mar mu je umetnost. Prvi bi vprašal, kdo je naslikal, potem šele — kaj je naslikal. Lumpje, z eno besedo, pa mi zamerite ali ne, da se take besede poslužujem v vašem svetem bivališču.« S sklonjeno glavo, z rokami potisnjenimi v rokave svoje rjave obleke in miren je stal oče Romuald. Iz besed gorečega direktorja je spoznal, da se mu je moralo zgoditi nekaj nepričakovano neprijetnega. »Snel je podobo in jo vrnil« mu je šlo skozi misli, »morda je niso spoznali vredne. Bog jim ne zameri, Bog bodi zahvaljen za dobro in slabo. Oni že vedo.« Tako je občutil in dvignil zopet obličje. Videl je, da je iztegnil direktor svoj listov in mu jih nudi. Ni stegnil roke, da bi jih sprejel. Direktor je govoril toplo. Ujel je bil očeta Romualda za roko in mu jo stisnil: »Naj vas to nikar preveč ne boli, oče Romuald. Vsi pošteni ljudje in vsi pravi poznavalci lepega in zares umetnega vedo in se ne bodo dali prepričati, da vaša slika ni popolna in da je krivica, kar je vodstvo razstave napravilo, ko je na zunaj časnikarski pritisk vašo sliko odstranilo, da bi dobila odlikovanje neka druga, neka neevangeljska, bogokletna.« Stegnil je roko s snopom listov in dejal mirneje: »Tu imate vsa poročila. Berite sami. Lepšega zadoščenja, kot pa je krivica, ki se vam je zgodila, vam ne morem želeti. Čestitam, oče Romuald! Vaše umetniško ime se bo pozabilo. Živel ‘Marijin slepec’ živel!« Tudi sedaj oče Romuald ni stegnil roke za listi, ki mu jih je nudil direktor. Ves v zadregi ob taki časti učenega gospoda je povesil skromno svojo glavo. Roke je potegnil iz rokavov in branil od sebe pohvalo, kakor da je ni zaslužil. Dobrohotno, jasno in vedro se je oglasil oče gvardijan: »Čujte, čujte, oče Romuald! To mi je pa res všeč. Tolika čast za Vas in naš red in za Boga.« Oče Romuald je nekaj trenotij iskal, kaj bi odgovoril. Videč, da je položil direktor one liste na mizo, je dejal: »Hvala za vse, gospod direktor. One liste pa le vzemite. Kdaj naj vse to preberem. In še prav vzeti da se. Lepša hvala. Gotovo bi me preveč ganilo in preveč napravilo, da bi povrnil toliko nepotrebnega pisanja. Mi je kar prav, da se mi godi po zaslugi. Čemu neki sem se Vam dal pregovoriti in Vam dal sliko, da ste jo razstavili.« Direktor je nevoljno zamahnil z roko. »Larifari, oprostite, oče Romuald, ali pa zamerite. Ampak to, kar ste zdaj rekli, je gola neumnost.« Oče gvardijan se je vedro zasmejal. Oče Romuald je pogledal nanj in dejal: »Pa bodi, kakor pravite. Dajte liste očetu gvardijanu. Naj bere on. Mi bo že od časa do časa zaupal, kaj je bral. Kaj ne, oče gvardijan. Kadar bom potreben, mi pa boste to in ono pod nos pomolili, kako me perejo.« Lice se mu je odobrovoljilo v ljubezniv nasmeh. Segel je po liste in jih izročil predstojniku. »Bom pa bral,« je odgovoril gvardijan, »a povedal bo očetu Romualdu, če je govoril k direktorju, zlasti vse, kar je zanj prijetnega, ker le tisto more biti tudi meni kot njegovemu predstojniku, v čast.« »Tako je,« je prikimal direktor, »tako je. Samo, kar je lepega.« »Samo, kar je lepega,« je potrdil oče gvardijan še enkrat. »Kar je lepega,« je ponovil zamišljeno in sam zase oče Romuald, »kar je lepega. Pa kako? Najlepše je vendar pred sliko,« je nadaljeval živahno. »Nikoli ni mogoče tiste lepote podati, ki je v resnici, ki je v duši. Kaj je torej lepega v sliki?« »Popolne duševne lepote seveda ni v nobenem delu človeških rok,« je odvrnil direktor. »Kdor pa Vas tako ne razume, oče Romuald, bi dejal, da se šalite, ali pa, da ste slepec. Povem Vam namreč po pravici, da ni ganila poleg drugega zlasti milina Vaše matere božje samo mene, da do solz razburja celo dolgoletne zbiralce, ki so slučajno prišli v mojo pisarno in dvomim, da bo slika v oltarju oboževana od preprostih in učenih. Te lepote, te Marijine divnosti v Vaši sliki menda ne boste tajili, pa bodite še skromnejši in ponižnejši.« »Tako je, tako je,« je pritrdil živahno oče gvardijan in potrepljal očeta Romualda po ramenu. Redovniku je rahlo zardelo lice in je dejal: »Če se mi je posrečilo ustvariti, to, kar pravite, potem bodi Bog zahvaljen.« Trenotje je molčal, kakor da premišlja, ali bi povedal še kaj; to kar mu je tisti čas napolnilo srce. Dvignil je oči, pogledal predstojnika in potem na direktorja in dejal: »Kakor sem povedal, je resnica: najlepše je sliko. Vi, gospod direktor seveda tega še ne veste, vejo pa moji sobratje. Moja slika ima za seboj svojo legendo, svojo povest.« »Povest?« je vzkliknil direktor. »To mi morate povedati.« Oče gvardijan je prikimal: »Seveda, oče Romuald! Gospod direktor je vendar vreden, da mu tudi zaupate, kar ste nam.« »Če ga bo zanimalo,« je še dvomil redovnik. Tedaj je zavonilo poledne in molče so umolknili in molili. Ko so odmolili, je rekel oče gvardijan prijemši direktorja za roko: »Tako, gospod direktor. Odmolili smo. Ob dveh, ste mi prej povedali, bodo vaši sluge prinesli našo sliko iz Vaše pisarne. Veste kaj: ker ste že tu, danes boste naš gost. Tako bomo najlepše počakali, da se naša umetnost vrne. Vrhu tega Vam utegne pri obedu povedati oče Romuald svojo povest.« Po obedu, po obedu,« je prosil ljubeznivo oče Romuald. In sladko vsiljivo se obrnil k direktorju in prosil: »Saj ne boste odrekli očetu gvardijanu. Kaj ne, da sprejmete naše gostoljubje?« »Če bi skoraj smrtni greh ne bilo odreči, bi tako pa vdam,« je odgovoril šaljivo direktor. »Tako je, tako je,« je pritrdil oče gvardijan. »Obed bo sicer preprost. Zato pa, gospod direktor, Vas bo oskrbovala povest. Verujte mi namreč, da povest Romuald skoraj prav tako ganljivo pripoveduje kakor zna slikati.« Z mirno in prijetno neprisiljenostjo je povabil nato oče gvardijan direktorja s seboj v refektorij ali samostansko jedilnico. Oče Romuald je šel skromno za korak za njima na levi… ==II. Marijin slepec.== »Moja povest,« je pripovedoval oče Romuald po obedu prijatelju direktorju na samostanskem vrtu, »moja povest je kaj čudna zgodba, rekel bi skoro čudovita in neverjetna. Zato je pa tudi ne mislim nikomur in sem jo doslej povedal samo svojim dragim bratov v redu. Vi, gospod direktor, ste prvi posvetnik, kateremu jo povem. Zato ker Vas cenim in sem Vam tudi hvaležnost dolžan. Da, hvaležnost,« je potrdil toplo, »saj drugega, mimo molitve, v kateri Vas vedno spominjam, tako nič nimam. Poslušajte torej, pa potrpite z menoj.« Moža sta sedela samotna na nizki klopi pod cvetočo hruško v sadovnjaku za vrtom. Bil je čudovito lep dan, vetrovno. S cvetočih češenj in jablan deževalo cvetnih lističev. Vonji so se prelivali v mehkem vetru, zamolklo so šumele čebele v cvetočih vejah. Mimogrede je bil utrgal oče Romuald, preden je začel pripovedovati, hruškov in jablani cvet in pripomnil, kako je vse čudno soglasno v božji prirodi, tako da še sam jablonov cvet očituje pozneje sad prav kakor hruškov hruško, češnjev češnjo. Žalostno je še pripomnil: »Pa nikoli ne rodi vse cvetje sadu in tako tudi sveta Kristusova kri ni tekla vsem v rešenje. O koliko je nesrečnega cvetja med dušami. Nikoli ne bodo dozorele večnemu življenju.« Tako je menil oče Romuald. Zdaj, ko se je lotil pripovedovati, si je šel z roko čez čelo in oči, kakor bi hotel so lepoto mlade zemlje zbrisati spred oči in iz spomina in se poglobiti le v svoj svet, v sladko prošlost, v svoj spomin, svojo povest. Tiho, vsakdanje je začel pripovedovati. »Moj oče je bil logar. Nisem ga poznal. Umrl je preden sem se rodil. Poročen je bil šele prvo leto, časi je bil že prelepen. Dober mesec preden sem se jaz rodil, so ga ubili divji lovci. Kakor je bil namreč sam sebi pošten in vesten, tako je tudi ostro zasledoval zlikovce, ki jim ni sveto tuje blago. Sicer pa je bil dober in postrežljiv človek; moja krstna botra, ki mi je to pravila in deloma tudi vse, kar bom še povedal, je rekla, da ji je moja rajna mati večkrat zatrjevala, da ni pravi nič v skrbeh za moževo dušo, čerudi je morda umrl naenkrat in nepripravljen. Bog mu daj večni mir in pokoj! Očetova zlodelstva smrt je morala seveda strašno pretresti mojo mater, ki je bila od strahu celo zbolela. Dober mesec po očetovi smrti, kakor sem že rekel, pa sem se rodil jaz. Mati je bila hudo oslabela, komaj da je okrevala. Tedaj ste sedeli z botro nekega dne pred hišo v solncu — vse to vem seveda le iz botrinega pripovedovanja, ker mi je Bog vzel tudi mater, preden sem začel spoznavati —. Sedite z mojo materjo pred hišo in botra tolaži mater, da bo že vse Bog tako naredil, da bo prav. Pa ji je potožila moja mati, da jo jaz skrbim. Imel sem takrat nekako tri mesece. »Kaj pa je otroku?« je vprašala botra. »Ne vem,« je odgovorila moja mati; »saj sem že videla druge dojenčke, a ta moj mali se vede tako strašno čudno. Nič se ne gane, ko ga položim v zibel, in nič ne išče; ročicami gleda živo, a ne gre za lučjo, ne za menoj; samo glavico vrti kakor bi se čudil, odkod glasovi, moj glas, ptičje petje, zvonenje. Kakor da mu je uročeno.« »Ah, kaj mu bo uročeno,« sem odgovorila, »mi je pravila botra nadalje, »otrok je otrok kot so drugi, lep in zdrav. Pa sem jo tolažila, pa bi bila kmalu od groze zajokala. Ozrla sem se po tebi, pa sem videla, da si se zbudil v zibelki ob materi in da ti sije solnce naravnost v obličje. Ti pa gledaš z odprtimi očmi naravnost v solnce, pa se ne zarežiš, ne zganeš se, ne zajokaš. Solnce te ne slepi. Tako sem spoznala takoj, kaj ti je. Planila sem kvišku in te postavila v senco, da bi bil ti v senci in bi sirota mati še ne izvedela, da si slep.« Vzklik začudenja se je izvil poslušajočemu direktorju iz ust. Redovnik se je nasmehnil in dejal: »Zdaj vidite, da je zares čudna moja povest.« »Pripovedujte, oče Romuald,« je prosil direktor. Oče Romuald je spet povzel besedo: »Da boste nadalje laže umeli, vam moram kratko podati še sliko kraja, kjer se je vse to in naslednje zgodilo. Mislite si, gospod direktor, rahlo napet laz. Vrhu laza je hiša, pod lazom cesta, a pod cesto je globoka struga deroče reke. Kakih sto korakov po strugi navzdol je lesen most čez vodo. Tik ob mostu pa stoji preprosto kmetsko znamenje Marije, matere sedem žalosti. Tako. Zdaj si menda predstavljate položaj in boste brez truda spoznali in umeli, kar bom zdaj povedal.« Za trenotje je oče Romuald zopet utihnil kakor utrujen. Nato pa je nadaljeval: »Ko je botra spoznala, da sem sleporojeno dete, ni vedela v prvi osuplosti kako drugače skriti svojega presenečenja, nego da je pustila mater z menoj in krenila v hišo. Tam je po sili krotila jok in dušila solze. Moja mati pa je bila vendar najbrže spoznala, da se je botra čudno prestrašila. Kako je sicer moja mati spoznala, da sem slep, tega ne vem. To pa je, da jo je zaslišala botra v hiši, kako je nečloveško zajokala. Tedaj je planila botra na prosto in videla mojo mater, da ima roke od žalosti in kleči ob moji zibelki. Počasi se ji je bližala. Takrat pa je moja mati planila, pograbila mene iz zibelke, strmela zmedeno k nebu in okoli sebe in se spustila v divji tek navzdol po bregu proti vodi. Botra je zavpila, a ona je ni čula; tedaj botra zanjo. Tik pred mostom, pred onim znamenjem je dohitela, jo pograbila, vpila nanjo kot besna, naj se spametuje, in ji pokazala v divji borbi na sliko žalostne Matere. A še dolgo je morala krotili mojo ubogo mater, preden se ji je posrečilo osvestiti obupajočo, ki je samo še vpila, da sem slep in da je ona vsega kriva in zato pogubljena. Od razburjenja je nato moja mati omedlela. Ko se je zavedla, je bila mirnejša. S krvavim jokom se je vrgla pred znamenje in jokaje bridko: »Marija pomagaj! Reši mi otroka, Tvoja naj bo, samo vidi naj!« moli in zaupa, jo je bodrila botra. Bog ji povrni, kar je tedaj dobrega storila meni in materi moji. Posrečilo se ji je vsa toliko, da moja mati pozneje ni več blaznela, niti mislila na radevoljno smrt.« Oče Romuald se je globoko oddahnil in se ozrl s toplim pogledom po vrtu v solnce in cvetje. Nato si je zopet šel z roko čez čelo in oči in začel zopet pripovedovati. »Ne morem Vam dopisati, kako je nato moja mati trpela tri leta zaradi mene, kolikokrat me je obljubila nebeški Gospe in priporočila, naj izpregledam. Pa še težje mi je jasno povedati, kaj se je zgodilo z menoj v mojem tretjem letu. Moja mati je bila tedaj že strašno oslabela, kakor mi je pripovedovala botra. Čim bolj je slabela, tem hujše je občutila mojo slepoto. Tedaj ji je morala sama nebeška Mati vdihniti misel, kako bi pretrpela vsaj malo žrtev zame. Preprosila je botro, naj jo vzame z menoj na daljno božjo pot. Botra se je ustrašila, zakaj moja mati je bila že tako oslabela, da se je le še silila biti pokoncu. A moja mati ni odnehala s svojo prošnjo, češ, da še ni tako slaba in da mora iti in me nesti Mariji »pokazat«. Za greh, je trdila, »ker je hotela z menoj v vodo, za odpuščanje«. Botra se je dala končno preprositi in tako smo se trije vzeli na božjo pot. Da tiste božje poti pa seže že moj spomin, ne jasno sicer kakor v sanjah, a vendar tako prepričevalno živo, da morem zase govoriti o prvem spoznanju. Med sveto mašo se je zgodilo pred vzvišenjem. Nekaka sladka groza me je stresla. Še zdaj čutim, da je šlo nekaj čez moje oči in celo to kretnjo sem si pričuji, kakor ste gotovo že videli — nekaka neskončno dobra roka je nekaj kakor snela pred menoj in sem videl. Živi nepoznani cvetovi so me vzdramili, prižgano sveče ob obrazu milostne podobe, pa še prečudno svetlo, okroglo solnčice, podignjeno telo našega Izveličarja v mašnikovih rokah. Kako dolgo sem to doživljal, ne vem. Morda so iz življenjaškega nagona ozrl z oltarja vstran na svojo okolico in videl prvič obraz svoje matere. In, o čudo, tedaj sem videl, da je prav tisto kot ono v oltarju med živimi cveti, gorečimi svečami. Prevzel neznosno sreče sem zaklical: »Mati!« Moja mati je krenila z glavo. Molila je krčevito. Tedaj sem stegnil roko in jo pobožal. Prikimala je. Nato sem stegnil še enkrat z roko in pokazal na oltar. Ujela mi je ročico, gotovo je menila, da sem nagajiv, a jaz sem kazal in kazal, kakor otrok, ki sprašuje za nepoznanim. Neka romarica mi je ponudila rožin venec, da bi se umiril. Ni vedela, da sem slep. Kakor otroci sem prijel vero. Tedaj je moja mati zastokala, pokleknila, postavila me predse, vzela ruto z glave in mi jo ogrnila čez obraz. Snel sem jo. Saj sem videl in nisem hotel, da bi mi zakrivala oči. Ona je še dvomila. Mašnik je blagoslavljal ljudi. Romarji so odstopali. Tedaj se je moja mati burno približala oltarju, me nagnila k sveti in jaz sem zagrabil za kelih in zajokal, ker sem se opekel. Te čudne bolečine še živo spominjam pa še presunljivega klica svoje matere: »Marija,« je zavpila, »Tvoj je, čudež si storila!« Botra mi je pravila, da se je na te besede opotekla na kolena. Mene je pobrala botra. Ko so hoteli dvigniti mojo mater, ki je bila kleče padla z obrazom po tleh so videli, da je mrtva. Zajokanje, ko prišli si je segel oče Romuald z roko čez oči. Zatajil je vzdih, da si obrišal solze, ki so mu je bila prikradla v oko. Tudi posvetni gospod je bil prevzet in se je ozrl vstran, da bi skril svoje ganotje. Dolgo sta prijatelja molčala, kakor da poslušata živahni krik gostih vrabcev na samostanski strehi, kakor da prisluškujeta šumu čebel v cvetočih jablanih vejah. Prvi se je vzdramil oče Romuald in dejal tiho: »Kako lepo vreme nam je spet dal Gospod Bog. Lejte, gospod direktor, kdo ne bi slikal! Ta luč, to nebo, to cvetje. Pa še ta veseli šum vesposod. Moj Bog, kolika sreča na zemlji je dar zdravih oči!« »Najvišja sreča, recite, oče Romuald,« se je živahno predramil iz svojih misli direktor. »Pa, ali je Vaša povest že končana?« »Pravzaprav še ni,« je odgovoril redovnik; »odtod vse nadaljnje je manj presunljivo, zato pa tem verjetnejši in kaj malo čudovito. Gola vsakdanjost seveda tudi ta del moje povesti ni. Skušal bom povedati le v glavnem. Postransko si boste mogli izluščiti sami.« Utihnil je in pokazal na očeta gvardijana, ki so jima se bližal, pa ga je prišel samostanski brat opomnit, da ga nekdo išče na porti. »Glejte,« je vzkliknil oče Romuald, »menda so mojo sliko prinesli Vaši sluge. Očeta gvardijana so povabili.« »Končajte svojo povest,« je dejal direktor, »naj svoje ljudje se zanesejo. Točni so. Zdaj še ne morejo biti tu.« Redovnik je začel pripovedovati: »Prelepa je bila smrt moje matere, dasi je bila zame po človeškem pojmovanju huda nesreča, česar pa tedaj prav nič nisem vedel. Kot za svojega me je namreč vzela botra in pri njej sem rastel, se učil pokoren biti in moliti. Kako je delala z menoj prve čase po materini smrti, ne vem. Zdi se mi pa, da je videla botra in da so videli tudi drugi ljudje v meni neko posebno bitje. Saj so vedeli za čudežno moje ozdravljenje. Pozneje so se ob vsej moji človeški vsakdanjosti pa navadili tudi mene kot sebi podobnega, kar sem in sem, hvala Bogu, tudi vedno bil in še danes verujem, da mi je le rana materine smrti izprosila posebno milost pri Bogu, kakoršne jaz sam nikoli vreden nisem bil. Neizbrisno pa mi je zapisala botra v spomin, da sem Marijin in da moram ostati Marijin. Tisočkrat, ob vsaki molitvi, ob vsaki pobožni besedi mi je to ponavljala in tako obnavljala v meni zavest, kaj sem dolžan svoji pokojni materi. Hvaležno moram priznati, da mi je bil Bog dal v tej botri pravo drugo mater. Svojih imela in tako me je lahko redila, dasi je bila primorana jemati posojilo na hišo in malo posestvo, ko je začela slabiti in bolehati. Ko je bilo meni osem let, je umrla in dolžniki so vzeli svoje. Tedaj sem našel zopet dobrega človeka, ki se je zavzel zame. Bil je domači župnik, skoraj bi rekel, tisti pravi naš deželjski župnik, ki ni izostal le meni temveč skoro da vse velike može našega rodu.« »Tudi mene,« je prekinil pripovednika direktor. »Prav ste rekli, večno je tisti dobrotni vaški župnik in le imena so različna in druga vsakokrat.« »O, kako mi je to všeč, da tako mislite, gospod direktor,« se je razvnel redovnik. Gospod pa je zamahnil z roko in dejal: »Čast komur čast. Tudi vaški samostani so odgojili iz svojih »klošterskih muc« že marsikaterega uglednega moža. Le škoda, da jo ta in oni to tako bridko hitro in popolnoma pozabijo.« »Ne sodimo,« je odvrnil oče Romuald. »Saj ne delamo dobro zaradi sebe, delamo zaradi Boga, ki je tako učil.« Umolknil je za trenotje, potem je dejal: »Pa sedaj čujte še zadnji del moje povesti. Oni župnik je spoznal, da sem nadarjen. Dal me je v šole. O počitnicah pa sem hodil k njemu. Od leta do leta me je bolj ljubil in tudi jaz sem ga cenil kakor strica. Podpiral je tudi moje posebno nagnjenje, ko je spoznal, da imam nekaj slikarskega talenta, dasi se je moral premagati, preden je to storil. Danes ga razumem, tedaj ga nisem. Vedel je, da sem Marijin, pa se je bal, da me ne bi odvrnila slikarska nagnjenost od pravega poklica. Tako sem dovršil latinske šole in se vrnil srečen in ponosen k njemu. Tedaj me je vzel za roko in me vedel v svojo sobo. »Poznam te,« je rekel, »da si pošten in zato upam, da mi boš odkril povedal, kako misliš. Prišel je čas, da si izvoliš življenjski stan. Res je, da sem po svojih močeh nekaj storil za to, da si se izšolal. Pa ne misli, da zato zahtevam, da moraš izvoliti stan, ki ti ga jaz želim in ki bi najprimerneje uresničil željo tvoje rajne matere in botre. Voli sam in po svoji vesti. Meni pa povej, kako misliš, da bom vedel. Govori brez bojazni. Ne bom te zavrgel, če mi ne moreš ustreči. Kaj ne, slikarska slava te mika.« Tako je dejal župnik. Hvala Bogu, da sem mogel odgovoriti iz vsega srca, da mi prija slikati, a da sem za svoj pravi stan že davno izbral duhovništvo. Tedaj je zajokal in me objel. Par dni pozneje je sam nesel prošnjo do škofije, naj me sprejmejo v bogoslovje. Toda Bog je obrnil drugače, kakor sva bila midva z župnikom sklenila.« Oče Romuald se je nasmehnil, ko je opazil, kako presenečeno jo pogledal direktor. Nato je dejal vedro: »Da, tako je, kakor sem rekel. Ni mi bilo namenjeno, da postanem svetni duhovnik, nego da bom samostanec. In prav je tako. Pa čujte še, kako je prišlo tako. Tiste počitnice sem hotel še posebej porabiti za svoje postransko veselje. Po ves dan sem sedel na prostem in risal. Pa kar vse, kar mi je prišlo pred oči. Slikal sem nekega dne baš staro, po razpalujočo kočo kraj gozda. Ves sem zaživel v svojem delu. Nenadoma se ozrem. Za menoj stoji starši gospod z mlado deklico. Še sem ves osupel, ko gospod spregovori, se predstavi, čestita k sliki, predstavi svojo hčer in povpraša po razmerah in me končno povabi k sebi v sosedni trg, kjer se je mudil na letovišču. Ne bom imenoval imena, a bil je bogat, izobražen in dober človek in deklica je bila lepa, dobra. Prav kmalu sem bil kakor doma.« Nekako v zadregi je oče Romuald zakašljal. Potem je začel pripovedovati zelo hitro: »No glejte, saj razumete, kaj bi se bilo utegnilo razviti iz takih novih okoliščin. Res mi je tudi gospod obljubil podporo, če hočem iti spopolnjevati svoje slikarske talente. Njegova hčerka me je spričo očeta s toplim pogledom prosila in jo živo čujem še zdaj: »Dajte, gospod, recite, da sprejmete. Moj papa je dober, zelo dober.« Bila je tudi sama zelo dobra deklica in ne bom tajil, da mi je bilo hudo pri srcu ob njenih dobrih besedah. Nič nisem povedal, kako je z menoj, dejal sem le, da hočem teden dni časa, premisliti. Tako sem se vrnil od onih k župniku. Dva dni nisem mislil nič drugega nego, kaj naj storim. Tretji dan je negotovost zrastla v meni v strašno napetost. Saj ni bilo nič slabega, a vendar se še danes ne morem ubraniti občutja, da sta se tistih urah, prav kakor verujejo naši ljudje, tepla angel in hudič za mojo dušo. In ne vem, kdo bi bil zmagal, da ni prišel moj dobrotnik, moj župnik na pomoč. Prav nič se mu nisem zaupal, a uganiti je jasno kolebalo v meni, krčevito sem se moral boriti. »Trpiš?« »Trpim,« sem odgovoril. »Pojdi k materici,« je veli, »Marijin si vendar,« je pripomnil, »dala ti je videti. Meniš li, da ti zdaj ne bo pomagala?« Tako je rekel. Jaz pa sem vstal in šel v cerkev. Dolgo je nejasno klebalo v meni, krčevito sem se moral boriti za vero besedo v molitvi. Tedaj sem zatisnil oči, da bi se povsem zbral. Bilo mi je do ihtenja, čul sem svojega lastnega srca hiteči udarec. Mimogrede pomislim, kako velik dar so človeške oči. Nenadoma — kakor takrat, ko sem izpregledal, začutim ono isto neskončno sladko roko, roko, kakor da mi gre čez oči in čelo… pogledam, zrem mirno nebeški Materi v obraz. Neskončna žalost in radost mi stisne grlo, od ganotja in hvaležnosti, zastočem, zajočem na glas, dvignem roko s tremi prsti proti sliki in prisežem: »Tvoj, samo Tvoj, Marija, da smrt!« Nato sem vstal, našel župnika, mu vse povedal, kaj se mi je pripetilo zadnje tedne in dni. Napisal sem nato kratko pismo onemu gospodu, da ne morem sprejeti njegove ponudbe. Nato sem stopil k župniku, da odvršim, kar sem bil domislil prej v cerkvi, povedal sem mu, da odidem takoj. Vprašal je začudeno, kam da mislim. Odvrnil sem, da grem v samostan, ker se bojim sveta, ki ima toliko mamljivega. Molče me je objel župnik, blagoslovil in šel sam pripravljat potrebno za pot. Vso noč sva se nato vozila v mesto. Ob petih zjutraj je on odmaševal, potem sva šla k očetu gvardijanu. Sprejeli so me med novince in za posebno odlikovanje mi je, da smem že petdeset let bivati v istem samostanu, za kar bodita. »Bog in mati Marija zahvaljena. To, gospod direktor, je moja povest.« »Oče Romuald,« je vzkliknil tedaj direktor. »Prečudno sveta je povest vašega življenja. Kot umetnik sem vam čestital, kot človeka pa vas blagrujem. Moj Bog, kako strašne reči so doživeli tisoči drugih umetnikov. Srečni ste. Imenoval bi vas brat Angelika, saj poznate njegovo nebeško lepo podobo, brata Angelika Drugega bi vas imenoval.« »Ne slavite me,« je odvrnil redovnik. »Tudi samostan ima svoje skušnjave, tudi v celicah smo grešni ljudje. Kar se mene tiče, sem vrhu vsega živo prepričan, da sem vse prej, kakor vzgleden redovnik in da jim predstojniki tega le povedati nočejo, ker potrpijo z menoj, uverjeni, da sem umetnik, kakor ste me vi, gospod direktor, in vaši vrstniki blagovolili krstiti. Bodi, kakor pravite. Jaz pravim drugače. Caecus Marianus sum — slepec Marijin sem.« Vstal je živahno in se vzravnal kakor mladenič. Vedro se je ogledal po vrtu. Zdelo se je, da se bo zopet začudil, kako lep je svet v solncu, sinjini nebes in cvetju in kolik božji dar so zdrave oči. Tedaj se je oglasil direktor: »Dovolite, oče Romuald! Kaj pa je vez med vašo povestjo in med sliko? Jaz namreč prave zveze ne najdem. Ne vem, morda sem preslišal…« »Niste preslišali,« ga je prekinil redovnik. »Tako glejte je s pripovedovalci. Najvažnejše povedati pozabijo. Posledica zato še trenotje, dasi bo menda zdaj slika z vašimi slugami že v moji celici. Nič ne de, ne smem biti nestrpen, rekel bi, da sem vendar samoljuben, kar res nočem biti. To je pa že res, da to svojo sliko že težko pogrešam in ni bila mala žrtev, ko sem jo vam prepustil, da ste jo poslali na razstavo. Pa čujte o sliki to povest. To vam je menda že znano, da sem slikal to eno sliko vseh petdeset let svojega samostanskega življenja.« »Vem,« je odvrnil direktor, »in umem.« »Dobro,« je dejal redovnik, »potem tudi umete, čemu sem izbral Kristusov čudež nad slepimi. Mene samega je doletela taka sreča.« »Pa ste naslikali dva slepca. Čemu tako?« »Prvič iz spoštovanja do evangeljske besede, drugič pa zato, da bi čim odločeneje povedal, da se more zgoditi čudež kjerkoli in kadarkoli, če je božja volja delati dobro vedno le s telesnimi čudeži, ker je notranjih dušnih temveč potreba. A tega gotovo ne razumete, ker niste spovednik.« »Razumem,« je odgovoril direktor, »a nekaj moram vendar pripomniti. Na vaši sliki ste žrtvovali največ ljubezni obličju Izveličarjeve matere, katero naslikati po evangeljski besedi vendar niste bili vezani; nasprotno pač. Tu ste kot oni vaš tekmec kaj svobodno ustvarjali.« »Res je tako,« je dejal oče Romuald. »Zato čujte še nekaj o podobi. Moj prvi načrt slike je bil, da bi uprizoril svoje lastno ozdravljenje. Pa sem zavrgel to misel. Preveč nečimrna se mi je zdela. Tudi mi kaj povesti s čudežem v naših časih. In risati bi moral vendar naše ljudi, našo obleko, skratka naš čas in življenje.« »Popolnoma jasno, da je tako.« »Tako sem segel po svetopisemski zgodbi. Pa zdaj je bilo treba v novem zasnutku podati nekaj svojega, recimo, da sem čutil potrebo ponazoriti iz neke hvaležnosti Njo, ki je meni dala videti.« »Razumem.« »In kako da dalje ne razumete,« se je zdaj začudil oče Romuald, »še daljnega? Kot Marijin vitez sem moral svojo gospo vendar slikati z očmi ljubezni. In zato sem slikal to obličje petdeset let.« Direktor se je oddahnil. Nato je napol vprašal, napol ugibal: »Posneli ste brezmadežne Matere lice po obličju svoje matere?« »Hotel sem,« je odvrnil redovnik tiho. »Hoteliste, pa niste mogli, ker ste videli svojo mater komaj nekaj trenotij in še to le v svojem tretjem letu.« »Tako je, se mi zdi.« »Zato pa ste le mislili na svojo mater. Slikali ste po nekem drugem obličju.« »Saj veste.« »Vem,« je dejal toplo direktor, »nič slabega ne bom povedal. Po obrazu one deklice ste slikali, ki vas je prosila, da sprejmete ponudbo njenega očeta. Ali ni tako, oče Romuald?« Sivi redovnik — umetnik je zardel kakor otrok, ki so ga zalotili pri prvi laži. Nato pa se je zbral in dejal preprosto a prisrčno do skrajnosti: »Nič vam ni skrito, gospod direktor. In meni so se zdaj še tretjič odprle oči in vidim, da sem grešil. Ne zato, ker sem zajel obličje nebeške Gospe po onem človeškem licu, ki najbrže že zdavna trohni v zemlji, pač pa zato, ker mi je zdaj jasno, da sem bil ves čas, ko sem slikal, nevest svoj pravi nameri. Hotel sem vendar naslikati sveto podobo, vzgojeno cerkveno altarsko svetinjo, pa sem napravil, kakor me hvalite, veliko umetnino, ki raste iz osebne naklonjenosti, osebnega oboževanja, takšno, kakršne razstavljajo. In taka da je moja slika, pravite, prav zaradi moje matere Marije na sliki. Glejte, in vseh petdeset let nisem spoznal, da grešim venomer, ko ličim to edino lice na sliki, ki sem mu nevedoma koncem koncev le postal nevest. Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa — moja krivda, moja krivda, moja največja krivda.« Glas se mu je utrgal, solze so mu zalile oči, trudoma si je šel z roko čez nje. Direktor pa je tedaj ujel njegovo desnico, jo dvignil, da bi jo poljubil, a redovnik je ubranil. Direktor je vzkliknil: »Absolvo te, odvežem Te, oče Romuald. Vi niste samo velik umetnik, Vi ste tudi — svetnik.« »Apage satanas — beži zapeljivec,« je tedaj vzkliknil živo oče Romuald in se odmaknil živahno od direktorja. Oče gvardijan, ki je bil tedaj pristopil, ne da sta ga onadva videla, se je zasmejal vedro in dejal nato: »Hvala Bogu. Slika je spet na domu njenega očeta. Če Bog da, kaj ne, oče Romuald, da je bilo to njeno prvo in zadnje potovanje. Odslej bo zvesto v samostanu.« »On bi jo gotovo že nad videl,« se je obrnil gvardijan k direktorju. »Pa naj se le strpi. Dolžan Vam je povest, kaj ne?« »Tako, tako,« je prikimal gvardijan, »pa kaj pravite k tej zgodbi o očeh? Čudna reč, kaj ne? Mi druge ne znamo takih. Nekaj seveda tudi vemo, za primer recimo celo jaz in tudi o očeh naših redovnih bratov. Pa da omenim samo slepega očeta Nikolaja, kako je imel tiho rad pa kako je mačko sovražil in smo samostanski študentje vrabcev v kletke potaknili, kakor je nekdo kaj zabavno v bukvah popisal, ali pa da se spomnim očeta Akvinca, ki je bil enook, ko je stopil v red in je vedel pripovedovati kaj ganljivo povest o svojem slepem očesu, če mu je bilo kaj verjeti. Mož je bil namreč, preden je stopil v samostan, francoski in avstrijski stotnik in si taki po vojaško marsikaj izmislijo. Pa recimo tudi, da se oče Akvinas ni oddalil niti v samostanu po vojaško bahat, to čast so mu le skazali, da so ga pokopali po vojaško, kakor se pritiče staremu, odsluženemu soldatu.« Tako se je bil razgovoril oče gvardijan omenivši dva slovenska redovnika, očeta Nikolaja Jenka, ki je slep umrl v Kamniku l. 1868, in očeta Akvinca Ramuta, napoleonskega vojaka in artilerijskega stotnika v Novem mestu, kjer so ga pokopali l. 1861. Medtem je bil potekel redovnikom domači prosti čas in direktor se je začel poslavljati. Po nekaj prisrčnih besedah so se možje ločili. Direktor je stopil kakor pokrčen in od čudne čistosti prevzet na ulico in krenil proti domu. Ni videl šumnega mesta ne posvetnih svojih znancev, ki so ga grečavali in jim ni odzdravljal, da so majali neumno z rameni. Sladka povest očeta Romualda mu je bila v mislih in mu jemala zanimanje za vsakdanjost ulice in sveta, ki je bil redovnikovo svetinjo odklonil in si izbral umetnino mladega napihnjenca, ki je zatajil vero v Boga Kristusa. Oče Romuald je tedaj stopil v celico in se z bridkim nasmehom zagledal v sliko, ki jo je ljubil petdeset let in že tako težko pogrešal zadnje dni. Nekaj trenotij je tako motril sliko, potem mu je preletela lice tiha bolest. Stopil je k sliki in jo obrnil z licem proti zidu in zamrmral: »Po posvetnjaštvu dišiš, nesrečnica. Dokler te ne vidim v oltarju posvečene in vsega minljivega oprane, te ne pogledam več.« Potem je stopil k oknu in strmel v lepoto neba in zemlje in premislil še enkrat dobroto božjo, ki je ustvarila najvišje zemeljsko dobro, dar zdravih in čistih oči. Iz te misli je vzkliknil na glas: »Marija, dobrotnica! Tvoj do smrti!« Nato je sedel in se zatopil spet v berilo o pobožnosti blaženih udov njegovega reda. Zdaj pa zdaj je zamišljen pogledal v solnce nebo in cvetje… O kolik je dar oči, kolika dobrota nebes… ==IV. Sv. Marka 9, 46.== Trije tedni so bili minili. Listi so utihnili o razstavi. Še nekatere se je imenovalo ime slikarjeve, ki je bil zaslovel kot prvi umetnik z geslom »Wahrhaft« in prodal svojo sliko za visoko vsoto. Novine so prinesle njegovo podobo z kratkim življenjepisom in poročale, da se je zaročil s hčerjo odličnega velemeščana. Novi dogodki so tem so zabrisali popolnoma zadnjo vest o njem. Minil je teden dni. Sliko očeta Romualda so blagoslovili in z malim cerkvenim slavjem dostojno postavili v oltar, kateremu jo je bil namenil. Zadeva je bila majhen domač dogodek in listi so vestno poročali o njem en dan. Naslednjega dne so prinesli obširnejšo novico. Poročali so o strašni železniški nesreči blizu mesta. Bile so vesti, ki so jih postavili v tisk, tik pred zaključenim lista. Šele novice drugega dne so prinesle točne podatke o nezgodi. Severni brzi vlak in južni osebni vlak sta se bila čelila petnajst kilometrov pred mestom. Bilo je mrtvih potnikov in ranjenih. Iz navedb o imenih onih, katere so prepeljali v mestno bolnišnico, je bilo zaznavati le nekaj znanih imen. Večinoma so bili ponesrečenci tujci. Še dva dni je trajalo, preden je nekdo ugotovil, da je med ranjenimi tudi mladi slikar z geslom »Wahrhaft«. Dve uri pozneje je vedelo vse mesto za strašno zalogo mladega človeka. V brzom vlaku se je vozil na jug kot mlad poročenec s svojo soprogo. Hotel je v deželo umetnosti v Italijo, a na poti ga je doletela nesreča. Ženo so potegnili strašno razbito izpod razvalin železniškega voza. Umetnik je ostal nepoškodovan. Pogled na mrtvo in razmesarjeno družico ga je strašno razburil. Sklonivši se nad mrtvo ženo si je naglo pognal kroglo iz samokresa v glavo. Sprva se je mislilo, da se je ranil za smrt. Operacija pa je spričala, da bo živel, a da mu je vzel strel oči in da bo slep do smrti. Še enkrat je tiste dni šlo ime Wahrhaft po vsem mestu. Zadnjikrat. Njegovo prvo umetniško delo »Kristus in slepci« je imelo ostati kakor redovnikova slika tudi njegovo zadnje… Muzejski direktor je obstal zasopel pred samostanskimi vrati in burno potegnil za zvonec, ta je ostro odjeknil po hodniku od znotraj. Izza vrat so se začuli drsajoči koraki in utihnili. Direktor je nevoljno zamrmral in potegnil znova za zvonec. Vratar, ki se je bil bregu odprl zagledal nekam, se je zdramil in pohitel nevoljno, ko neki je nestrpni prišlec. Odprl je. Zagledal je direktorja. Nevolja ga je takoj minila, a prevzela ga je začudenost. Brez plašča in dežnika je stal direktor pred vrati, dasi je močno deževalo. Tudi slabe volje je bil, kakor ga vratar še ni poznal. »Hitri pa niste, moj dragi,« je vzkliknil na vratarja, ki je pohlevno sklonil glavo. »Ali so oče Romuald v svoji celici?« je vprašal nato trdo. »Menda so, pa ne vem,« je odvrnil samostanski brat. »Nič ne veste,« je vzkliknil še nejevoljnejše direktor. »Grem pogledat, če želite, gospod,« je dejal samostanec. »Grem že sam,« ga je odslovil nestrpni gospod in hitro odkoračil po hodniku, po stopnicah in spet po hodniku v prvem nadstropju na sončno samostansko stran, kjer je bila celica očeta Romualda. Z glavo je majal brat vratar za njim, našel kuharja in mu potožil svoj doživljaj. Bratu kuharju se je moralo hudo muditi z delom. Le za trenotje je poslušal vratarjeve besede, nato je šel svojo pot. »Le kam se jim mudi,« je mrmljal brat vratar pri sebi. »Tista ura mi bo še prekmalu potekala, pa so nestrpni in nepočakani. Bog mi v greh ne šteje, če ne ljubi nikar opraviti.« Direktor pa je bil medtem našel celico očeta Romualda in je stopil vanjo, ne da bi potrkal. Oče Romuald se je nemalo začudil nenadnemu obisku. Stregel je baš bolnemu kanarčku. Osupel se je ozrl. Ko je spoznal direktorja, je trenotno pozabil na ptiča, katerega je še pravkar prav nežno nagovarjal in miloval. Poklonil se je prišlecu in pozdravil: »Hvaljen Jezus!« Direktor ni odzdravil, burno je vprašal: »Ali že veste?« »Kaj pa?« je vprašal mirno redovnik. »On je slep.« »Kateri on?« »Nič ne veste. Oni, vendar, oni Wahrhaft.« »Ne poznam ga,« je bil redovnikov mirni odgovor. »Ga ne poznate, ta je lepa,« je vzkliknil živo direktor, »on Wahrhaft, slikar, umetnik, Vaš tekmec z zadnje razstave. Slep do smrti. Sam si je izstrelil oči.« »Bog pomagaj,« je vzkliknil zdaj redovnik, se zbral, vzel stol in ga ponudil direktorju: »Sedite, velečasni, pripovedujte. Prav nič ne vem.« Direktor je sedel, se nekoliko umiril, segel po ruti in si obrisal potno čelo. Pokojno se je vstavil pred njim oče Romuald in potisnil svoje roke v široke rokave. Direktor je pripovedoval o železniški nesreči. Oče Romuald je prikimal, da mu je znano. Nato pa je napeto poslušal, ko je pripovedoval direktor o slikarju. Obličje mu je prevzelo bridko usmiljenje. »Ubogi človek, ubogi človek,« je tarnal. »Sodba božja, bi rekel,« je zaključil direktor, »če bi se skoro neusmiljeno ne glasilo.« »Če bi se tako strašno ne bilo,« je pritrdil oče Romuald, »če bi sploh predrzen greh ne bil, po človeško razlagati božjo voljo.« »Naj bo, kakor hoče,« je dejal direktor, »pravim: človeški glas, božji glas in ljudska pravica in vera je, da božji mlini meljejo gotovo, dasi počasi. Zdaj so meli neznansko hitro.« Redovnik je zamajal z glavo. »Pustimo Bogu sodbo,« je prosil. Nato je vprašal toplo: »Pa kje je zdaj, nesrečni človek?« »V bolnišnici, v našem mestu vendar,« je odvrnil živo direktor. »Poročila so točna,« je odgovoril; »tega seveda ne vem, ali on sam že to ve. Mislite pa si lahko, kako mu bo, ko bo izvedel vso strašno resnico.« »Moj Bog, moj Bog,« je zaklical tedaj oče Romuald z neskončnim usmiljenjem in strahom. Roke je potegnil iz rokavov in jih krčevito stisnil kakor za molitev. Nato je vzkliknil proseče: »Gospod direktor! Prijatelji, obiščite ga. Njemu bo treba nočne tolažbe, da ne obupa v drugi. Izgubil je oči, moj Bog, ali naj zapravi še neumrjočo dušo? Obiščite ga.« »Poskušal bom priti k njemu še danes,« je obljubil direktor. Oče Romuald se je oddahnil. Nekaj mirneje je dejal: »Da poskušajte! Pa še nečesa Vas prosim. Glejte, ko mu bo bolje in se morda vsaj malo znajde v svoji strašni položaj, oh, prosite ga, ali bi ga smel obiskati tudi jaz. Morda bo dovolil, dasi sem le reven samostanec. Povejte mu, kako zelo ga pomilujem.« »Povedal bom vse in še več,« je dejal direktor, »zakaj glejte nesrečni je vendar umetnik in še velik, naj so drugačnih misli o Bogu kot pa ste Vi in jaz; smili pa se mi in žal mi ga je tudi kot človeka, ki ga še ne poznam, ne le kot umetnika, kakor sem rekel, ki ga je škoda.« Oče Romuald je skromno prikimal, direktor se je dvignil. Iskal je z očmi. Redovnik je dejal: »Zdi se mi, da ste prišli brez dežnika, gospod direktor.« »In brez suknje,« je odvrnil vedreje direktor. »Zdaj vidite, kako mi je ta reč segla v srce.« »Dober človek ste, hvala Vam,« je dejal oče Romuald, »pojdite k našemu ekonomu, posodil Vam bo dežnik. Jaz ga žal ne morem, ker ga nimam. Pa saj ga tudi rabim ne.« Vedel je gosta iz celice, mu preskrbel dežnik in ga osebno spremil do porte. Tam se je še enkrat priporočil: »Sporočite, kaj boste opravili. Bog z Vami!« Žalosten in truden je zlezel nato po hodniku in zavil nato v molilnico. Stopil je k zamežanemu oknu in pogledal v cerkev na oltar, kjer je visela njegova slika o Kristusovem čudežu. Zavedel se je vremena, ki je zunaj. Sivi oblaki leže pod nebom, megla se pase po polju, cvetje je usulo. Ni veselo očesu. A vendar, kolika sreča, videti vsaj to sivo nebo in meglo, ki jo oplaknjuje vse cvetje. In nato se je zagledal oče Romuald v svojo sliko, v Izveličarja, ki ozdravlja. Iz vsega srca se mu je izvila čudna molitev na ustnice: »Čudodelče božji, ki si vedel Svojega Očeta voljo. Komur ne bi bilo v pogubljenje, si dal videti, komur pa bi bile v pogubljenje oči, mu jih nisi dal. Tudi to veš, čemu si jih vzel temu in onemu. O, glej moj Izveličar, česa Te prosim. Daj, da bo s tem zadnjim nesrečnikom vsaj tako, da naj nima oči, a vsaj dušo naj reši. Tako mu daj videti. In Ti, Mati Marija! Pridruži se moji prošnji! Naj vidi, nesrečni človek, naj spozna, kje je Luč, Lepota in Resnica. Amen.« In glej! Zgodilo se je čudo. Težek oblak pod nebom se je bil razredčil, pretrgal. Skozi je posijalo solnce in odelo vso sliko v medlo zarjo. Oče Romuald se je potolažen dvignil in prekrižal… V bolniški sobi prvega razreda se je burno dvignil iz kratkega sna slepi umetnik, zastrmel okoli sebe in se z globokim vzdihom zavedel, da je in slep in da jo vidi le v sanjah. Majhen deček, ki je dotlej slonel v solncu ob oknu, se je okrenil. Bil je tudi popolnoma slep in služil je v bolnici kot nekak varih bolnih. Znal se je čudo varno kretati in za resničnega varuha ga je delala njegova neskončna otroška vedrost. Zdaj se je okrenil k bolnemu na postelji, kakor da vidi, in stopil bliže. »Kdo je tu?« je vprašal slepi umetnik. »Jaz, ljubi gospod,« je odgovoril deček. »Kdo?« je vprašal znova oni. »Mali Edvard, ljubi gospod.« »Ti si?« se je začudil umetnik. »Pa te nisem spoznal. Kako si spremenil glas. Ves hripav si. Ali si bolan?« »Nisem, ljubi gospod.« »Pridi bliže.« Otrok je stopil k postelji in dejal: »Tu sem, ljubi gospod.« »Daj mi roko!« »Tu je, ljubi gospod.« »Zakaj si hripav?« je dejal umetnik, ljubeče stisnivši dečkovo roko. »A prehlajen nisi, kot čutim. Sej je otrok z roko čez čelo in lice. Le zakaj si tako glas spremenil.« »Morda zato, ker sem se jokal,« je odgovoril deček. »Pa čemu si jokal? Ali so te karali? Ali si padel, se zadel v vrata? Ali pa so pozabili nate, pa ti niso dali jesti?« »Ne zato,« je odgovoril deček. »No, pa povej, čemu si jokal, Edvard.« »Povem, če ne boste hudi, ljubi gospod.« »Nate hud, Edvard? Nikoli! Kar povej.« »Zaradi Vas sem jokal,« je odgovoril deček. »Zaradi mene?« se je začudil toplo umetnik. Deček je glasno zahlipal. Umetnik ga je pobožal in dejal: »Zaradi mene se ti ni treba jokati, otrok. Ne maram tega.« »Saj se moram,« je rekel bridko deček, »nočem, pa se moram.« »Kako pa to, moj mali?« je vprašal umetnik. »Ker ste taki, ker nočete živeti,« je dejal mali. »Ne morem, tako reci, Edvard, ne morem. Kako morem slep živeti, to pomisli,« je tožil umetnik. Deček je živo odgovoril: »Ah, kaj! Ali jaz ne živim, pa sem vendar tudi slep? Kako bi Vi ne mogli? Saj ste veliki, jaz pa sem še tako majhen.« »Po otroško govoriš,« je vzdihnil umetnik. »A mene ne moreš utešiti. Vse veš,« se je uvrgal mali. »Kako ne bi vedel, da je hudo biti slep. Saj sem nekoč tudi sam videl. Hudo je ne videti. Pa saj je pravica. Jaz še vidim brez oči. Se lepše je vse. Zato ker vidim samo tisto, kar hočem. Kaj takega, česar nočem, pa kar nič ne vidim. Pa še to si mislim, da bo tako z menoj le do smrti. Potem bom spet dobil svoje prave oči. To bo veselo. Težko že čakam.« »Česa pa čakaš, Edvard?« je vprašal umetnik, ki ga je bila otrokova preprosta, a vendar tako resnična beseda pretresla. Saj jo je sam občutil resnico. On sam je tudi videl, a kar je on videl, tega ni hotel gledati. Po sili je vstajalo pred njega: plašilo, tesnilo, stiskalo za srce in možgane. Truplo mrtve žene… »Česa pa čakaš, Edvard?« »Da bom videl pač, ali nisem rekel?« »Meniš-li, da boš res še kdaj videl?« »I seveda bom, v nebesih. Prvo, kar bom zagledal, bo moja uboga rajna mamica.« Umetnik je vzdihnil. Spomnil se je svoje matere. »Vaša mama, ljubi gospod, je tudi najbrže že umrla,« je vprašal deček. »Umrla,« je jecljal umetnik. Srce se mu je stisnilo. »Torej,« je dejal vedro otrok, »kaj je treba torej drugega, kakor da počakate do smrti, pa jo boste videli. In tudi Vašo ženo boste videli. V umetniku se je nenadoma odprla težka srčna rana. Od bolesti je zaškripal z zobmi. Zaradi otroka pa se je koj pomiril. »Praviš, da jo bom videl,« je dejal. »Po smrti! Glej, mali, pa se jočeš zaradi mene, ker nočem živeti in bi že rad našel smrt.« »Gospod,« je vzkliknil deček otroško, »saj ne vidite, kako boste našli smrt? Ona pa, ona Vas bo že našla, kadar bo sama hotela. Kaj takega pa misliti, kar Vi mislite, je greh. Ali še ne veste tega, ljubi gospod?« »Srečni otrok,« je vzdihnil umetnik. — »Greh je,« se je razvnel deček, »le verujte mi. Pa še strašen. Največji. Greh proti Svetemu Duhu. Ali še zdaj ne razumete, da sem zato moral jokati? Povejte, ljubi gospod!« »Srečno dete,« je znova vzdihnil umetnik in pogladil ljubeče nedolžno otrokovo teme. Potem je vprašal: »Edvard! Pa mi zdaj povej, kako da si ti oslepel.« »Oh,« je odvrnil nekako zrelo in vsakdanje nevoljno deček, »ta neroda. Naša dekla me je oblila s stopljenim maslom. Seveda, malo sem bil pa sam kriv, ker sem se pridružil vanjo. Zdaj pa imam.« »Sirotek,« je dejal umetnik, »to so te morali strašno opeči. Ali je hudo bolelo?« »Je, pa saj sem prestal,« je dejal deček. Tiho je povedal to: »Najbolj hudo je, ker je mama umrla zaradi mene, od žalosti. Zato pa sanjam vsako noč o njej. Pride k meni in se pogovarjava.« »Da se pogovarjata?« »Kakor jaz in Vi zdaj, ljubi gospod. Strašno lepo.« Umetnik ni odgovoril. A tem več je občutil. Nekaj se je bilo kakor zmehčalo v njegovem osrčju. Nekaj sladko bridkega mu je sililo v grlo in prazne očesnice. Bila je prva, težka solza, a goro gorja je odplaknila z duše… Mali Edvard in slepi slikar sta postala nerazdružena prijatelja. In nekega dne se je čudno posvetilo v umetnikovi duši. Spomnil se je ure, ko je bral, da izdere človekovo oko, ki te je pohujšalo, in je iz teh besed zamislil sliko, ki mu je ustvarila bogastvo in slavo. Ko pa je že mislil, je spoznal, kaj je storil, ko je zatajil pravi smisel slike — Kristusa — Boga… In tudi rajne matere se je spomnil. Zakaj v njegovi duši se je danilo… Bila je to njegova druga krivda. Bog, mati in on so vedeli zanjo… ==V. Slepi vidijo…== Vroče vročega poletnega dne je bilo videti, kako gresta umirjeno, ne da bi se kaj ozirala na živo množico sprehajajočih se ljudi, dva moža po ulici, ki zavije iz mesta proti bolniškim paviljonom. Eden je bil posvetnjak, v vsakem koraku dostojanstveno gosposki, drugi preprost menih, starec s sivimi lasmi in rjavim slamnikom. Marsikdo se je ozrl strmeč za čudno dvojico. Ko sta prispela muzejski direktor in oče Romuald do bolnišnice, sta vstopila in se oglasila pri vratarju. Povprašala sta po slepem umetniku. Povedal jima je za oddelek, kjer so slepi in se obrnil k drugim obiskovalcem. Nevoljno je mrmljal direktor: »Tako odgovorijo, samo da se človeka znebijo. To sam vem, kje je paviljon za slepce, saj sem bil že tam. Pa je tako, da bova v paviljon iskala, pa gotovo tam ne bo in bova ves vrt pretaknila in ga še ne bova našla, če slučajno ne zadenemo ob njega. Nimajo obstanka taki mladi ljudje. Četudi naju pričakujejo, verujte mi, oče Romuald, da bo tako. Pa ta vratar, ta nevljudni človek! Jaz bi jih naučil olike, te telebane.« »Potrpljiva, bova že našla,« je odvrnil pohlevno oče Romuald. Stopila sta v oddelek za slepe, potrkala na vrata pri slikarjevi sobi in jo res našla prazno. »Ali nisem vedel?« je dejal direktor. Prišla mimo usmiljenka in dejala ponižno: »Gospod je gotovo na vrtu pri čebelnjaku. Tam je najrajši.« »Hvala, sestra,« je dejal ravnatelj. Oče Romuald pa je vprašal redovnico: »Častita sestra, ali bi povedali, kako mu je?« Sestra se je nekam začudila, kakor da ne razume, kaj hoče redovnik vedeti. Potem je rekla: »Kako mu je? Slep je vendar, nesrečen. Pa saj si je sam kriv in najnesrečnejši ni med našimi slepci. Bogat je, drugi pa so siromaki, da se Bogu usmilijo.« »Vem,« je odvrnil redovnik, »pa sem vprašal, kako se počuti, kako prenaša svoje gorje, ali je vdan v božjo voljo, ali ima razume, častita?« »Seveda razumem,« je odvrnila redovnica z medlim nasmehom. »Zdaj je miren. Sprva je pa obupaval in paziti smo morali nanj, da si ni zopet segel po življenju. Veste, pa to se nam večkrat zgodi in smo navajeni. Zlasti gosposki ljudje so tako cagljivi. Kmetijski in delavski niso.« Sestro so poklicali nekam, direktor in redovnik sta šla svojo pot. Šla sta po peščenih potih mimo senčnih nasadov in klopi, kjer so posedali vse starosti bolniki v svojih ohlapnih bolniških plaščih in copatah. Povprašala sta morala za čebelnjak, preden sta ga zagledala. Tedaj pa sta videla že od daleč moža, ki sta ga iskala. Z malim Edvardom je sedel ob čebelah. Oba sta se učila brati iz luknjaste pisave za slepce. Ljubo se je otrok naslanjal na moža, sloneč mu na kolenu. Bila je ganljiva slika, kakor da uči oče sina. Direktor in oče Romuald sta nehote obstala. Čula sta, kako je bral zdaj umetnik, zdaj otrok: »In ko je Jezus od ondot šel, sta dva slepca za njim šla, ter vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju…« »In Jezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: Verujeva, Gospod!« »Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi.« Silno ganotje je obšlo očeta Romualda. Lastna slika mu je oživela v spomin. »Ko bi sveta Mati to videla,« je dejal sam zase. »Stopiva bliže,« je rekel direktor. Mali Edvard je prestal brati in se ozrl v smer, odkod je čul stopinje. »Ljubi gospod,« je dejal, »nekdo naju išče. To je gotovo gospod direktor.« Slikar se je dvignil. »Dva sta,« je vedel otrok, »drugi je gotovo tisti menih, ki slika. Njegove sandale slišim.« Tedaj pa sta stala pred slepima že oba obiskovalca in pozdravila glasno. Z bridkim nasmehom se je poklonil slepi umetnik. Rahla rdečica mu je zalila lice. »Oče Romuald,« je dejal, »vesel sem, da vas poznam; hvala Vam za obisk. Ne veste, kako mi je to všeč.« »O, gospod umetnik,« je vzkliknil toplo redovnik. Ganotje mu je vzelo besedo. Lep, stasit je stal pred njim mlad človek, ki mu je bilo gorje že gosto pobelilo brado in lase. Dvoje sinjih, narejenih oči iz stekla je slepo gledalo iz njegovih očesnic. Vsako toliko časa je zadethela možu žilica ob sencah. »Zadnja njegova nečimrnost,« je pomislil z bridkim usmiljenjem oče Romuald Direktor in umetnik sta se pozdravila in slikar je prosil, naj sedejo. Njega samega je rahlo vedel za roko mali Edvard. Sedli so k čebelnjaku. »Tako, oče Romuald,« se je spregovoril slepi slikar, »zdaj pa povejte kaj lepega o Vaši sliki. Gospod direktor mi je pravil, da ima svojo povest. Kar od srca, oče Romuald. Kar je bilo. Saj ne bo nikoli več. Tudi Vi ne boste več slikali, sem čul. Vaša slika edina in moja edina.« »Neskončno Vas pomilujem, moj dragi gospod,« je dejal oče Romuald. »Verujem, rad verujem,« je prikimal umetnik. »Pa pustimo to. Ko se prvič vidiva, bridko je naglasiti besedo »vidiva«, ko se torej vidiva, je treba, da se natančneje spoznava. Zato mi boste povedali svojo povest. Saj jo poznate. Tudi je prehudo obnavljati spomin in že zaradi tega mojega malega tu, tega prijatelja, ki mi ga je Bog dal za tolažbo.« Segel je ljubeče z roko čez lice otrokovo, ki jo je zasijalo v neskončni sreči in povedal mimogrede, kako je deček oslepel. »Torej zgodbo moje slike hočete?« je vprašal redovnik. »Rad ustrežem, če Vas veseli poslušati. A ne zamerite mi, če bom s kako besedo bridkejši. Redovnik sem, ne vem, kako se govori v omikani družbi.« »Pripovedujte po svoje,« je prosil kratko slepec. Oče Romuald je pripovedoval. Čim dalj je govoril, tem večji ganotje se ga je polastilo. Nekaka sveta misijonska gorečnost se je obudila v njem. »Marija, kraljica moja,« je občutil vnemo, »daj mi tako besedo, da bo prevzela, da bo razgnala vse zadnjo temo in žalost iz duše tega nesrečnega.« Govoril je z drhtečimi ustnami. Z očmi je pazil v slepčevo lice. Videl ga je zardevati in bledeti. Sam ves nemiren je povedal vse in umolknil. »Dajte mi roko,« je dejal po dolgem molku slepec. »Oče Romuald, verujte, da sem Vas umel.« »O, gospod, ali res?« je oživel redovnik. »Edvard,« je nagovoril slikar dečka, »jutri naju popeljejo v samostan. Vrnil bom obisk očetu Romualdu.« »Prav, ljubi gospod.« »V spovednici ob šestih zjutraj,« se je zopet obrnil slikar k redovniku, ki je sklenil vesel, kakor da bo molil, svoje stare, nedolžne roke. »Čakal bom, pridite,« je dejal z drhtečim glasom. Slikar je molčal. Potem je spet povzel besedo in dejal: »Rekel sem, da Vam svoje povesti ne bom pravil, ker Vam je znana. A zdaj vidim, da le moram nekaj povedati. Tudi moja slika ima svoj doživljaj.« Vzdihnil je in dodal: »Seveda takšen ni, kot je Vaš. Vaš je sladek, moj je bridkejši.« Prestal je za nekaj trenotij, nato je pripovedoval: »Gotovo se spominjate, kakšno izjavo sem bil pribil o svoji sliki, ko se je vnel prepir, kaj predstavlja. Podpisal sem, da sem hotel naslikati Kristusa, ki je pač usmiljen, a le človek, ki čudeža napraviti ne more. Saj se spominjate?« »Spominjamo se,« je odvrnil za redovnika direktor. »Tedaj,« je povzel slikar znova besedo, »glejte, tedaj sem prejel od svoje matere pismo. Pisala mi je, kako me hvalijo povsod in kako je ponosna name. Potem pa je omenila ono mojo izjavo in vprašala, če sem res jaz mogel kaj takega napisati. »Ne verjamem, ne morem,« je pisala. »A če si res zapisal, moj sin, lepo Te prosim prekliči. Bog je, bridko ga boš še potreboval, boj se ga. Strašno pohujšanje si naredil, popravi, dokler je čas!« Tako me je rotila in spet v nadaljevanju pisala ljubeče kot mati, naj se le zatečem k njej, če rabim denar, če mi je hudo, in naj molim in se varujem slabe družbe, naj ji ne delam žalosti, ko itak dolgo ne bo več živela.« Razburjen je umetnik prenehal. Grobna tišina je ležala nad njim in prijateljema, ki sta poslušala. Edvard je tiho brisal solzo. »Ali veste, kaj sem tedaj odpisal,« je začel govoriti silno burno in živo umetnik. »Ne vem, danes ne razumem, kako sem mogel pisati tisto pismo, ki je moralo ubiti mojo mater. Pa saj si lahko izslikate sami, kaj piše človek, ki ga je prvi uspeh tako prevzel, da ne ve kam od napuha. »Za ljubezen sem hvaležen materi,« sem pisal, »pa za skrb, ki jo imate radi mene. Denarja, ki ga sami imate, ne potrebujem. Tudi lepe nauke bi si lahko v prihodnje prihranili. Glede pohujšanja pa, o katerem pišete, pravim, naj pa ostane pohujšanje, če je. Težko mi je, mati, a hočem biti odkrit, ker moram! Jaz tudi večjega Boga ne maram več…« Beseda mu je zamrla v zadržanem joku. Ljubeče se je privil k njemu nedolžni Edvard. »Bog je dober, Bog je dober,« je vzkliknil toplo oče Romuald in s čudno prsično besedo začel tolažiti ubogega slepca. Potem je zaključil: »In jutri ob šestih, gospod, kaj ne? In kadarkoli Vam bo hudo, le pridite, potrkajte. Če bi mene več ne bilo, gospod, saj so še drugi, moji tovariši. Vsi so Vam prijatelji, vsi Vam bodo v tolažbo po Bogu, ki nas je vse ustvaril in ki Mu gre edinemu vsa čast in slava.« Slepec mu je stisnil krepko in toplo roko. Obljubila so si še nadaljnje obiskovanje in se poslovili. Po treh letih je že znal mali Edvard sam voditi svojega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romualdu. In vodil ga je poslej vsak dan… In vodil je mali Edvard svojega »ljubega gospoda« vsak dan v samostansko cerkev na kratek obisk k očetu Romualdu. Njegov »ljubi gospod« ga je bil posinil in je skrbel za dečkovo izobrazbo. Poleg svojega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romualdu je rastel svet, ki ga je mogel videti tudi brez oči. V njegovi gostji je dihal le njemu znan svet sreče, ki mu je vedno okusiti tudi slepci. Slepi umetnik in oče Romuald sta veselo slutila, da raste v njiju ljubljeno veliko umetniško delo. Njegove zrelosti nista učakala. Jesenskega dne, pet let potem, odkar je bil slikar oslepel, je pritekel Edvard k očetu Romualdu. Povedal je, da slikar zboli in ne more na obisk. Oče Romuald je sam šel k prijatelju, našel pri njem zdravnika in izvedel, da je slikar smrtno bolan. Trije dnevi bolezni so ga strašno vzeli. Tedaj je sam začutil, da je smrt blizu. Spravil se je z Bogom, vdano, pobožno. Že začel še huje slabiti, se Edvard in oče Romuald nista več genila od njega. Edvard je moral večkrat igrati bolniku na gosli. Ko je deček igral, je oče Romuald molil. Slepi bolnik se je smehljal, a bil preslab, da bi še govoril, kaj vidi. A videl je. Tak svetlo je bilo njegovo lice. Sredi Edvardove pesmi nekega večera, tik preden je legla tema, se je slepi bolnik pognal krčevito iz blazin, razširil roke in vzkliknil zadivljeno: »Vidim, vidim…« Nemo se je nato zrušil. Bil je mrtev. Oče Romuald je tiho pomolil v svojem srcu: »Marija, mati! Še meni tako smrt.« Le mesec dni pozneje mu je Marija mati dala, česar je prosil. Med veselo in slovesno pesmijo zvonov na prvi dan majnika, ves odet v sladki vonj Marijinega cvetja dekliških šmarnic, je zaspal v svoji skromni celici, da njegovi redovniški bratje niso vedeli kdaj… Tri leta pozneje pa so poročali evropski listi o neki silni novi skladbi. Glasbenik jo je bil slepec in take pesmi kot je bila njegova simfonija »Sreča slepih ljudi,« ni dotlej čul še nihče. »Muzika nebes« so jo nazvali. Mali Edvard je tole občutil, ko je ustvarjal: »Neskončna je lepota božjega stvarstva, neba in zvezd in solnca in lune v pomladnih nočeh. Lepi so viharji v svoji jezi, lepa je gluha zimska noč. Pa kaj je veličje vsega ustvarjenega v primeri z lepoto Nestvarjenega, Njega, ki je vir vse lepote, čisti duh. Oko ni videlo, uho ni slišalo. Aleluja!« »Kaj me milujete, da sem nesrečen, ker sem slep? Zares, velik dar so oči, a najvišje niso. Ne vidim cvetja, nimam sinjine neba, ne jeze bliskov, ne borbe valov. Imam pa dušo, ki vidi jasneje kot vidijo oči.« »Vidim, kakor videči ne vidi. Najlepše kar vidim, je obraz moje matere. Moje matere obraz je lepši kot so lilije in gartrože, moje matere oči so svetlejše kot zvezde, moje matere slika je pesem, ki je nikoli izpel ne bom. Aleluja!« »Saj ste čuli o ptici, ki so ji iztaknili oči, da bi pela. Pomilujte ptico, mene ne pomilujte. Mene blagrujte. Moja slepota ni temna, moja slepota je sreča. Jaz vidim! Bogu stvarniku čast in hvala, da mi je vzel oči, a mi dal videti vse najlepše, Neustvarjeno.« »Vidim, vidim, vidim. Aleluja!« To je zgodba o očeh, bridka ko pelin in sladka kot usmiljenje nebes. Dvajset let pred strašno svetovno vojno se je dogodila. Mimo vojske še ni pozabljena. Pa, ali bo odprla oči tisočem in milijonom, ki menijo, da vidijo, pa so slepi in ne vedo, da ga ni vidjenja ne vedenja nego v Bogu in spoznavanju Njegove postave, ki je Pot, Resnica in Življenje… Bog, stvarnik zemlje in neba in naših nesmrtnih duš! Daj da bi že videli, daj, da bi videli vsi, vsi, vsi! 7ltvofyza609ozdr9n1dkppewbqrbed 223921 223920 2026-04-22T08:09:23Z Spela.spr 10555 223921 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Božji mlini | normaliziran naslov = | avtor = Dr. Ivan Pregelj | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1925}}'' št. 28-37 | vir = dLib {{fc|dlib|LQ0604K6|s=?|28}},dLib {{fc|dlib|5AIL6BZZ|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|A9P5BGMO|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|OQJYHL5X|s=?|31}}, dLib {{fc|dlib|CWRF3YPW|s=?|32}}, dLib {{fc|dlib|QFCQ59LX|s=?|33}}, dLib {{fc|dlib|5G2VZS30|s=?|34}}, dLib {{fc|dlib|DE5DT7PK|s=?|35}}, dLib {{fc|dlib|KSBKZ8C9|s=?|36}}, dLib {{fc|dlib|ZD5AOENW|s=?|37}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote>»Ni oko te tvoje oko pohujša, izderi ga in bolje je iti z enim očesom v božje kraljestvo, kakor dve očesi imeti, pa biti vržen v peklenski ogenj.« (Evangelij sv. Marka, 9. pogl., 46 vrsta.)</blockquote> Bilo je v tihih postnih dneh leta tisoč devet sto štirinajstega. Dočim je mali in veliki svet iskal sebi primerne zabave v plesu, gledališču, pri vinu in igri in že popolnoma pozabil, da so še pred nedavnim grmeli balkanski topovi strašno pesem smrti in stoterih ran, je katoliška cerkev pripravljala kakor vsako leto svoje vernike za vredno praznovanje Izveličarjeve težke smrti in Njegovega častitega vstajenja. V ljubljanski stolni cerkvi je tedaj pridigoval sloveč propovednik večer za večerom o štirih poslednjih rečeh, o grehu in zlu, ki ga rodi greh, o neskončni milosti in prizanesljivosti Boga, o pogubnosti novih bogov, ki so napuh, lakomnost, nečistost. Opozarjal je in rotil k pokori, k vrnitvi k božjim naukom, učil je ljubiti bližnjega, biti usmiljen in ponižen. Govoril je vsem in vsakemu: starčku s sivo glavo, kmečki ženici, učenim in preprostim, očetom, materam in deci, družinam, družbam in vsej veliki človeški družbi. Oznanjal je z gorečo zgovornostjo, da človeštvo brez Boga drvi brez rešitve v strašno smrt in pogubo. Vsak svoj govor pa je zaključeval čudno pomenljivo z besedami, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Nekdo, ko še je bil sproščo strašnih dolgokletnih spisov o onega rodu razvil do sveta jeze, je vzkliknil čudno uverjen, prerokško: »Slepci! Ali res ne vidite biča, ki ga je že spletel vaš greh? Ali mislite, da ne vstaja v krvavi zarji strašen vihar, ki bo zapel po vsem svetu smrt in gorje? Ali ne čujete bobnenja tromb in bobnov, ki vabijo na pokol? Mesta in dežele bodo legle v prah in pepel. Otroci bodo jokali brez kruha, ko jim bodo očetje in bratje mrli daleč v strašnih ranah in mukah. Slepi, osoregli! Bog hoče grešnikove smrti. Neskončno je dober. Bog hoče, da se grešniki rešijo in zveličajo, dokler je čas. To hoče Bog. Zato bo poslal gorje nad male in velike. Zato, da bi spoznali kaznijo očetno roko, zato da bi zopet krenili k Njemu, ki je edini rešitelj. Zveličanje je Resnica.« Sto in sto vernih se so pretresle silne misijonske besede. Z Bogom spravljeni so tekli vsi potolaženi iz zapuščene cerkve. A tisoč in tisoč drugih je bilo, ki svete resnice vnetega božjega namestnika niti slišati niso hoteli. Brez sramu in brez strahu je neki dnevni list smešil plemenito pridigarjevo gorečnost, češ, da je »stolni vremenski prerok«, da »skovika«, da se je s svojo strašečo besedo rodil za petsto let prepozno. Božji mlini naj sicer pa le meljejo, kakor so mlelí. Sit in debel in bogat iz teh mlinov ne bo nihče... To je bilo v postnih dneh leta 1914. V Ljubljani. Še deset mesecev ni bilo minulo, in že je mogla sprevideti vsa Evropa, da vsa zemlja, kako meljejo božji mlini... Pa, ali so se zato ljudje vrnili k svojemu Bogu? Ali so izpregledali v krvi, ranah in solzah? Mnogi so, še več pa jih ni izpregledalo. Zakaj strašna je slepota v grehih pokopanega človeka. Začutili so kazen in bič nad seboj, a bili še odurnejši, še bolj zakrknjeni in trdovratni in drzni v kletvi: »Če je še Bog in če je še pravičen, zakaj je dopustil toliko gorja?« Zakaj? Zgodba, ki se je dogodila nekako petindvajset let pozneje, ko je pridigal in »skovikal« o božjih mlinih vremenski prerok v ljubljanski stolnici, tista zgodba bo morda povedala in pojasnila zakaj. Pa saj ste pravzaprav dve zgodbi. Ena je bridka kot pelin, druga pa sladka kot usmiljenje nebes… ==I. Dve sliki.== Bilo je torej v devetdesetih letih. Na razstavi slik v Monakovem sta viseli tedaj istočasno dve znameniti sliki, ki ste obe predstavljali isti dogodek: Kristus ozdravi slepega. Obe sliki ste zbudili na mah veliko zanimanje med obiskovalci razstave. O obeh slikah je obširno poročalo že takoj prve dni po odprti razstavi dnevno in umetniško časopisje. Ocenjevali so seveda sliki primerjali. Saj ste kazali obe eno in isto. A vsem je bilo takoj jasno, da si sicer niste bili prav nič podobni, a da je šteti eno in drugo med najboljše, kar je nudila razstava. Določeno so govorili tudi že o tem, kateri obeh slik bi bilo prisoditi sploh prvo in kateri drugo odlikovanje. Tudi kupci so že oglašati. Tedaj so je zvedelo, da ena med slikami ni naprodaj. Izvedelo se je tudi, da je umetnik — preprost samostanec, član Frančiškovega reda in da je ta slika edina, katero je naslikal, a slikal da jo je skoraj petdeset let. Razstavil jo je tudi pod izmišljenim imenom »Checu Marianus« — Marijin slepec. Drugo sliko pa je razstavil z geslom »Wahrhafte« mlad umetnik, ki da tedaj s svojim pravim imenom še ni nič pomenil. O prvi pohvalnih izrazih v časopisih se je razširili z vsem nemarom. V eni noči, kakor pravimo, je postal slaven. Tedaj pa se je v časopisih razvnela živahna pravda, kaj je vredna redovnikova in kaj je vredna slika mladega človeka, ki se je bil podpisal za »pravičnega«. To na videz ni bilo nič čudnega: sliki sta si bili podobni po predmetu, ki ste ga ponazorjali, pri vsem tem vendar vsaka zase prečudno samosvoja v barvah, tiho in zamiselni. Redovnikova slika je kazala Kristusovo ozdravljenje dveh slepcev popolnoma v evangeljskem smislu po besedah sv. Matevža: »In ko je Jezus od ondot šel, sta dva slepca za njim šla, ter vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju. Ko je bil pa doma prišel, sta slepca k njemu stopila, in Jezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: To je da, Gospod! Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi. In odprle so se jima oči…« Umetnik je bil iz svoje domišljije ponazoril to besedilo tako, da je naslikal mladega in starega slepca. Stari že vidi, možaka, ker ga slepi luč, katero ni vajen. Nad mladim pa je Izveličar prav kar stegnil roko. Obličje mu je obrnjeno proti nebu, kakor bi od tam pričakoval nejakšna povelja. A še ko posluša neki bridki neodločnosti proti nebu in drži roko nad slepčev obraz, je napravil z drugo javno kretnjo proti apostolom, med katerimi sije v neskončni dobroti in usmiljenosti tudi lice Njegove presvete matere. Zdi se, kakor bi hotel Izveličar povedati nekaj strašnega, nekaj, česar nihče med učenci videti ni moral. Neki razlagatelji slike so tudi to slutili, in sicer to: Kristus vidi da je Očetova volja, naj mladi slepec vidi. A Kristus tudi ve, da mora svojim apostolom sporočiti gorko slepoto povedati skrivnost rešenja. Ob drugi priliki je povedal, kakor je brat v Matevžu in Marku, da je bolje, da človek z enim očesom v božje kraljestvo more videti in priti v peklenski ogenj. Čudovita misel! Mlademu slepcu bi bilo bolje, da ne bi izpregledal. Ta razlaga je priborila redovnikovi sliki veliko častilcev; bolj preproste ljudi pa si je osvojila ali z neskončno lepoto Marijinega lica. Tako je bilo s sliko »Marijinega slepca«, katero je bil umetnik že razstavil, preden jo je posvetil v oltar svojega samostana. Mladi redovnikov vrstnik je bil zasnoval svojo sliko svobodneje. Kazala je Kristusa z apostoli, ko so se približali jeruzalemskim mestnim vratom. Sredi pestre množice, ki obdaja v polkrogu Izveličarja in njegove, je videti siromašno mater, ki je dvignila svoje slepo dete Čudodelniku nasproti. Preprosto, a čudovito ganljivo in jasno je bil izrazilo umetnik, da je dete slepo, že od rojstva slepo. Žarko južno solnce lije namreč z vso svojo lučjo v bledo, s široko odprtimi očmi strmeče otrokovo obličje. Brezkončna nestrpnost leži vsem apostolom v licu. Zdi se, da jih človek čuje, kako govorijo sami pri sebi: »Gospod, kaj vendar premišljaš? Ali nimaš moči za čudež? Naj spregleda otrok! Že radi matere nesrečne mu daj, ki se ni nič grešila.« A Gospod ne stegne roke, ne dotakne se slepih, nedolžnih otroških oči. Pač mu sije v obličje neskončna žalost, brezmejno usmiljenje, a roke ne stegne, ne da videti nedolžnemu. Ne sme mu dati. Bolje mu je iti slepemu v božje kraljestvo nego videti in biti vržen v peklenski ogenj… Tako je bilo prvo mnenje o slikah. Tedaj pa se je oglasil neki verski usmerjeni list in prinesel z odločnim člankom takole razpravo o »pravičnosti« in Wahrhaftosti slik. Takole je zaključil svojo sodbo: »Nesrečne glave slike Kristusa ozdravljajo slepega! Kdor hoče to delo pač laže vredno samostansko delo, ki pripoveduje o dveh slepcih iz evangelija — Marijinega slepca — o dekletu vsemu svetu razumljivega. Njegov slikar je bil dober in preprost človek, kakor je bil poznan iz razstave pa iz sporočil. Naravnost svetnik je bil to, primerjati pa ga z mladim umetnikom Wahrhaftom. Ljudje, ali ste tako otopeli, da ne vidite, kaj je povzročil Wahrhaft! Njegov Kristus vendar ne dela čudeža. To ni bilo nedolžno, neškodljivo. Njegov Kristus je nova misel, misel našega stoletja. Njegov Kristus očeta sploh storiti ne more, njegov Kristus sploh slepemu ne more dati oči. Njegov Kristus more čutiti in premišljevati, se usmiljevati z nesrečnim otrokom, a vendar Kristus, Kristus je kakor iz sanj — ni več kakor oni svetopisemski, vendar je človek. Zato pa — hrabro postimo oltar Wahrhaftu pa prvo odlikovanje. Zveličanje sveta umetnik…« Nekaj dni pozneje je res dalo vodstvo razstave prednost redovnikovi sliki. Wahrhaftovo pa je nekdo kupil drago kupi bogat tujec. Pa se je polegla v razprava. Družba je pač hotela imeti Kristusa-človeka, za Kristusa-Boga ni marala. Pač pa je poskusil še nekdo tolmačiti sliko, se okrati z besedami iz Markovega evangelija, a občinstvo te razlage ni hotelo in tako ni imelo uspeha. Umetnik je pa mladi umetnik sam. Zato je napisal svoj odgovor v listu, ki mu je bil prigovarjal brezsramje kot slavo, bogastvo in odlikovanje. V tem odgovoru je odločno izpovedal, da je misel njegove slike takšna, kakor jo protestantski list poroča: »Moj Kristus je samo človek,« je zapisal oholo in objestno. Ljudje so mu verjeli. On sam pa je vedel, da se je zlagal, da je razlajal svoj cilj in edini namen v sliki, svojega pravega in pravega Kristusa, Kristusa-človeka in Boga… ==II. Oče Romuald.== Globoko zamišljen v pobožno berilo iz zgodbe blaženih redovnikov svetega Frančiška je sedel oče Romuald, skromen umetnik in slikar slavnega »Kristusa s slepcema« v svoji celici. Bila je zračna solnčna sobica, opremljena kakor tisoč in tisoč drugih samostanskih domov. Na oknu in na lesenem stojalu v kotu je bilo cvetje v lončenih posodah. Na steni ob oknu je visela kletka s kanarčkom. Na mizi in še po tleh so ležale knjige. Kraj leve stene je bila preprosta postelja, ob postelji klečalnik pred Križanim. Na stenah je viselo v skromnih okvirih nekaj svetih podob, ki jih je bil naslikal oče Romuald sam. Ob mali peči pa je stalo nekako slikarsko stojalo z lončki barv in še drugim slikarskim orodjem. Vonj slikarske delavnice se je prijetno mešal med ohtenjem mlade pomladi, ki je dihala skozi odprto okno in med zatohlost vonja vezanih težkih knjig. Oče Romuald je bil pravkar dokončal svoje delo, izgotovil malo poprav na sliki z levega oltarja v cerkvi in je zdaj počival in počivaje bral iz zgodb svojega reda, iz knjige, ki mu je bila najljubša in je eno težil, da jo prebral ne bo, ker je preobširna. Tedaj je nekdo potrkal. Oče Romuald se je dvignil. Že so bila vrata v celico odprta in vstopil je oče gvardijan, ki je vodil s seboj postavnega posvetnega gospoda z zlatimi naočniki, zdravordečega lica in sivo brado, direktorja v deželnem muzeju, gospoda I…, zelo učenega velečasnika in priznanega umetnostnega poznavalca. Ob gvardijanovem pozdravu je oče Romuald ponižno sklonil glavo. Ko pa je zagledal direktorja, mu je preletela lice vesela zmedenost. Živo se je priklonil, nasmehnil in stegnil roko v pozdrav. »Kako čast je to zopet, da me obiščete, gospod direktor,« je dejal. Bil je direktor tisti, ki je bil dosegel, da je oče Romuald sploh dovolil, da se je njegova slika razstavila. Kot strokovnjak in poštenjak je bil odločno povedal svoje mnenje, da je namreč redovnikova slika veliko umetniško delo in da more biti umetnik in njegov red le v čast, če jo razstavi. Prve vesti so njegove osebe potrdile in ves veseli je pričakoval dan za dnem umetnika, kaj so sodili o sliki. To tenetje pa njegovega lica ni bilo veselo, celo jezno se mu je bleščalo izza zlatih naočnikov. »Morda spet vesele novice?« je vprašal oče Romuald. »Slabe,« je odgovoril direktor in se razvnél. »Pa to je nesramija, sleparstvo, kakršnega še nisem videl!« Sopihaje je od nevolje pogledal na očeta gvardijana, ki mu je kimal z glavo in pritrjeval mrmljajoč raztreseno besedo; pogledal je na očeta Romualda, ki je tih in rečen, a miren čakal, da pove direktor svojo vest. Direktor je kakor bruhnil, jezno, trpko: »Slika je spet v moji pisarni. Snel sem jo z razstave, preden so zaprli zavod. Zdaj veste, oče Romuald, kako svet sodi. Mar mu je umetnost. Prvi bi vprašal, kdo je naslikal, potem šele — kaj je naslikal. Lumpje, z eno besedo, pa mi zamerite ali ne, da se take besede poslužujem v vašem svetem bivališču.« S sklonjeno glavo, z rokami potisnjenimi v rokave svoje rjave obleke in miren je stal oče Romuald. Iz besed gorečega direktorja je spoznal, da se mu je moralo zgoditi nekaj nepričakovano neprijetnega. »Snel je podobo in jo vrnil« mu je šlo skozi misli, »morda je niso spoznali vredne. Bog jim ne zameri, Bog bodi zahvaljen za dobro in slabo. Oni že vedo.« Tako je občutil in dvignil zopet obličje. Videl je, da je iztegnil direktor svoj listov in mu jih nudi. Ni stegnil roke, da bi jih sprejel. Direktor je govoril toplo. Ujel je bil očeta Romualda za roko in mu jo stisnil: »Naj vas to nikar preveč ne boli, oče Romuald. Vsi pošteni ljudje in vsi pravi poznavalci lepega in zares umetnega vedo in se ne bodo dali prepričati, da vaša slika ni popolna in da je krivica, kar je vodstvo razstave napravilo, ko je na zunaj časnikarski pritisk vašo sliko odstranilo, da bi dobila odlikovanje neka druga, neka neevangeljska, bogokletna.« Stegnil je roko s snopom listov in dejal mirneje: »Tu imate vsa poročila. Berite sami. Lepšega zadoščenja, kot pa je krivica, ki se vam je zgodila, vam ne morem želeti. Čestitam, oče Romuald! Vaše umetniško ime se bo pozabilo. Živel ‘Marijin slepec’ živel!« Tudi sedaj oče Romuald ni stegnil roke za listi, ki mu jih je nudil direktor. Ves v zadregi ob taki časti učenega gospoda je povesil skromno svojo glavo. Roke je potegnil iz rokavov in branil od sebe pohvalo, kakor da je ni zaslužil. Dobrohotno, jasno in vedro se je oglasil oče gvardijan: »Čujte, čujte, oče Romuald! To mi je pa res všeč. Tolika čast za Vas in naš red in za Boga.« Oče Romuald je nekaj trenotij iskal, kaj bi odgovoril. Videč, da je položil direktor one liste na mizo, je dejal: »Hvala za vse, gospod direktor. One liste pa le vzemite. Kdaj naj vse to preberem. In še prav vzeti da se. Lepša hvala. Gotovo bi me preveč ganilo in preveč napravilo, da bi povrnil toliko nepotrebnega pisanja. Mi je kar prav, da se mi godi po zaslugi. Čemu neki sem se Vam dal pregovoriti in Vam dal sliko, da ste jo razstavili.« Direktor je nevoljno zamahnil z roko. »Larifari, oprostite, oče Romuald, ali pa zamerite. Ampak to, kar ste zdaj rekli, je gola neumnost.« Oče gvardijan se je vedro zasmejal. Oče Romuald je pogledal nanj in dejal: »Pa bodi, kakor pravite. Dajte liste očetu gvardijanu. Naj bere on. Mi bo že od časa do časa zaupal, kaj je bral. Kaj ne, oče gvardijan. Kadar bom potreben, mi pa boste to in ono pod nos pomolili, kako me perejo.« Lice se mu je odobrovoljilo v ljubezniv nasmeh. Segel je po liste in jih izročil predstojniku. »Bom pa bral,« je odgovoril gvardijan, »a povedal bo očetu Romualdu, če je govoril k direktorju, zlasti vse, kar je zanj prijetnega, ker le tisto more biti tudi meni kot njegovemu predstojniku, v čast.« »Tako je,« je prikimal direktor, »tako je. Samo, kar je lepega.« »Samo, kar je lepega,« je potrdil oče gvardijan še enkrat. »Kar je lepega,« je ponovil zamišljeno in sam zase oče Romuald, »kar je lepega. Pa kako? Najlepše je vendar pred sliko,« je nadaljeval živahno. »Nikoli ni mogoče tiste lepote podati, ki je v resnici, ki je v duši. Kaj je torej lepega v sliki?« »Popolne duševne lepote seveda ni v nobenem delu človeških rok,« je odvrnil direktor. »Kdor pa Vas tako ne razume, oče Romuald, bi dejal, da se šalite, ali pa, da ste slepec. Povem Vam namreč po pravici, da ni ganila poleg drugega zlasti milina Vaše matere božje samo mene, da do solz razburja celo dolgoletne zbiralce, ki so slučajno prišli v mojo pisarno in dvomim, da bo slika v oltarju oboževana od preprostih in učenih. Te lepote, te Marijine divnosti v Vaši sliki menda ne boste tajili, pa bodite še skromnejši in ponižnejši.« »Tako je, tako je,« je pritrdil živahno oče gvardijan in potrepljal očeta Romualda po ramenu. Redovniku je rahlo zardelo lice in je dejal: »Če se mi je posrečilo ustvariti, to, kar pravite, potem bodi Bog zahvaljen.« Trenotje je molčal, kakor da premišlja, ali bi povedal še kaj; to kar mu je tisti čas napolnilo srce. Dvignil je oči, pogledal predstojnika in potem na direktorja in dejal: »Kakor sem povedal, je resnica: najlepše je sliko. Vi, gospod direktor seveda tega še ne veste, vejo pa moji sobratje. Moja slika ima za seboj svojo legendo, svojo povest.« »Povest?« je vzkliknil direktor. »To mi morate povedati.« Oče gvardijan je prikimal: »Seveda, oče Romuald! Gospod direktor je vendar vreden, da mu tudi zaupate, kar ste nam.« »Če ga bo zanimalo,« je še dvomil redovnik. Tedaj je zavonilo poledne in molče so umolknili in molili. Ko so odmolili, je rekel oče gvardijan prijemši direktorja za roko: »Tako, gospod direktor. Odmolili smo. Ob dveh, ste mi prej povedali, bodo vaši sluge prinesli našo sliko iz Vaše pisarne. Veste kaj: ker ste že tu, danes boste naš gost. Tako bomo najlepše počakali, da se naša umetnost vrne. Vrhu tega Vam utegne pri obedu povedati oče Romuald svojo povest.« Po obedu, po obedu,« je prosil ljubeznivo oče Romuald. In sladko vsiljivo se obrnil k direktorju in prosil: »Saj ne boste odrekli očetu gvardijanu. Kaj ne, da sprejmete naše gostoljubje?« »Če bi skoraj smrtni greh ne bilo odreči, bi tako pa vdam,« je odgovoril šaljivo direktor. »Tako je, tako je,« je pritrdil oče gvardijan. »Obed bo sicer preprost. Zato pa, gospod direktor, Vas bo oskrbovala povest. Verujte mi namreč, da povest Romuald skoraj prav tako ganljivo pripoveduje kakor zna slikati.« Z mirno in prijetno neprisiljenostjo je povabil nato oče gvardijan direktorja s seboj v refektorij ali samostansko jedilnico. Oče Romuald je šel skromno za korak za njima na levi… ==II. Marijin slepec.== »Moja povest,« je pripovedoval oče Romuald po obedu prijatelju direktorju na samostanskem vrtu, »moja povest je kaj čudna zgodba, rekel bi skoro čudovita in neverjetna. Zato je pa tudi ne mislim nikomur in sem jo doslej povedal samo svojim dragim bratov v redu. Vi, gospod direktor, ste prvi posvetnik, kateremu jo povem. Zato ker Vas cenim in sem Vam tudi hvaležnost dolžan. Da, hvaležnost,« je potrdil toplo, »saj drugega, mimo molitve, v kateri Vas vedno spominjam, tako nič nimam. Poslušajte torej, pa potrpite z menoj.« Moža sta sedela samotna na nizki klopi pod cvetočo hruško v sadovnjaku za vrtom. Bil je čudovito lep dan, vetrovno. S cvetočih češenj in jablan deževalo cvetnih lističev. Vonji so se prelivali v mehkem vetru, zamolklo so šumele čebele v cvetočih vejah. Mimogrede je bil utrgal oče Romuald, preden je začel pripovedovati, hruškov in jablani cvet in pripomnil, kako je vse čudno soglasno v božji prirodi, tako da še sam jablonov cvet očituje pozneje sad prav kakor hruškov hruško, češnjev češnjo. Žalostno je še pripomnil: »Pa nikoli ne rodi vse cvetje sadu in tako tudi sveta Kristusova kri ni tekla vsem v rešenje. O koliko je nesrečnega cvetja med dušami. Nikoli ne bodo dozorele večnemu življenju.« Tako je menil oče Romuald. Zdaj, ko se je lotil pripovedovati, si je šel z roko čez čelo in oči, kakor bi hotel so lepoto mlade zemlje zbrisati spred oči in iz spomina in se poglobiti le v svoj svet, v sladko prošlost, v svoj spomin, svojo povest. Tiho, vsakdanje je začel pripovedovati. »Moj oče je bil logar. Nisem ga poznal. Umrl je preden sem se rodil. Poročen je bil šele prvo leto, časi je bil že prelepen. Dober mesec preden sem se jaz rodil, so ga ubili divji lovci. Kakor je bil namreč sam sebi pošten in vesten, tako je tudi ostro zasledoval zlikovce, ki jim ni sveto tuje blago. Sicer pa je bil dober in postrežljiv človek; moja krstna botra, ki mi je to pravila in deloma tudi vse, kar bom še povedal, je rekla, da ji je moja rajna mati večkrat zatrjevala, da ni pravi nič v skrbeh za moževo dušo, čerudi je morda umrl naenkrat in nepripravljen. Bog mu daj večni mir in pokoj! Očetova zlodelstva smrt je morala seveda strašno pretresti mojo mater, ki je bila od strahu celo zbolela. Dober mesec po očetovi smrti, kakor sem že rekel, pa sem se rodil jaz. Mati je bila hudo oslabela, komaj da je okrevala. Tedaj ste sedeli z botro nekega dne pred hišo v solncu — vse to vem seveda le iz botrinega pripovedovanja, ker mi je Bog vzel tudi mater, preden sem začel spoznavati —. Sedite z mojo materjo pred hišo in botra tolaži mater, da bo že vse Bog tako naredil, da bo prav. Pa ji je potožila moja mati, da jo jaz skrbim. Imel sem takrat nekako tri mesece. »Kaj pa je otroku?« je vprašala botra. »Ne vem,« je odgovorila moja mati; »saj sem že videla druge dojenčke, a ta moj mali se vede tako strašno čudno. Nič se ne gane, ko ga položim v zibel, in nič ne išče; ročicami gleda živo, a ne gre za lučjo, ne za menoj; samo glavico vrti kakor bi se čudil, odkod glasovi, moj glas, ptičje petje, zvonenje. Kakor da mu je uročeno.« »Ah, kaj mu bo uročeno,« sem odgovorila, »mi je pravila botra nadalje, »otrok je otrok kot so drugi, lep in zdrav. Pa sem jo tolažila, pa bi bila kmalu od groze zajokala. Ozrla sem se po tebi, pa sem videla, da si se zbudil v zibelki ob materi in da ti sije solnce naravnost v obličje. Ti pa gledaš z odprtimi očmi naravnost v solnce, pa se ne zarežiš, ne zganeš se, ne zajokaš. Solnce te ne slepi. Tako sem spoznala takoj, kaj ti je. Planila sem kvišku in te postavila v senco, da bi bil ti v senci in bi sirota mati še ne izvedela, da si slep.« Vzklik začudenja se je izvil poslušajočemu direktorju iz ust. Redovnik se je nasmehnil in dejal: »Zdaj vidite, da je zares čudna moja povest.« »Pripovedujte, oče Romuald,« je prosil direktor. Oče Romuald je spet povzel besedo: »Da boste nadalje laže umeli, vam moram kratko podati še sliko kraja, kjer se je vse to in naslednje zgodilo. Mislite si, gospod direktor, rahlo napet laz. Vrhu laza je hiša, pod lazom cesta, a pod cesto je globoka struga deroče reke. Kakih sto korakov po strugi navzdol je lesen most čez vodo. Tik ob mostu pa stoji preprosto kmetsko znamenje Marije, matere sedem žalosti. Tako. Zdaj si menda predstavljate položaj in boste brez truda spoznali in umeli, kar bom zdaj povedal.« Za trenotje je oče Romuald zopet utihnil kakor utrujen. Nato pa je nadaljeval: »Ko je botra spoznala, da sem sleporojeno dete, ni vedela v prvi osuplosti kako drugače skriti svojega presenečenja, nego da je pustila mater z menoj in krenila v hišo. Tam je po sili krotila jok in dušila solze. Moja mati pa je bila vendar najbrže spoznala, da se je botra čudno prestrašila. Kako je sicer moja mati spoznala, da sem slep, tega ne vem. To pa je, da jo je zaslišala botra v hiši, kako je nečloveško zajokala. Tedaj je planila botra na prosto in videla mojo mater, da ima roke od žalosti in kleči ob moji zibelki. Počasi se ji je bližala. Takrat pa je moja mati planila, pograbila mene iz zibelke, strmela zmedeno k nebu in okoli sebe in se spustila v divji tek navzdol po bregu proti vodi. Botra je zavpila, a ona je ni čula; tedaj botra zanjo. Tik pred mostom, pred onim znamenjem je dohitela, jo pograbila, vpila nanjo kot besna, naj se spametuje, in ji pokazala v divji borbi na sliko žalostne Matere. A še dolgo je morala krotili mojo ubogo mater, preden se ji je posrečilo osvestiti obupajočo, ki je samo še vpila, da sem slep in da je ona vsega kriva in zato pogubljena. Od razburjenja je nato moja mati omedlela. Ko se je zavedla, je bila mirnejša. S krvavim jokom se je vrgla pred znamenje in jokaje bridko: »Marija pomagaj! Reši mi otroka, Tvoja naj bo, samo vidi naj!« moli in zaupa, jo je bodrila botra. Bog ji povrni, kar je tedaj dobrega storila meni in materi moji. Posrečilo se ji je vsa toliko, da moja mati pozneje ni več blaznela, niti mislila na radevoljno smrt.« Oče Romuald se je globoko oddahnil in se ozrl s toplim pogledom po vrtu v solnce in cvetje. Nato si je zopet šel z roko čez čelo in oči in začel zopet pripovedovati. »Ne morem Vam dopisati, kako je nato moja mati trpela tri leta zaradi mene, kolikokrat me je obljubila nebeški Gospe in priporočila, naj izpregledam. Pa še težje mi je jasno povedati, kaj se je zgodilo z menoj v mojem tretjem letu. Moja mati je bila tedaj že strašno oslabela, kakor mi je pripovedovala botra. Čim bolj je slabela, tem hujše je občutila mojo slepoto. Tedaj ji je morala sama nebeška Mati vdihniti misel, kako bi pretrpela vsaj malo žrtev zame. Preprosila je botro, naj jo vzame z menoj na daljno božjo pot. Botra se je ustrašila, zakaj moja mati je bila že tako oslabela, da se je le še silila biti pokoncu. A moja mati ni odnehala s svojo prošnjo, češ, da še ni tako slaba in da mora iti in me nesti Mariji »pokazat«. Za greh, je trdila, »ker je hotela z menoj v vodo, za odpuščanje«. Botra se je dala končno preprositi in tako smo se trije vzeli na božjo pot. Da tiste božje poti pa seže že moj spomin, ne jasno sicer kakor v sanjah, a vendar tako prepričevalno živo, da morem zase govoriti o prvem spoznanju. Med sveto mašo se je zgodilo pred vzvišenjem. Nekaka sladka groza me je stresla. Še zdaj čutim, da je šlo nekaj čez moje oči in celo to kretnjo sem si pričuji, kakor ste gotovo že videli — nekaka neskončno dobra roka je nekaj kakor snela pred menoj in sem videl. Živi nepoznani cvetovi so me vzdramili, prižgano sveče ob obrazu milostne podobe, pa še prečudno svetlo, okroglo solnčice, podignjeno telo našega Izveličarja v mašnikovih rokah. Kako dolgo sem to doživljal, ne vem. Morda so iz življenjaškega nagona ozrl z oltarja vstran na svojo okolico in videl prvič obraz svoje matere. In, o čudo, tedaj sem videl, da je prav tisto kot ono v oltarju med živimi cveti, gorečimi svečami. Prevzel neznosno sreče sem zaklical: »Mati!« Moja mati je krenila z glavo. Molila je krčevito. Tedaj sem stegnil roko in jo pobožal. Prikimala je. Nato sem stegnil še enkrat z roko in pokazal na oltar. Ujela mi je ročico, gotovo je menila, da sem nagajiv, a jaz sem kazal in kazal, kakor otrok, ki sprašuje za nepoznanim. Neka romarica mi je ponudila rožin venec, da bi se umiril. Ni vedela, da sem slep. Kakor otroci sem prijel vero. Tedaj je moja mati zastokala, pokleknila, postavila me predse, vzela ruto z glave in mi jo ogrnila čez obraz. Snel sem jo. Saj sem videl in nisem hotel, da bi mi zakrivala oči. Ona je še dvomila. Mašnik je blagoslavljal ljudi. Romarji so odstopali. Tedaj se je moja mati burno približala oltarju, me nagnila k sveti in jaz sem zagrabil za kelih in zajokal, ker sem se opekel. Te čudne bolečine še živo spominjam pa še presunljivega klica svoje matere: »Marija,« je zavpila, »Tvoj je, čudež si storila!« Botra mi je pravila, da se je na te besede opotekla na kolena. Mene je pobrala botra. Ko so hoteli dvigniti mojo mater, ki je bila kleče padla z obrazom po tleh so videli, da je mrtva. Zajokanje, ko prišli si je segel oče Romuald z roko čez oči. Zatajil je vzdih, da si obrišal solze, ki so mu je bila prikradla v oko. Tudi posvetni gospod je bil prevzet in se je ozrl vstran, da bi skril svoje ganotje. Dolgo sta prijatelja molčala, kakor da poslušata živahni krik gostih vrabcev na samostanski strehi, kakor da prisluškujeta šumu čebel v cvetočih jablanih vejah. Prvi se je vzdramil oče Romuald in dejal tiho: »Kako lepo vreme nam je spet dal Gospod Bog. Lejte, gospod direktor, kdo ne bi slikal! Ta luč, to nebo, to cvetje. Pa še ta veseli šum vesposod. Moj Bog, kolika sreča na zemlji je dar zdravih oči!« »Najvišja sreča, recite, oče Romuald,« se je živahno predramil iz svojih misli direktor. »Pa, ali je Vaša povest že končana?« »Pravzaprav še ni,« je odgovoril redovnik; »odtod vse nadaljnje je manj presunljivo, zato pa tem verjetnejši in kaj malo čudovito. Gola vsakdanjost seveda tudi ta del moje povesti ni. Skušal bom povedati le v glavnem. Postransko si boste mogli izluščiti sami.« Utihnil je in pokazal na očeta gvardijana, ki so jima se bližal, pa ga je prišel samostanski brat opomnit, da ga nekdo išče na porti. »Glejte,« je vzkliknil oče Romuald, »menda so mojo sliko prinesli Vaši sluge. Očeta gvardijana so povabili.« »Končajte svojo povest,« je dejal direktor, »naj svoje ljudje se zanesejo. Točni so. Zdaj še ne morejo biti tu.« Redovnik je začel pripovedovati: »Prelepa je bila smrt moje matere, dasi je bila zame po človeškem pojmovanju huda nesreča, česar pa tedaj prav nič nisem vedel. Kot za svojega me je namreč vzela botra in pri njej sem rastel, se učil pokoren biti in moliti. Kako je delala z menoj prve čase po materini smrti, ne vem. Zdi se mi pa, da je videla botra in da so videli tudi drugi ljudje v meni neko posebno bitje. Saj so vedeli za čudežno moje ozdravljenje. Pozneje so se ob vsej moji človeški vsakdanjosti pa navadili tudi mene kot sebi podobnega, kar sem in sem, hvala Bogu, tudi vedno bil in še danes verujem, da mi je le rana materine smrti izprosila posebno milost pri Bogu, kakoršne jaz sam nikoli vreden nisem bil. Neizbrisno pa mi je zapisala botra v spomin, da sem Marijin in da moram ostati Marijin. Tisočkrat, ob vsaki molitvi, ob vsaki pobožni besedi mi je to ponavljala in tako obnavljala v meni zavest, kaj sem dolžan svoji pokojni materi. Hvaležno moram priznati, da mi je bil Bog dal v tej botri pravo drugo mater. Svojih imela in tako me je lahko redila, dasi je bila primorana jemati posojilo na hišo in malo posestvo, ko je začela slabiti in bolehati. Ko je bilo meni osem let, je umrla in dolžniki so vzeli svoje. Tedaj sem našel zopet dobrega človeka, ki se je zavzel zame. Bil je domači župnik, skoraj bi rekel, tisti pravi naš deželjski župnik, ki ni izostal le meni temveč skoro da vse velike može našega rodu.« »Tudi mene,« je prekinil pripovednika direktor. »Prav ste rekli, večno je tisti dobrotni vaški župnik in le imena so različna in druga vsakokrat.« »O, kako mi je to všeč, da tako mislite, gospod direktor,« se je razvnel redovnik. Gospod pa je zamahnil z roko in dejal: »Čast komur čast. Tudi vaški samostani so odgojili iz svojih »klošterskih muc« že marsikaterega uglednega moža. Le škoda, da jo ta in oni to tako bridko hitro in popolnoma pozabijo.« »Ne sodimo,« je odvrnil oče Romuald. »Saj ne delamo dobro zaradi sebe, delamo zaradi Boga, ki je tako učil.« Umolknil je za trenotje, potem je dejal: »Pa sedaj čujte še zadnji del moje povesti. Oni župnik je spoznal, da sem nadarjen. Dal me je v šole. O počitnicah pa sem hodil k njemu. Od leta do leta me je bolj ljubil in tudi jaz sem ga cenil kakor strica. Podpiral je tudi moje posebno nagnjenje, ko je spoznal, da imam nekaj slikarskega talenta, dasi se je moral premagati, preden je to storil. Danes ga razumem, tedaj ga nisem. Vedel je, da sem Marijin, pa se je bal, da me ne bi odvrnila slikarska nagnjenost od pravega poklica. Tako sem dovršil latinske šole in se vrnil srečen in ponosen k njemu. Tedaj me je vzel za roko in me vedel v svojo sobo. »Poznam te,« je rekel, »da si pošten in zato upam, da mi boš odkril povedal, kako misliš. Prišel je čas, da si izvoliš življenjski stan. Res je, da sem po svojih močeh nekaj storil za to, da si se izšolal. Pa ne misli, da zato zahtevam, da moraš izvoliti stan, ki ti ga jaz želim in ki bi najprimerneje uresničil željo tvoje rajne matere in botre. Voli sam in po svoji vesti. Meni pa povej, kako misliš, da bom vedel. Govori brez bojazni. Ne bom te zavrgel, če mi ne moreš ustreči. Kaj ne, slikarska slava te mika.« Tako je dejal župnik. Hvala Bogu, da sem mogel odgovoriti iz vsega srca, da mi prija slikati, a da sem za svoj pravi stan že davno izbral duhovništvo. Tedaj je zajokal in me objel. Par dni pozneje je sam nesel prošnjo do škofije, naj me sprejmejo v bogoslovje. Toda Bog je obrnil drugače, kakor sva bila midva z župnikom sklenila.« Oče Romuald se je nasmehnil, ko je opazil, kako presenečeno jo pogledal direktor. Nato je dejal vedro: »Da, tako je, kakor sem rekel. Ni mi bilo namenjeno, da postanem svetni duhovnik, nego da bom samostanec. In prav je tako. Pa čujte še, kako je prišlo tako. Tiste počitnice sem hotel še posebej porabiti za svoje postransko veselje. Po ves dan sem sedel na prostem in risal. Pa kar vse, kar mi je prišlo pred oči. Slikal sem nekega dne baš staro, po razpalujočo kočo kraj gozda. Ves sem zaživel v svojem delu. Nenadoma se ozrem. Za menoj stoji starši gospod z mlado deklico. Še sem ves osupel, ko gospod spregovori, se predstavi, čestita k sliki, predstavi svojo hčer in povpraša po razmerah in me končno povabi k sebi v sosedni trg, kjer se je mudil na letovišču. Ne bom imenoval imena, a bil je bogat, izobražen in dober človek in deklica je bila lepa, dobra. Prav kmalu sem bil kakor doma.« Nekako v zadregi je oče Romuald zakašljal. Potem je začel pripovedovati zelo hitro: »No glejte, saj razumete, kaj bi se bilo utegnilo razviti iz takih novih okoliščin. Res mi je tudi gospod obljubil podporo, če hočem iti spopolnjevati svoje slikarske talente. Njegova hčerka me je spričo očeta s toplim pogledom prosila in jo živo čujem še zdaj: »Dajte, gospod, recite, da sprejmete. Moj papa je dober, zelo dober.« Bila je tudi sama zelo dobra deklica in ne bom tajil, da mi je bilo hudo pri srcu ob njenih dobrih besedah. Nič nisem povedal, kako je z menoj, dejal sem le, da hočem teden dni časa, premisliti. Tako sem se vrnil od onih k župniku. Dva dni nisem mislil nič drugega nego, kaj naj storim. Tretji dan je negotovost zrastla v meni v strašno napetost. Saj ni bilo nič slabega, a vendar se še danes ne morem ubraniti občutja, da sta se tistih urah, prav kakor verujejo naši ljudje, tepla angel in hudič za mojo dušo. In ne vem, kdo bi bil zmagal, da ni prišel moj dobrotnik, moj župnik na pomoč. Prav nič se mu nisem zaupal, a uganiti je jasno kolebalo v meni, krčevito sem se moral boriti. »Trpiš?« »Trpim,« sem odgovoril. »Pojdi k materici,« je veli, »Marijin si vendar,« je pripomnil, »dala ti je videti. Meniš li, da ti zdaj ne bo pomagala?« Tako je rekel. Jaz pa sem vstal in šel v cerkev. Dolgo je nejasno klebalo v meni, krčevito sem se moral boriti za vero besedo v molitvi. Tedaj sem zatisnil oči, da bi se povsem zbral. Bilo mi je do ihtenja, čul sem svojega lastnega srca hiteči udarec. Mimogrede pomislim, kako velik dar so človeške oči. Nenadoma — kakor takrat, ko sem izpregledal, začutim ono isto neskončno sladko roko, roko, kakor da mi gre čez oči in čelo… pogledam, zrem mirno nebeški Materi v obraz. Neskončna žalost in radost mi stisne grlo, od ganotja in hvaležnosti, zastočem, zajočem na glas, dvignem roko s tremi prsti proti sliki in prisežem: »Tvoj, samo Tvoj, Marija, da smrt!« Nato sem vstal, našel župnika, mu vse povedal, kaj se mi je pripetilo zadnje tedne in dni. Napisal sem nato kratko pismo onemu gospodu, da ne morem sprejeti njegove ponudbe. Nato sem stopil k župniku, da odvršim, kar sem bil domislil prej v cerkvi, povedal sem mu, da odidem takoj. Vprašal je začudeno, kam da mislim. Odvrnil sem, da grem v samostan, ker se bojim sveta, ki ima toliko mamljivega. Molče me je objel župnik, blagoslovil in šel sam pripravljat potrebno za pot. Vso noč sva se nato vozila v mesto. Ob petih zjutraj je on odmaševal, potem sva šla k očetu gvardijanu. Sprejeli so me med novince in za posebno odlikovanje mi je, da smem že petdeset let bivati v istem samostanu, za kar bodita. »Bog in mati Marija zahvaljena. To, gospod direktor, je moja povest.« »Oče Romuald,« je vzkliknil tedaj direktor. »Prečudno sveta je povest vašega življenja. Kot umetnik sem vam čestital, kot človeka pa vas blagrujem. Moj Bog, kako strašne reči so doživeli tisoči drugih umetnikov. Srečni ste. Imenoval bi vas brat Angelika, saj poznate njegovo nebeško lepo podobo, brata Angelika Drugega bi vas imenoval.« »Ne slavite me,« je odvrnil redovnik. »Tudi samostan ima svoje skušnjave, tudi v celicah smo grešni ljudje. Kar se mene tiče, sem vrhu vsega živo prepričan, da sem vse prej, kakor vzgleden redovnik in da jim predstojniki tega le povedati nočejo, ker potrpijo z menoj, uverjeni, da sem umetnik, kakor ste me vi, gospod direktor, in vaši vrstniki blagovolili krstiti. Bodi, kakor pravite. Jaz pravim drugače. Caecus Marianus sum — slepec Marijin sem.« Vstal je živahno in se vzravnal kakor mladenič. Vedro se je ogledal po vrtu. Zdelo se je, da se bo zopet začudil, kako lep je svet v solncu, sinjini nebes in cvetju in kolik božji dar so zdrave oči. Tedaj se je oglasil direktor: »Dovolite, oče Romuald! Kaj pa je vez med vašo povestjo in med sliko? Jaz namreč prave zveze ne najdem. Ne vem, morda sem preslišal…« »Niste preslišali,« ga je prekinil redovnik. »Tako glejte je s pripovedovalci. Najvažnejše povedati pozabijo. Posledica zato še trenotje, dasi bo menda zdaj slika z vašimi slugami že v moji celici. Nič ne de, ne smem biti nestrpen, rekel bi, da sem vendar samoljuben, kar res nočem biti. To je pa že res, da to svojo sliko že težko pogrešam in ni bila mala žrtev, ko sem jo vam prepustil, da ste jo poslali na razstavo. Pa čujte o sliki to povest. To vam je menda že znano, da sem slikal to eno sliko vseh petdeset let svojega samostanskega življenja.« »Vem,« je odvrnil direktor, »in umem.« »Dobro,« je dejal redovnik, »potem tudi umete, čemu sem izbral Kristusov čudež nad slepimi. Mene samega je doletela taka sreča.« »Pa ste naslikali dva slepca. Čemu tako?« »Prvič iz spoštovanja do evangeljske besede, drugič pa zato, da bi čim odločeneje povedal, da se more zgoditi čudež kjerkoli in kadarkoli, če je božja volja delati dobro vedno le s telesnimi čudeži, ker je notranjih dušnih temveč potreba. A tega gotovo ne razumete, ker niste spovednik.« »Razumem,« je odgovoril direktor, »a nekaj moram vendar pripomniti. Na vaši sliki ste žrtvovali največ ljubezni obličju Izveličarjeve matere, katero naslikati po evangeljski besedi vendar niste bili vezani; nasprotno pač. Tu ste kot oni vaš tekmec kaj svobodno ustvarjali.« »Res je tako,« je dejal oče Romuald. »Zato čujte še nekaj o podobi. Moj prvi načrt slike je bil, da bi uprizoril svoje lastno ozdravljenje. Pa sem zavrgel to misel. Preveč nečimrna se mi je zdela. Tudi mi kaj povesti s čudežem v naših časih. In risati bi moral vendar naše ljudi, našo obleko, skratka naš čas in življenje.« »Popolnoma jasno, da je tako.« »Tako sem segel po svetopisemski zgodbi. Pa zdaj je bilo treba v novem zasnutku podati nekaj svojega, recimo, da sem čutil potrebo ponazoriti iz neke hvaležnosti Njo, ki je meni dala videti.« »Razumem.« »In kako da dalje ne razumete,« se je zdaj začudil oče Romuald, »še daljnega? Kot Marijin vitez sem moral svojo gospo vendar slikati z očmi ljubezni. In zato sem slikal to obličje petdeset let.« Direktor se je oddahnil. Nato je napol vprašal, napol ugibal: »Posneli ste brezmadežne Matere lice po obličju svoje matere?« »Hotel sem,« je odvrnil redovnik tiho. »Hoteliste, pa niste mogli, ker ste videli svojo mater komaj nekaj trenotij in še to le v svojem tretjem letu.« »Tako je, se mi zdi.« »Zato pa ste le mislili na svojo mater. Slikali ste po nekem drugem obličju.« »Saj veste.« »Vem,« je dejal toplo direktor, »nič slabega ne bom povedal. Po obrazu one deklice ste slikali, ki vas je prosila, da sprejmete ponudbo njenega očeta. Ali ni tako, oče Romuald?« Sivi redovnik — umetnik je zardel kakor otrok, ki so ga zalotili pri prvi laži. Nato pa se je zbral in dejal preprosto a prisrčno do skrajnosti: »Nič vam ni skrito, gospod direktor. In meni so se zdaj še tretjič odprle oči in vidim, da sem grešil. Ne zato, ker sem zajel obličje nebeške Gospe po onem človeškem licu, ki najbrže že zdavna trohni v zemlji, pač pa zato, ker mi je zdaj jasno, da sem bil ves čas, ko sem slikal, nevest svoj pravi nameri. Hotel sem vendar naslikati sveto podobo, vzgojeno cerkveno altarsko svetinjo, pa sem napravil, kakor me hvalite, veliko umetnino, ki raste iz osebne naklonjenosti, osebnega oboževanja, takšno, kakršne razstavljajo. In taka da je moja slika, pravite, prav zaradi moje matere Marije na sliki. Glejte, in vseh petdeset let nisem spoznal, da grešim venomer, ko ličim to edino lice na sliki, ki sem mu nevedoma koncem koncev le postal nevest. Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa — moja krivda, moja krivda, moja največja krivda.« Glas se mu je utrgal, solze so mu zalile oči, trudoma si je šel z roko čez nje. Direktor pa je tedaj ujel njegovo desnico, jo dvignil, da bi jo poljubil, a redovnik je ubranil. Direktor je vzkliknil: »Absolvo te, odvežem Te, oče Romuald. Vi niste samo velik umetnik, Vi ste tudi — svetnik.« »Apage satanas — beži zapeljivec,« je tedaj vzkliknil živo oče Romuald in se odmaknil živahno od direktorja. Oče gvardijan, ki je bil tedaj pristopil, ne da sta ga onadva videla, se je zasmejal vedro in dejal nato: »Hvala Bogu. Slika je spet na domu njenega očeta. Če Bog da, kaj ne, oče Romuald, da je bilo to njeno prvo in zadnje potovanje. Odslej bo zvesto v samostanu.« »On bi jo gotovo že nad videl,« se je obrnil gvardijan k direktorju. »Pa naj se le strpi. Dolžan Vam je povest, kaj ne?« »Tako, tako,« je prikimal gvardijan, »pa kaj pravite k tej zgodbi o očeh? Čudna reč, kaj ne? Mi druge ne znamo takih. Nekaj seveda tudi vemo, za primer recimo celo jaz in tudi o očeh naših redovnih bratov. Pa da omenim samo slepega očeta Nikolaja, kako je imel tiho rad pa kako je mačko sovražil in smo samostanski študentje vrabcev v kletke potaknili, kakor je nekdo kaj zabavno v bukvah popisal, ali pa da se spomnim očeta Akvinca, ki je bil enook, ko je stopil v red in je vedel pripovedovati kaj ganljivo povest o svojem slepem očesu, če mu je bilo kaj verjeti. Mož je bil namreč, preden je stopil v samostan, francoski in avstrijski stotnik in si taki po vojaško marsikaj izmislijo. Pa recimo tudi, da se oče Akvinas ni oddalil niti v samostanu po vojaško bahat, to čast so mu le skazali, da so ga pokopali po vojaško, kakor se pritiče staremu, odsluženemu soldatu.« Tako se je bil razgovoril oče gvardijan omenivši dva slovenska redovnika, očeta Nikolaja Jenka, ki je slep umrl v Kamniku l. 1868, in očeta Akvinca Ramuta, napoleonskega vojaka in artilerijskega stotnika v Novem mestu, kjer so ga pokopali l. 1861. Medtem je bil potekel redovnikom domači prosti čas in direktor se je začel poslavljati. Po nekaj prisrčnih besedah so se možje ločili. Direktor je stopil kakor pokrčen in od čudne čistosti prevzet na ulico in krenil proti domu. Ni videl šumnega mesta ne posvetnih svojih znancev, ki so ga grečavali in jim ni odzdravljal, da so majali neumno z rameni. Sladka povest očeta Romualda mu je bila v mislih in mu jemala zanimanje za vsakdanjost ulice in sveta, ki je bil redovnikovo svetinjo odklonil in si izbral umetnino mladega napihnjenca, ki je zatajil vero v Boga Kristusa. Oče Romuald je tedaj stopil v celico in se z bridkim nasmehom zagledal v sliko, ki jo je ljubil petdeset let in že tako težko pogrešal zadnje dni. Nekaj trenotij je tako motril sliko, potem mu je preletela lice tiha bolest. Stopil je k sliki in jo obrnil z licem proti zidu in zamrmral: »Po posvetnjaštvu dišiš, nesrečnica. Dokler te ne vidim v oltarju posvečene in vsega minljivega oprane, te ne pogledam več.« Potem je stopil k oknu in strmel v lepoto neba in zemlje in premislil še enkrat dobroto božjo, ki je ustvarila najvišje zemeljsko dobro, dar zdravih in čistih oči. Iz te misli je vzkliknil na glas: »Marija, dobrotnica! Tvoj do smrti!« Nato je sedel in se zatopil spet v berilo o pobožnosti blaženih udov njegovega reda. Zdaj pa zdaj je zamišljen pogledal v solnce nebo in cvetje… O kolik je dar oči, kolika dobrota nebes… ==IV. Sv. Marka 9, 46.== Trije tedni so bili minili. Listi so utihnili o razstavi. Še nekatere se je imenovalo ime slikarjeve, ki je bil zaslovel kot prvi umetnik z geslom »Wahrhaft« in prodal svojo sliko za visoko vsoto. Novine so prinesle njegovo podobo z kratkim življenjepisom in poročale, da se je zaročil s hčerjo odličnega velemeščana. Novi dogodki so tem so zabrisali popolnoma zadnjo vest o njem. Minil je teden dni. Sliko očeta Romualda so blagoslovili in z malim cerkvenim slavjem dostojno postavili v oltar, kateremu jo je bil namenil. Zadeva je bila majhen domač dogodek in listi so vestno poročali o njem en dan. Naslednjega dne so prinesli obširnejšo novico. Poročali so o strašni železniški nesreči blizu mesta. Bile so vesti, ki so jih postavili v tisk, tik pred zaključenim lista. Šele novice drugega dne so prinesle točne podatke o nezgodi. Severni brzi vlak in južni osebni vlak sta se bila čelila petnajst kilometrov pred mestom. Bilo je mrtvih potnikov in ranjenih. Iz navedb o imenih onih, katere so prepeljali v mestno bolnišnico, je bilo zaznavati le nekaj znanih imen. Večinoma so bili ponesrečenci tujci. Še dva dni je trajalo, preden je nekdo ugotovil, da je med ranjenimi tudi mladi slikar z geslom »Wahrhaft«. Dve uri pozneje je vedelo vse mesto za strašno zalogo mladega človeka. V brzom vlaku se je vozil na jug kot mlad poročenec s svojo soprogo. Hotel je v deželo umetnosti v Italijo, a na poti ga je doletela nesreča. Ženo so potegnili strašno razbito izpod razvalin železniškega voza. Umetnik je ostal nepoškodovan. Pogled na mrtvo in razmesarjeno družico ga je strašno razburil. Sklonivši se nad mrtvo ženo si je naglo pognal kroglo iz samokresa v glavo. Sprva se je mislilo, da se je ranil za smrt. Operacija pa je spričala, da bo živel, a da mu je vzel strel oči in da bo slep do smrti. Še enkrat je tiste dni šlo ime Wahrhaft po vsem mestu. Zadnjikrat. Njegovo prvo umetniško delo »Kristus in slepci« je imelo ostati kakor redovnikova slika tudi njegovo zadnje… Muzejski direktor je obstal zasopel pred samostanskimi vrati in burno potegnil za zvonec, ta je ostro odjeknil po hodniku od znotraj. Izza vrat so se začuli drsajoči koraki in utihnili. Direktor je nevoljno zamrmral in potegnil znova za zvonec. Vratar, ki se je bil bregu odprl zagledal nekam, se je zdramil in pohitel nevoljno, ko neki je nestrpni prišlec. Odprl je. Zagledal je direktorja. Nevolja ga je takoj minila, a prevzela ga je začudenost. Brez plašča in dežnika je stal direktor pred vrati, dasi je močno deževalo. Tudi slabe volje je bil, kakor ga vratar še ni poznal. »Hitri pa niste, moj dragi,« je vzkliknil na vratarja, ki je pohlevno sklonil glavo. »Ali so oče Romuald v svoji celici?« je vprašal nato trdo. »Menda so, pa ne vem,« je odvrnil samostanski brat. »Nič ne veste,« je vzkliknil še nejevoljnejše direktor. »Grem pogledat, če želite, gospod,« je dejal samostanec. »Grem že sam,« ga je odslovil nestrpni gospod in hitro odkoračil po hodniku, po stopnicah in spet po hodniku v prvem nadstropju na sončno samostansko stran, kjer je bila celica očeta Romualda. Z glavo je majal brat vratar za njim, našel kuharja in mu potožil svoj doživljaj. Bratu kuharju se je moralo hudo muditi z delom. Le za trenotje je poslušal vratarjeve besede, nato je šel svojo pot. »Le kam se jim mudi,« je mrmljal brat vratar pri sebi. »Tista ura mi bo še prekmalu potekala, pa so nestrpni in nepočakani. Bog mi v greh ne šteje, če ne ljubi nikar opraviti.« Direktor pa je bil medtem našel celico očeta Romualda in je stopil vanjo, ne da bi potrkal. Oče Romuald se je nemalo začudil nenadnemu obisku. Stregel je baš bolnemu kanarčku. Osupel se je ozrl. Ko je spoznal direktorja, je trenotno pozabil na ptiča, katerega je še pravkar prav nežno nagovarjal in miloval. Poklonil se je prišlecu in pozdravil: »Hvaljen Jezus!« Direktor ni odzdravil, burno je vprašal: »Ali že veste?« »Kaj pa?« je vprašal mirno redovnik. »On je slep.« »Kateri on?« »Nič ne veste. Oni, vendar, oni Wahrhaft.« »Ne poznam ga,« je bil redovnikov mirni odgovor. »Ga ne poznate, ta je lepa,« je vzkliknil živo direktor, »on Wahrhaft, slikar, umetnik, Vaš tekmec z zadnje razstave. Slep do smrti. Sam si je izstrelil oči.« »Bog pomagaj,« je vzkliknil zdaj redovnik, se zbral, vzel stol in ga ponudil direktorju: »Sedite, velečasni, pripovedujte. Prav nič ne vem.« Direktor je sedel, se nekoliko umiril, segel po ruti in si obrisal potno čelo. Pokojno se je vstavil pred njim oče Romuald in potisnil svoje roke v široke rokave. Direktor je pripovedoval o železniški nesreči. Oče Romuald je prikimal, da mu je znano. Nato pa je napeto poslušal, ko je pripovedoval direktor o slikarju. Obličje mu je prevzelo bridko usmiljenje. »Ubogi človek, ubogi človek,« je tarnal. »Sodba božja, bi rekel,« je zaključil direktor, »če bi se skoro neusmiljeno ne glasilo.« »Če bi se tako strašno ne bilo,« je pritrdil oče Romuald, »če bi sploh predrzen greh ne bil, po človeško razlagati božjo voljo.« »Naj bo, kakor hoče,« je dejal direktor, »pravim: človeški glas, božji glas in ljudska pravica in vera je, da božji mlini meljejo gotovo, dasi počasi. Zdaj so meli neznansko hitro.« Redovnik je zamajal z glavo. »Pustimo Bogu sodbo,« je prosil. Nato je vprašal toplo: »Pa kje je zdaj, nesrečni človek?« »V bolnišnici, v našem mestu vendar,« je odvrnil živo direktor. »Poročila so točna,« je odgovoril; »tega seveda ne vem, ali on sam že to ve. Mislite pa si lahko, kako mu bo, ko bo izvedel vso strašno resnico.« »Moj Bog, moj Bog,« je zaklical tedaj oče Romuald z neskončnim usmiljenjem in strahom. Roke je potegnil iz rokavov in jih krčevito stisnil kakor za molitev. Nato je vzkliknil proseče: »Gospod direktor! Prijatelji, obiščite ga. Njemu bo treba nočne tolažbe, da ne obupa v drugi. Izgubil je oči, moj Bog, ali naj zapravi še neumrjočo dušo? Obiščite ga.« »Poskušal bom priti k njemu še danes,« je obljubil direktor. Oče Romuald se je oddahnil. Nekaj mirneje je dejal: »Da poskušajte! Pa še nečesa Vas prosim. Glejte, ko mu bo bolje in se morda vsaj malo znajde v svoji strašni položaj, oh, prosite ga, ali bi ga smel obiskati tudi jaz. Morda bo dovolil, dasi sem le reven samostanec. Povejte mu, kako zelo ga pomilujem.« »Povedal bom vse in še več,« je dejal direktor, »zakaj glejte nesrečni je vendar umetnik in še velik, naj so drugačnih misli o Bogu kot pa ste Vi in jaz; smili pa se mi in žal mi ga je tudi kot človeka, ki ga še ne poznam, ne le kot umetnika, kakor sem rekel, ki ga je škoda.« Oče Romuald je skromno prikimal, direktor se je dvignil. Iskal je z očmi. Redovnik je dejal: »Zdi se mi, da ste prišli brez dežnika, gospod direktor.« »In brez suknje,« je odvrnil vedreje direktor. »Zdaj vidite, kako mi je ta reč segla v srce.« »Dober človek ste, hvala Vam,« je dejal oče Romuald, »pojdite k našemu ekonomu, posodil Vam bo dežnik. Jaz ga žal ne morem, ker ga nimam. Pa saj ga tudi rabim ne.« Vedel je gosta iz celice, mu preskrbel dežnik in ga osebno spremil do porte. Tam se je še enkrat priporočil: »Sporočite, kaj boste opravili. Bog z Vami!« Žalosten in truden je zlezel nato po hodniku in zavil nato v molilnico. Stopil je k zamežanemu oknu in pogledal v cerkev na oltar, kjer je visela njegova slika o Kristusovem čudežu. Zavedel se je vremena, ki je zunaj. Sivi oblaki leže pod nebom, megla se pase po polju, cvetje je usulo. Ni veselo očesu. A vendar, kolika sreča, videti vsaj to sivo nebo in meglo, ki jo oplaknjuje vse cvetje. In nato se je zagledal oče Romuald v svojo sliko, v Izveličarja, ki ozdravlja. Iz vsega srca se mu je izvila čudna molitev na ustnice: »Čudodelče božji, ki si vedel Svojega Očeta voljo. Komur ne bi bilo v pogubljenje, si dal videti, komur pa bi bile v pogubljenje oči, mu jih nisi dal. Tudi to veš, čemu si jih vzel temu in onemu. O, glej moj Izveličar, česa Te prosim. Daj, da bo s tem zadnjim nesrečnikom vsaj tako, da naj nima oči, a vsaj dušo naj reši. Tako mu daj videti. In Ti, Mati Marija! Pridruži se moji prošnji! Naj vidi, nesrečni človek, naj spozna, kje je Luč, Lepota in Resnica. Amen.« In glej! Zgodilo se je čudo. Težek oblak pod nebom se je bil razredčil, pretrgal. Skozi je posijalo solnce in odelo vso sliko v medlo zarjo. Oče Romuald se je potolažen dvignil in prekrižal… V bolniški sobi prvega razreda se je burno dvignil iz kratkega sna slepi umetnik, zastrmel okoli sebe in se z globokim vzdihom zavedel, da je in slep in da jo vidi le v sanjah. Majhen deček, ki je dotlej slonel v solncu ob oknu, se je okrenil. Bil je tudi popolnoma slep in služil je v bolnici kot nekak varih bolnih. Znal se je čudo varno kretati in za resničnega varuha ga je delala njegova neskončna otroška vedrost. Zdaj se je okrenil k bolnemu na postelji, kakor da vidi, in stopil bliže. »Kdo je tu?« je vprašal slepi umetnik. »Jaz, ljubi gospod,« je odgovoril deček. »Kdo?« je vprašal znova oni. »Mali Edvard, ljubi gospod.« »Ti si?« se je začudil umetnik. »Pa te nisem spoznal. Kako si spremenil glas. Ves hripav si. Ali si bolan?« »Nisem, ljubi gospod.« »Pridi bliže.« Otrok je stopil k postelji in dejal: »Tu sem, ljubi gospod.« »Daj mi roko!« »Tu je, ljubi gospod.« »Zakaj si hripav?« je dejal umetnik, ljubeče stisnivši dečkovo roko. »A prehlajen nisi, kot čutim. Sej je otrok z roko čez čelo in lice. Le zakaj si tako glas spremenil.« »Morda zato, ker sem se jokal,« je odgovoril deček. »Pa čemu si jokal? Ali so te karali? Ali si padel, se zadel v vrata? Ali pa so pozabili nate, pa ti niso dali jesti?« »Ne zato,« je odgovoril deček. »No, pa povej, čemu si jokal, Edvard.« »Povem, če ne boste hudi, ljubi gospod.« »Nate hud, Edvard? Nikoli! Kar povej.« »Zaradi Vas sem jokal,« je odgovoril deček. »Zaradi mene?« se je začudil toplo umetnik. Deček je glasno zahlipal. Umetnik ga je pobožal in dejal: »Zaradi mene se ti ni treba jokati, otrok. Ne maram tega.« »Saj se moram,« je rekel bridko deček, »nočem, pa se moram.« »Kako pa to, moj mali?« je vprašal umetnik. »Ker ste taki, ker nočete živeti,« je dejal mali. »Ne morem, tako reci, Edvard, ne morem. Kako morem slep živeti, to pomisli,« je tožil umetnik. Deček je živo odgovoril: »Ah, kaj! Ali jaz ne živim, pa sem vendar tudi slep? Kako bi Vi ne mogli? Saj ste veliki, jaz pa sem še tako majhen.« »Po otroško govoriš,« je vzdihnil umetnik. »A mene ne moreš utešiti. Vse veš,« se je uvrgal mali. »Kako ne bi vedel, da je hudo biti slep. Saj sem nekoč tudi sam videl. Hudo je ne videti. Pa saj je pravica. Jaz še vidim brez oči. Se lepše je vse. Zato ker vidim samo tisto, kar hočem. Kaj takega, česar nočem, pa kar nič ne vidim. Pa še to si mislim, da bo tako z menoj le do smrti. Potem bom spet dobil svoje prave oči. To bo veselo. Težko že čakam.« »Česa pa čakaš, Edvard?« je vprašal umetnik, ki ga je bila otrokova preprosta, a vendar tako resnična beseda pretresla. Saj jo je sam občutil resnico. On sam je tudi videl, a kar je on videl, tega ni hotel gledati. Po sili je vstajalo pred njega: plašilo, tesnilo, stiskalo za srce in možgane. Truplo mrtve žene… »Česa pa čakaš, Edvard?« »Da bom videl pač, ali nisem rekel?« »Meniš-li, da boš res še kdaj videl?« »I seveda bom, v nebesih. Prvo, kar bom zagledal, bo moja uboga rajna mamica.« Umetnik je vzdihnil. Spomnil se je svoje matere. »Vaša mama, ljubi gospod, je tudi najbrže že umrla,« je vprašal deček. »Umrla,« je jecljal umetnik. Srce se mu je stisnilo. »Torej,« je dejal vedro otrok, »kaj je treba torej drugega, kakor da počakate do smrti, pa jo boste videli. In tudi Vašo ženo boste videli. V umetniku se je nenadoma odprla težka srčna rana. Od bolesti je zaškripal z zobmi. Zaradi otroka pa se je koj pomiril. »Praviš, da jo bom videl,« je dejal. »Po smrti! Glej, mali, pa se jočeš zaradi mene, ker nočem živeti in bi že rad našel smrt.« »Gospod,« je vzkliknil deček otroško, »saj ne vidite, kako boste našli smrt? Ona pa, ona Vas bo že našla, kadar bo sama hotela. Kaj takega pa misliti, kar Vi mislite, je greh. Ali še ne veste tega, ljubi gospod?« »Srečni otrok,« je vzdihnil umetnik. — »Greh je,« se je razvnel deček, »le verujte mi. Pa še strašen. Največji. Greh proti Svetemu Duhu. Ali še zdaj ne razumete, da sem zato moral jokati? Povejte, ljubi gospod!« »Srečno dete,« je znova vzdihnil umetnik in pogladil ljubeče nedolžno otrokovo teme. Potem je vprašal: »Edvard! Pa mi zdaj povej, kako da si ti oslepel.« »Oh,« je odvrnil nekako zrelo in vsakdanje nevoljno deček, »ta neroda. Naša dekla me je oblila s stopljenim maslom. Seveda, malo sem bil pa sam kriv, ker sem se pridružil vanjo. Zdaj pa imam.« »Sirotek,« je dejal umetnik, »to so te morali strašno opeči. Ali je hudo bolelo?« »Je, pa saj sem prestal,« je dejal deček. Tiho je povedal to: »Najbolj hudo je, ker je mama umrla zaradi mene, od žalosti. Zato pa sanjam vsako noč o njej. Pride k meni in se pogovarjava.« »Da se pogovarjata?« »Kakor jaz in Vi zdaj, ljubi gospod. Strašno lepo.« Umetnik ni odgovoril. A tem več je občutil. Nekaj se je bilo kakor zmehčalo v njegovem osrčju. Nekaj sladko bridkega mu je sililo v grlo in prazne očesnice. Bila je prva, težka solza, a goro gorja je odplaknila z duše… Mali Edvard in slepi slikar sta postala nerazdružena prijatelja. In nekega dne se je čudno posvetilo v umetnikovi duši. Spomnil se je ure, ko je bral, da izdere človekovo oko, ki te je pohujšalo, in je iz teh besed zamislil sliko, ki mu je ustvarila bogastvo in slavo. Ko pa je že mislil, je spoznal, kaj je storil, ko je zatajil pravi smisel slike — Kristusa — Boga… In tudi rajne matere se je spomnil. Zakaj v njegovi duši se je danilo… Bila je to njegova druga krivda. Bog, mati in on so vedeli zanjo… ==V. Slepi vidijo…== Vroče vročega poletnega dne je bilo videti, kako gresta umirjeno, ne da bi se kaj ozirala na živo množico sprehajajočih se ljudi, dva moža po ulici, ki zavije iz mesta proti bolniškim paviljonom. Eden je bil posvetnjak, v vsakem koraku dostojanstveno gosposki, drugi preprost menih, starec s sivimi lasmi in rjavim slamnikom. Marsikdo se je ozrl strmeč za čudno dvojico. Ko sta prispela muzejski direktor in oče Romuald do bolnišnice, sta vstopila in se oglasila pri vratarju. Povprašala sta po slepem umetniku. Povedal jima je za oddelek, kjer so slepi in se obrnil k drugim obiskovalcem. Nevoljno je mrmljal direktor: »Tako odgovorijo, samo da se človeka znebijo. To sam vem, kje je paviljon za slepce, saj sem bil že tam. Pa je tako, da bova v paviljon iskala, pa gotovo tam ne bo in bova ves vrt pretaknila in ga še ne bova našla, če slučajno ne zadenemo ob njega. Nimajo obstanka taki mladi ljudje. Četudi naju pričakujejo, verujte mi, oče Romuald, da bo tako. Pa ta vratar, ta nevljudni človek! Jaz bi jih naučil olike, te telebane.« »Potrpljiva, bova že našla,« je odvrnil pohlevno oče Romuald. Stopila sta v oddelek za slepe, potrkala na vrata pri slikarjevi sobi in jo res našla prazno. »Ali nisem vedel?« je dejal direktor. Prišla mimo usmiljenka in dejala ponižno: »Gospod je gotovo na vrtu pri čebelnjaku. Tam je najrajši.« »Hvala, sestra,« je dejal ravnatelj. Oče Romuald pa je vprašal redovnico: »Častita sestra, ali bi povedali, kako mu je?« Sestra se je nekam začudila, kakor da ne razume, kaj hoče redovnik vedeti. Potem je rekla: »Kako mu je? Slep je vendar, nesrečen. Pa saj si je sam kriv in najnesrečnejši ni med našimi slepci. Bogat je, drugi pa so siromaki, da se Bogu usmilijo.« »Vem,« je odvrnil redovnik, »pa sem vprašal, kako se počuti, kako prenaša svoje gorje, ali je vdan v božjo voljo, ali ima razume, častita?« »Seveda razumem,« je odvrnila redovnica z medlim nasmehom. »Zdaj je miren. Sprva je pa obupaval in paziti smo morali nanj, da si ni zopet segel po življenju. Veste, pa to se nam večkrat zgodi in smo navajeni. Zlasti gosposki ljudje so tako cagljivi. Kmetijski in delavski niso.« Sestro so poklicali nekam, direktor in redovnik sta šla svojo pot. Šla sta po peščenih potih mimo senčnih nasadov in klopi, kjer so posedali vse starosti bolniki v svojih ohlapnih bolniških plaščih in copatah. Povprašala sta morala za čebelnjak, preden sta ga zagledala. Tedaj pa sta videla že od daleč moža, ki sta ga iskala. Z malim Edvardom je sedel ob čebelah. Oba sta se učila brati iz luknjaste pisave za slepce. Ljubo se je otrok naslanjal na moža, sloneč mu na kolenu. Bila je ganljiva slika, kakor da uči oče sina. Direktor in oče Romuald sta nehote obstala. Čula sta, kako je bral zdaj umetnik, zdaj otrok: »In ko je Jezus od ondot šel, sta dva slepca za njim šla, ter vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju…« »In Jezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: Verujeva, Gospod!« »Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi.« Silno ganotje je obšlo očeta Romualda. Lastna slika mu je oživela v spomin. »Ko bi sveta Mati to videla,« je dejal sam zase. »Stopiva bliže,« je rekel direktor. Mali Edvard je prestal brati in se ozrl v smer, odkod je čul stopinje. »Ljubi gospod,« je dejal, »nekdo naju išče. To je gotovo gospod direktor.« Slikar se je dvignil. »Dva sta,« je vedel otrok, »drugi je gotovo tisti menih, ki slika. Njegove sandale slišim.« Tedaj pa sta stala pred slepima že oba obiskovalca in pozdravila glasno. Z bridkim nasmehom se je poklonil slepi umetnik. Rahla rdečica mu je zalila lice. »Oče Romuald,« je dejal, »vesel sem, da vas poznam; hvala Vam za obisk. Ne veste, kako mi je to všeč.« »O, gospod umetnik,« je vzkliknil toplo redovnik. Ganotje mu je vzelo besedo. Lep, stasit je stal pred njim mlad človek, ki mu je bilo gorje že gosto pobelilo brado in lase. Dvoje sinjih, narejenih oči iz stekla je slepo gledalo iz njegovih očesnic. Vsako toliko časa je zadethela možu žilica ob sencah. »Zadnja njegova nečimrnost,« je pomislil z bridkim usmiljenjem oče Romuald Direktor in umetnik sta se pozdravila in slikar je prosil, naj sedejo. Njega samega je rahlo vedel za roko mali Edvard. Sedli so k čebelnjaku. »Tako, oče Romuald,« se je spregovoril slepi slikar, »zdaj pa povejte kaj lepega o Vaši sliki. Gospod direktor mi je pravil, da ima svojo povest. Kar od srca, oče Romuald. Kar je bilo. Saj ne bo nikoli več. Tudi Vi ne boste več slikali, sem čul. Vaša slika edina in moja edina.« »Neskončno Vas pomilujem, moj dragi gospod,« je dejal oče Romuald. »Verujem, rad verujem,« je prikimal umetnik. »Pa pustimo to. Ko se prvič vidiva, bridko je naglasiti besedo »vidiva«, ko se torej vidiva, je treba, da se natančneje spoznava. Zato mi boste povedali svojo povest. Saj jo poznate. Tudi je prehudo obnavljati spomin in že zaradi tega mojega malega tu, tega prijatelja, ki mi ga je Bog dal za tolažbo.« Segel je ljubeče z roko čez lice otrokovo, ki jo je zasijalo v neskončni sreči in povedal mimogrede, kako je deček oslepel. »Torej zgodbo moje slike hočete?« je vprašal redovnik. »Rad ustrežem, če Vas veseli poslušati. A ne zamerite mi, če bom s kako besedo bridkejši. Redovnik sem, ne vem, kako se govori v omikani družbi.« »Pripovedujte po svoje,« je prosil kratko slepec. Oče Romuald je pripovedoval. Čim dalj je govoril, tem večji ganotje se ga je polastilo. Nekaka sveta misijonska gorečnost se je obudila v njem. »Marija, kraljica moja,« je občutil vnemo, »daj mi tako besedo, da bo prevzela, da bo razgnala vse zadnjo temo in žalost iz duše tega nesrečnega.« Govoril je z drhtečimi ustnami. Z očmi je pazil v slepčevo lice. Videl ga je zardevati in bledeti. Sam ves nemiren je povedal vse in umolknil. »Dajte mi roko,« je dejal po dolgem molku slepec. »Oče Romuald, verujte, da sem Vas umel.« »O, gospod, ali res?« je oživel redovnik. »Edvard,« je nagovoril slikar dečka, »jutri naju popeljejo v samostan. Vrnil bom obisk očetu Romualdu.« »Prav, ljubi gospod.« »V spovednici ob šestih zjutraj,« se je zopet obrnil slikar k redovniku, ki je sklenil vesel, kakor da bo molil, svoje stare, nedolžne roke. »Čakal bom, pridite,« je dejal z drhtečim glasom. Slikar je molčal. Potem je spet povzel besedo in dejal: »Rekel sem, da Vam svoje povesti ne bom pravil, ker Vam je znana. A zdaj vidim, da le moram nekaj povedati. Tudi moja slika ima svoj doživljaj.« Vzdihnil je in dodal: »Seveda takšen ni, kot je Vaš. Vaš je sladek, moj je bridkejši.« Prestal je za nekaj trenotij, nato je pripovedoval: »Gotovo se spominjate, kakšno izjavo sem bil pribil o svoji sliki, ko se je vnel prepir, kaj predstavlja. Podpisal sem, da sem hotel naslikati Kristusa, ki je pač usmiljen, a le človek, ki čudeža napraviti ne more. Saj se spominjate?« »Spominjamo se,« je odvrnil za redovnika direktor. »Tedaj,« je povzel slikar znova besedo, »glejte, tedaj sem prejel od svoje matere pismo. Pisala mi je, kako me hvalijo povsod in kako je ponosna name. Potem pa je omenila ono mojo izjavo in vprašala, če sem res jaz mogel kaj takega napisati. »Ne verjamem, ne morem,« je pisala. »A če si res zapisal, moj sin, lepo Te prosim prekliči. Bog je, bridko ga boš še potreboval, boj se ga. Strašno pohujšanje si naredil, popravi, dokler je čas!« Tako me je rotila in spet v nadaljevanju pisala ljubeče kot mati, naj se le zatečem k njej, če rabim denar, če mi je hudo, in naj molim in se varujem slabe družbe, naj ji ne delam žalosti, ko itak dolgo ne bo več živela.« Razburjen je umetnik prenehal. Grobna tišina je ležala nad njim in prijateljema, ki sta poslušala. Edvard je tiho brisal solzo. »Ali veste, kaj sem tedaj odpisal,« je začel govoriti silno burno in živo umetnik. »Ne vem, danes ne razumem, kako sem mogel pisati tisto pismo, ki je moralo ubiti mojo mater. Pa saj si lahko izslikate sami, kaj piše človek, ki ga je prvi uspeh tako prevzel, da ne ve kam od napuha. »Za ljubezen sem hvaležen materi,« sem pisal, »pa za skrb, ki jo imate radi mene. Denarja, ki ga sami imate, ne potrebujem. Tudi lepe nauke bi si lahko v prihodnje prihranili. Glede pohujšanja pa, o katerem pišete, pravim, naj pa ostane pohujšanje, če je. Težko mi je, mati, a hočem biti odkrit, ker moram! Jaz tudi večjega Boga ne maram več…« Beseda mu je zamrla v zadržanem joku. Ljubeče se je privil k njemu nedolžni Edvard. »Bog je dober, Bog je dober,« je vzkliknil toplo oče Romuald in s čudno prsično besedo začel tolažiti ubogega slepca. Potem je zaključil: »In jutri ob šestih, gospod, kaj ne? In kadarkoli Vam bo hudo, le pridite, potrkajte. Če bi mene več ne bilo, gospod, saj so še drugi, moji tovariši. Vsi so Vam prijatelji, vsi Vam bodo v tolažbo po Bogu, ki nas je vse ustvaril in ki Mu gre edinemu vsa čast in slava.« Slepec mu je stisnil krepko in toplo roko. Obljubila so si še nadaljnje obiskovanje in se poslovili. Po treh letih je že znal mali Edvard sam voditi svojega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romualdu. In vodil ga je poslej vsak dan… In vodil je mali Edvard svojega »ljubega gospoda« vsak dan v samostansko cerkev na kratek obisk k očetu Romualdu. Njegov »ljubi gospod« ga je bil posinil in je skrbel za dečkovo izobrazbo. Poleg svojega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romualdu je rastel svet, ki ga je mogel videti tudi brez oči. V njegovi gostji je dihal le njemu znan svet sreče, ki mu je vedno okusiti tudi slepci. Slepi umetnik in oče Romuald sta veselo slutila, da raste v njiju ljubljeno veliko umetniško delo. Njegove zrelosti nista učakala. Jesenskega dne, pet let potem, odkar je bil slikar oslepel, je pritekel Edvard k očetu Romualdu. Povedal je, da slikar zboli in ne more na obisk. Oče Romuald je sam šel k prijatelju, našel pri njem zdravnika in izvedel, da je slikar smrtno bolan. Trije dnevi bolezni so ga strašno vzeli. Tedaj je sam začutil, da je smrt blizu. Spravil se je z Bogom, vdano, pobožno. Že začel še huje slabiti, se Edvard in oče Romuald nista več genila od njega. Edvard je moral večkrat igrati bolniku na gosli. Ko je deček igral, je oče Romuald molil. Slepi bolnik se je smehljal, a bil preslab, da bi še govoril, kaj vidi. A videl je. Tak svetlo je bilo njegovo lice. Sredi Edvardove pesmi nekega večera, tik preden je legla tema, se je slepi bolnik pognal krčevito iz blazin, razširil roke in vzkliknil zadivljeno: »Vidim, vidim…« Nemo se je nato zrušil. Bil je mrtev. Oče Romuald je tiho pomolil v svojem srcu: »Marija, mati! Še meni tako smrt.« Le mesec dni pozneje mu je Marija mati dala, česar je prosil. Med veselo in slovesno pesmijo zvonov na prvi dan majnika, ves odet v sladki vonj Marijinega cvetja dekliških šmarnic, je zaspal v svoji skromni celici, da njegovi redovniški bratje niso vedeli kdaj… Tri leta pozneje pa so poročali evropski listi o neki silni novi skladbi. Glasbenik jo je bil slepec in take pesmi kot je bila njegova simfonija »Sreča slepih ljudi,« ni dotlej čul še nihče. »Muzika nebes« so jo nazvali. Mali Edvard je tole občutil, ko je ustvarjal: »Neskončna je lepota božjega stvarstva, neba in zvezd in solnca in lune v pomladnih nočeh. Lepi so viharji v svoji jezi, lepa je gluha zimska noč. Pa kaj je veličje vsega ustvarjenega v primeri z lepoto Nestvarjenega, Njega, ki je vir vse lepote, čisti duh. Oko ni videlo, uho ni slišalo. Aleluja!« »Kaj me milujete, da sem nesrečen, ker sem slep? Zares, velik dar so oči, a najvišje niso. Ne vidim cvetja, nimam sinjine neba, ne jeze bliskov, ne borbe valov. Imam pa dušo, ki vidi jasneje kot vidijo oči.« »Vidim, kakor videči ne vidi. Najlepše kar vidim, je obraz moje matere. Moje matere obraz je lepši kot so lilije in gartrože, moje matere oči so svetlejše kot zvezde, moje matere slika je pesem, ki je nikoli izpel ne bom. Aleluja!« »Saj ste čuli o ptici, ki so ji iztaknili oči, da bi pela. Pomilujte ptico, mene ne pomilujte. Mene blagrujte. Moja slepota ni temna, moja slepota je sreča. Jaz vidim! Bogu stvarniku čast in hvala, da mi je vzel oči, a mi dal videti vse najlepše, Neustvarjeno.« »Vidim, vidim, vidim. Aleluja!« To je zgodba o očeh, bridka ko pelin in sladka kot usmiljenje nebes. Dvajset let pred strašno svetovno vojno se je dogodila. Mimo vojske še ni pozabljena. Pa, ali bo odprla oči tisočem in milijonom, ki menijo, da vidijo, pa so slepi in ne vedo, da ga ni vidjenja ne vedenja nego v Bogu in spoznavanju Njegove postave, ki je Pot, Resnica in Življenje… Bog, stvarnik zemlje in neba in naših nesmrtnih duš! Daj da bi že videli, daj, da bi videli vsi, vsi, vsi! a8bkectkrp6f2uhj90tcn1j0ar7igph 223922 223921 2026-04-22T08:09:45Z Spela.spr 10555 /* II. Marijin slepec. */ 223922 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Božji mlini | normaliziran naslov = | avtor = Dr. Ivan Pregelj | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1925}}'' št. 28-37 | vir = dLib {{fc|dlib|LQ0604K6|s=?|28}},dLib {{fc|dlib|5AIL6BZZ|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|A9P5BGMO|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|OQJYHL5X|s=?|31}}, dLib {{fc|dlib|CWRF3YPW|s=?|32}}, dLib {{fc|dlib|QFCQ59LX|s=?|33}}, dLib {{fc|dlib|5G2VZS30|s=?|34}}, dLib {{fc|dlib|DE5DT7PK|s=?|35}}, dLib {{fc|dlib|KSBKZ8C9|s=?|36}}, dLib {{fc|dlib|ZD5AOENW|s=?|37}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote>»Ni oko te tvoje oko pohujša, izderi ga in bolje je iti z enim očesom v božje kraljestvo, kakor dve očesi imeti, pa biti vržen v peklenski ogenj.« (Evangelij sv. Marka, 9. pogl., 46 vrsta.)</blockquote> Bilo je v tihih postnih dneh leta tisoč devet sto štirinajstega. Dočim je mali in veliki svet iskal sebi primerne zabave v plesu, gledališču, pri vinu in igri in že popolnoma pozabil, da so še pred nedavnim grmeli balkanski topovi strašno pesem smrti in stoterih ran, je katoliška cerkev pripravljala kakor vsako leto svoje vernike za vredno praznovanje Izveličarjeve težke smrti in Njegovega častitega vstajenja. V ljubljanski stolni cerkvi je tedaj pridigoval sloveč propovednik večer za večerom o štirih poslednjih rečeh, o grehu in zlu, ki ga rodi greh, o neskončni milosti in prizanesljivosti Boga, o pogubnosti novih bogov, ki so napuh, lakomnost, nečistost. Opozarjal je in rotil k pokori, k vrnitvi k božjim naukom, učil je ljubiti bližnjega, biti usmiljen in ponižen. Govoril je vsem in vsakemu: starčku s sivo glavo, kmečki ženici, učenim in preprostim, očetom, materam in deci, družinam, družbam in vsej veliki človeški družbi. Oznanjal je z gorečo zgovornostjo, da človeštvo brez Boga drvi brez rešitve v strašno smrt in pogubo. Vsak svoj govor pa je zaključeval čudno pomenljivo z besedami, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Nekdo, ko še je bil sproščo strašnih dolgokletnih spisov o onega rodu razvil do sveta jeze, je vzkliknil čudno uverjen, prerokško: »Slepci! Ali res ne vidite biča, ki ga je že spletel vaš greh? Ali mislite, da ne vstaja v krvavi zarji strašen vihar, ki bo zapel po vsem svetu smrt in gorje? Ali ne čujete bobnenja tromb in bobnov, ki vabijo na pokol? Mesta in dežele bodo legle v prah in pepel. Otroci bodo jokali brez kruha, ko jim bodo očetje in bratje mrli daleč v strašnih ranah in mukah. Slepi, osoregli! Bog hoče grešnikove smrti. Neskončno je dober. Bog hoče, da se grešniki rešijo in zveličajo, dokler je čas. To hoče Bog. Zato bo poslal gorje nad male in velike. Zato, da bi spoznali kaznijo očetno roko, zato da bi zopet krenili k Njemu, ki je edini rešitelj. Zveličanje je Resnica.« Sto in sto vernih se so pretresle silne misijonske besede. Z Bogom spravljeni so tekli vsi potolaženi iz zapuščene cerkve. A tisoč in tisoč drugih je bilo, ki svete resnice vnetega božjega namestnika niti slišati niso hoteli. Brez sramu in brez strahu je neki dnevni list smešil plemenito pridigarjevo gorečnost, češ, da je »stolni vremenski prerok«, da »skovika«, da se je s svojo strašečo besedo rodil za petsto let prepozno. Božji mlini naj sicer pa le meljejo, kakor so mlelí. Sit in debel in bogat iz teh mlinov ne bo nihče... To je bilo v postnih dneh leta 1914. V Ljubljani. Še deset mesecev ni bilo minulo, in že je mogla sprevideti vsa Evropa, da vsa zemlja, kako meljejo božji mlini... Pa, ali so se zato ljudje vrnili k svojemu Bogu? Ali so izpregledali v krvi, ranah in solzah? Mnogi so, še več pa jih ni izpregledalo. Zakaj strašna je slepota v grehih pokopanega človeka. Začutili so kazen in bič nad seboj, a bili še odurnejši, še bolj zakrknjeni in trdovratni in drzni v kletvi: »Če je še Bog in če je še pravičen, zakaj je dopustil toliko gorja?« Zakaj? Zgodba, ki se je dogodila nekako petindvajset let pozneje, ko je pridigal in »skovikal« o božjih mlinih vremenski prerok v ljubljanski stolnici, tista zgodba bo morda povedala in pojasnila zakaj. Pa saj ste pravzaprav dve zgodbi. Ena je bridka kot pelin, druga pa sladka kot usmiljenje nebes… ==I. Dve sliki.== Bilo je torej v devetdesetih letih. Na razstavi slik v Monakovem sta viseli tedaj istočasno dve znameniti sliki, ki ste obe predstavljali isti dogodek: Kristus ozdravi slepega. Obe sliki ste zbudili na mah veliko zanimanje med obiskovalci razstave. O obeh slikah je obširno poročalo že takoj prve dni po odprti razstavi dnevno in umetniško časopisje. Ocenjevali so seveda sliki primerjali. Saj ste kazali obe eno in isto. A vsem je bilo takoj jasno, da si sicer niste bili prav nič podobni, a da je šteti eno in drugo med najboljše, kar je nudila razstava. Določeno so govorili tudi že o tem, kateri obeh slik bi bilo prisoditi sploh prvo in kateri drugo odlikovanje. Tudi kupci so že oglašati. Tedaj so je zvedelo, da ena med slikami ni naprodaj. Izvedelo se je tudi, da je umetnik — preprost samostanec, član Frančiškovega reda in da je ta slika edina, katero je naslikal, a slikal da jo je skoraj petdeset let. Razstavil jo je tudi pod izmišljenim imenom »Checu Marianus« — Marijin slepec. Drugo sliko pa je razstavil z geslom »Wahrhafte« mlad umetnik, ki da tedaj s svojim pravim imenom še ni nič pomenil. O prvi pohvalnih izrazih v časopisih se je razširili z vsem nemarom. V eni noči, kakor pravimo, je postal slaven. Tedaj pa se je v časopisih razvnela živahna pravda, kaj je vredna redovnikova in kaj je vredna slika mladega človeka, ki se je bil podpisal za »pravičnega«. To na videz ni bilo nič čudnega: sliki sta si bili podobni po predmetu, ki ste ga ponazorjali, pri vsem tem vendar vsaka zase prečudno samosvoja v barvah, tiho in zamiselni. Redovnikova slika je kazala Kristusovo ozdravljenje dveh slepcev popolnoma v evangeljskem smislu po besedah sv. Matevža: »In ko je Jezus od ondot šel, sta dva slepca za njim šla, ter vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju. Ko je bil pa doma prišel, sta slepca k njemu stopila, in Jezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: To je da, Gospod! Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi. In odprle so se jima oči…« Umetnik je bil iz svoje domišljije ponazoril to besedilo tako, da je naslikal mladega in starega slepca. Stari že vidi, možaka, ker ga slepi luč, katero ni vajen. Nad mladim pa je Izveličar prav kar stegnil roko. Obličje mu je obrnjeno proti nebu, kakor bi od tam pričakoval nejakšna povelja. A še ko posluša neki bridki neodločnosti proti nebu in drži roko nad slepčev obraz, je napravil z drugo javno kretnjo proti apostolom, med katerimi sije v neskončni dobroti in usmiljenosti tudi lice Njegove presvete matere. Zdi se, kakor bi hotel Izveličar povedati nekaj strašnega, nekaj, česar nihče med učenci videti ni moral. Neki razlagatelji slike so tudi to slutili, in sicer to: Kristus vidi da je Očetova volja, naj mladi slepec vidi. A Kristus tudi ve, da mora svojim apostolom sporočiti gorko slepoto povedati skrivnost rešenja. Ob drugi priliki je povedal, kakor je brat v Matevžu in Marku, da je bolje, da človek z enim očesom v božje kraljestvo more videti in priti v peklenski ogenj. Čudovita misel! Mlademu slepcu bi bilo bolje, da ne bi izpregledal. Ta razlaga je priborila redovnikovi sliki veliko častilcev; bolj preproste ljudi pa si je osvojila ali z neskončno lepoto Marijinega lica. Tako je bilo s sliko »Marijinega slepca«, katero je bil umetnik že razstavil, preden jo je posvetil v oltar svojega samostana. Mladi redovnikov vrstnik je bil zasnoval svojo sliko svobodneje. Kazala je Kristusa z apostoli, ko so se približali jeruzalemskim mestnim vratom. Sredi pestre množice, ki obdaja v polkrogu Izveličarja in njegove, je videti siromašno mater, ki je dvignila svoje slepo dete Čudodelniku nasproti. Preprosto, a čudovito ganljivo in jasno je bil izrazilo umetnik, da je dete slepo, že od rojstva slepo. Žarko južno solnce lije namreč z vso svojo lučjo v bledo, s široko odprtimi očmi strmeče otrokovo obličje. Brezkončna nestrpnost leži vsem apostolom v licu. Zdi se, da jih človek čuje, kako govorijo sami pri sebi: »Gospod, kaj vendar premišljaš? Ali nimaš moči za čudež? Naj spregleda otrok! Že radi matere nesrečne mu daj, ki se ni nič grešila.« A Gospod ne stegne roke, ne dotakne se slepih, nedolžnih otroških oči. Pač mu sije v obličje neskončna žalost, brezmejno usmiljenje, a roke ne stegne, ne da videti nedolžnemu. Ne sme mu dati. Bolje mu je iti slepemu v božje kraljestvo nego videti in biti vržen v peklenski ogenj… Tako je bilo prvo mnenje o slikah. Tedaj pa se je oglasil neki verski usmerjeni list in prinesel z odločnim člankom takole razpravo o »pravičnosti« in Wahrhaftosti slik. Takole je zaključil svojo sodbo: »Nesrečne glave slike Kristusa ozdravljajo slepega! Kdor hoče to delo pač laže vredno samostansko delo, ki pripoveduje o dveh slepcih iz evangelija — Marijinega slepca — o dekletu vsemu svetu razumljivega. Njegov slikar je bil dober in preprost človek, kakor je bil poznan iz razstave pa iz sporočil. Naravnost svetnik je bil to, primerjati pa ga z mladim umetnikom Wahrhaftom. Ljudje, ali ste tako otopeli, da ne vidite, kaj je povzročil Wahrhaft! Njegov Kristus vendar ne dela čudeža. To ni bilo nedolžno, neškodljivo. Njegov Kristus je nova misel, misel našega stoletja. Njegov Kristus očeta sploh storiti ne more, njegov Kristus sploh slepemu ne more dati oči. Njegov Kristus more čutiti in premišljevati, se usmiljevati z nesrečnim otrokom, a vendar Kristus, Kristus je kakor iz sanj — ni več kakor oni svetopisemski, vendar je človek. Zato pa — hrabro postimo oltar Wahrhaftu pa prvo odlikovanje. Zveličanje sveta umetnik…« Nekaj dni pozneje je res dalo vodstvo razstave prednost redovnikovi sliki. Wahrhaftovo pa je nekdo kupil drago kupi bogat tujec. Pa se je polegla v razprava. Družba je pač hotela imeti Kristusa-človeka, za Kristusa-Boga ni marala. Pač pa je poskusil še nekdo tolmačiti sliko, se okrati z besedami iz Markovega evangelija, a občinstvo te razlage ni hotelo in tako ni imelo uspeha. Umetnik je pa mladi umetnik sam. Zato je napisal svoj odgovor v listu, ki mu je bil prigovarjal brezsramje kot slavo, bogastvo in odlikovanje. V tem odgovoru je odločno izpovedal, da je misel njegove slike takšna, kakor jo protestantski list poroča: »Moj Kristus je samo človek,« je zapisal oholo in objestno. Ljudje so mu verjeli. On sam pa je vedel, da se je zlagal, da je razlajal svoj cilj in edini namen v sliki, svojega pravega in pravega Kristusa, Kristusa-človeka in Boga… ==II. Oče Romuald.== Globoko zamišljen v pobožno berilo iz zgodbe blaženih redovnikov svetega Frančiška je sedel oče Romuald, skromen umetnik in slikar slavnega »Kristusa s slepcema« v svoji celici. Bila je zračna solnčna sobica, opremljena kakor tisoč in tisoč drugih samostanskih domov. Na oknu in na lesenem stojalu v kotu je bilo cvetje v lončenih posodah. Na steni ob oknu je visela kletka s kanarčkom. Na mizi in še po tleh so ležale knjige. Kraj leve stene je bila preprosta postelja, ob postelji klečalnik pred Križanim. Na stenah je viselo v skromnih okvirih nekaj svetih podob, ki jih je bil naslikal oče Romuald sam. Ob mali peči pa je stalo nekako slikarsko stojalo z lončki barv in še drugim slikarskim orodjem. Vonj slikarske delavnice se je prijetno mešal med ohtenjem mlade pomladi, ki je dihala skozi odprto okno in med zatohlost vonja vezanih težkih knjig. Oče Romuald je bil pravkar dokončal svoje delo, izgotovil malo poprav na sliki z levega oltarja v cerkvi in je zdaj počival in počivaje bral iz zgodb svojega reda, iz knjige, ki mu je bila najljubša in je eno težil, da jo prebral ne bo, ker je preobširna. Tedaj je nekdo potrkal. Oče Romuald se je dvignil. Že so bila vrata v celico odprta in vstopil je oče gvardijan, ki je vodil s seboj postavnega posvetnega gospoda z zlatimi naočniki, zdravordečega lica in sivo brado, direktorja v deželnem muzeju, gospoda I…, zelo učenega velečasnika in priznanega umetnostnega poznavalca. Ob gvardijanovem pozdravu je oče Romuald ponižno sklonil glavo. Ko pa je zagledal direktorja, mu je preletela lice vesela zmedenost. Živo se je priklonil, nasmehnil in stegnil roko v pozdrav. »Kako čast je to zopet, da me obiščete, gospod direktor,« je dejal. Bil je direktor tisti, ki je bil dosegel, da je oče Romuald sploh dovolil, da se je njegova slika razstavila. Kot strokovnjak in poštenjak je bil odločno povedal svoje mnenje, da je namreč redovnikova slika veliko umetniško delo in da more biti umetnik in njegov red le v čast, če jo razstavi. Prve vesti so njegove osebe potrdile in ves veseli je pričakoval dan za dnem umetnika, kaj so sodili o sliki. To tenetje pa njegovega lica ni bilo veselo, celo jezno se mu je bleščalo izza zlatih naočnikov. »Morda spet vesele novice?« je vprašal oče Romuald. »Slabe,« je odgovoril direktor in se razvnél. »Pa to je nesramija, sleparstvo, kakršnega še nisem videl!« Sopihaje je od nevolje pogledal na očeta gvardijana, ki mu je kimal z glavo in pritrjeval mrmljajoč raztreseno besedo; pogledal je na očeta Romualda, ki je tih in rečen, a miren čakal, da pove direktor svojo vest. Direktor je kakor bruhnil, jezno, trpko: »Slika je spet v moji pisarni. Snel sem jo z razstave, preden so zaprli zavod. Zdaj veste, oče Romuald, kako svet sodi. Mar mu je umetnost. Prvi bi vprašal, kdo je naslikal, potem šele — kaj je naslikal. Lumpje, z eno besedo, pa mi zamerite ali ne, da se take besede poslužujem v vašem svetem bivališču.« S sklonjeno glavo, z rokami potisnjenimi v rokave svoje rjave obleke in miren je stal oče Romuald. Iz besed gorečega direktorja je spoznal, da se mu je moralo zgoditi nekaj nepričakovano neprijetnega. »Snel je podobo in jo vrnil« mu je šlo skozi misli, »morda je niso spoznali vredne. Bog jim ne zameri, Bog bodi zahvaljen za dobro in slabo. Oni že vedo.« Tako je občutil in dvignil zopet obličje. Videl je, da je iztegnil direktor svoj listov in mu jih nudi. Ni stegnil roke, da bi jih sprejel. Direktor je govoril toplo. Ujel je bil očeta Romualda za roko in mu jo stisnil: »Naj vas to nikar preveč ne boli, oče Romuald. Vsi pošteni ljudje in vsi pravi poznavalci lepega in zares umetnega vedo in se ne bodo dali prepričati, da vaša slika ni popolna in da je krivica, kar je vodstvo razstave napravilo, ko je na zunaj časnikarski pritisk vašo sliko odstranilo, da bi dobila odlikovanje neka druga, neka neevangeljska, bogokletna.« Stegnil je roko s snopom listov in dejal mirneje: »Tu imate vsa poročila. Berite sami. Lepšega zadoščenja, kot pa je krivica, ki se vam je zgodila, vam ne morem želeti. Čestitam, oče Romuald! Vaše umetniško ime se bo pozabilo. Živel ‘Marijin slepec’ živel!« Tudi sedaj oče Romuald ni stegnil roke za listi, ki mu jih je nudil direktor. Ves v zadregi ob taki časti učenega gospoda je povesil skromno svojo glavo. Roke je potegnil iz rokavov in branil od sebe pohvalo, kakor da je ni zaslužil. Dobrohotno, jasno in vedro se je oglasil oče gvardijan: »Čujte, čujte, oče Romuald! To mi je pa res všeč. Tolika čast za Vas in naš red in za Boga.« Oče Romuald je nekaj trenotij iskal, kaj bi odgovoril. Videč, da je položil direktor one liste na mizo, je dejal: »Hvala za vse, gospod direktor. One liste pa le vzemite. Kdaj naj vse to preberem. In še prav vzeti da se. Lepša hvala. Gotovo bi me preveč ganilo in preveč napravilo, da bi povrnil toliko nepotrebnega pisanja. Mi je kar prav, da se mi godi po zaslugi. Čemu neki sem se Vam dal pregovoriti in Vam dal sliko, da ste jo razstavili.« Direktor je nevoljno zamahnil z roko. »Larifari, oprostite, oče Romuald, ali pa zamerite. Ampak to, kar ste zdaj rekli, je gola neumnost.« Oče gvardijan se je vedro zasmejal. Oče Romuald je pogledal nanj in dejal: »Pa bodi, kakor pravite. Dajte liste očetu gvardijanu. Naj bere on. Mi bo že od časa do časa zaupal, kaj je bral. Kaj ne, oče gvardijan. Kadar bom potreben, mi pa boste to in ono pod nos pomolili, kako me perejo.« Lice se mu je odobrovoljilo v ljubezniv nasmeh. Segel je po liste in jih izročil predstojniku. »Bom pa bral,« je odgovoril gvardijan, »a povedal bo očetu Romualdu, če je govoril k direktorju, zlasti vse, kar je zanj prijetnega, ker le tisto more biti tudi meni kot njegovemu predstojniku, v čast.« »Tako je,« je prikimal direktor, »tako je. Samo, kar je lepega.« »Samo, kar je lepega,« je potrdil oče gvardijan še enkrat. »Kar je lepega,« je ponovil zamišljeno in sam zase oče Romuald, »kar je lepega. Pa kako? Najlepše je vendar pred sliko,« je nadaljeval živahno. »Nikoli ni mogoče tiste lepote podati, ki je v resnici, ki je v duši. Kaj je torej lepega v sliki?« »Popolne duševne lepote seveda ni v nobenem delu človeških rok,« je odvrnil direktor. »Kdor pa Vas tako ne razume, oče Romuald, bi dejal, da se šalite, ali pa, da ste slepec. Povem Vam namreč po pravici, da ni ganila poleg drugega zlasti milina Vaše matere božje samo mene, da do solz razburja celo dolgoletne zbiralce, ki so slučajno prišli v mojo pisarno in dvomim, da bo slika v oltarju oboževana od preprostih in učenih. Te lepote, te Marijine divnosti v Vaši sliki menda ne boste tajili, pa bodite še skromnejši in ponižnejši.« »Tako je, tako je,« je pritrdil živahno oče gvardijan in potrepljal očeta Romualda po ramenu. Redovniku je rahlo zardelo lice in je dejal: »Če se mi je posrečilo ustvariti, to, kar pravite, potem bodi Bog zahvaljen.« Trenotje je molčal, kakor da premišlja, ali bi povedal še kaj; to kar mu je tisti čas napolnilo srce. Dvignil je oči, pogledal predstojnika in potem na direktorja in dejal: »Kakor sem povedal, je resnica: najlepše je sliko. Vi, gospod direktor seveda tega še ne veste, vejo pa moji sobratje. Moja slika ima za seboj svojo legendo, svojo povest.« »Povest?« je vzkliknil direktor. »To mi morate povedati.« Oče gvardijan je prikimal: »Seveda, oče Romuald! Gospod direktor je vendar vreden, da mu tudi zaupate, kar ste nam.« »Če ga bo zanimalo,« je še dvomil redovnik. Tedaj je zavonilo poledne in molče so umolknili in molili. Ko so odmolili, je rekel oče gvardijan prijemši direktorja za roko: »Tako, gospod direktor. Odmolili smo. Ob dveh, ste mi prej povedali, bodo vaši sluge prinesli našo sliko iz Vaše pisarne. Veste kaj: ker ste že tu, danes boste naš gost. Tako bomo najlepše počakali, da se naša umetnost vrne. Vrhu tega Vam utegne pri obedu povedati oče Romuald svojo povest.« Po obedu, po obedu,« je prosil ljubeznivo oče Romuald. In sladko vsiljivo se obrnil k direktorju in prosil: »Saj ne boste odrekli očetu gvardijanu. Kaj ne, da sprejmete naše gostoljubje?« »Če bi skoraj smrtni greh ne bilo odreči, bi tako pa vdam,« je odgovoril šaljivo direktor. »Tako je, tako je,« je pritrdil oče gvardijan. »Obed bo sicer preprost. Zato pa, gospod direktor, Vas bo oskrbovala povest. Verujte mi namreč, da povest Romuald skoraj prav tako ganljivo pripoveduje kakor zna slikati.« Z mirno in prijetno neprisiljenostjo je povabil nato oče gvardijan direktorja s seboj v refektorij ali samostansko jedilnico. Oče Romuald je šel skromno za korak za njima na levi… ==III. Marijin slepec.== »Moja povest,« je pripovedoval oče Romuald po obedu prijatelju direktorju na samostanskem vrtu, »moja povest je kaj čudna zgodba, rekel bi skoro čudovita in neverjetna. Zato je pa tudi ne mislim nikomur in sem jo doslej povedal samo svojim dragim bratov v redu. Vi, gospod direktor, ste prvi posvetnik, kateremu jo povem. Zato ker Vas cenim in sem Vam tudi hvaležnost dolžan. Da, hvaležnost,« je potrdil toplo, »saj drugega, mimo molitve, v kateri Vas vedno spominjam, tako nič nimam. Poslušajte torej, pa potrpite z menoj.« Moža sta sedela samotna na nizki klopi pod cvetočo hruško v sadovnjaku za vrtom. Bil je čudovito lep dan, vetrovno. S cvetočih češenj in jablan deževalo cvetnih lističev. Vonji so se prelivali v mehkem vetru, zamolklo so šumele čebele v cvetočih vejah. Mimogrede je bil utrgal oče Romuald, preden je začel pripovedovati, hruškov in jablani cvet in pripomnil, kako je vse čudno soglasno v božji prirodi, tako da še sam jablonov cvet očituje pozneje sad prav kakor hruškov hruško, češnjev češnjo. Žalostno je še pripomnil: »Pa nikoli ne rodi vse cvetje sadu in tako tudi sveta Kristusova kri ni tekla vsem v rešenje. O koliko je nesrečnega cvetja med dušami. Nikoli ne bodo dozorele večnemu življenju.« Tako je menil oče Romuald. Zdaj, ko se je lotil pripovedovati, si je šel z roko čez čelo in oči, kakor bi hotel so lepoto mlade zemlje zbrisati spred oči in iz spomina in se poglobiti le v svoj svet, v sladko prošlost, v svoj spomin, svojo povest. Tiho, vsakdanje je začel pripovedovati. »Moj oče je bil logar. Nisem ga poznal. Umrl je preden sem se rodil. Poročen je bil šele prvo leto, časi je bil že prelepen. Dober mesec preden sem se jaz rodil, so ga ubili divji lovci. Kakor je bil namreč sam sebi pošten in vesten, tako je tudi ostro zasledoval zlikovce, ki jim ni sveto tuje blago. Sicer pa je bil dober in postrežljiv človek; moja krstna botra, ki mi je to pravila in deloma tudi vse, kar bom še povedal, je rekla, da ji je moja rajna mati večkrat zatrjevala, da ni pravi nič v skrbeh za moževo dušo, čerudi je morda umrl naenkrat in nepripravljen. Bog mu daj večni mir in pokoj! Očetova zlodelstva smrt je morala seveda strašno pretresti mojo mater, ki je bila od strahu celo zbolela. Dober mesec po očetovi smrti, kakor sem že rekel, pa sem se rodil jaz. Mati je bila hudo oslabela, komaj da je okrevala. Tedaj ste sedeli z botro nekega dne pred hišo v solncu — vse to vem seveda le iz botrinega pripovedovanja, ker mi je Bog vzel tudi mater, preden sem začel spoznavati —. Sedite z mojo materjo pred hišo in botra tolaži mater, da bo že vse Bog tako naredil, da bo prav. Pa ji je potožila moja mati, da jo jaz skrbim. Imel sem takrat nekako tri mesece. »Kaj pa je otroku?« je vprašala botra. »Ne vem,« je odgovorila moja mati; »saj sem že videla druge dojenčke, a ta moj mali se vede tako strašno čudno. Nič se ne gane, ko ga položim v zibel, in nič ne išče; ročicami gleda živo, a ne gre za lučjo, ne za menoj; samo glavico vrti kakor bi se čudil, odkod glasovi, moj glas, ptičje petje, zvonenje. Kakor da mu je uročeno.« »Ah, kaj mu bo uročeno,« sem odgovorila, »mi je pravila botra nadalje, »otrok je otrok kot so drugi, lep in zdrav. Pa sem jo tolažila, pa bi bila kmalu od groze zajokala. Ozrla sem se po tebi, pa sem videla, da si se zbudil v zibelki ob materi in da ti sije solnce naravnost v obličje. Ti pa gledaš z odprtimi očmi naravnost v solnce, pa se ne zarežiš, ne zganeš se, ne zajokaš. Solnce te ne slepi. Tako sem spoznala takoj, kaj ti je. Planila sem kvišku in te postavila v senco, da bi bil ti v senci in bi sirota mati še ne izvedela, da si slep.« Vzklik začudenja se je izvil poslušajočemu direktorju iz ust. Redovnik se je nasmehnil in dejal: »Zdaj vidite, da je zares čudna moja povest.« »Pripovedujte, oče Romuald,« je prosil direktor. Oče Romuald je spet povzel besedo: »Da boste nadalje laže umeli, vam moram kratko podati še sliko kraja, kjer se je vse to in naslednje zgodilo. Mislite si, gospod direktor, rahlo napet laz. Vrhu laza je hiša, pod lazom cesta, a pod cesto je globoka struga deroče reke. Kakih sto korakov po strugi navzdol je lesen most čez vodo. Tik ob mostu pa stoji preprosto kmetsko znamenje Marije, matere sedem žalosti. Tako. Zdaj si menda predstavljate položaj in boste brez truda spoznali in umeli, kar bom zdaj povedal.« Za trenotje je oče Romuald zopet utihnil kakor utrujen. Nato pa je nadaljeval: »Ko je botra spoznala, da sem sleporojeno dete, ni vedela v prvi osuplosti kako drugače skriti svojega presenečenja, nego da je pustila mater z menoj in krenila v hišo. Tam je po sili krotila jok in dušila solze. Moja mati pa je bila vendar najbrže spoznala, da se je botra čudno prestrašila. Kako je sicer moja mati spoznala, da sem slep, tega ne vem. To pa je, da jo je zaslišala botra v hiši, kako je nečloveško zajokala. Tedaj je planila botra na prosto in videla mojo mater, da ima roke od žalosti in kleči ob moji zibelki. Počasi se ji je bližala. Takrat pa je moja mati planila, pograbila mene iz zibelke, strmela zmedeno k nebu in okoli sebe in se spustila v divji tek navzdol po bregu proti vodi. Botra je zavpila, a ona je ni čula; tedaj botra zanjo. Tik pred mostom, pred onim znamenjem je dohitela, jo pograbila, vpila nanjo kot besna, naj se spametuje, in ji pokazala v divji borbi na sliko žalostne Matere. A še dolgo je morala krotili mojo ubogo mater, preden se ji je posrečilo osvestiti obupajočo, ki je samo še vpila, da sem slep in da je ona vsega kriva in zato pogubljena. Od razburjenja je nato moja mati omedlela. Ko se je zavedla, je bila mirnejša. S krvavim jokom se je vrgla pred znamenje in jokaje bridko: »Marija pomagaj! Reši mi otroka, Tvoja naj bo, samo vidi naj!« moli in zaupa, jo je bodrila botra. Bog ji povrni, kar je tedaj dobrega storila meni in materi moji. Posrečilo se ji je vsa toliko, da moja mati pozneje ni več blaznela, niti mislila na radevoljno smrt.« Oče Romuald se je globoko oddahnil in se ozrl s toplim pogledom po vrtu v solnce in cvetje. Nato si je zopet šel z roko čez čelo in oči in začel zopet pripovedovati. »Ne morem Vam dopisati, kako je nato moja mati trpela tri leta zaradi mene, kolikokrat me je obljubila nebeški Gospe in priporočila, naj izpregledam. Pa še težje mi je jasno povedati, kaj se je zgodilo z menoj v mojem tretjem letu. Moja mati je bila tedaj že strašno oslabela, kakor mi je pripovedovala botra. Čim bolj je slabela, tem hujše je občutila mojo slepoto. Tedaj ji je morala sama nebeška Mati vdihniti misel, kako bi pretrpela vsaj malo žrtev zame. Preprosila je botro, naj jo vzame z menoj na daljno božjo pot. Botra se je ustrašila, zakaj moja mati je bila že tako oslabela, da se je le še silila biti pokoncu. A moja mati ni odnehala s svojo prošnjo, češ, da še ni tako slaba in da mora iti in me nesti Mariji »pokazat«. Za greh, je trdila, »ker je hotela z menoj v vodo, za odpuščanje«. Botra se je dala končno preprositi in tako smo se trije vzeli na božjo pot. Da tiste božje poti pa seže že moj spomin, ne jasno sicer kakor v sanjah, a vendar tako prepričevalno živo, da morem zase govoriti o prvem spoznanju. Med sveto mašo se je zgodilo pred vzvišenjem. Nekaka sladka groza me je stresla. Še zdaj čutim, da je šlo nekaj čez moje oči in celo to kretnjo sem si pričuji, kakor ste gotovo že videli — nekaka neskončno dobra roka je nekaj kakor snela pred menoj in sem videl. Živi nepoznani cvetovi so me vzdramili, prižgano sveče ob obrazu milostne podobe, pa še prečudno svetlo, okroglo solnčice, podignjeno telo našega Izveličarja v mašnikovih rokah. Kako dolgo sem to doživljal, ne vem. Morda so iz življenjaškega nagona ozrl z oltarja vstran na svojo okolico in videl prvič obraz svoje matere. In, o čudo, tedaj sem videl, da je prav tisto kot ono v oltarju med živimi cveti, gorečimi svečami. Prevzel neznosno sreče sem zaklical: »Mati!« Moja mati je krenila z glavo. Molila je krčevito. Tedaj sem stegnil roko in jo pobožal. Prikimala je. Nato sem stegnil še enkrat z roko in pokazal na oltar. Ujela mi je ročico, gotovo je menila, da sem nagajiv, a jaz sem kazal in kazal, kakor otrok, ki sprašuje za nepoznanim. Neka romarica mi je ponudila rožin venec, da bi se umiril. Ni vedela, da sem slep. Kakor otroci sem prijel vero. Tedaj je moja mati zastokala, pokleknila, postavila me predse, vzela ruto z glave in mi jo ogrnila čez obraz. Snel sem jo. Saj sem videl in nisem hotel, da bi mi zakrivala oči. Ona je še dvomila. Mašnik je blagoslavljal ljudi. Romarji so odstopali. Tedaj se je moja mati burno približala oltarju, me nagnila k sveti in jaz sem zagrabil za kelih in zajokal, ker sem se opekel. Te čudne bolečine še živo spominjam pa še presunljivega klica svoje matere: »Marija,« je zavpila, »Tvoj je, čudež si storila!« Botra mi je pravila, da se je na te besede opotekla na kolena. Mene je pobrala botra. Ko so hoteli dvigniti mojo mater, ki je bila kleče padla z obrazom po tleh so videli, da je mrtva. Zajokanje, ko prišli si je segel oče Romuald z roko čez oči. Zatajil je vzdih, da si obrišal solze, ki so mu je bila prikradla v oko. Tudi posvetni gospod je bil prevzet in se je ozrl vstran, da bi skril svoje ganotje. Dolgo sta prijatelja molčala, kakor da poslušata živahni krik gostih vrabcev na samostanski strehi, kakor da prisluškujeta šumu čebel v cvetočih jablanih vejah. Prvi se je vzdramil oče Romuald in dejal tiho: »Kako lepo vreme nam je spet dal Gospod Bog. Lejte, gospod direktor, kdo ne bi slikal! Ta luč, to nebo, to cvetje. Pa še ta veseli šum vesposod. Moj Bog, kolika sreča na zemlji je dar zdravih oči!« »Najvišja sreča, recite, oče Romuald,« se je živahno predramil iz svojih misli direktor. »Pa, ali je Vaša povest že končana?« »Pravzaprav še ni,« je odgovoril redovnik; »odtod vse nadaljnje je manj presunljivo, zato pa tem verjetnejši in kaj malo čudovito. Gola vsakdanjost seveda tudi ta del moje povesti ni. Skušal bom povedati le v glavnem. Postransko si boste mogli izluščiti sami.« Utihnil je in pokazal na očeta gvardijana, ki so jima se bližal, pa ga je prišel samostanski brat opomnit, da ga nekdo išče na porti. »Glejte,« je vzkliknil oče Romuald, »menda so mojo sliko prinesli Vaši sluge. Očeta gvardijana so povabili.« »Končajte svojo povest,« je dejal direktor, »naj svoje ljudje se zanesejo. Točni so. Zdaj še ne morejo biti tu.« Redovnik je začel pripovedovati: »Prelepa je bila smrt moje matere, dasi je bila zame po človeškem pojmovanju huda nesreča, česar pa tedaj prav nič nisem vedel. Kot za svojega me je namreč vzela botra in pri njej sem rastel, se učil pokoren biti in moliti. Kako je delala z menoj prve čase po materini smrti, ne vem. Zdi se mi pa, da je videla botra in da so videli tudi drugi ljudje v meni neko posebno bitje. Saj so vedeli za čudežno moje ozdravljenje. Pozneje so se ob vsej moji človeški vsakdanjosti pa navadili tudi mene kot sebi podobnega, kar sem in sem, hvala Bogu, tudi vedno bil in še danes verujem, da mi je le rana materine smrti izprosila posebno milost pri Bogu, kakoršne jaz sam nikoli vreden nisem bil. Neizbrisno pa mi je zapisala botra v spomin, da sem Marijin in da moram ostati Marijin. Tisočkrat, ob vsaki molitvi, ob vsaki pobožni besedi mi je to ponavljala in tako obnavljala v meni zavest, kaj sem dolžan svoji pokojni materi. Hvaležno moram priznati, da mi je bil Bog dal v tej botri pravo drugo mater. Svojih imela in tako me je lahko redila, dasi je bila primorana jemati posojilo na hišo in malo posestvo, ko je začela slabiti in bolehati. Ko je bilo meni osem let, je umrla in dolžniki so vzeli svoje. Tedaj sem našel zopet dobrega človeka, ki se je zavzel zame. Bil je domači župnik, skoraj bi rekel, tisti pravi naš deželjski župnik, ki ni izostal le meni temveč skoro da vse velike može našega rodu.« »Tudi mene,« je prekinil pripovednika direktor. »Prav ste rekli, večno je tisti dobrotni vaški župnik in le imena so različna in druga vsakokrat.« »O, kako mi je to všeč, da tako mislite, gospod direktor,« se je razvnel redovnik. Gospod pa je zamahnil z roko in dejal: »Čast komur čast. Tudi vaški samostani so odgojili iz svojih »klošterskih muc« že marsikaterega uglednega moža. Le škoda, da jo ta in oni to tako bridko hitro in popolnoma pozabijo.« »Ne sodimo,« je odvrnil oče Romuald. »Saj ne delamo dobro zaradi sebe, delamo zaradi Boga, ki je tako učil.« Umolknil je za trenotje, potem je dejal: »Pa sedaj čujte še zadnji del moje povesti. Oni župnik je spoznal, da sem nadarjen. Dal me je v šole. O počitnicah pa sem hodil k njemu. Od leta do leta me je bolj ljubil in tudi jaz sem ga cenil kakor strica. Podpiral je tudi moje posebno nagnjenje, ko je spoznal, da imam nekaj slikarskega talenta, dasi se je moral premagati, preden je to storil. Danes ga razumem, tedaj ga nisem. Vedel je, da sem Marijin, pa se je bal, da me ne bi odvrnila slikarska nagnjenost od pravega poklica. Tako sem dovršil latinske šole in se vrnil srečen in ponosen k njemu. Tedaj me je vzel za roko in me vedel v svojo sobo. »Poznam te,« je rekel, »da si pošten in zato upam, da mi boš odkril povedal, kako misliš. Prišel je čas, da si izvoliš življenjski stan. Res je, da sem po svojih močeh nekaj storil za to, da si se izšolal. Pa ne misli, da zato zahtevam, da moraš izvoliti stan, ki ti ga jaz želim in ki bi najprimerneje uresničil željo tvoje rajne matere in botre. Voli sam in po svoji vesti. Meni pa povej, kako misliš, da bom vedel. Govori brez bojazni. Ne bom te zavrgel, če mi ne moreš ustreči. Kaj ne, slikarska slava te mika.« Tako je dejal župnik. Hvala Bogu, da sem mogel odgovoriti iz vsega srca, da mi prija slikati, a da sem za svoj pravi stan že davno izbral duhovništvo. Tedaj je zajokal in me objel. Par dni pozneje je sam nesel prošnjo do škofije, naj me sprejmejo v bogoslovje. Toda Bog je obrnil drugače, kakor sva bila midva z župnikom sklenila.« Oče Romuald se je nasmehnil, ko je opazil, kako presenečeno jo pogledal direktor. Nato je dejal vedro: »Da, tako je, kakor sem rekel. Ni mi bilo namenjeno, da postanem svetni duhovnik, nego da bom samostanec. In prav je tako. Pa čujte še, kako je prišlo tako. Tiste počitnice sem hotel še posebej porabiti za svoje postransko veselje. Po ves dan sem sedel na prostem in risal. Pa kar vse, kar mi je prišlo pred oči. Slikal sem nekega dne baš staro, po razpalujočo kočo kraj gozda. Ves sem zaživel v svojem delu. Nenadoma se ozrem. Za menoj stoji starši gospod z mlado deklico. Še sem ves osupel, ko gospod spregovori, se predstavi, čestita k sliki, predstavi svojo hčer in povpraša po razmerah in me končno povabi k sebi v sosedni trg, kjer se je mudil na letovišču. Ne bom imenoval imena, a bil je bogat, izobražen in dober človek in deklica je bila lepa, dobra. Prav kmalu sem bil kakor doma.« Nekako v zadregi je oče Romuald zakašljal. Potem je začel pripovedovati zelo hitro: »No glejte, saj razumete, kaj bi se bilo utegnilo razviti iz takih novih okoliščin. Res mi je tudi gospod obljubil podporo, če hočem iti spopolnjevati svoje slikarske talente. Njegova hčerka me je spričo očeta s toplim pogledom prosila in jo živo čujem še zdaj: »Dajte, gospod, recite, da sprejmete. Moj papa je dober, zelo dober.« Bila je tudi sama zelo dobra deklica in ne bom tajil, da mi je bilo hudo pri srcu ob njenih dobrih besedah. Nič nisem povedal, kako je z menoj, dejal sem le, da hočem teden dni časa, premisliti. Tako sem se vrnil od onih k župniku. Dva dni nisem mislil nič drugega nego, kaj naj storim. Tretji dan je negotovost zrastla v meni v strašno napetost. Saj ni bilo nič slabega, a vendar se še danes ne morem ubraniti občutja, da sta se tistih urah, prav kakor verujejo naši ljudje, tepla angel in hudič za mojo dušo. In ne vem, kdo bi bil zmagal, da ni prišel moj dobrotnik, moj župnik na pomoč. Prav nič se mu nisem zaupal, a uganiti je jasno kolebalo v meni, krčevito sem se moral boriti. »Trpiš?« »Trpim,« sem odgovoril. »Pojdi k materici,« je veli, »Marijin si vendar,« je pripomnil, »dala ti je videti. Meniš li, da ti zdaj ne bo pomagala?« Tako je rekel. Jaz pa sem vstal in šel v cerkev. Dolgo je nejasno klebalo v meni, krčevito sem se moral boriti za vero besedo v molitvi. Tedaj sem zatisnil oči, da bi se povsem zbral. Bilo mi je do ihtenja, čul sem svojega lastnega srca hiteči udarec. Mimogrede pomislim, kako velik dar so človeške oči. Nenadoma — kakor takrat, ko sem izpregledal, začutim ono isto neskončno sladko roko, roko, kakor da mi gre čez oči in čelo… pogledam, zrem mirno nebeški Materi v obraz. Neskončna žalost in radost mi stisne grlo, od ganotja in hvaležnosti, zastočem, zajočem na glas, dvignem roko s tremi prsti proti sliki in prisežem: »Tvoj, samo Tvoj, Marija, da smrt!« Nato sem vstal, našel župnika, mu vse povedal, kaj se mi je pripetilo zadnje tedne in dni. Napisal sem nato kratko pismo onemu gospodu, da ne morem sprejeti njegove ponudbe. Nato sem stopil k župniku, da odvršim, kar sem bil domislil prej v cerkvi, povedal sem mu, da odidem takoj. Vprašal je začudeno, kam da mislim. Odvrnil sem, da grem v samostan, ker se bojim sveta, ki ima toliko mamljivega. Molče me je objel župnik, blagoslovil in šel sam pripravljat potrebno za pot. Vso noč sva se nato vozila v mesto. Ob petih zjutraj je on odmaševal, potem sva šla k očetu gvardijanu. Sprejeli so me med novince in za posebno odlikovanje mi je, da smem že petdeset let bivati v istem samostanu, za kar bodita. »Bog in mati Marija zahvaljena. To, gospod direktor, je moja povest.« »Oče Romuald,« je vzkliknil tedaj direktor. »Prečudno sveta je povest vašega življenja. Kot umetnik sem vam čestital, kot človeka pa vas blagrujem. Moj Bog, kako strašne reči so doživeli tisoči drugih umetnikov. Srečni ste. Imenoval bi vas brat Angelika, saj poznate njegovo nebeško lepo podobo, brata Angelika Drugega bi vas imenoval.« »Ne slavite me,« je odvrnil redovnik. »Tudi samostan ima svoje skušnjave, tudi v celicah smo grešni ljudje. Kar se mene tiče, sem vrhu vsega živo prepričan, da sem vse prej, kakor vzgleden redovnik in da jim predstojniki tega le povedati nočejo, ker potrpijo z menoj, uverjeni, da sem umetnik, kakor ste me vi, gospod direktor, in vaši vrstniki blagovolili krstiti. Bodi, kakor pravite. Jaz pravim drugače. Caecus Marianus sum — slepec Marijin sem.« Vstal je živahno in se vzravnal kakor mladenič. Vedro se je ogledal po vrtu. Zdelo se je, da se bo zopet začudil, kako lep je svet v solncu, sinjini nebes in cvetju in kolik božji dar so zdrave oči. Tedaj se je oglasil direktor: »Dovolite, oče Romuald! Kaj pa je vez med vašo povestjo in med sliko? Jaz namreč prave zveze ne najdem. Ne vem, morda sem preslišal…« »Niste preslišali,« ga je prekinil redovnik. »Tako glejte je s pripovedovalci. Najvažnejše povedati pozabijo. Posledica zato še trenotje, dasi bo menda zdaj slika z vašimi slugami že v moji celici. Nič ne de, ne smem biti nestrpen, rekel bi, da sem vendar samoljuben, kar res nočem biti. To je pa že res, da to svojo sliko že težko pogrešam in ni bila mala žrtev, ko sem jo vam prepustil, da ste jo poslali na razstavo. Pa čujte o sliki to povest. To vam je menda že znano, da sem slikal to eno sliko vseh petdeset let svojega samostanskega življenja.« »Vem,« je odvrnil direktor, »in umem.« »Dobro,« je dejal redovnik, »potem tudi umete, čemu sem izbral Kristusov čudež nad slepimi. Mene samega je doletela taka sreča.« »Pa ste naslikali dva slepca. Čemu tako?« »Prvič iz spoštovanja do evangeljske besede, drugič pa zato, da bi čim odločeneje povedal, da se more zgoditi čudež kjerkoli in kadarkoli, če je božja volja delati dobro vedno le s telesnimi čudeži, ker je notranjih dušnih temveč potreba. A tega gotovo ne razumete, ker niste spovednik.« »Razumem,« je odgovoril direktor, »a nekaj moram vendar pripomniti. Na vaši sliki ste žrtvovali največ ljubezni obličju Izveličarjeve matere, katero naslikati po evangeljski besedi vendar niste bili vezani; nasprotno pač. Tu ste kot oni vaš tekmec kaj svobodno ustvarjali.« »Res je tako,« je dejal oče Romuald. »Zato čujte še nekaj o podobi. Moj prvi načrt slike je bil, da bi uprizoril svoje lastno ozdravljenje. Pa sem zavrgel to misel. Preveč nečimrna se mi je zdela. Tudi mi kaj povesti s čudežem v naših časih. In risati bi moral vendar naše ljudi, našo obleko, skratka naš čas in življenje.« »Popolnoma jasno, da je tako.« »Tako sem segel po svetopisemski zgodbi. Pa zdaj je bilo treba v novem zasnutku podati nekaj svojega, recimo, da sem čutil potrebo ponazoriti iz neke hvaležnosti Njo, ki je meni dala videti.« »Razumem.« »In kako da dalje ne razumete,« se je zdaj začudil oče Romuald, »še daljnega? Kot Marijin vitez sem moral svojo gospo vendar slikati z očmi ljubezni. In zato sem slikal to obličje petdeset let.« Direktor se je oddahnil. Nato je napol vprašal, napol ugibal: »Posneli ste brezmadežne Matere lice po obličju svoje matere?« »Hotel sem,« je odvrnil redovnik tiho. »Hoteliste, pa niste mogli, ker ste videli svojo mater komaj nekaj trenotij in še to le v svojem tretjem letu.« »Tako je, se mi zdi.« »Zato pa ste le mislili na svojo mater. Slikali ste po nekem drugem obličju.« »Saj veste.« »Vem,« je dejal toplo direktor, »nič slabega ne bom povedal. Po obrazu one deklice ste slikali, ki vas je prosila, da sprejmete ponudbo njenega očeta. Ali ni tako, oče Romuald?« Sivi redovnik — umetnik je zardel kakor otrok, ki so ga zalotili pri prvi laži. Nato pa se je zbral in dejal preprosto a prisrčno do skrajnosti: »Nič vam ni skrito, gospod direktor. In meni so se zdaj še tretjič odprle oči in vidim, da sem grešil. Ne zato, ker sem zajel obličje nebeške Gospe po onem človeškem licu, ki najbrže že zdavna trohni v zemlji, pač pa zato, ker mi je zdaj jasno, da sem bil ves čas, ko sem slikal, nevest svoj pravi nameri. Hotel sem vendar naslikati sveto podobo, vzgojeno cerkveno altarsko svetinjo, pa sem napravil, kakor me hvalite, veliko umetnino, ki raste iz osebne naklonjenosti, osebnega oboževanja, takšno, kakršne razstavljajo. In taka da je moja slika, pravite, prav zaradi moje matere Marije na sliki. Glejte, in vseh petdeset let nisem spoznal, da grešim venomer, ko ličim to edino lice na sliki, ki sem mu nevedoma koncem koncev le postal nevest. Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa — moja krivda, moja krivda, moja največja krivda.« Glas se mu je utrgal, solze so mu zalile oči, trudoma si je šel z roko čez nje. Direktor pa je tedaj ujel njegovo desnico, jo dvignil, da bi jo poljubil, a redovnik je ubranil. Direktor je vzkliknil: »Absolvo te, odvežem Te, oče Romuald. Vi niste samo velik umetnik, Vi ste tudi — svetnik.« »Apage satanas — beži zapeljivec,« je tedaj vzkliknil živo oče Romuald in se odmaknil živahno od direktorja. Oče gvardijan, ki je bil tedaj pristopil, ne da sta ga onadva videla, se je zasmejal vedro in dejal nato: »Hvala Bogu. Slika je spet na domu njenega očeta. Če Bog da, kaj ne, oče Romuald, da je bilo to njeno prvo in zadnje potovanje. Odslej bo zvesto v samostanu.« »On bi jo gotovo že nad videl,« se je obrnil gvardijan k direktorju. »Pa naj se le strpi. Dolžan Vam je povest, kaj ne?« »Tako, tako,« je prikimal gvardijan, »pa kaj pravite k tej zgodbi o očeh? Čudna reč, kaj ne? Mi druge ne znamo takih. Nekaj seveda tudi vemo, za primer recimo celo jaz in tudi o očeh naših redovnih bratov. Pa da omenim samo slepega očeta Nikolaja, kako je imel tiho rad pa kako je mačko sovražil in smo samostanski študentje vrabcev v kletke potaknili, kakor je nekdo kaj zabavno v bukvah popisal, ali pa da se spomnim očeta Akvinca, ki je bil enook, ko je stopil v red in je vedel pripovedovati kaj ganljivo povest o svojem slepem očesu, če mu je bilo kaj verjeti. Mož je bil namreč, preden je stopil v samostan, francoski in avstrijski stotnik in si taki po vojaško marsikaj izmislijo. Pa recimo tudi, da se oče Akvinas ni oddalil niti v samostanu po vojaško bahat, to čast so mu le skazali, da so ga pokopali po vojaško, kakor se pritiče staremu, odsluženemu soldatu.« Tako se je bil razgovoril oče gvardijan omenivši dva slovenska redovnika, očeta Nikolaja Jenka, ki je slep umrl v Kamniku l. 1868, in očeta Akvinca Ramuta, napoleonskega vojaka in artilerijskega stotnika v Novem mestu, kjer so ga pokopali l. 1861. Medtem je bil potekel redovnikom domači prosti čas in direktor se je začel poslavljati. Po nekaj prisrčnih besedah so se možje ločili. Direktor je stopil kakor pokrčen in od čudne čistosti prevzet na ulico in krenil proti domu. Ni videl šumnega mesta ne posvetnih svojih znancev, ki so ga grečavali in jim ni odzdravljal, da so majali neumno z rameni. Sladka povest očeta Romualda mu je bila v mislih in mu jemala zanimanje za vsakdanjost ulice in sveta, ki je bil redovnikovo svetinjo odklonil in si izbral umetnino mladega napihnjenca, ki je zatajil vero v Boga Kristusa. Oče Romuald je tedaj stopil v celico in se z bridkim nasmehom zagledal v sliko, ki jo je ljubil petdeset let in že tako težko pogrešal zadnje dni. Nekaj trenotij je tako motril sliko, potem mu je preletela lice tiha bolest. Stopil je k sliki in jo obrnil z licem proti zidu in zamrmral: »Po posvetnjaštvu dišiš, nesrečnica. Dokler te ne vidim v oltarju posvečene in vsega minljivega oprane, te ne pogledam več.« Potem je stopil k oknu in strmel v lepoto neba in zemlje in premislil še enkrat dobroto božjo, ki je ustvarila najvišje zemeljsko dobro, dar zdravih in čistih oči. Iz te misli je vzkliknil na glas: »Marija, dobrotnica! Tvoj do smrti!« Nato je sedel in se zatopil spet v berilo o pobožnosti blaženih udov njegovega reda. Zdaj pa zdaj je zamišljen pogledal v solnce nebo in cvetje… O kolik je dar oči, kolika dobrota nebes… ==IV. Sv. Marka 9, 46.== Trije tedni so bili minili. Listi so utihnili o razstavi. Še nekatere se je imenovalo ime slikarjeve, ki je bil zaslovel kot prvi umetnik z geslom »Wahrhaft« in prodal svojo sliko za visoko vsoto. Novine so prinesle njegovo podobo z kratkim življenjepisom in poročale, da se je zaročil s hčerjo odličnega velemeščana. Novi dogodki so tem so zabrisali popolnoma zadnjo vest o njem. Minil je teden dni. Sliko očeta Romualda so blagoslovili in z malim cerkvenim slavjem dostojno postavili v oltar, kateremu jo je bil namenil. Zadeva je bila majhen domač dogodek in listi so vestno poročali o njem en dan. Naslednjega dne so prinesli obširnejšo novico. Poročali so o strašni železniški nesreči blizu mesta. Bile so vesti, ki so jih postavili v tisk, tik pred zaključenim lista. Šele novice drugega dne so prinesle točne podatke o nezgodi. Severni brzi vlak in južni osebni vlak sta se bila čelila petnajst kilometrov pred mestom. Bilo je mrtvih potnikov in ranjenih. Iz navedb o imenih onih, katere so prepeljali v mestno bolnišnico, je bilo zaznavati le nekaj znanih imen. Večinoma so bili ponesrečenci tujci. Še dva dni je trajalo, preden je nekdo ugotovil, da je med ranjenimi tudi mladi slikar z geslom »Wahrhaft«. Dve uri pozneje je vedelo vse mesto za strašno zalogo mladega človeka. V brzom vlaku se je vozil na jug kot mlad poročenec s svojo soprogo. Hotel je v deželo umetnosti v Italijo, a na poti ga je doletela nesreča. Ženo so potegnili strašno razbito izpod razvalin železniškega voza. Umetnik je ostal nepoškodovan. Pogled na mrtvo in razmesarjeno družico ga je strašno razburil. Sklonivši se nad mrtvo ženo si je naglo pognal kroglo iz samokresa v glavo. Sprva se je mislilo, da se je ranil za smrt. Operacija pa je spričala, da bo živel, a da mu je vzel strel oči in da bo slep do smrti. Še enkrat je tiste dni šlo ime Wahrhaft po vsem mestu. Zadnjikrat. Njegovo prvo umetniško delo »Kristus in slepci« je imelo ostati kakor redovnikova slika tudi njegovo zadnje… Muzejski direktor je obstal zasopel pred samostanskimi vrati in burno potegnil za zvonec, ta je ostro odjeknil po hodniku od znotraj. Izza vrat so se začuli drsajoči koraki in utihnili. Direktor je nevoljno zamrmral in potegnil znova za zvonec. Vratar, ki se je bil bregu odprl zagledal nekam, se je zdramil in pohitel nevoljno, ko neki je nestrpni prišlec. Odprl je. Zagledal je direktorja. Nevolja ga je takoj minila, a prevzela ga je začudenost. Brez plašča in dežnika je stal direktor pred vrati, dasi je močno deževalo. Tudi slabe volje je bil, kakor ga vratar še ni poznal. »Hitri pa niste, moj dragi,« je vzkliknil na vratarja, ki je pohlevno sklonil glavo. »Ali so oče Romuald v svoji celici?« je vprašal nato trdo. »Menda so, pa ne vem,« je odvrnil samostanski brat. »Nič ne veste,« je vzkliknil še nejevoljnejše direktor. »Grem pogledat, če želite, gospod,« je dejal samostanec. »Grem že sam,« ga je odslovil nestrpni gospod in hitro odkoračil po hodniku, po stopnicah in spet po hodniku v prvem nadstropju na sončno samostansko stran, kjer je bila celica očeta Romualda. Z glavo je majal brat vratar za njim, našel kuharja in mu potožil svoj doživljaj. Bratu kuharju se je moralo hudo muditi z delom. Le za trenotje je poslušal vratarjeve besede, nato je šel svojo pot. »Le kam se jim mudi,« je mrmljal brat vratar pri sebi. »Tista ura mi bo še prekmalu potekala, pa so nestrpni in nepočakani. Bog mi v greh ne šteje, če ne ljubi nikar opraviti.« Direktor pa je bil medtem našel celico očeta Romualda in je stopil vanjo, ne da bi potrkal. Oče Romuald se je nemalo začudil nenadnemu obisku. Stregel je baš bolnemu kanarčku. Osupel se je ozrl. Ko je spoznal direktorja, je trenotno pozabil na ptiča, katerega je še pravkar prav nežno nagovarjal in miloval. Poklonil se je prišlecu in pozdravil: »Hvaljen Jezus!« Direktor ni odzdravil, burno je vprašal: »Ali že veste?« »Kaj pa?« je vprašal mirno redovnik. »On je slep.« »Kateri on?« »Nič ne veste. Oni, vendar, oni Wahrhaft.« »Ne poznam ga,« je bil redovnikov mirni odgovor. »Ga ne poznate, ta je lepa,« je vzkliknil živo direktor, »on Wahrhaft, slikar, umetnik, Vaš tekmec z zadnje razstave. Slep do smrti. Sam si je izstrelil oči.« »Bog pomagaj,« je vzkliknil zdaj redovnik, se zbral, vzel stol in ga ponudil direktorju: »Sedite, velečasni, pripovedujte. Prav nič ne vem.« Direktor je sedel, se nekoliko umiril, segel po ruti in si obrisal potno čelo. Pokojno se je vstavil pred njim oče Romuald in potisnil svoje roke v široke rokave. Direktor je pripovedoval o železniški nesreči. Oče Romuald je prikimal, da mu je znano. Nato pa je napeto poslušal, ko je pripovedoval direktor o slikarju. Obličje mu je prevzelo bridko usmiljenje. »Ubogi človek, ubogi človek,« je tarnal. »Sodba božja, bi rekel,« je zaključil direktor, »če bi se skoro neusmiljeno ne glasilo.« »Če bi se tako strašno ne bilo,« je pritrdil oče Romuald, »če bi sploh predrzen greh ne bil, po človeško razlagati božjo voljo.« »Naj bo, kakor hoče,« je dejal direktor, »pravim: človeški glas, božji glas in ljudska pravica in vera je, da božji mlini meljejo gotovo, dasi počasi. Zdaj so meli neznansko hitro.« Redovnik je zamajal z glavo. »Pustimo Bogu sodbo,« je prosil. Nato je vprašal toplo: »Pa kje je zdaj, nesrečni človek?« »V bolnišnici, v našem mestu vendar,« je odvrnil živo direktor. »Poročila so točna,« je odgovoril; »tega seveda ne vem, ali on sam že to ve. Mislite pa si lahko, kako mu bo, ko bo izvedel vso strašno resnico.« »Moj Bog, moj Bog,« je zaklical tedaj oče Romuald z neskončnim usmiljenjem in strahom. Roke je potegnil iz rokavov in jih krčevito stisnil kakor za molitev. Nato je vzkliknil proseče: »Gospod direktor! Prijatelji, obiščite ga. Njemu bo treba nočne tolažbe, da ne obupa v drugi. Izgubil je oči, moj Bog, ali naj zapravi še neumrjočo dušo? Obiščite ga.« »Poskušal bom priti k njemu še danes,« je obljubil direktor. Oče Romuald se je oddahnil. Nekaj mirneje je dejal: »Da poskušajte! Pa še nečesa Vas prosim. Glejte, ko mu bo bolje in se morda vsaj malo znajde v svoji strašni položaj, oh, prosite ga, ali bi ga smel obiskati tudi jaz. Morda bo dovolil, dasi sem le reven samostanec. Povejte mu, kako zelo ga pomilujem.« »Povedal bom vse in še več,« je dejal direktor, »zakaj glejte nesrečni je vendar umetnik in še velik, naj so drugačnih misli o Bogu kot pa ste Vi in jaz; smili pa se mi in žal mi ga je tudi kot človeka, ki ga še ne poznam, ne le kot umetnika, kakor sem rekel, ki ga je škoda.« Oče Romuald je skromno prikimal, direktor se je dvignil. Iskal je z očmi. Redovnik je dejal: »Zdi se mi, da ste prišli brez dežnika, gospod direktor.« »In brez suknje,« je odvrnil vedreje direktor. »Zdaj vidite, kako mi je ta reč segla v srce.« »Dober človek ste, hvala Vam,« je dejal oče Romuald, »pojdite k našemu ekonomu, posodil Vam bo dežnik. Jaz ga žal ne morem, ker ga nimam. Pa saj ga tudi rabim ne.« Vedel je gosta iz celice, mu preskrbel dežnik in ga osebno spremil do porte. Tam se je še enkrat priporočil: »Sporočite, kaj boste opravili. Bog z Vami!« Žalosten in truden je zlezel nato po hodniku in zavil nato v molilnico. Stopil je k zamežanemu oknu in pogledal v cerkev na oltar, kjer je visela njegova slika o Kristusovem čudežu. Zavedel se je vremena, ki je zunaj. Sivi oblaki leže pod nebom, megla se pase po polju, cvetje je usulo. Ni veselo očesu. A vendar, kolika sreča, videti vsaj to sivo nebo in meglo, ki jo oplaknjuje vse cvetje. In nato se je zagledal oče Romuald v svojo sliko, v Izveličarja, ki ozdravlja. Iz vsega srca se mu je izvila čudna molitev na ustnice: »Čudodelče božji, ki si vedel Svojega Očeta voljo. Komur ne bi bilo v pogubljenje, si dal videti, komur pa bi bile v pogubljenje oči, mu jih nisi dal. Tudi to veš, čemu si jih vzel temu in onemu. O, glej moj Izveličar, česa Te prosim. Daj, da bo s tem zadnjim nesrečnikom vsaj tako, da naj nima oči, a vsaj dušo naj reši. Tako mu daj videti. In Ti, Mati Marija! Pridruži se moji prošnji! Naj vidi, nesrečni človek, naj spozna, kje je Luč, Lepota in Resnica. Amen.« In glej! Zgodilo se je čudo. Težek oblak pod nebom se je bil razredčil, pretrgal. Skozi je posijalo solnce in odelo vso sliko v medlo zarjo. Oče Romuald se je potolažen dvignil in prekrižal… V bolniški sobi prvega razreda se je burno dvignil iz kratkega sna slepi umetnik, zastrmel okoli sebe in se z globokim vzdihom zavedel, da je in slep in da jo vidi le v sanjah. Majhen deček, ki je dotlej slonel v solncu ob oknu, se je okrenil. Bil je tudi popolnoma slep in služil je v bolnici kot nekak varih bolnih. Znal se je čudo varno kretati in za resničnega varuha ga je delala njegova neskončna otroška vedrost. Zdaj se je okrenil k bolnemu na postelji, kakor da vidi, in stopil bliže. »Kdo je tu?« je vprašal slepi umetnik. »Jaz, ljubi gospod,« je odgovoril deček. »Kdo?« je vprašal znova oni. »Mali Edvard, ljubi gospod.« »Ti si?« se je začudil umetnik. »Pa te nisem spoznal. Kako si spremenil glas. Ves hripav si. Ali si bolan?« »Nisem, ljubi gospod.« »Pridi bliže.« Otrok je stopil k postelji in dejal: »Tu sem, ljubi gospod.« »Daj mi roko!« »Tu je, ljubi gospod.« »Zakaj si hripav?« je dejal umetnik, ljubeče stisnivši dečkovo roko. »A prehlajen nisi, kot čutim. Sej je otrok z roko čez čelo in lice. Le zakaj si tako glas spremenil.« »Morda zato, ker sem se jokal,« je odgovoril deček. »Pa čemu si jokal? Ali so te karali? Ali si padel, se zadel v vrata? Ali pa so pozabili nate, pa ti niso dali jesti?« »Ne zato,« je odgovoril deček. »No, pa povej, čemu si jokal, Edvard.« »Povem, če ne boste hudi, ljubi gospod.« »Nate hud, Edvard? Nikoli! Kar povej.« »Zaradi Vas sem jokal,« je odgovoril deček. »Zaradi mene?« se je začudil toplo umetnik. Deček je glasno zahlipal. Umetnik ga je pobožal in dejal: »Zaradi mene se ti ni treba jokati, otrok. Ne maram tega.« »Saj se moram,« je rekel bridko deček, »nočem, pa se moram.« »Kako pa to, moj mali?« je vprašal umetnik. »Ker ste taki, ker nočete živeti,« je dejal mali. »Ne morem, tako reci, Edvard, ne morem. Kako morem slep živeti, to pomisli,« je tožil umetnik. Deček je živo odgovoril: »Ah, kaj! Ali jaz ne živim, pa sem vendar tudi slep? Kako bi Vi ne mogli? Saj ste veliki, jaz pa sem še tako majhen.« »Po otroško govoriš,« je vzdihnil umetnik. »A mene ne moreš utešiti. Vse veš,« se je uvrgal mali. »Kako ne bi vedel, da je hudo biti slep. Saj sem nekoč tudi sam videl. Hudo je ne videti. Pa saj je pravica. Jaz še vidim brez oči. Se lepše je vse. Zato ker vidim samo tisto, kar hočem. Kaj takega, česar nočem, pa kar nič ne vidim. Pa še to si mislim, da bo tako z menoj le do smrti. Potem bom spet dobil svoje prave oči. To bo veselo. Težko že čakam.« »Česa pa čakaš, Edvard?« je vprašal umetnik, ki ga je bila otrokova preprosta, a vendar tako resnična beseda pretresla. Saj jo je sam občutil resnico. On sam je tudi videl, a kar je on videl, tega ni hotel gledati. Po sili je vstajalo pred njega: plašilo, tesnilo, stiskalo za srce in možgane. Truplo mrtve žene… »Česa pa čakaš, Edvard?« »Da bom videl pač, ali nisem rekel?« »Meniš-li, da boš res še kdaj videl?« »I seveda bom, v nebesih. Prvo, kar bom zagledal, bo moja uboga rajna mamica.« Umetnik je vzdihnil. Spomnil se je svoje matere. »Vaša mama, ljubi gospod, je tudi najbrže že umrla,« je vprašal deček. »Umrla,« je jecljal umetnik. Srce se mu je stisnilo. »Torej,« je dejal vedro otrok, »kaj je treba torej drugega, kakor da počakate do smrti, pa jo boste videli. In tudi Vašo ženo boste videli. V umetniku se je nenadoma odprla težka srčna rana. Od bolesti je zaškripal z zobmi. Zaradi otroka pa se je koj pomiril. »Praviš, da jo bom videl,« je dejal. »Po smrti! Glej, mali, pa se jočeš zaradi mene, ker nočem živeti in bi že rad našel smrt.« »Gospod,« je vzkliknil deček otroško, »saj ne vidite, kako boste našli smrt? Ona pa, ona Vas bo že našla, kadar bo sama hotela. Kaj takega pa misliti, kar Vi mislite, je greh. Ali še ne veste tega, ljubi gospod?« »Srečni otrok,« je vzdihnil umetnik. — »Greh je,« se je razvnel deček, »le verujte mi. Pa še strašen. Največji. Greh proti Svetemu Duhu. Ali še zdaj ne razumete, da sem zato moral jokati? Povejte, ljubi gospod!« »Srečno dete,« je znova vzdihnil umetnik in pogladil ljubeče nedolžno otrokovo teme. Potem je vprašal: »Edvard! Pa mi zdaj povej, kako da si ti oslepel.« »Oh,« je odvrnil nekako zrelo in vsakdanje nevoljno deček, »ta neroda. Naša dekla me je oblila s stopljenim maslom. Seveda, malo sem bil pa sam kriv, ker sem se pridružil vanjo. Zdaj pa imam.« »Sirotek,« je dejal umetnik, »to so te morali strašno opeči. Ali je hudo bolelo?« »Je, pa saj sem prestal,« je dejal deček. Tiho je povedal to: »Najbolj hudo je, ker je mama umrla zaradi mene, od žalosti. Zato pa sanjam vsako noč o njej. Pride k meni in se pogovarjava.« »Da se pogovarjata?« »Kakor jaz in Vi zdaj, ljubi gospod. Strašno lepo.« Umetnik ni odgovoril. A tem več je občutil. Nekaj se je bilo kakor zmehčalo v njegovem osrčju. Nekaj sladko bridkega mu je sililo v grlo in prazne očesnice. Bila je prva, težka solza, a goro gorja je odplaknila z duše… Mali Edvard in slepi slikar sta postala nerazdružena prijatelja. In nekega dne se je čudno posvetilo v umetnikovi duši. Spomnil se je ure, ko je bral, da izdere človekovo oko, ki te je pohujšalo, in je iz teh besed zamislil sliko, ki mu je ustvarila bogastvo in slavo. Ko pa je že mislil, je spoznal, kaj je storil, ko je zatajil pravi smisel slike — Kristusa — Boga… In tudi rajne matere se je spomnil. Zakaj v njegovi duši se je danilo… Bila je to njegova druga krivda. Bog, mati in on so vedeli zanjo… ==V. Slepi vidijo…== Vroče vročega poletnega dne je bilo videti, kako gresta umirjeno, ne da bi se kaj ozirala na živo množico sprehajajočih se ljudi, dva moža po ulici, ki zavije iz mesta proti bolniškim paviljonom. Eden je bil posvetnjak, v vsakem koraku dostojanstveno gosposki, drugi preprost menih, starec s sivimi lasmi in rjavim slamnikom. Marsikdo se je ozrl strmeč za čudno dvojico. Ko sta prispela muzejski direktor in oče Romuald do bolnišnice, sta vstopila in se oglasila pri vratarju. Povprašala sta po slepem umetniku. Povedal jima je za oddelek, kjer so slepi in se obrnil k drugim obiskovalcem. Nevoljno je mrmljal direktor: »Tako odgovorijo, samo da se človeka znebijo. To sam vem, kje je paviljon za slepce, saj sem bil že tam. Pa je tako, da bova v paviljon iskala, pa gotovo tam ne bo in bova ves vrt pretaknila in ga še ne bova našla, če slučajno ne zadenemo ob njega. Nimajo obstanka taki mladi ljudje. Četudi naju pričakujejo, verujte mi, oče Romuald, da bo tako. Pa ta vratar, ta nevljudni človek! Jaz bi jih naučil olike, te telebane.« »Potrpljiva, bova že našla,« je odvrnil pohlevno oče Romuald. Stopila sta v oddelek za slepe, potrkala na vrata pri slikarjevi sobi in jo res našla prazno. »Ali nisem vedel?« je dejal direktor. Prišla mimo usmiljenka in dejala ponižno: »Gospod je gotovo na vrtu pri čebelnjaku. Tam je najrajši.« »Hvala, sestra,« je dejal ravnatelj. Oče Romuald pa je vprašal redovnico: »Častita sestra, ali bi povedali, kako mu je?« Sestra se je nekam začudila, kakor da ne razume, kaj hoče redovnik vedeti. Potem je rekla: »Kako mu je? Slep je vendar, nesrečen. Pa saj si je sam kriv in najnesrečnejši ni med našimi slepci. Bogat je, drugi pa so siromaki, da se Bogu usmilijo.« »Vem,« je odvrnil redovnik, »pa sem vprašal, kako se počuti, kako prenaša svoje gorje, ali je vdan v božjo voljo, ali ima razume, častita?« »Seveda razumem,« je odvrnila redovnica z medlim nasmehom. »Zdaj je miren. Sprva je pa obupaval in paziti smo morali nanj, da si ni zopet segel po življenju. Veste, pa to se nam večkrat zgodi in smo navajeni. Zlasti gosposki ljudje so tako cagljivi. Kmetijski in delavski niso.« Sestro so poklicali nekam, direktor in redovnik sta šla svojo pot. Šla sta po peščenih potih mimo senčnih nasadov in klopi, kjer so posedali vse starosti bolniki v svojih ohlapnih bolniških plaščih in copatah. Povprašala sta morala za čebelnjak, preden sta ga zagledala. Tedaj pa sta videla že od daleč moža, ki sta ga iskala. Z malim Edvardom je sedel ob čebelah. Oba sta se učila brati iz luknjaste pisave za slepce. Ljubo se je otrok naslanjal na moža, sloneč mu na kolenu. Bila je ganljiva slika, kakor da uči oče sina. Direktor in oče Romuald sta nehote obstala. Čula sta, kako je bral zdaj umetnik, zdaj otrok: »In ko je Jezus od ondot šel, sta dva slepca za njim šla, ter vpila in rekla: Sin Davidov, usmili se naju…« »In Jezus jima reče: Verujeta, da vama to morem storiti? Ona mu rečeta: Verujeva, Gospod!« »Tedaj se je njunih oči dotaknil, rekoč: Po vajini veri se vama zgodi.« Silno ganotje je obšlo očeta Romualda. Lastna slika mu je oživela v spomin. »Ko bi sveta Mati to videla,« je dejal sam zase. »Stopiva bliže,« je rekel direktor. Mali Edvard je prestal brati in se ozrl v smer, odkod je čul stopinje. »Ljubi gospod,« je dejal, »nekdo naju išče. To je gotovo gospod direktor.« Slikar se je dvignil. »Dva sta,« je vedel otrok, »drugi je gotovo tisti menih, ki slika. Njegove sandale slišim.« Tedaj pa sta stala pred slepima že oba obiskovalca in pozdravila glasno. Z bridkim nasmehom se je poklonil slepi umetnik. Rahla rdečica mu je zalila lice. »Oče Romuald,« je dejal, »vesel sem, da vas poznam; hvala Vam za obisk. Ne veste, kako mi je to všeč.« »O, gospod umetnik,« je vzkliknil toplo redovnik. Ganotje mu je vzelo besedo. Lep, stasit je stal pred njim mlad človek, ki mu je bilo gorje že gosto pobelilo brado in lase. Dvoje sinjih, narejenih oči iz stekla je slepo gledalo iz njegovih očesnic. Vsako toliko časa je zadethela možu žilica ob sencah. »Zadnja njegova nečimrnost,« je pomislil z bridkim usmiljenjem oče Romuald Direktor in umetnik sta se pozdravila in slikar je prosil, naj sedejo. Njega samega je rahlo vedel za roko mali Edvard. Sedli so k čebelnjaku. »Tako, oče Romuald,« se je spregovoril slepi slikar, »zdaj pa povejte kaj lepega o Vaši sliki. Gospod direktor mi je pravil, da ima svojo povest. Kar od srca, oče Romuald. Kar je bilo. Saj ne bo nikoli več. Tudi Vi ne boste več slikali, sem čul. Vaša slika edina in moja edina.« »Neskončno Vas pomilujem, moj dragi gospod,« je dejal oče Romuald. »Verujem, rad verujem,« je prikimal umetnik. »Pa pustimo to. Ko se prvič vidiva, bridko je naglasiti besedo »vidiva«, ko se torej vidiva, je treba, da se natančneje spoznava. Zato mi boste povedali svojo povest. Saj jo poznate. Tudi je prehudo obnavljati spomin in že zaradi tega mojega malega tu, tega prijatelja, ki mi ga je Bog dal za tolažbo.« Segel je ljubeče z roko čez lice otrokovo, ki jo je zasijalo v neskončni sreči in povedal mimogrede, kako je deček oslepel. »Torej zgodbo moje slike hočete?« je vprašal redovnik. »Rad ustrežem, če Vas veseli poslušati. A ne zamerite mi, če bom s kako besedo bridkejši. Redovnik sem, ne vem, kako se govori v omikani družbi.« »Pripovedujte po svoje,« je prosil kratko slepec. Oče Romuald je pripovedoval. Čim dalj je govoril, tem večji ganotje se ga je polastilo. Nekaka sveta misijonska gorečnost se je obudila v njem. »Marija, kraljica moja,« je občutil vnemo, »daj mi tako besedo, da bo prevzela, da bo razgnala vse zadnjo temo in žalost iz duše tega nesrečnega.« Govoril je z drhtečimi ustnami. Z očmi je pazil v slepčevo lice. Videl ga je zardevati in bledeti. Sam ves nemiren je povedal vse in umolknil. »Dajte mi roko,« je dejal po dolgem molku slepec. »Oče Romuald, verujte, da sem Vas umel.« »O, gospod, ali res?« je oživel redovnik. »Edvard,« je nagovoril slikar dečka, »jutri naju popeljejo v samostan. Vrnil bom obisk očetu Romualdu.« »Prav, ljubi gospod.« »V spovednici ob šestih zjutraj,« se je zopet obrnil slikar k redovniku, ki je sklenil vesel, kakor da bo molil, svoje stare, nedolžne roke. »Čakal bom, pridite,« je dejal z drhtečim glasom. Slikar je molčal. Potem je spet povzel besedo in dejal: »Rekel sem, da Vam svoje povesti ne bom pravil, ker Vam je znana. A zdaj vidim, da le moram nekaj povedati. Tudi moja slika ima svoj doživljaj.« Vzdihnil je in dodal: »Seveda takšen ni, kot je Vaš. Vaš je sladek, moj je bridkejši.« Prestal je za nekaj trenotij, nato je pripovedoval: »Gotovo se spominjate, kakšno izjavo sem bil pribil o svoji sliki, ko se je vnel prepir, kaj predstavlja. Podpisal sem, da sem hotel naslikati Kristusa, ki je pač usmiljen, a le človek, ki čudeža napraviti ne more. Saj se spominjate?« »Spominjamo se,« je odvrnil za redovnika direktor. »Tedaj,« je povzel slikar znova besedo, »glejte, tedaj sem prejel od svoje matere pismo. Pisala mi je, kako me hvalijo povsod in kako je ponosna name. Potem pa je omenila ono mojo izjavo in vprašala, če sem res jaz mogel kaj takega napisati. »Ne verjamem, ne morem,« je pisala. »A če si res zapisal, moj sin, lepo Te prosim prekliči. Bog je, bridko ga boš še potreboval, boj se ga. Strašno pohujšanje si naredil, popravi, dokler je čas!« Tako me je rotila in spet v nadaljevanju pisala ljubeče kot mati, naj se le zatečem k njej, če rabim denar, če mi je hudo, in naj molim in se varujem slabe družbe, naj ji ne delam žalosti, ko itak dolgo ne bo več živela.« Razburjen je umetnik prenehal. Grobna tišina je ležala nad njim in prijateljema, ki sta poslušala. Edvard je tiho brisal solzo. »Ali veste, kaj sem tedaj odpisal,« je začel govoriti silno burno in živo umetnik. »Ne vem, danes ne razumem, kako sem mogel pisati tisto pismo, ki je moralo ubiti mojo mater. Pa saj si lahko izslikate sami, kaj piše človek, ki ga je prvi uspeh tako prevzel, da ne ve kam od napuha. »Za ljubezen sem hvaležen materi,« sem pisal, »pa za skrb, ki jo imate radi mene. Denarja, ki ga sami imate, ne potrebujem. Tudi lepe nauke bi si lahko v prihodnje prihranili. Glede pohujšanja pa, o katerem pišete, pravim, naj pa ostane pohujšanje, če je. Težko mi je, mati, a hočem biti odkrit, ker moram! Jaz tudi večjega Boga ne maram več…« Beseda mu je zamrla v zadržanem joku. Ljubeče se je privil k njemu nedolžni Edvard. »Bog je dober, Bog je dober,« je vzkliknil toplo oče Romuald in s čudno prsično besedo začel tolažiti ubogega slepca. Potem je zaključil: »In jutri ob šestih, gospod, kaj ne? In kadarkoli Vam bo hudo, le pridite, potrkajte. Če bi mene več ne bilo, gospod, saj so še drugi, moji tovariši. Vsi so Vam prijatelji, vsi Vam bodo v tolažbo po Bogu, ki nas je vse ustvaril in ki Mu gre edinemu vsa čast in slava.« Slepec mu je stisnil krepko in toplo roko. Obljubila so si še nadaljnje obiskovanje in se poslovili. Po treh letih je že znal mali Edvard sam voditi svojega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romualdu. In vodil ga je poslej vsak dan… In vodil je mali Edvard svojega »ljubega gospoda« vsak dan v samostansko cerkev na kratek obisk k očetu Romualdu. Njegov »ljubi gospod« ga je bil posinil in je skrbel za dečkovo izobrazbo. Poleg svojega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romualdu je rastel svet, ki ga je mogel videti tudi brez oči. V njegovi gostji je dihal le njemu znan svet sreče, ki mu je vedno okusiti tudi slepci. Slepi umetnik in oče Romuald sta veselo slutila, da raste v njiju ljubljeno veliko umetniško delo. Njegove zrelosti nista učakala. Jesenskega dne, pet let potem, odkar je bil slikar oslepel, je pritekel Edvard k očetu Romualdu. Povedal je, da slikar zboli in ne more na obisk. Oče Romuald je sam šel k prijatelju, našel pri njem zdravnika in izvedel, da je slikar smrtno bolan. Trije dnevi bolezni so ga strašno vzeli. Tedaj je sam začutil, da je smrt blizu. Spravil se je z Bogom, vdano, pobožno. Že začel še huje slabiti, se Edvard in oče Romuald nista več genila od njega. Edvard je moral večkrat igrati bolniku na gosli. Ko je deček igral, je oče Romuald molil. Slepi bolnik se je smehljal, a bil preslab, da bi še govoril, kaj vidi. A videl je. Tak svetlo je bilo njegovo lice. Sredi Edvardove pesmi nekega večera, tik preden je legla tema, se je slepi bolnik pognal krčevito iz blazin, razširil roke in vzkliknil zadivljeno: »Vidim, vidim…« Nemo se je nato zrušil. Bil je mrtev. Oče Romuald je tiho pomolil v svojem srcu: »Marija, mati! Še meni tako smrt.« Le mesec dni pozneje mu je Marija mati dala, česar je prosil. Med veselo in slovesno pesmijo zvonov na prvi dan majnika, ves odet v sladki vonj Marijinega cvetja dekliških šmarnic, je zaspal v svoji skromni celici, da njegovi redovniški bratje niso vedeli kdaj… Tri leta pozneje pa so poročali evropski listi o neki silni novi skladbi. Glasbenik jo je bil slepec in take pesmi kot je bila njegova simfonija »Sreča slepih ljudi,« ni dotlej čul še nihče. »Muzika nebes« so jo nazvali. Mali Edvard je tole občutil, ko je ustvarjal: »Neskončna je lepota božjega stvarstva, neba in zvezd in solnca in lune v pomladnih nočeh. Lepi so viharji v svoji jezi, lepa je gluha zimska noč. Pa kaj je veličje vsega ustvarjenega v primeri z lepoto Nestvarjenega, Njega, ki je vir vse lepote, čisti duh. Oko ni videlo, uho ni slišalo. Aleluja!« »Kaj me milujete, da sem nesrečen, ker sem slep? Zares, velik dar so oči, a najvišje niso. Ne vidim cvetja, nimam sinjine neba, ne jeze bliskov, ne borbe valov. Imam pa dušo, ki vidi jasneje kot vidijo oči.« »Vidim, kakor videči ne vidi. Najlepše kar vidim, je obraz moje matere. Moje matere obraz je lepši kot so lilije in gartrože, moje matere oči so svetlejše kot zvezde, moje matere slika je pesem, ki je nikoli izpel ne bom. Aleluja!« »Saj ste čuli o ptici, ki so ji iztaknili oči, da bi pela. Pomilujte ptico, mene ne pomilujte. Mene blagrujte. Moja slepota ni temna, moja slepota je sreča. Jaz vidim! Bogu stvarniku čast in hvala, da mi je vzel oči, a mi dal videti vse najlepše, Neustvarjeno.« »Vidim, vidim, vidim. Aleluja!« To je zgodba o očeh, bridka ko pelin in sladka kot usmiljenje nebes. Dvajset let pred strašno svetovno vojno se je dogodila. Mimo vojske še ni pozabljena. Pa, ali bo odprla oči tisočem in milijonom, ki menijo, da vidijo, pa so slepi in ne vedo, da ga ni vidjenja ne vedenja nego v Bogu in spoznavanju Njegove postave, ki je Pot, Resnica in Življenje… Bog, stvarnik zemlje in neba in naših nesmrtnih duš! Daj da bi že videli, daj, da bi videli vsi, vsi, vsi! 3mzsxh0v7japvcqcstbopzwno69saxy Božič v gozdu 0 41752 223924 2026-04-22T08:33:27Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: » druga številka del ne berljiv Tri dni je ležala gosta megla nad gozdovi, za njo je pritisnil oster mraz; in gozd je oblekel najlepšo božično obleko. Kot slavnostni svečeniki stoje stare smreke gori na prosti višini, samo da jim navzdol vise težke sveče. Globoko doli so upognjene veje pod težkim bremenom in spletajo skrivna gnezdeca, ki bi mogla napeljati človeka k misli, da išče v njih zavetja premrl zajček ali srnica. Po brezah se openjajo tisoč...« 223924 wikitext text/x-wiki druga številka del ne berljiv Tri dni je ležala gosta megla nad gozdovi, za njo je pritisnil oster mraz; in gozd je oblekel najlepšo božično obleko. Kot slavnostni svečeniki stoje stare smreke gori na prosti višini, samo da jim navzdol vise težke sveče. Globoko doli so upognjene veje pod težkim bremenom in spletajo skrivna gnezdeca, ki bi mogla napeljati človeka k misli, da išče v njih zavetja premrl zajček ali srnica. Po brezah se openjajo tisoči in tisoči kristalnih biserov in fine perjice je obrobilo ivje vsepovsod, kjer čaka listov popek prihodnje pomladi; zdi se, kot da bi hotelo drevje sredi zime praznovati maj, toda srebrn maj. Vsak mah ob poti, ono trnje tam, ki se iz njegovih kristalnih odganjkov blešče še rdeče jagode, vse je obleklo dragocena praznična oblačila. Kako lično in mično pristoji osatu srebrna kronica, kakšen mojstrski izdelek je napravil iz prihuljene trnjolice srebrnar! Vse je tiho in le semtertja zagrmi mehko po gozdu in zaječi, kadar se otrese veja pretežkega bremena. Kot v poletju so se razkošatile bukve preko poti v gotsko svetišče, pa zdaj polno beline, srebra in kristala. Raz lenko, meglenosivo, pa vendar z medlim solnčnim zlatom nasluteno nebo pada na pot mehkomedna luč. Smrekovje si je navesilo širokih srebrnih trakov, ki v čudnovatih lokih in vijugah preprezajo šibe. Pajčevine so to in kako bi se začudil marljivi prelec, ki danes visi kot mrtev, uvel list, kaj je nastalo iz njegove preje. Ako vzleti ptič, zapraši oblaček srebrnih zvezdic, in kakor padejo, tako leže na poti in krase tudi njo, ki je sicer tako grda in rjava. Izpod smrek na višini se bliža belemu bukovemu svetišču visok mož v gozdarskem jopiču, z zelenim oguljenim klobukom na rjavih kodrih. Izpod klobuka blišči v krasoto dvoje sivomodrih oči in če koga ne opozori na moža najprej nič drugega kot nenavadno visoka rast in mogočna hrbta, stori pogled v oči; to so pa oči onih, ki vidijo. Kot bi jo sesale vase, to sliko gozdne poti s srebrnoobrobljenimi bukovimi debli, od daleč razsvetljeno z bledim opalom neba. Oči, moja ljuba okenca … »Pij, oko, kar več da, zlato obilico! V tem slučaju je obilica srebra.« Tam ob mogočni bukvi obstojí mož in okrog njega je svečana tišina in molk in zdi se kot bi prirejevalo samo drevje in grmovje; kot bi se moralo nekam zgoditi, nekak čudovit, velik skrivnosten dogodek, kar ustavlja navadni potek dogodkov. Iz drobov grmovja od blizu in daleč in jodanje grozdi tišino, kot bi stopalo gozdom srce. Ali se ne bi moglo zgoditi, da bi se vsaj za hip pretrgala tančica, ki loči ljudi od okrutnejšega sveta, ki ga vendar slutimo, ako za hip poslušamo to tišino? Od tišine, ki stopa najraje raz zvezde nizdol, ali se ne spusti na nas v gozd, ki je bila našim čutom svet kraj, kjer so prebivali bogovi. So bili ti tako nesmrtni naši dedje? Ah, zakaj se splašila, ti drobna ruševna srnica tam. Kako so otroci svetlobe del drugega od drugega; kako samotno kot zvezda samotno se sreča v njih, ne živali, ne rastlina te ne spozna in vendar vlada ista rdeča, mirna reka svoje valove skozi tvoje srce, kot skozi srce zvezdane tame. In hrast mogočnejši, ki vije v divjih viharnih nočeh od bliska oplazeno mote kot kače vzdihanke, kako ga ljubiš! Kot prijatelj ti jo, ki si ga poznal od mladih nog in ga občudoval ob tesnobi jesenskih večerih v plamen občudovanja, ko si stopical za očetom. Ako bi nekega jutra ležal zlomljen na tleh, bi žaloval za njim, kot za starim dobrim prijateljem. Pa kaj mu je zaresnega o tebi? Sama samcat tava človek mimo njega, kakor tihi krog njega in umira, se veseli v maju in sanja pozimi svoje srebrne sanje. Mož strmi na pot in njen konec, ki se vije med rozorno tenčico breze, kot bi moralo od tam priti nekaj, kar je poklicalo zgoraj hrepenenje, ki je rodi samotaj: to drobna je deklica niti dan ali dva zavita v staro rjavo ogrinjalo, ki se ji gubi v večejo nazaj za njo in pelje s seboj vsakovrstnih gozdnih obeskov, trnja, zamrznjenih krpcev mahu. Zelo se ji mudi in že zginja za leskovjem. Tam pelje pot na srebrnosen greben in edina špica nizdol je ledena drča. S par dolgimi koraki je mož med grmovjem. »Stoj, tu ne moreš navzdol!« Padec, tih otroški krik, ki čudno preseka tišino. »Drži se, drži se za kako vejo, že grem po tebe!« Druge se ne priplazi doli in že leži na kupu listja, ki ga je nanosil veter, rujavo kopico. In ko drže ne za vejo seže z eno roko v očeh, dvigne mala naproti, poraščen obrazek. »Tu prime za roko, saj te skoraj nič laže! Ne boj se vendar! Ali si se udarila?« »Ne, oglasí zelo boječe, zelo preplašeno. »No, daj mi tedaj roko! Malo odrini. »Kam hočeš iti? Z zavito glavo pokaže deklica na drugo stran hriba, kjer se zopet strmo dviguje gozd v strmejši krasoti. »Tam ni nobene poti. — Od kod prihajaš?« Nobenega odgovora. »Ali si iz brezovega?« »Ne.« »Ne? In narečja tudi ne znaš, sicer bi rekla pak!« Tuji otrok torej. In zatí je morala. Kajti v vsem gozdu ni nikjer več drevje; danes so napravili že lepnišče in odšli s kalnimi otroškemestnimi kocami, kjer že čakajo otroci, da zasadijo božično drevesce v zeleni vrtec. — »Ali si hotela k svojemu atetu?« Mala odločno zanika. »K tem potem gotovo ne; mrma mož. Sedaj izpusti vejo in se zadrži ob pobočju, kjer stoji otrok prihuljeno, kot bi prežal na priliko, da uide. Pa še more uiti, ker ga drži v kešah ledeno malinovo bodičevje. Tedaj se sunkoma oprne, da se odtrga vsa preperja gozdnih obeskov. Toda te jo je prijel in kakor se tudi brani in plahuta kakor ptička, ki jo držimo v roki, jo vendar prinese z mnogim naporom na breg in sedaj stoji trepetajoča in nežnabena na poti. Mož pa seže v žep, izvleče veliko, rdečelično jabolko in ji je ponudi s prijaznim nasmehom kot ustavim miru. »Tu, vzemi in povej, kam hočeš, pa ti pokažem pot, ti čudna mala raztrgana gospodična.« Rujavi ogrinjalo je namreč precej slabši godilo med trnjem. Toda deklica noče jabolka, ki mora romati zopet nazaj v žep. Vendar pa je jabolko ali pa pogled v modre oči moralo streti pot do njega. »Hej, odkod imaš to fino enino kost? In kaj je vendar napravila desna nožica, da mora zmrzovati in nosi le leva dokolenka?« »Nisem je mogla zapeti. Po tudi ni prav nič mraz.« »Je to prva beseda in deklica res ne govori v narečju.« »In kam greš?« »Nikamor.« »Tako, nikamor. Tja grem tudi jaz pa imava isto pot.« xxxxxxxxxx … in ko se seže po jabolku in na rahlo ji zarde lici: »Dobro je.« In zdaj pripoveduje: »Takrat mi je življja Rozika tudi eno podarila; pa sem je skrila v škatlo in jeseni pozneje, ko so vsi odšli. Ali ni bilo to lepo od kuharice? Rdeče lase ima in stanuje v mali hišici, ki stoje pred njo poleti visoki stari rdečega cvetja; in ima devet bratcev in sester in ko pride zvečer domov, napravi se vsa oblečena.« »In kje je hišica, ki stoje pred njo poleti visoki cvetovi, najbrž rdečega lesa?« »Najprej je zeleno polje, potem bele zvezdice in rumeno krožce, ako solnce prijazno sije in tako prideš do strmih dreves in strme stezice na jopico.« »Tedaj bi bilo najbolje, ako se dvigneva in greva k življi Roziki. Gotovo ima še kako jabolko; jaz darujem nimam nobenega več. In sedaj tukaj je zmrzal in zamrznjena nožica ti je mraz.« Mala pa zopet odkima: »Tukaj hočem ostati. Sicer bi bila vsa moja dolga pot zaman.« In mož svetli polno globoko otroško zaupanje iz njenega, malih oči. Tudi ne maram nič več slišati in hočem pokazati, da se zmeniti in lahka ni več. Ker si mislil, da tako, če sem tukaj —« »Ponovno hočeš ostati tukaj in se ne bojiš?« Potem je pa rekla nekaj nepričakovanega. Ali ne veš, da ljudje v hudobnem mrazu zaspijo in ne vedo ne zbuditi se? »Jaz se ne bom zaspala. Saj vendar kam!« Pogled iz drevesa ob poti in bele meče je imel in v zraku in srebro reso in biserne vence in trakove! Zakaj so vse tako oblečene! Vse takšno, in da pridejo nazaj, vedno prav čudno, kar pravijo je bila samo zvezda sama, naj posijala je le tudi svetla.« »Tudi ti čutiš to, ti? Ti mala duša! Kako ti je ime?« »Ničesar imena, pa ničesar pravzaprav. In potem se pa zaslišal, da ubogim pravzaprav, zjutraj pa je zopet pokasala mala revice, mi pravi moj atet: »Ima na ramenu tega imena, in še sem preveč; da je pa to resnična božična zgodba, sem videla šele, ko se prišla domov.« Tedaj se mož prekloni, dvigne stranico tiho ogromno čelo iz rubu na klopi in z roko zmrzlo nežno s konjico nogavice v svoji spozniji. Sedaj se mu že več ne vidi iz lista po ledenih gumba na rukavici. »Veš ti, vse to v Jezusek, ki prinaša lepe stvari, je laganje. Saj je vse v kradeh. Punčki in deklici in vojaški in vse, in če bi bil res pravi Jezusek, bi moral vedeti, da ne maram novih punčk, ki se mečejo v smeti in ne za gazajo.« »Stare je pa poznal?« »Ko jih je poznal zvečer večer pošumel v posteljo in jih nikdar ne pustim na takem mestu. Toda pred božičem stoje punčke vedno očitno in dobro jih oči očesa in če jih pomazem zopet vidim, koliko imam občutkov iz Mice in njene tolažnosti in tema samo eno očko in tista je vesela navzdol. In mislim se nič ne igrati s punčkami.« »Tako pa so si prestrašila, vedno zasluga očitka.« »Tudi rada moram znati svojo nič narisati. In preveč Jezusek, ki ve, kaj komu veseli, pa ne pride k meni. Zato sem prišla venkaj v gozd. Ponoči, kadar spim, drevo in če je jaz mislim, mora priti semkaj. In če bi zaprosila in bi mi ne bilo treba več pustiti se zamrzniti, ne, da sem taka pravica in ne znamo govoriti prav, kot zna človek, tako, pa bi prišel Jezusek mimo in bi lahko dolgo objemajo s svojim zamrznom. — Ali ne slišiš? Odkar sem v gozdu, sem tišina in sem šla za njim tako dolgo, tako dolgo, da se zmenim ni več nazaj, ker je mnogo prehladna. In če bi zaspala, bi prinesel mojega mamica in me vzel s seboj; v srebrnem rahu spi in mojega malega bratec drži na rokah. In tam smo vedno kresali pri njej, neodvečim ko se moram jaz učiti in spati sama v posteljici ter smem jokati samo tiho, da me nihče ne sliši. In moram biti večer potem na drugo mesto. O, hotela bi ostati pri njej v srebrni noči. Potem mi ne smejo; nič več ne bi slišala, ker ima rjave čedne zvezdice in puščali na očeh in nikdar ne sme notri.« In sme, to ne moram dišati, če so ne najde pravih besed? »Ali hočeš tega? Tudi tebe vsi zaznamujejo in iščejo. Ja, ali me uzame?« »Ti si grof in ponujaš, in zakaj ne daš ničesar nikomur, drobnim, malim, ki imajo kot ljudje bodoči in josti v rokavicah; zakaj jim ne daš? Meni si tako dal jabolko.« »Tako — grof iz podrčije mi pravijo! Ni slabo; vedno je dobro, če ve človek za svoje ime, godu in svoj. »Grof iz podrčije! In kakšne čudovite stvari veš ti v srebrni ravni lepa moja mamica,« rečeva. »A odkod si? In zakaj ne daš misliti, da iščeš?« »Mnogokrat mislim, kaj govore ti šivalci, ki ima okno proti lipi, kamor imam napravljen kot gnezde na Marjeta, ki je debela in ima brke kot gospod, pravi, da je geranola, ker stanuje v tej podrčiji in si tak reče, da človek, ki gre mimo tvojega zidu, prihite naproti miske z objokanimi očmi.« In zdaj se zasmeje grof: pretesljivo in mogočno radost in prska krepak glas v začarano gozdno tišino. Dušica se skoro ustraši; nato se vendarle oglasi njena tenkovesedna smeh, kot bi se nabrala od srečnega do srčnega, da bi to zavrelo. »Ne, prehudo so govorili — in ne miske hočem pustiti, da odejo dobro prance.« »Videla sem te potem, ko si prišel mimo in slapeval, kot Turek s svojo rdečo ruto in kdo mi se mi zamislil, ker si tako reven in tako velik kot nekdo in se niti male miške pri tebi ne najde — toda zdaj to ni res: te ušesa gotovo lažejo.« Odkod vendar ta deklica, ki ji samega spev srebrnih rakvi iz malega mesta ni, tako daleč ni mogla priti. Njena govorica zveni tuje in se sem ter tja malo zatika, kot bi ne bil to oni jezik, ki ga sem vedno govoril, kakšen val usode ve zanesejo v dolino v to gozdno zavetje? Ljudje iz različnih krajev radi potujejo. Ni je bilo v starostnem, sredozemskem stoletnem mestu, ni važne v bližnji okolici, kjer se bi imeli vsaj enega družinskega člana ostrane morja. Vsakovrstna usoda je da deklico, in ljudi iz gostov. Predeljo do denarja in časti in zopet jo izgubi. Toda deklica ni pehna tej vrsti ljudi. Lahko bi slajši zastiral za njo, nikdar da je, toda tako lepo je poslušati v tem začaranem gozdu njen ravlični glas, ki vendarle na njeno poznati tako fine poteze, te dolge trepalnice, kot uganja mu je vse, uganka, ki se mu mora vedno znova razvozljati. Toda saj jo gotovo premore domov. Morala bi se z njim domov zlomljen, ki ima malo poznano to revno srečo, dobro, tako surove, male srce. In že začenja rasti v njegovem srcu daljno slabotno upanje, da je lahko. Moral je odločiti usodo in storiti, da je jim ne zanjo, za dušico! Tvoja tako ogromna dobrota, ki si jo v vsej priliki zagnalila. Božiča s punčkami za žalost, niso revnih ljudi otroci. — Tedaj položi deklica zavito glavo na njeno prsi: trudna je in vesela, kot bi bilo že pripovedovanje odneslo karne raz se. Tako jo skrita, kot bi jo zaklepali beli obroči sloves, na mokrih dreves in bi jo zaklenil za vedno in vnesla iz mene še Jezusove roke. In že prične lahko rdeti temno nebo tam zadaj za ličnim omreženjem vejic, ki puščajo na tla tako mehko svetlobo. Najprej bledorožnato. O, kako se zdaj odbijajo na rožnati preprogi veje in vejice in celo omrežje kristala in belega pršja. In vedno krasneje rdi iskrkasta stena in čudovite modre, vijoličaste in sivo barve vstajajo iz beline. Tiho strmita oba v nebesno krasoto. In dušica skoro samo združuje, ker zdaj mora priti Jezusek! Odkod, tudi ne ve. Tam, kjer zavije pot navzgor proti šarovju, tam je težko breme srebra zakrivilo veje, da visi v loku preko poti. Tam skoraj mora priti. O, kako sije iz sivih oči neugasljiva otroška vera! Ali ne prihaja cingljanje vedno bliže? Rujava ruta jo vsa pokrita s srebrnimi zvezdicami, kot bi bila pepeluskina obleka iz maminega groba. Njeni zenici se širita, da postaja mavrična kočija samo ozek pasček krog črnih punčic; mala zdrsne grofu raz naročje in ga potegne s seboj naprej. Tu, pod povešenimi jelkami gori v loku zlati ogenj kot neznanska, plamteča ognjena vrata! Vrata v nebo! Široko odprta in ravno proti njim drži srebrna goska krovnica, najkrasnejša cesta sveta. Zdaj je jasno: tega so čakali vsi: drevesca, travice v srebrnih vencih, rosa, ptiček z rdečo kapico, ki je ves čas letel pred njima. Tesno drugo ob drugem stojita; otrok položi ročico na povešeno grofovo roko. In tenka zlata vez se spleta iz srca v srce, vsa prepletena iz vsega zlata nebeških vrat! In preko njene roke, ki se nanjo naslanja otrokova glavica, se razlijejo mehko, nežno valovanje. Z napol oslepelimi očmi, ki se vedno močneje posvetijo v ogenjnih krogih silno zlatih vrat, pogleda vanjo. Ruta ji je zdrknila na tla in krog dvignjenega obličja, ki ga vse vidi z blaženim pričakovanjem in trepetajočo začudenostjo, valovi slap bledozlatih las. In eden ognjenih obročev leze krog glave in jo ovije, njeno srce pa prevzema skriti mraz, kot bi se ga dotaknil kak nebeščan. — Zdaj se pogreznjeno vrata, še zadnjič zatreli nebo, da se vsuje liloč in liloč rož v gozd — in se razdvojijo faste sence; kot strahovi stoje drevesa: onile hrast tam, ali ne zvija svojih rok kot kača? Ura, ta edina ura je minila. In vendar ni minila, ker deklica, ki je z bledozlatimi lasmi kot metuljček, ki se izvije iz rujave zapreje, reče s slovesnim srebrnim glasom: »O, ali nisi videl, da je vendar vse res?« Ali si ga ti videla? je vprašal skoro boječe. »Jezuseka.« »Njegova vrata sem videla in njegovo nebo in potem so viseli vsepovsod rdeči venci. Te so vrgli angeli dol. Ali nisi videl rdečih vencev, ki so tako stari in bili tako krasni? Saj so vendar viseli na drevesih in onile grm je imel sedem takih kronc. Videla sem jih in tudi bi si imela kronico, dušica.« »Tudi jaz sem jo imela. Ali jo imam še vedno?« »Zdaj je izginila.« »Poglej, kako visijo drevesa in se zavijajo v razne tenčice, ker hočejo zdaj spati. In jaz sem tako trudna. Dokaj moram, čisto sem utrujena. Ti, preveč sem se razveselila.« »Preveč si se razveselila?« »Veš, če se človek preveč veseli, to vendar boli.« »Dušica, pojdi, hiteti morava, nesel te bom.« Sleče si jopič, da stoji tam kar v belih srajčnih rokavih, jo zavije vanj in vzame na svoje močne roke. »Ali ne rabiš nobene majhne deklice v svojih razvalinah; saj se pojdem lahko. Toda ne smeš nikogar spustiti notri, da me kdo ne vidi. Ker sicer pridejo pome. Imeli me vendar nerado, če bi me našli. Samo revna deklica in ženska, da mi mene vzela mamica s seboj, pa bi bil bratec ostal živ.« »Morajo te imeti.« Grof gleda beli obrazek, ki skloni v valovitih zlatih las na njegovih ramah. — Fino poteze nosu, nekoliko prevelike oči — plemeniti obraz — — knez Branečar. »Princezinja! Za božjo voljo vendar! Kako dolgo ste že od doma? Ja, a vas nikdo ne išče?« »Ja, zakaj pa prišli zdaj vi? Potem čez moram tudi jaz iskati! Saj nimam nobenega strica, prav nobenega, če ni očka doma!« Uboga mala princezinja, uboga samotna dušica, ki jo prvi zaleti nesti nazaj v njeno izgubo. Tanka zaupljivo se ovija ročica krog njegovega vratu, njene svetle sinje oči z dolgimi končicami gledajo dobro in veselo, da prebiva v starem gradu, ki gleda s svojimi kamni stolpi v eno najlepših dolin, edina hčerka kneza, ki prihaja v svoj stari ponosni grad samo ob velikih praznikih in lovih. Toda o otroku so govorili vedno z nekakim zaničevanjem, tako da si ga je predstavljal kot morda slaboumno bitje, ki s svojim življenjem pripravlja starodavni rodbini nagrenke razočaranje. Kneginja in dva sinčka prvi letin in drugi nad starjem, so umrli pred desetimi leti v enem tednu za težko davico. Poročil se knez dozdaj še ni, četudi se bo moral, kajti starodavno deblo je stalo zdaj samo še na njegovih dveh nogah. Toda zakaj ne mrgoli zdaj po gozdu lovcev in psov, zakaj ne bije plat zvona v vseh cerkvah kot navadno, kadar se ni vrnil kak otrok, ki je s svojim rojstvom očeta menda tako osupnil, da mu je zastal pogled v grlu. Dušica, zakaj te vendar ne iščejo? Tri ure daleč je šla in tega ji nihče ne prisoja. In zgrozil se je pri misli, kaj bi se bilo pa zgodilo, ako ga ne bi bilo tako veliko v gozdu v upanju, da bi menda ta krasota tu na prostem tako napolnila njegove duše, da bi pozabil strašno hrepenenje po eni sami človeški duši. »Ali spiš, dušica?« »Ne! Tako je lepo ko me neseš in ne boš prinesel k svojim razvalinam! Kot Sneguljčica za sedmimi gorami. Ti seveda nisi palček, ampak skoro velikan in moraš na me gledati doli in tudi jaz bi rada zrastla tako velika. Pa morda ali in še ti v temi ni treba bati.« »Morda se pa vendarle bojiš?« »Zakaj?« »Ne, zdaj ne. Toda, ali naj bo tvoj oče brez otrok?« »Ti tudi nimaš nobenega.« »Vsak otrok ostane pri svojem očetu.« »Tedaj morava nazaj! O, ne reci mi tega! Na tem ostanem tukaj, če mi bo drevesa še tako šumela v svojih belih ogrinjalih. O, sanje, se mi o tem sanja. Toda jaz ostanem tu. Sedaj se že zame vsi obenem govore in njihovi glasovi rečejo, pa ne smem zatisniti ušes, in roko sem vso raztrgala.« »Kako znaš govoriti, dušica, pa praviš, da ne znaš pravega povedati! Kako bi poveš tega očetu, ljubemu atetu?« »Kaj pa? Vedno imam: tako vljudna, kadar je tukaj. In ti moraš vendar vedeti, da ni vljudno, če se človek pritožuje nad gospo Varlovo.« »Dušica, tvoja govorica je krasna čisto tvoja. In znaš govoriti pač tu iz ono gosposko angleščino, z drugo francosko?« »Gospa je v Anversu na počitnicah in gospa Varlova boli glava in ni doma, zato je taka krivnost, povem ti jo le, ker jo ne boš izklepetal dalje — je slaba. Kar mi …« »Tako, to Karla.« »Pa jo gotovo enkrat poreže, in potem si bo kupila plišast blazinjak, da ga ji ne bo treba sramovati, kadar jo obiskujejo druge gospe. In to mora imeti vsak dostojen človek.« Toda ustraši se v dnu duše, kajti grof gotovo nima plišastega blazinjak. In v srcu ga je zabolelo: pa ga hitro poljubi na uho, ki ji je bil najbližji in tudi ni tako porastel. Zasliši samo gospe. »Pusti to, dušica,« ji reče skoro strogo, »in povej, kako se služi, saj te vendar ni vzela s seboj k Karlu.« »Oh, zdaj ji je vendar zameril in gotovo nima plišastega blazinjak.« »Ne,« pripoveduje deklica vsa zbegana dalje, »varuška bi se morala z menoj igrati, pa je prišla k njej njena mati, ki stanuje daleč nekje in je jokala mnogo in pripovedovala mnogo, med drugim tudi o kravi in zidu. Kako ti ljudje govore, ne razumem prav. In še tudi ne smem čutiti, pravi gosposka Brahmsova: je grdo.« Oglasí se nekja, kot bi grof kaj mrmral — kot neumna gos se glasi. »No, dalje!« »Tedaj je šla varuška in je hotela materi prinesti nekaj, kar je v neki knjigi in za kar se dobi denar in kar je napravilo veselje. Materi, ne varuški. In mati je šla in je pustila svojo ruto. In tedaj se je zgodilo, kot bi me nekdo zgrabil in vlekel k ruti. Tedaj sem se zavila vanjo kot mokra ptica, kadar pridejo v deževnem vremenu. Samo ena dokolenica sem obula, pa sem se prestrašila in hitela urnо po stopničah za služinčad doli in nikdo me ni srečal. Potem ko so šla okno park in vrtno je zaklicala za menoj sestra, pa sem prišla k reki. Ker ni bilo nobenega mostu, sem pa šla preko vode.« »Čez reko si šla?« »Bilo je zelo lepo. Voda je tekla spodaj in kljuke in nekdo še je smejal skrivoma spodaj in riba je švignila mimo in tudi veliko luknjo sem našla in šla okrog nje.« Tako, sedaj ve, zakaj je nikdo ne išče tukaj. Reka je samo tenko zamrznjena in v njej so mesta, kjer izvirajo podzemni studenci in kjer led tudi v najhujši zimi ne drži. In skoro bi verjel v angela, ki je spremljal otroka na smrtni poti. In v duhu gleda rečico med gozdovi in travnatimi bregovi notri pod marljivo ledeno skorjo in mnogo mož, ki z brekljami in dolgimi drogmi iščejo malo napol premrzlo telesce. Tudi knez pride danes zvečer. Z vlakom ob osmih. In sprejeti ga morajo s strašno novico. Kaj mora trpeti mož, ki je bil že toliko izkusil, še ta strašni božični večer. Z najdaljšimi koraki brzi dalje. Toda eno uro je do njegovih razvalin, odkoder šele lahko pošlje obvestilo. Nežni otrok mora priti kmalu pod streho. In knezu bo tudi ljubše tako kot pa, da bi moral priti iskati otroka v kmečko izbo. — Megla jo vedno bolj ovija. Ako bi mu ne bila znana vsaka stopinja, bi težko hodila domov. In bridko si očita, zakaj se ni takoj žuril. Toda otrok hoče zdaj vedeti od njega mnogo, toliko, toliko. Z gotovim otroškim instinktom čuti, da je našla prijatelja. »Ti, zakaj pa stanuješ v razvalini, zakaj si tako reven? Ali si tudi ti šel Jezuseka iskat?« In ko dalje koraka, ji pripoveduje o sebi. Najprej se obotavlja, ker skoro ni bil vajen o sebi govoriti, potem pa bolj sam sebi, kotje navajen samoten človek, če enkrat odkrije svoje srce. O velikem požaru, ki je v neki noči uničil starodavni grad, ki ga je oče dal v najem bogatemu, plenaželjnemu gospodu. Kako sta bila oče njegov in on sam častnika; oba v istem polku. In kako stari polkovnik ni mogel preboleti in si je vedno očital, ker je dal grad v najem, da omogoči sinu služiti v Berlinu. In kako si nista upala obiskati razvalin, ki so bile domovje mnogih njihovih krvi. In kako je umrl oče, on sam pa ostal tako zapuščen v malem severnem obmejnem mestecu, kjer vise oblaki nizko med zemljo in so lesniki skoro že južno sadje. In kako je slikal. Najprej one oblake nad norijskimi ravninami in potem po spominu očetovo hišo. In kako je vse, kar ni bilo barva in platno, postajalo vedno bolj trpko gorje in pregnanstvo in žgoče domotožje po domovju sredi gozda. Domotožje, ki omreži dušo s sivimi nitmi in jo duši in ki more o njem govoriti le oni, ki je je enkrat poznal. Domotožje, ki kliče po nekem kamnu domovine, domotožje, ki bi tujo steno najraje razbijalo. Ki vedno in vedno srcu prikazuje sladke slike. Kako je na prvi vroči aprilski dan ležala strmina v gorenjskem trnjčjem vonju. Kako je migljal grajski vodnjak, ki se je semtertje opredel v ranj ptičji glas in nedeljske hlapčeve orglice, da je čudovito odmevalo ob kamniti kotanji; gotovo ni nikjer več na svetu tako lepo pojočega vodnjaka. Kako se je uprlo večerno sonce na staro zidovje in napravilo iz oken ravno toliko zlatih oči, ki so gledale daleč tja v gozdni svet. Dokler tedaj ne vstane pred očmi slika, lepo vpletena iz harmonije barv in zraka, da ni mogoče več prenašati zidovja vojašnice in sivih ravnin in viharnic oblakov ali brezsrčnega solnca ob jasnomodrih dneh, ki z otrdelim mrazom prinese vse poteze in ako neusmiljeno kaže grenko goloto. In kako je tam urnо napravil konec. Ker — ne, tega ne pove otroku, da je ležal pred njim mrtev samokres in je samo roka zvestega sluge zabranila, da ni naredil pike na koncu cele zgodbe. In kako je odšel v Berlin na akademijo in slikal. Od česa je živel, sam skoro ni mogel povedati. Od domeska lovišča, ki ga je dal knezu v najem; od tega, kar mu je vrgel semtertje gozd; in (o, če bi to še mogel videti oče!) od slikanja tapet. In kako mu ni bila prihranjena nobena bridkost iz lastnih krogov izločenega. In kako je njegov dolgost gospod grof, »poročnik na razpolženju« in trde črte njegove, iz njega samega izraslega slikarstva umetniško slavo. Kako mu niso dali miru, dokler ni največjega veternjaka in predreznega zagrabil za vrat in ga z iztegnjeno roko držal skozi okno, čez tujo še je krivil in zval. In stanovanje v cenjenih oddaljenih stanovanjih in neznanska, strašna samota, ki nikjer bolj boleče in grozno ne leži na srcu kot v milijonskem mestu. Že davno je pozabil, da ga kdo posluša. Otroče je gotovo zaspalo, niti ne gane se več. Toda moti se. Deklica bi pazno in srka besede v svoje srce, kjer vsaka obleži nepozabna in bo zopet prišla na svitlo v splošno začudenje, kadar pride čas za to. In sanjarska glavica se slika zraven slike, daleč, daleč oddaljene od resničnosti ali vendar polne notranje stvarne verjetnosti. In umetniku je stroga gospa, ki mu je le redko podarila blaznenost posvečenja. In kakor je nekaj dušečega poletnega večera, ko se je iz dvoriska dvigal žareč dih, poln zlatih vonjev, spremljan z godbo kričečih ženskih glasov, surovega petja, tožnim jokom zapuščenega otroka prišlo nadenj s silno močjo. Samo še enkrat skrati svoje senine duh, ki ga prinaša veter na mehkih perutih iz doline na grad. »Ja, ali sem prikovan semkaj, je li to še človeštvo, ali pa peklenska kletka, ki smo vanjo zaprti?« Se v isti noči je samo s tem, kar je imel pri sebi, pobegnil odtod. Od Wirzburga dalje je potoval kot rokodelski pomočnik. In način, kako to pripoveduje, ni skoro nič drugačnejši kot pripovedovanje njenih prednikov, prisluškujočih ženam in otrokom ob domačem ognjišču, kako so od gladu umirali in se pekli v puščinjskih vročinah s cesarjem Fridrihom ali živeli kot zbegi v preplavljenih deželah na Nizozemskem ob španskih osvobodilnih vojnah. »In, o kolika sreča zdaj! Dežuje, ko pridem domov; kaplje mi raz drevja, na glavo in šumi in klokota, in oblaki, starim ženam podobni, vlačijo za seboj ležeče čez travnato dolino. In kako diše lep! Ljubo mu je bilo, da je rahel dež malo zakrival prazno mesto, kjer je stala prej med drevjem stara streha. Zvečerilo se je in mislim: zdaj stojim malo semtertje po grobišču, da se to izjutraj ne bo zdelo tako grozno. Grem iskat ključ a h gospodarju, kajti vrata stoje vendarle še. Kako se me razveseli in hodi krog mene s čudno skrivnostnim obrazom. Stara vrata zaškripljejo v trmu, ki sem ga slišal v sanjah tolikokrat, ravno in tako kot nekdaj. Za trenotek še zaprem oči in stisnem zobe, ker zdaj bi se moralo dvigniti pred menoj tisto domače, pridirjati oba psa, zaropotati očetova palica. Toda, ko pogledam, je vendar malo drugače, kot sem mislil. Gozd se je zopet nekoliko razširil, tam ob zidu šumi še nepokodovana vodnjaka, zapoznel se kosov živžg še je vpletel v njegovo šumenje in zdaj zveni, zveni… Divji rožni grm visi preko vodnjaka in ena lipa tudi še živi, brez korenine zvest, po eni strani gola, po drugi pa je zvesta, dobra navesila tisoč rumenih šopov in šopkov. In diši po domači hiši. Gozdar me pelje skozi sklad kamenja, ki je za me zložil, na mesto, kjer so strnili suti, napol sezgani tramovi streho. Sirova lesena stena, zadnja vrata. Odprejo družinska soba. Tam so sedeli v prejšnjih časih hlapci in ves veliki, visoki prostor s štirimi okni je popolnoma poškodovan. Okna zakriva seveda visoko groblje. Tedaj, zdaj je več. Zelena peč stoji, miza, dolge klopi, stara kostnica pod njo. Poleg je še ena sobica, kjer je prej stanoval hlapec-stražnik. In tam stoji stara postelja in zeleno glaziran vrč. Tega si najprej osvojim, ga napolnim do polne z vodo vodnjaka in si iz njegove vode izplahnem mnogo, mnogo iz srca. In četudi stari gozdar, ki je vse to odkril ob priliki zasledovanja lisice in skrivno skrbno krival, ni pustil, sem vendar ostal tam čez noč.« »O, slišati hočem petje vodnjaka! Vzemi me k sebi.« »Ja, če si vse slišala, dušica, poslušaj tedaj tudi mojo povest. Mislil sem, da spiš. Ako bi to slišal ljudje, kako bi se smejali noremu grofu iz podrčije! Že v prvi noči, ko sem ležal v stari hlapčevi postelji, sem vedel to. Kdor ima tako domačijo kot jaz, domačijo, ki je bila tolikim živim srcem najvišje, ki so zanjo krvaveli v mnogih bitkah, v njenem miru se igrali njihov otroci, ta je ne sme zapustiti, ji postati nezvest, ampak mora po svoji moči skrbeti, da njegovi nasledniki dobe dragoceno posest, ki so mu jo zapustili dedje. Proštenerji, ki je pred osemsto leti s svojim kmetom znesel skupaj kamne za trdno hišo, je tudi trda predal. Morda ne tako trda, kot zadnjemu, ki leži tu na hlapčevem pogradu. Morda. In če bi zdaj prikoral v to sobo s očmi vrata in trdim, rujavim obrazom pod železno čelado, ali se ne bi moral prijeti pod njegovim pogledom. In zato se nisem niti uro dobro počutil v svoji koži, dokler, ko sem vedel, da plahutajo kavke in postovke krog razrušenih gnezd. O, koprnel so po zame očetje in mi niso dali miru in so ježarni mešali po ravnini, kjer vise oblaki globoko doli. In če sem blodil ob predmestnih progah in med stotinami luči in med množico ravnodušnih nevernega Berlina, so trkali na moje srce, da mi je postalo jasno, zakaj so ti tako nemirni, tako čemerni, tako nestalni, mnogokrat brezvestni. Ker srce kriči po domovini. Ko je nima več, ki bi se držale navade dela, bolezni starih, jo mora iskati in je nemiren in srka vase vse mogoče, kar ga nikdar ne nasiti, kar ga vleče semtertja. In zopet jo zidam, svojo domačijo. Mnogo sem se radil nje pojeval s starim prednikom. Kajti morala bi najprej postati taka, kot je bila s stolpom in nasipom in vogali in koti. Toda stari gospod pod železno čelado me bridko zasmehuje. O milijonu, ki ga rabim za to in si ga morda zaslužim s slikanjem tapet, ne govori. Ali rabim mosta trdnjave? Nikar si domišljaj, da z vsemi črte in načrti zmoreš to, kar smo zmogli mi. Mi smo gradili, ker nismo mogli drugače. In proti komu hočeš postaviti topove na obzidje? Proti zasmehovalcem? — Tu je ugasnil lep sen in kot poba sem moral tuliti za njim na pogradu. In najprej sem pričel s svojima dvema sobama in pri tem izprtil berlinsko gorje. Prvi Thorštajnski gospod je tudi uprl svoja ramena, ako so pravili pretežak kamen okrog zadnjega vogala na grad. Odkod naj bi bila sicer moja ramena tako široka? In danes, ko pridejo otroci za me s svojim voznim listom za vožnjo okrog sveta v roki, se morajo dobiti tudi ljudje, ki vedo, kje je njihovo mesto in čemu imajo živeti in morda tudi umreti.« »Toda ti zidaš svojo streho zopet tja, kjer je nebo tako prazno med drevjem, da bi zopet lahko strmel vanj,« šepeta glasek napol zasanjan. Ustraši se, ker si je tako dobro zapomnila. No, do jutri bo že vse pozabila. In zdaj naenkrat zasveti zlata luč skozi belo vejevje španskega bezga. Dolgi Thorštajnski potok na polno, ženska glava pokuka skozi okno. Neznanska novica tako tisti »dobri ženi«, da jo mora izblebetati, še preden ve, po kaj je prišel. »Ali še veste, gospod grof, ona princezinja od tam, tisto revše, ki ji ni v glavi vse v redu, je utonila v reki. Od štirih jo že iščejo z barkljami in drogovi.« »Neumnost, gospa! Urno zložite Peterčkove nedeljske nogavice in žvečilke v košarico in pridite k meni, toda sami!« In že je z dolgimi koraki dalje. Zopet vršali visoki drevesa, potem zid. In sedaj pride. Otroku, ki se je pred ženskim glasom popolnoma zaril v ogrtačo, bije srce. Ker zdaj hreščijo in škripajo in gorljajo vrata. Toda ta spi. Skozi sivo kamenje naprej, majhna lučka posveti in odpre se širok prostor; v njega pa jima udari nasproti dobrodejna toplota in prijeten vonj. Krasna, veliko božično drevo in podstavki iz mahu in kamenja in pod njim čudo čudovito, ki radostno vzdrami otrokovo srce. Spusti jo na tla. Dolg Kaliban* stoji pred svojim gospodom in ga gleda kot pes, ki skoro ugane vsako kretnjo. Dva lista papirja popiše hišni in grajski gospodar z velikimi, urnimi potezami. »Ako moreš dospeti še pred osmo uro, Martin!« Urno izgine sluga in mimo sebe spusti v sobo gospo s Peterčkovimi nogavicami. »No, gospa, kako se počutite kot častna dama?« Žena se ogorčeno zasmeje in ploha grobo nerazumljivih besed spremi otroka v salon, ki ima dovolj prostora v globoki okenski vdolbini in kjer more deklica kljub mnogemu nagovarjanju — ker so blagi, polno bodiče — obuti Peterčkove nogavice. Deklica ni zdaj nič bolj elegantna. Drži kot pribito, da Peterčkove nogavice preveč tišče in so nepotrebne in zbadajo same od sebe. Poraja se težko vprašanje: »Gospa, kaj znate skuhati?« Žigalic zagori in že plapola pod samovarjem moder plamenček. Gospa zna kuhati raznovrstne stvari: cvrtje iz moke in ono iz jajec; toda najbolj priporočajo dober gost močnih kot najboljšo v vseh težkih in življenjskih prilikah za velike in male. Pri besedi »velike« malce upogne koleno, nato odide in kmalu zunaj zazaplopo ogenj. Iz rujave rute, ki so jo dali brez zračit na prosto, se izlušči drobna drobena deklica v modri zametni gladki obleki s starinskimi čipkami okrog vitkega vratu. Toda, naj bi bila oblečena kakorkoli, vsakdo bi videl samo valovite bledozlate kodre, ki so se usipali po obeh straneh obraza. »Če boš tako delala, dušica, kot so tvoje kite, potem bo prav. Zdaj skoro dobiš skodelico čaja.« »Toda deklica noče ničesar. Na bledih licih gori rdeče lise in oči v hrepenenju žare. Ah, prišla je v pravo kraljestvo Jezusek; tu pod drevesom je nekaj tako neverjetno lepega! In vsa vesela steče v debelih sivih nogavicah tjakaj. Toda grof jo zadrži. »Dušica, za trenotek dobro zapri oči.« Tu stoji mogoče prvič v svojem revnem malenkostnem življenju v pričakovanju blažen otrok. In vendar je že od nekdaj naravnost lil nanjo ves blagoslov tako visoko razvite industrije otroških igrač. In zdaj zvonijo prvi božični zvonovi vsi obenem v njenem srcu, oči stiska krčevito skupaj, da ji se drobni ročici zlezejo v pest. Žigalica praskne in nežno prijeten vonj po vosku napolni prostor. Odpri oči! Tu stoji drevo v svojo deseterni sveč, kajti druga okrasja ni na njem. In pod njim trepeta v nežnem rdečem sijem učeno delo, jaslice, tola na hlev, iz sivega kamenja, razvalina gradu, s kamnito ploščo kot streho, vse razpoke ima zatalane z mahom. In pod rušinasto rdečo šipo, ki leži položena nad kamenje v rožni svetlobi od žareč sveč obeh, iz barvastega voska so jih izdelale presrečene umetnikove roke. Globok vzdih začudenja: »Jezusek! Ali tako leži moj bratec na maminih rokah v srebrni rakvi?« Pod rožno lučjo noči namreč tako nežno in ljubko na posteljici iz svilnatega osatovega puha Marija z otrokom na rokah. Spi, okrogli rdeči obrazek si pritiska na prsi in z eno roko drži kot nežno zibalko zaveso svoje rumene mehke lase preko belega otroka. Oče oba se sklanja z izrazom osrečujoče ljubezni in zvestne skrbnosti Jožef. Po stezici, ki vodi preko mahu in sivih lišajev gor k odprtini, romata deček in raztrgano dekletce. Izza pregrade gleda siv voščen osliček in krepka, široka redeča. Deklica kleči pred krasotami na tleh in strmi, strmi. Zadaj za njo gleda dolgi Thorsenster z enakim otroškim veseljem na svoje delo. »Še angleški zbor bi moral biti poleg, pa mi ni šlo prav po volji s tem penatim ljudstvom. Kje pa jim poganjajo krila?« »Ali si ti napravil?« »Vidiš, pravzaprav velika dobrota časa. Toda nekaj mora dobiti človek za Božič. Zadnja leta mi bilo nič, samo velika božična revščina, ki je ni mogoče uslišati niti na največjo slovesno ne. Zdaj pa sem gospodar in vendar ne bom tega umazan sam sebi. In glej, to mi je delo dobro, otroški svet tudi leži v razvalini.« Že brenči samovar. »O, pusti me tukaj, vedno in vedno moram gledati v Marijo, spečega otroka in praznujoč, klečeč na stari volneni preprogi najprisrčnejši Božič.« Gospodar se je zleknil po tleh v vsej svoji gorostasni dolžini s kadilno skodelico čaja poleg sebe; prasklja obodja. Ko deklica tako sreči, padajo ji bleščeči lasje skoro na tla; domalo opira na koleni in gleda, komaj da se zmeni za čašico s čajem. V vedno enakem žitu še ni doživela takšnega dne tako čudapolnega in tako dolgega kot bi ne hotel nikdar nehati. V resnici je bilo sedem in ko grof pogleda na uro, računi, ko se še posreči priteči slabo novico z dobrim obvestilom. Pač komaj. »Ti, Haro, za koga si napravil to?« »No, zase in za svoje otroke.« »Saj jih vendar nimaš in ti jih tudi treba ni.« »Tako, ni mi jih treba?« »Poglej lepo Marijo; ako pridejo otroci, pa ropotajo in se vsega dotikajo; in ko odidejo, ima ljuba kratica gotovo samo troje nog.« »Meniš li, da ne bi mogel držati drugače v redu?« in iztegne dolgo, spoštovanja obujajočo desnico. »Ni ti treba otrok.« Pol boječe, pol kljubujejoče mu pove to. »Tebe bom imel samo še eno uro, dušica!« Prišla je sena preko božičnega večera. »Še eno uro, potem pa upam, da bo tukaj tvoj oče, tvoj ljubi atet.« Deklica se zdrzne in tenka temna guba ji zasenči čelo: »Ti si poslal ponj.« »V skrbeh so radi tebe.« »O, zakaj bodo kot nikoli tako! In potem poreče, kar pravi zmiraj: ›Vedno mi delaš samo bolesti in skrbi, mala ubogica!‹« »Ne, tega ne bo več rekel. Zdaj ga boš razveselila, dušica! Kak si pač našla prave besede.« »Res?« »Prave besede, ki moremo z njimi povedati, kar doživljamo.« »Jeli to morda zato, ker si mi dal pravo ime? O, povej mu, da mi je ime Dušica; toda samo, če mene ne bo zraven, mu povej to. O, ti si pametnejši kot vsi drugi; povej mi brž, ali vo Marija že zdaj, ko drži otročička na ljubih rokah in ga pokriva s svojimi lasmi — ako bom jaz imela otroka, zapravim tudi tako, da hudobni ljudje niti noter ne bodo mogli pogledati, — ali veš, kaj se bo zgodilo z otrokom?« »Ne, tega ne ve nobena mamica.« »Moja tudi ni, sicer bi me bila vzela s seboj. In potem zraste in ga ljudje zbijajo in, ali je res, da je morala stati poleg in gledati, kako ga ubijajo?« »Dušica, pridi sem, ne jokaj! Preveč si doživela danes.« Začudeno ga pogleda s plavimi očmi, po ozkih licih se polzijo solze. »Ja, ali ti ne veš, ako misliš na to?« Čisto tiho je v veliki sobi, samo v drevesu šumi, kapljica voska kane na tla in sveče, ki tako hitro dogorevajo, se že nagibajo. Otrok čaka odgovora. Notri strmi v rožni soj in na spečo Marijo in na tako sladko počivajoče dete. Tišino vlada, ki je tako redka v našem hrastajočem in dirjajočem svetu, polnem dobrih in slabih del. Ona tišina, ki našo dušo pretvarja v harfo, da v njej odmevajo zvoki večnosti. In vedno trdneje in trdneje se plete zlata vez iz nebeških vrat v kristalnem gozdu. In nosi grof v sebi umetniško dušo, ki misli v slikah in zvokih, gleda v duhu pred seboj zopet krasno cesto, ki pelje proti nebeškim vratom in Dušica gre pred njim s sončnim venčkom na glavi, in tam stoji v zlatem žaru nebeška očetova hiša, ki ima zanj podobo za vedno izgubljene domačije. In pred njo v najkrasnejši sliki ki nam jo je naslikal njegov sin o božji ljubezni, oči, ki gledajo na svojega trpljenja, z grehi omaževanega in na domotožju bolnega, izgubljenega sina. Globok vzdih dvigne široke prsi in ko se utrga iz njih, je njegova duša odposlala prvo strelico svojega hrepenenja po večnem domu. In zdaj vstopi ženska, ki je skuhala kadeči se močnik in ga prinese v pisani skledici; Dušica si posili samo par žlicic. Preveč je prhurnelo danes nad njeno malo srce. »Vzemi me v naročje, rada bi še gledala v jaslice.« Kratek čas še gledajo velike rujave oči v ugašajoče žarenje, pa se zapro, sanje zagrnejo Dušico v svojo pisano plašč. Prav od daleč zveni v njeno pisano sliko dobro znani glas: »Moja mala, moja mala revica, kdo bi ti bil to prigodil!« »Atek,« šepče Dušica … In potem brijo sanje z Dušico zopet mimo mnogo čudovitih bregov, dokler ne pristanejo ob sivem jutranjem obrežju. iux1joxtx84ikfs4nd5w5m0bx3gu3yo 223925 223924 2026-04-22T08:36:16Z Spela.spr 10555 223925 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Božič v gozdu | normaliziran naslov = | avtor = Dr. Ivan Pregelj | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1923}}'' št. 47-52 | vir = dLib {{fc|dlib|LQ0604K6|s=?|47}},dLib {{fc|dlib|5AIL6BZZ|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|A9P5BGMO|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|OQJYHL5X|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|CWRF3YPW|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|QFCQ59LX|s=?|52}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | obdelano = Začetek 48. je neberljiv, v besedilu označeno z XXXX. }} Tri dni je ležala gosta megla nad gozdovi, za njo je pritisnil oster mraz; in gozd je oblekel najlepšo božično obleko. Kot slavnostni svečeniki stoje stare smreke gori na prosti višini, samo da jim navzdol vise težke sveče. Globoko doli so upognjene veje pod težkim bremenom in spletajo skrivna gnezdeca, ki bi mogla napeljati človeka k misli, da išče v njih zavetja premrl zajček ali srnica. Po brezah se openjajo tisoči in tisoči kristalnih biserov in fine perjice je obrobilo ivje vsepovsod, kjer čaka listov popek prihodnje pomladi; zdi se, kot da bi hotelo drevje sredi zime praznovati maj, toda srebrn maj. Vsak mah ob poti, ono trnje tam, ki se iz njegovih kristalnih odganjkov blešče še rdeče jagode, vse je obleklo dragocena praznična oblačila. Kako lično in mično pristoji osatu srebrna kronica, kakšen mojstrski izdelek je napravil iz prihuljene trnjolice srebrnar! Vse je tiho in le semtertja zagrmi mehko po gozdu in zaječi, kadar se otrese veja pretežkega bremena. Kot v poletju so se razkošatile bukve preko poti v gotsko svetišče, pa zdaj polno beline, srebra in kristala. Raz lenko, meglenosivo, pa vendar z medlim solnčnim zlatom nasluteno nebo pada na pot mehkomedna luč. Smrekovje si je navesilo širokih srebrnih trakov, ki v čudnovatih lokih in vijugah preprezajo šibe. Pajčevine so to in kako bi se začudil marljivi prelec, ki danes visi kot mrtev, uvel list, kaj je nastalo iz njegove preje. Ako vzleti ptič, zapraši oblaček srebrnih zvezdic, in kakor padejo, tako leže na poti in krase tudi njo, ki je sicer tako grda in rjava. Izpod smrek na višini se bliža belemu bukovemu svetišču visok mož v gozdarskem jopiču, z zelenim oguljenim klobukom na rjavih kodrih. Izpod klobuka blišči v krasoto dvoje sivomodrih oči in če koga ne opozori na moža najprej nič drugega kot nenavadno visoka rast in mogočna hrbta, stori pogled v oči; to so pa oči onih, ki vidijo. Kot bi jo sesale vase, to sliko gozdne poti s srebrnoobrobljenimi bukovimi debli, od daleč razsvetljeno z bledim opalom neba. Oči, moja ljuba okenca … »Pij, oko, kar več da, zlato obilico! V tem slučaju je obilica srebra.« Tam ob mogočni bukvi obstojí mož in okrog njega je svečana tišina in molk in zdi se kot bi prirejevalo samo drevje in grmovje; kot bi se moralo nekam zgoditi, nekak čudovit, velik skrivnosten dogodek, kar ustavlja navadni potek dogodkov. Iz drobov grmovja od blizu in daleč in jodanje grozdi tišino, kot bi stopalo gozdom srce. Ali se ne bi moglo zgoditi, da bi se vsaj za hip pretrgala tančica, ki loči ljudi od okrutnejšega sveta, ki ga vendar slutimo, ako za hip poslušamo to tišino? Od tišine, ki stopa najraje raz zvezde nizdol, ali se ne spusti na nas v gozd, ki je bila našim čutom svet kraj, kjer so prebivali bogovi. So bili ti tako nesmrtni naši dedje? Ah, zakaj se splašila, ti drobna ruševna srnica tam. Kako so otroci svetlobe del drugega od drugega; kako samotno kot zvezda samotno se sreča v njih, ne živali, ne rastlina te ne spozna in vendar vlada ista rdeča, mirna reka svoje valove skozi tvoje srce, kot skozi srce zvezdane tame. In hrast mogočnejši, ki vije v divjih viharnih nočeh od bliska oplazeno mote kot kače vzdihanke, kako ga ljubiš! Kot prijatelj ti jo, ki si ga poznal od mladih nog in ga občudoval ob tesnobi jesenskih večerih v plamen občudovanja, ko si stopical za očetom. Ako bi nekega jutra ležal zlomljen na tleh, bi žaloval za njim, kot za starim dobrim prijateljem. Pa kaj mu je zaresnega o tebi? Sama samcat tava človek mimo njega, kakor tihi krog njega in umira, se veseli v maju in sanja pozimi svoje srebrne sanje. Mož strmi na pot in njen konec, ki se vije med rozorno tenčico breze, kot bi moralo od tam priti nekaj, kar je poklicalo zgoraj hrepenenje, ki je rodi samotaj: to drobna je deklica niti dan ali dva zavita v staro rjavo ogrinjalo, ki se ji gubi v večejo nazaj za njo in pelje s seboj vsakovrstnih gozdnih obeskov, trnja, zamrznjenih krpcev mahu. Zelo se ji mudi in že zginja za leskovjem. Tam pelje pot na srebrnosen greben in edina špica nizdol je ledena drča. S par dolgimi koraki je mož med grmovjem. »Stoj, tu ne moreš navzdol!« Padec, tih otroški krik, ki čudno preseka tišino. »Drži se, drži se za kako vejo, že grem po tebe!« Druge se ne priplazi doli in že leži na kupu listja, ki ga je nanosil veter, rujavo kopico. In ko drže ne za vejo seže z eno roko v očeh, dvigne mala naproti, poraščen obrazek. »Tu prime za roko, saj te skoraj nič laže! Ne boj se vendar! Ali si se udarila?« »Ne, oglasí zelo boječe, zelo preplašeno. »No, daj mi tedaj roko! Malo odrini. »Kam hočeš iti? Z zavito glavo pokaže deklica na drugo stran hriba, kjer se zopet strmo dviguje gozd v strmejši krasoti. »Tam ni nobene poti. — Od kod prihajaš?« Nobenega odgovora. »Ali si iz brezovega?« »Ne.« »Ne? In narečja tudi ne znaš, sicer bi rekla pak!« Tuji otrok torej. In zatí je morala. Kajti v vsem gozdu ni nikjer več drevje; danes so napravili že lepnišče in odšli s kalnimi otroškemestnimi kocami, kjer že čakajo otroci, da zasadijo božično drevesce v zeleni vrtec. — »Ali si hotela k svojemu atetu?« Mala odločno zanika. »K tem potem gotovo ne; mrma mož. Sedaj izpusti vejo in se zadrži ob pobočju, kjer stoji otrok prihuljeno, kot bi prežal na priliko, da uide. Pa še more uiti, ker ga drži v kešah ledeno malinovo bodičevje. Tedaj se sunkoma oprne, da se odtrga vsa preperja gozdnih obeskov. Toda te jo je prijel in kakor se tudi brani in plahuta kakor ptička, ki jo držimo v roki, jo vendar prinese z mnogim naporom na breg in sedaj stoji trepetajoča in nežnabena na poti. Mož pa seže v žep, izvleče veliko, rdečelično jabolko in ji je ponudi s prijaznim nasmehom kot ustavim miru. »Tu, vzemi in povej, kam hočeš, pa ti pokažem pot, ti čudna mala raztrgana gospodična.« Rujavi ogrinjalo je namreč precej slabši godilo med trnjem. Toda deklica noče jabolka, ki mora romati zopet nazaj v žep. Vendar pa je jabolko ali pa pogled v modre oči moralo streti pot do njega. »Hej, odkod imaš to fino enino kost? In kaj je vendar napravila desna nožica, da mora zmrzovati in nosi le leva dokolenka?« »Nisem je mogla zapeti. Po tudi ni prav nič mraz.« »Je to prva beseda in deklica res ne govori v narečju.« »In kam greš?« »Nikamor.« »Tako, nikamor. Tja grem tudi jaz pa imava isto pot.« xxxx … in ko se seže po jabolku in na rahlo ji zarde lici: »Dobro je.« In zdaj pripoveduje: »Takrat mi je življja Rozika tudi eno podarila; pa sem je skrila v škatlo in jeseni pozneje, ko so vsi odšli. Ali ni bilo to lepo od kuharice? Rdeče lase ima in stanuje v mali hišici, ki stoje pred njo poleti visoki stari rdečega cvetja; in ima devet bratcev in sester in ko pride zvečer domov, napravi se vsa oblečena.« »In kje je hišica, ki stoje pred njo poleti visoki cvetovi, najbrž rdečega lesa?« »Najprej je zeleno polje, potem bele zvezdice in rumeno krožce, ako solnce prijazno sije in tako prideš do strmih dreves in strme stezice na jopico.« »Tedaj bi bilo najbolje, ako se dvigneva in greva k življi Roziki. Gotovo ima še kako jabolko; jaz darujem nimam nobenega več. In sedaj tukaj je zmrzal in zamrznjena nožica ti je mraz.« Mala pa zopet odkima: »Tukaj hočem ostati. Sicer bi bila vsa moja dolga pot zaman.« In mož svetli polno globoko otroško zaupanje iz njenega, malih oči. Tudi ne maram nič več slišati in hočem pokazati, da se zmeniti in lahka ni več. Ker si mislil, da tako, če sem tukaj —« »Ponovno hočeš ostati tukaj in se ne bojiš?« Potem je pa rekla nekaj nepričakovanega. Ali ne veš, da ljudje v hudobnem mrazu zaspijo in ne vedo ne zbuditi se? »Jaz se ne bom zaspala. Saj vendar kam!« Pogled iz drevesa ob poti in bele meče je imel in v zraku in srebro reso in biserne vence in trakove! Zakaj so vse tako oblečene! Vse takšno, in da pridejo nazaj, vedno prav čudno, kar pravijo je bila samo zvezda sama, naj posijala je le tudi svetla.« »Tudi ti čutiš to, ti? Ti mala duša! Kako ti je ime?« »Ničesar imena, pa ničesar pravzaprav. In potem se pa zaslišal, da ubogim pravzaprav, zjutraj pa je zopet pokasala mala revice, mi pravi moj atet: »Ima na ramenu tega imena, in še sem preveč; da je pa to resnična božična zgodba, sem videla šele, ko se prišla domov.« Tedaj se mož prekloni, dvigne stranico tiho ogromno čelo iz rubu na klopi in z roko zmrzlo nežno s konjico nogavice v svoji spozniji. Sedaj se mu že več ne vidi iz lista po ledenih gumba na rukavici. »Veš ti, vse to v Jezusek, ki prinaša lepe stvari, je laganje. Saj je vse v kradeh. Punčki in deklici in vojaški in vse, in če bi bil res pravi Jezusek, bi moral vedeti, da ne maram novih punčk, ki se mečejo v smeti in ne za gazajo.« »Stare je pa poznal?« »Ko jih je poznal zvečer večer pošumel v posteljo in jih nikdar ne pustim na takem mestu. Toda pred božičem stoje punčke vedno očitno in dobro jih oči očesa in če jih pomazem zopet vidim, koliko imam občutkov iz Mice in njene tolažnosti in tema samo eno očko in tista je vesela navzdol. In mislim se nič ne igrati s punčkami.« »Tako pa so si prestrašila, vedno zasluga očitka.« »Tudi rada moram znati svojo nič narisati. In preveč Jezusek, ki ve, kaj komu veseli, pa ne pride k meni. Zato sem prišla venkaj v gozd. Ponoči, kadar spim, drevo in če je jaz mislim, mora priti semkaj. In če bi zaprosila in bi mi ne bilo treba več pustiti se zamrzniti, ne, da sem taka pravica in ne znamo govoriti prav, kot zna človek, tako, pa bi prišel Jezusek mimo in bi lahko dolgo objemajo s svojim zamrznom. — Ali ne slišiš? Odkar sem v gozdu, sem tišina in sem šla za njim tako dolgo, tako dolgo, da se zmenim ni več nazaj, ker je mnogo prehladna. In če bi zaspala, bi prinesel mojega mamica in me vzel s seboj; v srebrnem rahu spi in mojega malega bratec drži na rokah. In tam smo vedno kresali pri njej, neodvečim ko se moram jaz učiti in spati sama v posteljici ter smem jokati samo tiho, da me nihče ne sliši. In moram biti večer potem na drugo mesto. O, hotela bi ostati pri njej v srebrni noči. Potem mi ne smejo; nič več ne bi slišala, ker ima rjave čedne zvezdice in puščali na očeh in nikdar ne sme notri.« In sme, to ne moram dišati, če so ne najde pravih besed? »Ali hočeš tega? Tudi tebe vsi zaznamujejo in iščejo. Ja, ali me uzame?« »Ti si grof in ponujaš, in zakaj ne daš ničesar nikomur, drobnim, malim, ki imajo kot ljudje bodoči in josti v rokavicah; zakaj jim ne daš? Meni si tako dal jabolko.« »Tako — grof iz podrčije mi pravijo! Ni slabo; vedno je dobro, če ve človek za svoje ime, godu in svoj. »Grof iz podrčije! In kakšne čudovite stvari veš ti v srebrni ravni lepa moja mamica,« rečeva. »A odkod si? In zakaj ne daš misliti, da iščeš?« »Mnogokrat mislim, kaj govore ti šivalci, ki ima okno proti lipi, kamor imam napravljen kot gnezde na Marjeta, ki je debela in ima brke kot gospod, pravi, da je geranola, ker stanuje v tej podrčiji in si tak reče, da človek, ki gre mimo tvojega zidu, prihite naproti miske z objokanimi očmi.« In zdaj se zasmeje grof: pretesljivo in mogočno radost in prska krepak glas v začarano gozdno tišino. Dušica se skoro ustraši; nato se vendarle oglasi njena tenkovesedna smeh, kot bi se nabrala od srečnega do srčnega, da bi to zavrelo. »Ne, prehudo so govorili — in ne miske hočem pustiti, da odejo dobro prance.« »Videla sem te potem, ko si prišel mimo in slapeval, kot Turek s svojo rdečo ruto in kdo mi se mi zamislil, ker si tako reven in tako velik kot nekdo in se niti male miške pri tebi ne najde — toda zdaj to ni res: te ušesa gotovo lažejo.« Odkod vendar ta deklica, ki ji samega spev srebrnih rakvi iz malega mesta ni, tako daleč ni mogla priti. Njena govorica zveni tuje in se sem ter tja malo zatika, kot bi ne bil to oni jezik, ki ga sem vedno govoril, kakšen val usode ve zanesejo v dolino v to gozdno zavetje? Ljudje iz različnih krajev radi potujejo. Ni je bilo v starostnem, sredozemskem stoletnem mestu, ni važne v bližnji okolici, kjer se bi imeli vsaj enega družinskega člana ostrane morja. Vsakovrstna usoda je da deklico, in ljudi iz gostov. Predeljo do denarja in časti in zopet jo izgubi. Toda deklica ni pehna tej vrsti ljudi. Lahko bi slajši zastiral za njo, nikdar da je, toda tako lepo je poslušati v tem začaranem gozdu njen ravlični glas, ki vendarle na njeno poznati tako fine poteze, te dolge trepalnice, kot uganja mu je vse, uganka, ki se mu mora vedno znova razvozljati. Toda saj jo gotovo premore domov. Morala bi se z njim domov zlomljen, ki ima malo poznano to revno srečo, dobro, tako surove, male srce. In že začenja rasti v njegovem srcu daljno slabotno upanje, da je lahko. Moral je odločiti usodo in storiti, da je jim ne zanjo, za dušico! Tvoja tako ogromna dobrota, ki si jo v vsej priliki zagnalila. Božiča s punčkami za žalost, niso revnih ljudi otroci. — Tedaj položi deklica zavito glavo na njeno prsi: trudna je in vesela, kot bi bilo že pripovedovanje odneslo karne raz se. Tako jo skrita, kot bi jo zaklepali beli obroči sloves, na mokrih dreves in bi jo zaklenil za vedno in vnesla iz mene še Jezusove roke. In že prične lahko rdeti temno nebo tam zadaj za ličnim omreženjem vejic, ki puščajo na tla tako mehko svetlobo. Najprej bledorožnato. O, kako se zdaj odbijajo na rožnati preprogi veje in vejice in celo omrežje kristala in belega pršja. In vedno krasneje rdi iskrkasta stena in čudovite modre, vijoličaste in sivo barve vstajajo iz beline. Tiho strmita oba v nebesno krasoto. In dušica skoro samo združuje, ker zdaj mora priti Jezusek! Odkod, tudi ne ve. Tam, kjer zavije pot navzgor proti šarovju, tam je težko breme srebra zakrivilo veje, da visi v loku preko poti. Tam skoraj mora priti. O, kako sije iz sivih oči neugasljiva otroška vera! Ali ne prihaja cingljanje vedno bliže? Rujava ruta jo vsa pokrita s srebrnimi zvezdicami, kot bi bila pepeluskina obleka iz maminega groba. Njeni zenici se širita, da postaja mavrična kočija samo ozek pasček krog črnih punčic; mala zdrsne grofu raz naročje in ga potegne s seboj naprej. Tu, pod povešenimi jelkami gori v loku zlati ogenj kot neznanska, plamteča ognjena vrata! Vrata v nebo! Široko odprta in ravno proti njim drži srebrna goska krovnica, najkrasnejša cesta sveta. Zdaj je jasno: tega so čakali vsi: drevesca, travice v srebrnih vencih, rosa, ptiček z rdečo kapico, ki je ves čas letel pred njima. Tesno drugo ob drugem stojita; otrok položi ročico na povešeno grofovo roko. In tenka zlata vez se spleta iz srca v srce, vsa prepletena iz vsega zlata nebeških vrat! In preko njene roke, ki se nanjo naslanja otrokova glavica, se razlijejo mehko, nežno valovanje. Z napol oslepelimi očmi, ki se vedno močneje posvetijo v ogenjnih krogih silno zlatih vrat, pogleda vanjo. Ruta ji je zdrknila na tla in krog dvignjenega obličja, ki ga vse vidi z blaženim pričakovanjem in trepetajočo začudenostjo, valovi slap bledozlatih las. In eden ognjenih obročev leze krog glave in jo ovije, njeno srce pa prevzema skriti mraz, kot bi se ga dotaknil kak nebeščan. — Zdaj se pogreznjeno vrata, še zadnjič zatreli nebo, da se vsuje liloč in liloč rož v gozd — in se razdvojijo faste sence; kot strahovi stoje drevesa: onile hrast tam, ali ne zvija svojih rok kot kača? Ura, ta edina ura je minila. In vendar ni minila, ker deklica, ki je z bledozlatimi lasmi kot metuljček, ki se izvije iz rujave zapreje, reče s slovesnim srebrnim glasom: »O, ali nisi videl, da je vendar vse res?« Ali si ga ti videla? je vprašal skoro boječe. »Jezuseka.« »Njegova vrata sem videla in njegovo nebo in potem so viseli vsepovsod rdeči venci. Te so vrgli angeli dol. Ali nisi videl rdečih vencev, ki so tako stari in bili tako krasni? Saj so vendar viseli na drevesih in onile grm je imel sedem takih kronc. Videla sem jih in tudi bi si imela kronico, dušica.« »Tudi jaz sem jo imela. Ali jo imam še vedno?« »Zdaj je izginila.« »Poglej, kako visijo drevesa in se zavijajo v razne tenčice, ker hočejo zdaj spati. In jaz sem tako trudna. Dokaj moram, čisto sem utrujena. Ti, preveč sem se razveselila.« »Preveč si se razveselila?« »Veš, če se človek preveč veseli, to vendar boli.« »Dušica, pojdi, hiteti morava, nesel te bom.« Sleče si jopič, da stoji tam kar v belih srajčnih rokavih, jo zavije vanj in vzame na svoje močne roke. »Ali ne rabiš nobene majhne deklice v svojih razvalinah; saj se pojdem lahko. Toda ne smeš nikogar spustiti notri, da me kdo ne vidi. Ker sicer pridejo pome. Imeli me vendar nerado, če bi me našli. Samo revna deklica in ženska, da mi mene vzela mamica s seboj, pa bi bil bratec ostal živ.« »Morajo te imeti.« Grof gleda beli obrazek, ki skloni v valovitih zlatih las na njegovih ramah. — Fino poteze nosu, nekoliko prevelike oči — plemeniti obraz — — knez Branečar. »Princezinja! Za božjo voljo vendar! Kako dolgo ste že od doma? Ja, a vas nikdo ne išče?« »Ja, zakaj pa prišli zdaj vi? Potem čez moram tudi jaz iskati! Saj nimam nobenega strica, prav nobenega, če ni očka doma!« Uboga mala princezinja, uboga samotna dušica, ki jo prvi zaleti nesti nazaj v njeno izgubo. Tanka zaupljivo se ovija ročica krog njegovega vratu, njene svetle sinje oči z dolgimi končicami gledajo dobro in veselo, da prebiva v starem gradu, ki gleda s svojimi kamni stolpi v eno najlepših dolin, edina hčerka kneza, ki prihaja v svoj stari ponosni grad samo ob velikih praznikih in lovih. Toda o otroku so govorili vedno z nekakim zaničevanjem, tako da si ga je predstavljal kot morda slaboumno bitje, ki s svojim življenjem pripravlja starodavni rodbini nagrenke razočaranje. Kneginja in dva sinčka prvi letin in drugi nad starjem, so umrli pred desetimi leti v enem tednu za težko davico. Poročil se knez dozdaj še ni, četudi se bo moral, kajti starodavno deblo je stalo zdaj samo še na njegovih dveh nogah. Toda zakaj ne mrgoli zdaj po gozdu lovcev in psov, zakaj ne bije plat zvona v vseh cerkvah kot navadno, kadar se ni vrnil kak otrok, ki je s svojim rojstvom očeta menda tako osupnil, da mu je zastal pogled v grlu. Dušica, zakaj te vendar ne iščejo? Tri ure daleč je šla in tega ji nihče ne prisoja. In zgrozil se je pri misli, kaj bi se bilo pa zgodilo, ako ga ne bi bilo tako veliko v gozdu v upanju, da bi menda ta krasota tu na prostem tako napolnila njegove duše, da bi pozabil strašno hrepenenje po eni sami človeški duši. »Ali spiš, dušica?« »Ne! Tako je lepo ko me neseš in ne boš prinesel k svojim razvalinam! Kot Sneguljčica za sedmimi gorami. Ti seveda nisi palček, ampak skoro velikan in moraš na me gledati doli in tudi jaz bi rada zrastla tako velika. Pa morda ali in še ti v temi ni treba bati.« »Morda se pa vendarle bojiš?« »Zakaj?« »Ne, zdaj ne. Toda, ali naj bo tvoj oče brez otrok?« »Ti tudi nimaš nobenega.« »Vsak otrok ostane pri svojem očetu.« »Tedaj morava nazaj! O, ne reci mi tega! Na tem ostanem tukaj, če mi bo drevesa še tako šumela v svojih belih ogrinjalih. O, sanje, se mi o tem sanja. Toda jaz ostanem tu. Sedaj se že zame vsi obenem govore in njihovi glasovi rečejo, pa ne smem zatisniti ušes, in roko sem vso raztrgala.« »Kako znaš govoriti, dušica, pa praviš, da ne znaš pravega povedati! Kako bi poveš tega očetu, ljubemu atetu?« »Kaj pa? Vedno imam: tako vljudna, kadar je tukaj. In ti moraš vendar vedeti, da ni vljudno, če se človek pritožuje nad gospo Varlovo.« »Dušica, tvoja govorica je krasna čisto tvoja. In znaš govoriti pač tu iz ono gosposko angleščino, z drugo francosko?« »Gospa je v Anversu na počitnicah in gospa Varlova boli glava in ni doma, zato je taka krivnost, povem ti jo le, ker jo ne boš izklepetal dalje — je slaba. Kar mi …« »Tako, to Karla.« »Pa jo gotovo enkrat poreže, in potem si bo kupila plišast blazinjak, da ga ji ne bo treba sramovati, kadar jo obiskujejo druge gospe. In to mora imeti vsak dostojen človek.« Toda ustraši se v dnu duše, kajti grof gotovo nima plišastega blazinjak. In v srcu ga je zabolelo: pa ga hitro poljubi na uho, ki ji je bil najbližji in tudi ni tako porastel. Zasliši samo gospe. »Pusti to, dušica,« ji reče skoro strogo, »in povej, kako se služi, saj te vendar ni vzela s seboj k Karlu.« »Oh, zdaj ji je vendar zameril in gotovo nima plišastega blazinjak.« »Ne,« pripoveduje deklica vsa zbegana dalje, »varuška bi se morala z menoj igrati, pa je prišla k njej njena mati, ki stanuje daleč nekje in je jokala mnogo in pripovedovala mnogo, med drugim tudi o kravi in zidu. Kako ti ljudje govore, ne razumem prav. In še tudi ne smem čutiti, pravi gosposka Brahmsova: je grdo.« Oglasí se nekja, kot bi grof kaj mrmral — kot neumna gos se glasi. »No, dalje!« »Tedaj je šla varuška in je hotela materi prinesti nekaj, kar je v neki knjigi in za kar se dobi denar in kar je napravilo veselje. Materi, ne varuški. In mati je šla in je pustila svojo ruto. In tedaj se je zgodilo, kot bi me nekdo zgrabil in vlekel k ruti. Tedaj sem se zavila vanjo kot mokra ptica, kadar pridejo v deževnem vremenu. Samo ena dokolenica sem obula, pa sem se prestrašila in hitela urnо po stopničah za služinčad doli in nikdo me ni srečal. Potem ko so šla okno park in vrtno je zaklicala za menoj sestra, pa sem prišla k reki. Ker ni bilo nobenega mostu, sem pa šla preko vode.« »Čez reko si šla?« »Bilo je zelo lepo. Voda je tekla spodaj in kljuke in nekdo še je smejal skrivoma spodaj in riba je švignila mimo in tudi veliko luknjo sem našla in šla okrog nje.« Tako, sedaj ve, zakaj je nikdo ne išče tukaj. Reka je samo tenko zamrznjena in v njej so mesta, kjer izvirajo podzemni studenci in kjer led tudi v najhujši zimi ne drži. In skoro bi verjel v angela, ki je spremljal otroka na smrtni poti. In v duhu gleda rečico med gozdovi in travnatimi bregovi notri pod marljivo ledeno skorjo in mnogo mož, ki z brekljami in dolgimi drogmi iščejo malo napol premrzlo telesce. Tudi knez pride danes zvečer. Z vlakom ob osmih. In sprejeti ga morajo s strašno novico. Kaj mora trpeti mož, ki je bil že toliko izkusil, še ta strašni božični večer. Z najdaljšimi koraki brzi dalje. Toda eno uro je do njegovih razvalin, odkoder šele lahko pošlje obvestilo. Nežni otrok mora priti kmalu pod streho. In knezu bo tudi ljubše tako kot pa, da bi moral priti iskati otroka v kmečko izbo. — Megla jo vedno bolj ovija. Ako bi mu ne bila znana vsaka stopinja, bi težko hodila domov. In bridko si očita, zakaj se ni takoj žuril. Toda otrok hoče zdaj vedeti od njega mnogo, toliko, toliko. Z gotovim otroškim instinktom čuti, da je našla prijatelja. »Ti, zakaj pa stanuješ v razvalini, zakaj si tako reven? Ali si tudi ti šel Jezuseka iskat?« In ko dalje koraka, ji pripoveduje o sebi. Najprej se obotavlja, ker skoro ni bil vajen o sebi govoriti, potem pa bolj sam sebi, kotje navajen samoten človek, če enkrat odkrije svoje srce. O velikem požaru, ki je v neki noči uničil starodavni grad, ki ga je oče dal v najem bogatemu, plenaželjnemu gospodu. Kako sta bila oče njegov in on sam častnika; oba v istem polku. In kako stari polkovnik ni mogel preboleti in si je vedno očital, ker je dal grad v najem, da omogoči sinu služiti v Berlinu. In kako si nista upala obiskati razvalin, ki so bile domovje mnogih njihovih krvi. In kako je umrl oče, on sam pa ostal tako zapuščen v malem severnem obmejnem mestecu, kjer vise oblaki nizko med zemljo in so lesniki skoro že južno sadje. In kako je slikal. Najprej one oblake nad norijskimi ravninami in potem po spominu očetovo hišo. In kako je vse, kar ni bilo barva in platno, postajalo vedno bolj trpko gorje in pregnanstvo in žgoče domotožje po domovju sredi gozda. Domotožje, ki omreži dušo s sivimi nitmi in jo duši in ki more o njem govoriti le oni, ki je je enkrat poznal. Domotožje, ki kliče po nekem kamnu domovine, domotožje, ki bi tujo steno najraje razbijalo. Ki vedno in vedno srcu prikazuje sladke slike. Kako je na prvi vroči aprilski dan ležala strmina v gorenjskem trnjčjem vonju. Kako je migljal grajski vodnjak, ki se je semtertje opredel v ranj ptičji glas in nedeljske hlapčeve orglice, da je čudovito odmevalo ob kamniti kotanji; gotovo ni nikjer več na svetu tako lepo pojočega vodnjaka. Kako se je uprlo večerno sonce na staro zidovje in napravilo iz oken ravno toliko zlatih oči, ki so gledale daleč tja v gozdni svet. Dokler tedaj ne vstane pred očmi slika, lepo vpletena iz harmonije barv in zraka, da ni mogoče več prenašati zidovja vojašnice in sivih ravnin in viharnic oblakov ali brezsrčnega solnca ob jasnomodrih dneh, ki z otrdelim mrazom prinese vse poteze in ako neusmiljeno kaže grenko goloto. In kako je tam urnо napravil konec. Ker — ne, tega ne pove otroku, da je ležal pred njim mrtev samokres in je samo roka zvestega sluge zabranila, da ni naredil pike na koncu cele zgodbe. In kako je odšel v Berlin na akademijo in slikal. Od česa je živel, sam skoro ni mogel povedati. Od domeska lovišča, ki ga je dal knezu v najem; od tega, kar mu je vrgel semtertje gozd; in (o, če bi to še mogel videti oče!) od slikanja tapet. In kako mu ni bila prihranjena nobena bridkost iz lastnih krogov izločenega. In kako je njegov dolgost gospod grof, »poročnik na razpolženju« in trde črte njegove, iz njega samega izraslega slikarstva umetniško slavo. Kako mu niso dali miru, dokler ni največjega veternjaka in predreznega zagrabil za vrat in ga z iztegnjeno roko držal skozi okno, čez tujo še je krivil in zval. In stanovanje v cenjenih oddaljenih stanovanjih in neznanska, strašna samota, ki nikjer bolj boleče in grozno ne leži na srcu kot v milijonskem mestu. Že davno je pozabil, da ga kdo posluša. Otroče je gotovo zaspalo, niti ne gane se več. Toda moti se. Deklica bi pazno in srka besede v svoje srce, kjer vsaka obleži nepozabna in bo zopet prišla na svitlo v splošno začudenje, kadar pride čas za to. In sanjarska glavica se slika zraven slike, daleč, daleč oddaljene od resničnosti ali vendar polne notranje stvarne verjetnosti. In umetniku je stroga gospa, ki mu je le redko podarila blaznenost posvečenja. In kakor je nekaj dušečega poletnega večera, ko se je iz dvoriska dvigal žareč dih, poln zlatih vonjev, spremljan z godbo kričečih ženskih glasov, surovega petja, tožnim jokom zapuščenega otroka prišlo nadenj s silno močjo. Samo še enkrat skrati svoje senine duh, ki ga prinaša veter na mehkih perutih iz doline na grad. »Ja, ali sem prikovan semkaj, je li to še človeštvo, ali pa peklenska kletka, ki smo vanjo zaprti?« Se v isti noči je samo s tem, kar je imel pri sebi, pobegnil odtod. Od Wirzburga dalje je potoval kot rokodelski pomočnik. In način, kako to pripoveduje, ni skoro nič drugačnejši kot pripovedovanje njenih prednikov, prisluškujočih ženam in otrokom ob domačem ognjišču, kako so od gladu umirali in se pekli v puščinjskih vročinah s cesarjem Fridrihom ali živeli kot zbegi v preplavljenih deželah na Nizozemskem ob španskih osvobodilnih vojnah. »In, o kolika sreča zdaj! Dežuje, ko pridem domov; kaplje mi raz drevja, na glavo in šumi in klokota, in oblaki, starim ženam podobni, vlačijo za seboj ležeče čez travnato dolino. In kako diše lep! Ljubo mu je bilo, da je rahel dež malo zakrival prazno mesto, kjer je stala prej med drevjem stara streha. Zvečerilo se je in mislim: zdaj stojim malo semtertje po grobišču, da se to izjutraj ne bo zdelo tako grozno. Grem iskat ključ a h gospodarju, kajti vrata stoje vendarle še. Kako se me razveseli in hodi krog mene s čudno skrivnostnim obrazom. Stara vrata zaškripljejo v trmu, ki sem ga slišal v sanjah tolikokrat, ravno in tako kot nekdaj. Za trenotek še zaprem oči in stisnem zobe, ker zdaj bi se moralo dvigniti pred menoj tisto domače, pridirjati oba psa, zaropotati očetova palica. Toda, ko pogledam, je vendar malo drugače, kot sem mislil. Gozd se je zopet nekoliko razširil, tam ob zidu šumi še nepokodovana vodnjaka, zapoznel se kosov živžg še je vpletel v njegovo šumenje in zdaj zveni, zveni… Divji rožni grm visi preko vodnjaka in ena lipa tudi še živi, brez korenine zvest, po eni strani gola, po drugi pa je zvesta, dobra navesila tisoč rumenih šopov in šopkov. In diši po domači hiši. Gozdar me pelje skozi sklad kamenja, ki je za me zložil, na mesto, kjer so strnili suti, napol sezgani tramovi streho. Sirova lesena stena, zadnja vrata. Odprejo družinska soba. Tam so sedeli v prejšnjih časih hlapci in ves veliki, visoki prostor s štirimi okni je popolnoma poškodovan. Okna zakriva seveda visoko groblje. Tedaj, zdaj je več. Zelena peč stoji, miza, dolge klopi, stara kostnica pod njo. Poleg je še ena sobica, kjer je prej stanoval hlapec-stražnik. In tam stoji stara postelja in zeleno glaziran vrč. Tega si najprej osvojim, ga napolnim do polne z vodo vodnjaka in si iz njegove vode izplahnem mnogo, mnogo iz srca. In četudi stari gozdar, ki je vse to odkril ob priliki zasledovanja lisice in skrivno skrbno krival, ni pustil, sem vendar ostal tam čez noč.« »O, slišati hočem petje vodnjaka! Vzemi me k sebi.« »Ja, če si vse slišala, dušica, poslušaj tedaj tudi mojo povest. Mislil sem, da spiš. Ako bi to slišal ljudje, kako bi se smejali noremu grofu iz podrčije! Že v prvi noči, ko sem ležal v stari hlapčevi postelji, sem vedel to. Kdor ima tako domačijo kot jaz, domačijo, ki je bila tolikim živim srcem najvišje, ki so zanjo krvaveli v mnogih bitkah, v njenem miru se igrali njihov otroci, ta je ne sme zapustiti, ji postati nezvest, ampak mora po svoji moči skrbeti, da njegovi nasledniki dobe dragoceno posest, ki so mu jo zapustili dedje. Proštenerji, ki je pred osemsto leti s svojim kmetom znesel skupaj kamne za trdno hišo, je tudi trda predal. Morda ne tako trda, kot zadnjemu, ki leži tu na hlapčevem pogradu. Morda. In če bi zdaj prikoral v to sobo s očmi vrata in trdim, rujavim obrazom pod železno čelado, ali se ne bi moral prijeti pod njegovim pogledom. In zato se nisem niti uro dobro počutil v svoji koži, dokler, ko sem vedel, da plahutajo kavke in postovke krog razrušenih gnezd. O, koprnel so po zame očetje in mi niso dali miru in so ježarni mešali po ravnini, kjer vise oblaki globoko doli. In če sem blodil ob predmestnih progah in med stotinami luči in med množico ravnodušnih nevernega Berlina, so trkali na moje srce, da mi je postalo jasno, zakaj so ti tako nemirni, tako čemerni, tako nestalni, mnogokrat brezvestni. Ker srce kriči po domovini. Ko je nima več, ki bi se držale navade dela, bolezni starih, jo mora iskati in je nemiren in srka vase vse mogoče, kar ga nikdar ne nasiti, kar ga vleče semtertja. In zopet jo zidam, svojo domačijo. Mnogo sem se radil nje pojeval s starim prednikom. Kajti morala bi najprej postati taka, kot je bila s stolpom in nasipom in vogali in koti. Toda stari gospod pod železno čelado me bridko zasmehuje. O milijonu, ki ga rabim za to in si ga morda zaslužim s slikanjem tapet, ne govori. Ali rabim mosta trdnjave? Nikar si domišljaj, da z vsemi črte in načrti zmoreš to, kar smo zmogli mi. Mi smo gradili, ker nismo mogli drugače. In proti komu hočeš postaviti topove na obzidje? Proti zasmehovalcem? — Tu je ugasnil lep sen in kot poba sem moral tuliti za njim na pogradu. In najprej sem pričel s svojima dvema sobama in pri tem izprtil berlinsko gorje. Prvi Thorštajnski gospod je tudi uprl svoja ramena, ako so pravili pretežak kamen okrog zadnjega vogala na grad. Odkod naj bi bila sicer moja ramena tako široka? In danes, ko pridejo otroci za me s svojim voznim listom za vožnjo okrog sveta v roki, se morajo dobiti tudi ljudje, ki vedo, kje je njihovo mesto in čemu imajo živeti in morda tudi umreti.« »Toda ti zidaš svojo streho zopet tja, kjer je nebo tako prazno med drevjem, da bi zopet lahko strmel vanj,« šepeta glasek napol zasanjan. Ustraši se, ker si je tako dobro zapomnila. No, do jutri bo že vse pozabila. In zdaj naenkrat zasveti zlata luč skozi belo vejevje španskega bezga. Dolgi Thorštajnski potok na polno, ženska glava pokuka skozi okno. Neznanska novica tako tisti »dobri ženi«, da jo mora izblebetati, še preden ve, po kaj je prišel. »Ali še veste, gospod grof, ona princezinja od tam, tisto revše, ki ji ni v glavi vse v redu, je utonila v reki. Od štirih jo že iščejo z barkljami in drogovi.« »Neumnost, gospa! Urno zložite Peterčkove nedeljske nogavice in žvečilke v košarico in pridite k meni, toda sami!« In že je z dolgimi koraki dalje. Zopet vršali visoki drevesa, potem zid. In sedaj pride. Otroku, ki se je pred ženskim glasom popolnoma zaril v ogrtačo, bije srce. Ker zdaj hreščijo in škripajo in gorljajo vrata. Toda ta spi. Skozi sivo kamenje naprej, majhna lučka posveti in odpre se širok prostor; v njega pa jima udari nasproti dobrodejna toplota in prijeten vonj. Krasna, veliko božično drevo in podstavki iz mahu in kamenja in pod njim čudo čudovito, ki radostno vzdrami otrokovo srce. Spusti jo na tla. Dolg Kaliban* stoji pred svojim gospodom in ga gleda kot pes, ki skoro ugane vsako kretnjo. Dva lista papirja popiše hišni in grajski gospodar z velikimi, urnimi potezami. »Ako moreš dospeti še pred osmo uro, Martin!« Urno izgine sluga in mimo sebe spusti v sobo gospo s Peterčkovimi nogavicami. »No, gospa, kako se počutite kot častna dama?« Žena se ogorčeno zasmeje in ploha grobo nerazumljivih besed spremi otroka v salon, ki ima dovolj prostora v globoki okenski vdolbini in kjer more deklica kljub mnogemu nagovarjanju — ker so blagi, polno bodiče — obuti Peterčkove nogavice. Deklica ni zdaj nič bolj elegantna. Drži kot pribito, da Peterčkove nogavice preveč tišče in so nepotrebne in zbadajo same od sebe. Poraja se težko vprašanje: »Gospa, kaj znate skuhati?« Žigalic zagori in že plapola pod samovarjem moder plamenček. Gospa zna kuhati raznovrstne stvari: cvrtje iz moke in ono iz jajec; toda najbolj priporočajo dober gost močnih kot najboljšo v vseh težkih in življenjskih prilikah za velike in male. Pri besedi »velike« malce upogne koleno, nato odide in kmalu zunaj zazaplopo ogenj. Iz rujave rute, ki so jo dali brez zračit na prosto, se izlušči drobna drobena deklica v modri zametni gladki obleki s starinskimi čipkami okrog vitkega vratu. Toda, naj bi bila oblečena kakorkoli, vsakdo bi videl samo valovite bledozlate kodre, ki so se usipali po obeh straneh obraza. »Če boš tako delala, dušica, kot so tvoje kite, potem bo prav. Zdaj skoro dobiš skodelico čaja.« »Toda deklica noče ničesar. Na bledih licih gori rdeče lise in oči v hrepenenju žare. Ah, prišla je v pravo kraljestvo Jezusek; tu pod drevesom je nekaj tako neverjetno lepega! In vsa vesela steče v debelih sivih nogavicah tjakaj. Toda grof jo zadrži. »Dušica, za trenotek dobro zapri oči.« Tu stoji mogoče prvič v svojem revnem malenkostnem življenju v pričakovanju blažen otrok. In vendar je že od nekdaj naravnost lil nanjo ves blagoslov tako visoko razvite industrije otroških igrač. In zdaj zvonijo prvi božični zvonovi vsi obenem v njenem srcu, oči stiska krčevito skupaj, da ji se drobni ročici zlezejo v pest. Žigalica praskne in nežno prijeten vonj po vosku napolni prostor. Odpri oči! Tu stoji drevo v svojo deseterni sveč, kajti druga okrasja ni na njem. In pod njim trepeta v nežnem rdečem sijem učeno delo, jaslice, tola na hlev, iz sivega kamenja, razvalina gradu, s kamnito ploščo kot streho, vse razpoke ima zatalane z mahom. In pod rušinasto rdečo šipo, ki leži položena nad kamenje v rožni svetlobi od žareč sveč obeh, iz barvastega voska so jih izdelale presrečene umetnikove roke. Globok vzdih začudenja: »Jezusek! Ali tako leži moj bratec na maminih rokah v srebrni rakvi?« Pod rožno lučjo noči namreč tako nežno in ljubko na posteljici iz svilnatega osatovega puha Marija z otrokom na rokah. Spi, okrogli rdeči obrazek si pritiska na prsi in z eno roko drži kot nežno zibalko zaveso svoje rumene mehke lase preko belega otroka. Oče oba se sklanja z izrazom osrečujoče ljubezni in zvestne skrbnosti Jožef. Po stezici, ki vodi preko mahu in sivih lišajev gor k odprtini, romata deček in raztrgano dekletce. Izza pregrade gleda siv voščen osliček in krepka, široka redeča. Deklica kleči pred krasotami na tleh in strmi, strmi. Zadaj za njo gleda dolgi Thorsenster z enakim otroškim veseljem na svoje delo. »Še angleški zbor bi moral biti poleg, pa mi ni šlo prav po volji s tem penatim ljudstvom. Kje pa jim poganjajo krila?« »Ali si ti napravil?« »Vidiš, pravzaprav velika dobrota časa. Toda nekaj mora dobiti človek za Božič. Zadnja leta mi bilo nič, samo velika božična revščina, ki je ni mogoče uslišati niti na največjo slovesno ne. Zdaj pa sem gospodar in vendar ne bom tega umazan sam sebi. In glej, to mi je delo dobro, otroški svet tudi leži v razvalini.« Že brenči samovar. »O, pusti me tukaj, vedno in vedno moram gledati v Marijo, spečega otroka in praznujoč, klečeč na stari volneni preprogi najprisrčnejši Božič.« Gospodar se je zleknil po tleh v vsej svoji gorostasni dolžini s kadilno skodelico čaja poleg sebe; prasklja obodja. Ko deklica tako sreči, padajo ji bleščeči lasje skoro na tla; domalo opira na koleni in gleda, komaj da se zmeni za čašico s čajem. V vedno enakem žitu še ni doživela takšnega dne tako čudapolnega in tako dolgega kot bi ne hotel nikdar nehati. V resnici je bilo sedem in ko grof pogleda na uro, računi, ko se še posreči priteči slabo novico z dobrim obvestilom. Pač komaj. »Ti, Haro, za koga si napravil to?« »No, zase in za svoje otroke.« »Saj jih vendar nimaš in ti jih tudi treba ni.« »Tako, ni mi jih treba?« »Poglej lepo Marijo; ako pridejo otroci, pa ropotajo in se vsega dotikajo; in ko odidejo, ima ljuba kratica gotovo samo troje nog.« »Meniš li, da ne bi mogel držati drugače v redu?« in iztegne dolgo, spoštovanja obujajočo desnico. »Ni ti treba otrok.« Pol boječe, pol kljubujejoče mu pove to. »Tebe bom imel samo še eno uro, dušica!« Prišla je sena preko božičnega večera. »Še eno uro, potem pa upam, da bo tukaj tvoj oče, tvoj ljubi atet.« Deklica se zdrzne in tenka temna guba ji zasenči čelo: »Ti si poslal ponj.« »V skrbeh so radi tebe.« »O, zakaj bodo kot nikoli tako! In potem poreče, kar pravi zmiraj: ›Vedno mi delaš samo bolesti in skrbi, mala ubogica!‹« »Ne, tega ne bo več rekel. Zdaj ga boš razveselila, dušica! Kak si pač našla prave besede.« »Res?« »Prave besede, ki moremo z njimi povedati, kar doživljamo.« »Jeli to morda zato, ker si mi dal pravo ime? O, povej mu, da mi je ime Dušica; toda samo, če mene ne bo zraven, mu povej to. O, ti si pametnejši kot vsi drugi; povej mi brž, ali vo Marija že zdaj, ko drži otročička na ljubih rokah in ga pokriva s svojimi lasmi — ako bom jaz imela otroka, zapravim tudi tako, da hudobni ljudje niti noter ne bodo mogli pogledati, — ali veš, kaj se bo zgodilo z otrokom?« »Ne, tega ne ve nobena mamica.« »Moja tudi ni, sicer bi me bila vzela s seboj. In potem zraste in ga ljudje zbijajo in, ali je res, da je morala stati poleg in gledati, kako ga ubijajo?« »Dušica, pridi sem, ne jokaj! Preveč si doživela danes.« Začudeno ga pogleda s plavimi očmi, po ozkih licih se polzijo solze. »Ja, ali ti ne veš, ako misliš na to?« Čisto tiho je v veliki sobi, samo v drevesu šumi, kapljica voska kane na tla in sveče, ki tako hitro dogorevajo, se že nagibajo. Otrok čaka odgovora. Notri strmi v rožni soj in na spečo Marijo in na tako sladko počivajoče dete. Tišino vlada, ki je tako redka v našem hrastajočem in dirjajočem svetu, polnem dobrih in slabih del. Ona tišina, ki našo dušo pretvarja v harfo, da v njej odmevajo zvoki večnosti. In vedno trdneje in trdneje se plete zlata vez iz nebeških vrat v kristalnem gozdu. In nosi grof v sebi umetniško dušo, ki misli v slikah in zvokih, gleda v duhu pred seboj zopet krasno cesto, ki pelje proti nebeškim vratom in Dušica gre pred njim s sončnim venčkom na glavi, in tam stoji v zlatem žaru nebeška očetova hiša, ki ima zanj podobo za vedno izgubljene domačije. In pred njo v najkrasnejši sliki ki nam jo je naslikal njegov sin o božji ljubezni, oči, ki gledajo na svojega trpljenja, z grehi omaževanega in na domotožju bolnega, izgubljenega sina. Globok vzdih dvigne široke prsi in ko se utrga iz njih, je njegova duša odposlala prvo strelico svojega hrepenenja po večnem domu. In zdaj vstopi ženska, ki je skuhala kadeči se močnik in ga prinese v pisani skledici; Dušica si posili samo par žlicic. Preveč je prhurnelo danes nad njeno malo srce. »Vzemi me v naročje, rada bi še gledala v jaslice.« Kratek čas še gledajo velike rujave oči v ugašajoče žarenje, pa se zapro, sanje zagrnejo Dušico v svojo pisano plašč. Prav od daleč zveni v njeno pisano sliko dobro znani glas: »Moja mala, moja mala revica, kdo bi ti bil to prigodil!« »Atek,« šepče Dušica … In potem brijo sanje z Dušico zopet mimo mnogo čudovitih bregov, dokler ne pristanejo ob sivem jutranjem obrežju. 5i4sawo2d07s0fxf30xpvxh6rigvws2 223926 223925 2026-04-22T08:36:36Z Spela.spr 10555 223926 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Božič v gozdu | normaliziran naslov = | avtor = Dr. Ivan Pregelj | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1923}}'' št. 47-52 | vir = dLib {{fc|dlib|LQ0604K6|s=?|47}},dLib {{fc|dlib|5AIL6BZZ|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|A9P5BGMO|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|OQJYHL5X|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|CWRF3YPW|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|QFCQ59LX|s=?|52}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opomba = Začetek 48. je neberljiv, v besedilu označeno z XXXX. }} Tri dni je ležala gosta megla nad gozdovi, za njo je pritisnil oster mraz; in gozd je oblekel najlepšo božično obleko. Kot slavnostni svečeniki stoje stare smreke gori na prosti višini, samo da jim navzdol vise težke sveče. Globoko doli so upognjene veje pod težkim bremenom in spletajo skrivna gnezdeca, ki bi mogla napeljati človeka k misli, da išče v njih zavetja premrl zajček ali srnica. Po brezah se openjajo tisoči in tisoči kristalnih biserov in fine perjice je obrobilo ivje vsepovsod, kjer čaka listov popek prihodnje pomladi; zdi se, kot da bi hotelo drevje sredi zime praznovati maj, toda srebrn maj. Vsak mah ob poti, ono trnje tam, ki se iz njegovih kristalnih odganjkov blešče še rdeče jagode, vse je obleklo dragocena praznična oblačila. Kako lično in mično pristoji osatu srebrna kronica, kakšen mojstrski izdelek je napravil iz prihuljene trnjolice srebrnar! Vse je tiho in le semtertja zagrmi mehko po gozdu in zaječi, kadar se otrese veja pretežkega bremena. Kot v poletju so se razkošatile bukve preko poti v gotsko svetišče, pa zdaj polno beline, srebra in kristala. Raz lenko, meglenosivo, pa vendar z medlim solnčnim zlatom nasluteno nebo pada na pot mehkomedna luč. Smrekovje si je navesilo širokih srebrnih trakov, ki v čudnovatih lokih in vijugah preprezajo šibe. Pajčevine so to in kako bi se začudil marljivi prelec, ki danes visi kot mrtev, uvel list, kaj je nastalo iz njegove preje. Ako vzleti ptič, zapraši oblaček srebrnih zvezdic, in kakor padejo, tako leže na poti in krase tudi njo, ki je sicer tako grda in rjava. Izpod smrek na višini se bliža belemu bukovemu svetišču visok mož v gozdarskem jopiču, z zelenim oguljenim klobukom na rjavih kodrih. Izpod klobuka blišči v krasoto dvoje sivomodrih oči in če koga ne opozori na moža najprej nič drugega kot nenavadno visoka rast in mogočna hrbta, stori pogled v oči; to so pa oči onih, ki vidijo. Kot bi jo sesale vase, to sliko gozdne poti s srebrnoobrobljenimi bukovimi debli, od daleč razsvetljeno z bledim opalom neba. Oči, moja ljuba okenca … »Pij, oko, kar več da, zlato obilico! V tem slučaju je obilica srebra.« Tam ob mogočni bukvi obstojí mož in okrog njega je svečana tišina in molk in zdi se kot bi prirejevalo samo drevje in grmovje; kot bi se moralo nekam zgoditi, nekak čudovit, velik skrivnosten dogodek, kar ustavlja navadni potek dogodkov. Iz drobov grmovja od blizu in daleč in jodanje grozdi tišino, kot bi stopalo gozdom srce. Ali se ne bi moglo zgoditi, da bi se vsaj za hip pretrgala tančica, ki loči ljudi od okrutnejšega sveta, ki ga vendar slutimo, ako za hip poslušamo to tišino? Od tišine, ki stopa najraje raz zvezde nizdol, ali se ne spusti na nas v gozd, ki je bila našim čutom svet kraj, kjer so prebivali bogovi. So bili ti tako nesmrtni naši dedje? Ah, zakaj se splašila, ti drobna ruševna srnica tam. Kako so otroci svetlobe del drugega od drugega; kako samotno kot zvezda samotno se sreča v njih, ne živali, ne rastlina te ne spozna in vendar vlada ista rdeča, mirna reka svoje valove skozi tvoje srce, kot skozi srce zvezdane tame. In hrast mogočnejši, ki vije v divjih viharnih nočeh od bliska oplazeno mote kot kače vzdihanke, kako ga ljubiš! Kot prijatelj ti jo, ki si ga poznal od mladih nog in ga občudoval ob tesnobi jesenskih večerih v plamen občudovanja, ko si stopical za očetom. Ako bi nekega jutra ležal zlomljen na tleh, bi žaloval za njim, kot za starim dobrim prijateljem. Pa kaj mu je zaresnega o tebi? Sama samcat tava človek mimo njega, kakor tihi krog njega in umira, se veseli v maju in sanja pozimi svoje srebrne sanje. Mož strmi na pot in njen konec, ki se vije med rozorno tenčico breze, kot bi moralo od tam priti nekaj, kar je poklicalo zgoraj hrepenenje, ki je rodi samotaj: to drobna je deklica niti dan ali dva zavita v staro rjavo ogrinjalo, ki se ji gubi v večejo nazaj za njo in pelje s seboj vsakovrstnih gozdnih obeskov, trnja, zamrznjenih krpcev mahu. Zelo se ji mudi in že zginja za leskovjem. Tam pelje pot na srebrnosen greben in edina špica nizdol je ledena drča. S par dolgimi koraki je mož med grmovjem. »Stoj, tu ne moreš navzdol!« Padec, tih otroški krik, ki čudno preseka tišino. »Drži se, drži se za kako vejo, že grem po tebe!« Druge se ne priplazi doli in že leži na kupu listja, ki ga je nanosil veter, rujavo kopico. In ko drže ne za vejo seže z eno roko v očeh, dvigne mala naproti, poraščen obrazek. »Tu prime za roko, saj te skoraj nič laže! Ne boj se vendar! Ali si se udarila?« »Ne, oglasí zelo boječe, zelo preplašeno. »No, daj mi tedaj roko! Malo odrini. »Kam hočeš iti? Z zavito glavo pokaže deklica na drugo stran hriba, kjer se zopet strmo dviguje gozd v strmejši krasoti. »Tam ni nobene poti. — Od kod prihajaš?« Nobenega odgovora. »Ali si iz brezovega?« »Ne.« »Ne? In narečja tudi ne znaš, sicer bi rekla pak!« Tuji otrok torej. In zatí je morala. Kajti v vsem gozdu ni nikjer več drevje; danes so napravili že lepnišče in odšli s kalnimi otroškemestnimi kocami, kjer že čakajo otroci, da zasadijo božično drevesce v zeleni vrtec. — »Ali si hotela k svojemu atetu?« Mala odločno zanika. »K tem potem gotovo ne; mrma mož. Sedaj izpusti vejo in se zadrži ob pobočju, kjer stoji otrok prihuljeno, kot bi prežal na priliko, da uide. Pa še more uiti, ker ga drži v kešah ledeno malinovo bodičevje. Tedaj se sunkoma oprne, da se odtrga vsa preperja gozdnih obeskov. Toda te jo je prijel in kakor se tudi brani in plahuta kakor ptička, ki jo držimo v roki, jo vendar prinese z mnogim naporom na breg in sedaj stoji trepetajoča in nežnabena na poti. Mož pa seže v žep, izvleče veliko, rdečelično jabolko in ji je ponudi s prijaznim nasmehom kot ustavim miru. »Tu, vzemi in povej, kam hočeš, pa ti pokažem pot, ti čudna mala raztrgana gospodična.« Rujavi ogrinjalo je namreč precej slabši godilo med trnjem. Toda deklica noče jabolka, ki mora romati zopet nazaj v žep. Vendar pa je jabolko ali pa pogled v modre oči moralo streti pot do njega. »Hej, odkod imaš to fino enino kost? In kaj je vendar napravila desna nožica, da mora zmrzovati in nosi le leva dokolenka?« »Nisem je mogla zapeti. Po tudi ni prav nič mraz.« »Je to prva beseda in deklica res ne govori v narečju.« »In kam greš?« »Nikamor.« »Tako, nikamor. Tja grem tudi jaz pa imava isto pot.« xxxx … in ko se seže po jabolku in na rahlo ji zarde lici: »Dobro je.« In zdaj pripoveduje: »Takrat mi je življja Rozika tudi eno podarila; pa sem je skrila v škatlo in jeseni pozneje, ko so vsi odšli. Ali ni bilo to lepo od kuharice? Rdeče lase ima in stanuje v mali hišici, ki stoje pred njo poleti visoki stari rdečega cvetja; in ima devet bratcev in sester in ko pride zvečer domov, napravi se vsa oblečena.« »In kje je hišica, ki stoje pred njo poleti visoki cvetovi, najbrž rdečega lesa?« »Najprej je zeleno polje, potem bele zvezdice in rumeno krožce, ako solnce prijazno sije in tako prideš do strmih dreves in strme stezice na jopico.« »Tedaj bi bilo najbolje, ako se dvigneva in greva k življi Roziki. Gotovo ima še kako jabolko; jaz darujem nimam nobenega več. In sedaj tukaj je zmrzal in zamrznjena nožica ti je mraz.« Mala pa zopet odkima: »Tukaj hočem ostati. Sicer bi bila vsa moja dolga pot zaman.« In mož svetli polno globoko otroško zaupanje iz njenega, malih oči. Tudi ne maram nič več slišati in hočem pokazati, da se zmeniti in lahka ni več. Ker si mislil, da tako, če sem tukaj —« »Ponovno hočeš ostati tukaj in se ne bojiš?« Potem je pa rekla nekaj nepričakovanega. Ali ne veš, da ljudje v hudobnem mrazu zaspijo in ne vedo ne zbuditi se? »Jaz se ne bom zaspala. Saj vendar kam!« Pogled iz drevesa ob poti in bele meče je imel in v zraku in srebro reso in biserne vence in trakove! Zakaj so vse tako oblečene! Vse takšno, in da pridejo nazaj, vedno prav čudno, kar pravijo je bila samo zvezda sama, naj posijala je le tudi svetla.« »Tudi ti čutiš to, ti? Ti mala duša! Kako ti je ime?« »Ničesar imena, pa ničesar pravzaprav. In potem se pa zaslišal, da ubogim pravzaprav, zjutraj pa je zopet pokasala mala revice, mi pravi moj atet: »Ima na ramenu tega imena, in še sem preveč; da je pa to resnična božična zgodba, sem videla šele, ko se prišla domov.« Tedaj se mož prekloni, dvigne stranico tiho ogromno čelo iz rubu na klopi in z roko zmrzlo nežno s konjico nogavice v svoji spozniji. Sedaj se mu že več ne vidi iz lista po ledenih gumba na rukavici. »Veš ti, vse to v Jezusek, ki prinaša lepe stvari, je laganje. Saj je vse v kradeh. Punčki in deklici in vojaški in vse, in če bi bil res pravi Jezusek, bi moral vedeti, da ne maram novih punčk, ki se mečejo v smeti in ne za gazajo.« »Stare je pa poznal?« »Ko jih je poznal zvečer večer pošumel v posteljo in jih nikdar ne pustim na takem mestu. Toda pred božičem stoje punčke vedno očitno in dobro jih oči očesa in če jih pomazem zopet vidim, koliko imam občutkov iz Mice in njene tolažnosti in tema samo eno očko in tista je vesela navzdol. In mislim se nič ne igrati s punčkami.« »Tako pa so si prestrašila, vedno zasluga očitka.« »Tudi rada moram znati svojo nič narisati. In preveč Jezusek, ki ve, kaj komu veseli, pa ne pride k meni. Zato sem prišla venkaj v gozd. Ponoči, kadar spim, drevo in če je jaz mislim, mora priti semkaj. In če bi zaprosila in bi mi ne bilo treba več pustiti se zamrzniti, ne, da sem taka pravica in ne znamo govoriti prav, kot zna človek, tako, pa bi prišel Jezusek mimo in bi lahko dolgo objemajo s svojim zamrznom. — Ali ne slišiš? Odkar sem v gozdu, sem tišina in sem šla za njim tako dolgo, tako dolgo, da se zmenim ni več nazaj, ker je mnogo prehladna. In če bi zaspala, bi prinesel mojega mamica in me vzel s seboj; v srebrnem rahu spi in mojega malega bratec drži na rokah. In tam smo vedno kresali pri njej, neodvečim ko se moram jaz učiti in spati sama v posteljici ter smem jokati samo tiho, da me nihče ne sliši. In moram biti večer potem na drugo mesto. O, hotela bi ostati pri njej v srebrni noči. Potem mi ne smejo; nič več ne bi slišala, ker ima rjave čedne zvezdice in puščali na očeh in nikdar ne sme notri.« In sme, to ne moram dišati, če so ne najde pravih besed? »Ali hočeš tega? Tudi tebe vsi zaznamujejo in iščejo. Ja, ali me uzame?« »Ti si grof in ponujaš, in zakaj ne daš ničesar nikomur, drobnim, malim, ki imajo kot ljudje bodoči in josti v rokavicah; zakaj jim ne daš? Meni si tako dal jabolko.« »Tako — grof iz podrčije mi pravijo! Ni slabo; vedno je dobro, če ve človek za svoje ime, godu in svoj. »Grof iz podrčije! In kakšne čudovite stvari veš ti v srebrni ravni lepa moja mamica,« rečeva. »A odkod si? In zakaj ne daš misliti, da iščeš?« »Mnogokrat mislim, kaj govore ti šivalci, ki ima okno proti lipi, kamor imam napravljen kot gnezde na Marjeta, ki je debela in ima brke kot gospod, pravi, da je geranola, ker stanuje v tej podrčiji in si tak reče, da človek, ki gre mimo tvojega zidu, prihite naproti miske z objokanimi očmi.« In zdaj se zasmeje grof: pretesljivo in mogočno radost in prska krepak glas v začarano gozdno tišino. Dušica se skoro ustraši; nato se vendarle oglasi njena tenkovesedna smeh, kot bi se nabrala od srečnega do srčnega, da bi to zavrelo. »Ne, prehudo so govorili — in ne miske hočem pustiti, da odejo dobro prance.« »Videla sem te potem, ko si prišel mimo in slapeval, kot Turek s svojo rdečo ruto in kdo mi se mi zamislil, ker si tako reven in tako velik kot nekdo in se niti male miške pri tebi ne najde — toda zdaj to ni res: te ušesa gotovo lažejo.« Odkod vendar ta deklica, ki ji samega spev srebrnih rakvi iz malega mesta ni, tako daleč ni mogla priti. Njena govorica zveni tuje in se sem ter tja malo zatika, kot bi ne bil to oni jezik, ki ga sem vedno govoril, kakšen val usode ve zanesejo v dolino v to gozdno zavetje? Ljudje iz različnih krajev radi potujejo. Ni je bilo v starostnem, sredozemskem stoletnem mestu, ni važne v bližnji okolici, kjer se bi imeli vsaj enega družinskega člana ostrane morja. Vsakovrstna usoda je da deklico, in ljudi iz gostov. Predeljo do denarja in časti in zopet jo izgubi. Toda deklica ni pehna tej vrsti ljudi. Lahko bi slajši zastiral za njo, nikdar da je, toda tako lepo je poslušati v tem začaranem gozdu njen ravlični glas, ki vendarle na njeno poznati tako fine poteze, te dolge trepalnice, kot uganja mu je vse, uganka, ki se mu mora vedno znova razvozljati. Toda saj jo gotovo premore domov. Morala bi se z njim domov zlomljen, ki ima malo poznano to revno srečo, dobro, tako surove, male srce. In že začenja rasti v njegovem srcu daljno slabotno upanje, da je lahko. Moral je odločiti usodo in storiti, da je jim ne zanjo, za dušico! Tvoja tako ogromna dobrota, ki si jo v vsej priliki zagnalila. Božiča s punčkami za žalost, niso revnih ljudi otroci. — Tedaj položi deklica zavito glavo na njeno prsi: trudna je in vesela, kot bi bilo že pripovedovanje odneslo karne raz se. Tako jo skrita, kot bi jo zaklepali beli obroči sloves, na mokrih dreves in bi jo zaklenil za vedno in vnesla iz mene še Jezusove roke. In že prične lahko rdeti temno nebo tam zadaj za ličnim omreženjem vejic, ki puščajo na tla tako mehko svetlobo. Najprej bledorožnato. O, kako se zdaj odbijajo na rožnati preprogi veje in vejice in celo omrežje kristala in belega pršja. In vedno krasneje rdi iskrkasta stena in čudovite modre, vijoličaste in sivo barve vstajajo iz beline. Tiho strmita oba v nebesno krasoto. In dušica skoro samo združuje, ker zdaj mora priti Jezusek! Odkod, tudi ne ve. Tam, kjer zavije pot navzgor proti šarovju, tam je težko breme srebra zakrivilo veje, da visi v loku preko poti. Tam skoraj mora priti. O, kako sije iz sivih oči neugasljiva otroška vera! Ali ne prihaja cingljanje vedno bliže? Rujava ruta jo vsa pokrita s srebrnimi zvezdicami, kot bi bila pepeluskina obleka iz maminega groba. Njeni zenici se širita, da postaja mavrična kočija samo ozek pasček krog črnih punčic; mala zdrsne grofu raz naročje in ga potegne s seboj naprej. Tu, pod povešenimi jelkami gori v loku zlati ogenj kot neznanska, plamteča ognjena vrata! Vrata v nebo! Široko odprta in ravno proti njim drži srebrna goska krovnica, najkrasnejša cesta sveta. Zdaj je jasno: tega so čakali vsi: drevesca, travice v srebrnih vencih, rosa, ptiček z rdečo kapico, ki je ves čas letel pred njima. Tesno drugo ob drugem stojita; otrok položi ročico na povešeno grofovo roko. In tenka zlata vez se spleta iz srca v srce, vsa prepletena iz vsega zlata nebeških vrat! In preko njene roke, ki se nanjo naslanja otrokova glavica, se razlijejo mehko, nežno valovanje. Z napol oslepelimi očmi, ki se vedno močneje posvetijo v ogenjnih krogih silno zlatih vrat, pogleda vanjo. Ruta ji je zdrknila na tla in krog dvignjenega obličja, ki ga vse vidi z blaženim pričakovanjem in trepetajočo začudenostjo, valovi slap bledozlatih las. In eden ognjenih obročev leze krog glave in jo ovije, njeno srce pa prevzema skriti mraz, kot bi se ga dotaknil kak nebeščan. — Zdaj se pogreznjeno vrata, še zadnjič zatreli nebo, da se vsuje liloč in liloč rož v gozd — in se razdvojijo faste sence; kot strahovi stoje drevesa: onile hrast tam, ali ne zvija svojih rok kot kača? Ura, ta edina ura je minila. In vendar ni minila, ker deklica, ki je z bledozlatimi lasmi kot metuljček, ki se izvije iz rujave zapreje, reče s slovesnim srebrnim glasom: »O, ali nisi videl, da je vendar vse res?« Ali si ga ti videla? je vprašal skoro boječe. »Jezuseka.« »Njegova vrata sem videla in njegovo nebo in potem so viseli vsepovsod rdeči venci. Te so vrgli angeli dol. Ali nisi videl rdečih vencev, ki so tako stari in bili tako krasni? Saj so vendar viseli na drevesih in onile grm je imel sedem takih kronc. Videla sem jih in tudi bi si imela kronico, dušica.« »Tudi jaz sem jo imela. Ali jo imam še vedno?« »Zdaj je izginila.« »Poglej, kako visijo drevesa in se zavijajo v razne tenčice, ker hočejo zdaj spati. In jaz sem tako trudna. Dokaj moram, čisto sem utrujena. Ti, preveč sem se razveselila.« »Preveč si se razveselila?« »Veš, če se človek preveč veseli, to vendar boli.« »Dušica, pojdi, hiteti morava, nesel te bom.« Sleče si jopič, da stoji tam kar v belih srajčnih rokavih, jo zavije vanj in vzame na svoje močne roke. »Ali ne rabiš nobene majhne deklice v svojih razvalinah; saj se pojdem lahko. Toda ne smeš nikogar spustiti notri, da me kdo ne vidi. Ker sicer pridejo pome. Imeli me vendar nerado, če bi me našli. Samo revna deklica in ženska, da mi mene vzela mamica s seboj, pa bi bil bratec ostal živ.« »Morajo te imeti.« Grof gleda beli obrazek, ki skloni v valovitih zlatih las na njegovih ramah. — Fino poteze nosu, nekoliko prevelike oči — plemeniti obraz — — knez Branečar. »Princezinja! Za božjo voljo vendar! Kako dolgo ste že od doma? Ja, a vas nikdo ne išče?« »Ja, zakaj pa prišli zdaj vi? Potem čez moram tudi jaz iskati! Saj nimam nobenega strica, prav nobenega, če ni očka doma!« Uboga mala princezinja, uboga samotna dušica, ki jo prvi zaleti nesti nazaj v njeno izgubo. Tanka zaupljivo se ovija ročica krog njegovega vratu, njene svetle sinje oči z dolgimi končicami gledajo dobro in veselo, da prebiva v starem gradu, ki gleda s svojimi kamni stolpi v eno najlepših dolin, edina hčerka kneza, ki prihaja v svoj stari ponosni grad samo ob velikih praznikih in lovih. Toda o otroku so govorili vedno z nekakim zaničevanjem, tako da si ga je predstavljal kot morda slaboumno bitje, ki s svojim življenjem pripravlja starodavni rodbini nagrenke razočaranje. Kneginja in dva sinčka prvi letin in drugi nad starjem, so umrli pred desetimi leti v enem tednu za težko davico. Poročil se knez dozdaj še ni, četudi se bo moral, kajti starodavno deblo je stalo zdaj samo še na njegovih dveh nogah. Toda zakaj ne mrgoli zdaj po gozdu lovcev in psov, zakaj ne bije plat zvona v vseh cerkvah kot navadno, kadar se ni vrnil kak otrok, ki je s svojim rojstvom očeta menda tako osupnil, da mu je zastal pogled v grlu. Dušica, zakaj te vendar ne iščejo? Tri ure daleč je šla in tega ji nihče ne prisoja. In zgrozil se je pri misli, kaj bi se bilo pa zgodilo, ako ga ne bi bilo tako veliko v gozdu v upanju, da bi menda ta krasota tu na prostem tako napolnila njegove duše, da bi pozabil strašno hrepenenje po eni sami človeški duši. »Ali spiš, dušica?« »Ne! Tako je lepo ko me neseš in ne boš prinesel k svojim razvalinam! Kot Sneguljčica za sedmimi gorami. Ti seveda nisi palček, ampak skoro velikan in moraš na me gledati doli in tudi jaz bi rada zrastla tako velika. Pa morda ali in še ti v temi ni treba bati.« »Morda se pa vendarle bojiš?« »Zakaj?« »Ne, zdaj ne. Toda, ali naj bo tvoj oče brez otrok?« »Ti tudi nimaš nobenega.« »Vsak otrok ostane pri svojem očetu.« »Tedaj morava nazaj! O, ne reci mi tega! Na tem ostanem tukaj, če mi bo drevesa še tako šumela v svojih belih ogrinjalih. O, sanje, se mi o tem sanja. Toda jaz ostanem tu. Sedaj se že zame vsi obenem govore in njihovi glasovi rečejo, pa ne smem zatisniti ušes, in roko sem vso raztrgala.« »Kako znaš govoriti, dušica, pa praviš, da ne znaš pravega povedati! Kako bi poveš tega očetu, ljubemu atetu?« »Kaj pa? Vedno imam: tako vljudna, kadar je tukaj. In ti moraš vendar vedeti, da ni vljudno, če se človek pritožuje nad gospo Varlovo.« »Dušica, tvoja govorica je krasna čisto tvoja. In znaš govoriti pač tu iz ono gosposko angleščino, z drugo francosko?« »Gospa je v Anversu na počitnicah in gospa Varlova boli glava in ni doma, zato je taka krivnost, povem ti jo le, ker jo ne boš izklepetal dalje — je slaba. Kar mi …« »Tako, to Karla.« »Pa jo gotovo enkrat poreže, in potem si bo kupila plišast blazinjak, da ga ji ne bo treba sramovati, kadar jo obiskujejo druge gospe. In to mora imeti vsak dostojen človek.« Toda ustraši se v dnu duše, kajti grof gotovo nima plišastega blazinjak. In v srcu ga je zabolelo: pa ga hitro poljubi na uho, ki ji je bil najbližji in tudi ni tako porastel. Zasliši samo gospe. »Pusti to, dušica,« ji reče skoro strogo, »in povej, kako se služi, saj te vendar ni vzela s seboj k Karlu.« »Oh, zdaj ji je vendar zameril in gotovo nima plišastega blazinjak.« »Ne,« pripoveduje deklica vsa zbegana dalje, »varuška bi se morala z menoj igrati, pa je prišla k njej njena mati, ki stanuje daleč nekje in je jokala mnogo in pripovedovala mnogo, med drugim tudi o kravi in zidu. Kako ti ljudje govore, ne razumem prav. In še tudi ne smem čutiti, pravi gosposka Brahmsova: je grdo.« Oglasí se nekja, kot bi grof kaj mrmral — kot neumna gos se glasi. »No, dalje!« »Tedaj je šla varuška in je hotela materi prinesti nekaj, kar je v neki knjigi in za kar se dobi denar in kar je napravilo veselje. Materi, ne varuški. In mati je šla in je pustila svojo ruto. In tedaj se je zgodilo, kot bi me nekdo zgrabil in vlekel k ruti. Tedaj sem se zavila vanjo kot mokra ptica, kadar pridejo v deževnem vremenu. Samo ena dokolenica sem obula, pa sem se prestrašila in hitela urnо po stopničah za služinčad doli in nikdo me ni srečal. Potem ko so šla okno park in vrtno je zaklicala za menoj sestra, pa sem prišla k reki. Ker ni bilo nobenega mostu, sem pa šla preko vode.« »Čez reko si šla?« »Bilo je zelo lepo. Voda je tekla spodaj in kljuke in nekdo še je smejal skrivoma spodaj in riba je švignila mimo in tudi veliko luknjo sem našla in šla okrog nje.« Tako, sedaj ve, zakaj je nikdo ne išče tukaj. Reka je samo tenko zamrznjena in v njej so mesta, kjer izvirajo podzemni studenci in kjer led tudi v najhujši zimi ne drži. In skoro bi verjel v angela, ki je spremljal otroka na smrtni poti. In v duhu gleda rečico med gozdovi in travnatimi bregovi notri pod marljivo ledeno skorjo in mnogo mož, ki z brekljami in dolgimi drogmi iščejo malo napol premrzlo telesce. Tudi knez pride danes zvečer. Z vlakom ob osmih. In sprejeti ga morajo s strašno novico. Kaj mora trpeti mož, ki je bil že toliko izkusil, še ta strašni božični večer. Z najdaljšimi koraki brzi dalje. Toda eno uro je do njegovih razvalin, odkoder šele lahko pošlje obvestilo. Nežni otrok mora priti kmalu pod streho. In knezu bo tudi ljubše tako kot pa, da bi moral priti iskati otroka v kmečko izbo. — Megla jo vedno bolj ovija. Ako bi mu ne bila znana vsaka stopinja, bi težko hodila domov. In bridko si očita, zakaj se ni takoj žuril. Toda otrok hoče zdaj vedeti od njega mnogo, toliko, toliko. Z gotovim otroškim instinktom čuti, da je našla prijatelja. »Ti, zakaj pa stanuješ v razvalini, zakaj si tako reven? Ali si tudi ti šel Jezuseka iskat?« In ko dalje koraka, ji pripoveduje o sebi. Najprej se obotavlja, ker skoro ni bil vajen o sebi govoriti, potem pa bolj sam sebi, kotje navajen samoten človek, če enkrat odkrije svoje srce. O velikem požaru, ki je v neki noči uničil starodavni grad, ki ga je oče dal v najem bogatemu, plenaželjnemu gospodu. Kako sta bila oče njegov in on sam častnika; oba v istem polku. In kako stari polkovnik ni mogel preboleti in si je vedno očital, ker je dal grad v najem, da omogoči sinu služiti v Berlinu. In kako si nista upala obiskati razvalin, ki so bile domovje mnogih njihovih krvi. In kako je umrl oče, on sam pa ostal tako zapuščen v malem severnem obmejnem mestecu, kjer vise oblaki nizko med zemljo in so lesniki skoro že južno sadje. In kako je slikal. Najprej one oblake nad norijskimi ravninami in potem po spominu očetovo hišo. In kako je vse, kar ni bilo barva in platno, postajalo vedno bolj trpko gorje in pregnanstvo in žgoče domotožje po domovju sredi gozda. Domotožje, ki omreži dušo s sivimi nitmi in jo duši in ki more o njem govoriti le oni, ki je je enkrat poznal. Domotožje, ki kliče po nekem kamnu domovine, domotožje, ki bi tujo steno najraje razbijalo. Ki vedno in vedno srcu prikazuje sladke slike. Kako je na prvi vroči aprilski dan ležala strmina v gorenjskem trnjčjem vonju. Kako je migljal grajski vodnjak, ki se je semtertje opredel v ranj ptičji glas in nedeljske hlapčeve orglice, da je čudovito odmevalo ob kamniti kotanji; gotovo ni nikjer več na svetu tako lepo pojočega vodnjaka. Kako se je uprlo večerno sonce na staro zidovje in napravilo iz oken ravno toliko zlatih oči, ki so gledale daleč tja v gozdni svet. Dokler tedaj ne vstane pred očmi slika, lepo vpletena iz harmonije barv in zraka, da ni mogoče več prenašati zidovja vojašnice in sivih ravnin in viharnic oblakov ali brezsrčnega solnca ob jasnomodrih dneh, ki z otrdelim mrazom prinese vse poteze in ako neusmiljeno kaže grenko goloto. In kako je tam urnо napravil konec. Ker — ne, tega ne pove otroku, da je ležal pred njim mrtev samokres in je samo roka zvestega sluge zabranila, da ni naredil pike na koncu cele zgodbe. In kako je odšel v Berlin na akademijo in slikal. Od česa je živel, sam skoro ni mogel povedati. Od domeska lovišča, ki ga je dal knezu v najem; od tega, kar mu je vrgel semtertje gozd; in (o, če bi to še mogel videti oče!) od slikanja tapet. In kako mu ni bila prihranjena nobena bridkost iz lastnih krogov izločenega. In kako je njegov dolgost gospod grof, »poročnik na razpolženju« in trde črte njegove, iz njega samega izraslega slikarstva umetniško slavo. Kako mu niso dali miru, dokler ni največjega veternjaka in predreznega zagrabil za vrat in ga z iztegnjeno roko držal skozi okno, čez tujo še je krivil in zval. In stanovanje v cenjenih oddaljenih stanovanjih in neznanska, strašna samota, ki nikjer bolj boleče in grozno ne leži na srcu kot v milijonskem mestu. Že davno je pozabil, da ga kdo posluša. Otroče je gotovo zaspalo, niti ne gane se več. Toda moti se. Deklica bi pazno in srka besede v svoje srce, kjer vsaka obleži nepozabna in bo zopet prišla na svitlo v splošno začudenje, kadar pride čas za to. In sanjarska glavica se slika zraven slike, daleč, daleč oddaljene od resničnosti ali vendar polne notranje stvarne verjetnosti. In umetniku je stroga gospa, ki mu je le redko podarila blaznenost posvečenja. In kakor je nekaj dušečega poletnega večera, ko se je iz dvoriska dvigal žareč dih, poln zlatih vonjev, spremljan z godbo kričečih ženskih glasov, surovega petja, tožnim jokom zapuščenega otroka prišlo nadenj s silno močjo. Samo še enkrat skrati svoje senine duh, ki ga prinaša veter na mehkih perutih iz doline na grad. »Ja, ali sem prikovan semkaj, je li to še človeštvo, ali pa peklenska kletka, ki smo vanjo zaprti?« Se v isti noči je samo s tem, kar je imel pri sebi, pobegnil odtod. Od Wirzburga dalje je potoval kot rokodelski pomočnik. In način, kako to pripoveduje, ni skoro nič drugačnejši kot pripovedovanje njenih prednikov, prisluškujočih ženam in otrokom ob domačem ognjišču, kako so od gladu umirali in se pekli v puščinjskih vročinah s cesarjem Fridrihom ali živeli kot zbegi v preplavljenih deželah na Nizozemskem ob španskih osvobodilnih vojnah. »In, o kolika sreča zdaj! Dežuje, ko pridem domov; kaplje mi raz drevja, na glavo in šumi in klokota, in oblaki, starim ženam podobni, vlačijo za seboj ležeče čez travnato dolino. In kako diše lep! Ljubo mu je bilo, da je rahel dež malo zakrival prazno mesto, kjer je stala prej med drevjem stara streha. Zvečerilo se je in mislim: zdaj stojim malo semtertje po grobišču, da se to izjutraj ne bo zdelo tako grozno. Grem iskat ključ a h gospodarju, kajti vrata stoje vendarle še. Kako se me razveseli in hodi krog mene s čudno skrivnostnim obrazom. Stara vrata zaškripljejo v trmu, ki sem ga slišal v sanjah tolikokrat, ravno in tako kot nekdaj. Za trenotek še zaprem oči in stisnem zobe, ker zdaj bi se moralo dvigniti pred menoj tisto domače, pridirjati oba psa, zaropotati očetova palica. Toda, ko pogledam, je vendar malo drugače, kot sem mislil. Gozd se je zopet nekoliko razširil, tam ob zidu šumi še nepokodovana vodnjaka, zapoznel se kosov živžg še je vpletel v njegovo šumenje in zdaj zveni, zveni… Divji rožni grm visi preko vodnjaka in ena lipa tudi še živi, brez korenine zvest, po eni strani gola, po drugi pa je zvesta, dobra navesila tisoč rumenih šopov in šopkov. In diši po domači hiši. Gozdar me pelje skozi sklad kamenja, ki je za me zložil, na mesto, kjer so strnili suti, napol sezgani tramovi streho. Sirova lesena stena, zadnja vrata. Odprejo družinska soba. Tam so sedeli v prejšnjih časih hlapci in ves veliki, visoki prostor s štirimi okni je popolnoma poškodovan. Okna zakriva seveda visoko groblje. Tedaj, zdaj je več. Zelena peč stoji, miza, dolge klopi, stara kostnica pod njo. Poleg je še ena sobica, kjer je prej stanoval hlapec-stražnik. In tam stoji stara postelja in zeleno glaziran vrč. Tega si najprej osvojim, ga napolnim do polne z vodo vodnjaka in si iz njegove vode izplahnem mnogo, mnogo iz srca. In četudi stari gozdar, ki je vse to odkril ob priliki zasledovanja lisice in skrivno skrbno krival, ni pustil, sem vendar ostal tam čez noč.« »O, slišati hočem petje vodnjaka! Vzemi me k sebi.« »Ja, če si vse slišala, dušica, poslušaj tedaj tudi mojo povest. Mislil sem, da spiš. Ako bi to slišal ljudje, kako bi se smejali noremu grofu iz podrčije! Že v prvi noči, ko sem ležal v stari hlapčevi postelji, sem vedel to. Kdor ima tako domačijo kot jaz, domačijo, ki je bila tolikim živim srcem najvišje, ki so zanjo krvaveli v mnogih bitkah, v njenem miru se igrali njihov otroci, ta je ne sme zapustiti, ji postati nezvest, ampak mora po svoji moči skrbeti, da njegovi nasledniki dobe dragoceno posest, ki so mu jo zapustili dedje. Proštenerji, ki je pred osemsto leti s svojim kmetom znesel skupaj kamne za trdno hišo, je tudi trda predal. Morda ne tako trda, kot zadnjemu, ki leži tu na hlapčevem pogradu. Morda. In če bi zdaj prikoral v to sobo s očmi vrata in trdim, rujavim obrazom pod železno čelado, ali se ne bi moral prijeti pod njegovim pogledom. In zato se nisem niti uro dobro počutil v svoji koži, dokler, ko sem vedel, da plahutajo kavke in postovke krog razrušenih gnezd. O, koprnel so po zame očetje in mi niso dali miru in so ježarni mešali po ravnini, kjer vise oblaki globoko doli. In če sem blodil ob predmestnih progah in med stotinami luči in med množico ravnodušnih nevernega Berlina, so trkali na moje srce, da mi je postalo jasno, zakaj so ti tako nemirni, tako čemerni, tako nestalni, mnogokrat brezvestni. Ker srce kriči po domovini. Ko je nima več, ki bi se držale navade dela, bolezni starih, jo mora iskati in je nemiren in srka vase vse mogoče, kar ga nikdar ne nasiti, kar ga vleče semtertja. In zopet jo zidam, svojo domačijo. Mnogo sem se radil nje pojeval s starim prednikom. Kajti morala bi najprej postati taka, kot je bila s stolpom in nasipom in vogali in koti. Toda stari gospod pod železno čelado me bridko zasmehuje. O milijonu, ki ga rabim za to in si ga morda zaslužim s slikanjem tapet, ne govori. Ali rabim mosta trdnjave? Nikar si domišljaj, da z vsemi črte in načrti zmoreš to, kar smo zmogli mi. Mi smo gradili, ker nismo mogli drugače. In proti komu hočeš postaviti topove na obzidje? Proti zasmehovalcem? — Tu je ugasnil lep sen in kot poba sem moral tuliti za njim na pogradu. In najprej sem pričel s svojima dvema sobama in pri tem izprtil berlinsko gorje. Prvi Thorštajnski gospod je tudi uprl svoja ramena, ako so pravili pretežak kamen okrog zadnjega vogala na grad. Odkod naj bi bila sicer moja ramena tako široka? In danes, ko pridejo otroci za me s svojim voznim listom za vožnjo okrog sveta v roki, se morajo dobiti tudi ljudje, ki vedo, kje je njihovo mesto in čemu imajo živeti in morda tudi umreti.« »Toda ti zidaš svojo streho zopet tja, kjer je nebo tako prazno med drevjem, da bi zopet lahko strmel vanj,« šepeta glasek napol zasanjan. Ustraši se, ker si je tako dobro zapomnila. No, do jutri bo že vse pozabila. In zdaj naenkrat zasveti zlata luč skozi belo vejevje španskega bezga. Dolgi Thorštajnski potok na polno, ženska glava pokuka skozi okno. Neznanska novica tako tisti »dobri ženi«, da jo mora izblebetati, še preden ve, po kaj je prišel. »Ali še veste, gospod grof, ona princezinja od tam, tisto revše, ki ji ni v glavi vse v redu, je utonila v reki. Od štirih jo že iščejo z barkljami in drogovi.« »Neumnost, gospa! Urno zložite Peterčkove nedeljske nogavice in žvečilke v košarico in pridite k meni, toda sami!« In že je z dolgimi koraki dalje. Zopet vršali visoki drevesa, potem zid. In sedaj pride. Otroku, ki se je pred ženskim glasom popolnoma zaril v ogrtačo, bije srce. Ker zdaj hreščijo in škripajo in gorljajo vrata. Toda ta spi. Skozi sivo kamenje naprej, majhna lučka posveti in odpre se širok prostor; v njega pa jima udari nasproti dobrodejna toplota in prijeten vonj. Krasna, veliko božično drevo in podstavki iz mahu in kamenja in pod njim čudo čudovito, ki radostno vzdrami otrokovo srce. Spusti jo na tla. Dolg Kaliban* stoji pred svojim gospodom in ga gleda kot pes, ki skoro ugane vsako kretnjo. Dva lista papirja popiše hišni in grajski gospodar z velikimi, urnimi potezami. »Ako moreš dospeti še pred osmo uro, Martin!« Urno izgine sluga in mimo sebe spusti v sobo gospo s Peterčkovimi nogavicami. »No, gospa, kako se počutite kot častna dama?« Žena se ogorčeno zasmeje in ploha grobo nerazumljivih besed spremi otroka v salon, ki ima dovolj prostora v globoki okenski vdolbini in kjer more deklica kljub mnogemu nagovarjanju — ker so blagi, polno bodiče — obuti Peterčkove nogavice. Deklica ni zdaj nič bolj elegantna. Drži kot pribito, da Peterčkove nogavice preveč tišče in so nepotrebne in zbadajo same od sebe. Poraja se težko vprašanje: »Gospa, kaj znate skuhati?« Žigalic zagori in že plapola pod samovarjem moder plamenček. Gospa zna kuhati raznovrstne stvari: cvrtje iz moke in ono iz jajec; toda najbolj priporočajo dober gost močnih kot najboljšo v vseh težkih in življenjskih prilikah za velike in male. Pri besedi »velike« malce upogne koleno, nato odide in kmalu zunaj zazaplopo ogenj. Iz rujave rute, ki so jo dali brez zračit na prosto, se izlušči drobna drobena deklica v modri zametni gladki obleki s starinskimi čipkami okrog vitkega vratu. Toda, naj bi bila oblečena kakorkoli, vsakdo bi videl samo valovite bledozlate kodre, ki so se usipali po obeh straneh obraza. »Če boš tako delala, dušica, kot so tvoje kite, potem bo prav. Zdaj skoro dobiš skodelico čaja.« »Toda deklica noče ničesar. Na bledih licih gori rdeče lise in oči v hrepenenju žare. Ah, prišla je v pravo kraljestvo Jezusek; tu pod drevesom je nekaj tako neverjetno lepega! In vsa vesela steče v debelih sivih nogavicah tjakaj. Toda grof jo zadrži. »Dušica, za trenotek dobro zapri oči.« Tu stoji mogoče prvič v svojem revnem malenkostnem življenju v pričakovanju blažen otrok. In vendar je že od nekdaj naravnost lil nanjo ves blagoslov tako visoko razvite industrije otroških igrač. In zdaj zvonijo prvi božični zvonovi vsi obenem v njenem srcu, oči stiska krčevito skupaj, da ji se drobni ročici zlezejo v pest. Žigalica praskne in nežno prijeten vonj po vosku napolni prostor. Odpri oči! Tu stoji drevo v svojo deseterni sveč, kajti druga okrasja ni na njem. In pod njim trepeta v nežnem rdečem sijem učeno delo, jaslice, tola na hlev, iz sivega kamenja, razvalina gradu, s kamnito ploščo kot streho, vse razpoke ima zatalane z mahom. In pod rušinasto rdečo šipo, ki leži položena nad kamenje v rožni svetlobi od žareč sveč obeh, iz barvastega voska so jih izdelale presrečene umetnikove roke. Globok vzdih začudenja: »Jezusek! Ali tako leži moj bratec na maminih rokah v srebrni rakvi?« Pod rožno lučjo noči namreč tako nežno in ljubko na posteljici iz svilnatega osatovega puha Marija z otrokom na rokah. Spi, okrogli rdeči obrazek si pritiska na prsi in z eno roko drži kot nežno zibalko zaveso svoje rumene mehke lase preko belega otroka. Oče oba se sklanja z izrazom osrečujoče ljubezni in zvestne skrbnosti Jožef. Po stezici, ki vodi preko mahu in sivih lišajev gor k odprtini, romata deček in raztrgano dekletce. Izza pregrade gleda siv voščen osliček in krepka, široka redeča. Deklica kleči pred krasotami na tleh in strmi, strmi. Zadaj za njo gleda dolgi Thorsenster z enakim otroškim veseljem na svoje delo. »Še angleški zbor bi moral biti poleg, pa mi ni šlo prav po volji s tem penatim ljudstvom. Kje pa jim poganjajo krila?« »Ali si ti napravil?« »Vidiš, pravzaprav velika dobrota časa. Toda nekaj mora dobiti človek za Božič. Zadnja leta mi bilo nič, samo velika božična revščina, ki je ni mogoče uslišati niti na največjo slovesno ne. Zdaj pa sem gospodar in vendar ne bom tega umazan sam sebi. In glej, to mi je delo dobro, otroški svet tudi leži v razvalini.« Že brenči samovar. »O, pusti me tukaj, vedno in vedno moram gledati v Marijo, spečega otroka in praznujoč, klečeč na stari volneni preprogi najprisrčnejši Božič.« Gospodar se je zleknil po tleh v vsej svoji gorostasni dolžini s kadilno skodelico čaja poleg sebe; prasklja obodja. Ko deklica tako sreči, padajo ji bleščeči lasje skoro na tla; domalo opira na koleni in gleda, komaj da se zmeni za čašico s čajem. V vedno enakem žitu še ni doživela takšnega dne tako čudapolnega in tako dolgega kot bi ne hotel nikdar nehati. V resnici je bilo sedem in ko grof pogleda na uro, računi, ko se še posreči priteči slabo novico z dobrim obvestilom. Pač komaj. »Ti, Haro, za koga si napravil to?« »No, zase in za svoje otroke.« »Saj jih vendar nimaš in ti jih tudi treba ni.« »Tako, ni mi jih treba?« »Poglej lepo Marijo; ako pridejo otroci, pa ropotajo in se vsega dotikajo; in ko odidejo, ima ljuba kratica gotovo samo troje nog.« »Meniš li, da ne bi mogel držati drugače v redu?« in iztegne dolgo, spoštovanja obujajočo desnico. »Ni ti treba otrok.« Pol boječe, pol kljubujejoče mu pove to. »Tebe bom imel samo še eno uro, dušica!« Prišla je sena preko božičnega večera. »Še eno uro, potem pa upam, da bo tukaj tvoj oče, tvoj ljubi atet.« Deklica se zdrzne in tenka temna guba ji zasenči čelo: »Ti si poslal ponj.« »V skrbeh so radi tebe.« »O, zakaj bodo kot nikoli tako! In potem poreče, kar pravi zmiraj: ›Vedno mi delaš samo bolesti in skrbi, mala ubogica!‹« »Ne, tega ne bo več rekel. Zdaj ga boš razveselila, dušica! Kak si pač našla prave besede.« »Res?« »Prave besede, ki moremo z njimi povedati, kar doživljamo.« »Jeli to morda zato, ker si mi dal pravo ime? O, povej mu, da mi je ime Dušica; toda samo, če mene ne bo zraven, mu povej to. O, ti si pametnejši kot vsi drugi; povej mi brž, ali vo Marija že zdaj, ko drži otročička na ljubih rokah in ga pokriva s svojimi lasmi — ako bom jaz imela otroka, zapravim tudi tako, da hudobni ljudje niti noter ne bodo mogli pogledati, — ali veš, kaj se bo zgodilo z otrokom?« »Ne, tega ne ve nobena mamica.« »Moja tudi ni, sicer bi me bila vzela s seboj. In potem zraste in ga ljudje zbijajo in, ali je res, da je morala stati poleg in gledati, kako ga ubijajo?« »Dušica, pridi sem, ne jokaj! Preveč si doživela danes.« Začudeno ga pogleda s plavimi očmi, po ozkih licih se polzijo solze. »Ja, ali ti ne veš, ako misliš na to?« Čisto tiho je v veliki sobi, samo v drevesu šumi, kapljica voska kane na tla in sveče, ki tako hitro dogorevajo, se že nagibajo. Otrok čaka odgovora. Notri strmi v rožni soj in na spečo Marijo in na tako sladko počivajoče dete. Tišino vlada, ki je tako redka v našem hrastajočem in dirjajočem svetu, polnem dobrih in slabih del. Ona tišina, ki našo dušo pretvarja v harfo, da v njej odmevajo zvoki večnosti. In vedno trdneje in trdneje se plete zlata vez iz nebeških vrat v kristalnem gozdu. In nosi grof v sebi umetniško dušo, ki misli v slikah in zvokih, gleda v duhu pred seboj zopet krasno cesto, ki pelje proti nebeškim vratom in Dušica gre pred njim s sončnim venčkom na glavi, in tam stoji v zlatem žaru nebeška očetova hiša, ki ima zanj podobo za vedno izgubljene domačije. In pred njo v najkrasnejši sliki ki nam jo je naslikal njegov sin o božji ljubezni, oči, ki gledajo na svojega trpljenja, z grehi omaževanega in na domotožju bolnega, izgubljenega sina. Globok vzdih dvigne široke prsi in ko se utrga iz njih, je njegova duša odposlala prvo strelico svojega hrepenenja po večnem domu. In zdaj vstopi ženska, ki je skuhala kadeči se močnik in ga prinese v pisani skledici; Dušica si posili samo par žlicic. Preveč je prhurnelo danes nad njeno malo srce. »Vzemi me v naročje, rada bi še gledala v jaslice.« Kratek čas še gledajo velike rujave oči v ugašajoče žarenje, pa se zapro, sanje zagrnejo Dušico v svojo pisano plašč. Prav od daleč zveni v njeno pisano sliko dobro znani glas: »Moja mala, moja mala revica, kdo bi ti bil to prigodil!« »Atek,« šepče Dušica … In potem brijo sanje z Dušico zopet mimo mnogo čudovitih bregov, dokler ne pristanejo ob sivem jutranjem obrežju. 1jj4rzz8cijspsog99793uwwgbe21q6 223927 223926 2026-04-22T08:36:57Z Spela.spr 10555 223927 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Božič v gozdu | normaliziran naslov = | avtor = Dr. Ivan Pregelj | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1923}}'' št. 47-52 | vir = dLib {{fc|dlib|LQ0604K6|s=?|47}},dLib {{fc|dlib|5AIL6BZZ|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|A9P5BGMO|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|OQJYHL5X|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|CWRF3YPW|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|QFCQ59LX|s=?|52}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = Začetek 48. je neberljiv, v besedilu označeno z XXXX. }} Tri dni je ležala gosta megla nad gozdovi, za njo je pritisnil oster mraz; in gozd je oblekel najlepšo božično obleko. Kot slavnostni svečeniki stoje stare smreke gori na prosti višini, samo da jim navzdol vise težke sveče. Globoko doli so upognjene veje pod težkim bremenom in spletajo skrivna gnezdeca, ki bi mogla napeljati človeka k misli, da išče v njih zavetja premrl zajček ali srnica. Po brezah se openjajo tisoči in tisoči kristalnih biserov in fine perjice je obrobilo ivje vsepovsod, kjer čaka listov popek prihodnje pomladi; zdi se, kot da bi hotelo drevje sredi zime praznovati maj, toda srebrn maj. Vsak mah ob poti, ono trnje tam, ki se iz njegovih kristalnih odganjkov blešče še rdeče jagode, vse je obleklo dragocena praznična oblačila. Kako lično in mično pristoji osatu srebrna kronica, kakšen mojstrski izdelek je napravil iz prihuljene trnjolice srebrnar! Vse je tiho in le semtertja zagrmi mehko po gozdu in zaječi, kadar se otrese veja pretežkega bremena. Kot v poletju so se razkošatile bukve preko poti v gotsko svetišče, pa zdaj polno beline, srebra in kristala. Raz lenko, meglenosivo, pa vendar z medlim solnčnim zlatom nasluteno nebo pada na pot mehkomedna luč. Smrekovje si je navesilo širokih srebrnih trakov, ki v čudnovatih lokih in vijugah preprezajo šibe. Pajčevine so to in kako bi se začudil marljivi prelec, ki danes visi kot mrtev, uvel list, kaj je nastalo iz njegove preje. Ako vzleti ptič, zapraši oblaček srebrnih zvezdic, in kakor padejo, tako leže na poti in krase tudi njo, ki je sicer tako grda in rjava. Izpod smrek na višini se bliža belemu bukovemu svetišču visok mož v gozdarskem jopiču, z zelenim oguljenim klobukom na rjavih kodrih. Izpod klobuka blišči v krasoto dvoje sivomodrih oči in če koga ne opozori na moža najprej nič drugega kot nenavadno visoka rast in mogočna hrbta, stori pogled v oči; to so pa oči onih, ki vidijo. Kot bi jo sesale vase, to sliko gozdne poti s srebrnoobrobljenimi bukovimi debli, od daleč razsvetljeno z bledim opalom neba. Oči, moja ljuba okenca … »Pij, oko, kar več da, zlato obilico! V tem slučaju je obilica srebra.« Tam ob mogočni bukvi obstojí mož in okrog njega je svečana tišina in molk in zdi se kot bi prirejevalo samo drevje in grmovje; kot bi se moralo nekam zgoditi, nekak čudovit, velik skrivnosten dogodek, kar ustavlja navadni potek dogodkov. Iz drobov grmovja od blizu in daleč in jodanje grozdi tišino, kot bi stopalo gozdom srce. Ali se ne bi moglo zgoditi, da bi se vsaj za hip pretrgala tančica, ki loči ljudi od okrutnejšega sveta, ki ga vendar slutimo, ako za hip poslušamo to tišino? Od tišine, ki stopa najraje raz zvezde nizdol, ali se ne spusti na nas v gozd, ki je bila našim čutom svet kraj, kjer so prebivali bogovi. So bili ti tako nesmrtni naši dedje? Ah, zakaj se splašila, ti drobna ruševna srnica tam. Kako so otroci svetlobe del drugega od drugega; kako samotno kot zvezda samotno se sreča v njih, ne živali, ne rastlina te ne spozna in vendar vlada ista rdeča, mirna reka svoje valove skozi tvoje srce, kot skozi srce zvezdane tame. In hrast mogočnejši, ki vije v divjih viharnih nočeh od bliska oplazeno mote kot kače vzdihanke, kako ga ljubiš! Kot prijatelj ti jo, ki si ga poznal od mladih nog in ga občudoval ob tesnobi jesenskih večerih v plamen občudovanja, ko si stopical za očetom. Ako bi nekega jutra ležal zlomljen na tleh, bi žaloval za njim, kot za starim dobrim prijateljem. Pa kaj mu je zaresnega o tebi? Sama samcat tava človek mimo njega, kakor tihi krog njega in umira, se veseli v maju in sanja pozimi svoje srebrne sanje. Mož strmi na pot in njen konec, ki se vije med rozorno tenčico breze, kot bi moralo od tam priti nekaj, kar je poklicalo zgoraj hrepenenje, ki je rodi samotaj: to drobna je deklica niti dan ali dva zavita v staro rjavo ogrinjalo, ki se ji gubi v večejo nazaj za njo in pelje s seboj vsakovrstnih gozdnih obeskov, trnja, zamrznjenih krpcev mahu. Zelo se ji mudi in že zginja za leskovjem. Tam pelje pot na srebrnosen greben in edina špica nizdol je ledena drča. S par dolgimi koraki je mož med grmovjem. »Stoj, tu ne moreš navzdol!« Padec, tih otroški krik, ki čudno preseka tišino. »Drži se, drži se za kako vejo, že grem po tebe!« Druge se ne priplazi doli in že leži na kupu listja, ki ga je nanosil veter, rujavo kopico. In ko drže ne za vejo seže z eno roko v očeh, dvigne mala naproti, poraščen obrazek. »Tu prime za roko, saj te skoraj nič laže! Ne boj se vendar! Ali si se udarila?« »Ne, oglasí zelo boječe, zelo preplašeno. »No, daj mi tedaj roko! Malo odrini. »Kam hočeš iti? Z zavito glavo pokaže deklica na drugo stran hriba, kjer se zopet strmo dviguje gozd v strmejši krasoti. »Tam ni nobene poti. — Od kod prihajaš?« Nobenega odgovora. »Ali si iz brezovega?« »Ne.« »Ne? In narečja tudi ne znaš, sicer bi rekla pak!« Tuji otrok torej. In zatí je morala. Kajti v vsem gozdu ni nikjer več drevje; danes so napravili že lepnišče in odšli s kalnimi otroškemestnimi kocami, kjer že čakajo otroci, da zasadijo božično drevesce v zeleni vrtec. — »Ali si hotela k svojemu atetu?« Mala odločno zanika. »K tem potem gotovo ne; mrma mož. Sedaj izpusti vejo in se zadrži ob pobočju, kjer stoji otrok prihuljeno, kot bi prežal na priliko, da uide. Pa še more uiti, ker ga drži v kešah ledeno malinovo bodičevje. Tedaj se sunkoma oprne, da se odtrga vsa preperja gozdnih obeskov. Toda te jo je prijel in kakor se tudi brani in plahuta kakor ptička, ki jo držimo v roki, jo vendar prinese z mnogim naporom na breg in sedaj stoji trepetajoča in nežnabena na poti. Mož pa seže v žep, izvleče veliko, rdečelično jabolko in ji je ponudi s prijaznim nasmehom kot ustavim miru. »Tu, vzemi in povej, kam hočeš, pa ti pokažem pot, ti čudna mala raztrgana gospodična.« Rujavi ogrinjalo je namreč precej slabši godilo med trnjem. Toda deklica noče jabolka, ki mora romati zopet nazaj v žep. Vendar pa je jabolko ali pa pogled v modre oči moralo streti pot do njega. »Hej, odkod imaš to fino enino kost? In kaj je vendar napravila desna nožica, da mora zmrzovati in nosi le leva dokolenka?« »Nisem je mogla zapeti. Po tudi ni prav nič mraz.« »Je to prva beseda in deklica res ne govori v narečju.« »In kam greš?« »Nikamor.« »Tako, nikamor. Tja grem tudi jaz pa imava isto pot.« xxxx … in ko se seže po jabolku in na rahlo ji zarde lici: »Dobro je.« In zdaj pripoveduje: »Takrat mi je življja Rozika tudi eno podarila; pa sem je skrila v škatlo in jeseni pozneje, ko so vsi odšli. Ali ni bilo to lepo od kuharice? Rdeče lase ima in stanuje v mali hišici, ki stoje pred njo poleti visoki stari rdečega cvetja; in ima devet bratcev in sester in ko pride zvečer domov, napravi se vsa oblečena.« »In kje je hišica, ki stoje pred njo poleti visoki cvetovi, najbrž rdečega lesa?« »Najprej je zeleno polje, potem bele zvezdice in rumeno krožce, ako solnce prijazno sije in tako prideš do strmih dreves in strme stezice na jopico.« »Tedaj bi bilo najbolje, ako se dvigneva in greva k življi Roziki. Gotovo ima še kako jabolko; jaz darujem nimam nobenega več. In sedaj tukaj je zmrzal in zamrznjena nožica ti je mraz.« Mala pa zopet odkima: »Tukaj hočem ostati. Sicer bi bila vsa moja dolga pot zaman.« In mož svetli polno globoko otroško zaupanje iz njenega, malih oči. Tudi ne maram nič več slišati in hočem pokazati, da se zmeniti in lahka ni več. Ker si mislil, da tako, če sem tukaj —« »Ponovno hočeš ostati tukaj in se ne bojiš?« Potem je pa rekla nekaj nepričakovanega. Ali ne veš, da ljudje v hudobnem mrazu zaspijo in ne vedo ne zbuditi se? »Jaz se ne bom zaspala. Saj vendar kam!« Pogled iz drevesa ob poti in bele meče je imel in v zraku in srebro reso in biserne vence in trakove! Zakaj so vse tako oblečene! Vse takšno, in da pridejo nazaj, vedno prav čudno, kar pravijo je bila samo zvezda sama, naj posijala je le tudi svetla.« »Tudi ti čutiš to, ti? Ti mala duša! Kako ti je ime?« »Ničesar imena, pa ničesar pravzaprav. In potem se pa zaslišal, da ubogim pravzaprav, zjutraj pa je zopet pokasala mala revice, mi pravi moj atet: »Ima na ramenu tega imena, in še sem preveč; da je pa to resnična božična zgodba, sem videla šele, ko se prišla domov.« Tedaj se mož prekloni, dvigne stranico tiho ogromno čelo iz rubu na klopi in z roko zmrzlo nežno s konjico nogavice v svoji spozniji. Sedaj se mu že več ne vidi iz lista po ledenih gumba na rukavici. »Veš ti, vse to v Jezusek, ki prinaša lepe stvari, je laganje. Saj je vse v kradeh. Punčki in deklici in vojaški in vse, in če bi bil res pravi Jezusek, bi moral vedeti, da ne maram novih punčk, ki se mečejo v smeti in ne za gazajo.« »Stare je pa poznal?« »Ko jih je poznal zvečer večer pošumel v posteljo in jih nikdar ne pustim na takem mestu. Toda pred božičem stoje punčke vedno očitno in dobro jih oči očesa in če jih pomazem zopet vidim, koliko imam občutkov iz Mice in njene tolažnosti in tema samo eno očko in tista je vesela navzdol. In mislim se nič ne igrati s punčkami.« »Tako pa so si prestrašila, vedno zasluga očitka.« »Tudi rada moram znati svojo nič narisati. In preveč Jezusek, ki ve, kaj komu veseli, pa ne pride k meni. Zato sem prišla venkaj v gozd. Ponoči, kadar spim, drevo in če je jaz mislim, mora priti semkaj. In če bi zaprosila in bi mi ne bilo treba več pustiti se zamrzniti, ne, da sem taka pravica in ne znamo govoriti prav, kot zna človek, tako, pa bi prišel Jezusek mimo in bi lahko dolgo objemajo s svojim zamrznom. — Ali ne slišiš? Odkar sem v gozdu, sem tišina in sem šla za njim tako dolgo, tako dolgo, da se zmenim ni več nazaj, ker je mnogo prehladna. In če bi zaspala, bi prinesel mojega mamica in me vzel s seboj; v srebrnem rahu spi in mojega malega bratec drži na rokah. In tam smo vedno kresali pri njej, neodvečim ko se moram jaz učiti in spati sama v posteljici ter smem jokati samo tiho, da me nihče ne sliši. In moram biti večer potem na drugo mesto. O, hotela bi ostati pri njej v srebrni noči. Potem mi ne smejo; nič več ne bi slišala, ker ima rjave čedne zvezdice in puščali na očeh in nikdar ne sme notri.« In sme, to ne moram dišati, če so ne najde pravih besed? »Ali hočeš tega? Tudi tebe vsi zaznamujejo in iščejo. Ja, ali me uzame?« »Ti si grof in ponujaš, in zakaj ne daš ničesar nikomur, drobnim, malim, ki imajo kot ljudje bodoči in josti v rokavicah; zakaj jim ne daš? Meni si tako dal jabolko.« »Tako — grof iz podrčije mi pravijo! Ni slabo; vedno je dobro, če ve človek za svoje ime, godu in svoj. »Grof iz podrčije! In kakšne čudovite stvari veš ti v srebrni ravni lepa moja mamica,« rečeva. »A odkod si? In zakaj ne daš misliti, da iščeš?« »Mnogokrat mislim, kaj govore ti šivalci, ki ima okno proti lipi, kamor imam napravljen kot gnezde na Marjeta, ki je debela in ima brke kot gospod, pravi, da je geranola, ker stanuje v tej podrčiji in si tak reče, da človek, ki gre mimo tvojega zidu, prihite naproti miske z objokanimi očmi.« In zdaj se zasmeje grof: pretesljivo in mogočno radost in prska krepak glas v začarano gozdno tišino. Dušica se skoro ustraši; nato se vendarle oglasi njena tenkovesedna smeh, kot bi se nabrala od srečnega do srčnega, da bi to zavrelo. »Ne, prehudo so govorili — in ne miske hočem pustiti, da odejo dobro prance.« »Videla sem te potem, ko si prišel mimo in slapeval, kot Turek s svojo rdečo ruto in kdo mi se mi zamislil, ker si tako reven in tako velik kot nekdo in se niti male miške pri tebi ne najde — toda zdaj to ni res: te ušesa gotovo lažejo.« Odkod vendar ta deklica, ki ji samega spev srebrnih rakvi iz malega mesta ni, tako daleč ni mogla priti. Njena govorica zveni tuje in se sem ter tja malo zatika, kot bi ne bil to oni jezik, ki ga sem vedno govoril, kakšen val usode ve zanesejo v dolino v to gozdno zavetje? Ljudje iz različnih krajev radi potujejo. Ni je bilo v starostnem, sredozemskem stoletnem mestu, ni važne v bližnji okolici, kjer se bi imeli vsaj enega družinskega člana ostrane morja. Vsakovrstna usoda je da deklico, in ljudi iz gostov. Predeljo do denarja in časti in zopet jo izgubi. Toda deklica ni pehna tej vrsti ljudi. Lahko bi slajši zastiral za njo, nikdar da je, toda tako lepo je poslušati v tem začaranem gozdu njen ravlični glas, ki vendarle na njeno poznati tako fine poteze, te dolge trepalnice, kot uganja mu je vse, uganka, ki se mu mora vedno znova razvozljati. Toda saj jo gotovo premore domov. Morala bi se z njim domov zlomljen, ki ima malo poznano to revno srečo, dobro, tako surove, male srce. In že začenja rasti v njegovem srcu daljno slabotno upanje, da je lahko. Moral je odločiti usodo in storiti, da je jim ne zanjo, za dušico! Tvoja tako ogromna dobrota, ki si jo v vsej priliki zagnalila. Božiča s punčkami za žalost, niso revnih ljudi otroci. — Tedaj položi deklica zavito glavo na njeno prsi: trudna je in vesela, kot bi bilo že pripovedovanje odneslo karne raz se. Tako jo skrita, kot bi jo zaklepali beli obroči sloves, na mokrih dreves in bi jo zaklenil za vedno in vnesla iz mene še Jezusove roke. In že prične lahko rdeti temno nebo tam zadaj za ličnim omreženjem vejic, ki puščajo na tla tako mehko svetlobo. Najprej bledorožnato. O, kako se zdaj odbijajo na rožnati preprogi veje in vejice in celo omrežje kristala in belega pršja. In vedno krasneje rdi iskrkasta stena in čudovite modre, vijoličaste in sivo barve vstajajo iz beline. Tiho strmita oba v nebesno krasoto. In dušica skoro samo združuje, ker zdaj mora priti Jezusek! Odkod, tudi ne ve. Tam, kjer zavije pot navzgor proti šarovju, tam je težko breme srebra zakrivilo veje, da visi v loku preko poti. Tam skoraj mora priti. O, kako sije iz sivih oči neugasljiva otroška vera! Ali ne prihaja cingljanje vedno bliže? Rujava ruta jo vsa pokrita s srebrnimi zvezdicami, kot bi bila pepeluskina obleka iz maminega groba. Njeni zenici se širita, da postaja mavrična kočija samo ozek pasček krog črnih punčic; mala zdrsne grofu raz naročje in ga potegne s seboj naprej. Tu, pod povešenimi jelkami gori v loku zlati ogenj kot neznanska, plamteča ognjena vrata! Vrata v nebo! Široko odprta in ravno proti njim drži srebrna goska krovnica, najkrasnejša cesta sveta. Zdaj je jasno: tega so čakali vsi: drevesca, travice v srebrnih vencih, rosa, ptiček z rdečo kapico, ki je ves čas letel pred njima. Tesno drugo ob drugem stojita; otrok položi ročico na povešeno grofovo roko. In tenka zlata vez se spleta iz srca v srce, vsa prepletena iz vsega zlata nebeških vrat! In preko njene roke, ki se nanjo naslanja otrokova glavica, se razlijejo mehko, nežno valovanje. Z napol oslepelimi očmi, ki se vedno močneje posvetijo v ogenjnih krogih silno zlatih vrat, pogleda vanjo. Ruta ji je zdrknila na tla in krog dvignjenega obličja, ki ga vse vidi z blaženim pričakovanjem in trepetajočo začudenostjo, valovi slap bledozlatih las. In eden ognjenih obročev leze krog glave in jo ovije, njeno srce pa prevzema skriti mraz, kot bi se ga dotaknil kak nebeščan. — Zdaj se pogreznjeno vrata, še zadnjič zatreli nebo, da se vsuje liloč in liloč rož v gozd — in se razdvojijo faste sence; kot strahovi stoje drevesa: onile hrast tam, ali ne zvija svojih rok kot kača? Ura, ta edina ura je minila. In vendar ni minila, ker deklica, ki je z bledozlatimi lasmi kot metuljček, ki se izvije iz rujave zapreje, reče s slovesnim srebrnim glasom: »O, ali nisi videl, da je vendar vse res?« Ali si ga ti videla? je vprašal skoro boječe. »Jezuseka.« »Njegova vrata sem videla in njegovo nebo in potem so viseli vsepovsod rdeči venci. Te so vrgli angeli dol. Ali nisi videl rdečih vencev, ki so tako stari in bili tako krasni? Saj so vendar viseli na drevesih in onile grm je imel sedem takih kronc. Videla sem jih in tudi bi si imela kronico, dušica.« »Tudi jaz sem jo imela. Ali jo imam še vedno?« »Zdaj je izginila.« »Poglej, kako visijo drevesa in se zavijajo v razne tenčice, ker hočejo zdaj spati. In jaz sem tako trudna. Dokaj moram, čisto sem utrujena. Ti, preveč sem se razveselila.« »Preveč si se razveselila?« »Veš, če se človek preveč veseli, to vendar boli.« »Dušica, pojdi, hiteti morava, nesel te bom.« Sleče si jopič, da stoji tam kar v belih srajčnih rokavih, jo zavije vanj in vzame na svoje močne roke. »Ali ne rabiš nobene majhne deklice v svojih razvalinah; saj se pojdem lahko. Toda ne smeš nikogar spustiti notri, da me kdo ne vidi. Ker sicer pridejo pome. Imeli me vendar nerado, če bi me našli. Samo revna deklica in ženska, da mi mene vzela mamica s seboj, pa bi bil bratec ostal živ.« »Morajo te imeti.« Grof gleda beli obrazek, ki skloni v valovitih zlatih las na njegovih ramah. — Fino poteze nosu, nekoliko prevelike oči — plemeniti obraz — — knez Branečar. »Princezinja! Za božjo voljo vendar! Kako dolgo ste že od doma? Ja, a vas nikdo ne išče?« »Ja, zakaj pa prišli zdaj vi? Potem čez moram tudi jaz iskati! Saj nimam nobenega strica, prav nobenega, če ni očka doma!« Uboga mala princezinja, uboga samotna dušica, ki jo prvi zaleti nesti nazaj v njeno izgubo. Tanka zaupljivo se ovija ročica krog njegovega vratu, njene svetle sinje oči z dolgimi končicami gledajo dobro in veselo, da prebiva v starem gradu, ki gleda s svojimi kamni stolpi v eno najlepših dolin, edina hčerka kneza, ki prihaja v svoj stari ponosni grad samo ob velikih praznikih in lovih. Toda o otroku so govorili vedno z nekakim zaničevanjem, tako da si ga je predstavljal kot morda slaboumno bitje, ki s svojim življenjem pripravlja starodavni rodbini nagrenke razočaranje. Kneginja in dva sinčka prvi letin in drugi nad starjem, so umrli pred desetimi leti v enem tednu za težko davico. Poročil se knez dozdaj še ni, četudi se bo moral, kajti starodavno deblo je stalo zdaj samo še na njegovih dveh nogah. Toda zakaj ne mrgoli zdaj po gozdu lovcev in psov, zakaj ne bije plat zvona v vseh cerkvah kot navadno, kadar se ni vrnil kak otrok, ki je s svojim rojstvom očeta menda tako osupnil, da mu je zastal pogled v grlu. Dušica, zakaj te vendar ne iščejo? Tri ure daleč je šla in tega ji nihče ne prisoja. In zgrozil se je pri misli, kaj bi se bilo pa zgodilo, ako ga ne bi bilo tako veliko v gozdu v upanju, da bi menda ta krasota tu na prostem tako napolnila njegove duše, da bi pozabil strašno hrepenenje po eni sami človeški duši. »Ali spiš, dušica?« »Ne! Tako je lepo ko me neseš in ne boš prinesel k svojim razvalinam! Kot Sneguljčica za sedmimi gorami. Ti seveda nisi palček, ampak skoro velikan in moraš na me gledati doli in tudi jaz bi rada zrastla tako velika. Pa morda ali in še ti v temi ni treba bati.« »Morda se pa vendarle bojiš?« »Zakaj?« »Ne, zdaj ne. Toda, ali naj bo tvoj oče brez otrok?« »Ti tudi nimaš nobenega.« »Vsak otrok ostane pri svojem očetu.« »Tedaj morava nazaj! O, ne reci mi tega! Na tem ostanem tukaj, če mi bo drevesa še tako šumela v svojih belih ogrinjalih. O, sanje, se mi o tem sanja. Toda jaz ostanem tu. Sedaj se že zame vsi obenem govore in njihovi glasovi rečejo, pa ne smem zatisniti ušes, in roko sem vso raztrgala.« »Kako znaš govoriti, dušica, pa praviš, da ne znaš pravega povedati! Kako bi poveš tega očetu, ljubemu atetu?« »Kaj pa? Vedno imam: tako vljudna, kadar je tukaj. In ti moraš vendar vedeti, da ni vljudno, če se človek pritožuje nad gospo Varlovo.« »Dušica, tvoja govorica je krasna čisto tvoja. In znaš govoriti pač tu iz ono gosposko angleščino, z drugo francosko?« »Gospa je v Anversu na počitnicah in gospa Varlova boli glava in ni doma, zato je taka krivnost, povem ti jo le, ker jo ne boš izklepetal dalje — je slaba. Kar mi …« »Tako, to Karla.« »Pa jo gotovo enkrat poreže, in potem si bo kupila plišast blazinjak, da ga ji ne bo treba sramovati, kadar jo obiskujejo druge gospe. In to mora imeti vsak dostojen človek.« Toda ustraši se v dnu duše, kajti grof gotovo nima plišastega blazinjak. In v srcu ga je zabolelo: pa ga hitro poljubi na uho, ki ji je bil najbližji in tudi ni tako porastel. Zasliši samo gospe. »Pusti to, dušica,« ji reče skoro strogo, »in povej, kako se služi, saj te vendar ni vzela s seboj k Karlu.« »Oh, zdaj ji je vendar zameril in gotovo nima plišastega blazinjak.« »Ne,« pripoveduje deklica vsa zbegana dalje, »varuška bi se morala z menoj igrati, pa je prišla k njej njena mati, ki stanuje daleč nekje in je jokala mnogo in pripovedovala mnogo, med drugim tudi o kravi in zidu. Kako ti ljudje govore, ne razumem prav. In še tudi ne smem čutiti, pravi gosposka Brahmsova: je grdo.« Oglasí se nekja, kot bi grof kaj mrmral — kot neumna gos se glasi. »No, dalje!« »Tedaj je šla varuška in je hotela materi prinesti nekaj, kar je v neki knjigi in za kar se dobi denar in kar je napravilo veselje. Materi, ne varuški. In mati je šla in je pustila svojo ruto. In tedaj se je zgodilo, kot bi me nekdo zgrabil in vlekel k ruti. Tedaj sem se zavila vanjo kot mokra ptica, kadar pridejo v deževnem vremenu. Samo ena dokolenica sem obula, pa sem se prestrašila in hitela urnо po stopničah za služinčad doli in nikdo me ni srečal. Potem ko so šla okno park in vrtno je zaklicala za menoj sestra, pa sem prišla k reki. Ker ni bilo nobenega mostu, sem pa šla preko vode.« »Čez reko si šla?« »Bilo je zelo lepo. Voda je tekla spodaj in kljuke in nekdo še je smejal skrivoma spodaj in riba je švignila mimo in tudi veliko luknjo sem našla in šla okrog nje.« Tako, sedaj ve, zakaj je nikdo ne išče tukaj. Reka je samo tenko zamrznjena in v njej so mesta, kjer izvirajo podzemni studenci in kjer led tudi v najhujši zimi ne drži. In skoro bi verjel v angela, ki je spremljal otroka na smrtni poti. In v duhu gleda rečico med gozdovi in travnatimi bregovi notri pod marljivo ledeno skorjo in mnogo mož, ki z brekljami in dolgimi drogmi iščejo malo napol premrzlo telesce. Tudi knez pride danes zvečer. Z vlakom ob osmih. In sprejeti ga morajo s strašno novico. Kaj mora trpeti mož, ki je bil že toliko izkusil, še ta strašni božični večer. Z najdaljšimi koraki brzi dalje. Toda eno uro je do njegovih razvalin, odkoder šele lahko pošlje obvestilo. Nežni otrok mora priti kmalu pod streho. In knezu bo tudi ljubše tako kot pa, da bi moral priti iskati otroka v kmečko izbo. — Megla jo vedno bolj ovija. Ako bi mu ne bila znana vsaka stopinja, bi težko hodila domov. In bridko si očita, zakaj se ni takoj žuril. Toda otrok hoče zdaj vedeti od njega mnogo, toliko, toliko. Z gotovim otroškim instinktom čuti, da je našla prijatelja. »Ti, zakaj pa stanuješ v razvalini, zakaj si tako reven? Ali si tudi ti šel Jezuseka iskat?« In ko dalje koraka, ji pripoveduje o sebi. Najprej se obotavlja, ker skoro ni bil vajen o sebi govoriti, potem pa bolj sam sebi, kotje navajen samoten človek, če enkrat odkrije svoje srce. O velikem požaru, ki je v neki noči uničil starodavni grad, ki ga je oče dal v najem bogatemu, plenaželjnemu gospodu. Kako sta bila oče njegov in on sam častnika; oba v istem polku. In kako stari polkovnik ni mogel preboleti in si je vedno očital, ker je dal grad v najem, da omogoči sinu služiti v Berlinu. In kako si nista upala obiskati razvalin, ki so bile domovje mnogih njihovih krvi. In kako je umrl oče, on sam pa ostal tako zapuščen v malem severnem obmejnem mestecu, kjer vise oblaki nizko med zemljo in so lesniki skoro že južno sadje. In kako je slikal. Najprej one oblake nad norijskimi ravninami in potem po spominu očetovo hišo. In kako je vse, kar ni bilo barva in platno, postajalo vedno bolj trpko gorje in pregnanstvo in žgoče domotožje po domovju sredi gozda. Domotožje, ki omreži dušo s sivimi nitmi in jo duši in ki more o njem govoriti le oni, ki je je enkrat poznal. Domotožje, ki kliče po nekem kamnu domovine, domotožje, ki bi tujo steno najraje razbijalo. Ki vedno in vedno srcu prikazuje sladke slike. Kako je na prvi vroči aprilski dan ležala strmina v gorenjskem trnjčjem vonju. Kako je migljal grajski vodnjak, ki se je semtertje opredel v ranj ptičji glas in nedeljske hlapčeve orglice, da je čudovito odmevalo ob kamniti kotanji; gotovo ni nikjer več na svetu tako lepo pojočega vodnjaka. Kako se je uprlo večerno sonce na staro zidovje in napravilo iz oken ravno toliko zlatih oči, ki so gledale daleč tja v gozdni svet. Dokler tedaj ne vstane pred očmi slika, lepo vpletena iz harmonije barv in zraka, da ni mogoče več prenašati zidovja vojašnice in sivih ravnin in viharnic oblakov ali brezsrčnega solnca ob jasnomodrih dneh, ki z otrdelim mrazom prinese vse poteze in ako neusmiljeno kaže grenko goloto. In kako je tam urnо napravil konec. Ker — ne, tega ne pove otroku, da je ležal pred njim mrtev samokres in je samo roka zvestega sluge zabranila, da ni naredil pike na koncu cele zgodbe. In kako je odšel v Berlin na akademijo in slikal. Od česa je živel, sam skoro ni mogel povedati. Od domeska lovišča, ki ga je dal knezu v najem; od tega, kar mu je vrgel semtertje gozd; in (o, če bi to še mogel videti oče!) od slikanja tapet. In kako mu ni bila prihranjena nobena bridkost iz lastnih krogov izločenega. In kako je njegov dolgost gospod grof, »poročnik na razpolženju« in trde črte njegove, iz njega samega izraslega slikarstva umetniško slavo. Kako mu niso dali miru, dokler ni največjega veternjaka in predreznega zagrabil za vrat in ga z iztegnjeno roko držal skozi okno, čez tujo še je krivil in zval. In stanovanje v cenjenih oddaljenih stanovanjih in neznanska, strašna samota, ki nikjer bolj boleče in grozno ne leži na srcu kot v milijonskem mestu. Že davno je pozabil, da ga kdo posluša. Otroče je gotovo zaspalo, niti ne gane se več. Toda moti se. Deklica bi pazno in srka besede v svoje srce, kjer vsaka obleži nepozabna in bo zopet prišla na svitlo v splošno začudenje, kadar pride čas za to. In sanjarska glavica se slika zraven slike, daleč, daleč oddaljene od resničnosti ali vendar polne notranje stvarne verjetnosti. In umetniku je stroga gospa, ki mu je le redko podarila blaznenost posvečenja. In kakor je nekaj dušečega poletnega večera, ko se je iz dvoriska dvigal žareč dih, poln zlatih vonjev, spremljan z godbo kričečih ženskih glasov, surovega petja, tožnim jokom zapuščenega otroka prišlo nadenj s silno močjo. Samo še enkrat skrati svoje senine duh, ki ga prinaša veter na mehkih perutih iz doline na grad. »Ja, ali sem prikovan semkaj, je li to še človeštvo, ali pa peklenska kletka, ki smo vanjo zaprti?« Se v isti noči je samo s tem, kar je imel pri sebi, pobegnil odtod. Od Wirzburga dalje je potoval kot rokodelski pomočnik. In način, kako to pripoveduje, ni skoro nič drugačnejši kot pripovedovanje njenih prednikov, prisluškujočih ženam in otrokom ob domačem ognjišču, kako so od gladu umirali in se pekli v puščinjskih vročinah s cesarjem Fridrihom ali živeli kot zbegi v preplavljenih deželah na Nizozemskem ob španskih osvobodilnih vojnah. »In, o kolika sreča zdaj! Dežuje, ko pridem domov; kaplje mi raz drevja, na glavo in šumi in klokota, in oblaki, starim ženam podobni, vlačijo za seboj ležeče čez travnato dolino. In kako diše lep! Ljubo mu je bilo, da je rahel dež malo zakrival prazno mesto, kjer je stala prej med drevjem stara streha. Zvečerilo se je in mislim: zdaj stojim malo semtertje po grobišču, da se to izjutraj ne bo zdelo tako grozno. Grem iskat ključ a h gospodarju, kajti vrata stoje vendarle še. Kako se me razveseli in hodi krog mene s čudno skrivnostnim obrazom. Stara vrata zaškripljejo v trmu, ki sem ga slišal v sanjah tolikokrat, ravno in tako kot nekdaj. Za trenotek še zaprem oči in stisnem zobe, ker zdaj bi se moralo dvigniti pred menoj tisto domače, pridirjati oba psa, zaropotati očetova palica. Toda, ko pogledam, je vendar malo drugače, kot sem mislil. Gozd se je zopet nekoliko razširil, tam ob zidu šumi še nepokodovana vodnjaka, zapoznel se kosov živžg še je vpletel v njegovo šumenje in zdaj zveni, zveni… Divji rožni grm visi preko vodnjaka in ena lipa tudi še živi, brez korenine zvest, po eni strani gola, po drugi pa je zvesta, dobra navesila tisoč rumenih šopov in šopkov. In diši po domači hiši. Gozdar me pelje skozi sklad kamenja, ki je za me zložil, na mesto, kjer so strnili suti, napol sezgani tramovi streho. Sirova lesena stena, zadnja vrata. Odprejo družinska soba. Tam so sedeli v prejšnjih časih hlapci in ves veliki, visoki prostor s štirimi okni je popolnoma poškodovan. Okna zakriva seveda visoko groblje. Tedaj, zdaj je več. Zelena peč stoji, miza, dolge klopi, stara kostnica pod njo. Poleg je še ena sobica, kjer je prej stanoval hlapec-stražnik. In tam stoji stara postelja in zeleno glaziran vrč. Tega si najprej osvojim, ga napolnim do polne z vodo vodnjaka in si iz njegove vode izplahnem mnogo, mnogo iz srca. In četudi stari gozdar, ki je vse to odkril ob priliki zasledovanja lisice in skrivno skrbno krival, ni pustil, sem vendar ostal tam čez noč.« »O, slišati hočem petje vodnjaka! Vzemi me k sebi.« »Ja, če si vse slišala, dušica, poslušaj tedaj tudi mojo povest. Mislil sem, da spiš. Ako bi to slišal ljudje, kako bi se smejali noremu grofu iz podrčije! Že v prvi noči, ko sem ležal v stari hlapčevi postelji, sem vedel to. Kdor ima tako domačijo kot jaz, domačijo, ki je bila tolikim živim srcem najvišje, ki so zanjo krvaveli v mnogih bitkah, v njenem miru se igrali njihov otroci, ta je ne sme zapustiti, ji postati nezvest, ampak mora po svoji moči skrbeti, da njegovi nasledniki dobe dragoceno posest, ki so mu jo zapustili dedje. Proštenerji, ki je pred osemsto leti s svojim kmetom znesel skupaj kamne za trdno hišo, je tudi trda predal. Morda ne tako trda, kot zadnjemu, ki leži tu na hlapčevem pogradu. Morda. In če bi zdaj prikoral v to sobo s očmi vrata in trdim, rujavim obrazom pod železno čelado, ali se ne bi moral prijeti pod njegovim pogledom. In zato se nisem niti uro dobro počutil v svoji koži, dokler, ko sem vedel, da plahutajo kavke in postovke krog razrušenih gnezd. O, koprnel so po zame očetje in mi niso dali miru in so ježarni mešali po ravnini, kjer vise oblaki globoko doli. In če sem blodil ob predmestnih progah in med stotinami luči in med množico ravnodušnih nevernega Berlina, so trkali na moje srce, da mi je postalo jasno, zakaj so ti tako nemirni, tako čemerni, tako nestalni, mnogokrat brezvestni. Ker srce kriči po domovini. Ko je nima več, ki bi se držale navade dela, bolezni starih, jo mora iskati in je nemiren in srka vase vse mogoče, kar ga nikdar ne nasiti, kar ga vleče semtertja. In zopet jo zidam, svojo domačijo. Mnogo sem se radil nje pojeval s starim prednikom. Kajti morala bi najprej postati taka, kot je bila s stolpom in nasipom in vogali in koti. Toda stari gospod pod železno čelado me bridko zasmehuje. O milijonu, ki ga rabim za to in si ga morda zaslužim s slikanjem tapet, ne govori. Ali rabim mosta trdnjave? Nikar si domišljaj, da z vsemi črte in načrti zmoreš to, kar smo zmogli mi. Mi smo gradili, ker nismo mogli drugače. In proti komu hočeš postaviti topove na obzidje? Proti zasmehovalcem? — Tu je ugasnil lep sen in kot poba sem moral tuliti za njim na pogradu. In najprej sem pričel s svojima dvema sobama in pri tem izprtil berlinsko gorje. Prvi Thorštajnski gospod je tudi uprl svoja ramena, ako so pravili pretežak kamen okrog zadnjega vogala na grad. Odkod naj bi bila sicer moja ramena tako široka? In danes, ko pridejo otroci za me s svojim voznim listom za vožnjo okrog sveta v roki, se morajo dobiti tudi ljudje, ki vedo, kje je njihovo mesto in čemu imajo živeti in morda tudi umreti.« »Toda ti zidaš svojo streho zopet tja, kjer je nebo tako prazno med drevjem, da bi zopet lahko strmel vanj,« šepeta glasek napol zasanjan. Ustraši se, ker si je tako dobro zapomnila. No, do jutri bo že vse pozabila. In zdaj naenkrat zasveti zlata luč skozi belo vejevje španskega bezga. Dolgi Thorštajnski potok na polno, ženska glava pokuka skozi okno. Neznanska novica tako tisti »dobri ženi«, da jo mora izblebetati, še preden ve, po kaj je prišel. »Ali še veste, gospod grof, ona princezinja od tam, tisto revše, ki ji ni v glavi vse v redu, je utonila v reki. Od štirih jo že iščejo z barkljami in drogovi.« »Neumnost, gospa! Urno zložite Peterčkove nedeljske nogavice in žvečilke v košarico in pridite k meni, toda sami!« In že je z dolgimi koraki dalje. Zopet vršali visoki drevesa, potem zid. In sedaj pride. Otroku, ki se je pred ženskim glasom popolnoma zaril v ogrtačo, bije srce. Ker zdaj hreščijo in škripajo in gorljajo vrata. Toda ta spi. Skozi sivo kamenje naprej, majhna lučka posveti in odpre se širok prostor; v njega pa jima udari nasproti dobrodejna toplota in prijeten vonj. Krasna, veliko božično drevo in podstavki iz mahu in kamenja in pod njim čudo čudovito, ki radostno vzdrami otrokovo srce. Spusti jo na tla. Dolg Kaliban* stoji pred svojim gospodom in ga gleda kot pes, ki skoro ugane vsako kretnjo. Dva lista papirja popiše hišni in grajski gospodar z velikimi, urnimi potezami. »Ako moreš dospeti še pred osmo uro, Martin!« Urno izgine sluga in mimo sebe spusti v sobo gospo s Peterčkovimi nogavicami. »No, gospa, kako se počutite kot častna dama?« Žena se ogorčeno zasmeje in ploha grobo nerazumljivih besed spremi otroka v salon, ki ima dovolj prostora v globoki okenski vdolbini in kjer more deklica kljub mnogemu nagovarjanju — ker so blagi, polno bodiče — obuti Peterčkove nogavice. Deklica ni zdaj nič bolj elegantna. Drži kot pribito, da Peterčkove nogavice preveč tišče in so nepotrebne in zbadajo same od sebe. Poraja se težko vprašanje: »Gospa, kaj znate skuhati?« Žigalic zagori in že plapola pod samovarjem moder plamenček. Gospa zna kuhati raznovrstne stvari: cvrtje iz moke in ono iz jajec; toda najbolj priporočajo dober gost močnih kot najboljšo v vseh težkih in življenjskih prilikah za velike in male. Pri besedi »velike« malce upogne koleno, nato odide in kmalu zunaj zazaplopo ogenj. Iz rujave rute, ki so jo dali brez zračit na prosto, se izlušči drobna drobena deklica v modri zametni gladki obleki s starinskimi čipkami okrog vitkega vratu. Toda, naj bi bila oblečena kakorkoli, vsakdo bi videl samo valovite bledozlate kodre, ki so se usipali po obeh straneh obraza. »Če boš tako delala, dušica, kot so tvoje kite, potem bo prav. Zdaj skoro dobiš skodelico čaja.« »Toda deklica noče ničesar. Na bledih licih gori rdeče lise in oči v hrepenenju žare. Ah, prišla je v pravo kraljestvo Jezusek; tu pod drevesom je nekaj tako neverjetno lepega! In vsa vesela steče v debelih sivih nogavicah tjakaj. Toda grof jo zadrži. »Dušica, za trenotek dobro zapri oči.« Tu stoji mogoče prvič v svojem revnem malenkostnem življenju v pričakovanju blažen otrok. In vendar je že od nekdaj naravnost lil nanjo ves blagoslov tako visoko razvite industrije otroških igrač. In zdaj zvonijo prvi božični zvonovi vsi obenem v njenem srcu, oči stiska krčevito skupaj, da ji se drobni ročici zlezejo v pest. Žigalica praskne in nežno prijeten vonj po vosku napolni prostor. Odpri oči! Tu stoji drevo v svojo deseterni sveč, kajti druga okrasja ni na njem. In pod njim trepeta v nežnem rdečem sijem učeno delo, jaslice, tola na hlev, iz sivega kamenja, razvalina gradu, s kamnito ploščo kot streho, vse razpoke ima zatalane z mahom. In pod rušinasto rdečo šipo, ki leži položena nad kamenje v rožni svetlobi od žareč sveč obeh, iz barvastega voska so jih izdelale presrečene umetnikove roke. Globok vzdih začudenja: »Jezusek! Ali tako leži moj bratec na maminih rokah v srebrni rakvi?« Pod rožno lučjo noči namreč tako nežno in ljubko na posteljici iz svilnatega osatovega puha Marija z otrokom na rokah. Spi, okrogli rdeči obrazek si pritiska na prsi in z eno roko drži kot nežno zibalko zaveso svoje rumene mehke lase preko belega otroka. Oče oba se sklanja z izrazom osrečujoče ljubezni in zvestne skrbnosti Jožef. Po stezici, ki vodi preko mahu in sivih lišajev gor k odprtini, romata deček in raztrgano dekletce. Izza pregrade gleda siv voščen osliček in krepka, široka redeča. Deklica kleči pred krasotami na tleh in strmi, strmi. Zadaj za njo gleda dolgi Thorsenster z enakim otroškim veseljem na svoje delo. »Še angleški zbor bi moral biti poleg, pa mi ni šlo prav po volji s tem penatim ljudstvom. Kje pa jim poganjajo krila?« »Ali si ti napravil?« »Vidiš, pravzaprav velika dobrota časa. Toda nekaj mora dobiti človek za Božič. Zadnja leta mi bilo nič, samo velika božična revščina, ki je ni mogoče uslišati niti na največjo slovesno ne. Zdaj pa sem gospodar in vendar ne bom tega umazan sam sebi. In glej, to mi je delo dobro, otroški svet tudi leži v razvalini.« Že brenči samovar. »O, pusti me tukaj, vedno in vedno moram gledati v Marijo, spečega otroka in praznujoč, klečeč na stari volneni preprogi najprisrčnejši Božič.« Gospodar se je zleknil po tleh v vsej svoji gorostasni dolžini s kadilno skodelico čaja poleg sebe; prasklja obodja. Ko deklica tako sreči, padajo ji bleščeči lasje skoro na tla; domalo opira na koleni in gleda, komaj da se zmeni za čašico s čajem. V vedno enakem žitu še ni doživela takšnega dne tako čudapolnega in tako dolgega kot bi ne hotel nikdar nehati. V resnici je bilo sedem in ko grof pogleda na uro, računi, ko se še posreči priteči slabo novico z dobrim obvestilom. Pač komaj. »Ti, Haro, za koga si napravil to?« »No, zase in za svoje otroke.« »Saj jih vendar nimaš in ti jih tudi treba ni.« »Tako, ni mi jih treba?« »Poglej lepo Marijo; ako pridejo otroci, pa ropotajo in se vsega dotikajo; in ko odidejo, ima ljuba kratica gotovo samo troje nog.« »Meniš li, da ne bi mogel držati drugače v redu?« in iztegne dolgo, spoštovanja obujajočo desnico. »Ni ti treba otrok.« Pol boječe, pol kljubujejoče mu pove to. »Tebe bom imel samo še eno uro, dušica!« Prišla je sena preko božičnega večera. »Še eno uro, potem pa upam, da bo tukaj tvoj oče, tvoj ljubi atet.« Deklica se zdrzne in tenka temna guba ji zasenči čelo: »Ti si poslal ponj.« »V skrbeh so radi tebe.« »O, zakaj bodo kot nikoli tako! In potem poreče, kar pravi zmiraj: ›Vedno mi delaš samo bolesti in skrbi, mala ubogica!‹« »Ne, tega ne bo več rekel. Zdaj ga boš razveselila, dušica! Kak si pač našla prave besede.« »Res?« »Prave besede, ki moremo z njimi povedati, kar doživljamo.« »Jeli to morda zato, ker si mi dal pravo ime? O, povej mu, da mi je ime Dušica; toda samo, če mene ne bo zraven, mu povej to. O, ti si pametnejši kot vsi drugi; povej mi brž, ali vo Marija že zdaj, ko drži otročička na ljubih rokah in ga pokriva s svojimi lasmi — ako bom jaz imela otroka, zapravim tudi tako, da hudobni ljudje niti noter ne bodo mogli pogledati, — ali veš, kaj se bo zgodilo z otrokom?« »Ne, tega ne ve nobena mamica.« »Moja tudi ni, sicer bi me bila vzela s seboj. In potem zraste in ga ljudje zbijajo in, ali je res, da je morala stati poleg in gledati, kako ga ubijajo?« »Dušica, pridi sem, ne jokaj! Preveč si doživela danes.« Začudeno ga pogleda s plavimi očmi, po ozkih licih se polzijo solze. »Ja, ali ti ne veš, ako misliš na to?« Čisto tiho je v veliki sobi, samo v drevesu šumi, kapljica voska kane na tla in sveče, ki tako hitro dogorevajo, se že nagibajo. Otrok čaka odgovora. Notri strmi v rožni soj in na spečo Marijo in na tako sladko počivajoče dete. Tišino vlada, ki je tako redka v našem hrastajočem in dirjajočem svetu, polnem dobrih in slabih del. Ona tišina, ki našo dušo pretvarja v harfo, da v njej odmevajo zvoki večnosti. In vedno trdneje in trdneje se plete zlata vez iz nebeških vrat v kristalnem gozdu. In nosi grof v sebi umetniško dušo, ki misli v slikah in zvokih, gleda v duhu pred seboj zopet krasno cesto, ki pelje proti nebeškim vratom in Dušica gre pred njim s sončnim venčkom na glavi, in tam stoji v zlatem žaru nebeška očetova hiša, ki ima zanj podobo za vedno izgubljene domačije. In pred njo v najkrasnejši sliki ki nam jo je naslikal njegov sin o božji ljubezni, oči, ki gledajo na svojega trpljenja, z grehi omaževanega in na domotožju bolnega, izgubljenega sina. Globok vzdih dvigne široke prsi in ko se utrga iz njih, je njegova duša odposlala prvo strelico svojega hrepenenja po večnem domu. In zdaj vstopi ženska, ki je skuhala kadeči se močnik in ga prinese v pisani skledici; Dušica si posili samo par žlicic. Preveč je prhurnelo danes nad njeno malo srce. »Vzemi me v naročje, rada bi še gledala v jaslice.« Kratek čas še gledajo velike rujave oči v ugašajoče žarenje, pa se zapro, sanje zagrnejo Dušico v svojo pisano plašč. Prav od daleč zveni v njeno pisano sliko dobro znani glas: »Moja mala, moja mala revica, kdo bi ti bil to prigodil!« »Atek,« šepče Dušica … In potem brijo sanje z Dušico zopet mimo mnogo čudovitih bregov, dokler ne pristanejo ob sivem jutranjem obrežju. jbsri6t2eqe361wof8h9t5qwhctet4k 223928 223927 2026-04-22T08:40:13Z Spela.spr 10555 223928 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Božič v gozdu | normaliziran naslov = | avtor = Dr. Ivan Pregelj | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1923}}'' št. 47-52 | vir = dLib {{fc|dlib|232PJBJ5|s=?|47}},dLib {{fc|dlib|UR9QPMVI|s=?|48}}, dLib {{fc|dlib|4Q4ZBSND|s=?|49}}, dLib {{fc|dlib|YHV951GT|s=?|50}}, dLib {{fc|dlib|6EXRZH2D|s=?|51}}, dLib {{fc|dlib|IVYUDUGB|s=?|52}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = Začetek 48. je neberljiv, v besedilu označeno z XXXX. }} Tri dni je ležala gosta megla nad gozdovi, za njo je pritisnil oster mraz; in gozd je oblekel najlepšo božično obleko. Kot slavnostni svečeniki stoje stare smreke gori na prosti višini, samo da jim navzdol vise težke sveče. Globoko doli so upognjene veje pod težkim bremenom in spletajo skrivna gnezdeca, ki bi mogla napeljati človeka k misli, da išče v njih zavetja premrl zajček ali srnica. Po brezah se openjajo tisoči in tisoči kristalnih biserov in fine perjice je obrobilo ivje vsepovsod, kjer čaka listov popek prihodnje pomladi; zdi se, kot da bi hotelo drevje sredi zime praznovati maj, toda srebrn maj. Vsak mah ob poti, ono trnje tam, ki se iz njegovih kristalnih odganjkov blešče še rdeče jagode, vse je obleklo dragocena praznična oblačila. Kako lično in mično pristoji osatu srebrna kronica, kakšen mojstrski izdelek je napravil iz prihuljene trnjolice srebrnar! Vse je tiho in le semtertja zagrmi mehko po gozdu in zaječi, kadar se otrese veja pretežkega bremena. Kot v poletju so se razkošatile bukve preko poti v gotsko svetišče, pa zdaj polno beline, srebra in kristala. Raz lenko, meglenosivo, pa vendar z medlim solnčnim zlatom nasluteno nebo pada na pot mehkomedna luč. Smrekovje si je navesilo širokih srebrnih trakov, ki v čudnovatih lokih in vijugah preprezajo šibe. Pajčevine so to in kako bi se začudil marljivi prelec, ki danes visi kot mrtev, uvel list, kaj je nastalo iz njegove preje. Ako vzleti ptič, zapraši oblaček srebrnih zvezdic, in kakor padejo, tako leže na poti in krase tudi njo, ki je sicer tako grda in rjava. Izpod smrek na višini se bliža belemu bukovemu svetišču visok mož v gozdarskem jopiču, z zelenim oguljenim klobukom na rjavih kodrih. Izpod klobuka blišči v krasoto dvoje sivomodrih oči in če koga ne opozori na moža najprej nič drugega kot nenavadno visoka rast in mogočna hrbta, stori pogled v oči; to so pa oči onih, ki vidijo. Kot bi jo sesale vase, to sliko gozdne poti s srebrnoobrobljenimi bukovimi debli, od daleč razsvetljeno z bledim opalom neba. Oči, moja ljuba okenca … »Pij, oko, kar več da, zlato obilico! V tem slučaju je obilica srebra.« Tam ob mogočni bukvi obstojí mož in okrog njega je svečana tišina in molk in zdi se kot bi prirejevalo samo drevje in grmovje; kot bi se moralo nekam zgoditi, nekak čudovit, velik skrivnosten dogodek, kar ustavlja navadni potek dogodkov. Iz drobov grmovja od blizu in daleč in jodanje grozdi tišino, kot bi stopalo gozdom srce. Ali se ne bi moglo zgoditi, da bi se vsaj za hip pretrgala tančica, ki loči ljudi od okrutnejšega sveta, ki ga vendar slutimo, ako za hip poslušamo to tišino? Od tišine, ki stopa najraje raz zvezde nizdol, ali se ne spusti na nas v gozd, ki je bila našim čutom svet kraj, kjer so prebivali bogovi. So bili ti tako nesmrtni naši dedje? Ah, zakaj se splašila, ti drobna ruševna srnica tam. Kako so otroci svetlobe del drugega od drugega; kako samotno kot zvezda samotno se sreča v njih, ne živali, ne rastlina te ne spozna in vendar vlada ista rdeča, mirna reka svoje valove skozi tvoje srce, kot skozi srce zvezdane tame. In hrast mogočnejši, ki vije v divjih viharnih nočeh od bliska oplazeno mote kot kače vzdihanke, kako ga ljubiš! Kot prijatelj ti jo, ki si ga poznal od mladih nog in ga občudoval ob tesnobi jesenskih večerih v plamen občudovanja, ko si stopical za očetom. Ako bi nekega jutra ležal zlomljen na tleh, bi žaloval za njim, kot za starim dobrim prijateljem. Pa kaj mu je zaresnega o tebi? Sama samcat tava človek mimo njega, kakor tihi krog njega in umira, se veseli v maju in sanja pozimi svoje srebrne sanje. Mož strmi na pot in njen konec, ki se vije med rozorno tenčico breze, kot bi moralo od tam priti nekaj, kar je poklicalo zgoraj hrepenenje, ki je rodi samotaj: to drobna je deklica niti dan ali dva zavita v staro rjavo ogrinjalo, ki se ji gubi v večejo nazaj za njo in pelje s seboj vsakovrstnih gozdnih obeskov, trnja, zamrznjenih krpcev mahu. Zelo se ji mudi in že zginja za leskovjem. Tam pelje pot na srebrnosen greben in edina špica nizdol je ledena drča. S par dolgimi koraki je mož med grmovjem. »Stoj, tu ne moreš navzdol!« Padec, tih otroški krik, ki čudno preseka tišino. »Drži se, drži se za kako vejo, že grem po tebe!« Druge se ne priplazi doli in že leži na kupu listja, ki ga je nanosil veter, rujavo kopico. In ko drže ne za vejo seže z eno roko v očeh, dvigne mala naproti, poraščen obrazek. »Tu prime za roko, saj te skoraj nič laže! Ne boj se vendar! Ali si se udarila?« »Ne, oglasí zelo boječe, zelo preplašeno. »No, daj mi tedaj roko! Malo odrini. »Kam hočeš iti? Z zavito glavo pokaže deklica na drugo stran hriba, kjer se zopet strmo dviguje gozd v strmejši krasoti. »Tam ni nobene poti. — Od kod prihajaš?« Nobenega odgovora. »Ali si iz brezovega?« »Ne.« »Ne? In narečja tudi ne znaš, sicer bi rekla pak!« Tuji otrok torej. In zatí je morala. Kajti v vsem gozdu ni nikjer več drevje; danes so napravili že lepnišče in odšli s kalnimi otroškemestnimi kocami, kjer že čakajo otroci, da zasadijo božično drevesce v zeleni vrtec. — »Ali si hotela k svojemu atetu?« Mala odločno zanika. »K tem potem gotovo ne; mrma mož. Sedaj izpusti vejo in se zadrži ob pobočju, kjer stoji otrok prihuljeno, kot bi prežal na priliko, da uide. Pa še more uiti, ker ga drži v kešah ledeno malinovo bodičevje. Tedaj se sunkoma oprne, da se odtrga vsa preperja gozdnih obeskov. Toda te jo je prijel in kakor se tudi brani in plahuta kakor ptička, ki jo držimo v roki, jo vendar prinese z mnogim naporom na breg in sedaj stoji trepetajoča in nežnabena na poti. Mož pa seže v žep, izvleče veliko, rdečelično jabolko in ji je ponudi s prijaznim nasmehom kot ustavim miru. »Tu, vzemi in povej, kam hočeš, pa ti pokažem pot, ti čudna mala raztrgana gospodična.« Rujavi ogrinjalo je namreč precej slabši godilo med trnjem. Toda deklica noče jabolka, ki mora romati zopet nazaj v žep. Vendar pa je jabolko ali pa pogled v modre oči moralo streti pot do njega. »Hej, odkod imaš to fino enino kost? In kaj je vendar napravila desna nožica, da mora zmrzovati in nosi le leva dokolenka?« »Nisem je mogla zapeti. Po tudi ni prav nič mraz.« »Je to prva beseda in deklica res ne govori v narečju.« »In kam greš?« »Nikamor.« »Tako, nikamor. Tja grem tudi jaz pa imava isto pot.« xxxx … in ko se seže po jabolku in na rahlo ji zarde lici: »Dobro je.« In zdaj pripoveduje: »Takrat mi je življja Rozika tudi eno podarila; pa sem je skrila v škatlo in jeseni pozneje, ko so vsi odšli. Ali ni bilo to lepo od kuharice? Rdeče lase ima in stanuje v mali hišici, ki stoje pred njo poleti visoki stari rdečega cvetja; in ima devet bratcev in sester in ko pride zvečer domov, napravi se vsa oblečena.« »In kje je hišica, ki stoje pred njo poleti visoki cvetovi, najbrž rdečega lesa?« »Najprej je zeleno polje, potem bele zvezdice in rumeno krožce, ako solnce prijazno sije in tako prideš do strmih dreves in strme stezice na jopico.« »Tedaj bi bilo najbolje, ako se dvigneva in greva k življi Roziki. Gotovo ima še kako jabolko; jaz darujem nimam nobenega več. In sedaj tukaj je zmrzal in zamrznjena nožica ti je mraz.« Mala pa zopet odkima: »Tukaj hočem ostati. Sicer bi bila vsa moja dolga pot zaman.« In mož svetli polno globoko otroško zaupanje iz njenega, malih oči. Tudi ne maram nič več slišati in hočem pokazati, da se zmeniti in lahka ni več. Ker si mislil, da tako, če sem tukaj —« »Ponovno hočeš ostati tukaj in se ne bojiš?« Potem je pa rekla nekaj nepričakovanega. Ali ne veš, da ljudje v hudobnem mrazu zaspijo in ne vedo ne zbuditi se? »Jaz se ne bom zaspala. Saj vendar kam!« Pogled iz drevesa ob poti in bele meče je imel in v zraku in srebro reso in biserne vence in trakove! Zakaj so vse tako oblečene! Vse takšno, in da pridejo nazaj, vedno prav čudno, kar pravijo je bila samo zvezda sama, naj posijala je le tudi svetla.« »Tudi ti čutiš to, ti? Ti mala duša! Kako ti je ime?« »Ničesar imena, pa ničesar pravzaprav. In potem se pa zaslišal, da ubogim pravzaprav, zjutraj pa je zopet pokasala mala revice, mi pravi moj atet: »Ima na ramenu tega imena, in še sem preveč; da je pa to resnična božična zgodba, sem videla šele, ko se prišla domov.« Tedaj se mož prekloni, dvigne stranico tiho ogromno čelo iz rubu na klopi in z roko zmrzlo nežno s konjico nogavice v svoji spozniji. Sedaj se mu že več ne vidi iz lista po ledenih gumba na rukavici. »Veš ti, vse to v Jezusek, ki prinaša lepe stvari, je laganje. Saj je vse v kradeh. Punčki in deklici in vojaški in vse, in če bi bil res pravi Jezusek, bi moral vedeti, da ne maram novih punčk, ki se mečejo v smeti in ne za gazajo.« »Stare je pa poznal?« »Ko jih je poznal zvečer večer pošumel v posteljo in jih nikdar ne pustim na takem mestu. Toda pred božičem stoje punčke vedno očitno in dobro jih oči očesa in če jih pomazem zopet vidim, koliko imam občutkov iz Mice in njene tolažnosti in tema samo eno očko in tista je vesela navzdol. In mislim se nič ne igrati s punčkami.« »Tako pa so si prestrašila, vedno zasluga očitka.« »Tudi rada moram znati svojo nič narisati. In preveč Jezusek, ki ve, kaj komu veseli, pa ne pride k meni. Zato sem prišla venkaj v gozd. Ponoči, kadar spim, drevo in če je jaz mislim, mora priti semkaj. In če bi zaprosila in bi mi ne bilo treba več pustiti se zamrzniti, ne, da sem taka pravica in ne znamo govoriti prav, kot zna človek, tako, pa bi prišel Jezusek mimo in bi lahko dolgo objemajo s svojim zamrznom. — Ali ne slišiš? Odkar sem v gozdu, sem tišina in sem šla za njim tako dolgo, tako dolgo, da se zmenim ni več nazaj, ker je mnogo prehladna. In če bi zaspala, bi prinesel mojega mamica in me vzel s seboj; v srebrnem rahu spi in mojega malega bratec drži na rokah. In tam smo vedno kresali pri njej, neodvečim ko se moram jaz učiti in spati sama v posteljici ter smem jokati samo tiho, da me nihče ne sliši. In moram biti večer potem na drugo mesto. O, hotela bi ostati pri njej v srebrni noči. Potem mi ne smejo; nič več ne bi slišala, ker ima rjave čedne zvezdice in puščali na očeh in nikdar ne sme notri.« In sme, to ne moram dišati, če so ne najde pravih besed? »Ali hočeš tega? Tudi tebe vsi zaznamujejo in iščejo. Ja, ali me uzame?« »Ti si grof in ponujaš, in zakaj ne daš ničesar nikomur, drobnim, malim, ki imajo kot ljudje bodoči in josti v rokavicah; zakaj jim ne daš? Meni si tako dal jabolko.« »Tako — grof iz podrčije mi pravijo! Ni slabo; vedno je dobro, če ve človek za svoje ime, godu in svoj. »Grof iz podrčije! In kakšne čudovite stvari veš ti v srebrni ravni lepa moja mamica,« rečeva. »A odkod si? In zakaj ne daš misliti, da iščeš?« »Mnogokrat mislim, kaj govore ti šivalci, ki ima okno proti lipi, kamor imam napravljen kot gnezde na Marjeta, ki je debela in ima brke kot gospod, pravi, da je geranola, ker stanuje v tej podrčiji in si tak reče, da človek, ki gre mimo tvojega zidu, prihite naproti miske z objokanimi očmi.« In zdaj se zasmeje grof: pretesljivo in mogočno radost in prska krepak glas v začarano gozdno tišino. Dušica se skoro ustraši; nato se vendarle oglasi njena tenkovesedna smeh, kot bi se nabrala od srečnega do srčnega, da bi to zavrelo. »Ne, prehudo so govorili — in ne miske hočem pustiti, da odejo dobro prance.« »Videla sem te potem, ko si prišel mimo in slapeval, kot Turek s svojo rdečo ruto in kdo mi se mi zamislil, ker si tako reven in tako velik kot nekdo in se niti male miške pri tebi ne najde — toda zdaj to ni res: te ušesa gotovo lažejo.« Odkod vendar ta deklica, ki ji samega spev srebrnih rakvi iz malega mesta ni, tako daleč ni mogla priti. Njena govorica zveni tuje in se sem ter tja malo zatika, kot bi ne bil to oni jezik, ki ga sem vedno govoril, kakšen val usode ve zanesejo v dolino v to gozdno zavetje? Ljudje iz različnih krajev radi potujejo. Ni je bilo v starostnem, sredozemskem stoletnem mestu, ni važne v bližnji okolici, kjer se bi imeli vsaj enega družinskega člana ostrane morja. Vsakovrstna usoda je da deklico, in ljudi iz gostov. Predeljo do denarja in časti in zopet jo izgubi. Toda deklica ni pehna tej vrsti ljudi. Lahko bi slajši zastiral za njo, nikdar da je, toda tako lepo je poslušati v tem začaranem gozdu njen ravlični glas, ki vendarle na njeno poznati tako fine poteze, te dolge trepalnice, kot uganja mu je vse, uganka, ki se mu mora vedno znova razvozljati. Toda saj jo gotovo premore domov. Morala bi se z njim domov zlomljen, ki ima malo poznano to revno srečo, dobro, tako surove, male srce. In že začenja rasti v njegovem srcu daljno slabotno upanje, da je lahko. Moral je odločiti usodo in storiti, da je jim ne zanjo, za dušico! Tvoja tako ogromna dobrota, ki si jo v vsej priliki zagnalila. Božiča s punčkami za žalost, niso revnih ljudi otroci. — Tedaj položi deklica zavito glavo na njeno prsi: trudna je in vesela, kot bi bilo že pripovedovanje odneslo karne raz se. Tako jo skrita, kot bi jo zaklepali beli obroči sloves, na mokrih dreves in bi jo zaklenil za vedno in vnesla iz mene še Jezusove roke. In že prične lahko rdeti temno nebo tam zadaj za ličnim omreženjem vejic, ki puščajo na tla tako mehko svetlobo. Najprej bledorožnato. O, kako se zdaj odbijajo na rožnati preprogi veje in vejice in celo omrežje kristala in belega pršja. In vedno krasneje rdi iskrkasta stena in čudovite modre, vijoličaste in sivo barve vstajajo iz beline. Tiho strmita oba v nebesno krasoto. In dušica skoro samo združuje, ker zdaj mora priti Jezusek! Odkod, tudi ne ve. Tam, kjer zavije pot navzgor proti šarovju, tam je težko breme srebra zakrivilo veje, da visi v loku preko poti. Tam skoraj mora priti. O, kako sije iz sivih oči neugasljiva otroška vera! Ali ne prihaja cingljanje vedno bliže? Rujava ruta jo vsa pokrita s srebrnimi zvezdicami, kot bi bila pepeluskina obleka iz maminega groba. Njeni zenici se širita, da postaja mavrična kočija samo ozek pasček krog črnih punčic; mala zdrsne grofu raz naročje in ga potegne s seboj naprej. Tu, pod povešenimi jelkami gori v loku zlati ogenj kot neznanska, plamteča ognjena vrata! Vrata v nebo! Široko odprta in ravno proti njim drži srebrna goska krovnica, najkrasnejša cesta sveta. Zdaj je jasno: tega so čakali vsi: drevesca, travice v srebrnih vencih, rosa, ptiček z rdečo kapico, ki je ves čas letel pred njima. Tesno drugo ob drugem stojita; otrok položi ročico na povešeno grofovo roko. In tenka zlata vez se spleta iz srca v srce, vsa prepletena iz vsega zlata nebeških vrat! In preko njene roke, ki se nanjo naslanja otrokova glavica, se razlijejo mehko, nežno valovanje. Z napol oslepelimi očmi, ki se vedno močneje posvetijo v ogenjnih krogih silno zlatih vrat, pogleda vanjo. Ruta ji je zdrknila na tla in krog dvignjenega obličja, ki ga vse vidi z blaženim pričakovanjem in trepetajočo začudenostjo, valovi slap bledozlatih las. In eden ognjenih obročev leze krog glave in jo ovije, njeno srce pa prevzema skriti mraz, kot bi se ga dotaknil kak nebeščan. — Zdaj se pogreznjeno vrata, še zadnjič zatreli nebo, da se vsuje liloč in liloč rož v gozd — in se razdvojijo faste sence; kot strahovi stoje drevesa: onile hrast tam, ali ne zvija svojih rok kot kača? Ura, ta edina ura je minila. In vendar ni minila, ker deklica, ki je z bledozlatimi lasmi kot metuljček, ki se izvije iz rujave zapreje, reče s slovesnim srebrnim glasom: »O, ali nisi videl, da je vendar vse res?« Ali si ga ti videla? je vprašal skoro boječe. »Jezuseka.« »Njegova vrata sem videla in njegovo nebo in potem so viseli vsepovsod rdeči venci. Te so vrgli angeli dol. Ali nisi videl rdečih vencev, ki so tako stari in bili tako krasni? Saj so vendar viseli na drevesih in onile grm je imel sedem takih kronc. Videla sem jih in tudi bi si imela kronico, dušica.« »Tudi jaz sem jo imela. Ali jo imam še vedno?« »Zdaj je izginila.« »Poglej, kako visijo drevesa in se zavijajo v razne tenčice, ker hočejo zdaj spati. In jaz sem tako trudna. Dokaj moram, čisto sem utrujena. Ti, preveč sem se razveselila.« »Preveč si se razveselila?« »Veš, če se človek preveč veseli, to vendar boli.« »Dušica, pojdi, hiteti morava, nesel te bom.« Sleče si jopič, da stoji tam kar v belih srajčnih rokavih, jo zavije vanj in vzame na svoje močne roke. »Ali ne rabiš nobene majhne deklice v svojih razvalinah; saj se pojdem lahko. Toda ne smeš nikogar spustiti notri, da me kdo ne vidi. Ker sicer pridejo pome. Imeli me vendar nerado, če bi me našli. Samo revna deklica in ženska, da mi mene vzela mamica s seboj, pa bi bil bratec ostal živ.« »Morajo te imeti.« Grof gleda beli obrazek, ki skloni v valovitih zlatih las na njegovih ramah. — Fino poteze nosu, nekoliko prevelike oči — plemeniti obraz — — knez Branečar. »Princezinja! Za božjo voljo vendar! Kako dolgo ste že od doma? Ja, a vas nikdo ne išče?« »Ja, zakaj pa prišli zdaj vi? Potem čez moram tudi jaz iskati! Saj nimam nobenega strica, prav nobenega, če ni očka doma!« Uboga mala princezinja, uboga samotna dušica, ki jo prvi zaleti nesti nazaj v njeno izgubo. Tanka zaupljivo se ovija ročica krog njegovega vratu, njene svetle sinje oči z dolgimi končicami gledajo dobro in veselo, da prebiva v starem gradu, ki gleda s svojimi kamni stolpi v eno najlepših dolin, edina hčerka kneza, ki prihaja v svoj stari ponosni grad samo ob velikih praznikih in lovih. Toda o otroku so govorili vedno z nekakim zaničevanjem, tako da si ga je predstavljal kot morda slaboumno bitje, ki s svojim življenjem pripravlja starodavni rodbini nagrenke razočaranje. Kneginja in dva sinčka prvi letin in drugi nad starjem, so umrli pred desetimi leti v enem tednu za težko davico. Poročil se knez dozdaj še ni, četudi se bo moral, kajti starodavno deblo je stalo zdaj samo še na njegovih dveh nogah. Toda zakaj ne mrgoli zdaj po gozdu lovcev in psov, zakaj ne bije plat zvona v vseh cerkvah kot navadno, kadar se ni vrnil kak otrok, ki je s svojim rojstvom očeta menda tako osupnil, da mu je zastal pogled v grlu. Dušica, zakaj te vendar ne iščejo? Tri ure daleč je šla in tega ji nihče ne prisoja. In zgrozil se je pri misli, kaj bi se bilo pa zgodilo, ako ga ne bi bilo tako veliko v gozdu v upanju, da bi menda ta krasota tu na prostem tako napolnila njegove duše, da bi pozabil strašno hrepenenje po eni sami človeški duši. »Ali spiš, dušica?« »Ne! Tako je lepo ko me neseš in ne boš prinesel k svojim razvalinam! Kot Sneguljčica za sedmimi gorami. Ti seveda nisi palček, ampak skoro velikan in moraš na me gledati doli in tudi jaz bi rada zrastla tako velika. Pa morda ali in še ti v temi ni treba bati.« »Morda se pa vendarle bojiš?« »Zakaj?« »Ne, zdaj ne. Toda, ali naj bo tvoj oče brez otrok?« »Ti tudi nimaš nobenega.« »Vsak otrok ostane pri svojem očetu.« »Tedaj morava nazaj! O, ne reci mi tega! Na tem ostanem tukaj, če mi bo drevesa še tako šumela v svojih belih ogrinjalih. O, sanje, se mi o tem sanja. Toda jaz ostanem tu. Sedaj se že zame vsi obenem govore in njihovi glasovi rečejo, pa ne smem zatisniti ušes, in roko sem vso raztrgala.« »Kako znaš govoriti, dušica, pa praviš, da ne znaš pravega povedati! Kako bi poveš tega očetu, ljubemu atetu?« »Kaj pa? Vedno imam: tako vljudna, kadar je tukaj. In ti moraš vendar vedeti, da ni vljudno, če se človek pritožuje nad gospo Varlovo.« »Dušica, tvoja govorica je krasna čisto tvoja. In znaš govoriti pač tu iz ono gosposko angleščino, z drugo francosko?« »Gospa je v Anversu na počitnicah in gospa Varlova boli glava in ni doma, zato je taka krivnost, povem ti jo le, ker jo ne boš izklepetal dalje — je slaba. Kar mi …« »Tako, to Karla.« »Pa jo gotovo enkrat poreže, in potem si bo kupila plišast blazinjak, da ga ji ne bo treba sramovati, kadar jo obiskujejo druge gospe. In to mora imeti vsak dostojen človek.« Toda ustraši se v dnu duše, kajti grof gotovo nima plišastega blazinjak. In v srcu ga je zabolelo: pa ga hitro poljubi na uho, ki ji je bil najbližji in tudi ni tako porastel. Zasliši samo gospe. »Pusti to, dušica,« ji reče skoro strogo, »in povej, kako se služi, saj te vendar ni vzela s seboj k Karlu.« »Oh, zdaj ji je vendar zameril in gotovo nima plišastega blazinjak.« »Ne,« pripoveduje deklica vsa zbegana dalje, »varuška bi se morala z menoj igrati, pa je prišla k njej njena mati, ki stanuje daleč nekje in je jokala mnogo in pripovedovala mnogo, med drugim tudi o kravi in zidu. Kako ti ljudje govore, ne razumem prav. In še tudi ne smem čutiti, pravi gosposka Brahmsova: je grdo.« Oglasí se nekja, kot bi grof kaj mrmral — kot neumna gos se glasi. »No, dalje!« »Tedaj je šla varuška in je hotela materi prinesti nekaj, kar je v neki knjigi in za kar se dobi denar in kar je napravilo veselje. Materi, ne varuški. In mati je šla in je pustila svojo ruto. In tedaj se je zgodilo, kot bi me nekdo zgrabil in vlekel k ruti. Tedaj sem se zavila vanjo kot mokra ptica, kadar pridejo v deževnem vremenu. Samo ena dokolenica sem obula, pa sem se prestrašila in hitela urnо po stopničah za služinčad doli in nikdo me ni srečal. Potem ko so šla okno park in vrtno je zaklicala za menoj sestra, pa sem prišla k reki. Ker ni bilo nobenega mostu, sem pa šla preko vode.« »Čez reko si šla?« »Bilo je zelo lepo. Voda je tekla spodaj in kljuke in nekdo še je smejal skrivoma spodaj in riba je švignila mimo in tudi veliko luknjo sem našla in šla okrog nje.« Tako, sedaj ve, zakaj je nikdo ne išče tukaj. Reka je samo tenko zamrznjena in v njej so mesta, kjer izvirajo podzemni studenci in kjer led tudi v najhujši zimi ne drži. In skoro bi verjel v angela, ki je spremljal otroka na smrtni poti. In v duhu gleda rečico med gozdovi in travnatimi bregovi notri pod marljivo ledeno skorjo in mnogo mož, ki z brekljami in dolgimi drogmi iščejo malo napol premrzlo telesce. Tudi knez pride danes zvečer. Z vlakom ob osmih. In sprejeti ga morajo s strašno novico. Kaj mora trpeti mož, ki je bil že toliko izkusil, še ta strašni božični večer. Z najdaljšimi koraki brzi dalje. Toda eno uro je do njegovih razvalin, odkoder šele lahko pošlje obvestilo. Nežni otrok mora priti kmalu pod streho. In knezu bo tudi ljubše tako kot pa, da bi moral priti iskati otroka v kmečko izbo. — Megla jo vedno bolj ovija. Ako bi mu ne bila znana vsaka stopinja, bi težko hodila domov. In bridko si očita, zakaj se ni takoj žuril. Toda otrok hoče zdaj vedeti od njega mnogo, toliko, toliko. Z gotovim otroškim instinktom čuti, da je našla prijatelja. »Ti, zakaj pa stanuješ v razvalini, zakaj si tako reven? Ali si tudi ti šel Jezuseka iskat?« In ko dalje koraka, ji pripoveduje o sebi. Najprej se obotavlja, ker skoro ni bil vajen o sebi govoriti, potem pa bolj sam sebi, kotje navajen samoten človek, če enkrat odkrije svoje srce. O velikem požaru, ki je v neki noči uničil starodavni grad, ki ga je oče dal v najem bogatemu, plenaželjnemu gospodu. Kako sta bila oče njegov in on sam častnika; oba v istem polku. In kako stari polkovnik ni mogel preboleti in si je vedno očital, ker je dal grad v najem, da omogoči sinu služiti v Berlinu. In kako si nista upala obiskati razvalin, ki so bile domovje mnogih njihovih krvi. In kako je umrl oče, on sam pa ostal tako zapuščen v malem severnem obmejnem mestecu, kjer vise oblaki nizko med zemljo in so lesniki skoro že južno sadje. In kako je slikal. Najprej one oblake nad norijskimi ravninami in potem po spominu očetovo hišo. In kako je vse, kar ni bilo barva in platno, postajalo vedno bolj trpko gorje in pregnanstvo in žgoče domotožje po domovju sredi gozda. Domotožje, ki omreži dušo s sivimi nitmi in jo duši in ki more o njem govoriti le oni, ki je je enkrat poznal. Domotožje, ki kliče po nekem kamnu domovine, domotožje, ki bi tujo steno najraje razbijalo. Ki vedno in vedno srcu prikazuje sladke slike. Kako je na prvi vroči aprilski dan ležala strmina v gorenjskem trnjčjem vonju. Kako je migljal grajski vodnjak, ki se je semtertje opredel v ranj ptičji glas in nedeljske hlapčeve orglice, da je čudovito odmevalo ob kamniti kotanji; gotovo ni nikjer več na svetu tako lepo pojočega vodnjaka. Kako se je uprlo večerno sonce na staro zidovje in napravilo iz oken ravno toliko zlatih oči, ki so gledale daleč tja v gozdni svet. Dokler tedaj ne vstane pred očmi slika, lepo vpletena iz harmonije barv in zraka, da ni mogoče več prenašati zidovja vojašnice in sivih ravnin in viharnic oblakov ali brezsrčnega solnca ob jasnomodrih dneh, ki z otrdelim mrazom prinese vse poteze in ako neusmiljeno kaže grenko goloto. In kako je tam urnо napravil konec. Ker — ne, tega ne pove otroku, da je ležal pred njim mrtev samokres in je samo roka zvestega sluge zabranila, da ni naredil pike na koncu cele zgodbe. In kako je odšel v Berlin na akademijo in slikal. Od česa je živel, sam skoro ni mogel povedati. Od domeska lovišča, ki ga je dal knezu v najem; od tega, kar mu je vrgel semtertje gozd; in (o, če bi to še mogel videti oče!) od slikanja tapet. In kako mu ni bila prihranjena nobena bridkost iz lastnih krogov izločenega. In kako je njegov dolgost gospod grof, »poročnik na razpolženju« in trde črte njegove, iz njega samega izraslega slikarstva umetniško slavo. Kako mu niso dali miru, dokler ni največjega veternjaka in predreznega zagrabil za vrat in ga z iztegnjeno roko držal skozi okno, čez tujo še je krivil in zval. In stanovanje v cenjenih oddaljenih stanovanjih in neznanska, strašna samota, ki nikjer bolj boleče in grozno ne leži na srcu kot v milijonskem mestu. Že davno je pozabil, da ga kdo posluša. Otroče je gotovo zaspalo, niti ne gane se več. Toda moti se. Deklica bi pazno in srka besede v svoje srce, kjer vsaka obleži nepozabna in bo zopet prišla na svitlo v splošno začudenje, kadar pride čas za to. In sanjarska glavica se slika zraven slike, daleč, daleč oddaljene od resničnosti ali vendar polne notranje stvarne verjetnosti. In umetniku je stroga gospa, ki mu je le redko podarila blaznenost posvečenja. In kakor je nekaj dušečega poletnega večera, ko se je iz dvoriska dvigal žareč dih, poln zlatih vonjev, spremljan z godbo kričečih ženskih glasov, surovega petja, tožnim jokom zapuščenega otroka prišlo nadenj s silno močjo. Samo še enkrat skrati svoje senine duh, ki ga prinaša veter na mehkih perutih iz doline na grad. »Ja, ali sem prikovan semkaj, je li to še človeštvo, ali pa peklenska kletka, ki smo vanjo zaprti?« Se v isti noči je samo s tem, kar je imel pri sebi, pobegnil odtod. Od Wirzburga dalje je potoval kot rokodelski pomočnik. In način, kako to pripoveduje, ni skoro nič drugačnejši kot pripovedovanje njenih prednikov, prisluškujočih ženam in otrokom ob domačem ognjišču, kako so od gladu umirali in se pekli v puščinjskih vročinah s cesarjem Fridrihom ali živeli kot zbegi v preplavljenih deželah na Nizozemskem ob španskih osvobodilnih vojnah. »In, o kolika sreča zdaj! Dežuje, ko pridem domov; kaplje mi raz drevja, na glavo in šumi in klokota, in oblaki, starim ženam podobni, vlačijo za seboj ležeče čez travnato dolino. In kako diše lep! Ljubo mu je bilo, da je rahel dež malo zakrival prazno mesto, kjer je stala prej med drevjem stara streha. Zvečerilo se je in mislim: zdaj stojim malo semtertje po grobišču, da se to izjutraj ne bo zdelo tako grozno. Grem iskat ključ a h gospodarju, kajti vrata stoje vendarle še. Kako se me razveseli in hodi krog mene s čudno skrivnostnim obrazom. Stara vrata zaškripljejo v trmu, ki sem ga slišal v sanjah tolikokrat, ravno in tako kot nekdaj. Za trenotek še zaprem oči in stisnem zobe, ker zdaj bi se moralo dvigniti pred menoj tisto domače, pridirjati oba psa, zaropotati očetova palica. Toda, ko pogledam, je vendar malo drugače, kot sem mislil. Gozd se je zopet nekoliko razširil, tam ob zidu šumi še nepokodovana vodnjaka, zapoznel se kosov živžg še je vpletel v njegovo šumenje in zdaj zveni, zveni… Divji rožni grm visi preko vodnjaka in ena lipa tudi še živi, brez korenine zvest, po eni strani gola, po drugi pa je zvesta, dobra navesila tisoč rumenih šopov in šopkov. In diši po domači hiši. Gozdar me pelje skozi sklad kamenja, ki je za me zložil, na mesto, kjer so strnili suti, napol sezgani tramovi streho. Sirova lesena stena, zadnja vrata. Odprejo družinska soba. Tam so sedeli v prejšnjih časih hlapci in ves veliki, visoki prostor s štirimi okni je popolnoma poškodovan. Okna zakriva seveda visoko groblje. Tedaj, zdaj je več. Zelena peč stoji, miza, dolge klopi, stara kostnica pod njo. Poleg je še ena sobica, kjer je prej stanoval hlapec-stražnik. In tam stoji stara postelja in zeleno glaziran vrč. Tega si najprej osvojim, ga napolnim do polne z vodo vodnjaka in si iz njegove vode izplahnem mnogo, mnogo iz srca. In četudi stari gozdar, ki je vse to odkril ob priliki zasledovanja lisice in skrivno skrbno krival, ni pustil, sem vendar ostal tam čez noč.« »O, slišati hočem petje vodnjaka! Vzemi me k sebi.« »Ja, če si vse slišala, dušica, poslušaj tedaj tudi mojo povest. Mislil sem, da spiš. Ako bi to slišal ljudje, kako bi se smejali noremu grofu iz podrčije! Že v prvi noči, ko sem ležal v stari hlapčevi postelji, sem vedel to. Kdor ima tako domačijo kot jaz, domačijo, ki je bila tolikim živim srcem najvišje, ki so zanjo krvaveli v mnogih bitkah, v njenem miru se igrali njihov otroci, ta je ne sme zapustiti, ji postati nezvest, ampak mora po svoji moči skrbeti, da njegovi nasledniki dobe dragoceno posest, ki so mu jo zapustili dedje. Proštenerji, ki je pred osemsto leti s svojim kmetom znesel skupaj kamne za trdno hišo, je tudi trda predal. Morda ne tako trda, kot zadnjemu, ki leži tu na hlapčevem pogradu. Morda. In če bi zdaj prikoral v to sobo s očmi vrata in trdim, rujavim obrazom pod železno čelado, ali se ne bi moral prijeti pod njegovim pogledom. In zato se nisem niti uro dobro počutil v svoji koži, dokler, ko sem vedel, da plahutajo kavke in postovke krog razrušenih gnezd. O, koprnel so po zame očetje in mi niso dali miru in so ježarni mešali po ravnini, kjer vise oblaki globoko doli. In če sem blodil ob predmestnih progah in med stotinami luči in med množico ravnodušnih nevernega Berlina, so trkali na moje srce, da mi je postalo jasno, zakaj so ti tako nemirni, tako čemerni, tako nestalni, mnogokrat brezvestni. Ker srce kriči po domovini. Ko je nima več, ki bi se držale navade dela, bolezni starih, jo mora iskati in je nemiren in srka vase vse mogoče, kar ga nikdar ne nasiti, kar ga vleče semtertja. In zopet jo zidam, svojo domačijo. Mnogo sem se radil nje pojeval s starim prednikom. Kajti morala bi najprej postati taka, kot je bila s stolpom in nasipom in vogali in koti. Toda stari gospod pod železno čelado me bridko zasmehuje. O milijonu, ki ga rabim za to in si ga morda zaslužim s slikanjem tapet, ne govori. Ali rabim mosta trdnjave? Nikar si domišljaj, da z vsemi črte in načrti zmoreš to, kar smo zmogli mi. Mi smo gradili, ker nismo mogli drugače. In proti komu hočeš postaviti topove na obzidje? Proti zasmehovalcem? — Tu je ugasnil lep sen in kot poba sem moral tuliti za njim na pogradu. In najprej sem pričel s svojima dvema sobama in pri tem izprtil berlinsko gorje. Prvi Thorštajnski gospod je tudi uprl svoja ramena, ako so pravili pretežak kamen okrog zadnjega vogala na grad. Odkod naj bi bila sicer moja ramena tako široka? In danes, ko pridejo otroci za me s svojim voznim listom za vožnjo okrog sveta v roki, se morajo dobiti tudi ljudje, ki vedo, kje je njihovo mesto in čemu imajo živeti in morda tudi umreti.« »Toda ti zidaš svojo streho zopet tja, kjer je nebo tako prazno med drevjem, da bi zopet lahko strmel vanj,« šepeta glasek napol zasanjan. Ustraši se, ker si je tako dobro zapomnila. No, do jutri bo že vse pozabila. In zdaj naenkrat zasveti zlata luč skozi belo vejevje španskega bezga. Dolgi Thorštajnski potok na polno, ženska glava pokuka skozi okno. Neznanska novica tako tisti »dobri ženi«, da jo mora izblebetati, še preden ve, po kaj je prišel. »Ali še veste, gospod grof, ona princezinja od tam, tisto revše, ki ji ni v glavi vse v redu, je utonila v reki. Od štirih jo že iščejo z barkljami in drogovi.« »Neumnost, gospa! Urno zložite Peterčkove nedeljske nogavice in žvečilke v košarico in pridite k meni, toda sami!« In že je z dolgimi koraki dalje. Zopet vršali visoki drevesa, potem zid. In sedaj pride. Otroku, ki se je pred ženskim glasom popolnoma zaril v ogrtačo, bije srce. Ker zdaj hreščijo in škripajo in gorljajo vrata. Toda ta spi. Skozi sivo kamenje naprej, majhna lučka posveti in odpre se širok prostor; v njega pa jima udari nasproti dobrodejna toplota in prijeten vonj. Krasna, veliko božično drevo in podstavki iz mahu in kamenja in pod njim čudo čudovito, ki radostno vzdrami otrokovo srce. Spusti jo na tla. Dolg Kaliban* stoji pred svojim gospodom in ga gleda kot pes, ki skoro ugane vsako kretnjo. Dva lista papirja popiše hišni in grajski gospodar z velikimi, urnimi potezami. »Ako moreš dospeti še pred osmo uro, Martin!« Urno izgine sluga in mimo sebe spusti v sobo gospo s Peterčkovimi nogavicami. »No, gospa, kako se počutite kot častna dama?« Žena se ogorčeno zasmeje in ploha grobo nerazumljivih besed spremi otroka v salon, ki ima dovolj prostora v globoki okenski vdolbini in kjer more deklica kljub mnogemu nagovarjanju — ker so blagi, polno bodiče — obuti Peterčkove nogavice. Deklica ni zdaj nič bolj elegantna. Drži kot pribito, da Peterčkove nogavice preveč tišče in so nepotrebne in zbadajo same od sebe. Poraja se težko vprašanje: »Gospa, kaj znate skuhati?« Žigalic zagori in že plapola pod samovarjem moder plamenček. Gospa zna kuhati raznovrstne stvari: cvrtje iz moke in ono iz jajec; toda najbolj priporočajo dober gost močnih kot najboljšo v vseh težkih in življenjskih prilikah za velike in male. Pri besedi »velike« malce upogne koleno, nato odide in kmalu zunaj zazaplopo ogenj. Iz rujave rute, ki so jo dali brez zračit na prosto, se izlušči drobna drobena deklica v modri zametni gladki obleki s starinskimi čipkami okrog vitkega vratu. Toda, naj bi bila oblečena kakorkoli, vsakdo bi videl samo valovite bledozlate kodre, ki so se usipali po obeh straneh obraza. »Če boš tako delala, dušica, kot so tvoje kite, potem bo prav. Zdaj skoro dobiš skodelico čaja.« »Toda deklica noče ničesar. Na bledih licih gori rdeče lise in oči v hrepenenju žare. Ah, prišla je v pravo kraljestvo Jezusek; tu pod drevesom je nekaj tako neverjetno lepega! In vsa vesela steče v debelih sivih nogavicah tjakaj. Toda grof jo zadrži. »Dušica, za trenotek dobro zapri oči.« Tu stoji mogoče prvič v svojem revnem malenkostnem življenju v pričakovanju blažen otrok. In vendar je že od nekdaj naravnost lil nanjo ves blagoslov tako visoko razvite industrije otroških igrač. In zdaj zvonijo prvi božični zvonovi vsi obenem v njenem srcu, oči stiska krčevito skupaj, da ji se drobni ročici zlezejo v pest. Žigalica praskne in nežno prijeten vonj po vosku napolni prostor. Odpri oči! Tu stoji drevo v svojo deseterni sveč, kajti druga okrasja ni na njem. In pod njim trepeta v nežnem rdečem sijem učeno delo, jaslice, tola na hlev, iz sivega kamenja, razvalina gradu, s kamnito ploščo kot streho, vse razpoke ima zatalane z mahom. In pod rušinasto rdečo šipo, ki leži položena nad kamenje v rožni svetlobi od žareč sveč obeh, iz barvastega voska so jih izdelale presrečene umetnikove roke. Globok vzdih začudenja: »Jezusek! Ali tako leži moj bratec na maminih rokah v srebrni rakvi?« Pod rožno lučjo noči namreč tako nežno in ljubko na posteljici iz svilnatega osatovega puha Marija z otrokom na rokah. Spi, okrogli rdeči obrazek si pritiska na prsi in z eno roko drži kot nežno zibalko zaveso svoje rumene mehke lase preko belega otroka. Oče oba se sklanja z izrazom osrečujoče ljubezni in zvestne skrbnosti Jožef. Po stezici, ki vodi preko mahu in sivih lišajev gor k odprtini, romata deček in raztrgano dekletce. Izza pregrade gleda siv voščen osliček in krepka, široka redeča. Deklica kleči pred krasotami na tleh in strmi, strmi. Zadaj za njo gleda dolgi Thorsenster z enakim otroškim veseljem na svoje delo. »Še angleški zbor bi moral biti poleg, pa mi ni šlo prav po volji s tem penatim ljudstvom. Kje pa jim poganjajo krila?« »Ali si ti napravil?« »Vidiš, pravzaprav velika dobrota časa. Toda nekaj mora dobiti človek za Božič. Zadnja leta mi bilo nič, samo velika božična revščina, ki je ni mogoče uslišati niti na največjo slovesno ne. Zdaj pa sem gospodar in vendar ne bom tega umazan sam sebi. In glej, to mi je delo dobro, otroški svet tudi leži v razvalini.« Že brenči samovar. »O, pusti me tukaj, vedno in vedno moram gledati v Marijo, spečega otroka in praznujoč, klečeč na stari volneni preprogi najprisrčnejši Božič.« Gospodar se je zleknil po tleh v vsej svoji gorostasni dolžini s kadilno skodelico čaja poleg sebe; prasklja obodja. Ko deklica tako sreči, padajo ji bleščeči lasje skoro na tla; domalo opira na koleni in gleda, komaj da se zmeni za čašico s čajem. V vedno enakem žitu še ni doživela takšnega dne tako čudapolnega in tako dolgega kot bi ne hotel nikdar nehati. V resnici je bilo sedem in ko grof pogleda na uro, računi, ko se še posreči priteči slabo novico z dobrim obvestilom. Pač komaj. »Ti, Haro, za koga si napravil to?« »No, zase in za svoje otroke.« »Saj jih vendar nimaš in ti jih tudi treba ni.« »Tako, ni mi jih treba?« »Poglej lepo Marijo; ako pridejo otroci, pa ropotajo in se vsega dotikajo; in ko odidejo, ima ljuba kratica gotovo samo troje nog.« »Meniš li, da ne bi mogel držati drugače v redu?« in iztegne dolgo, spoštovanja obujajočo desnico. »Ni ti treba otrok.« Pol boječe, pol kljubujejoče mu pove to. »Tebe bom imel samo še eno uro, dušica!« Prišla je sena preko božičnega večera. »Še eno uro, potem pa upam, da bo tukaj tvoj oče, tvoj ljubi atet.« Deklica se zdrzne in tenka temna guba ji zasenči čelo: »Ti si poslal ponj.« »V skrbeh so radi tebe.« »O, zakaj bodo kot nikoli tako! In potem poreče, kar pravi zmiraj: ›Vedno mi delaš samo bolesti in skrbi, mala ubogica!‹« »Ne, tega ne bo več rekel. Zdaj ga boš razveselila, dušica! Kak si pač našla prave besede.« »Res?« »Prave besede, ki moremo z njimi povedati, kar doživljamo.« »Jeli to morda zato, ker si mi dal pravo ime? O, povej mu, da mi je ime Dušica; toda samo, če mene ne bo zraven, mu povej to. O, ti si pametnejši kot vsi drugi; povej mi brž, ali vo Marija že zdaj, ko drži otročička na ljubih rokah in ga pokriva s svojimi lasmi — ako bom jaz imela otroka, zapravim tudi tako, da hudobni ljudje niti noter ne bodo mogli pogledati, — ali veš, kaj se bo zgodilo z otrokom?« »Ne, tega ne ve nobena mamica.« »Moja tudi ni, sicer bi me bila vzela s seboj. In potem zraste in ga ljudje zbijajo in, ali je res, da je morala stati poleg in gledati, kako ga ubijajo?« »Dušica, pridi sem, ne jokaj! Preveč si doživela danes.« Začudeno ga pogleda s plavimi očmi, po ozkih licih se polzijo solze. »Ja, ali ti ne veš, ako misliš na to?« Čisto tiho je v veliki sobi, samo v drevesu šumi, kapljica voska kane na tla in sveče, ki tako hitro dogorevajo, se že nagibajo. Otrok čaka odgovora. Notri strmi v rožni soj in na spečo Marijo in na tako sladko počivajoče dete. Tišino vlada, ki je tako redka v našem hrastajočem in dirjajočem svetu, polnem dobrih in slabih del. Ona tišina, ki našo dušo pretvarja v harfo, da v njej odmevajo zvoki večnosti. In vedno trdneje in trdneje se plete zlata vez iz nebeških vrat v kristalnem gozdu. In nosi grof v sebi umetniško dušo, ki misli v slikah in zvokih, gleda v duhu pred seboj zopet krasno cesto, ki pelje proti nebeškim vratom in Dušica gre pred njim s sončnim venčkom na glavi, in tam stoji v zlatem žaru nebeška očetova hiša, ki ima zanj podobo za vedno izgubljene domačije. In pred njo v najkrasnejši sliki ki nam jo je naslikal njegov sin o božji ljubezni, oči, ki gledajo na svojega trpljenja, z grehi omaževanega in na domotožju bolnega, izgubljenega sina. Globok vzdih dvigne široke prsi in ko se utrga iz njih, je njegova duša odposlala prvo strelico svojega hrepenenja po večnem domu. In zdaj vstopi ženska, ki je skuhala kadeči se močnik in ga prinese v pisani skledici; Dušica si posili samo par žlicic. Preveč je prhurnelo danes nad njeno malo srce. »Vzemi me v naročje, rada bi še gledala v jaslice.« Kratek čas še gledajo velike rujave oči v ugašajoče žarenje, pa se zapro, sanje zagrnejo Dušico v svojo pisano plašč. Prav od daleč zveni v njeno pisano sliko dobro znani glas: »Moja mala, moja mala revica, kdo bi ti bil to prigodil!« »Atek,« šepče Dušica … In potem brijo sanje z Dušico zopet mimo mnogo čudovitih bregov, dokler ne pristanejo ob sivem jutranjem obrežju. dqiyvw5udt1y929hdbc6g1hax4n7g5h